PRAVOPISNE KATEGORIJE ePRAVOPISA s T O A S č i L r o j v I a R 2018 Pravopisne kategorije ePravopisa 2018 Zbirka: Rastoči slovarji ISSN 2536-2968 Urednik zbirke: Andrej Perdih © 2019, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC Urednici Helena Dobrovoljc, Aleksandra Bizjak Končar Avtorji opisov problemskih sklopov Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc, Boris Kern, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak Slovarska zbirka se povezuje z ePravopisom. Oblikovanje Duša Race Izdajatelj ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša zanj Kozma Ahačič Založnik ZRC SAZU, Založba ZRC zanj Oto Luthar Glavni urednik založbe Aleš Pogačnik Prva e-izdaja (pdf) https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1550 Ljubljana 2019 Publikacija je nastala v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS, in programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira SAZU. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID= 298863616 ISBN 978-961-05-0166-4 (pdf) Pravopisne kategorije ePravopisa 2018 Spremna besedila O Pravopisnih kategorijah ePravopisa 2018 Pravopisne kategorije ePravopisa so nabor opisov pravopisnih kategorij, ki omogoča uporabnikom vpogled v proces prenove pravopisnih pravil in pravopisnega slovarja. Medtem ko v ePravopisu najdemo slovarske sestavke s konkretnimi podatki o zapisu, izgovoru, besedilni rabi ter oblikoslovnem vedenju in besedotvornih možnostih besede, pa je uporabnik posredno – s povezavo na Pravopisne kategorije – obveščen tudi o tem, v kateri problemski okvir slovenskega knjižnega jezika se izbrana iztočnica uvršča, katere besede še sodijo v ta okvir in kako se problem rešuje na višji ravni, torej v pravopisnih pravilih. Gre torej za komentar problemsko in pogosto tudi pomensko zaokroženega sklopa slovarskih redakcij v specializiranem pravopisnem slovarju, zaradi povezave s slovarjem pa je uporabniku omogočeno tudi, da pregleduje konkretne rešitve. Razdelitev slovarja na problemske sklope omogoča spremljanje gradnje geslovnika pri posameznih sklopih, uvajanje dvojnic in slovarskih dodatkov, npr. uvedba posebnega razdelka o predložni rabi pri zemljepisnih imenih v mestniku ( Kje? ), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ) ipd. Pravopisne kategorije ePravopisa predstavljajo tudi evidentiranje odklonov od obstoječega kodifikacijskega priročnika, tj. Slovenskega pravopisa 2001. Normativno veljavnost ubeseditve v pravopisnih pravilih na rednih srečanjih potrjuje Pravopisna komisija, ki deluje pri SAZU in ZRC SAZU, slovarski sestavki pa do potrditve v tem delovnem telesu nosijo oznako »predlog«. V letu 2018 je bilo v ePravopis dodanih 1189 slovarskih sestavkov, več kot 500 obstoječih pa je bilo dopolnjenih s podatki o rabi, pa tudi razširjenih glede na pomensko razvejanost posameznih gesel, npr. Viking (kot pripadnik ljudstva in igralec športne ekipe ter kot nadomestno ime za Norvežane oz. Skandinavce), Amerika (tudi kot skrajšano ime za Združene države Amerike) ali Evropa (tudi kot nadomestno ime za Evropsko unijo). Mikrostrukturno najobširnejši problemski sklop se navezuje na poglavje o pisnih znamenjih v pripravljajočem se predlogu novih pravopisnih pravil. V sklopu »Pisna znamenja« smo obravnavali ločila in različna znamenja z dveh vidikov, in sicer kot lekseme v skladenjski vlogi in kot znamenja v posebnih položajih (ob števkah, v tehničnih besedilih ipd.). Med obsežnejše problemske sklope, ki zaokrožajo problematiko, se uvrščajo tudi »Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov v tednu in mesecev«, »Nazivi in naslovi ob imenu«, »Imena pokrajin in otokov«, z njimi povezana prebivalska imena in pridevniki na -ski ter iz vseh sklopov izhajajoči svojilni pridevniki. Pomembno dopolnilo pri redigiranju zemljepisnih imen je uvedba posebnega razdelka o predložni rabi v mestniku ( Kje? ), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ). S tem razdelkom so bila dopolnjena tudi vsa do sedaj vključena zemljepisna imena. V. Nabor problemskih sklopov po abecedi Črke (imena grških črk) Črke (slovenske) Črke (tuje) Domišljijska imena Enakozvočnice Imena celin Imena držav Imena plemen Imena pokrajin, otokov Izlastnoimenski pridevniki na - ov ali - ev in - in v stalnih besednih zvezah Izpeljanke iz lastnih imen Lastna imena (osebna, moška) Lastna imena (osebna, ženska) Lastna imena (priimki) Lastna imena v frazemih Leksikalizirane okrajšave Merske enote Nazivi in naslovi ob imenu Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnimi imeni Okrajšave Pisna znamenja Poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij Poimenovanja nagrad, odlikovanj in častnih nazivov Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev Pravopisne zanimivosti Prebivalska imena (iz imen držav, celin) Prebivalska imena (iz imen pokrajin, otokov) Pridevniki na - ski (iz imen držav, celin) Pridevniki na - ski (iz imen plemen) Pridevniki na - ski (iz imen pokrajin, otokov) Priimki s predimki Priredne zloženke (vezalne zloženke) Psevdonimi (vzdevki ter skrivna in umetniška imena) Religijska in mitološka imena Simboli Stalni pridevki ob osebnih imenih Stvarna lastna imena Svojilni pridevniki (iz domišljijskih imen) Svojilni pridevniki (iz mitoloških in religijskih imen) Svojilni pridevniki (iz nazivov in naslovov ob imenu) Svojilni pridevniki (iz občnoimenskih jeder stalnih besednih zvez z lastnimi imeni) Svojilni pridevniki (iz osebnih moških imen) Svojilni pridevniki (iz osebnih ženskih imen) Svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) Svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen pri imenih držav, celin) Svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen pri imenih pokrajin, otokov) Svojilni pridevniki (iz priimkov s predimki) Svojilni pridevniki (iz priimkov) Svojilni pridevniki (iz psevdonimov) Svojilni pridevniki (iz živalskih imen) Živalska imena VI. Pravopisne kategorije kot faza v procesu prenove pravopisa Pri prenovi pravopisa izhajamo iz želje po preseganju zasnove predhodnih pravopisov, predvsem s sklicevanjem na slovar in obratno. Problemska zasnova poudarja normativne zadrege v najširšem pomenu besede, četudi prinaša le tiste jezikovne enote, ki uporabnikom povzročajo normativne in pravopisno-slovnične težave, npr. o zapisu besede (zapis osnovne oblike ter raba velike in male začetnice, pisanje skupaj in narazen), rabi ločil, citatnosti (stopnja pisne prevzetosti besede), oblikoslovno in besedotvorno pregibanje ipd. Da bi med nastajajočimi slovarskimi redakcijami in pravopisnimi pravili ustvarili vez, smo se odločili, da bomo slovarske sestavke povezali v problemske sklope s skupnim imenovalcem in jih poimenovali pravopisne kategorije. apólon -a m Apólon -a m; ime bitja; religijsko ime |metulj|: Med najlepšimi evropskimi vrstami |grški bog svetlobe in sonca|: antična pripov- metuljev so apoloni, ki imajo endemično edka o Apolonu in Dafne; podvrsto – slovenskega trnovskega gorskega prim. apolon apolona; {B} Apolonov prim. Apolon {O} EDNINA: im. Apólon, rod. Apólona, daj. {B} apolonov Apólonu, tož. Apólona, mest. Ari apólonu, or. {O} EDNINA: im. apólon, rod. apólona, daj. z Apólonom; DVOJINA: im. Apólona, rod. apólonu, tož. apólona, mest. pri apólonu, or. Apólonov, daj. Apólonoma, tož. Apólona, mest. z apólonom; DVOJINA: im. apólona, rod. pri Apólonih, or. z Apólonoma; MNOŽINA: im. apólonov, daj. apólonoma, tož. apólona, mest. Apóloni, rod. Apólonov, daj. Apólonom, tož. pri apólonih, or. z apólonoma; MNOŽINA: im. Apólone, mest. pri Apólonih, or. z Apóloni apóloni, rod. apólonov, daj. apólonom, tož. STATUS: predlog apólone, mest. pri apólonih, or. z apóloni PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice Slika: Ponazoritev slovarskega sestavka z navezavo na ustrezen problemski sklop ePravopis bo tako lahko opravljal svojo temeljno vlogo – gradivsko nadgrajeval in razširjal pravopisna pravila. Načrtovano povezanost pravil in slovarja omogoča dejstvo, da se pravopisna dejavnost argumentativnega in leksikografskega značaja prvič po petih desetletjih odvija vzajemno, kar omogoča zlasti povezanost Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU kot nadinstitucionalnega telesa z delovno skupino za pripravo pravopisnega priročnika na Inštitutu za slovenski jezik Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Tako ob prenovi pravopisnih pravil nastajajo slovarske redakcije, ki tudi vplivajo na oblikovanje pravil, vsaj v smislu detektiranja odklonov od sistemskih rešitev. VII. Nacela opisov pravopisnih kategorij v Vsak opis pravopisne kategorije prinaša: podatek o geslovniku, opis novosti v kodifikaciji (tj. v novih pravopisnih pravilih), sklic na pravopisna pravila v Slovenskem pravopisu 2001, podatek o zadnji spremembi, predstavitev vzorčnih slovarskih sestavkov, nabor vključenih iztočnic. Podatek o geslovniku vključuje število vključenih redakcij in morebitne informacije o tem, kako je bil geslovnik sestavljen ter po katerih merilih so bile izbrane besede, pa tudi o tem, ali je geslovnik spremenjen glede na Slovenski pravopis 2001. V razdelku Novosti so predstavljene novosti v slovarskem sestavku, ki uporabniku pomagajo pri razumevanju okoliščin rabe iztočnične besede in pri tolmačenju slovničnih podatkov. S kodifikacijskega vidika so pomembne zlasti novosti pri določanju norme slovenskega knjižnojezikovnega standarda, ob čemer je vsaka tovrstna novost – premik od kodifikacije, kakršno predstavljata Slovenski pravopis 2001 ali starejši Slovar slovenskega knjižnega jezika – kategorizirana kot predlog Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU. Zato je tudi izrecno omenjena – bodisi kot odklon od tradicionalnega ali novost. V nabor gesel so vključena vsa gesla, ki so opisana v okviru izbrane kategorije, naj bo to kot iztočnica ali posebna besedna zveza ali frazem. To je iz nabora tudi razvidno. http://zrcola.zrc-sazu.si Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na http://www.zrc-sazu.si Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani razvil Peter Weiss. VIII. Problemski sklopi Črke (imena grških črk) Geslovnik: Problemski sklop obsega 25 slovarskih iztočnic in zajema imena grških črk. Novosti: V slovar ePravopisa so vključena vsa imena grških črk, torej tudi kapa, hi, mi, ni, ki jih v SP 2001 in SSKJ ni. Imena grških črk so v slovarju prikazana v posebnih oziroma pogostih okoliščinah rabe, o čemer je uporabnik obveščen z oznakovnimi pojasnili, npr. kadar iztočnična beseda nastopa kot »imenovalniški prilastek«. Novost glede na SP 2001 je izčrpnejša obvestilnost glede položajev, v katerih nastopajo grške črke kot deli tvorjenk oziroma kot nepregibni prvi deli besednih zvez. Glede na že ugotovljene in pojasnjene premike v jezikovni rabi je normiran zapis narazen ( alfa žarek), uvedeno pa je pojasnilo »nesklonljivo v zvezi« (npr. alfa žarek) in napotilo na sistemsko ustreznejšo zvezo ( žarek alfa). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 16. Slovarski prikaz: álfa -e ž |grška črka α|: Žarki so razdeljeni po grškem abecednem redu alfa, beta, gama; od alfe do omege; Kot se imenuje alfa; kot imenovalniški prilastek Kovina seva močne žarke alfa; Mahovi vsebujejo karotena alfa in beta; nesklonljivo v zvezi alfa samec Film opisuje odnos med človekom in volčjim alfa samcem samcem alfa; nesklonljivo v zvezi alfa delec odkritelj alfa in beta delcev delcev alfa in beta; nesklonljivo v zvezi alfa žarek Ali lahko alfa, beta ali gama žarki prodrejo skozi snov? žarki alfa, beta ali gama {O} EDNINA: im. álfa, rod. álfe, daj. álfi, tož. álfo, mest. pri álfi, or. z álfo; DVOJINA: im. álfi, rod. álf, daj. álfama, tož. álfi, mest. pri álfah, or. z álfama; MNOŽINA: im. álfe, rod. álf, daj. álfam, tož. álfe, mest. pri álfah, or. z álfami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške) délta -e ž |grška črka δ|: Zamenjaj alfo z delto; nesklonljivo v zvezi delta alkoholik Prisegel je, da ne bo nikoli pil, ker je bil njegov oče delta alkoholik alkoholik delta {O} EDNINA: im. délta, rod. délte, daj. délti, tož. délto, mest. pri délti, or. z délto; DVOJINA: im. délti, rod. délt, daj. déltama, tož. délti, mest. pri déltah, or. z déltama; MNOŽINA: im. délte, rod. délt, daj. déltam, tož. délte, mest. pri déltah, or. z déltami 1 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške) fí -ja m |grška črka φ|: Premer označi s fijem; kot imenovalniški prilastek črka fi {O} EDNINA: im. fí, rod. fíja, daj. fíju, tož. fí, mest. pri fíju, or. s fíjem; DVOJINA: im. fíja, rod. fíjev, daj. fíjema, tož. fíji, mest. pri fíjih, or. s fíjema; MNOŽINA: im. fíji, rod. fíjev, daj. fíjem, tož. fíje, mest. pri fíjih, or. s fíji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške) lámbda -e ž |grška črka λ|: Wilksova lambda; stavba v obliki lambde; kot imenovalniški prilastek črka lambda; nesklonljivo v zvezi lambda tipalo Dovod zraka v sekundarno gorišče uravnava lambda tipalo tipalo lambda {O} EDNINA: im. lámbda, rod. lámbde, daj. lámbdi, tož. lámbdo, mest. pri lámbdi, or. z lámbdo; DVOJINA: im. lámbdi, rod. lámbd, daj. lámbdama, tož. lámbdi, mest. pri lámbdah, or. z lámbdama; MNOŽINA: im. lámbde, rod. lámbd, daj. lámbdam, tož. lámbde, mest. pri lámbdah, or. z lámbdami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške) ómikron -a m |grška črka o|: Iz omikrona izvira latinična črka o; kot imenovalniški prilastek črka omikron {O} EDNINA: im. ómikron, rod. ómikrona, daj. ómikronu, tož. ómikron, mest. pri ómikronu, or. z ómikronom; DVOJINA: im. ómikrona, rod. ómikronov, daj. ómikronoma, tož. ómikrona, mest. pri ómikronih, or. z ómikronoma; MNOŽINA: im. ómikroni, rod. ómikronov, daj. ómikronom, tož. ómikrone, mest. pri ómikronih, or. z ómikroni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške) Nabor slovarskih iztočnic: alfa gama beta hi delta iks dzeta ipsilon epsilon jota eta kapa fi ksi 2 lambda psi mi sigma ni tau omega theta omikron zet pi 3 Črke (slovenske) Geslovnik: Problemski sklop obsega 50 slovarskih iztočnic ter zajema male in velike črke slovenske abecede. Novosti: V slovarju so sicer sklonljive samostalniške črkovne enote prikazane v posebnih oziroma pogostih okoliščinah rabe, o čemer je uporabnik obveščen prek oznakovnih pojasnil, npr. kadar nastopa iztočnica kot »imenovalniški prilastek«, je »nesklonljiva«, se pojavlja »ob številki«, na primer ob hišnih številkah in drugih primerih druženja črk in številk. Novost glede na SP 2001 je prikaz razlike med govorno in pisno uresničitvijo v nekaterih položajih, npr. pri rabi predloga z/ s v orodniku do sedaj ni bilo upoštevano razlikovanje med izgovorom črke s soglasnikom ( s s-jem) in s samoglasnikom ( s s-om), čeprav je iz sklonila razvidno, da se izgovor razlikuje ( Beseda se zapiše z dvema s-jema/s-oma). Sprememba je uvedena pri črkah, kjer je razlikovanje uresničeno ( f, s, š). Vse črkovne iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 6, 7, 8. Slovarski prikaz: m1 m-ja tudi m m-a tudi m -- [mə̀, rod. mə̀ja, or. z mə̀jem in èm, rod. êma, or. z êmom] m |ime črke ali glasu|: mali m; Njegovi m-ji/m-i so zveneli kot b-ji; navadno nesklonljivo Ali besedo bombon pišemo z m ali n?; kot imenovalniški prilastek glas m; ob številki Površina kril naj bo S1 in masa m1 {O} EDNINA: im. m in m tudi m, rod. m-ja in m-a tudi m, daj. m-ju in m-u tudi m, tož. m in m tudi m, mest. pri m-ju in pri m-u tudi pri m, or. z m-jem in z m-om tudi z m; DVOJINA: im. m-ja in m tudi m, rod. m-jev in m-ov tudi m, daj. m-jema in m-oma tudi m, tož. m-ja in m-a tudi m, mest. pri m-jih in pri m-ih tudi pri m, or. z m-jema in z m-oma tudi z m; MNOŽINA: im. m-ji in m-i tudi m, rod. m-jev in m-ov tudi m, daj. m-jem in m-om tudi m, tož. m-je in m-e tudi m, mest. pri m-jih in pri m-ih tudi pri m, or. z m-ji in z m-i tudi z m STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) M1 M-ja tudi M M-a tudi M -- [mə̀, rod. mə̀ja, or. z mə̀jem in èm, rod. êma, or. z êmom] m |ime črke|: veliki M; Zaročenca sta se zaobljubila s prstani z vgraviranim M-jem/M-om; navadno nesklonljivo Izpisal je vsa imena od M do Ž; kot imenovalniški prilastek črka M; velikost M; ob številki Motor je na ogrodje pritrjen s tremi vijaki M8; Izpolnite obrazec M4; avtocesta M7 {O} EDNINA: im. M in M tudi M, rod. M-ja in M-a tudi M, daj. M-ju in M-u tudi M, tož. M in M tudi M, mest. pri M-ju in pri M-u tudi pri M, or. z M-jem in z M-om tudi z M; DVOJINA: im. M-ja in M tudi M, rod. M-jev in M-ov tudi M, daj. M-jema in M-oma tudi M, tož. M-ja in M-a tudi M, mest. 4 pri M-jih in pri M-ih tudi pri M, or. z M-jema in z M-oma tudi z M; MNOŽINA: im. M-ji in M-i tudi M, rod. M-jev in M-ov tudi M, daj. M-jem in M-om tudi M, tož. M-je in M-e tudi M, mest. pri M- jih in pri M-ih tudi pri M, or. z M-ji in z M-i tudi z M STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) ó ó-ja tudi ó -- m |ime črke ali glasu|: dolgi o; ločevanje ozkega in širokega o-ja; Ali paziš na pravilno izgovarjavo različnih o-jev?; navadno nesklonljivo Nima nog na o; kot imenovalniški prilastek črka o {O} EDNINA: im. ó tudi ó, rod. ó-ja tudi ó, daj. ó-ju tudi ó, tož. ó tudi ó, mest. pri ó-ju tudi pri ó, or. z ó-jem tudi z ó; DVOJINA: im. ó-ja tudi ó, rod. ó-jev tudi ó, daj. ó-jema tudi ó, tož. ó-ja tudi ó, mest. pri ó-jih tudi pri ó, or. z ó-jema tudi z ó; MNOŽINA: im. ó-ji tudi ó, rod. ó-jev tudi ó, daj. ó-jem tudi ó, tož. ó-je tudi ó, mest. pri ó-jih tudi pri ó, or. z ó-ji tudi z ó STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) Ó1 Ó-ja tudi Ó -- m |ime črke|: veliki O; Piše se na O; Omar zapiši z O-jem; navadno nesklonljivo od O do Ž; kot imenovalniški prilastek oznaka O; ob številki skupina O1 {O} EDNINA: im. Ó tudi Ó, rod. Ó-ja tudi Ó, daj. Ó-ju tudi Ó, tož. Ó tudi Ó, mest. pri Ó-ju tudi pri Ó, or. z Ó-jem tudi z Ó; DVOJINA: im. Ó-ja tudi Ó, rod. Ó-jev tudi Ó, daj. Ó-jema tudi Ó, tož. Ó-ja tudi Ó, mest. pri Ó-jih tudi pri Ó, or. z Ó-jema tudi z Ó; MNOŽINA: im. Ó-ji tudi Ó, rod. Ó-jev tudi Ó, daj. Ó-jem tudi Ó, tož. Ó-je tudi Ó, mest. pri Ó-jih tudi pri Ó, or. z Ó-ji tudi z Ó STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) Nabor slovarskih iztočnic: a A b B g G m M š Š c C h H n N t T č Č i I o O u U d D j J p P v V e E k K r R z Z f F l L s S ž Ž 5 Črke (tuje) Geslovnik: Problemski sklop obsega 12 slovarskih iztočnic ter zajema male in velike črke, ki niso del slovenske abecede. Novosti: V slovarju so prikazane posebne oziroma pogoste okoliščine rabe, v katerih nastopa črka oziroma slovarska iztočnica kot »imenovalniški prilastek«, je »nesklonljiva«, se pojavlja »ob številki«, na primer ob hišnih številkah in drugih primerih druženja črk in številk. Novost glede na obstoječo kodifikacijo je povezana z zamenjavo vrstnega reda izgovarjave pri črki q (zdaj kú ali kvə̀). Vse črke so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 6, 7, 8. Slovarski prikaz: đ đ-ja tudi đ -- [mêhki džə̀, rod. mêhkega džə̀ja in mêhki džé, rod. mêhkega džêja] m |ime tuje črke|: Ali pidžama napišeš z đ-jem?; navadno nesklonljivo Srbi razlikujejo med dž in đ; kot imenovalniški prilastek črka đ {O} EDNINA: im. đ tudi đ, rod. đ-ja tudi đ, daj. đ-ju tudi đ, tož. đ tudi đ, mest. pri đ-ju tudi pri đ, or. z đ-jem tudi z đ; DVOJINA: im. đ-ja tudi đ, rod. đ-jev tudi đ, daj. đ-jema tudi đ, tož. đ-ja tudi đ, mest. pri đ-jih tudi pri đ, or. z đ-jema tudi z đ; MNOŽINA: im. đ-ji tudi đ, rod. đ-jev tudi đ, daj. đ-jem tudi đ, tož. đ-je tudi đ, mest. pri đ-jih tudi pri đ, or. z đ-ji tudi z đ STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) Đ Đ-ja tudi Đ -- [mêhki džə̀, rod. mêhkega džə̀ja in mêhki džé, rod. mêhkega džêja] m |ime tuje črke|: Đakovo zapisujem z Đ-jem; kot imenovalniški prilastek črka Đ {O} EDNINA: im. Đ tudi Đ, rod. Đ-ja tudi Đ, daj. Đ-ju tudi Đ, tož. Đ tudi Đ, mest. pri Đ-ju tudi pri Đ, or. z Đ-jem tudi z Đ; DVOJINA: im. Đ-ja tudi Đ, rod. Đ-jev tudi Đ, daj. Đ-jema tudi Đ, tož. Đ-ja tudi Đ, mest. pri Đ-jih tudi pri Đ, or. z Đ-jema tudi z Đ; MNOŽINA: im. Đ-ji tudi Đ, rod. Đ-jev tudi Đ, daj. Đ-jem tudi Đ, tož. Đ-je tudi Đ, mest. pri Đ-jih tudi pri Đ, or. z Đ-ji tudi z Đ STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) q q-ja tudi q -- [kú, rod. kúja in kvə̀, rod. kvə̀ja] m 6 |ime tuje črke|: mali q; Beseda se ne piše s c-jem, temveč s q-jem; navadno nesklonljivo Označite premico s q; kot imenovalniški prilastek črka q; ob številki geometrijsko zaporedje s členi q1, q2 in q3 {O} EDNINA: im. q tudi q, rod. q-ja tudi q, daj. q-ju tudi q, tož. q tudi q, mest. pri q-ju tudi pri q, or. s q-jem tudi s q; DVOJINA: im. q-ja tudi q, rod. q-jev tudi q, daj. q-jema tudi q, tož. q-ja tudi q, mest. pri q-jih tudi pri q, or. s q-jema tudi s q; MNOŽINA: im. q-ji tudi q, rod. q-jev tudi q, daj. q-jem tudi q, tož. q-je tudi q, mest. pri q-jih tudi pri q, or. s q-ji tudi s q STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) Q Q-ja tudi Q -- [kú, rod. kúja in kvə̀, rod. kvə̀ja] m |ime tuje črke|: veliki Q; Gledalce so navduševali izumi Bondovega Q-ja; navadno nesklonljivo Kako uvrščamo v abecedo tuje črke od Q do Y?; kot imenovalniški prilastek tipka Q; vročica Q; ob številki Pripravek s koencimom Q10 je na voljo kot prehransko dopolnilo {O} EDNINA: im. Q tudi Q, rod. Q-ja tudi Q, daj. Q-ju tudi Q, tož. Q tudi Q, mest. pri Q-ju tudi pri Q, or. s Q-jem tudi s Q; DVOJINA: im. Q-ja tudi Q, rod. Q-jev tudi Q, daj. Q-jema tudi Q, tož. Q-ja tudi Q, mest. pri Q-jih tudi pri Q, or. s Q-jema tudi s Q; MNOŽINA: im. Q-ji tudi Q, rod. Q-jev tudi Q, daj. Q-jem tudi Q, tož. Q-je tudi Q, mest. pri Q-jih tudi pri Q, or. s Q-ji tudi s Q STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) w w-ja tudi w -- [dvójni və̀, rod. dvójnega və̀ja in dvójni vé, rod. dvójnega vêja] m |ime tuje črke|: mali w; Ali priimek Brown pišeš z w-jem ali v-jem?; navadno nesklonljivo Na tipkovnici mi ne delujejo tipke od w do p; kot imenovalniški prilastek črka w; ob številki člen w2 {O} EDNINA: im. w tudi w, rod. w-ja tudi w, daj. w-ju tudi w, tož. w tudi w, mest. pri w-ju tudi pri w, or. z w-jem tudi z w; DVOJINA: im. w-ja tudi w, rod. w-jev tudi w, daj. w-jema tudi w, tož. w-ja tudi w, mest. pri w-jih tudi pri w, or. z w-jema tudi z w; MNOŽINA: im. w-ji tudi w, rod. w-jev tudi w, daj. w-jem tudi w, tož. w-je tudi w, mest. pri w-jih tudi pri w, or. z w-ji tudi z w STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) W1 W-ja tudi W -- [dvójni və̀, rod. dvójnega və̀ja in dvójni vé, rod. dvójnega vêja] m |ime tuje črke|: veliki W; Ali pišemo Worcester z W-jem?; navadno nesklonljivo Wikipedija od W do A; kot imenovalniški prilastek bozon W; črka W; ob številki motor W8 {O} EDNINA: im. W tudi W, rod. W-ja tudi W, daj. W-ju tudi W, tož. W tudi W, mest. pri W-ju tudi pri W, or. z W-jem tudi z W; DVOJINA: im. W-ja tudi W, rod. W-jev tudi W, daj. W-jema tudi W, tož. W-ja tudi W, mest. pri W-jih tudi pri W, or. z W-jema tudi z W; MNOŽINA: im. W-ji tudi W, rod. W-jev tudi W, daj. W-jem tudi W, tož. W-je tudi W, mest. pri W-jih tudi pri W, or. z W-ji tudi z W STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) 7 x x-a tudi x -- [íks] m |ime tuje črke|: mali x; Ali pišeš besedo taksi z x-om?; kot imenovalniški prilastek črka x; spremenljivka x; ob številki BMW-jev model x3; prim. iks {O} EDNINA: im. x tudi x, rod. x-a tudi x, daj. x-u tudi x, tož. x tudi x, mest. pri x-u tudi pri x, or. z x- om tudi z x; DVOJINA: im. x-a tudi x, rod. x-ov tudi x, daj. x-oma tudi x, tož. x-a tudi x, mest. pri x- ih tudi pri x, or. z x-oma tudi z x; MNOŽINA: im. x-i tudi x, rod. x-ov tudi x, daj. x-om tudi x, tož. x- e tudi x, mest. pri x-ih tudi pri x, or. z x-i tudi z x STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) X1 X-a tudi X -- [íks] m |ime tuje črke|: veliki X; Vrh hriba je označen z X-om; kot imenovalniški prilastek kromosom X; os X; ob številki Vam je model X3 všeč?; prim. iks {O} EDNINA: im. X tudi X, rod. X-a tudi X, daj. X-u tudi X, tož. X tudi X, mest. pri X-u tudi pri X, or. z X-om tudi z X; DVOJINA: im. X-a tudi X, rod. X-ov tudi X, daj. X-oma tudi X, tož. X-a tudi X, mest. pri X-ih tudi pri X, or. z X-oma tudi z X; MNOŽINA: im. X-i tudi X, rod. X-ov tudi X, daj. X- om tudi X, tož. X-e tudi X, mest. pri X-ih tudi pri X, or. z X-i tudi z X STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) Nabor slovarskih iztočnic: ć Ć đ Đ q Q x X y Y w W 8 Domišljijska imena Geslovnik: Problemski sklop obsega 87 slovarskih iztočnic. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na Slovenski pravopis 2001 in dopolnjen z iztočnicami, ki so v rabi pogoste, hkrati pa jih kot zapisovalno problematične izkazujejo vprašanja v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Med domišljijska imena smo uvrstili imena bitij in poosebljenih bitij, ki jih navadno pišemo tako, kot so jih zapisali pisci ali prevajalci del, v katerih se pojavljajo liki s temi imeni. Tipološko gre za tri skupine, ki se glede na strukturo tudi različno pišejo: (1) enobesedna imena ( Brdavs, Sapramiška, Trnuljčica, Zvitorepec), ki pogosto nastopajo v v stalnih besednih zvezah ( krojaček Hlaček, medved Pu, muca Copatarica, zvezdica Zaspanka); (2) večbesedna imena ( Mali princ, Rdeča kapica, Snežna kraljica); (3) večdelna imena ( Peter Klepec, Peter Pan, Miki Miška). Opozorjeno je, da domišljijskih imen v stalnih besednih zvezah ne smemo mešati s stvarnimi lastnimi imeni, npr. imeni literarnih stvaritev, kulturnih društev, predstav, filmov ipd., ki jih pišemo z veliko začetnico ( lutkovna igrica Maček Muri, pravljica Ele Peroci Muca Copatarica, povest Ovčar Runo). Novosti: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Pri imenih je uvedeno besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Najdihojca: B Najdihojčev). Podatek o zapisu domišljijskih imen, ki se v rabi pojavljajo v stalnih besednih zvezah, je vsebovan v slovarskem sestavku občnoimenskih samostalnikov, ki so jedra takih zvez (pri muca je zveza eksplicitno uvedena, npr. »v zvezi« muca Maca; pri racman »v zvezi« racman Jaka oz. Jaka Racman). Glede na SP 2001 so imena razvrščena v skladu z nakazano kategorizacijo, kar prispeva k lažji zapomnljivosti posamezne skupine imen. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 45. Slovarski prikaz: Copátarica -e ž |domišljijski lik|: v zvezi muca Copatarica Najlepšo sliko muce Copatarice bodo nagradili {B} Copataričin 9 {O} EDNINA: im. Copátarica, rod. Copátarice, daj. Copátarici, tož. Copátarico, mest. pri Copátarici, or. s Copátarico; DVOJINA: im. Copátarici, rod. Copátaric, daj. Copátaricama, tož. Copátarici, mest. pri Copátaricah, or. s Copátaricama; MNOŽINA: im. Copátarice, rod. Copátaric, daj. Copátaricam, tož. Copátarice, mest. pri Copátaricah, or. s Copátaricami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena Dolgoúček -čka m; ime bitja; osebno ime |domišljijski lik|: v zvezi zajček Dolgoušček Učenci so se predstavili s pravljico o zajčku Dolgouščku {B} Dolgouščkov {O} EDNINA: im. Dolgoúšček, rod. Dolgoúščka, daj. Dolgoúščku, tož. Dolgoúščka, mest. pri Dolgoúščku, or. z Dolgoúščkom; DVOJINA: im. Dolgoúščka, rod. Dolgoúščkov, daj. Dolgoúščkoma, tož. Dolgoúščka, mest. pri Dolgoúščkih, or. z Dolgoúščkoma; MNOŽINA: im. Dolgoúščki, rod. Dolgoúščkov, daj. Dolgoúščkom, tož. Dolgoúščke, mest. pri Dolgoúščkih, or. z Dolgoúščki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena Jánček Jéžek -čka -žka m; ime bitja; živalsko ime |domišljijski lik|: Grof, ki se je izgubil v gozdu, je srečal Jančka Ježka; Lutkovno gledališče Maribor pogosto gostuje s predstavo o Jančku Ježku {O} EDNINA: im. Jánček Jéžek, rod. Jánčka Jéžka, daj. Jánčku Jéžku, tož. Jánčka Jéžka, mest. pri Jánčku Jéžku, or. z Jánčkom Jéžkom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena Tolováj -a m; ime bitja; osebno ime |domišljijski lik|: v zvezi Naivna žogica Marogica se je dala prepričati, da je šla z zmajem Tolovajem {B} Tolovájev {O} EDNINA: im. Tolováj, rod. Tolovája, daj. Tolováju, tož. Tolovája, mest. pri Tolováju, or. s Tolovájem; DVOJINA: im. Tolovája, rod. Tolovájev, daj. Tolovájema, tož. Tolovája, mest. pri Tolovájih, or. s Tolovájema; MNOŽINA: im. Tolováji, rod. Tolovájev, daj. Tolovájem, tož. Tolováje, mest. pri Tolovájih, or. s Tolováji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena Trnúljčica -e ž; ime bitja; osebno ime 10 |domišljijski lik|: Prvi je zgodbo o Trnuljčici zapisal Charles Perrault, pozneje sta zgodbo priredila brata Grimm {B} Trnuljčičin {O} EDNINA: im. Trnúljčica, rod. Trnúljčice, daj. Trnúljčici, tož. Trnúljčico, mest. pri Trnúljčici, or. s Trnúljčico; DVOJINA: im. Trnúljčici, rod. Trnúljčic, daj. Trnúljčicama, tož. Trnúljčici, mest. pri Trnúljčicah, or. s Trnúljčicama; MNOŽINA: im. Trnúljčice, rod. Trnúljčic, daj. Trnúljčicam, tož. Trnúljčice, mest. pri Trnúljčicah, or. s Trnúljčicami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena Zaspánka -e ž; ime bitja; osebno ime |domišljijski lik|: v zvezi zvezdica Zaspanka V pravljici je boter Mesec poslal zvezdico Zaspanko na Zemljo {B} Zaspankin {O} EDNINA: im. Zaspánka, rod. Zaspánke, daj. Zaspánki, tož. Zaspánko, mest. pri Zaspánki, or. z Zaspánko; DVOJINA: im. Zaspánki, rod. Zaspánk, daj. Zaspánkama, tož. Zaspánki, mest. pri Zaspánkah, or. z Zaspánkama; MNOŽINA: im. Zaspánke, rod. Zaspánk, daj. Zaspánkam, tož. Zaspánke, mest. pri Zaspánkah, or. z Zaspánkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena Zvitorépec -pca m; ime bitja; živalsko ime |domišljijski lik|: Miki Muster je narisal 45 stripovskih zgodb o Zvitorepcu {B} Zvitorepčev {O} EDNINA: im. Zvitorépec, rod. Zvitorépca, daj. Zvitorépcu, tož. Zvitorépca, mest. pri Zvitorépcu, or. z Zvitorépcem; DVOJINA: im. Zvitorépca, rod. Zvitorépcev, daj. Zvitorépcema, tož. Zvitorépca, mest. pri Zvitorépcih, or. z Zvitorépcema; MNOŽINA: im. Zvitorépci, rod. Zvitorépcev, daj. Zvitorépcem, tož. Zvitorépce, mest. pri Zvitorépcih, or. z Zvitorépci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena Žábji králj -ega -a m; ime bitja; živalsko ime |domišljijski lik|: Nemška ilustratorka Rotraut Susanne Berner je v stripu upodobila Jančka Ježka, Rdečo kapico in uročenega Žabjega kralja {O} EDNINA: im. Žábji králj, rod. Žábjega králja, daj. Žábjemu králju, tož. Žábjega králja, mest. pri Žábjem králju, or. z Žábjim králjem; DVOJINA: im. Žábja králja, rod. Žábjih králjev, daj. Žábjima králjema, tož. Žábja králja, mest. pri Žábjih králjih, or. z Žábjima králjema; MNOŽINA: im. Žábji králji, rod. Žábjih králjev, daj. Žábjim králjem, tož. Žábje králje, mest. pri Žábjih králjih, or. z Žábjimi králji STATUS: predlog 11 PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena Nabor slovarskih iztočnic: Aladin Kljuka Peter Klepec Bambi Kosobrin Peter Nos Bedanec Kuzma Peter Pan Božiček Lučka Regrat Peter Zajec Brdavs Lupinica Pika Nogavička Brkonja Čeljustnik Maja Piki Jakob Copatarica Mali princ Piko Dinozaver Čirimbara Marjanka Vseznanka Pokahontas Delfina Martin Krpan Pu Dolgoušček Mavgli Rdeča kapica Dumbo Mihec Kašopihec Rožle Gandalf Miki Miška Samo Gatnik Miškolin Sapramiška Grdi raček Mojca Pokrajculja Smuk Harry Potter Muri Sneguljčica Hlaček Najdihojca Snežna kraljica Hlapič Obuti maček Šeherezada Hudobin Potepin Oka Špicparkeljc Jaka Orlovo pero Tarzan Jaka Racman Ostržek Tolovaj Janček Ježek Palčica Trnuljčica Jerica Pedenjped Zaspanka Jurček Pehta Zofka Juri Muri Pepa Zvitorepec Kalimero Pepelka Zvitorepka Kekec Peter Žabji kralj 12 Enakozvočnice Geslovnik: Problemski sklop obsega 68 občnoimenskih enakozvočnic z lastnimi imeni, ki so obravnavana v posameznih problemskih sklopih, npr.: (1) enakozvočnice z osebnimi imeni in priimki ( bert, matija; apgar, watt); (2) enakozvočnice s prebivalskimi imeni ( afganistanec, brazilke, japonke); (3) enakozvočnice z domišljijskimi imeni ( kalimero, rožle); (4) enakozvočnice z zemljepisnimi imeni ( rubikon); (5) enakozvočnice z religijskimi in mitološkimi imeni ( himera, judež, metuzalem). V rastočem slovarju bo v nadaljevanju zajetih več imen z občnoimenskimi enakozvočnicami, iz katerih bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v problemski sklop. Novosti: Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran (npr. afganistanec, matija). Upoštevane so gradivno podprte oblikoslovne razlike glede na lastno ime: samostalnik dioskur je redigiran kot samostalnik, ki se uresničuje v vseh številih, medtem ko je lastno ime Dioskurja redigirano kot zgolj dvojinsko; samostalnik brazilke je redigiran kot zgolj množinski, medtem ko je lastno ime Brazilka redigirano kot števni samostalnik. Gesla vsebujejo vodilko primerjaj (= prim. ), ki usmerja k enakozvočnemu lastnemu imenu in obratno. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri dioskur: B dioskurjev). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 135. Slovarski prikaz: newton -a [njútən, rod. njútna] m |merska enota|: v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno Od motorjev so pričakovali potisno moč 4464 newtonov <4464 N>; prim. njuton {O} EDNINA: im. newton, rod. newtona, daj. newtonu, tož. newtona, mest. pri newtonu, or. z newtonom; DVOJINA: im. newtona, rod. newtonov, daj. newtonoma, tož. newtona, mest. pri newtonih, or. z newtonoma; MNOŽINA: im. newtoni, rod. newtonov, daj. newtonom, tož. newtone, mest. pri newtonih, or. z newtoni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske enote 13 néža -e ž bodeča neža ||rastlina||: Odprti cvetovi bodečih než so oznanjali, da bo dan po nekaj deževnih dnevih/dneh spet lep ||nagrada||: Podelitev turističnih nageljnov in bodečih než so pripravili v Begunjah; Prejela je bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v zadnjem letu; prim. Neža {B} nežin {O} EDNINA: im. néža, rod. néže, daj. néži, tož. néžo, mest. pri néži, or. z néžo; DVOJINA: im. néži, rod. néž, daj. néžama, tož. néži, mest. pri néžah, or. z néžama; MNOŽINA: im. néže, rod. néž, daj. néžam, tož. néže, mest. pri néžah, or. z néžami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; enakozvočnice novogvinêjka -e ž |rastlina|: Za novogvinejke in gomoljne begonije boste odšteli 250 tolarjev za sadiko; prim. Novogvinejka {O} EDNINA: im. novogvinêjka, rod. novogvinêjke, daj. novogvinêjki, tož. novogvinêjko, mest. pri novogvinêjki, or. z novogvinêjko; DVOJINA: im. novogvinêjki, rod. novogvinêjk, daj. novogvinêjkama, tož. novogvinêjki, mest. pri novogvinêjkah, or. z novogvinêjkama; MNOŽINA: im. novogvinêjke, rod. novogvinêjk, daj. novogvinêjkam, tož. novogvinêjke, mest. pri novogvinêjkah, or. z novogvinêjkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice párkinson -ja m |bolezen|: Leta 1988 je Mohamed Ali oznanil, da boleha za parkinsonom; prim. Parkinson, Parkinsonov {O} EDNINA: im. párkinson, rod. párkinsona, daj. párkinsonu, tož. párkinsona, mest. pri párkinsonu, or. s párkinsonom; DVOJINA: im. párkinsona, rod. párkinsonov, daj. párkinsonoma, tož. párkinsona, mest. pri párkinsonih, or. s párkinsonoma; MNOŽINA: im. párkinsoni, rod. párkinsonov, daj. párkinsonom, tož. párkinsone, mest. pri párkinsonih, or. s párkinsoni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice rožlè -éta m |strahopetna, tudi prestrašena in negotova oseba|: Kakšen rožle si!; Vse opozicijske politike so obtožili, da so rožleti {B} rožletov {O} EDNINA: im. rožlè, rod. rožléta, daj. rožlétu, tož. rožléta, mest. pri rožlétu, or. z rožlétom; DVOJINA: im. rožléta, rod. rožlétov, daj. rožlétoma, tož. rožléta, mest. pri rožlétih, or. z rožlétoma; MNOŽINA: im. rožléti, rod. rožlétov, daj. rožlétom, tož. rožléte, mest. pri rožlétih, or. rožléti STATUS: predlog 14 PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice sfínga -e ž |bajeslovno bitje z levjim trupom in človeško glavo|: Grške sfinge se razlikujejo od egipčanskih, ker imajo žensko glavo; Velika sfinga v Gizi je velik staroegipčanski kip sfinge, ki je pol človek, pol lev in varuje Kefrenovo piramido v kompleksu nekropole v Gizi; prim. Sfinga {B} sfingin {O} EDNINA: im. sfínga, rod. sfínge, daj. sfíngi, tož. sfíngo, mest. pri sfíngi, or. s sfíngo; DVOJINA: im. sfíngi, rod. sfíng, daj. sfíngama, tož. sfíngi, mest. pri sfíngah, or. s sfíngama; MNOŽINA: im. sfínge, rod. sfíng, daj. sfíngam, tož. sfínge, mest. pri sfíngah, or. s sfíngami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij; enakozvočnice tolmínec -nca m |vrsta sira|: 20 kolutov tolminca; živostno Upravičeno smo ponosni na pikantnega domačega tolminca; prim. Tolminec {O} EDNINA: im. tolmínec, rod. tolmínca, daj. tolmíncu, tož. tolmínca, mest. pri tolmíncu, or. s tolmíncem; DVOJINA: im. tolmíneca, rod. tolmíncev, daj. tolmíncema, tož. tolmínca, mest. pri tolmíncih, or. s tolmíncema; MNOŽINA: im. tolmínci, rod. tolmíncev, daj. tolmíncem, tož. tolmínce, mest. pri tolmíncih, or. s tolmínci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice Nabor slovarskih iztočnic: abraham coulomb afganistanec dalmatinec afričan danka albanka dizel alzheimer dominikanec amor dominikanka apgar ekvadorka apolon eros atlant evrazijec azijec favna belgijec flora benjamin francoz bert frankinja brazilke gigant 15 goljat metuzalem graham narcis gvinejka nestor hermafrodit newton himera neža islandec novogvinejka japonec ohm japonke parkinson joule pascal judež prerok kalimero prometej kamino in camino rožle kelvin rubikon kiklop skušnjavec korejec šerpa kosobrin tesla kubanka tolminec kurent turek mach watt matija zemlja 16 Imena celin Geslovnik: Problemski sklop obsega 19 eno- in večbesednih iztočnic (od Afrika do Srednja Amerika), ki jih v različnih geografskih okoljih različno obravnavajo (teorija petih, šestih in sedmih celin). V geslovnik smo vključili tako sodobne celine ( Afrika, Azija, Evropa) kot zgodovinske praceline ( Gondvana), poleg teh pa tudi večja območja, ki jih v stroki pojmujejo kot velike, celinam podobne dele kopnega ( Angloamerika, Antarktika, Mezoamerika). Novosti: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. V besedotvornem gnezdu {B} navajamo uresničene oblike prebivalcev, prebivalk in pripadajočih pridevnikov. Novost je sprejetje do sedaj nekodificiranih imen ( Gondvana, Pangea) in uvedba besedotvornih gnezd, iz katerih je mogoče razbrati besedotvorne načine pri tvorbi prebivalskih imen za oba spola (če obstajajo), svojilnih pridevnikov iz prebivalskih imen obeh spolov in pridevnikov na - ski. Pri tem smo upoštevali tudi pogoste, a do sedaj neuslovarjene tvorjenke, npr. poleg Latinskoameričan tudi Latinoameričan. Ta prirastek ePravopisa prinaša še eno novost: uporabnika pouči o pravilni rabi imen celin s predlogi, in sicer v mestniku ( Kje?), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ). Do zdaj je pravopis navajal le predlog v mestniku, sklonsko obliko pa le s končnico (npr. Arktika: na ~i); uporabnik je zato moral sam sklepati o rabi predloga v rodilniku in tožilniku. V ePravopisu so pri vsakem imenu celine navedeni ustrezni predlogi ( v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (npr. na Antarktiki, z Antarktike, na Antarktiko). V redakcijah je upoštevana tudi pomenska razvejanost pogosto rabljenih imen, npr. Amerika (tudi kot skrajšano ime za Združene države Amerike) ali Evropa (tudi kot nadomestno ime za Evropsko unijo). Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 53, 66, 186, 1241. Slovarski prikaz: Árktika -e ž; zemljepisno ime |del Zemljinega površja; severno polarno območje|: Lansko zimo je preživela med Eskimi na kanadski Arktiki; Britanijo je zajel val mrzlega zraka z Arktike in povzročil rekordno mrzlo zimo; Zadnji potomci mamutov izvirajo z Arktike pred 3000 do 4000 leti Kje? na Arktiki Od kod? z Arktike 17 Kam? na Arktiko {B} arktični {O} EDNINA: im. Árktika, rod. Árktike, daj. Árktiki, tož. Árktiko, mest. pri Árktiki, or. z Árktiko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Atlantída -e ž; zemljepisno ime |bajeslovna celina|: potopljena Atlantida; Platon je okoli leta 370 pred našim štetjem opisoval vzpon in padec skrivnostne civilizacije, živeče na Atlantidi; Med arheološke najdbe, ki jih povezujejo z Atlantido, nekateri štejejo podmorsko mesto blizu španske obale Kje? na Atlantidi Od kod? z Atlantide Kam? na Atlantido {B} atlantidski {O} EDNINA: im. Atlantída, rod. Atlantíde, daj. Atlantídi, tož. Atlantído, mest. pri Atlantídi, or. z Atlantído STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Evrázija -e ž; zemljepisno ime |celina|; |Evropa in Azija|: Iz genetskih študij je razvidno, da je imela Evrazija že pred 13.000 leti boljše izhodišče za gojenje žitaric kot druge celine; Mamenčozaver je največja žival, ki je kadar koli živela v Evraziji; Motovilec izvira iz Evrazije in ga v Evropi še vedno najdemo samoniklega Kje? v Evraziji Od kod? iz Evrazije Kam? v Evrazijo {B} Evrazijec, Evrazijka; Evrazijčev, Evrazijkin; evrazijski {O} EDNINA: im. Evrázija, rod. Evrázije, daj. Evráziji, tož. Evrázijo, mest. pri Evráziji, or. z Evrázijo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Gondvána -e ž; zemljepisno ime |zgodovinska velecelina, pracelina|: Tapirji so živeli že na Gondvani; Od Gondvane se je pred okrog 160 milijoni let najprej odcepila Afrika Kje? na Gondvani 18 Od kod? z Gondvane Kam? na Gondvano {B} gondvanski {O} EDNINA: im. Gondvána, rod. Gondváne, daj. Gondváni, tož. Gondváno, mest. pri Gondváni, or. z Gondváno STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Latínska Amêrika -e -e ž; zemljepisno ime |Južna in Srednja Amerika|: španske posesti v Latinski Ameriki; glasba iz Latinske Amerike; Bolivarjev načrt združitve držav Latinske Amerike je propadel zaradi odpora starih kolonialnih sil Kje? v Latinski Ameriki Od kod? iz Latinske Amerike Kam? v Latinsko Ameriko {B} Latinoameričan in Latinskoameričan tudi Latinski Američan, Latinoameričanka in Latinskoameričanka tudi Latinska Američanka; Latinoameričanov in Latinskoameričanov, Latinoameričankin in Latinskoameričankin; latinoameriški in latinskoameriški {O} EDNINA: im. Latínska Amêrika, rod. Latínske Amêrike, daj. Latínski Amêriki, tož. Latínsko Amêriko, mest. pri Latínski Amêriki, or. z Latínsko Amêriko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Séverna Amêrika -e -e ž; zemljepisno ime |severni del ameriške celine|: Prerija je velika naravna travniška površina v Severni Ameriki; Račjo zel so prinesli v Evropo leta 1836 iz Severne Amerike; Angleščina ogroža 54 jezikov prvotnih prebivalcev na severozahodu Severne Amerike Kje? v Severni Ameriki Od kod? iz Severne Amerike Kam? v Severno Ameriko {B} Severnoameričan, Severnoameričanka; Severnoameričanov, Severnoameričankin; severnoameriški {O} EDNINA: im. Séverna Amêrika, rod. Séverne Amêrike, daj. Séverni Amêriki, tož. Séverno Amêriko, mest. pri Séverni Amêriki, or. s Séverno Amêriko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Nabor slovarskih iztočnic: 19 Afrika Amerika Angloamerika Antarktika Arktika Atlantida Avstralija Azija Evrazija Evropa Gondvana Južna Amerika Latinska Amerika Lavrazija Mezoamerika Oceanija Pangea Severna Amerika Srednja Amerika 20 Imena držav Geslovnik: Problemski sklop obsega 261 eno- in večbesednih iztočnic. Pri pripravi smo sledili širšemu seznamu standardiziranih kratkih imen držav sveta, usklajenemu v okviru Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (dalje KSZI). Vir: Standardizirana kratka, uradna kratka in uradna polna imena držav ter odvisnih ozemelj z najvišjo stopnjo avtonomije. V rastočem slovarju smo zajeli imena vseh držav s seznama. Upoštevali smo tudi neaktualna oz. zastarela imena, ki jih še izkazuje jezikovna raba ali so pomembna za zgodovinsko umestitev. Novosti: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Ta prirastek ePravopisa prinaša pomembno novost: uporabnika pouči o pravilni rabi imen držav s predlogi, in sicer v mestniku ( Kje?), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ). Do zdaj je pravopis navajal le predlog v mestniku, sklonsko obliko pa le s končnico (npr. Sejšeli: na ~ih); uporabnik je zato moral sam sklepati o rabi predloga v rodilniku in tožilniku. V ePravopisu so pri vsakem imenu države navedeni ustrezni predlogi ( v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (npr. v Tanzaniji, iz Tanzanije, v Tanzanijo). To je zlasti uporabno tam, kjer prihaja do dvojničnosti – npr. pri otoških državah ( na/v Novi Zelandiji, iz/z Nove Zelandije, na/v Novo Zelandijo). Pri tistih imenih držav, pri katerih prihaja v tožilniku in mestniku ednine do mešanja paradigem ženskega in srednjega spola (npr. Češka, Češko; Češkoslovaška, Češkoslovaško; Danska, Dansko; Hrvaška, Hrvaško; Irska, Irsko; Japonska, Japonsko) v tožilniku in mestniku ednine, uporabnika z napotilom ustrezneje usmerjamo k obliki, ki se je uveljavila kot nevtralna ( veleposlanik v Danski > na Danskem). Z uporabo dvojničnih oznak navajamo tudi pojavljanje dvojnic v rodilniku, kjer se je v rabi uveljavila mešana raba predloga in imena (npr. delavec iz/s Poljske). Pri standardiziranih imenih držav smo sledili dogovoru jezikoslovcev in geografov v KSZI, ki ga preverjamo po aktualnem gradivu in Wikipediji. Novost glede na Slovenski pravopis 2001 je dosledna seznanitev uporabnika z uradnim kratkim imenom (npr. Afganistan, Armenija, Bolivija) in uradnim dolgim imenom (npr. Islamska država Afganistan, Republika Armenija, Večnacionalna država Bolivija). Novost v slovarju so do zdaj neuslovarjena imena nekaterih (lahko mlajših) državnih tvorb, npr. Palav, Tuvalu, Vzhodni Kongo, Zahodni Kongo, Vzhodni Timor. Novost so tudi poslovenjena imena držav, za katere so se prej uporabljala neposlovenjena ali delno poslovenjena imena; na poslovenjeno različico uporabnika usmeri kazalka glej (= gl.) (npr. São Tomé in Príncipe > Sveti Tomaž in Princ, Saint Kitts in Nevis > Sveti Krištof in Nevis, Mauritius > Mavricij, Liechtenstein > Lihtenštajn). Nova so še tista imena držav, katerih slovensko ime se je v 21 zadnjih letih spremenilo (npr. Sveti Vincenc in Grenadini > Sveti Vincencij in Grenadine, Savdska Arabija > Saudova Arabija, Zelenortsko otočje > Zelenortski otoki). Nova v primerjavi s prejšnjimi priročniki so nekatera spremenjena naglasna mesta, ki so rezultat spremenjene rabe (npr. Kapvêrdsko otóčje > Kápvêrdski otoki, Srednjeáfriška repúblika > Srédnjeáfriška repúblika) ali poenotenja slovarskih oblik (npr. Sahára in Sáhara). Prav tako so ponekod v primerjavi s prejšnjimi priročniki (glede na spremembo spola, npr. Burkina Faso m > ž) spremenjene oblikoslovne paradigme (prej Burkina Faso Burkina Fasa, zdaj Burkina Faso Burkine Faso, tako še Gvineja Bissau Gvineje Bissau). Kot samostojne iztočnice so navedena tudi nekatera zgodovinska imena oziroma v rabi uveljavljena nekdanja imena, ki so označena kot »stara imena« ( Vzhodni Pakistan, Britanski Honduras, Dahomej, Južnoafriška republika). Povezava med posameznimi različicami imena iste državne entitete je nakazana s kazalko glej (= gl.). Vključili smo tudi nekatera druga imena držav, ki so nestandardizirane slovenske alternative uradnim kratkim imenom (npr. Gvineja Bisao, Kirgizija, Republika Makedonija, Mauritius). Povezava med posameznimi imeni iste državne entitete je nakazana s kazalko glej (= gl.). Pogostejša nadomestna oziroma sopomenska poimenovanja ( dežela tam spodaj, dežela orlov) so prikazana v zgledih, v prihodnje pa bodo kot stalne besedne zveze vključena pri iztočnicah, npr. pri dežela. Pri vsaki državi je uvedeno besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek ter vsebuje podatek o tvorbi prebivalskih imen za oba spola, svojilnih pridevnikov iz prebivalskih imen obeh spolov ter pridevnika na – ski. Prikazane so tudi že uveljavljene besedotvorne dvojnice, ki jih izkazuje vse pogostejša raba oblik (npr. Etiopijec proti Etiopec, Sirec proti Sirijec, Singapurec proti Singapurčan, Litovec proti Litvanec, Samoanec proti Samojec). Novost v primerjavi s prejšnjimi priročniki so besedotvorna gnezda pri tistih državah, kjer prej niso bila navedena (npr. Salomonovi otoki, Slonokoščena obala) oz. tam, kjer so se v rabi uveljavile druge oblike (npr. Velika Britanija). V besedotvornih gnezdih pri tistih državah, ki imajo v imenu priredno zvezo (npr. Antigva in Barbuda, Bosna in Hercegovina, Trinidad in Tobago), je naveden le pridevnik na -ski, medtem ko so prebivalska imena in svojilni pridevniki iz prebivalskih imen navedeni pri posameznih enotah (otokih ali pokrajinah, a le pri pogostejših, npr. Antigva: Antigovec, Antigovka, Antigovčev, Antigovkin). Napotek za imenovanje prebivalcev držav z zapletenejšimi imeni, katerih raba je vprašljiva, je mogoče najti v zgledih pri posameznih državah (npr. Sveti Tomaž in Princ: prebivalci Svetega Tomaža in Princa). Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 63. Slovarski prikaz: Abesínija -e ž; zemljepisno ime |staro ime države|; gl. Etiopija STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav 22 Albánija -e ž; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Albanija|; |država|: Albanija oziroma dežela orlov ima nekaj več kot 3,5 milijona prebivalcev; begunci iz Albanije; Predsednik vlade je bil na obisku v Albaniji Kje? v Albaniji Od kod? iz Albanije Kam? v Albanijo {B} Albanec, Albanka; Albančev, Albankin; albanski {O} EDNINA: im. Albánija, rod. Albánije, daj. Albániji, tož. Albánijo, mest. pri Albániji, or. z Albánijo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Bahámi -ov m mn.; zemljepisno ime |dolgo ime Skupnost Bahami|; |država|: Mesto Nassau je glavno mesto Bahamov; Krištof Kolumb je leta 1492 priplul na Bahame in mislil, da je dosegel južno Azijo; počitnice na Bahamih Kje? na Bahamih tudi v Bahamih Od kod? z Bahamov tudi iz Bahamov Kam? na Bahame tudi v Bahame {B} Bahamec, Bahamka; Bahamčev, Bahamkin; bahamski {O} MNOŽINA: im. Bahámi, rod. Bahámov, daj. Bahámom, tož. Baháme, mest. pri Bahámih, or. z Bahámi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Barbádos -a m; zemljepisno ime |dolgo ime Barbados|; |država|: Grenivke so v začetku 19. stoletja z Barbadosa prinesli v Združene države Amerike; Slavna pevka Rihanna se je rodila na Barbadosu; sporazum z Barbadosom Kje? na Barbadosu tudi v Barbadosu Od kod? z Barbadosa tudi iz Barbadosa Kam? na Barbados tudi v Barbados {B} Barbadošan, Barbadošanka; Barbadošanov, Barbadošankin; barbadoški {O} EDNINA: im. Barbádos, rod. Barbádosa, daj. Barbádosu, tož. Barbádos, mest. pri Barbádosu, or. z Barbádosom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav 23 Ósmansko cesárstvo -ega -a samostalniška zveza srednjega spola; zemljepisno ime |staro ime države|; gl. Turčija STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Paláu -a m; zemljepisno ime |drugo ime države|; gl. Palav STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Paláv -a m; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Palav|; |država|: Država Palav je dobila ime po plemenu staroselcev; ljudje s Palava; Med vojno so Japonci na Palav skrili svoje ladjevje Kje? na Palavu tudi v Palavu Od kod? s Palava tudi iz Palava Kam? na Palav tudi v Palav {B} Palavčan, Palavčanka; Palavčanov, Palavčankin; palavski {O} EDNINA: im. Paláv, rod. Paláva, daj. Palávu, tož. Paláv, mest. pri Palávu, or. s Palávom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Palestína -e ž; zemljepisno ime |dolgo ime Država Palestina|; |država|: Sveta dežela obsega področje današnje Palestine in Izraela; Med letoma 1882 in 1939 se je v Palestino preselilo skoraj pol milijona Judov; tristranski pogovori o miru v Palestini Kje? v Palestini Od kod? iz Palestine Kam? v Palestino {B} Palestinec, Palestinka; Palestinčev, Palestinkin; palestinski {O} EDNINA: im. Palestína, rod. Palestíne, daj. Palestíni, tož. Palestíno, mest. pri Palestíni, or. s Palestíno STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Pápeška držáva -e -e ž; zemljepisno ime |staro ime države|; gl. Vatikan STATUS: predlog 24 PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Pápua Nôva Gvinêja -e -e -e ž; zemljepisno ime |dolgo ime Neodvisna država Papua Nova Gvineja|; |država|: Praznovanje so pripravile ženske s Papue Nove Gvineje; Veslačico je ob prihodu na Papuo Novo Gvinejo pričakalo več tisoč ljudi; Domorodci na Papui Novi Gvineji lovijo ribe s pajčevinasto nitko; prim. Nova Gvineja Kje? na Papui Novi Gvineji tudi v Papui Novi Gvineji Od kod? s Papue Nove Gvineje tudi iz Papue Nove Gvineje Kam? na Papuo Novo Gvinejo tudi v Papuo Novo Gvinejo {B} Papuanec, Papuanka; Papuančev, Papuankin; papuanski {O} EDNINA: im. Pápua Nôva Gvinêja, rod. Pápue Nôve Gvinêje, daj. Pápui Nôvi Gvinêji, tož. Pápuo Nôvo Gvinêjo, mest. pri Pápui Nôvi Gvinêji, or. s Pápuo Nôvo Gvinêjo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Póljska -e ž; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Poljska|; |država|: Zgradba je nudila zavetje mnogim delavcem iz/s Poljske; Maja 1792 je ruska vojska vkorakala v Poljsko na Poljsko; Komunistični režim v Poljski je padel leta 1989 na Poljskem; prim. Poljsko Kje? v Poljski na Poljskem Od kod? iz Poljske in s Poljske Kam? v Poljsko na Poljsko {B} Poljak, Poljakinja; Poljakov, Poljakinjin; poljski {O} EDNINA: im. Póljska, rod. Póljske, daj. Póljski, tož. Póljsko, mest. pri Póljski, or. s Póljsko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Póljsko -ega s; zemljepisno ime |drugo ime države|: Skupina se je vrnila s Poljskega iz Poljske; Po maturi se je preselil na Poljsko; Ameriški predsednik je predstavil načrte za vzpostavitev protiraketnega ščita na Poljskem; prim. Poljska Kje? na Poljskem Od kod? s Poljskega iz Poljske Kam? na Poljsko {B} Poljak, Poljakinja; Poljakov, Poljakinjin; poljski {O} EDNINA: im. Póljsko, rod. Póljskega, daj. Póljskemu, tož. Póljsko, mest. pri Póljskem, or. s Póljskim 25 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Portugálska -e ž; zemljepisno ime |dolgo ime Portugalska republika|; |država|: Ker prihaja iz/s Portugalske, so mi slovanski jeziki precej tuji; Turisti so včeraj prispeli v Portugalsko, deželo pomorščakov na Portugalsko; Predsednik je v sredo dopoldne začel dvodnevni uradni obisk v Portugalski na Portugalskem; prim. Portugalsko Kje? v Portugalski na Portugalskem Od kod? iz Portugalske in s Portugalske Kam? v Portugalsko na Portugalsko {B} Portugalec, Portugalka; Portugalčev, Portugalkin; portugalski {O} EDNINA: im. Portugálska, rod. Portugálske, daj. Portugálski, tož. Portugálsko, mest. pri Portugálski, or. s Portugálsko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Portugálska Gvinêja -e -e ž; zemljepisno ime |staro ime države|; gl. Gvineja Bissau STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Zimbábve -ja m; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Zimbabve|; |država|: Zmagovalci letošnjega tekmovanja so študenti iz Zimbabveja; Robert Mugabe je Južno Rodezijo ponovno preimenoval v Zimbabve; obisk Viktorijinih slapov v Zimbabveju Kje? v Zimbabveju Od kod? iz Zimbabveja Kam? v Zimbabve {B} Zimbabvejec, Zimbabvejka; Zimbabvejčev, Zimbabvejkin; zimbabvejski {O} EDNINA: im. Zimbábve, rod. Zimbábveja, daj. Zimbábveju, tož. Zimbábve, mest. pri Zimbábveju, or. z Zimbábvejem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav 26 Nabor slovarskih iztočnic: Ciper Abesinija Čad Afganistan Čehoslovaška Albanija Češka – Češko Alžirija Češkoslovaška – Češkoslovaško Andora Čile Angola Črna gora Antigva in Barbuda Dahomej Argentina Danska – Dansko Armenija Dominika Avstralija Dominikanska republika Avstrija Dominiška zveza Azerbajdžan Džibuti Bahami Egipt Bahrajn –Bahrein Ekvador Bangladeš Ekvatorialna Gvineja Barbados Emirati Bečuanija Eritreja Belgija Estonija Belize Etiopija Belorusija Fidži Benin Filipini Bocvana Finska – Finsko Bolgarija Formoza Bolivija Francija Bosna in Hercegovina Gabon Brazilija Gambija Britanski Honduras Gana Brunej Grčija Burkina Faso Grenada Burma Gruzija Burundi Gvajana Butan Gvatemala Cejlon Gvineja Centralnoafriška republika Gvineja Bisao – Gvineja Bissau 27 Haiti Kuba Honduras Kuvajt Hrvaška – Hrvaško Laos Indija Latvija Indonezija Lesoto Irak Libanon Iran Liberija Irska – Irsko Libija Islandija Lihtenštajn Italija Litva Izrael Luksemburg Jamajka Madagaskar Japonska – Japonsko Madžarska – Madžarsko Jemen Makedonija Jordanija Malavi Južna Afrika – Južnoafriška republika Maldivi Južna Koreja Malezija Južna Rodezija Malgaška republika Južni Sudan Mali Kambodža Malta Kamerun Maroko Kampučija Marshallovi otoki Kanada Mavretanija Kapverdski otoki Mavricij – Mauritius Katar Mehika Kazahstan Mikronezija Kenija Mjanmar Kirgizija – Kirgizistan Moldavija Kiribati Monako Kitajska – Kitajsko Mongolija Kolumbija Mozambik Komori Namibija Kongo Nauru Kosovo Nemčija Kostarika Nemška jugozahodna Afrika 28 Nepal Severna Koreja Niger Severna Rodezija Nigerija Siam Nikaragva Sierra Leone Nizozemska – Nizozemsko – Holandija Singapur Njasa Sirija Norveška – Norveško Slonokoščena obala Nova Zelandija Slovaška – Slovaško Novi Hebridi Slovenija – Slovensko Oman Somalija Osmansko cesarstvo – Otomansko Srbija cesarstvo Srednjeafriška republika Pakistan Sudan Palau – Palav Surinam Palestina Svazi Panama Sveta Lucija Papeška država Sveti Krištof in Nevis – Saint Kitts in Nevis Papua Nova Gvineja Sveti Tomaž in Princ – Sao Tome in Paragvaj Principe Peru Sveti Vincencij in Grenadine – Sveti Perzija Vincenc in Grenadini Poljska – Poljsko Španija Portugalska – Portugalsko Šrilanka Portugalska Gvineja Švedska – Švedsko Republika Makedonija Švica Romunija Tadžikistan Ruanda Tajska – Tajsko Rusija Tajvan Salomonovi otoki Tanzanija Salvador Togo Samoa Tonga San Marino Trinidad in Tobago Saudova Arabija – Savdska Arabija Tunizija Sejšeli Turčija Senegal Turkmenija – Turkmenistan 29 Tuvalu Zahodna Sahara Uganda Zahodna Samoa Ukrajina Zahodni Kongo Urugvaj Zahodni Pakistan Uzbekistan Zair Vanuatu Zambija Vatikan Združene države Amerike – Amerika Velika Britanija Združeni arabski emirati Venezuela Združeno kraljestvo Vietnam Zelenortski otoki Vzhodni Kongo Zimbabve Vzhodni Pakistan Vzhodni Timor 30 Imena plemen Geslovnik: Problemski sklop obsega 42 poimenovanj pripadnikov in 14 pripadnic plemen, pa tudi imen plemen, pri katerih se imena plemen razlikujejo od množinske oblike imena moškega spola ( Očipva – Očipvejec in Očipvejci, Otava – Otavec in Otavci). Nabor poimenovanj je bil narejen na podlagi izpisov iz slovenskih enciklopedij in serije monografij Ljudstva sveta (Mladinska knjiga, 1980). Nabor pripadnikov in pripadnic plemen glede na SP 2001 smo razširili predvsem s pravopisno problematičnimi imeni ( Čeroki, Daors, Sjuks, Suj ipd.) Novosti: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Kot slovarske iztočnice nastopajo edninske oblike pripadnikov posameznih plemen, pri čemer je množinska oblika, ki je v rabi sicer izrazito prevladujoča, navedena znotraj slovarskega sestavka, na kar je izrecno opozorjeno s pojasnilom » v množini«. Pri nekaterih se pojavljata tudi dve obliki, npr. Nervijec in Nerv, ki sta obravnavani v okviru enega slovarskega sestavka kot dvojnici. Novost je tudi ta, da kot samostojne iztočnice najdemo pripadnice plemen in pridevnike na -ski, vendar le takrat, ko so te potrjene v gradivu. Sicer obe omenjeni obliki najdemo tudi znotraj besedotvornega gnezda slovarskega sestavka za pripadnike plemen, ki mu sledi še svojilni pridevnik, tvorjen iz imena pripadnika plemena, npr. Ink ( Inki), Inkinja, inkovski. Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, a uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu. Normativno je ovrednotenje dvojničnih možnosti. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 1118. Slovarski prikaz: Gót -a m; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik germanskega plemena|: Maksimin Tračan je prvi rimski cesar, ki se je rodil barbarskim staršem, očetu Gotu in materi Alanki; Leta 378 je vzhodnorimska vojska doživela hud poraz proti Gotom; vojna z Goti {B} Gotov {O} EDNINA: im. Gót, rod. Góta, daj. Gótu, tož. Góta, mest. pri Gótu, or. z Gótom; DVOJINA: im. Góta, rod. Gótov, daj. Gótoma, tož. Góta, mest. pri Gótih, or. z Gótoma; MNOŽINA: im. Góti, rod. Gótov, daj. Gótom, tož. Góte, mest. pri Gótih, or. z Góti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena 31 Gótinja -e ž; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica germanskega plemena|: Germanski modni vpliv se kaže v okrasni zaponki, značilni za nošo Gotinj {B} Gotinjin {O} EDNINA: im. Gótinja, rod. Gótinje, daj. Gótinji, tož. Gótinjo, mest. pri Gótinji, or. z Gótinjo; DVOJINA: im. Gótinji, rod. Gótinj, daj. Gótinjama, tož. Gótinji, mest. pri Gótinjah, or. z Gótinjama; MNOŽINA: im. Gótinje, rod. Gótinj, daj. Gótinjam, tož. Gótinje, mest. pri Gótinjah, or. z Gótinjami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Hurón -a m; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik severnoameriškega indijanskega plemena|: Posamezna plemena Huronov naj bi živela v rodovitni pokrajini okoli Velikih jezer blizu današnje meje med Kanado in ZDA {B} Huronov {O} EDNINA: im. Hurón, rod. Huróna, daj. Hurónu, tož. Huróna, mest. pri Hurónu, or. s Hurónom; DVOJINA: im. Huróna, rod. Hurónov, daj. Hurónoma, tož. Huróna, mest. pri Hurónih, or. s Hurónoma; MNOŽINA: im. Huróni, rod. Hurónov, daj. Hurónom, tož. Huróne, mest. pri Hurónih, or. s Huróni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Ínk -a m; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik indijanskega plemena|: Kraljestvo Inkov se je razprostiralo na območju od današnje Kolumbije do osrednjega dela Čila {B} Inkov {O} EDNINA: im. Ínk, rod. Ínka, daj. Ínku, tož. Ínka, mest. pri Ínku, or. z Ínkom; DVOJINA: im. Ínka, rod. Ínkov, daj. Ínkoma, tož. Ínka, mest. pri Ínkih, or. z Ínkoma; MNOŽINA: im. Ínki, rod. Ínkov, daj. Ínkom, tož. Ínke, mest. pri Ínkih, or. z Ínki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Ínkinja -e ž; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica indijanskega plemena|: Že Inkinje in Aztekinje so se zavedale hranilne vrednosti avokada {B} Inkinjin {O} EDNINA: im. Ínkinja, rod. Ínkinje, daj. Ínkinji, tož. Ínkinjo, mest. pri Ínkinji, or. z Ínkinjo; DVOJINA: im. Ínkinji, rod. Ínkinj, daj. Ínkinjama, tož. Ínkinji, mest. pri Ínkinjah, or. z Ínkinjama; MNOŽINA: im. Ínkinje, rod. Ínkinj, daj. Ínkinjam, tož. Ínkinje, mest. pri Ínkinjah, or. z Ínkinjami 32 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Irokéz -a m; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik severnoameriškega indijanskega plemena|: Začela je proučevati kulturo Irokezov; Pri Irokezih vsi otroci obravnavajo sestre svojih mater kot svoje matere {B} Irokezov {O} EDNINA: im. Irokéz, rod. Irokéza, daj. Irokézu, tož. Irokéza, mest. pri Irokézu, or. z Irokézom; DVOJINA: im. Irokéza, rod. Irokézov, daj. Irokézoma, tož. Irokéza, mest. pri Irokézih, or. z Irokézoma; MNOŽINA: im. Irokézi, rod. Irokézov, daj. Irokézom, tož. Irokéze, mest. pri Irokézih, or. z Irokézi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Irokézinja -e ž; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica severnoameriškega indijanskega plemena|: Žena najbolj znanega kanadskega Indijanca je po rodu Irokezinja {B} Irokezinjin {O} EDNINA: im. Irokézinja, rod. Irokézinje, daj. Irokézinji, tož. Irokézinjo, mest. pri Irokézinji, or. z Irokézinjo; DVOJINA: im. Irokézinji, rod. Irokézinj, daj. Irokézinjama, tož. Irokézinji, mest. pri Irokézinjah, or. z Irokézinjama; MNOŽINA: im. Irokézinje, rod. Irokézinj, daj. Irokézinjam, tož. Irokézinje, mest. pri Irokézinjah, or. z Irokézinjami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Jazíg -a m; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik sarmatskega plemena|: Jazigi so se morali v 1. stoletju umakniti proti zahodu v vzhodno Panonsko nižino; V številnih težkih bitkah je premagal Markomane in Jazige {B} Jazigov {O} EDNINA: im. Jazíg, rod. Jazíga, daj. Jazígu, tož. Jazígna, mest. pri Jazígu, or. z Jazígom; DVOJINA: im. Jazíga, rod. Jazígov, daj. Jazígoma, tož. Jazíga, mest. pri Jazígih, or. z Jazígoma; MNOŽINA: im. Jazígi, rod. Jazígov, daj. Jazígom, tož. Jazíge, mest. pri Jazígih, or. z Jazígi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena 33 Víking -a m; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik severnogermanskega plemena|: Saga pripoveduje, da je Viking Erik Rdeči pred več kot tisoč leti svojim rojakom zatrjeval, da je Greenlandija vsa zelena; |nadomestno ime: Norvežani, predvsem v zvezi s športom|: Do zadnje tekme proti Vikingom so bili naši igralci v boju za uvrstitev v četrtfinale; |igralci kluba ameriškega nogometa Minnesota Vikings|: V Minnesoti je dosegel prve točke v dresu Vikingov; dežela Vikingov ||nadomestno ime za skandinavske države, predvsem Norveško in Dansko||: Pika Nogavička prihaja iz dežele Vikingov; Smučanje je v deželi Vikingov narodni šport {B} Vikingov {O} EDNINA: im. Víking, rod. Víkinga, daj. Víkingu, tož. Víkinga, mest. pri Víkingu, or. z Víkingom; DVOJINA: im. Víkinga, rod. Víkingov, daj. Víkingoma, tož. Víkinga, mest. pri Víkingih, or. z Víkingoma; MNOŽINA: im. Víkingi, rod. Víkingov, daj. Víkingom, tož. Víkinge, mest. pri Víkingih, or. z Víkingi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Víkinginja -e ž; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica severnogermanskega plemena|: V legendi se deklica spremeni v hrabro Vikinginjo; |nadomestno ime: Norvežanka, Norvežanke, predvsem v zvezi s športom|: S tekmicami so se Vikinginje dobesedno poigravale {B} Vikinginjin {O} EDNINA: im. Víkinginja, rod. Víkinginje, daj. Víkinginji, tož. Víkinginjo, mest. pri Víkinginji, or. z Víkinginjo; DVOJINA: im. Víkinginji, rod. Víkinginj, daj. Víkinginjama, tož. Víkinginji, mest. pri Víkinginjah, or. z Víkinginjama; MNOŽINA: im. Víkinginje, rod. Víkinginj, daj. Víkinginjam, tož. Víkinginje, mest. pri Víkinginjah, or. z Víkinginjami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Nabor slovarskih iztočnic: Alan Aztek Aleman Aztekinja Alobrog Balt Ambar Baltinja Anglosas Belg Anglosasinja Čeroki Ant Dačan Apač Dačanka Atrebat Daors Avar Eburon Avarka Frank 34 Frankinja Očipvejec Got Očipvejka Gotinja Otavec Helvet Pariz Huron Praslovan Ink Praslovanka Inkinja Sabinec Irokez Sabinka Irokezinja Sas Jazig Sasinja Langobard Sjuks Markoman Suj Menapijec Sveb Mohikanec Šejen Morin Tigurin Nervijec in Nerv Viking Obodrit Vikinginja 35 Imena pokrajin, otokov Geslovnik: Problemski sklop obsega 7 enobesednih iztočnic, in sicer dve imeni pokrajine ter pet imen otokov. Gre za imena, ki so se v slovar uvrstila zaradi delne prekrivnosti z imeni držav. Geslovnik bo dopolnjen pri redigiranju pokrajin in otokov kot samostojnih, od državnih tvorb neodvisnih entitet. Novosti: Nova v slovarju glede na SP 2001 so nekatera imena otokov, ki so bila do zdaj navedena le v imenih držav (npr. Antigva in Barbuda: Antigva, Barbuda; Trinidad in Tobago: Trinidad, Tobago). V ePravopis smo jih uvrstili, ker se v rabi pojavljajo tudi posamezne oblike. Tako besedotvorno gnezdo pri teh redakcijah prinaša pomemben podatek o tvorbi prebivalskega imena za oba spola, svojilnega pridevnika in pridevnika na - ski (npr. Antigva: Antigovec, Antigovka, Antigovčev, Antigovkin, antigovski). Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena pokrajin in otokov v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku ( Kje?), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ). Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog ( v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (npr. na Antigvi, z Antigve, na Antigvo). V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 63. Slovarski prikaz: Antígva -e ž; zemljepisno ime |otok|: V Angliji rojeni potomec staršev z Antigve je prevzel turško državljanstvo; Kdor obišče Antigvo, se nedvomno odloči za vzpon na Boggy Peak; prim. Antigva in Barbuda {B} Antigovec, Antigovka; Antigovčev, Antigovkin; antigovski {O} EDNINA: im. Antígva, rod. Antígve, daj. Antígvi, tož. Antígvo, mest. na Antígvi, or. z Antígvo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena otokov Barbúda -e ž; zemljepisno ime |otok|: Na medene tedne sva odpotovala na Barbudo; Z Barbude so na Antigvo evakuirali 300 ljudi; prim. Antigva in Barbuda {B} Barbudec, Barbudka; Barbudčev, Barbudkin; barbudski 36 {O} EDNINA: im. Barbúda, rod. Barbúde, daj. Barbúdi, tož. Barbúdo, mest. na Barbúdi, or. z Barbúdo STATUS: PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena otokov Bósna -e ž; zemljepisno ime |pokrajina|: Režiser je iskal igralko iz Bosne; Sličice Saccovega stripa »Goražde« nas popeljejo v pravo vojno v vzhodni Bosni med letoma 1992 in 1995; in mirna Bosna ||konec, končano je||: Če se vlada ne strinja s poslanci, naj preprosto odstopi in mirna Bosna!; prim. Bosna in Hercegovina {B} Bosanec tudi Bosenc, Bosanka tudi Bosenka; Bosančev tudi Bosenčev, Bosankin tudi Bosenkin; bosanski tudi bosenski {O} EDNINA: im. Bósna, rod. Bósne, daj. Bósni, tož. Bósno, mest. v Bósni, or. z Bósno STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin; lastna imena v frazemih Hercegovína -e ž; zemljepisno ime |pokrajina|: Blagaj je zgodovinsko in turistično mesto v srcu Hercegovine, kakšnih sedem km južno od Mostarja; prim. Bosna in Hercegovina {B} Hercegovec, Hercegovka; Hercegovčev, Hercegovkin; hercegovski {O} EDNINA: im. Hercegovína, rod. Hercegovíne, daj. Hercegovíni, tož. Hercegovíno, mest. pri Hercegovíni, or. s Hercegovíno STATUS: PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin Nôva Gvinêja -e -e ž; zemljepisno ime |otok|: Prve primerke navadne vodenke je z Nove Gvineje v ZDA prinesla neka botanična ekspedicija; Kenguruji živijo večinoma v Avstraliji in na Novi Gvineji; prim. Papua Nova Gvineja {B} Novogvinejec, Novogvinejka; Novogvinejčev, Novogvinejkin; novogvinejski {O} EDNINA: im. Nôva Gvinêja, rod. Nôve Gvinêje, daj. Nôvi Gvinêji, tož. Nôvo Gvinêjo, mest. na Nôvi Gvinêji, or. z Nôvo Gvinêjo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena otokov Tobágo -a m; zemljepisno ime |otok|: Po 18 dnevih jadranja je pristal na otoku Tobagu ob južnoameriški obali; prim. Trinidad in Tobago {B} Tobagovec, Tobagovka; Tobagovčev, Tobagovkin; tobagovski 37 {O} EDNINA: im. Tobágo, rod. Tobága, daj. Tobágu, tož. Tobágo, mest. na Tobágu, or. s Tobágom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena otokov Nabor slovarskih iztočnic in stalnih zvez: Antigva Barbuda Bosna Hercegovina Nova Gvineja Tobago Trinidad 38 Izlastnoimenski pridevniki na - ov ali - ev in - in v stalnih besednih zvezah Geslovnik: Problemski sklop obsega 222 izlastnoimenskih pridevnikov z obrazilom - ov oz. - ev ali pri ženskih osebah z - in, ki nastopajo v prostih in stalnih besednih zvezah ter izražajo bodisi svojilni bodisi vrstni pomen. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer: (1) pridevniki v stalnih besednih zvezah, ki označujejo izume, iznajdbe, tehnične in znanstvene zakone ipd. ( Atkinsonov cikel, Boltzmannova konstanta, Kelvinova lestvica, Ohmov zakon); (2) pridevniki v stalnih besednih zvezah, ki označujejo nagrade, priznanja, odlikovanja ( Andersenova nagrada, Bookerjeva nagrada, Goncourtova/Goncourteva nagrada, Viktorijin križ); (3) pridevniki v stalnih besednih zvezah, ki označujejo bolezni, rastlinske in živalske vrste in dele telesa ( Crohnova/crohnova bolezen, Sjögrenov/sjögrenov sindrom; Priolov/priolov delišes; Humboldtov/humboldtov pingvin; Evstahijeva/evstahijeva cev, ); (4) pridevniki v stalnih besednih zvezah, ki označujejo praznike in posebne datume ( Gospodovo/gospodovo razglašenje, Martinova/martinova nedelja, Prešernov dan); (5) pridevniki v stalnih besednih zvezah, v katerih je pomen prenesen ( Adamov/adamov kostum, Eridino/eridino jabolko, Judežev/judežev poljub, Pandorina/pandorina skrinjica); (6) pridevniki v stalnih besednih zvezah, pri katerih je prišlo do občutka izgube lastnoimenskega nanosnika in se pišejo z malo začetnico ( alahov biser, alojzijeva lilija, jakobova pokrovača); (7) pridevniki v stalnih besednih zvezah, ki so lahko podomačeni v zapisu ( Baumannova/bavmanova reneta, Braillova/Brailleva/brajeva pisava, Fleischmannov/flajšmanov rebrinec); (8) priredno povezani pridevniki v stalnih besednih zvezah ( Boyle-Mariottov zakon, Ogino-Knausova metoda). Novosti: Novost glede na SP 2001 je razlikovalni prikaz rabe pridevnika v t. i. prosti besedni zvezi ( Tantalova gostija) in raba pridevnika v stalni besedni zvezi s posebnim pomenom ( Tantalove/tantalove muke). Dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva predstavi uporabniku okoliščine pogoste rabe teh pridevnikov v zvezah in besedilih. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Slovarski sestavek sklene sklic na ime ( Jožef > jožefova brada) oz. priimek ( Cassini > Cassinijeva ločnica), ki vsebuje podatek o podstavi svojilnega pridevnika. V ePravopisu so povezane tudi pisno podomačene oblike, npr. Dieslov/dizlov motor, knajpovo/Kneippovo zdravljenje. Zaporedje pisnih variant ni normativno, vezano je na iztočnični zapis. Upoštevane so spremembe pravil o rabi začetnice, ki izhajajo iz predloga, predstavljenega Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU. Skladno s tem predlogom izlastnoimenske 39 pridevnike na -ov/ -ev ali -in pišemo z veliko ali malo začetnico, kadar stalne besedne zveze poimenujejo bolezni ( Downov/ downov sindrom, Crohnova/ crohnova bolezen), dele telesa ( Evstahijeva/ evstahijeva cev), rastlinske in živalske vrste ( Sprengerjev/ sprengerjev beluš, Scopolijev/ scopolijev kozliček) – razen v zvezah, v katerih so ti pridevniki izgubili prvotni pomen svojine in jih zato pišemo z malo ( marijini laski, vidov ples). Z malo začetnico so zapisani tudi podomačeno pisani izlastnoimenski pridevniki in tisti pridevniki, pri katerih se je identifikacija z izhodiščnim lastnim imenom že povsem izgubila ( brajeva pisava, saherjeva torta). Upoštevane so spremembe spola pri pridevnikih, ki so tvorjeni z obrazili - ov/- ev, čeprav je oseba, ki je nosilka podstavnega priimka, ženskega spola ( Virginija Apgar > Apgarjev test, Maria Montessori > Montessorijeva pedagogika). Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 115. Slovarski prikaz: flájšmanov -a -o prid. Fleischmannov/flajšmanov rebrinec ||rastlina||: Med izumrle rastline spada tudi Fleischmannov/flajšmanov rebrinec, ki je bil v prvi polovici 19. stoletja najden na Ljubljanskem gradu; Fleischmannovo/flajšmanovo grabljišče ||rastlina||: Za liste Fleischmannovega/flajšmanovega grabljišča je značilno, da so nekoliko usnjati in bleščeči; prim. Fleischmannov {O} moški: EDNINA: im. flájšmanov, rod. flájšmanovega, daj. flájšmanovemu, tož. flájšmanov (živostno flájšmanovega), mest. pri flájšmanovem, or. s flájšmanovim; DVOJINA: im. flájšmanova, rod. flájšmanovih, daj. flájšmanovima, tož. flájšmanova, mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovima; MNOŽINA: im. flájšmanovi, rod. flájšmanovih, daj. flájšmanovim, tož. flájšmanove, mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovimi ženski: EDNINA: im. flájšmanova, rod. flájšmanove, daj. flájšmanovi, tož. flájšmanovo, mest. pri flájšmanovi, or. s flájšmanovo; DVOJINA: im. flájšmanovi, rod. flájšmanovih, daj. flájšmanovima, tož. flájšmanovi, mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovima; MNOŽINA: im. flájšmanove, rod. flájšmanovih, daj. flájšmanovim, tož. flájšmanove, mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovimi srednji: EDNINA: im. flájšmanovo, rod. flájšmanovega, daj. flájšmanovemu, tož. flájšmanovo, mest. pri flájšmanovem, or. s flájšmanovim; DVOJINA: im. flájšmanovi, rod. flájšmanovih, daj. flájšmanovima, tož. flájšmanovi, mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovima; MNOŽINA: im. flájšmanova, rod. flájšmanovih, daj. flájšmanovim, tož. flájšmanova, mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ Martínov -a -o prid. Martinovemu povabilu na ličkanje koruze smo se z veseljem odzvali; Martinova/martinova gos ||gos, ki se pripravi na Martinovo/martinovo nedeljo||: Na martinovanju postrežejo z Martinovo/martinovo gosjo, mlinci, svinjsko glavo in zeljem; Martinova/martinova nedelja ||nedelja, 11. novembra, ali prva po njem||: V pričakovanju Martinove/martinove nedelje policisti opozarjajo voznike na varno in previdno vožnjo; Martinova/martinova sobota ||prva 40 sobota po 11. novembru||: V Lendavi so dogajanje na Martinovo/martinovo soboto popestrili z bogatim sejmom ljudskih obrti; Martinova peč ||jeklarska peč||: Za hlajenje Martinovih peči v železarni so zgradili bazen (< Martin) {O} moški: EDNINA: im. Martínov, rod. Martínovega, daj. Martínovemu, tož. Martínov (živostno Martínovega), mest. pri Martínovem, or. z Martínovim; DVOJINA: im. Martínova, rod. Martínovih, daj. Martínovima, tož. Martínova, mest. pri Martínovih, or. z Martínovima; MNOŽINA: im. Martínovi, rod. Martínovih, daj. Martínovim, tož. Martínove, mest. pri Martínovih, or. z Martínovimi ženski: EDNINA: im. Martínova, rod. Martínove, daj. Martínovi, tož. Martínovo, mest. pri Martínovi, or. z Martínovo; DVOJINA: im. Martínovi, rod. Martínovih, daj. Martínovima, tož. Martínovi, mest. pri Martínovih, or. z Martínovima; MNOŽINA: im. Martínove, rod. Martínovih, daj. Martínovim, tož. Martínove, mest. pri Martínovih, or. z Martínovimi srednji: EDNINA: im. Martínovo, rod. Martínovega, daj. Martínovemu, tož. Martínovo, mest. pri Martínovem, or. z Martínovim; DVOJINA: im. Martínovi, rod. Martínovih, daj. Martínovima, tož. Martínovi, mest. pri Martínovih, or. z Martínovima; MNOŽINA: im. Martínova, rod. Martínovih, daj. Martínovim, tož. Martínova, mest. pri Martínovih, or. z Martínovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz moških imen); poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev Kélvinov -a -o prid. Kelvinove trditve; Kelvinova lestvica ||lestvica za merjenje temperature||: Znanstveniki se pogosto ravnajo po Kelvinovi lestvici, na kateri nič stopinj pomeni absolutno ničlo (< Kelvin) {O} moški: EDNINA: im. Kélvinov, rod. Kélvinovega, daj. Kélvinovemu, tož. Kélvinov (živostno Kélvinovega), mest. pri Kélvinovem, or. s Kélvinovim; DVOJINA: im. Kélvinova, rod. Kélvinovih, daj. Kélvinovima, tož. Kélvinova, mest. pri Kélvinovih, or. s Kélvinovima; MNOŽINA: im. Kélvinovi, rod. Kélvinovih, daj. Kélvinovim, tož. Kélvinove, mest. pri Kélvinovih, or. s Kélvinovimi ženski: EDNINA: im. Kélvinova, rod. Kélvinove, daj. Kélvinovi, tož. Kélvinovo, mest. pri Kélvinovi, or. s Kélvinovo; DVOJINA: im. Kélvinovi, rod. Kélvinovih, daj. Kélvinovima, tož. Kélvinovi, mest. pri Kélvinovih, or. s Kélvinovima; MNOŽINA: im. Kélvinove, rod. Kélvinovih, daj. Kélvinovim, tož. Kélvinove, mest. pri Kélvinovih, or. s Kélvinovimi srednji: EDNINA: im. Kélvinovo, rod. Kélvinovega, daj. Kélvinovemu, tož. Kélvinovo, mest. pri Kélvinovem, or. s Kélvinovim; DVOJINA: im. Kélvinovi, rod. Kélvinovih, daj. Kélvinovima, tož. Kélvinovi, mest. pri Kélvinovih, or. s Kélvinovima; MNOŽINA: im. Kélvinova, rod. Kélvinovih, daj. Kélvinovim, tož. Kélvinova, mest. pri Kélvinovih, or. s Kélvinovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) 41 Viktórijin -a -o prid. Ogledali so si Viktorijino fotografsko razstavo; Viktorijin križ |podomačeno za Victoria Cross| ||nagrada||: Prejemniki Viktorijinega križa so heroji ne glede na čin in civilisti pod vojaškim poveljem (< Viktorija) {O} moški: EDNINA: im. Viktórijin, rod. Viktórijinega, daj. Viktórijinemu, tož. Viktórijin (živostno Viktórijinega), mest. pri Viktórijinem, or. z Viktórijinim; DVOJINA: im. Viktórijina, rod. Viktórijinih, daj. Viktórijinima, tož. Viktórijina, mest. pri Viktórijinih, or. z Viktórijinima; MNOŽINA: im. Viktórijini, rod. Viktórijinih, daj. Viktórijinim, tož. Viktórijine, mest. pri Viktórijinih, or. z Viktórijinimi ženski: EDNINA: im. Viktórijina, rod. Viktórijine, daj. Viktórijini, tož. Viktórijino, mest. pri Viktórijini, or. z Viktórijino; DVOJINA: im. Viktórijini, rod. Viktórijinih, daj. Viktórijinima, tož. Viktórijini, mest. pri Viktórijinih, or. z Viktórijinima; MNOŽINA: im. Viktórijine, rod. Viktórijinih, daj. Viktórijinim, tož. Viktórijine, mest. pri Viktórijinih, or. z Viktórijinimi srednji: EDNINA: im. Viktórijino, rod. Viktórijinega, daj. Viktórijinemu, tož. Viktórijino, mest. pri Viktórijinem, or. z Viktórijinim; DVOJINA: im. Viktórijini, rod. Viktórijinih, daj. Viktórijinima, tož. Viktórijini, mest. pri Viktórijinih, or. z Viktórijinima; MNOŽINA: im. Viktórijina, rod. Viktórijinih, daj. Viktórijinim, tož. Viktórijina, mest. pri Viktórijinih, or. z Viktórijinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki (iz ženskih imen) Humboldtov -a -o [húmboltov-] prid. vpliv Humboldtovega individualnega subjektivizma; Humboldtov/humboldtov pingvin ||žival||: V Peruju danes živi kakih 4000 Humboldtovih/humboldtovih pingvinov; Humboldtov tok ||morski tok||: Ob zahodni južnoameriški obali teče hladni Humboldtov tok (< Humboldt) {O} moški: EDNINA: im. Humboldtov, rod. Humboldtovega, daj. Humboldtovemu, tož. Humboldtov (živostno Humboldtovega), mest. pri Humboldtovem, or. s Humboldtovim; DVOJINA: im. Humboldtova, rod. Humboldtovih, daj. Humboldtovima, tož. Humboldtova, mest. pri Humboldtovih, or. s Humboldtovima; MNOŽINA: im. Humboldtovi, rod. Humboldtovih, daj. Humboldtovim, tož. Humboldtove, mest. pri Humboldtovih, or. s Humboldtovimi ženski: EDNINA: im. Humboldtova, rod. Humboldtove, daj. Humboldtovi, tož. Humboldtovo, mest. pri Humboldtovi, or. s Humboldtovo; DVOJINA: im. Humboldtovi, rod. Humboldtovih, daj. Humboldtovima, tož. Humboldtovi, mest. pri Humboldtovih, or. s Humboldtovima; MNOŽINA: im. Humboldtove, rod. Humboldtovih, daj. Humboldtovim, tož. Humboldtove, mest. pri Humboldtovih, or. s Humboldtovimi srednji: EDNINA: im. Humboldtovo, rod. Humboldtovega, daj. Humboldtovemu, tož. Humboldtovo, mest. pri Humboldtovem, or. s Humboldtovim; DVOJINA: im. Humboldtovi, rod. Humboldtovih, daj. Humboldtovima, tož. Humboldtovi, mest. pri Humboldtovih, or. s Humboldtovima; MNOŽINA: im. Humboldtova, rod. Humboldtovih, daj. Humboldtovim, tož. Humboldtova, mest. pri Humboldtovih, or. s Humboldtovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz imen s predimki); izlastnoimenski pridevniki na - ov/-ev ali -in v SBZ 42 Nabor slovarskih iztočnic in stalnih zvez: Abbejevo število Avgijev/avgijev hlev Abelova grupa Avogadrova konstanta Abelova nagrada Avogadrovo število Abrahamov/abrahamov sin Badjurova nagrada Abrahamova/abrahamova hči Balintova skupina Abrahamova/abrahamova leta Bartolova nagrada Abrahamovo/abrahamovo naročje Basedowova/basedowova bolezen Adamov/adamov kostum Baumannova/bavmanova reneta Adamov/adamov sin Beaufortova/Beauforteva lestvica, skala Adamovo/adamovo jabolko Bernoullijeva enačba Adamovo/adamovo rebro Bessemerjev postopek Addisonova/addisonova bolezen Betettova nagrada Ahilova/ahilova peta Bethejev cikel Ahilova/ahivova tetiva Bethe-Weizsäckerjev cikel Alahov/alahov sin Blagajev/blagajev volčin alahov biser blažev žegen Albertijev panj Bloudkova nagrada Alberti-Žnideršičev panj Bloudkova plaketa alojzijeva lilija Boltzmannova konstanta Alzheimerjeva/alzheimerjeva bolezen Bookerjeva nagrada Amorjeva/amorjeva puščica Boolova algebra Ampèrov/Ampèrjev zakon Borštnikov prstan Andersenova nagrada Boyle-Mariottov zakon Andrejev/andrejev križ Boylov zakon Apgarjeva lestvica Braillova/Brailleva/brajeva pisava Arhimedova/arhimedova točka Braillova/Brailleva/brajeva vrstica Arhimedova nagrada Braunova elektronka Arhimedova vijačnica Briggsov logaritem Arhimedov zakon Büchnerjeva nagrada Ariadnina/ariadnina nit Cankarjevo priznanje Artaudova/Artaudeva nagrada Cassinijeva ločnica Aspergerjev/aspergerjev sindrom Celzijeva lestvica Atkinsonova dieta Celzijeva stopinja Atkinsonov cikel Cervantesova nagrada 43 Cooperjev test Fehlingov test Coulombov zakon Fibonaccijevo število Creutzfeldt-Jakobova/creutzfeldt- Fibonaccijevo zaporedje jakobova bolezen Fleischmannov/flajšmanov rebrinec Crohnova/crohnova bolezen Fleischmannovo/flajšmanovo grabljišče Čopova diploma Galilejevi sateliti Čopovo priznanje Galilejev zakon Damoklejev/damoklejev meč Gauss-Krügerjev koordinatni sistem Davidova zvezda Gaussova krivulja Davisov pokal Gaussov sistem enot Dieslov/dizlov motor Gay-Lussacov zakon Dopplerjev pojav Geigerjev števec Dopplerjev ultrazvok Geiger-Müllerjev števec Downov/downov sindrom Gerbčevo priznanje Edisonova žarnica Gerbičeva nagrada Edisonov efekt Glazerjeva nagrada Einspielerjeva nagrada Goethejeva nagrada Einsteinova teorija relativnosti Golgijev aparat Elektrin/elektrin kompleks Goncourtova/Goncourteva nagrada Elijev/elijev ogenj Gospodov/gospodov dan Eolova/eolova harfa Gospodov/gospodov vinograd Epstein-Barrov virus Gospodovo/gospodovo razglašenje Eratostenovo sito grahamov/Grahamov kruh Eridino/eridino jabolko Grumova nagrada Evin/evin kostum Halleyjev komet Evina/evina hči Heraklejeva stebra Evstahijeva/evstahijeva cev Herkulova stebra Evstahijeva/evstahijeva tuba Herschlov vremenski ključ Fahrenheitova lestvica Higgsov bozon Fahrenheitova stopinja Hipokratova prisega Faradayeva kletka Hookov zakon Faradayev pojav Hubblov zakon Faradayev zakon Humboldtov/humboldtov pingvin Fassbinderjeva nagrada Humboldtov tok Fehlingov reagent Jakobova lestev 44 jakobova pokrovača, školjka Martinova peč Jakopičeva nagrada Mendlovi zakoni (dednosti) Jenkova nagrada Mercallijeva lestvica Joulov zakon Michelinova zvezdica jožefova brada Mohrova sol jožefov plašč Montessorijeva pedagogika Judežev/judežev poljub Moorov zakon judeževo drevo Morsejeva abeceda Jurčičeva nagrada Mozartova kroglica Jurijev križ Murkova nagrada Kaplanova turbina Neperjev logaritem Kasandrin/kasandrin sindrom, kompleks Newtonov zakon Keglove vaje Nobelova nagrada Kelvinova lestvica Noetova/noetova barka Keplerjevi zakoni noetova barčica Knafelčeva markacija Ogino-Knausova metoda knajpovo/Kneippovo zdravljenje Ohmov zakon Kneippovo/knajpovo zdravljenje Ojdipov/ojdipov kompleks Kocjančičeva nagrada Ottov motor Kolumbovo/kolumbovo jajce Pagetova/pagetova bolezen Kopernikova teorija Pandorina/pandorina skrinjica Kopernikov nauk Papinov lonec Koraćev pokal Parkinsonova/parkinsonova bolezen Kozinova nagrada Pascalov trikotnik Kristusova/kristusova leta Peltonova turbina kristusov trn Petrijeva mreža Levstikova nagrada Petrijeva plošča, posodica Ludolfovo število Petrov naslednik Machovo število Pirova zmaga Magirusova lestev Pitagorov izrek marijini laski Playboyevo dekle (leta, meseca) Mariottov zakon Plečnikova nagrada Martinova/martinova gos Potemkinova/potemkinova vas Martinova/martinova nedelja Preglova nagrada Martinova/martinova sobota Preglovo priznanje 45 Prešernova nagrada Tantalove/tantalove muke Prešernov dan Teslov tok Pretnarjeva nagrada Teslov transformator Priolov delišes Tespisov/tespisov voz Pritzkerjeva nagrada Thomasov fosfat Prokrustova/prokrustova postelja Tollensov reagent Pulitzerjeva nagrada Tomaževa žlindra Richterjeva lestvica Turnerjev/turnerjev sindrom Rožančeva nagrada Turnerjeva nagrada Rubikova kocka Tyndallov pojav Sacherjeva/saherjeva torta Valvasorjeva nagrada salamonov pečat venerin griček Schwannova celica Veronikina nagrada Scopolijev/scopolijev kozliček vidov ples Severjeva nagrada Viktorijin križ Sizifovo/sizifovo delo Voltov člen Sjögrenov/sjögrenov sindrom Voltov steber, stolp Sovretova nagrada Wanklov motor Sprengerjev/sprengerjev beluš Wassermannova reakcija Stalinove orglice Wattov parni stroj Steletova nagrada Wertheimova operacija Steletovo prizanje Zoisova/zoisova zvončica Stritarjeva nagrada Zoisova nagrada Šeligova nagrada Žnideršičev panj Škerjančeva nagrada Župančičeva nagrada Talijin hram 46 Izpeljanke iz lastnih imen Geslovnik: Problemski sklop obsega 8 izlastnoimenskih samostalniških izpeljank in je nastal ob redigiranju imenskih problemskih sklopov, katerih podstavna imena v slovenščini ohranjamo bodisi v izvirnem zapisu ( nobelovec < Nobel, petrijevka < Petri), bodisi jih prečrkujemo ( mohamedanec < Mohamed, stalinist < Stalin), ali pa se podomači šele izpeljanka ( brajica < Braille, knajpanje < Kneipp, saherica < Sacher). Novosti: Razen dejstva, da je v ePravopisu vsaka iztočnična beseda prikazana v polni, neokrajšani obliki in redakcija obsega tudi onaglašene pregibne oblike, je pri izpeljankah iz lastnih imen nakazano tudi podstavno imensko izhodišče, s katerim se sklene slovarski sestavek. Sprememba glede na SP 2001 in predhodne kodifikacije je zapis brajica, ki nadomešča zapis brajlica, kar je posledica neustreznega branja po črki ( Braille [bráj]). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Sklic na SP 2001: slovar Slovarski prikaz: bázedovka -e ž |bolezen|: predavanje o bazedovki; Po zdravljenju bazedovke z radioaktivnim jodom najpogosteje pride do prešibkega delovanja ščitnice; prim. Basedow, Basedowov {O} EDNINA: im. bázedovka, rod. bázedovke, daj. bázedovki, tož. bázedovko, mest. pri bázedovki, or. z bázedovko; DVOJINA: im. bázedovki, rod. bázedovk, daj. bázedovkama, tož. bázedovki, mest. pri bázedovkah, or. z bázedovkama; MNOŽINA: im. bázedovke, rod. bázedovka, daj. bázedovk, tož. bázedovke, mest. pri bázedovkah, or. z bázedovkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen knájpanje -a s |Kneippovo zdravljenje|: bazen za knajpanje; Zakaj ne bi poskusili s knajpanjem? Menjavanje tople in mrzle vode spodbuja krvni pretok ter utrjuje krvne žile (< Kneipp) {O} EDNINA: im. knájpanje, rod. knájpanja, daj. knájpanju, tož. knájpanje, mest. pri knájpanju, or. s knájpanjem; DVOJINA: im. knájpanji, rod. knájpanj, daj. knájpanjema, tož. knájpanji, mest. pri knájpanjih, or. s knájpanjema; MNOŽINA: im. knájpanja, rod. knájpanj, daj. knájpanjem, tož. knájpanja, mest. pri knájpanjih, or. s knájpanji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen mohamedánec -nca m 47 |pripadnik muslimanske vere| ( musliman) Pripadnike islama so imenovali seraceni ali mohamedanci; Pridige proti mohamedancem so bile posebna govorniška zvrst; prim. Mohamed {B} mohamedančev {O} EDNINA: im. mohamedánec, rod. mohamedánca, daj. mohamedáncu, tož. mohamedánca, mest. pri mohamedáncu, or. z mohamedáncem; DVOJINA: im. mohamedánca, rod. mohamedáncev, daj. mohamedáncema, tož. mohamedánca, mest. pri mohamedáncih, or. z mohamedáncema; MNOŽINA: im. mohamedánci, rod. mohamedáncev, daj. mohamedáncem, tož. mohamedánce, mest. pri mohamedáncih, or. z mohamedánci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen petríjevka -e ž |laboratorijska posoda|: Za raziskavo so dali dvajset koruznih zrn v petrijevko s petnajstimi mililitri vode; Po mizah je bilo veliko petrijevk, v katerih so rasle bakterije; prim. Petri, Petrijev {O} EDNINA: im. petríjevka, rod. petríjevke, daj. petríjevki, tož. petríjevko, mest. pri petríjevki, or. s petríjevko; DVOJINA: im. petríjevki, rod. petríjevk, daj. petríjevkama, tož. petríjevki, mest. pri petríjevkah, or. s petríjevkama; MNOŽINA: im. petríjevke, rod. petríjevka, daj. petríjevk, tož. petríjevke, mest. pri petríjevkah, or. s petríjevkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen sáherica -e ž |čokoladna torta|: Leta 1876 je Edvard odprl svoj Hotel Sacher, kjer je saherica tudi danes paradna specialiteta; Vsak lahko naredi čokoladno torto, ne pa prave saherice; prim. Sacher, Sacherjev {O} EDNINA: im. sáherica, rod. sáherice, daj. sáherici, tož. sáherico, mest. pri sáherici, or. s sáherico; DVOJINA: im. sáherici, rod. sáheric, daj. sáhericama, tož. sáherici, mest. pri sáhericah, or. s sáhericama; MNOŽINA: im. sáherice, rod. sáherica, daj. sáheric, tož. sáherice, mest. pri sáhericah, or. s sáhericami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen staliníst -a m |pristaš stalinizma|: stalinisti in komunisti; Z informbirojem so se v Jugoslaviji pojavili novi zaporniki, tokrat stalinisti (< Stalin) {O} EDNINA: im. staliníst, rod. stalinísta, daj. stalinístu, tož. stalinísta, mest. pri stalinístu, or. s stalinístom; DVOJINA: im. stalinísta, rod. stalinístov, daj. stalinístoma, tož. stalinísta, mest. pri stalinístih, or. s stalinístoma; MNOŽINA: im. stalinísti, rod. stalinístov, daj. stalinístom, tož. staliníste, mest. pri stalinístih, or. s stalinísti STATUS: predlog 48 PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen Nabor slovarskih iztočnic: bazedovka (< Basedow) brajica (< Braille) knajpanje (< Kneipp) mohamedanec (< Mohamed) nobelovec (< Nobel) petrijevka (< Petri) saherica (< Sacher) stalinist (< Stalin) 49 Lastna imena (osebna, moška) Geslovnik: Geslovnik obsega 120 imen. Prvotno je bil oblikovan na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in sicer so bila iz skupine 200 najpogosteje rabljenih imen v Republiki Sloveniji izbrana: (1) imena, ki so problematična z vidika oblikospreminjanja, npr. orodniške preglašene oblike ( z oz. s - em); (2) imena, v katerih se pogovorno uresničuje podaljšava osnove s t (tip Niko), oziroma neimenovalniško prekrivna podobna imena (tip Nik); (3) imena, v katerih se obvezno uresničuje podaljšava osnove s t (tip Jure); (4) imena, ki lahko izgubljajo neobstojni polglasnik (tip Klemen); (5) imena, ki so enakozvočna z ženskimi imeni (tip Aljoša, Saša, Dominique); (6) imena z dvojno paradigmo (tip Luka). Drugo merilo za sprejem osebnih lastnih imen v geslovnik ePravopisa je enakozvočnost, ki se pojavlja ob redigiranju občnoimenskih poimenovanj, npr. poimenovanj nagrad, odlikovanj in častnih nazivov ( bert – Bert, tony – Tony). Po tem merilu se v sklop vključujejo tudi svetopisemska imena, ki imajo enakozvočne občnoimenske različice, npr. benjamin ‘najmlajši’, ‘rastlina’ – Benjamin; metuzalem ‘stari’, ‘stoletnik’ – Metuzalem. Geslovnik smo v letu 2017 razširili tudi z imeni, ki so podstava izlastnoimenskim pridevnikom v stalnih besednih zvezah ( Martin: Martinova nedelja, Evstahij: Evstahijeva cev). Novosti: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen pri uvajanju naglasnih dvojnic nekaterih imen ( Alèš in Áleš), pri katerih opažamo spremembe tudi v osrednjeslovenski normi. Uporabniku prijaznejša sta dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki sklene slovarski sestavek (npr. pri Niko in Nik: B Nikov). Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti: medtem ko smo za osebna lastna imena tipa Luka ( Luke in Luka) ugotovili, da je sklanjanje po moški in ženski (II. moški) sklanjatvi enakovredno in je zato povezano z dvojnično oznako »in«, smo pri tipu Roza (tako še Kaligula, Mahatma, Petruška), kjer gre za vzdevke ali kot priimke rabljena imena, odkrili precej večjo pojavnost oblik, ki sledijo ženski paradigmi ( z Mahatmo), zato smo dvojnico (npr. z Mahatmom) uvedli kot neprednostno (tj. uvedeno z dvojnično oznako »tudi«). 50 Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 41. Slovarski prikaz: Alèš -êša in Áleš -a m; ime bitja; osebno ime |moško ime|: Brez napake je s progo uspelo opraviti le Alešu; Vesel je bil srečanja z Alešem {B} Alešev {O} EDNINA: im. Alèš in Áleš, rod. Alêša in Áleša, daj. Alêšu in Álešu, tož. Alêša in Áleša, mest. pri Alêšu in pri Álešu, or. z Alêšem in z Álešem; DVOJINA: im. Alêša in Áleša, rod. Alêšev in Álešev, daj. Alêšema in Álešema, tož. Alêša in Áleša, mest. pri Alêših in pri Áleših, or. z Alêšema in z Álešema; MNOŽINA: im. Alêši in Áleši, rod. Alêšev in Álešev, daj. Alêšem in Álešem, tož. Alêše in Áleše, mest. pri Alêših in pri Áleših, or. z Alêši in z Áleši STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Andráž -a m; ime bitja; osebno ime |moško ime|: Šli smo na kavo z Andražem {B} Andražev {O} EDNINA: im. Andráž, rod. Andráža, daj. Andrážu, tož. Andráža, mest. pri Andrážu, or. z Andrážem; DVOJINA: im. Andráža, rod. Andrážev, daj. Andrážema, tož. Andráža, mest. pri Andrážih, or. z Andrážema; MNOŽINA: im. Andráži, rod. Andrážev, daj. Andrážem, tož. Andráže, mest. pri Andrážih, or. z Andráži STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Anžè -éta m; ime bitja; osebno ime |moško ime|: Na končnem izletu sem srečala Anžeta iz sosednjega mesta; Po dvanajstih urah v zraku sva z Anžetom končno prispela v Limo {B} Anžetov {O} EDNINA: im. Anžè, rod. Anžéta, daj. Anžétu, tož. Anžéta, mest. pri Anžétu, or. z Anžétom; DVOJINA: im. Anžéta, rod. Anžétov, daj. Anžétoma, tož. Anžéta, mest. pri Anžétih, or. z Anžétoma; MNOŽINA: im. Anžéti, rod. Anžétov, daj. Anžétom, tož. Anžéte, mest. pri Anžétih, or. z Anžéti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) 51 Bógomir -ja m; ime bitja; osebno ime |moško ime|: Prisluhnili so pogovoru z likovnikom Bogomirjem Jakšo/Jakšem iz Gradca {B} Bogomirjev {O} EDNINA: im. Bógomir, rod. Bógomirja, daj. Bógomirju, tož. Bógomirja, mest. pri Bógomirju, or. z Bógomirjem; DVOJINA: im. Bógomirja, rod. Bógomirjev, daj. Bógomirjema, tož. Bógomirja, mest. pri Bógomirjih, or. z Bógomirjema; MNOŽINA: im. Bógomirji, rod. Bógomirjev, daj. Bógomirjem, tož. Bógomirje, mest. pri Bógomirjih, or. z Bógomirji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Dámir -ja m; ime bitja; osebno ime |moško ime|: Damirju čestitamo za uspešno opravljeno maturo; Z možem Damirjem že izbirava ime za sina {B} Damirjev {O} EDNINA: im. Dámir, rod. Dámirja, daj. Dámirju, tož. Dámirja, mest. pri Dámirju, or. z Dámirjem; DVOJINA: im. Dámirja, rod. Dámirjev, daj. Dámirjema, tož. Dámirja, mest. pri Dámirjih, or. z Dámirjema; MNOŽINA: im. Dámirji, rod. Dámirjev, daj. Dámirjem, tož. Dámirje, mest. pri Dámirjih, or. z Dámirji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Zvónko -a m; ime bitja; osebno ime |moško ime|: Zvonku Novaku je decembra potekel mandat; srečanje z Zvonkom {B} Zvonkov {O} EDNINA: im. Zvónko, rod. Zvónka, daj. Zvónku, tož. Zvónka, mest. pri Zvónku, or. z Zvónkom; DVOJINA: im. Zvónka, rod. Zvónkov, daj. Zvónkoma, tož. Zvónka, mest. pri Zvónkih, or. z Zvónkoma; MNOŽINA: im. Zvónki, rod. Zvónkov, daj. Zvónkom, tož. Zvónke, mest. pri Zvónkih, or. z Zvónki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Žéljko -a in Žêljko -a m; ime bitja; osebno ime |moško ime|: Željku je bila zasežena pištola; S plesalcema Željkom in Miho je osvojila nagrado za najboljši nastop {B} Željkov {O} EDNINA: im. Žéljko in Žêljko, rod. Žéljka in Žêljka, daj. Žéljku in Žêljku, tož. Žéljka in Žêljka, mest. pri Žéljku in pri Žêljku, or. z Žéljkom in z Žêljkom; DVOJINA: im. Žéljka in Žêljka, rod. Žéljkov in Žêljkov, daj. Žéljkoma in Žêljkoma, tož. Žéljka in Žêljka, mest. pri Žéljkih in pri Žêljkih, or. z Žéljkoma in z Žêljkoma; MNOŽINA: im. Žéljki in Žêljki, rod. Žéljkov in Žêljkov, daj. Žéljkom in Žêljkom, tož. Žéljke in Žêljke, mest. pri Žéljkih in pri Žêljkih, or. z Žéljki in z Žêljki 52 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Žíga -e in Žíga -a m; ime bitja; osebno ime |moško ime|: Najbolj se bo poznal odhod Žige/Žiga; Na sprejem je prišel s sinom Žigo/Žigom {B} Žigov {O} EDNINA: im. Žíga, rod. Žíge in Žíga, daj. Žígi in Žígu, tož. Žígo in Žíga, mest. pri Žígi in pri Žígu, or. z Žígo in z Žígom; DVOJINA: im. Žígi in Žíga, rod. Žíg in Žígov, daj. Žígama in Žígoma, tož. Žígi in Žíga, mest. pri Žígah in pri Žígih, or. z Žígama in z Žígoma; MNOŽINA: im. Žíge in Žígi, rod. Žíg in Žígov, daj. Žígam in Žígom, tož. Žíge in Žíge, mest. pri Žígah in pri Žígih, or. z Žígami in z Žígi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Nabor slovarskih iztočnic: Adam Drejček Jože Ahac Evstahij Jožef Aleksander Filip Judež Aleš Franci Jurček Aljaž Franjo Jure Aljoša Gabrijel Jurij Alojzij Gašper Klemen Andraž Grega Kuzma Andrej Gregor Lovro Anej Ignac Luka Anže Igor Maj Benjamin Ivo Mario Bert Izidor Mark Blaž Jaka Marko Bogomir Jakob Martin Bor Janez Matej Cezar Jani Matevž Damir Janko Matic Danilo Jeremija Matija David Jernej Matjaž Davor Jona Metuzalem Dominique Joško Miha 53 Mihael Rene Tony Miloš Rudi Uroš Mirko Samir Valter Miro Samo Vid Mitja Saš Viktor Mohor Saša Vincenc Nejc Sašo Vinko Nik Sergej Vladimir Niko Silvester Vlado Nikolaj Silvo Vojan Nino Simon Vojko Oskar Slavko Zdravko Pavel Srečko Zlatko Peter Stanko Zvonko Primož Tadej Željko Rado Tihomir Žiga Rafael Timotej Rajko Tine Renato Tomaž 54 Lastna imena (osebna, ženska) Geslovnik: Problemski sklop obsega 54 imen. Prvotno je bil oblikovan na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in sicer so bila iz skupine 200 najpogosteje rabljenih imen v Republiki Sloveniji izbrana: (1) imena, ki so problematična z vidika besedotvorja, npr. pri tvorbi svojilnega pridevnika (- ica : - ičin); (2) imena, ki so homonimna moškim imenom (tip Aljoša, Saša); (3) dvodelna imena (tip Ana Marija); (4) nesklonljiva imena (tip Ines); (5) imena z enozložno podstavo (tip Lea), hkrati z njihovimi poslovenjenimi oblikami (tip Leja). Pri redigiranju v letu 2017 smo v geslovnik ePravopisa sprejeli tudi imena, ki so podstava različnim izlastnoimenskim pridevnikom, ki v stalnih besednih zvezah označujejo npr. nagrade ( Viktorija > Viktorijin križ), ali so enakozvočna občnoimenskim poimenovanjem nagrad, odlikovanj in častnih nazivov ( emmy – Emmy). Novosti: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen izjemoma, ko smo spremembo naglasne norme oprli na ugotovitev o govorni realizaciji z vmesnim j (naglas Têa namesto Téa po SP 2001, kjer je bil naglas podrejen moški obliki ( Téodor)). Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki sklene slovarski sestavek (npr. pri Teja: B Tejin, pri Tea: B Tein in Tejin). Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami. Vsa imena so opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 41. Slovarski prikaz: Saša2 -e ž; ime bitja; osebno ime Saši so se zahvalili za prijetno vodenje prireditve {B} Sašin {O} EDNINA: im. Sáša, rod. Sáše, daj. Sáši, tož. Sášo, mest. pri Sáši, or. s Sášo; DVOJINA: im. Sáši, rod. Sáš, daj. Sášama, tož. Sáši, mest. pri Sášah, or. s Sášama; MNOŽINA: im. Sáše, rod. Sáš, daj. Sášam, tož. Sáše, mest. pri Sášah, or. s Sášami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska) 55 Terêza -e ž; ime bitja; osebno ime |žensko ime|: koncert priljubljene pevke Tereze Kesovije; |vzdevek Anjezë Gonxhe Bojaxhiu|: v zvezi mati Tereza Film prikazuje življenjsko zgodbo dobrotnice in Nobelove nagrajenke za mir matere Tereze; prim. Terezija {B} Terezin {O} EDNINA: im. Terêza, rod. Terêze, daj. Terêzi, tož. Terêzo, mest. pri Terêzi, or. s Terêzo; DVOJINA: im. Terêzi, rod. Terêz, daj. Terêzama, tož. Terêzi, mest. pri Terêzah, or. s Terêzama; MNOŽINA: im. Terêze, rod. Terêz, daj. Terêzam, tož. Terêze, mest. pri Terêzah, or. s Terêzami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska); psevdonimi Terêzija -e ž; ime bitja; osebno ime |žensko ime|: portret akademske slikarke Terezije Bastelj; |vzdevek Anjezë Gonxhe Bojaxhiu|: v zvezi mati Terezija besede matere Terezije; prim. Tereza {B} Terezijin {O} EDNINA: im. Terêzija, rod. Terêzije, daj. Terêziji, tož. Terêzijo, mest. pri Terêziji, or. s Terêzijo; DVOJINA: im. Terêziji, rod. Terêzij, daj. Terêzijama, tož. Terêziji, mest. pri Terêzijah, or. s Terêzijama; MNOŽINA: im. Terêzije, rod. Terêzij, daj. Terêzijam, tož. Terêzije, mest. pri Terêzijah, or. s Terêzijami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska); psevdonimi Tia -e [tíja] ž; ime bitja; osebno ime |žensko ime|: S seboj sta pripeljala hčerkico Tio; Sodeč po statistiki, se je večina Tij rodila po letu 1980 {B} Tiin in Tijin {O} EDNINA: im. Tia, rod. Tie, daj. Tii, tož. Tio, mest. pri Tii, or. s Tio; DVOJINA: im. Tii, rod. Tij, daj. Tiama, tož. Tii, mest. pri Tiah, or. s Tiama; MNOŽINA: im. Tie, rod. Tij, daj. Tiam, tož. Tie, mest. pri Tiah, or. s Tiami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska) Verónika -e ž; ime bitja; osebno ime |žensko ime|: Slavljenec je najraje v družbi žene Veronike, štirih sester ter treh hčera {B} Veronikin {O} EDNINA: im. Verónika, rod. Verónike, daj. Veróniki, tož. Veróniko, mest. pri Veróniki, or. z Veróniko; DVOJINA: im. Veróniki, rod. Verónik, daj. Verónikama, tož. Veróniki, mest. pri Verónikah, or. z Verónikama; MNOŽINA: im. Verónike, rod. Verónik, daj. Verónikam, tož. Verónike, mest. pri Veróniksh, or. z Veróniksmi STATUS: predlog 56 PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska) Vída -e ž; ime bitja; osebno ime |žensko ime|: Pogovor z Vido mi je olajšal obisk spletne strani davčne uprave; |slovensko bajeslovno bitje|: v zvezi lepa/Lepa Vida Povezavo lepe/Lepe Vide z bitjem, ki se prerojeva, najdemo tudi v ljudski pesmi »Lepa Vida proso plela«, ki jo je zapisal Stanko Vraz v Prekmurju {B} Vidin {O} EDNINA: im. Vída, rod. Víde, daj. Vídi, tož. Vído, mest. pri Vídi, or. z Vído; DVOJINA: im. Vídi, rod. Víd, daj. Vídama, tož. Vídi, mest. pri Vídah, or. z Vídama; MNOŽINA: im. Víde, rod. Víd, daj. Vídam, tož. Víde, mest. pri Vídah, or. z Vídami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; lastna imena (osebna, ženska) Zófka -e ž; ime bitja; osebno ime |žensko ime|: Cankar se je leta 1900 v pismu Zofki Kveder zavzel za socialno angažirano književnost; |domišljijski lik|: v zvezi coprnica Zofka Izpod oblakov se je zaslišal vreščeči smeh coprnice Zofke {B} Zofkin {O} EDNINA: im. Zófka, rod. Zófke, daj. Zófki, tož. Zófko, mest. pri Zófki, or. z Zófko; DVOJINA: im. Zófki, rod. Zófk, daj. Zófkama, tož. Zófki, mest. pri Zófkah, or. z Zófkama; MNOŽINA: im. Zófke, rod. Zófk, daj. Zófkam, tož. Zófke, mest. pri Zófkah, or. z Zófkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska); domišljijska imena Nabor slovarskih iztočnic: Aljoša Ines Ana Iris Anamarija Jerica Ana Marija Jožica Anica Karin Danica Karmen Dominika Lea Dominique Leja Dragica Ljubica Emmy Lucija Eva Maja Flora Manca Gaja Maria 57 Marica Slavica Marija Tea Mateja Teja Matilda Tereza Milica Terezija Mojca Tia Neža Tija Nika Veronika Nives Vesna Pepa Vida Pia Viktorija Pija Zofka Saša Živa Selena 58 Lastna imena (priimki) Geslovnik: Problemski sklop obsega 319 priimkov. Prvotni seznam je bil oblikovan na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in sicer so bili iz skupine 200 najbolj razširjenih priimkov v Republiki Sloveniji izbrani: (1) priimki, ki so problematični z vidika oblikospreminjanja, npr. orodniške preglašene oblike ( z oz. s - em); (2) priimki, v katerih se pogovorno uresničuje podaljšava osnove s t (tip Jenko); (3) priimki, v katerih se obvezno uresničuje podaljšava osnove s t (tip Černe); (4) priimki, ki izgubljajo neobstojni samoglasnik (tip Krivic); (5) priimki z naglasno in oblikoslovno dvojnico (tip Kováčič in Kôvačič). Geslovnik smo v letu 2017 razširili predvsem s priimki, ki so podstava izlastnoimenskim pridevnikom v stalnih besednih zvezah ( Knafelc: Knafelčeva markacija, Higgs: Higgsov bozon). Vključeni so tudi priimki, ki so posebnost zaradi enakopisnih stvarnih imen ženskega spola ( Honda, Škoda, Tesla), in priimki, ki pogosteje nastopajo ob osebah ženskega spola ( Apgar, Montessori). V sklop smo vključili tudi dve zgodovinski enobesedni imeni ( Hipokrat in Pitagora), ki nista priimka v današnjem pomenu besede, hkrati pa nista mitološki ali religijski imeni. Novosti: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen pri uvajanju naglasnih dvojnic nekaterih priimkov ( Kováčič in Kôvačič). Sprememba glede na SP 2001 je upoštevanje rabe pri francoskih imenih z izgovorjenim izglasnim [r], za katere je očitno, da prednostno ne podaljšujejo osnove z j, temveč je ta možnost redka, pri posameznih zvezah celo neizražena ( Ampère: Amperov in ne Amperjev zakon). Oblika brez podaljšave je zato v slovarju zapisana na prvem mestu ( Apollinaire: Apollinaira in Apollinairja). Priimki, pri katerih obstaja pisna dvojnična možnost orodniške preglašene končnice ( Goncourt), v rabi pogosteje sledijo zapisu kot izgovoru, zato je preglašena dvojnica uvrščena na drugo mesto ( Goncourtom in Goncourtem). Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, a uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki sklene slovarski sestavek in vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Černe: B Černetov). 59 Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 41. Slovarski prikaz: Sacher -ja [záher in sáher] m; ime bitja; osebno ime |priimek|; |dunajski hotelir|: Franz Sacher je leta 1832 prvi spekel v obliki torte čokoladno maso, ki ji je primešal maslo {B} Sacherjev {O} EDNINA: im. Sacher, rod. Sacherja, daj. Sacherju, tož. Sacherja, mest. pri Sacherju, or. s Sacherjem; DVOJINA: im. Sacherja, rod. Sacherjev, daj. Sacherjem, tož. Sacherrja, mest. pri Sacherjih, or. s Sacherjema; MNOŽINA: im. Sacherji, rod. Sacherjev, daj. Sacherjem, tož. Sacherje, mest. pri Sacherjih, or. s Sacherji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Saksída -e tudi Saksída -a m; ime bitja; osebno ime |priimek|: pismo patra Sakside; S Saksido sva se nekajkrat srečala {B} Saksidov {O} EDNINA: im. Saksída, rod. Saksíde tudi Saksída, daj. Saksídi tudi Saksídu, tož. Saksído tudi Saksída, mest. pri Saksídi tudi pri Saksídu, or. s Saksído tudi s Saksídom; DVOJINA: im. Saksídi tudi Saksída, rod. Saksíd tudi Saksídov, daj. Saksídama tudi Saksídoma, tož. Saksídi tudi Saksída, mest. pri Saksídah tudi pri Saksídih, or. s Saksídama tudi s Saksídoma; MNOŽINA: im. Saksíde tudi Saksídi, rod. Saksíd tudi Saksídov, daj. Saksídam tudi Saksídom, tož. Saksíde, mest. pri Saksídah tudi pri Saksídih, or. s Saksídami tudi s Saksídi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Sjögren -a [šjégren-] m; ime bitja; osebno ime |priimek|; |švedski oftalmolog|: Doktorska naloga Henrika Samuela Conrada Sjögrena je bial objavljena leta 1933 {B} Sjögrenov {O} EDNINA: im. Sjögren, rod. Sjögrena, daj. Sjögrenu, tož. Sjögrena, mest. pri Sjögrenu, or. s Sjögrenom; DVOJINA: im. Sjögrena, rod. Sjögrenov, daj. Sjögrenoma, tož. Sjögrena, mest. pri Sjögrenih, or. s Sjögrenoma; MNOŽINA: im. Sjögreni, rod. Sjögrenov, daj. Sjögrenom, tož. Sjögrene, mest. pri Sjögrenih, or. s Sjögreni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) 60 Slómšek -a m; ime bitja; osebno ime |priimek|; |slovenski škof in narodni buditelj|: kip Antona Martina Slomška; Za škofom Slomškom na uradnem cerkvenem seznamu čakajo še tri ali štiri imena; v zvezi blaženi Anton Martin Slomšek Na življenjski poti blaženega Antona Martina Slomška ima posebno mesto Olimje, kjer je obhajal novo mašo {B} Slomškov {O} EDNINA: im. Slómšek, rod. Slómška, daj. Slómšku, tož. Slómška, mest. pri Slómšku, or. s Slómškom; DVOJINA: im. Slómška, rod. Slómškov, daj. Slómškoma, tož. Slómška, mest. pri Slómških, or. s Slómškoma; MNOŽINA: im. Slómški, rod. Slómškov, daj. Slómškom, tož. Slómške, mest. pri Slómških, or. s Slómški STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Sprenger -ja [šprénger] m; ime bitja; osebno ime |priimek|; |nemški botanik|: življenje Carla Ludwiga Sprengerja {B} Sprengerjev {O} EDNINA: im. Sprenger, rod. Sprengerja, daj. Sprengerju, tož. Sprengerja, mest. pri Sprengerju, or. s Sprengerjem; DVOJINA: im. Sprengerja, rod. Sprengerjev, daj. Sprengerjema, tož. Sprengerja, mest. pri Sprengerjih, or. s Sprengerji; MNOŽINA: im. Sprengerji, rod. Sprengerjev, daj. Sprengerjem, tož. Sprengerje, mest. pri Sprengerjih, or. s Sprengerji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Stanley -a [stênli] m; ime bitja; osebno ime |priimek|; |britanski politik|: Pokal so izdelali po naročilu lorda Fredericka Stanleyja {B} Stanleyjev {O} EDNINA: im. Stanley, rod. Stanleyja, daj. Stanleyju, tož. Stanleyja, mest. pri Stanleyju, or. s Stanleyjem; DVOJINA: im. Stanleyja, rod. Stanleyjev, daj. Stanleyjema, tož. Stanleyja, mest. pri Stanleyjih, or. s Stanleyjema; MNOŽINA: im. Stanleyji, rod. Stanleyjev, daj. Stanleyjem, tož. Stanleyje, mest. pri Stanleyjih, or. s Stanleyji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Stúpica1 -e tudi Stúpica -a m; ime bitja; osebno ime |priimek|; |slovenski slikar|: Gabrijel Stupica je študiral na Likovni akademiji v Zagrebu; Angažirana figuralika se v umetnosti Stupice uresničuje na samosvoj in nenavaden način {B} Stupičev {O} EDNINA: im. Stúpica, rod. Stúpice tudi Stúpica, daj. Stúpici tudi Stúpicu, tož. Stúpico tudi Stúpica, mest. pri Stúpici tudi pri Stúpicu, or. s Stúpico tudi s Stúpicem; DVOJINA: im. Stúpici tudi Stúpica, rod. Stúpic tudi Stúpicev, daj. Stúpicama tudi Stúpicema, tož. Stúpici tudi Stúpica, mest. pri Stúpicah tudi pri Stúpicih, or. s Stúpicama tudi s Stúpicema; MNOŽINA: im. Stúpice tudi 61 Stúpici, rod. Stúpic tudi Stúpicev, daj. Stúpicam tudi Stúpicem, tož. Stúpice tudi Stúpice, mest. pri Stúpicah tudi pri Stúpicih, or. s Stúpicami tudi s Stúpici STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Stúpica2 -- in Stúpica -e ž; ime bitja; osebno ime |priimek|; |slovenska slikarka, Marlenka|: Ilustracije akademske slikarke Marlenke Stupica/Stupice krasijo strani Cicibana že od vsega začetka; |slovenska slikarka, Marija Lucija|: Slikanico Rdeča kapica z ilustracijami Marije Lucije Stupica/Stupice so izdali v korejščini in angleščini za korejski trg {B} Stupičin {O} EDNINA: im. Stúpica, rod. Stúpica in Stúpice, daj. Stúpica in Stúpici, tož. Stúpica in Stúpico, mest. pri Stúpica in pri Stúpici, or. s Stúpica in s Stúpico; DVOJINA: im. Stúpica in Stúpici, rod. Stúpica in Stúpic, daj. Stúpica in Stúpicama, tož. Stúpica in Stúpici, mest. pri Stúpica in pri Stúpicah, or. s Stúpica in s Stúpicama; MNOŽINA: im. Stúpica in Stúpice, rod. Stúpica in Stúpic, daj. Stúpica in Stúpicam, tož. Stúpica in Stúpice, mest. pri Stúpica in pri Stúpicah, or. s Stúpica in s Stúpicami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Nabor slovarskih iztočnic: Abbe Badjura Bloudek Abel Bajc Bogataj Addison Bajec Boltzmann Alberti Balint Boole Aljaž Barilla Borštnik Alzheimer Barr Boyle Ambrožič Bartol Božič Ampère Basedow Braille Andersen Beaufort Braun Apgar Bernoulli Bregar Arhar Bessemer Briggs Artaud Betetto Büchner Asperger Bethe Bukovec Atkins Bevc Cankar Atkinson Blagaj Cassini Avogadro Blagay Celzij Babič Blažič Cerar 62 Cervantes Geiger Jazbec Cochrane Gerbec Jenko Cooper Gerbic Jerič Coulomb Gerbič Joule Creutzfeldt Glazer Jovanović Crohn Godec Jurčič Cvetko Goethe Kaplan Čeh Golgi Kastelic Černe Goncourt Kaučič Čop Gorenc Kavčič Davis Gorjan Kegel Demšar Gorjup Kelvin Diesel Graham Kepler Dolenc Gregorčič Klemenčič Dolinar Gregorič Knafelc Doppler Grum Knaus Down Hafner Kneipp Edison Halley Kobilca Einspieler Herschel Kocjančič Einstein Higgs Kočevar Epstein Hipokrat Kodrič Erjavec Hipokrates Kokalj Fahrenheit Hočevar Kolar Fajdiga Hodžić Kolarič Faraday Hofer Kolenc Fassbinder Honda Kolumb Fehling Hooke Kopernik Fibonacci Hribar Korać Filipič Hubble Korošec Fleischmann Humar Kosi Gajšek Ilić Košir Galilej Ivančič Kovač Gatnik Jakopič Kovačević Gauss Janežič Kovačič Gay-Lussac Jarc Kozina 63 Koželj Mlinar Plečnik Krajnc Mlinarič Podgoršek Kralj Mohorič Pogačar Kramar Mohr Popović Kramberger Molière Potemkin Kranjc Montessori Potjomkin Kranjec Moore Povše Krivec Morse Prada Krivic Mozart Pregl Krüger Müller Prešeren Kuhar Murko Pretnar Kumer Nemec Primožič Lavrič Neper Priol Lazar Newton Pritzker Lebar Nikolić Pulitzer Leskovar Nobel Ribič Levstik Ogino Richter Likar Ohm Rožanc Logar Otto Rožič Ludolf Paget Rubik Mach Papin Rutar Magirus Parkinson Sacher Mariotte Pascal Saksida Marković Pavlič Savić Markovič Pelton Schwann Matko Perko Scopoli Mavrič Petri Sever Meglič Petrič Simonič Mendel Petrović Sitar Mercalli Petrovič Sjögren Mercator Piazzesi Slomšek Michelin Pintar Smrekar Mihelič Pintarič Smuk Miklavčič Pirc Sovre Mlakar Pitagora Sprenger 64 Stanley Trček Zadravec Stele Turner Zajc Sterija Popović Tyndall Zakrajšek Stopar Uršič Zalar Stritar Valvasor Zalokar Stupica Vega Zemljič Šeligo Velikonja Zidar Šinkovec Vidic Zois Škerjanc Vidmar Zorko Škoda Vidovič Zupanc Škof Vodnik Zupančič Štrukelj Vodopivec Zver Šuštar Volk Žagar Tavčar Volta Železnik Tesla Vovk Žibert Tespis Wankel Žižek Thomas Wassermann Žnideršič Tollens Watt Župančič Tomažič Weizsäcker Tomšič Wertheim 65 Lastna imena v frazemih Geslovnik: Problemski sklop obsega 30 slovarskih sestavkov, v katerem je obravnavanih 36 frazeoloških enot, v katerih nastopa lastno ime, in sicer gre navadno za osebno ( Gospod: zaspati v Gospodu), prebivalsko ( Turek: kaditi kot Turek) ali zemljepisno ( Sava: nositi vodo v Savo) lastno ime. biti koga/česa kot rusov/Rusov nekaj gnilega je v deželi Danski delati kot Noe barko ne pasti z Marsa delati se, narediti se Francoza nositi vodo v Savo delavec v Gospodovem/gospodovem odkriti Ameriko vinogradu okrogel kot Zemlja Gospodov/gospodov dan oprati si roke kot Pilat Gospodov/gospodov vinograd poslednji, zadnji Mohikanec/mohikanec Gospodovo/gospodovo razglašenje potrebovati kaj kot Sahara vodo hoditi od Poncija do Pilata po vrsti kot so hiše v Trsti in mirna Bosna prekoračiti, prestopiti Rubikon/rubikon iti kot Elija raj na Zemlji/zemlji iti v Canosso srečati Abrahama/abrahama iti v Kanoso star kot Metuzalem iti v Rim star kot Peca iz Savla postati Pavel star kot Zemlja/zemlja kaditi kot Turek stric iz Amerike kot bi kdo padel z Marsa Teksas/teksas Matilda/matilda pobere koga v letu Gospodovem/gospodovem med Scilo in Karibdo zaspati v Gospodu Novosti: Lastna imena v frazemih do sedaj v pravopisnih pravilih niso bila predstavljena kot problemski sklop, čeprav je v rabi mogoče razbrati zadrege tako zaradi rabe začetnice kot glede podomačitve imen, ki nastopajo v teh enotah. Predlog pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU je, da se imena in izimenski pridevniki v stalnih besednih zvezah (tip Damoklejev meč) in frazemih (tip med Scilo in Karibdo) ohranjajo v obliki, ki je znana najširšemu krogu jezikovnih uporabnikov, in sicer ne glede na to, ali je bila ta oblika kasneje spremenjena (npr. Damoklov meč, med Skilo in Karibdo). Problematičnost rabe lastnih imen v frazeoloških enotah je najbolj očitna pri rabi male in velike začetnice. Novost prikaza v ePravopisu je izpostavljenost tovrstnih zvez v redakciji ( delati se, narediti se Francoza) ter ponazoritev rabe v besedilu ( Naši politiki še kar ne razmišljajo o odhodu, delajo se Francoze in ignorirajo nepodporo ljudstva) ob nevtralni rabi 66 ( Roman opisuje življenje mladega Francoza iz Pariza) in pri tovrstnih pomenskih prenosih tudi pomenska razlaga ('ignoranca, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem'). Uporabniku prijaznejša sta dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Normativno je ovrednotenje dvojničnih izraznih možnosti. Sklic na SP 2001: slovar Slovarski prikaz: Góljat -a m; ime bitja; osebno ime |svetopisemska oseba|: svetopisemski boj drobnega Davida z orjakom Goljatom; boj Davida in Goljata ||boj, spopad dveh neenakovrednih nasprotnikov||: Vojno so označili kot boj Davida in Goljata; prim. goljat {B} Goljatov {O} EDNINA: im. Góljat, rod. Góljata, daj. Góljatu, tož. Góljata, mest. pri Góljatu, or. z Góljatom; DVOJINA: im. Góljata, rod. Góljatov, daj. Góljatoma, tož. Góljata, mest. pri Góljatih, or. z Góljatoma; MNOŽINA: im. Góljati, rod. Góljatov, daj. Góljatom, tož. Góljate, mest. pri Góljatih, or. z Góljati STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; lastna imena v frazemih Gospódov -a -o prid. |Božji|: Pismo Hebrejcem našteje nekaj pravičnih, ki so v veri pričakovali Gospodov prihod: Abraham in Sara, Izak in Jakob; Gospodov/gospodov vinograd ||Katoliška cerkev||: Za vzorno in goreče delovanje v Gospodovem/gospodovem vinogradu ga je škof leta 1960 odlikoval z imenovanjem za duhovnega svetnika; delavec v Gospodovem/gospodovem vinogradu ||duhovnik||: Na Slovenskem je praznik svetega Petra in Pavla dan, ko Cerkev dobi nove delavce v Gospodovem/gospodovem vinogradu; Gospodov/gospodov dan ||nedelja||: V Celju je čutiti še zadnji delovni vrvež pred nedeljo, starodavnim krščanskim Gospodovim/gospodovim dnevom/dnem; Gospodovo/gospodovo razglašenje ||krščanski praznik, 6. januar; praznik Svetih treh kraljev||: Katoličani praznujejo praznik Gospodovega/gospodovega razglašenja, ki se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik Svetih treh kraljev; leto Gospodovo/gospodovo ||leto||: Na cerkvi je vklesan napis: »Obnovljeno v letu Gospodovem/gospodovem 1925«; prim. A. D. (< Gospod) {O} moški: EDNINA: im. Gospódov, rod. Gospódovega, daj. Gospódovemu, tož. Gospódov (živostno Gospódovega), mest. pri Gospódovem, or. z Gospódovim; DVOJINA: im. Gospódova, rod. Gospódovih, daj. Gospódovima, tož. Gospódova, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovima; MNOŽINA: im. Gospódovi, rod. Gospódovih, daj. Gospódovim, tož. Gospódove, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovimi ženski: EDNINA: im. Gospódova, rod. Gospódove, daj. Gospódovi, tož. Gospódovo, mest. pri Gospódovi, or. z Gospódovo; DVOJINA: im. Gospódovi, rod. Gospódovih, daj. Gospódovima, tož. Gospódovi, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovima; MNOŽINA: im. Gospódove, rod. Gospódovih, daj. Gospódovim, tož. Gospódove, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovimi 67 srednji: EDNINA: im. Gospódovo, rod. Gospódovega, daj. Gospódovemu, tož. Gospódovo, mest. pri Gospódovem, or. z Gospódovim; DVOJINA: im. Gospódovi, rod. Gospódovih, daj. Gospódovima, tož. Gospódovi, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovima; MNOŽINA: im. Gospódova, rod. Gospódovih, daj. Gospódovim, tož. Gospódova, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz religijskih imen); lastna imena v frazemih Márs2 -a m; zemljepisno ime |planet|: novi odkritji na Marsu; kot bi kdo padel z Marsa ||ki kaže presenečenje||: Vaščani so naju gledali, kot bi padla z Marsa; ne pasti z Marsa ||ne biti neumen||: Nisem padel z Marsa, da bi igral za kikiriki {B} Marsov {O} EDNINA: im. Márs, rod. Mársa, daj. Mársu, tož. Mársa, mest. pri Mársu, or. z Mársom; DVOJINA: im. Mársa, rod. Mársov, daj. Mársoma, tož. Mársa, mest. pri Mársih, or. z Mársoma; MNOŽINA: im. Mársi, rod. Mársov, daj. Mársom, tož. Márse, mest. pri Mársih, or. z Mársi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena v frazemih Nóe -ta m; ime bitja; osebno ime |svetopisemska oseba|: svetopisemska zgodba o Noetu; delati kot Noe barko ||dolgo delati||: Zakaj je potrebno toliko besed o cesti, ki jo delamo kot Noe barko? {B} Noetov {O} EDNINA: im. Nóe, rod. Nóeta, daj. Nóetu, tož. Nóeta, mest. pri Nóetu, or. z Nóetom; DVOJINA: im. Nóeta, rod. Nóetov, daj. Nóetoma, tož. Nóeta, mest. pri Nóetih, or. z Nóetoma; MNOŽINA: im. Nóeti, rod. Nóetov, daj. Nóetom, tož. Nóete, mest. pri Nóetih, or. z Nóeti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; lastna imena v frazemih Péca -e ž; zemljepisno ime |gora v Karavankah|: Na južni strani Pece se je poškodovala planinka, ki potrebuje pomoč gorskih reševalcev; star kot Peca ||zelo star||: Slovenjgraški kirurško-ginekološki blok je, kar zadeva standard bolnikov, star kot Peca {B} peški {O} EDNINA: im. Péca, rod. Péce, daj. Péci, tož. Péco, mest. o Péci, or. s Péco STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena v frazemih Sahára -e in Sáhara -e ž; zemljepisno ime 68 |afriška puščava|: film o paleontoloških najdbah v Sahari; potrebovati kaj kot Sahara vodo ||zelo, močno potrebovati kaj||: Hokej ga potrebuje kot Sahara vodo {B} saharski {O} EDNINA: im. Sahára in Sáhara, rod. Saháre in Sáhare, daj. Sahári in Sáhari, tož. Saháro in Sáharo, mest. pri Sahári in pri Sáhari, or. s Saháro in s Sáharo; DVOJINA: im. Sahári in Sáhari, rod. Sahár in Sáhar, daj. Sahárama in Sáharama, tož. Sahári in Sáhari, mest. pri Sahárah in pri Sáharah, or. s Sahárama in s Sáharama; MNOŽINA: im. Saháre in Sáhare, rod. Sahár in Sáhar, daj. Saháram in Sáharam, tož. Saháre in Sáhare, mest. pri Sahárah in pri Sáharah, or. s Sahárami in s Sáharami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena v frazemih Nabor slovarskih iztočnic: Abraham Karibda Rubikon Amerika Mars rus Bosna Matilda Rus Canossa Metuzalem Sahara Danska Mohikanec Sava Elija Noe Scila Francoz Pavel Sizif Gospod Peca Teksas Gospodov Pilat Turek Kanosa Rim Zemlja 69 Leksikalizirane okrajšave Geslovnik: Problemski sklop obsega 4 leksikalizirane okrajšave ( dede, deoo, espe, vede), tj. tiste črkovano brane okrajšave, ki postopno prehajajo med občna poimenovanja in jih sklanjamo kot navadne samostalnike ( dede dedeja). Novosti: Vse iztočnične oblike so v različnih skladenjskih položajih prikazane v ponazarjalnem gradivu, v oblikoslovnem gnezdu pa so tudi onaglašene. Pri branju sledimo načinu, ki ga je Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU predlagala za kratice: prednostno naglašujemo vsak zlog, neprednostno pa le zadnjega. Sklic na SP 2001: slovar Slovarski prikaz: espé -êja m |samostojni podjetnik|: popoldanski espe; Kakšna je prednost deooja pred espejem?; Radi bi oblikovali svojo mrežo espejev (< s. p. ) {O} EDNINA: im. espé, rod. espêja, daj. espêju, tož. espé, mest. pri espêju, or. z espêjem; DVOJINA: im. espêja, rod. espêjev, daj. espêjema, tož. espêja, mest. pri espêjih, or. z espêjema; MNOŽINA: im. espêji, rod. espêjev, daj. espêjem, tož. espêje, mest. pri espêjih, or. z espêji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane okrajšave dedé -êja m |delniška družba|: Podjetje ima statut dedeja; Sestal se je z direktorji večjih dedejev; Med invalidskimi podjetji je manj kot 3,5 odstotka dedejev, preostalo pa so deooji (< d. d. ) {O} EDNINA: im. dedé, rod. dedêja, daj. dedêju, tož. dedé, mest. pri dedêju, or. z dedêjem; DVOJINA: im. dedêja, rod. dedêjev, daj. dedêjema, tož. dedêja, mest. pri dedêjih, or. z dedêjema; MNOŽINA: im. dedêji, rod. dedêjev, daj. dedêjem, tož. dedêje, mest. pri dedêjih, or. z dedêji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane okrajšave vedé -êja m |vršilec dolžnosti|: S tem, ko so me imenovali za vedeja, so mi naložili dodatno breme; Mestni svet je podaljšal mandate vsem vedejem (< v. d. ) 70 {O} EDNINA: im. vedé, rod. vedêja, daj. vedêju, tož. vedéja, mest. pri vedêju, or. z vedêjem; DVOJINA: im. vedêja, rod. vedêjev, daj. vedêjema, tož. vedêja, mest. pri vedêjih, or. z vedêjema; MNOŽINA: im. vedêji, rod. vedêjev, daj. vedêjem, tož. vedêje, mest. pri vedêjih, or. z vedêji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane okrajšave Nabor slovarskih iztočnic: dede deoo espe vede 71 Merske enote Geslovnik: Problemski sklop obsega 22 samostalnikov, ki so bodisi enakozvočni z lastnimi imeni ( newton, Celzij), obravnavanimi v drugih problemskih skupinah ePravopisa ( Newton), bodisi podomačene različice teh enot ( njuton). V naslednjih fazah bodo v slovar vključene tudi druge merske enote. Novosti: Vse iztočnične oblike so v različnih skladenjskih položajih prikazane v ponazarjalnem gradivu, v oblikoslovnem gnezdu pa so tudi onaglašene. Čeprav SP 2001 uporabnika dosledno usmerja k podomačenemu zapisu, je pregled rabe pri nekaterih merskih enotah pokazal na razmeroma pogosto zastopanost mednarodnih oz. nepodomačenih zapisov ( ohm, newton, mach) predvsem v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, na kar je v slovarju tudi opozorjeno s pojasnilom: »v strokovnih besedilih«. Obe obliki – podomačena in mednarodna – sta povezani z vodilko primerjaj (= prim.). Sklic na SP 2001: slovar Slovarski prikaz: coulomb -a [kulón] m |merska enota|: v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno Če kondenzator shrani naboj 1 coulomb pri napetosti 2 volta, je njegova kapaciteta 0,5 farada <1 C>; prim. Coulomb; gl. kulon {O} EDNINA: im. coulomb, rod. coulomba, daj. coulombu, tož. coulomba, mest. pri coulombu, or. s coulombom; DVOJINA: im. coulomba, rod. coulombov, daj. coulomboma, tož. coulomba, mest. pri coulombih, or. s coulomboma; MNOŽINA: im. coulombi, rod. coulombov, daj. coulombom, tož. coulombe, mest. pri coulombih, or. s coulombi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske enote kulón -a m |podomačeno za coulomb|; |merska enota|: Enota elektrine je en kulon, kar ustreza eni ampersekundi <1 C>; prim. C2 (< Coulomb) {O} EDNINA: im. kulón, rod. kulóna, daj. kulónu, tož. kulón, mest. pri kulónu, or. s kulónom; DVOJINA: im. kulóna, rod. kulónov, daj. kulónoma, tož. kulóna, mest. pri kulónih, or. s kulónoma; MNOŽINA: im. kulóni, rod. kulónov, daj. kulónom, tož. kulóne, mest. pri kulónih, or. s kulóni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote džúl -a m 72 |podomačeno za joule|; |merska enota|: Eni kilokaloriji ustreza približno 4200 džulov; Gobe imajo v prehrambeni vrednosti komaj 45 kalorij ali 180 džulov <180 J>; prim. J2 (< Joule) {O} EDNINA: im. džúl, rod. džúla, daj. džúlu, tož. džúla, mest. pri džúlu, or. z džúlom; DVOJINA: im. džúla, rod. džúlov, daj. džúloma, tož. džúla, mest. pri džúlih, or. z džúloma; MNOŽINA: im. džúli, rod. džúlov, daj. džúlom, tož. džúle, mest. pri džúlih, or. z džúli STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote Fahrenheit2 -a [fárənhajt] m |Fahrenheitova temperaturna lestvica <°F>|; v zvezi stopinja Fahrenheita Stopinjo Fahrenheita označujemo z oznako °F; Iz Celzija v Fahrenheita preračunavamo tako, da temperaturo v °C pomnožimo z 9, delimo s 5 in prištejemo 32; Temperatura je 123 stopinj Fahrenheita v senci <123 °F>; prim. F2 {O} EDNINA: im. Fahrenheit, rod. Fahrenheita, daj. Fahrenheitu, tož. Fahrenheita, mest. pri Fahrenheitu, or. s Fahrenheitom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote farád -a m |merska enota|: Kapacitivnost je sposobnost shranjevanja naboja, meri se v faradih; Če kondenzator shrani naboj 1 kulon pri napetosti 2 volta, je njegova kapaciteta 0,5 farada <0,5 F>; prim. F2 (< Faraday) {O} EDNINA: im. farád, rod. faráda, daj. farádu, tož. faráda, mest. pri farádu, or. s farádom; DVOJINA: im. faráda, rod. farádov, daj. farádoma, tož. faráda, mest. pri farádih, or. s farádoma; MNOŽINA: im. farádi, rod. farádov, daj. farádom, tož. faráde, mest. pri farádih, or. s farádi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote joule -a [džúl] m |merska enota|: v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno Zračna puška lahko sproži izstrelek s tako močjo, da ima ta ob izstrelitvi več kot 16,27 joula kinetične energije <16,27 J>; prim. džul {O} EDNINA: im. joule, rod. joula, daj. joulu, tož. joula, mest. pri joulu, or. z joulom; DVOJINA: im. joula, rod. joulov, daj. jouloma, tož. joula, mest. pri joulih, or. z jouloma; MNOŽINA: im. jouli, rod. joulov, daj. joulom, tož. joule, mest. pri joulih, or. z jouli STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske enote 73 Nabor slovarskih iztočnic: amper bofor Celzij coulomb – kulon Fahrenheit farad joule – džul kelvin mach – mah newton – njuton ohm – om pascal – paskal tesla volt watt – vat 74 Nazivi in naslovi ob imenu Geslovnik: Problemski sklop obsega 79 iztočnic ter zajema naslednje vrste nazivov in naslovov ob imenu: (1) poklicne ( odvetnik/odvetnica, inženir/inženirka); (2) akademske ( magister, magistrica, docent/docentka); (3) vojaške ( generalmajor/ggeneralmajorka); (4) verske ( pater, sestra; blaženi/blažena); (5) protokolarne ( eminenca, visokost); (6) plemiške (vladarske) ( car/carica, vitez) (7) položajne ( dekan/dekanja, kapetan/kapetanka) (8) glede na družbeni položaj ( gospod/gospa). Novosti: Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na Slovenski pravopis 2001: nova je npr. iztočnica prevzvišeni; ob obliki dekanka je dodana pogostejša dekanja; generalica je po SP 2001 uslovarjena le kot 'generalova žena', danes je to vojaški naziv za osebe ženskega spola, ki opravljajo ta poklic. Vse ženske oblike so obravnavane v samostojnih geslih (v SP 2001 so bile navedene kot podiztočnice pri moških oblikah). Ponazarjalno gradivo je obvestilno razširjeno s primeri tipičnih skladenjskih rab, npr. z opozorilom »pred imenom« ( spomenik generalu Rudolfu Maistru), »za imenom« ( vaje pri doktorju/dr. Janezu Novaku, asistentu), »kot nagovor« ( Gospod doktor, svetujte mi, kaj naj delam, da bom dočakal sto let«) ipd. Dodane so tudi stalne zveze (npr. dvojna doktorica – ‘oseba z dvema doktoratoma’; doktor/dr. Fig – ‘vzdevek Franceta Prešerna’) ter pojasnila tipa »v prenesenem pomenu« ( Poleg študentov se je predavanja udeležilo precej profesorskih eminenc) in »v zvezi« ( izredna profesorica) . Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 128. Slovarski prikaz: inženír -ja m |poklicni naziv|: Zaposliti nameravajo novega prodajnega inženirja za območje osrednje in zahodne Slovenije; pred imenom Za drugega pionirja letalstva na Slovenskem velja inženir/inž. Stanko Bloudek; prim. inž. {B} inženirjev {O} EDNINA: im. inženír, rod. inženírja, daj. inženírju, tož. inženírja, mest. pri inženírju, or. z inženírjem; DVOJINA: im. inženírja, rod. inženírjev, daj. inženírjema, tož. inženírja, mest. pri inženírjih, or. z inženírjema; MNOŽINA: im. inženírji, rod. inženírjev, daj. inženírjem, tož. inženírje, mest. pri inženírjih, or. z inženírji STATUS: predlog 75 PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu inženírka -e ž |poklicni naziv|: Tečaj je vodila univerzitetna diplomirana inženirka oblikovanja tekstilij in oblačil; Zakaj je odstotek inženirk v razvojnih timih tako nizek?; pred imenom Z inženirko/inž. zootehnike Jano Novak so spoznavali domače živali; prim. inž. {B} inženirkin {O} EDNINA: im. inženírka, rod. inženírke, daj. inženírki, tož. inženírko, mest. pri inženírki, or. z inženírko; DVOJINA: im. inženírki, rod. inženírk, daj. inženírkama, tož. inženírki, mest. pri inženírkah, or. z inženírkama; MNOŽINA: im. inženírke, rod. inženírk, daj. inženírkam, tož. inženírke, mest. pri inženírkah, or. z inženírkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu králj -a m |vladarski naziv|: Vijolična barva je bila nekdaj povezana s kralji oziroma vladarji; pred imenom Baročna plesna oblika se je razvila na dvoru sončnega kralja Ludvika XIV. in se razširila po stari celini; kralj cvička ||častni naziv||: Praznovali so v zidanici letošnjega kralja cvička; prim. Sveti trije kralji {B} kraljev {O} EDNINA: im. králj, rod. králja, daj. králju, tož. králja, mest. pri králju, or. s králjem; DVOJINA: im. králja, rod. králjev, daj. králjema, tož. králja, mest. pri králjih, or. s králjema; MNOŽINA: im. králji, rod. králjev, daj. králjem, tož. králje, mest. pri králjih, or. s králji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov lady -- [lêjdi] ž |v angleškem okolju plemiški naziv|: Stara lady je svojim šestim pravnukom zapisala vse svoje premoženje; pred imenom poroka princa Charlesa z lady Diano Spencer; železna lady ||vzdevek Margaret Thatcher||: Neoliberalne reforme, ki jih je izpeljala Velika Britanija pod vodstvom železne lady, so bile pogubne za tamkajšnje javno šolstvo {B} ladyjin {O} EDNINA: im. lady, rod. lady, daj. lady, tož. lady, mest. pri lady, or. z lady; DVOJINA: im. lady, rod. lady, daj. lady, tož. lady, mest. pri lady, or. z lady; MNOŽINA: im. lady, rod. lady, daj. lady, tož. lady, mest. pri lady, or. z lady STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; psevdonimi magíster -tra m |akademski naziv|: promocija novih magistrov in magistric znanosti; Po študiju boste pridobili strokovni naziv magister oz. magistrica zdravstvene nege; pred imenom Predsednik izvršnega 76 odbora je postal magister/mag. Janez Novak; |poklicni naziv; farmacevt|: Vodja lekarne in direktor je lahko le magister farmacije; prim. mag. {B} magistrov {O} EDNINA: im. magíster, rod. magístra, daj. magístru, tož. magístra, mest. pri magístru, or. z magístrom; DVOJINA: im. magístra, rod. magístrov, daj. magístroma, tož. magístra, mest. pri magístrih, or. z magístroma; MNOŽINA: im. magístri, rod. magístrov, daj. magístrom, tož. magístre, mest. pri magístrih, or. z magístri STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu majórka -e ž |vojaški naziv|: Reševanje je komentirala letalska majorka; pred imenom Slovenska majorka/maj. Janja Novak se odpravlja na usposabljanje v evropski center za varnostne študije; prim. maj. {B} majorkin {O} EDNINA: im. majórka, rod. majórke, daj. majórki, tož. majórko, mest. pri majórki, or. z majórko; DVOJINA: im. majórki, rod. majórk, daj. majórkama, tož. majórki, mest. pri majórkah, or. z majórkama; MNOŽINA: im. majórke, rod. majórk, daj. majórkam, tož. majórke, mest. pri majórkah, or. z majórkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu ôče -éta m |moški v odnosu do otrok|: odnos oče – hči; |verski naziv; redovnik|: Za Kostanjevico že 180 let skrbijo očetje frančiškani; pred imenom Leta 1768 je oče/o. Marko Pohlin izdal nemško pisano Krajnsko gramatiko; prim. o. , pater {B} očetov {O} EDNINA: im. ôče, rod. očéta, daj. očétu, tož. očéta, mest. pri očétu, or. z očétom; DVOJINA: im. očéta, rod. očétov, daj. očétoma, tož. očéta, mest. pri očétih, or. z očétoma; MNOŽINA: im. očéti, rod. očétov, daj. očétom, tož. očéte, mest. pri očétih, or. z očéti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu 77 Nabor slovarskih iztočnic: admiral generalmajor pater akademik generalmajorka plemeniti akademikinja generalpolkovnica podpolkovnica asistent generalpolkovnik podpolkovnik asistentka gospa polkovnica baron gospod polkovnik baronica gospodična prevzvišenost blažena grof primarij blaženi grofica primarijka blaženi inženir princ car inženirka princesa carica kapetan profesor cesar kapetanka profesorica cesarica kapitan rektor dekan kapitanka rektorica dekanica kneginja sestra dekanja knez sir desetnica kralj sveta desetnik kraljica sveti docent lady svetost docentka magister veličanstvo doktor magistrica visočanstvo doktorica major visokost ekscelenca majorka vojvoda eminenca monsignor vojvodinja general monsinjor generalica oče 78 Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnimi imeni Geslovnik: Problemski sklop, ki obsega 29 občnoimenskih iztočnic, je nastal ob redigiranju lastnih domišljijskih, religijskih in mitoloških imen, ki nastopajo v stalnih večbesednih zvezah ( pujsa Pepa, krojaček Hlaček; nadangel Gabrijel, evangelist Marko; riba Faronika). Ker se te zveze največkrat sklanjajo v obeh sestavinah, je za uporabnike relevanten tudi podatek o jezikovnem vedenju nelastnoimenske sestavine. Novosti: Z vidika slovnične pregibnosti ali naglaševanja ni sprememb glede na ustaljeno jezikovno prakso. Glede na Slovenski pravopis 2001 je prednost novega prikaza, da slovarsko obravnava tudi dosedanje podiztočnice, npr. muca (v SP 2001 pod muc), pujsa (v SP 2001 pod pujs), tako še coprnica. Nova je iztočnica sovica. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Sklic na SP 2001: slovar Slovarski prikaz: apóstol -a m |Kristusov učenec|: nauk apostolov; Jezus in apostoli so od začetka poudarjali pomen nesebične ljubezni; v zvezi apostol Peter Z apostolom Petrom je tesno povezana papeška služba {B} apostolov {O} EDNINA: im. apóstol, rod. apóstola, daj. apóstolu, tož. apóstola, mest. pri apóstolu, or. z apóstolom; DVOJINA: im. apóstola, rod. apóstolov, daj. apóstoloma, tož. apóstola, mest. pri apóstolih, or. z apóstoloma; MNOŽINA: im. apóstoli, rod. apóstolov, daj. apóstolom, tož. apóstole, mest. pri apóstolih, or. z apóstoli STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ čebélica -e ž |manjšalno čebela|: Šola je bila videti kot čebelnjak z marljivimi čebelicami; |domišljijski lik|: v zvezi čebelica Maja Pogrešam tiste stare čase, ko smo se smejali prigodam čebelice Maje {B} čebeličin {O} EDNINA: im. čebélica, rod. čebélice, daj. čebélici, tož. čebélico, mest. pri čebélici, or. s čebélico; DVOJINA: im. čebélici, rod. čebélic, daj. čebélicama, tož. čebélici, mest. pri čebélicah, or. s čebélicama; MNOŽINA: im. čebélice, rod. čebélic, daj. čebélicam, tož. čebélice, mest. pri čebélicah, or. s čebélicami 79 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ kapitán -a m |poklicni naziv; poveljnik ladje|: Do upokojitve je deloval kot kapitan ribiške ladje; pred imenom Do konca 18. stoletja je kapitan Cook raziskal južni Tihi ocean; |vojaški naziv|: Pomočnik kapitana korvete je poročnik korvete; |domišljijski lik|: v zvezi kapitan Gatnik Prva izmed sedmih knjig nosi naslov »Prigode kapitana Gatnika«; |domišljijski lik|: v zvezi kapitan Kljuka gusarsko pokrivalo kapitana Kljuke {O} EDNINA: im. kapitán, rod. kapitána, daj. kapitánu, tož. kapitána, mest. pri kapitánu, or. s kapitánom; DVOJINA: im. kapitána, rod. kapitánov, daj. kapitánoma, tož. kapitána, mest. pri kapitánih, or. s kapitánoma; MNOŽINA: im. kapitáni, rod. kapitánov, daj. kapitánom, tož. kapitáne, mest. pri kapitánih, or. s kapitáni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; jedro SBZ lisíca -e ž |žival|: lov na lisico; Ovce in koze se s steklino najpogosteje okužijo od steklih lisic in bolnih potepuških psov; |naprava|: v množini Policisti so ga z lisicami na rokah odpeljali iz stavbe; |domišljijski lik|: v zvezi lisica Zvitorepka Otrokom je bil najbolj všeč prizor z lisico Zvitorepko in mačkom Brljavom; zlata lisica ||nagrada||: Tekmovalko, ki bi osvojila zlato lisico dvakrat zapored, čaka še diamantna lisica; prim. Zlata lisica {B} lisičin {O} EDNINA: im. lisíca, rod. lisíce, daj. lisíci, tož. lisíco, mest. pri lisíci, or. z lisíco; DVOJINA: im. lisíci, rod. lisíc, daj. lisícama, tož. lisíci, mest. pri lisícah, or. z lisícama; MNOŽINA: im. lisíce, rod. lisíc, daj. lisícam, tož. lisíce, mest. pri lisícah, or. z lisícami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov múca -e ž |ljubkovalno mačka|: Dogodivščine kužka in muce smo si ogledali v lutkovni predstavi; Babica mi je prinesla tri dolgodlake mlade muce; |domišljijski lik|: v zvezi muca Copatarica Otroci so obiskali hišico muce Copatarice; v zvezi muca Maca maček Muri in muca Maca {B} mucin {O} EDNINA: im. múca, rod. múce, daj. múci, tož. múco, mest. pri múci, or. z múco; DVOJINA: im. múci, rod. múc, daj. múcama, tož. múci, mest. pri múcah, or. z múcama; MNOŽINA: im. múce, rod. múc, daj. múcam, tož. múce, mest. pri múcah, or. z múcami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ 80 Nabor slovarskih iztočnic: admiral generalmajor pater akademik generalmajorka plemeniti akademikinja generalpolkovnica podpolkovnica asistent generalpolkovnik podpolkovnik asistentka gospa polkovnica baron gospod polkovnik baronica gospodična prevzvišenost blažena grof primarij blaženi grofica primarijka blaženi inženir princ car inženirka princesa carica kapetan profesor cesar kapetanka profesorica cesarica kapitan rektor dekan kapitanka rektorica dekanica kneginja sestra dekanja knez sir desetnica kralj sveta desetnik kraljica sveti docent lady svetost docentka magister veličanstvo doktor magistrica visočanstvo doktorica major visokost ekscelenca majorka vojvoda eminenca monsignor vojvodinja general monsinjor generalica oče 81 Okrajšave Geslovnik: Problemski sklop obsega 475 okrajšav. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na SP 2001 in dopolnjen z novimi okrajšavami. V problemskih sklopih so poleg običajnih okrajšav zajete tudi: (1) okrajšave s piko spredaj ( .com 'company'), (2) okrajšave z vezajem, tj. okrajšave prirednih zloženk ( č.-b. 'črno-bel'), (3) okrajšave s stično piko, tj. okrajšave podrednih zloženk ( nar.zab. 'narodnozabavni'), (4) okrajšave lastnih imen ( Dol. 'Dolenji', 'Dolnji'), (5) okrajšave besednih zvez ( dipl. inž. 'diplomirani inženir') in (6) okrajšave delov besedila ( itd. 'in tako dalje'). Novosti: V slovarju so s pomočjo oznakovnih pojasnil izpostavljeni posebni položaji, ko postavimo okrajšavo za ločilo (»z vejico«) ali ko se pojavlja okrajšava v zvezi okrajšav (»v zvezi okrajšav«). Pri okrajšavah nazivov je prikazan položaj rabe glede na lastno ime (»pred imenom«, »za imenom«). Pri okrajšavah, ki jih beremo tudi črkovalno ali jih sploh ne razvezujemo (na primer itd., b. p. , d. o. o. , v. d. ), je podana tudi izgovarjava. Pri nestično pisanih okrajšavah so naglašene vse sestavine, pri stično pisanih in leksikaliziranih pa le zadnje sestavine. Zaradi prevladujoče rabe in usmerjevalnega zapisa v pravno-upravnih besedilih, med drugim v besedilu Zakona o gospodarskih družbah in registru pri AJPES-u, je bil Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU predlagan zapis okrajšav gospodarskih subjektov ( d. o. o. , d. d. , s. p. , z. b. o. , z. o. o. ) v položajih za imenom tudi stično ( Helidrom, d.d. ). Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU je predlog sprejela. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 595, 596, 597, 598, 1025. Slovarski prikaz: .exe [ékse tudi píka ékse] okrajšava kot datotečna končnica format .exe; v imenih datotek, stično Prenesi datoteko »Win.exe« STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave f. okrajšava |lat. femininum: ženski spol|: mati (f.); gl. ž. STATUS: predlog 82 PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave farm. okrajšava |farmacevt; farmacevtka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. farm.; |farmacevtski|: farm. slovar; |farmacija| STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave feb. okrajšava |februar|: v datumu V Kranju, 18. feb. 2013; prim. febr. STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave red. prof. okrajšava |redni profesor; redna profesorica|: pred imenom red. prof. Janez Novak; v zvezi okrajšav red. prof. dr. Janez Novak; za imenom, z vejico Mentor študentov saksofona je Janez Novak, red. prof.; dr. Janez Novak, red. prof. STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave rim. okrajšava |rimski|: rim. imperij; |rimsko|: Ljubljana (rim. Emona) STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave rim.kat. okrajšava |rimskokatoliški|: rim.kat. vera; prim. r.k. STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave R. I. P. okrajšava |lat. Requiesca(n)t in pace|; |angl. Rest in peace: Naj počiva(jo) v miru|: V svojem komentarju na Twitterju je zapisal: R. I. P. STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave 83 Nabor slovarskih iztočnic: abs. češ. enostan. glag. Juž. a. Chr. n. čet. erot. glasb. jv. A. D. čl. eston. gled. jz. adm. člen. etc. go. kal. adv. člov. etim. gor. kat. agl. d. d. etn. Gor. kem. agr. ddr. .eu gr. k. g. akad. .de ev. grad. kit. alp. dec. Ev. gradb. knjiž. am. del. ev. št. harm. k. o. amer. dim. .exe h. c. kor. ang. dipl. f. hebr. Kor. angl. dipl. ekon. fak. hon. kov. angl.-slov. dipl. ing. faks. .hr krat. apr. dipl. inž. farm. hrv. kub. arab. dipl. oec. fasc. h. št. kult. arh. diplomac. fax. .html kv. asist. d. n. o. fco. .hu l. astr. doc. feb. ibid. lat. .at .doc febr. ide. latv. avg. .docx fig. idr. let. .ba dol. film. i. e. lik. belg. Dol. filol. ind. lit. bibl. dol. č. filoz. in dr. litov. biokem. d. o. o. fiz. ing. lit.zg. biol. dov. gl. fiziol. inv. št. lit. zg. bl. dr. fiziot. inž. Lj. b. l. dram. fol. ipd. l.r. bolg. dr. dent. fot. it. m. bot. med. fr. .it mag. b. p. dr. h. c. .fr itd. mag. akad. brit. dr. med. fra. itn. mag. farm. broš. dr. sc. franc. izd. mag. inž. c. dr. sci. frc. izg. mag. ca. dr. stom. g. izr. prof. pharm. cca dr. vet. med. ga. izv. mag. prof. cerkv.slov. drž. gdč. J. maj. cf. dv. ge. jan. mar. Ch. dvostan. gen. jap. mat. cit. d. v. z. gen.maj. jez. mat. št. civ. ed. gen.polk. jezikosl. max. c.-kr. ef. gen.ppolk. .jpg Mb. Co. egipč. geod. jr. mdr. corr. egipt. geol. jsl. med. csl. ekol. germ. jug. medm. .cz ekon. .gif jul. meh. č.-b. el. gimn. jun. mes. čeb. elektr. gl. juž. mest. 84 mgr. op. psih. Sr. ur. mil. o. p. psiht. srb. Ur. l. min. op. a. r. sre. ust. mio. op. p. rač. s. r. l. V. ml. op. prev. red. prof. s. s. v. d. mld. op. ur. reg. ssp. vel. mn. org. reg. št. st. Vel. m. p. orig. rel. St. ver. Mr. os. rim. stan. vet. mrd. otr. rim.kat. star. viš. znan. mr. ph. oz. R. I. P. stol. sod. Mrs. p. r.k. str. voj. msgr. parc. št. rkp. sv. v pok. n. p. c. rod. Sv. vs. nad. p. Chr. n. roj. svet. vzg. nadstr. p. d. rom. sv. v. vzh. nam. .pdf .rtf sz. Vzh. nan. ped. rus. šol. .xls naniz. pet. s. šp. .xml nar. pl. S. špan. Z. nar.zab. pog. sam. šport. zah. nas. pogl. samozal. št. Zah. nav. pok. sek. štev. zal. navt. po Kr. sep. štud. zap. št. n. d. pol. sept. tab. z. b. o. ned. polit. sev. tč. zdr. nedol. č. polj. Sev. teh. zdrav. nedov. gl. polk. .si tehn. zf. nem. pom. sign. tel. zg. n. m. pon. simb. tel. št. Zg. N. N. por. skr. temp. zgod. nov. p. p. sl. teol. .zip npr. ppolk. Sl. t. i. znan. sod. n. št. prav. slov. tj. znan. svet. n. v. preb. Slov. t. l. z. o. o. obr. pred. slovan. t. m. zool. odd. prev. sob. tor. zoot. odg. pribl. soc. tov. zun. odg. ur. prid. soc. del. trg. zv. odst. prim. soc. kult. tur. ž. odv. prir. sod. u. žarg. oec. prisl. sp. ukr. živ. ok. pr. Kr. Sp. ul. živ. tehn. O. K. pr. n. št. s. p. um. ž.r. okr. prof. spec. um. zgod. okrajš. prof. dr. spl. univ. okt. P. S. sr. up. 85 Pisna znamenja Geslovnik: Problemski sklop obsega 44 slovarskih iztočnic, izbranih iz poglavja o pisnih znamenjih, ki ga je ob prenovi pravopisnih pravil pripravila Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU. Gre za pet skupin znamenj: (1) splošna znamenja ( tilda, znamenja za odstotek, minuto, evro . .); (2) ločila ( apostrof, dvopičje, klicaj, pomišljaj, vezaj . .); (3) znamenja v IT ( afna, ključnik, lojtra, poševnica); (4) matematična znamenja ( koren, plus, minus ... ); (5) izpostavna znamenja ( zvezdica). Novosti: Pri nekaterih primerih gre za prvič uslovarjene izraze ( ampersand, ključnik), drugi pa so prvič prikazani v slovarju v zapisovalno problematičnih položajih in vlogah. Prikazu iztočnice z zaglavjem sledijo trije sklopi pravopisno relevantnih podatkov: v prvem delu je prikazana skladenjska raba iztočnične besede glede na izpostavljeni pomen, v drugem je ponazorjena raba znamenja, ki ga označuje iztočnična beseda, v tretjem razdelku so predstavljene oblikoslovno-besedotvorne posebnosti besede. Novosti glede na Slovenski pravopis 2001 je precej, najbolj opazna je uvedba posebnega gnezda z imenom »Ponazoritev rabe znamenja«, v katerem s pomočjo pojasnil uporabnik dobi naslednje podatke: (1) o stičnosti glede na druga znamenja, besede, števke (npr. klicaj: levostično na koncu povedi, ki zaznamuje ukaz, željo, čustva Ojoj, že pet minut do sedmih je! ); (2) o izgovorjavi znamenja (npr. afna: stično v elektronskih naslovih, izgovorjeno »afna«, »pri«: info@oglasi.si, nabiralnik@hotel-park.si); (3) o rabi iztočnične besede v posebnih zvezah (npr. oklepaj: lomljeni oklepaj za označevanje spletnih naslovov: V knjižnico vstopam prek portala na naslovu ). Z normativnega vidika je uvedena enakovredna pisna dvojnica pri iztočnici promile, tj. promil, saj se v rabi že dolgo uveljavlja in nadomešča prvotno. Uporabniki so na to že opozarjali (gl. Jezikovna svetovalnica – Izgovarjava matematičnega znaka promile ali promil: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3140/izgovarjava-matematičnega-znaka- promile-ali-promil). Upoštevana je tudi besednovrstna različnost posameznih izrazov, zato se pri matematičnih znamenjih krat, deljeno, minus, plus pojavljajo tako samostalniška ( Ni znal napisati minusa) kot tudi pridevniška ( minus štiri) in povedkovniška raba ( Šest minus tri je tri). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. 86 Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 4–24. Slovarski prikaz: dvópíčje -a s |ločilo|: Pri poimenovanju mape ne morete uporabiti dvopičij; Programer posamezne 16-bitne besede loči z dvopičji {PRZ} : levostično pred naštevalnim nizom Pastirji izdelujejo različne dobrote: maslo, mohant in sladek sir; levostično pred pojasnjevalnim delom povedi Zakon je nedvoumen: prijaviti je treba vse; levostično pred dobesednim navedkom v premem govoru Učenci so vprašali: »Zakaj je nebo ponoči črno?«; nestično, izgovorjeno proti Merilo 1 : 200.000; nestično kot matematično znamenje, izgovorjeno deljeno z/s 300 : 150 = 2; nestično pri bibliotekarskem navajanju, sicer levostično Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1992.; stično pri zapisu časa za ločevanje ur in minut Na uri je pisalo 12:30; stično pri športnih rezultatih za ločevanje minut in sekund Maraton je pretekel v času 2;01:39; stično v naslovih spletnih strani https://e-uprava.gov.si {O} EDNINA: im. dvópíčje, rod. dvópíčja, daj. dvópíčju, tož. dvópíčje, mest. pri dvópíčju, or. z dvópíčjem; DVOJINA: im. dvópíčji, rod. dvópíčij, daj. dvópíčjema, tož. dvópíčji, mest. pri dvópíčjih, or. z dvópíčjema; MNOŽINA: im. dvópíčja, rod. dvópíčij, daj. dvópíčjem, tož. dvópíčja, mest. pri dvópíčjih, or. z dvópíčji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja évro -a m |denarna enota|; |pisno znamenje|: Cene so v evrih; Pridobili so projekt v višini 2,1 milijona evrov {PRZ} € nestično za številko Za vožnjo je plačal 50 €; prim. EUR {O} EDNINA: im. évro, rod. évra, daj. évru, tož. évro, mest. pri évru, or. z évrom; DVOJINA: im. évra, rod. évrov, daj. évroma, tož. évra, mest. pri évrih, or. z évroma; MNOŽINA: im. évri, rod. évrov, daj. évrom, tož. évre, mest. pri évrih, or. z évri STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja opuščáj -a m |ločilo|: Pisci iz starejših obdobij so polglasnik zapisovali tudi z opuščajem; V sistemu Wiki polkrepki izpis dosežemo s tremi zaporednimi opuščaji {PRZ} ʼ stično na mestu izpuščene črke Prešeren je zapisal: Da bʼ uka žeja me iz tvojʼga svéta speljala ne bilà ...; desnostično namesto izpuščene števke ali števk Očiščevalna akcija Mura ʼ98; prim. apostrof {O} EDNINA: im. opuščáj, rod. opuščája, daj. opuščáju, tož. opuščáj, mest. pri opuščáju, or. z opuščájem; DVOJINA: im. opuščája, rod. opuščájev, daj. opuščájema, tož. opuščája, mest. pri opuščájih, or. z opuščájema; MNOŽINA: im. opuščáji, rod. opuščájev, daj. opuščájem, tož. opuščáje, mest. pri opuščájih, or. z opuščáji 87 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja plús1 -a m |matematično znamenje|: S plusom seštevamo, z minusom odštevamo {O} EDNINA: im. plús, rod. plúsa, daj. plúsu, tož. plús, mest. pri plúsu, or. s plúsom; DVOJINA: im. plúsa, rod. plúsov, daj. plúsoma, tož. plúsa, mest. pri plúsih, or. s plúsoma; MNOŽINA: im. plúsi, rod. plúsov, daj. plúsom, tož. plúse, mest. pri plúsih, or. s plúsi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja plús2 -- -- prid. |izraža pozitivno ali višjo vrednost|: Kapo, ki vam pokrije tudi vrat in brado, priporočam pri temperaturah od plus pet do nič stopinj; Ocenil jo je s plus štiri, a ni bila zadovoljna {PRZ} + desnostično s številko pri zapisu pozitivnih vrednosti Ekološki umetni sneg zdrži do temperature +30 ºC; desnostično s številko pri zapisu višje vrednosti ocena +4 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja plus3 povd. |izraža seštevanje|: Devet plus devet je osemnajst {PRZ} + nestično v matematičnih formulah za označevanje seštevanja 17 + 10 = 27 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja podpíčje -a s |ločilo|: Virtualni pomežik narišemo s podpičjem in oklepajem {PRZ} ; levostično med stavki večstavčne povedi Kar vstopite, prosim; mislim, da je nekaj vaših kolegov že notri; stično pri športnih rezultatih za ločevanje ur in minut Maraton je pretekel v času 2;10:40; levostično pri uvajanju alinejnih vrstic {O} EDNINA: im. podpíčje, rod. podpíčja, daj. podpíčju, tož. podpíčje, mest. pri podpíčju, or. s podpíčjem; DVOJINA: im. podpíčji, rod. podpíčij, daj. podpíčjema, tož. podpíčji, mest. pri podpíčjih, or. s podpíčjema; MNOŽINA: im. podpíčja, rod. podpíčij, daj. podpíčjem, tož. podpíčja, mest. pri podpíčjih, or. s podpíčji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja 88 pomišljáj -a m |ločilo|: Če je poved zapletena, vrinjeni stavek od drugega dela povedi rajši ločimo s pomišljajem; v zvezi predložni pomišljaj Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?; v zvezi dvodelni pomišljaj Namesto enodelnega oz. dvodelnega pomišljaja lahko uporabimo vejico oz. vejici; v zvezi alinejni pomišljaj Namesto alinejnega pomišljaja se pogosto uporabi vezaj {PRZ} – nestično v povedi namesto vejice Prvič sta se videla po enem mesecu – bilo je zelo čustveno; nestično v prirednih nestavčnih zvezah Podarim – dobim; tekma Olimpija – Maribor; vrh Rusija – EU; nestično v dvojnih priimkih in pred vzdevkom roman Zofke Kveder – Jelovšek; vloga Janeza Hočevarja – Rifleta; nestično v dvojnih zemljepisnih imenih čebelarski muzej v Šmarju – Sapu predložni pomišljaj – stično med istovrstnimi enotami v pomenu ‘od – do’ v letih 1991–2001; Delovni čas: 7–19 dvodelni pomišljaj – nestično za ločevanje vrinjenih stavkov Spustili smo se v dolino – ker smo ljubitelji jezer – drugi pa so nadaljevali pot; desnostično z vejico pri vrinjenih stavkih Moja generacija je ena tistih – najverjetneje prva –, ki je začela starše klicati po imenih alinejni pomišljaj – nestično pri naštevanju v samostojnih vrsticah Lastna imena se delijo na: – osebna, – zemljepisna, – stvarna {O} EDNINA: im. pomišljáj, rod. pomišljája, daj. pomišljáju, tož. pomišljáj, mest. pri pomišljáju, or. s pomišljájem; DVOJINA: im. pomišljája, rod. pomišljájev, daj. pomišljájema, tož. pomišljája, mest. pri pomišljájih, or. s pomišljájema; MNOŽINA: im. pomišljáji, rod. pomišljájev, daj. pomišljájem, tož. pomišljáje, mest. pri pomišljájih, or. s pomišljáji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja Nabor slovarskih iztočnic: afna lojtra ampersand minus apostrof minuta člen narekovaj ( sredinski narekovaj, zgornji narekovaj, spodnji-zgornji narekovaj, deljaj enojni zgornji narekovaj) dollar (avstralski dolar, ameriški dolar, odstotek kanadski dolar) oklepaj ( pokončni oklepaj, poševni dvopičje oklepaj, lomljeni oklepaj, oglati oklepaj, enačaj okrogli oklepaj) evro opuščaj funt ( funt šterling, ciprski funt, irski funt) paragraf klicaj pika ( dvignjena pika) ključnik plus koren podčrtaj krat podpičje 89 pokončnica tri pike pomišljaj ( predložni pomišljaj, dvodelni tropičje pomišljaj, alinejni pomišljaj) uklepaj ponavljaj vejica poševnica ( leva poševnica, poševnica vezaj nazaj, dvojna poševnica) vijuga promile in promil vprašaj sekunda zaklepaj stopinja zvezdica tilda tripičje 90 Poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij Geslovnik: Problemski sklop obsega 69 poimenovanj mitoloških, pravljičnih oz. domišljijskih in nadnaravnih bitij. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer: (1) poimenovanja, enakozvočna z lastnimi imeni (npr. bog, bedanec, čatež, hudič, satan, sfinga); (2) pogosta splošna poimenovanja (npr. angel, rojenica, seraf, volkodlak), ki se lahko pojavljajo tudi v posebnih zvezah ( ajdovska deklica, angel varuh, povodni mož, žalik žena); (3) še nekodificirana poimenovanja, pogosto iz domišljijskih in fantastičnih pripovedi sodobnega časa (npr. hobit, ork, morakvar, jedi, vinksica). V rastočem slovarju bo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajetih več poimenovanj, iz katerih bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v problemski sklop. Novosti: Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran. V ponazarjalnih primerih so upoštevane gradivsko podprte razlike glede na lastno ime. Gesla vsebujejo vodilko primerjaj (= prim. ), ki usmerja k enakozvočnemu lastnemu imenu. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri bedanec: B bedančev). Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 132. Slovarski prikaz: bazilísk -a m |žival|: Med najhitrejše plazilce se uvrščajo baziliski, ki dosežejo hitrosti do 29 kilometrov na uro; |bajeslovna žival|: V zgodnjesrednjeveški umetnosti najdemo baziliska upodobljenega kot kačo s perutmi in krempljastimi nogami {B} baziliskov {O} EDNINA: im. bazilísk, rod. bazilíska, daj. bazilísku, tož. bazilíska, mest. pri bazilísku, or. z bazilískom; DVOJINA: im. bazilíska, rod. bazilískov, daj. bazilískoma, tož. bazilíska, mest. pri bazilískih, or. z bazilískoma; MNOŽINA: im. bazilíska, rod. bazilískov, daj. bazilískom, tož. bazilíske, mest. pri bazilískih, or. z bazilíski STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij 91 déklica -e ž |manjšalno dekle|: Roman opisuje usodo devetletne deklice z Aljaske; Tekmovalo je 67 deklic in 78 dečkov; |domišljijski lik|: v zvezi deklica Delfina V knjigi sta dve pripovedi: o srebrni rački ter o deklici Delfini in lisici Zvitorepki; ajdovska deklica ||bajeslovno bitje, deklica velike rasti||: Znano je bilo, da je ajdovska deklica sedela na vrhu Ajdne in namakala noge v Savi; morska deklica ||bajeslovno bitje, podobno ženski z ribjim repom||: Francoska potapljača sta pripovedovala, da sta v globini kakih 25 metrov naletela na jato morskih deklic {B} dekličin {O} EDNINA: im. déklica, rod. déklice, daj. déklici, tož. déklico, mest. pri déklici, or. z déklico; DVOJINA: im. déklici, rod. déklic, daj. déklicama, tož. déklici, mest. pri déklicah, or. z déklicama; MNOŽINA: im. déklice, rod. déklic, daj. déklicam, tož. déklice, mest. pri déklicah, or. z déklicami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij; jedro SBZ menáda -e ž |grško bajeslovno bitje, spremljevalka boga Dioniza|: Palica boga Dioniza in menad se imenuje tirs; Odraščal je skupaj z menadami {B} menadin {O} EDNINA: im. menáda, rod. menáde, daj. menádi, tož. menádo, mest. pri menádi, or. z menádo; DVOJINA: im. menádi, rod. menád, daj. menádama, tož. menádi, mest. pri menádah, or. z menádama; MNOŽINA: im. menáde, rod. menád, daj. menádam, tož. menáde, mest. pri menádah, or. z menádami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij múmin -a m |domišljijski lik|: Eden od najbolj znanih muminov je Mumintrol {B} muminov {O} EDNINA: im. múmin, rod. múmina, daj. múminu, tož. múmina, mest. pri múminu, or. z múminom; DVOJINA: im. múmina, rod. múminov, daj. múminoma, tož. múmina, mest. pri múminih, or. z múminoma; MNOŽINA: im. múmini, rod. múminov, daj. múminom, tož. múmine, mest. pri múminih, or. z múmini STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij; pravopisne zanimivosti órk -a m |bajeslovno bitje|: Prvi, ki je upodobil orka v svojih delih, je bil J. R. R. Tolkien; Opisal je epski boj med ljudmi in orki {B} orkov 92 {O} EDNINA: im. órk, rod. órka, daj. órku, tož. órka, mest. pri órku, or. z órkom; DVOJINA: im. órka, rod. órkov, daj. órkoma, tož. órka, mest. pri órkih, or. z órkoma; MNOŽINA: im. órki, rod. órkov, daj. órkom, tož. órke, mest. pri órkih, or. z órki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij Nabor slovarskih iztočnic: angel kerubin satan baba kresnik satir bazilisk krivopeta seraf bedanec menada serafin bes mora sfinga bog morakvar silen boginja mož sirena čarovnica nadangel sojenica čatež najada škrat deklica nereida torka demon netek triton driada nimfa undina enorog ork valkira favn palček vampir feniks pasjeglavec vilinec harpija pehtra volkodlak hipogrif polbog zlatorog hobit premrl zmaj hudič psoglavec žena kentaver rojenica kerub rusalka 93 Poimenovanja nagrad, odlikovanj in častnih nazivov Geslovnik: Problemski sklop obsega 124 poimenovanj nagrad, odlikovanj in častnih nazivov. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov: (1) enobesedna izlastnoimenska poimenovanja ( bert, vesna); (2) večbesedna poimenovanja ( bob leta; zlati, srebrni medved); (3) poimenovanja, ki so problematična z vidika oblikospreminjanja ( emmy, grammy); (4) poimenovanja, ki so stalne besedne zveze z izlastnoimenskim pridevnikom na - ov/- ev ali - in kot levim prilastkom ( Bloudkova plaketa, Veronikina nagrada); (5) poimenovanja z lastnoimenskim desnim prilastkom ( nagrada Metoda Badjure, nagrada Brede Lipovšek). Novosti: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, je pa bil nabor obravnavanih nagrad, odlikovanj in častnih nazivov izdatno razširjen. Pri nekaterih nagradah moškega spola se uresničuje tudi kategorija živosti, kar pomeni, da je tožilniška sklonska oblika prekrivna z rodilniško ( prejeti kresnika, vodomca, oskarja). Uporabniki so na to posebej opozorjeni s pojasnilom »živostno« ob ustreznih zgledih. V ePravopisu ne navajamo poslovenjenih oblik, če se v rabi ne izkazujejo kot žive (npr. gremi za glasbeno nagrado grammy). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 152. Slovarski prikaz: ambasádorka -e ž |diplomatska predstavnica države v tujini|: španska ambasadorka v Sloveniji ( veleposlanica); v prenesenem pomenu Poznajo jo kot ambasadorko slovenske atletike; ambasadorka znanosti ||častni naziv||: Izsledke je predstavila priznana ambasadorka znanosti; Unicefova ambasadorka ||častni naziv||: Častna gostja prireditve je bila Unicefova ambasadorka dobre volje, igralka Vanessa Redgrave {B} ambasadorkin {O} EDNINA: im. ambasádorka, rod. ambasádorke, daj. ambasádorki, tož. ambasádorko, mest. pri ambasádorki, or. z ambasádorko; DVOJINA: im. ambasádorki, rod. ambasádork, daj. ambasádorkama, tož. ambasádorki, mest. pri ambasádorkah, or. z ambasádorkama; MNOŽINA: im. ambasádorke, rod. ambasádork, daj. ambasádorkam, tož. ambasádorke, mest. pri ambasádorkah, or. z ambasádorkami STATUS: predlog 94 PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov kraljíca -e ž |vladarski naziv|: V kapeli je bilo kronanih pet kraljic; pred imenom govor britanske kraljice Elizabete II./Druge; vinska kraljica ||častni naziv||: poslanstvo vinske kraljice; kraljica terana, cvička ||častni naziv||: Pripravili bodo pokušnjo najboljših šentjernejskih vin in okronali kraljico cvička; Slavnostno so proslavili 30-letnico izbora kraljic terana; prim. Snežna kraljica {B} kraljičin {O} EDNINA: im. kraljíca, rod. kraljíce, daj. kraljíci, tož. kraljíco, mest. pri kraljíci, or. s kraljíco; DVOJINA: im. kraljíci, rod. kraljíc, daj. kraljícama, tož. kraljíci, mest. pri kraljícah, or. s kraljícama; MNOŽINA: im. kraljíce, rod. kraljíc, daj. kraljícam, tož. kraljíce, mest. pri kraljícah, or. s kraljícami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; nazivi in naslovi ob imenu óskar -ja m |nagrada|: živostno Celovečerec se je potegoval za oskarja v kategoriji za najboljši tujejezični film; Z oskarjem nagrajeni igralec se je odločil pomagati žrtvam orkana; prim. Oskar {B} oskarjev {O} EDNINA: im. óskar, rod. óskarja, daj. óskarju, tož. óskarja, mest. pri óskarju, or. z óskarjem; DVOJINA: im. óskarja, rod. óskarjev, daj. óskarjema, tož. óskarja, mest. pri óskarjih, or. z óskarjema; MNOŽINA: im. óskarji, rod. óskarjev, daj. óskarjem, tož. óskarje, mest. pri óskarjih, or. z óskarji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov šampion -a [šampijón] m |športni naziv|: boksarski šampion; Je dvakratni olimpijski gimnastični šampion ( prvak); šampion kakovosti ||naziv za vino||: Vino letnika 2001 je dobilo naziv šampion kakovosti, kar pomeni, da je bil nagrajen že trikrat zapovrstjo; razstavni, mladinski šampion Slovenije ||pasji naziv||: Letošnja novost mednarodne razstave psov je bila podelitev naziva razstavni šampion Slovenije {B} šampionov {O} EDNINA: im. šampion, rod. šampiona, daj. šampionu, tož. šampiona, mest. pri šampionu, or. s šampionom; DVOJINA: im. šampiona, rod. šampionov, daj. šampionoma, tož. šampiona, mest. pri šampionih, or. s šampionoma; MNOŽINA: im. šampioni, rod. šampionov, daj. šampionom, tož. šampione, mest. pri šampionih, or. s šampioni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov 95 šampionka -e [šampijónka] ž atletska šampionka; Gre za nov mejnik slovenske šampionke v svetovnem pokalu ( prvakinja); razstavna, mladinska šampionka Slovenije ||pasji naziv||: Naša ruska terierka je dobila naziv mladinska šampionka Slovenije {B} šampionka {O} EDNINA: im. šampionka, rod. šampionke, daj. šampionki, tož. šampionko, mest. pri šampionki, or. s šampionko; DVOJINA: im. šampionki, rod. šampionk, daj. šampionkama, tož. šampionki, mest. pri šampionkah, or. s šampionkama; MNOŽINA: im. šampionke, rod. šampionk, daj. šampionkam, tož. šampionke, mest. pri šampionkah, or. s šampionkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov večérnica -e ž |zvezda|: Večernica najmočneje sije v pozni zimi; |povest|: navadno v množini Babica me je navajala na branje slovenskih večernic; |popoldanska oz. večerna molitev|: navadno v množini V farni cerkvi je zvonilo k večernicam; |nagrada|: Žirija je včeraj razglasila pet finalistov za večernico {B} večerničin {O} EDNINA: im. večérnica, rod. večérnice, daj. večérnici, tož. večérnico, mest. pri večérnici, or. z večérnico; DVOJINA: im. večérnici, rod. večérnic, daj. večérnicama, tož. večérnici, mest. pri večérnicah, or. z večérnicama; MNOŽINA: im. večérnice, rod. večérnic, daj. večérnicam, tož. večérnice, mest. pri večérnicah, or. z večérnicami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov Nabor slovarskih iztočnic: angel ( modri angel) aleksander ambasador ( ambasador znanosti, Unicefov ambasador) ambasadorka ( ambasadorka znanosti, Unicefova ambasadorka) arena ( zlata arena) bafta bambi bert bob ( bob leta) cezar čaša ( čaša nesmrtnosti) desetnica emmy 96 fabula fatalka ( fatalka (leta)) femme fatale gazela globus ( mali, veliki kristalni globus; zlati globus) gong grammy Ježek ( nagrada Franeta Milčinskega – Ježka) kolut ( zlati kolut) komedijant ( žlahtni komedijant) komedijantka ( žlahtna komedijantka) kosobrin kralj (kralj cvička) kraljica (kraljica terana, cvička; vinska kraljica) kresnik lev ( zlati, srebrni lev) lisica ( zlata lisica) medalja ( zlata, srebrna, bronasta medalja) malina ( zlata malina) medved ( zlati, srebrni medved) mesto ( evropsko mesto športa, mesto literature) miss ( miss Slovenije, sveta, fotogeničnosti, športa) mister ( mister Slovenije) nagelj ( turistični nagelj) nagrada ( nagrada Franeta Milčinskega – Ježka; nagrada Brede Lipovšek; nagrada Franceta Štiglica; nagrada Hinka Smrekarja; nagrada Metoda Badjure; nagrada Prešernovega sklada; nagrada Riharda Jakopiča; nagrada Sklada Josipa Jurčiča; nagrada Sklada Staneta Severja; nagrada vilenica) neža ( bodeča neža) oskar osebnost ( Delova osebnost leta; Timova osebnost leta / osebnost leta revije Time) palma ( zlata palma) piščal ( zlata piščal) porin prometej znanosti prvak ( državni, evropski, olimpijski, svetovni prvak) 97 prvakinja ( državna, evropska, olimpijska, svetovna prvakinja) ptica ( zlata ptica) red ( zlati, srebrni red za zasluge) satir Slovenec ( Slovenec leta) Slovenka ( Slovenka leta) srce ( srce Sarajeva) svinčnik ( zeleni, zlati, platinasti svinčnik) šampion ( šampion kakovosti; razstavni, mladinski šampion) šampionka ( razstavna, mladinska šampionka) športnica ( športnica leta) športnik ( športnik leta) tony večernica velemojster ( šahovski velemojster) velemojstrica ( šahovska velemojstrica) vesna viktor vodomec zlatnik ( zlatnik poezije) znak ( zlati, srebrni ( častni) znak; zlati, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije) zvezdica ( Michelinova zvezdica) ženska ( ženska leta) Nagrade z izlastnoimenskimi zvezami: Abelova nagrada Bookerjeva nagrada Andersenova nagrada Borštnikov prstan Arhimedova nagrada Büchnerjeva nagrada Artaudova/Artaudeva nagrada Cankarjevo priznanje Badjurova nagrada Cervantesova nagrada Bartolova nagrada Čopova diploma Betettova nagrada Čopovo priznanje Bloudkova nagrada Davisov pokal Bloudkova plaketa Einspielerjeva nagrada 98 Fassbinderjeva nagrada Preglovo priznanje Gerbčevo priznanje Prešernova nagrada Gerbičeva nagrada Pretnarjeva nagrada Glazerjeva nagrada Pritzkerjeva nagrada Goethejeva nagrada Pulitzerjeva nagrada Goncourtova/Goncourteva nagrada Rožančeva nagrada Grumova nagrada Severjeva nagrada Jakopičeva nagrada Slovenec leta Jenkova nagrada Slovenka leta Jurčičeva nagrada Sovretova nagrada Jurijev križ Stanleyjev pokal Kocjančičeva nagrada Steletova nagrada Koraćev pokal Steletovo priznanje Kozinova nagrada Stritarjeva nagrada Levstikova nagrada Šeligova nagrada Michelinova zvezdica Škerjančeva nagrada Murkova nagrada Turnerjeva nagrada nagrada Franeta Milčinskega – Ježka Valvasorjeva nagrada nagrada Prešernovega sklada Vegova nagrada Nobelova nagrada Veronikina nagrada Playboyevo dekle ( leta, meseca) Viktorijin križ Playboyeva zajčica Zoisova nagrada Plečnikova nagrada Župančičeva nagrada Preglova nagrada 99 Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev Geslovnik: Problemski sklop obsega 64 iztočnic in skupaj zajema 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev. Nabor praznikov je glede na Slovenski pravopis 2001 izdatno razširjen, dopolnjen je bil tudi z nekaterimi novejšimi prazniki (npr. dan Primoža Trubarja, svetovni dan Downowega/downovega sindroma) in prazniki, ki izhajajo iz drugih verskih in kulturnih okolij (npr. ašura, hanuka, holi, noruz). Nekateri prazniki so vključeni kot posebne samostojne zveze pri poimenovanjih dnevov v tednu in mesecev, npr. sreda ( pepelnična sreda), april ( prvi april). Novosti: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, je pa razširjeni nabor praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev zajel tudi nekatere pravopisno zanimive primere, ko prihaja do rabe začetnice pri neprvi lastnoimenski sestavini v večbesedni zvezi ( dan svetega Patrika, dan Zemlje) ali ko svojilni pomen prehaja v vrstnega ( Martinova/martinova sobota ipd.). Novost glede na SP 2001 je dvojnični zapis praznika Gospodovo/gospodovo razglašenje, za katerega je bil v SP 2001 predviden le zapis z malo začetnico. Nekateri prazniki so kot sinonimna poimenovanja povezani, npr. praznik Svetih treh kraljev – Gospodovo/ gospodovo razglašenje; veliki šmaren – Marijino vnebovzetje; judovska velika noč – pasha … Prav zaradi teh povezav so identifikacije praznikov dopolnjene z datumi, kjer je bilo to mogoče, sicer pa z drugimi orientacijskimi opisi. Opozorjeno je na posebne položaje, ko se zaradi skladenjske spremembe spremeni tudi zapis začetnice, npr. zaradi elipse ( Božični kruh so delili na vse tri božiče: božični dan, novoletni dan in na praznik Svetih treh kraljev; z malo začetnico zaradi elipse Na svete tri kralje so od hiše do hiše hodili koledniki). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 150. Slovarski prikaz: avgúst -a m |mesec v letu|: Konzorcij naj bi ustanovili do sredine avgusta; Festival poteka vsako leto v avgustu; pri navajanju datuma Koncert bo v petek, 31. avgusta, ob 21.00 {O} EDNINA: im. avgúst, rod. avgústa, daj. avgústu, tož. avgúst, mest. pri avgústu, or. z avgústom; DVOJINA: im. avgústa, rod. avgústov, daj. avgústoma, tož. avgústa, mest. pri avgústih, or. z avgústoma; MNOŽINA: im. avgústi, rod. avgústov, daj. avgústom, tož. avgúste, mest. pri avgústih, or. z avgústi 100 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev dán dnéva in dán dné m God ima na dan svetega Bonifacija; praznovanje rojstnega dneva/dne; Paket bomo dostavili v dveh dnevih/dneh; v imenih prireditev, posebnih dnevov organizacijski odbor Škrabčevih dnevov; Vstop je prost vsako prvo nedeljo v mesecu in ob dnevih odprtih vrat; pri navajanju datuma dopis z dne 10. maja 2017; Ljubljana, 26. maj 2018 / Ljubljana, 26. maja 2018; Ljubljana, dne 26. maja 2018; materinski dan ||praznik, 25. marec||: Za materinski dan je presenetil mamo z rožami; zahvalni dan ||ameriški praznik||: V ZDA danes slavijo zahvalni dan; mednarodni dan maternega jezika ||praznik, 21. februar||: Ob mednarodnem dnevu maternega jezika so priredili literarni večer; svetovni dan boja proti aidsu ||praznik, 1. december||: Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu so spodbujali k testiranju; svetovni dan Downovega/downowega sindroma ||praznik, 21. marec||: Razstavo so pripravili ob svetovnem dnevu Downovega/downovega sindroma; dan državnosti ||praznik, 25. junij||: Proslava ob dnevu državnosti bo potekala v znamenju povezovanja; dan reformacije ||praznik, 31. oktober||: Osrednja prireditev ob dnevu reformacije je bila na predvečer praznika; dan samostojnosti in enotnosti ||praznik, 26. december||: Udeležili smo se proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti; dan spomina na mrtve ||praznik, 1. november; vsi sveti||: Pred dnevom/dnem spomina na mrtve pripravljajo precej komemoracij; dan upora proti okupatorju ||praznik, 27. april||: Priredili so slovestnost ob dnevu upora proti okupatorju; dan vrnitve Primorske k matični domovini ||praznik, 25. september||: V Tatrah v Brkinih bo državna proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini; dan žena ||praznik, 8. marec||: Ob dnevu žena so želeli opozoriti na problematiko neenakopravosti; dan Primoža Trubarja ||praznik, 8. junij||: Ministrstvo za kulturo čestita ob dnevu Primoža Trubarja; dan Rudolfa Maistra ||praznik, 23. november||: Ob dnevu Rudolfa Maistra so pred spomenik položili venec; dan svetega Patrika ||irski praznik, 17. marec||: Na dan svetega Patrika je veselo na različnih koncih sveta; dan Zemlje ||praznik, 22. april||: Ob dnevu Zemlje smo se udeležili čistilne akcije {O} EDNINA: im. dán, rod. dnéva in dné, daj. dnévu, tož. dán, mest. o dnévu, or. z dnévom in z dném; DVOJINA: im. dnéva, rod. dnéva in dní, daj. dnévoma, tož. dnéva in dní, mest. o dnévih in o dnéh, or. z dnévoma in z dnéma; MNOŽINA: im. dnévi, rod. dnévov in dní, daj. dnévom in dném, tož. dnéve in dní, mest. o dnévih in o dnéh, or. z dnévi in z dnémi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev pepelníca -e [pepelníca in pepeu̯níca] ž |krščanski praznik, sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta|: Obdobje od pepelnice do velike noči se imenuje velikonočni krog; V sredo, na pepelnico, se bodo poslovili od pusta; prim. pepelnični {O} EDNINA: im. pepelníca, rod. pepelníce, daj. pepelníci, tož. pepelníco, mest. pri pepelníci, or. s pepelníco; DVOJINA: im. pepelníci, rod. pepelníc, daj. pepelnícama, tož. pepelníci, mest. pri pepelnícah, or. s pepelnícama; MNOŽINA: im. pepelníce, rod. pepelníc, daj. pepelnícam, tož. pepelníce, mest. pri pepelnícah, or. s pepelnícami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev 101 pepelnični -a -o [pepelníčni in pepeu̯níčni] prid. pepelnična sreda ||krščanski praznik, sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta||: Katoliška cerkev začenja na pepelnično sredo 40-dnevni post kot pripravo veliko noč; prim. pepelnica {O} moški: EDNINA: im. pepelníčni, rod. pepelníčnega, daj. pepelníčnemu, tož. pepelníčni (živostno pepelníčnega), mest. pri pepelníčnem, or. s pepelníčnim; DVOJINA: im. pepelníčna, rod. pepelníčnih, daj. pepelníčnima, tož. pepelníčna, mest. pri pepelníčnih, or. s pepelníčnima; MNOŽINA: im. pepelníčni, rod. pepelníčnih, daj. pepelníčnim, tož. pepelníčne, mest. pri pepelníčnih, or. s pepelníčnimi ženski: EDNINA: im. pepelníčna, rod. pepelníčne, daj. pepelníčni, tož. pepelníčno, mest. pri pepelníčni, or. s pepelníčno; DVOJINA: im. pepelníčni, rod. pepelníčnih, daj. pepelníčnima, tož. pepelníčni, mest. pri pepelníčnih, or. s pepelníčnima; MNOŽINA: im. pepelníčne, rod. pepelníčnih, daj. pepelníčnim, tož. pepelníčne, mest. pri pepelníčnih, or. s pepelníčnimi srednji: EDNINA: im. pepelníčne, rod. pepelníčnega, daj. pepelníčnemu, tož. pepelníčne, mest. pri pepelníčnem, or. s pepelníčnim; DVOJINA: im. pepelníčni, rod. pepelníčnih, daj. pepelníčnima, tož. pepelníčni, mest. pri pepelníčnih, or. s pepelníčnima; MNOŽINA: im. pepelníčna, rod. pepelníčnih, daj. pepelníčnim, tož. pepelníčna, mest. pri pepelníčnih, or. s pepelníčnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev ramazán -a m |deveti mesec v muslimanskem letu; ramadan|: Začel se je sveti mesec ramazan; Ramazanu arabsko govoreči muslimani pravijo ramadan; Muslimani ob koncu ramazana začenjajo tridnevni bajram {O} EDNINA: im. ramazán, rod. ramazána, daj. ramazánu, tož. ramazán, mest. pri ramazánu, or. z ramazánom; DVOJINA: im. ramazána, rod. ramazánov, daj. ramazánoma, tož. ramazána, mest. pri ramazánih, or. z ramazánoma; MNOŽINA: im. ramazáni, rod. ramazánov, daj. ramazánom, tož. ramazáne, mest. pri ramazánih, or. z ramazáni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev rókovo -ega s |praznik, 16. avgust|: Kip je na god sv. Roka – rokovo blagoslovil mariborski nadškof {O} EDNINA: im. rókovo, rod. rókovega, daj. rókovemu, tož. rókovo, mest. pri rókovem, or. z rókovim; DVOJINA: im. rókovi, rod. rókovih, daj. rókovima, tož. rókovi, mest. pri rókovih, or. z rókovima; MNOŽINA: im. rókova, rod. rókovih, daj. rókovim, tož. rókova, mest. pri rókovih, or. z rókovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev sréda -e ž |dan v tednu|: Tekmo so odigrali v sredo; Delavnice bodo potekale ob sredah; pri navajanju datuma Literarni večer bo v sredo, 15. decembra, ob 18. uri; pepelnična sreda ||krščanski praznik, sreda 102 po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta||: Na pepelnično sredo se začenja 40- dnevni post {O} EDNINA: im. sréda, rod. sréde, daj. srédi, tož. srédo, mest. pri srédi, or. s srédo; DVOJINA: im. srédi, rod. sréd, daj. srédama, tož. srédi, mest. pri srédah, or. s srédama; MNOŽINA: im. sréde, rod. sréd, daj. srédam, tož. sréde, mest. pri srédah, or. s srédami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev Nabor slovarskih iztočnic: advent julij april ( prvi april) junij ašura jurjevo avgust katarinino bajram leto ( novo leto) binkošti maj božič marec četrtek ( veliki četrtek) Marijin ( Marijino vnebovzetje) dan ( materinski dan, zahvalni dan, Martinov ( Martinova/martinova nedelja, mednarodni dan maternega jezika, Martinova/martinova sobota) svetovni dan boja proti aidsu, svetovni martinovo dan Downowega/downovega sindroma, dan državnosti, dan reformacije, dan mevlud samostojnosti in enotnosti, dan spomina nedelja ( cvetna nedelja) na mrtve, dan upora proti okupatorju, dan vrnitve Primorske k matični noč ( judovska velika noč, velika noč, domovini, dan žena, dan Primoža kresna noč, noč čarovnic) Trubarja, dan Rudolfa Maistra, dan noruz svetega Patrika, dan Zemlje) november december ( veseli december) oktober delo ( praznik dela) pasha duša (( vseh) vernih duš dan) pepelnica Gospodov ( Gospodovo/gospodovo razglašenje) pepelnični ( pepelnična sreda) gregorjevo petek ( veliki petek) hanuka ponedeljek ( binkoštni ponedeljek, velikonočni ponedeljek) holi Prešernov ( Prešernov dan) ilinden pust januar ramadan jernejevo ramazan jožefovo 103 rektorjev ( rektorjev dan) sveti ( vsi sveti) rokovo praznik Svetih treh kraljev september šabat Silvestrov ( Silvestrov večer) šentjanževo silvestrovo šmaren ( mali šmaren, veliki šmaren) slava štefanovo sobota ( velika sobota) torek spomin ( spomin vseh vernih rajnih) valentinovo sreda ( pepelnična sreda) vnebohod svečnica 104 Pravopisne zanimivosti Geslovnik: Problemski sklop obsega 27 slovarskih sestavkov, ki izhajajo iz težav, ki smo jih zaznali v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Gre za raznovrstne slovarske obravnave, pri katerih se osredinjamo na tista vprašanja, ki pri obravnavi drugih problemskih sklopov verjetno ne bodo v ospredju, npr. imena sodobnih virusov in bolezni ( ebola, marburg, zika), spremembe v kodifikaciji glede pravopisno- slovničnih vprašanj, npr. zapis ( prekaren, pletna, ekofeminizem, evroarktični, čutnodomišljijski), odločitev o rabi začetnice ( smrkec, jedi) sprememba slovničnih kategorij ( starš – starši; karitas m, ž; vodja m, ž), sklanjanje ( kvevri, Hofer), podomačitev ( Camino – kamino). Novosti: Leksika, obdelana v tem problemskem sklopu, je bodisi nova bodisi – še pogosteje – odstopa od rešitev v predhodnih kodifikacijah, zato je tudi predstavljena v ePravopisu. Sklic na SP 2001: slovar Slovarski prikaz: Camino -a [kamíno] m; zemljepisno ime |ime romarske poti|; |skrajšano ime El Camino de Santiago|: Od leta 1985 je Camino pod Unescovo zaščito; Na Camino se je prvič podala sama; Pošilja pozdrave s Camina {B} Caminov {O} EDNINA: im. Camino, rod. Camina, daj. Caminu, tož. Camino, mest. pri Caminu, or. s Caminom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti dénga -e ž |virus|: Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se z dengo vsako leto okuži okoli sto milijonov ljudi; Okužil se je z virusom denga/denge; |mrzlica zaradi okužbe z dengo|: Zaradi denge so najbolj ogroženi v Braziliji, Indoneziji in Jugovzhodni Aziji {B} dengin {O} EDNINA: im. dénga, rod. dénge, daj. déngi, tož. déngo, mest. pri déngi, or. z déngo; DVOJINA: im. déngi, rod. déng, daj. déngama, tož. déngi, mest. pri déngah, or. z déngama; MNOŽINA: im. dénge, rod. déng, daj. déngam, tož. dénge, mest. pri déngah, or. z déngami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti kamíno -a in camino -a [kamíno] m 105 |romarska pot|: Prehodil je slovenski in španski kamino/camino {B} kaminov in caminov {O} EDNINA: im. kamíno in camino, rod. kamína in camina, daj. kamínu in caminu, tož. kamíno in camino, mest. pri kamínu in pri caminu, or. s kamínom in s caminom; DVOJINA: im. kamína in camina, rod. kamínov in caminov, daj. kamínoma in caminoma, tož. kamína in camina, mest. pri kamínih in pri caminih, or. s kamínoma in s caminoma; MNOŽINA: im. kamíni in camini, rod. kamínov in caminov, daj. kamínom in caminom, tož. kamíne in camine, mest. pri kamínih in pri caminih, or. s kamíni in s camini STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; pravopisne zanimivosti vódja1 -e in vódja -a m |moški, ki vodi|: Izvolili so ga za novega vodjo/vodja poslanske skupine; Idejo je predstavil izvršnemu vodji/vodju podružnice; Obema vodjema/vodjama je zastal dih, ko sta odprla pošiljki {B} vodjev {O} EDNINA: im. vódja, rod. vódje in vódja, daj. vódji in vódju, tož. vódjo in vódja, mest. pri vódji in pri vódju, or. z vódjo in z vódjem; DVOJINA: im. vódji in vódja, rod. vódij in vódjev, daj. vódjama in vódjema, tož. vódji in vódja, mest. pri vódjah in pri vódjih, or. z vódjama in z vódjema; MNOŽINA: im. vódje in vódji, rod. vódij in vódjev, daj. vódjam in vódjem, tož. vódje in vódje, mest. pri vódjah in pri vódjih, or. z vódjami in z vódji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti vódja2 -e ž |ženska, ki vodi|: Pojejo pod vodstvom umetniške vodje in glasbene pedagoginje Mojce Kralj; Obe vodji sta bili učinkoviti {B} vodjin {O} EDNINA: im. vódja, rod. vódje, daj. vódji, tož. vódjo, mest. pri vódji, or. z vódjo; DVOJINA: im. vódji, rod. vódij, daj. vódjama, tož. vódji, mest. pri vódjah, or. z vódjama; MNOŽINA: im. vódje, rod. vódij, daj. vódjam, tož. vódje, mest. pri vódjah, or. z vódjami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti vódjev -a -o prid. Čakal je na vodjev namig; prim. vodjin (< vodja1) {O} moški: EDNINA: im. vódjev, rod. vódjevega, daj. vódjevemu, tož. vódjev (živostno vódjevega), mest. pri vódjevem, or. z vódjevim; DVOJINA: im. vódjeva, rod. vódjevih, daj. vódjevima, tož. vódjeva, mest. pri vódjevih, or. z vódjevima; MNOŽINA: im. vódjevi, rod. vódjevih, daj. vódjevim, tož. vódjeve, mest. pri vódjevih, or. z vódjevimi 106 ženski: EDNINA: im. vódjeva, rod. vódjeve, daj. vódjevi, tož. vódjevo, mest. pri vódjevi, or. z vódjevo; DVOJINA: im. vódjevi, rod. vódjevih, daj. vódjevima, tož. vódjevi, mest. pri vódjevih, or. z vódjevima; MNOŽINA: im. vódjeve, rod. vódjevih, daj. vódjevim, tož. vódjeve, mest. pri vódjevih, or. z vódjevimi srednji: EDNINA: im. vódjevo, rod. vódjevega, daj. vódjevemu, tož. vódjevo, mest. pri vódjevem, or. z vódjevim; DVOJINA: im. vódjevi, rod. vódjevih, daj. vódjevima, tož. vódjevi, mest. pri vódjevih, or. z vódjevima; MNOŽINA: im. vódjeva, rod. vódjevih, daj. vódjevim, tož. vódjeva, mest. pri vódjevih, or. z vódjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti vódjin -a -o prid. vodjina ruta; Na vodjin znak se otroci obrnejo k najbližjemu; prim. vodjev (< vodja2) {O} moški: EDNINA: im. vódjin, rod. vódjinega, daj. vódjinemu, tož. vódjin (živostno vódjinega), mest. pri vódjinem, or. z vódjinim; DVOJINA: im. vódjina, rod. vódjinih, daj. vódjinima, tož. vódjina, mest. pri vódjinih, or. z vódjinima; MNOŽINA: im. vódjini, rod. vódjinih, daj. vódjinim, tož. vódjine, mest. pri vódjinih, or. z vódjinimi ženski: EDNINA: im. vódjina, rod. vódjine, daj. vódjini, tož. vódjino, mest. pri vódjini, or. z vódjino; DVOJINA: im. vódjini, rod. vódjinih, daj. vódjinima, tož. vódjini, mest. pri vódjinih, or. z vódjinima; MNOŽINA: im. vódjine, rod. vódjinih, daj. vódjinim, tož. vódjine, mest. pri vódjinih, or. z vódjinimi srednji: EDNINA: im. vódjino, rod. vódjinega, daj. vódjinemu, tož. vódjino, mest. pri vódjinem, or. z vódjinim; DVOJINA: im. vódjini, rod. vódjinih, daj. vódjinima, tož. vódjini, mest. pri vódjinih, or. z vódjinima; MNOŽINA: im. vódjina, rod. vódjinih, daj. vódjinim, tož. vódjina, mest. pri vódjinih, or. z vódjinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti Nabor slovarskih iztočnic: alumen ekofeminizem karitas, ž telebajsek Camino evroarktični kvevri vinksica čikungunja Hofer marburg vodja, m čutnodomišljijski jedi mumin vodja, ž denga jedijev pletna vodjev Dominique, m kamino in prekaren vodjin Dominique, ž camino smrkec zika ebola karitas, m starš 107 Prebivalska imena (iz imen držav, celin) Geslovnik: Problemski sklop obsega 428 iztočnic. Gre za prebivalska imena prebivalcev in prebivalk držav (402) ter celin (26). Nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Imena držav« in »Imena celin«. Plemenska imena so obravnavana v posebnem sklopu (gl. problemski sklop »Imena plemen«). Zaradi slabe zastopanosti posameznih imen v rabi smo seznam že kodificiranih imen v Slovenskem pravopisu 2001 preverjali (a) s sodobnim korpusnim gradivom, (b) z gradivom v virih, ki obravnavajo problematiko tvorbe prebivalskih imen (S. Lenarčič), ali v virih, ki predlagajo drugačne ali potrjujejo predlagane tvorjenke (D. Kladnik, Slovar slovenskih eksonimov; D. Perko in D. Kladnik, Slovenska imena držav), (c) s starejšimi slovenskimi viri (starejši pravopisi in portal dLib). Pogostnost rabe posameznih pogostejših besedotvornih različic je bila preverjena v korpusu Gigafida. V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeta prebivalska imena po problemskih sklopih izhodiščnih gesel (prebivalci pokrajin, mest, otokov itd.). Novosti: Navajanje prebivalskih imen kot samostojnih iztočnic (in sicer tako moške kot ženske oblike) je novost v primerjavi s prejšnjimi priročniki. V Slovenskem pravopisu 2001 so bila prebivalska imena iz imen držav navedena le znotraj besedotvornih gesel, niso pa bila uvrščena med samostojne iztočnice. V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnimi vzorci v vseh sklonih in številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, ki so sicer v rabi redke oz. se redko uresničujejo. Nekatera prebivalska imena imajo večbesedno dvojnico (npr. Južnokorejec/ Južni Korejec, Južnokorejka/ Južna Korejka, Južnosudanec/ Južni Sudanec, Južnosudanka/ Južna Sudanka), kar je rezultat težnje po razlikovanju med državami s podobnimi poimenovanji ( Južna Koreja proti Severna Koreja, Vzhodni Kongo proti Zahodni Kongo itd.), ki se je uveljavilo že v Slovenskem pravopisu 2001. Pri redigiranju iztočnic smo v primerjavi z normo v SP 2001 uvedli določene spremembe. Nekatera prebivalska imena imajo spremenjena naglasna mesta, ki so rezultat drugačne rabe (npr. dvonaglasnost pri Júžnoafričán, Srédnjeafričán, izpust kratkega naglasa pri Američán, Hondurašán, Iračán itd.). Izpustili smo nekatere časovno zaznamovane različice (npr. Mehikanec). Novost v slovarju so tista imena in/ali njihove dvojnice, ki prej niso bile navedene, zdaj pa jih izkazuje raba ( Burkinafasec – Burkinec). Dvojnice pri prebivalskih imenih so povezane v okviru istega slovarskega sestavka: Etiopijec – Etiopec, Etopijka – Etiopka; Samoanec – Samojec, Samoanka – Samojka; Laošan – Laožan, Laošanka – Laožanka itd. Nekatere različice so povezane tudi s spremembo imena države (npr. Saudova Arabija: Saudec/Saudijec) ali s sistemskim poenotenjem besedotvornih možnosti (npr. Slonokoščenoobalec – Slonokoščenec). 108 V ePravopisu ni prebivalskih imen iz držav z zapletenejšimi imeni, saj je njihov raba vprašljiva. Napotek za njihovo poimenovanje je mogoče najti v zgledih pri posameznih državah (npr. Sveti Tomaž in Princ: prebivalci Svetega Tomaža in Princa). Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu države), iz katere je izpeljano prebivalsko ime (npr. Afganistanka < Afganistan). Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 50, 51. Slovarski prikaz: Burkínec -nca tudi Burkinafásec -sca m; ime bitja; prebivalsko ime V svojem romanu piše o ljubezni med Slovenko in Burkincem; Kar štirje milijoni Burkincev živijo v/na Slonokoščeni obali (< Burkina Faso) {B} Burkinčev tudi Burkinafaščev {O} EDNINA: im. Burkínec tudi Burkinafásec, rod. Burkínca tudi Burkinafásca, daj. Burkíncu tudi Burkinafáscu, tož. Burkínca tudi Burkinafásca, mest. pri Burkíncu tudi pri Burkinafáscu, or. z Burkíncem tudi z Burkinafáscem; DVOJINA: im. Burkínca tudi Burkinafásca, rod. Burkíncev tudi Burkinafáscev, daj. Burkíncema tudi Burkinafáscema, tož. Burkínca tudi Burkinafásca, mest. pri Burkíncih tudi pri Burkinafáscih, or. z Burkíncema tudi z Burkinafáscema; MNOŽINA: im. Burkínci tudi Burkinafásci, rod. Burkíncev tudi Burkinafáscev, daj. Burkíncem tudi Burkinafáscem, tož. Burkínce tudi Burkinafásce, mest. pri Burkíncih tudi pri Burkinafáscih, or. z Burkínci tudi z Burkinafásci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Burkínka -e tudi Burkinafáska -e ž; ime bitja; prebivalsko ime Na potovanju je spoznala Burkinko, s katero sta postali dobri prijateljici (< Burkina Faso) {B} Burkinkin {O} EDNINA: im. Burkínka tudi Burkinafáska, rod. Burkínke tudi Burkinafáske, daj. Burkínki tudi Burkinafáski, tož. Burkínko tudi Burkinafásko, mest. pri Burkínki tudi pri Burkinafáski, or. z Burkínko tudi z Burkinafásko; DVOJINA: im. Burkínki tudi Burkinafáski, rod. Burkínk tudi Burkinafásk, daj. Burkínkama tudi Burkinafáskama, tož. Burkínki tudi Burkinafáski, mest. pri Burkínkah tudi pri Burkinafáskah, or. z Burkínkama tudi z Burkinafáskama; MNOŽINA: im. Burkínke tudi Burkinafáske, rod. Burkínk tudi Burkinafásk, daj. Burkínkam tudi Burkinafáskam, tož. Burkínke tudi Burkinafáske, mest. pri Burkínkah tudi pri Burkinafáskah, or. z Burkínkami tudi z Burkinafáskami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena 109 Júžnoafričán -a m; ime bitja; prebivalsko ime Južnoafričani so izvrstni pridelovalci vina; Rooibos je nacionalna pijača Južnoafričanov (< Južna Afrika) {B} Južnoafričanov {O} EDNINA: im. Júžnoafričán, rod. Júžnoafričána, daj. Júžnoafričánu, tož. Júžnoafričána, mest. pri Júžnoafričánu, or. z Júžnoafričánom; DVOJINA: im. Júžnoafričána, rod. Júžnoafričánov, daj. Júžnoafričánoma, tož. Júžnoafričána, mest. pri Júžnoafričánih, or. z Júžnoafričánoma; MNOŽINA: im. Júžnoafričáni, rod. Júžnoafričánov, daj. Júžnoafričánom, tož. Júžnoafričáne, mest. pri Júžnoafričánih, or. z Júžnoafričáni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Júžnoafričánka -e ž; ime bitja; prebivalsko ime Od leta 1913 si ženske organizirano prizadevajo za izboljšanje položaja temnopoltih Južnoafričank (< Južna Afrika) {B} Južnoafričankin {O} EDNINA: im. Júžnoafričánka, rod. Júžnoafričánke, daj. Júžnoafričánki, tož. Júžnoafričánko, mest. pri Júžnoafričánki, or. z Júžnoafričánko; DVOJINA: im. Júžnoafričánki, rod. Júžnoafričánk, daj. Júžnoafričánkama, tož. Júžnoafričánki, mest. pri Júžnoafričánkah, or. z Júžnoafričánkama; MNOŽINA: im. Júžnoafričánke, rod. Júžnoafričánk, daj. Júžnoafričánkam, tož. Júžnoafričánke, mest. pri Júžnoafričánkah, or. z Júžnoafričánkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Júžnoameričán -a m; ime bitja; prebivalsko ime Papež je Južnoameričan; Ogledali smo si ples temperamentnih Južnoameričanov (< Južna Amerika) {B} Južnoameričanov {O} EDNINA: im. Júžnoameričán, rod. Júžnoameričána, daj. Júžnoameričánu, tož. Júžnoameričána, mest. pri Júžnoameričánu, or. z Júžnoameričánom; DVOJINA: im. Júžnoameričána, rod. Júžnoameričánov, daj. Júžnoameričánoma, tož. Júžnoameričána, mest. pri Júžnoameričánih, or. z Júžnoameričánoma; MNOŽINA: im. Júžnoameričáni, rod. Júžnoameričánov, daj. Júžnoameričánom, tož. Júžnoameričáne, mest. pri Júžnoameričánih, or. z Júžnoameričáni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Júžnoameričánka -e ž; ime bitja; prebivalsko ime Južnoameričanke imajo v svetu imidž temperamentnih žensk; Je ena najbogatejših Južnoameričank (< Južna Amerika) {B} Južnoameričankin 110 {O} EDNINA: im. Júžnoameričánka, rod. Júžnoameričánke, daj. Júžnoameričánki, tož. Júžnoameričánko, mest. pri Júžnoameričánki, or. z Júžnoameričánko; DVOJINA: im. Júžnoameričánki, rod. Júžnoameričánk, daj. Júžnoameričánkama, tož. Júžnoameričánki, mest. pri Júžnoameričánkah, or. z Júžnoameričánkama; MNOŽINA: im. Júžnoameričánke, rod. Júžnoameričánk, daj. Júžnoameričánkam, tož. Júžnoameričánke, mest. pri Júžnoameričánkah, or. z Júžnoameričánkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Júžnosudánec -nca tudi Júžni Sudánec -ega -nca m; ime bitja; prebivalsko ime Na referendum o odcepitvi so Južnosudanci čakali dobrih pet let (< Južni Sudan) {B} Južnosudančev {O} EDNINA: im. Júžnosudánec tudi Júžni Sudánec, rod. Júžnosudánca tudi Júžnega Sudánca, daj. Júžnosudáncu tudi Júžnemu Sudáncu, tož. Júžnosudánca tudi Júžnega Sudánca, mest. pri Júžnosudáncu tudi pri Júžnem Sudáncu, or. z Júžnosudáncem tudi z Júžnim Sudáncem; DVOJINA: im. Júžnosudánca tudi Júžna Sudánca, rod. Júžnosudáncev tudi Júžnih Sudáncev, daj. Júžnosudáncema tudi Júžnima Sudáncema, tož. Júžnosudánca tudi Júžna Sudánca, mest. pri Júžnosudáncih tudi pri Júžnih Sudáncih, or. z Júžnosudáncema tudi z Júžnima Sudáncema; MNOŽINA: im. Júžnosudánci tudi Júžni Sudánci, rod. Júžnosudáncev tudi Júžnih Sudáncev, daj. Júžnosudáncem tudi Júžnim Sudáncem, tož. Júžnosudánce tudi Júžne Sudánce, mest. pri Júžnosudáncih tudi pri Júžnih Sudáncih, or. z Júžnosudánci tudi z Júžnimi Sudánci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Júžnosudánka -e tudi Júžna Sudánka -e -e ž; ime bitja; prebivalsko ime Po rodu je Južnosudanka (< Južni Sudan) {B} Južnosudankin {O} EDNINA: im. Júžnosudánka tudi Júžna Sudánka, rod. Júžnosudánke tudi Júžne Sudánke, daj. Júžnosudánki tudi Júžni Sudánki, tož. Júžnosudánko tudi Júžno Sudánko, mest. pri Júžnosudánki tudi pri Júžni Sudánki, or. z Júžnosudánko tudi z Júžno Sudánko; DVOJINA: im. Júžnosudánki tudi Júžni Sudánki, rod. Júžnosudánk tudi Júžnih Sudánk, daj. Júžnosudánkama tudi Júžnima Sudánkama, tož. Júžnosudánki tudi Júžni Sudánki, mest. pri Júžnosudánkah tudi pri Júžnih Sudánkah, or. z Júžnosudánkama tudi z Júžnima Sudánkama; MNOŽINA: im. Júžnosudánke tudi Júžne Sudánke, rod. Júžnosudánk tudi Júžnih Sudánk, daj. Júžnosudánkam tudi Júžnim Sudánkam, tož. Júžnosudánke tudi Júžne Sudánke, mest. pri Júžnosudánkah tudi pri Júžnih Sudánkah, or. z Júžnosudánkami tudi z Júžnimi Sudánkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Laožán -a tudi Laošán -a m; ime bitja; prebivalsko ime Lao lao je ena izmed najbolj priljubljenih pijač Laožanov (< Laos) {B} Laožanov tudi Laošanov 111 {O} EDNINA: im. Laožán tudi Laošán, rod. Laožána tudi Laošána, daj. Laožánu tudi Laošánu, tož. Laožána tudi Laošána, mest. pri Laožánu tudi pri Laošánu, or. z Laožánom tudi z Laošánom; DVOJINA: im. Laožána tudi Laošána, rod. Laožánov tudi Laošánov, daj. Laožánoma tudi Laošánoma, tož. Laožána tudi Laošána, mest. pri Laožánih tudi pri Laošánih, or. z Laožánoma tudi z Laošánoma; MNOŽINA: im. Laožáni tudi Laošáni, rod. Laožánov tudi Laošánov, daj. Laožánom tudi Laošánom, tož. Laožáne tudi Laošáne, mest. pri Laožánih tudi pri Laošánih, or. z Laožáni tudi z Laošáni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Laožánka -e tudi Laošánka -e ž; ime bitja; prebivalsko ime Lastnik restavracije je Britanec, ki je poročen z Laožanko (< Laos) {B} Laožankin tudi Laošankin {O} EDNINA: im. Laožánka tudi Laošánka, rod. Laožánke tudi Laošánke, daj. Laožánki tudi Laošánki, tož. Laožánko tudi Laošánko, mest. pri Laožánki tudi pri Laošánki, or. z Laožánko tudi z Laošánko; DVOJINA: im. Laožánki tudi Laošánki, rod. Laožánk tudi Laošánk, daj. Laožánkama tudi Laošánkama, tož. Laožánki tudi Laošánki, mest. pri Laožánkah tudi pri Laošánkah, or. z Laožánkama tudi z Laošánkama; MNOŽINA: im. Laožánke tudi Laošánke, rod. Laožánk tudi Laošánk, daj. Laožánkam tudi Laošánkam, tož. Laožánke tudi Laošánke, mest. pri Laožánkah tudi pri Laošánkah, or. z Laožánkami tudi z Laošánkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Sáudec -dca in Sáudijec -jca m; ime bitja; prebivalsko ime S Saudci/Saudijci so sklenili pogodbo (< Saudova Arabija) {B} Saudčev in Saudijčev {O} EDNINA: im. Sáudec in Sáudijec, rod. Sáudca in Sáudijca, daj. Sáudcu in Sáudijcu, tož. Sáudca in Sáudijca, mest. pri Sáudcu in pri Sáudijcu, or. s Sáudcem in s Sáudijcem; DVOJINA: im. Sáudca in Sáudijca, rod. Sáudcev in Sáudijcev, daj. Sáudcema in Sáudijcema, tož. Sáudca in Sáudijca, mest. pri Sáudcih in pri Sáudijcih, or. s Sáudcema in s Sáudijcema; MNOŽINA: im. Sáudci in Sáudijci, rod. Sáudcev in Sáudijcev, daj. Sáudcem in Sáudijcem, tož. Sáudce in Sáudijce, mest. pri Sáudcih in pri Sáudijcih, or. s Sáudci in s Sáudijci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Sáudka -e in Sáudijka -e ž; ime bitja; prebivalsko ime Saudka/Saudijka Asil Al Hamad je prva voznica, ki je sedla za volan dirkalnika (< Saudova Arabija) {B} Saudkin in Saudijkin {O} EDNINA: im. Sáudka in Sáudijka, rod. Sáudke in Sáudijke, daj. Sáudki in Sáudijki, tož. Sáudko in Sáudijko, mest. pri Sáudki in pri Sáudijki, or. s Sáudko in s Sáudijko; DVOJINA: im. Sáudki in Sáudijki, rod. Sáudk in Sáudijk, daj. Sáudkama in Sáudijkama, tož. Sáudki in Sáudijki, 112 mest. pri Sáudkah in pri Sáudijkah, or. s Sáudkama in s Sáudijkama; MNOŽINA: im. Sáudke in Sáudijke, rod. Sáudk in Sáudijk, daj. Sáudkam in Sáudijkam, tož. Sáudke in Sáudijke, mest. pri Sáudkah in pri Sáudijkah, or. s Sáudkami in s Sáudijkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Nabor slovarskih iztočnic: Afganistanec Belgijka Danec Afganistanka Belizejčan Danka Afričan Belizejčanka Dominičan Afričanka Belorus Dominičanka Albanec Belorusinja Dominikanec Albanka Beninčan Dominikanka Alžirec Beninčanka Džibutčan Alžirka Bissauec Džibutčanka Američan Bissauka Egipčan Američanka Bocvanec Egipčanka Andorec Bocvanka Ekvadorec Andorka Bolgar Ekvadorka Angloameričan Bolgarka Ekvatorialnogvinejec Angloameričanka Bolivijec Ekvatorialnogvinejka Angolec Bolivijka Emiratčan Angolka Bosanec Emiratčanka Antigovec Bosanka Eritrejec Antigovka Brazilec Eritrejka Argentinec Brazilka Estonec Argentinka Britanec Estonka Armenec Britanka Etiopijec in Etiopec Armenka Brunejec Etiopijka in Etiopka Avstralec Brunejka Evrazijec Avstralka Burkinec Evrazijka Avstrijec Burkinka Evropejec Avstrijka Burundijec Evropejka Azerbajdžanec Burundijka Fidžijec Azerbajdžanka Butanec Fidžijka Azijec Butanka Filipinec Azijka Čadovec Filipinka Bahamec Čadovka Finec Bahamka Čeh Finka Bahrajnčan Čehinja Francoz Bahrajnčanka Čehoslovak Francozinja Bangladeševec Čehoslovakinja Gabonec Bangladeševka Čilenec Gabonka Barbadošan Čilenka Gambijec Barbadošanka Ciprčan Gambijka Barbudec Ciprčanka Ganec Barbudka Črnogorec Ganka Belgijec Črnogorka Grenadčan 113 Grenadčanka Južnosudanec Libijka Grk Južnosudanka Lihtenštajnec Grkinja Kambodžan Lihtenštajnka Gruzijec in Gruzinec Kambodžanka Litovec Gruzijka in Gruzinka Kamerunec Litovka Gvajanec Kamerunka Luksemburžan Gvajanka Kanadčan Luksemburžanka Gvatemalec Kanadčanka Madagaskarec Gvatemalka Katarec Madagaskarka Gvinejec Katarka Madžar Gvinejka Kazahstanec Madžarka Haitijec Kazahstanka Makedonec Haitijka Kenijec Makedonka Hercegovec Kenijka Malavijec Hercegovka Kirgiz Malavijka Hondurašan Kirgizijka Maldivijec in Maldivec Hondurašanka Kirgizistanec Maldivijka in Maldivka Hrvat Kirgizistanka Malezijec Hrvatica Kiribatijec Malezijka Indijec Kiribatijka Malijec Indijka Kitajec Malijka Indonezijec Kitajka Maltežan Indonezijka Kolumbijec Maltežanka Iračan Kolumbijka Maročan Iračanka Komorčan Maročanka Iranec Komorčanka Marshallovec Iranka Kosovec Marshallovka Irec Kosovka Mavretanec Irka Kostaričan Mavretanka Islandec Kostaričanka Mavricijčan Islandka Kubanec Mavricijčanka Italijan Kubanka Mehičan Italijanka Kuvajtčan Mehičanka Izraelec Kuvajtčanka Mezoameričan Izraelka Laožan Mezoameričanka Jamajčan Laožanka Mikronezijec Jamajčanka Latinoameričan in Mikronezijka Japonec Latinskoameričan Mjanmarec Japonka Latinoameričanka in Mjanmarka Jemenec Latinskoameričanka Moldavijec in Moldavec Jemenka Latvijec Moldavijka in Moldavka Jordanec Latvijka Monačan Jordanka Lesotec Monačanka Južnoafričan Lesotka Mongolec Južnoafričanka Libanonec Mongolka Južnoameričan Libanonka Mozambičan Južnoameričanka Liberijec Mozambičanka Južnokorejec Liberijka Namibijec Južnokorejka Libijec Namibijka 114 Naurujčan Salvadorka Svetolucijec Naurujčanka Samoanec in Samojec Svetolucijka Nemec Samoanka in Samojka Švicar Nemka Sanmarinec Švicarka Nepalec Sanmarinka Tadžikistanec Nepalka Saudec in Saudijec Tadžikistanka Nigerijec Saudka in Saudijka Tajec Nigerijka Sejšelec Tajka Nigrc Sejšelka Tajvanec Nigrka Senegalec Tajvanka Nikaragovec Senegalka Tanzanijec Nikaragovka Severnoameričan Tanzanijka Nizozemec Severnoameričanka Tobagovec Nizozemka Severnokorejec Tobagovka Norvežan Severnokorejka Togovec Norvežanka Sierraleonec Togovka Novozelandec Sierraleonka Tongovec Novozelandka Singapurec Tongovka Oceanijec Singapurka Trinidadčan Oceanijka Sirec in Sirijec Trinidadčanka Omanec Sirka in Sirijka Tunizijec Omanka Slonokoščenoobalec in Tunizijka Pakistanec Slonokoščenec Turek Pakistanka Slonokoščenoobalka in Turkinja Palavčan Slonokoščenka Turkmenec Palavčanka Slovak Turkmenistanec Palestinec Slovakinja Turkmenistanka Palestinka Slovenec Turkmenka Panamec Slovenka Tuvalujec Panamka Somalec in Somalijec Tuvalujka Papuanec Somalka in Somalijka Ugandčan Papuanka Španec Ugandčanka Paragvajec Španka Ukrajinec Paragvajka Srb Ukrajinka Perujec Srbkinja Urugvajec Perujka Srednjeafričan Urugvajka Poljak Srednjeafričanka Uzbekistanec Poljakinja Srednjeameričan Uzbekistanka Portugalec Srednjeameričanka Vanuatujec Portugalka Šrilančan Vanuatujka Romun Šrilančanka Vatikanec Romunka Sudanec Vatikanka Ruandec Sudanka Venezuelec Ruandka Surinamec Venezuelka Rus Surinamka Vietnamec Rusinja Svazijec Vietnamka Salomonec Svazijka Vzhodnokongovec Salomonka Šved Vzhodnokongovka Salvadorec Švedinja Vzhodnotimorec 115 Vzhodnotimorka Zahodnosaharka Zelenortčanka Zahodnokongovec Zambijec Zimbabvejec Zahodnokongovka Zambijka Zimbabvejka Zahodnosaharec Zelenortčan 116 Prebivalska imena (iz imen pokrajin, otokov) Geslovnik: Problemski sklop obsega 14 iztočnic. Gre za prebivalska imena prebivalcev in prebivalk pokrajin (4) in otokov (10). Nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Imena pokrajin, otokov«. Novosti: Navajanje prebivalskih imen kot samostojnih iztočnic (in sicer tako moške kot ženske oblike) je novost v primerjavi s prejšnjimi priročniki. V Slovenskem pravopisu 2001 so bila prebivalska imena iz imen pokrajin in otokov navedena le znotraj besedotvornih gesel, niso pa bila uvrščena med samostojne iztočnice. Pri tem so v ePravopisu zajeta tudi nekatera še neuslovarjena prebivalska imena iz imen pokrajin in otokov (npr. Antigovec, Antigovka, Tobagovec, Tobagovka). V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnimi vzorci v vseh sklonih in številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, ki so sicer v rabi redke oz. se redko uresničujejo. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu pokrajine ali otoka), iz katere je izpeljano prebivalsko ime (npr. Barbudka < Barbuda). Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 50, 51. Slovarski prikaz: Antígovec -vca m; ime bitja; prebivalsko ime Antigovci so prebivalci otoka Antigva v Karibskem morju (< Antigva, Antigva in Barbuda) {B} Antigovčev {O} EDNINA: im. Antígovec, rod. Antígovca, daj. Antígovcu, tož. Antígovca, mest. pri Antígovcu, or. z Antígovcem; DVOJINA: im. Antígovca, rod. Antígovcev, daj. Antígovcema, tož. Antígovca, mest. pri Antígovcih, or. z Antígovcema; MNOŽINA: im. Antígovci, rod. Antígovcev, daj. Antígovcem, tož. Antígovce, mest. pri Antígovcih, or. z Antígovci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Antígovka -e ž; ime bitja; prebivalsko ime V antigovski družbi so Antigovke na čelu svojih družin (< Antigva, Antigva in Barbuda) {B} Antigovkin {O} EDNINA: im. Antígovka, rod. Antígovke, daj. Antígovki, tož. Antígovko, mest. pri Antígovki, or. z Antígovko; DVOJINA: im. Antígovki, rod. Antígovk, daj. Antígovkama, tož. Antígovki, mest. 117 pri Antígovkah, or. z Antígovkama; MNOŽINA: im. Antígovke, rod. Antígovk, daj. Antígovkam, tož. Antígovke, mest. pri Antígovkah, or. z Antígovkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Barbúdec -dca m; ime bitja; prebivalsko ime Zaradi opustošenja po orkanu je svoj otok zapustila večina Barbudcev (< Barbuda, Antigva in Barbuda) {B} Barbudčev {O} EDNINA: im. Barbúdec, rod. Barbúdca, daj. Barbúdcu, tož. Barbúdca, mest. pri Barbúdcu, or. z Barbúdcem; DVOJINA: im. Barbúdca, rod. Barbúdcev, daj. Barbúdcema, tož. Barbúdca, mest. pri Barbúdcih, or. z Barbúdcema; MNOŽINA: im. Barbúdci, rod. Barbúdcev, daj. Barbúdcem, tož. Barbúdce, mest. pri Barbúdcih, or. z Barbúdci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Barbúdka -e ž; ime bitja; prebivalsko ime Ogledali smo si fotografsko razstavo mladih Barbudk (< Barbuda, Antigva in Barbuda) {B} Barbudkin {O} EDNINA: im. Barbúdka, rod. Barbúdke, daj. Barbúdki, tož. Barbúdko, mest. pri Barbúdki, or. z Barbúdko; DVOJINA: im. Barbúdki, rod. Barbúdk, daj. Barbúdkama, tož. Barbúdki, mest. pri Barbúdkah, or. z Barbúdkama; MNOŽINA: im. Barbúdke, rod. Barbúdk, daj. Barbúdkam, tož. Barbúdke, mest. pri Barbúdkah, or. z Barbúdkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Nabor slovarskih iztočnic: Antigovec Hercegovka Antigovka Novogvinejec Barbudec Novogvinejka Barbudka Tobagovec Bosanec Tobagovka Bosanka Trinidadčan Hercegovec Trinidadčanka 118 Pridevniki na - ski (iz imen držav, celin) Geslovnik: Problemski sklop obsega 222 vrstnih pridevnikov na - ski iz imen držav (202) in celin (20), nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Imena držav« in »Imena celin«. Vključeni so pridevniki na - ski iz imen vseh držav in celin sveta. Seznam je bil preverjen s pomočjo različnih gradivskih virov, več o njih v opisih pravopisnih kategorij »Imena držav«, »Imena celin« in »Prebivalska imena (iz imen držav, celin)«. V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeti pridevniki na - ski iz drugih izhodiščnih gesel (pokrajine, mesta, otoki itd.). Novosti: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, smo pa v nekaterih primerih dodali nove oblike in/ali dvojnice, ki jih izkazuje aktualna raba. Dvojnica je vpisana v geslu iztočnične oblike in nima lastnega gesla (npr. etiopijski – etiopski, burkinski – burkinafaški, litovski – litvanski, perujski – peruanski, maldivijski – maldivski, bosansko-hercegovski – bosensko-hercegovski). V spodnjem seznamu so le tiste dvojnice, pri katerih sta obliki enakovredni. Nekateri pridevniki na - ski imajo spremenjena naglasna mesta, ki so rezultat drugačne rabe (npr. sálomonovootóški, sáudskoarábski). Spremembe pridevnikov na - ski v primerjavi z navedbami v SP 2001 so lahko tudi posledica spremembe imena države, iz katerega so tvorjeni, npr. mavricijski proti mauricijski, saudovoarabski proti savdskoarabski. Novost so pridevniki na - ski iz držav, ki prej niso bile vključene v jezikovne priročnike (npr. palavski, tuvalujski) ali kjer prej v besedotvornem gnezdu ni bilo navedene tvorbe pridevnika na - ski (npr. marshallovootoški). Nove so tudi navedbe pogostejših stalnih besednih zvez, ki so tipične za določene pridevnike na - ski (npr. Nova Zelandija: novozelandski dolar; Irak: iraška vojna; Kanada: kanadska čuga). Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu države ali celine), iz katere je izpeljan pridevnik na - ski (npr. albanski < Albanija). Pri pridevnikih, kjer je izhodiščnih iztočnic več, uvajamo ločevanje po izhodiščnih iztočnicah, npr. ameriški ( Amerika ‘celina’, ‘skrajšano ime države’), evropski ( Evropa ‘celina’, ‘nadomestno ime meddržavne zveze’). Ločevanje je zaznamovano z nadpisano številko izhodiščne iztočnice. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 975. Slovarski prikaz: amêriški -a -o prid. ameriški Indijanci; Predstavniški dom ameriškega kongresa je konec januarja potrdil predlog zakona; ameriški dolar ||denarna enota||: Cene surovin so večinoma izražene v ameriških dolarjih; ameriški slamnik ||rastlina||: Ameriški slamnik je rastlina prerij Severne Amerike (< Amerika1, Amerika2, Združene države Amerike) 119 {O} moški: EDNINA: im. amêriški, rod. amêriškega, daj. amêriškemu, tož. amêriški (živostno amêriškega), mest. pri amêriškem, or. z amêriškim; DVOJINA: im. amêriška, rod. amêriških, daj. amêriškima, tož. amêriška, mest. pri amêriških, or. z amêriškima; MNOŽINA: im. amêriški, rod. amêriških, daj. amêriškim, tož. amêriške, mest. pri amêriških, or. z amêriškimi ženski: EDNINA: im. amêriška, rod. amêriške, daj. amêriški, tož. amêriško, mest. pri amêriški, or. z amêriško; DVOJINA: im. amêriški, rod. amêriških, daj. amêriškima, tož. amêriški, mest. pri amêriških, or. z amêriškima; MNOŽINA: im. amêriške, rod. amêriških, daj. amêriškim, tož. amêriške, mest. pri amêriških, or. z amêriškimi srednji: EDNINA: im. amêriško, rod. amêriškega, daj. amêriškemu, tož. amêriško, mest. pri amêriškem, or. z amêriškim; DVOJINA: im. amêriški, rod. amêriških, daj. amêriškima, tož. amêriški, mest. pri amêriških, or. z amêriškima; MNOŽINA: im. amêriška, rod. amêriških, daj. amêriškim, tož. amêriška, mest. pri amêriških, or. z amêriškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski bosánsko-hercegôvski -a -o tudi bósensko-hercegôvski -a -o prid. |bosanski in hercegovski|: bosansko-hercegovska književnost (< Bosna in Hercegovina) {O} moški: EDNINA: im. bosánsko-hercegôvski tudi bósensko-hercegôvski, rod. bosánsko- hercegôvskega tudi bósensko-hercegôvskega, daj. bosánsko-hercegôvskemu tudi bósensko- hercegôvskemu, tož. bosánsko-hercegôvski tudi bósensko-hercegôvski (živostno bosánsko- hercegôvskega tudi bósensko-hercegôvskega), mest. pri bosánsko-hercegôvskem tudi pri bósensko-hercegôvskem, or. z bosánsko-hercegôvskim tudi z bósensko-hercegôvskim; DVOJINA: im. bosánsko-hercegôvska tudi bósensko-hercegôvska, rod. bosánsko-hercegôvskih tudi bósensko-hercegôvskih, daj. bosánsko-hercegôvskima tudi bósensko-hercegôvskima, tož. bosánsko-hercegôvska tudi bósensko-hercegôvska, mest. pri bosánsko-hercegôvskih tudi pri bósensko-hercegôvskih, or. z bosánsko-hercegôvskima tudi z bósensko-hercegôvskima; MNOŽINA: im. bosánsko-hercegôvski tudi bósensko-hercegôvski, rod. bosánsko-hercegôvskih tudi bósensko-hercegôvskih, daj. bosánsko-hercegôvskim tudi bósensko-hercegôvskim, tož. bosánsko-hercegôvske tudi bósensko-hercegôvske, mest. pri bosánsko-hercegôvskih tudi pri bósensko-hercegôvskih, or. z bosánsko-hercegôvskimi tudi z bósensko-hercegôvskimi ženski: EDNINA: im. bosánsko-hercegôvska tudi bósensko-hercegôvska, rod. bosánsko- hercegôvske tudi bósensko-hercegôvske, daj. bosánsko-hercegôvski tudi bósensko- hercegôvski, tož. bosánsko-hercegôvsko tudi bósensko-hercegôvsko, mest. pri bosánsko- hercegôvski tudi pri bósensko-hercegôvski, or. z bosánsko-hercegôvsko tudi z bósensko- hercegôvsko; DVOJINA: im. bosánsko-hercegôvski tudi bósensko-hercegôvski, rod. bosánsko- hercegôvskih tudi bósensko-hercegôvskih, daj. bosánsko-hercegôvskima tudi bósensko- hercegôvskima, tož. bosánsko-hercegôvski tudi bósensko-hercegôvski, mest. pri bosánsko- hercegôvskih tudi pri bósensko-hercegôvskih, or. z bosánsko-hercegôvskima tudi z bósensko- hercegôvskima; MNOŽINA: im. bosánsko-hercegôvske tudi bósensko-hercegôvske, rod. bosánsko-hercegôvskih tudi bósensko-hercegôvskih, daj. bosánsko-hercegôvskim tudi bósensko-hercegôvskim, tož. bosánsko-hercegôvske tudi bósensko-hercegôvske, mest. pri bosánsko-hercegôvskih tudi pri bósensko-hercegôvskih, or. z bosánsko-hercegôvskimi tudi z bósensko-hercegôvskimi srednji: EDNINA: im. bosánsko-hercegôvsko tudi bósensko-hercegôvsko, rod. bosánsko- hercegôvskega tudi bósensko-hercegôvskega, daj. bosánsko-hercegôvskemu tudi bósensko- hercegôvskemu, tož. bosánsko-hercegôvsko tudi bósensko-hercegôvsko, mest. pri bosánsko- hercegôvskem tudi pri bósensko-hercegôvskem, or. z bosánsko-hercegôvskim tudi z bósensko- 120 hercegôvskim; DVOJINA: im. bosánsko-hercegôvski tudi bósensko-hercegôvski, rod. bosánsko- hercegôvskih tudi bósensko-hercegôvskih, daj. bosánsko-hercegôvskima tudi bósensko- hercegôvskima, tož. bosánsko-hercegôvski tudi bósensko-hercegôvski, mest. pri bosánsko- hercegôvskih tudi pri bósensko-hercegôvskih, or. z bosánsko-hercegôvskima tudi z bósensko- hercegôvskima; MNOŽINA: im. bosánsko-hercegôvska tudi bósensko-hercegôvska, rod. bosánsko-hercegôvskih tudi bósensko-hercegôvskih, daj. bosánsko-hercegôvskim tudi bósensko-hercegôvskim, tož. bosánsko-hercegôvska tudi bósensko-hercegôvska, mest. pri bosánsko-hercegôvskih tudi pri bósensko-hercegôvskih, or. z bosánsko-hercegôvskimi tudi z bósensko-hercegôvskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski etiópijski -a -o in etiópski -a -o prid. etiopijski/etiopski atlet; Leta 1974 jevojaška uporniška skupina Derg odstavila etiopijskega/etiopskega cesarja Haileja Selassieja I.; etiopski bir ||denarna enota||: Koliko evrov je sto etiopskih birov?; etiopski volk ||žival||: Izbruh stekline v letu 1990 je v dveh tednih zmanjšal največje znano število etiopskih volkov v narodnem parku Bale (< Etiopija) {O} moški: EDNINA: im. etiópijski in etiópski, rod. etiópijskega in etiópskega, daj. etiópijskemu in etiópskemu, tož. etiópijski in etiópski (živostno etiópijskega in etiópskega), mest. pri etiópijskem in pri etiópskem, or. z etiópijskim in z etiópskim; DVOJINA: im. etiópijska in etiópska, rod. etiópijskih in etiópskih, daj. etiópijskima in etiópskima, tož. etiópijska in etiópska, mest. pri etiópijskih in etiópskih, or. z etiópijskima in z etiópskima; MNOŽINA: im. etiópijski in etiópski, rod. etiópijskih in etiópskih, daj. etiópijskim in etiópskim, tož. etiópijske in etiópske, mest. pri etiópijskih in etiópskih, or. z etiópijskimi in z etiópskimi ženski: EDNINA: im. etiópijska in etiópska, rod. etiópijske in etiópske, daj. etiópijski in etiópski, tož. etiópijsko in etiópsko, mest. pri etiópijski in pri etiópski, or. z etiópijsko in z etiópsko; DVOJINA: im. etiópijski in etiópski, rod. etiópijskih in etiópskih, daj. etiópijskima in etiópskima, tož. etiópijski in etiópski, mest. pri etiópijskih in pri etiópskih, or. z etiópijskima in z etiópskima; MNOŽINA: im. etiópijske in etiópske, rod. etiópijskih in etiópskih, daj. etiópijskim in etiópskim, tož. etiópijske in etiópske, mest. pri etiópijskih in etiópskih, or. z etiópijskimi in z etiópskimi srednji: EDNINA: im. etiópijsko in etiópsko, rod. etiópijskega in etiópskega, daj. etiópijskemu in etiópskemu, tož. etiópijsko in etiópsko, mest. pri etiópijskem in pri etiópskem, or. z etiópijskim in z etiópskim; DVOJINA: im. etiópijski in etiópski, rod. etiópijskih in etiópskih, daj. etiópijskima in etiópskima, tož. etiópijski in etiópski, mest. pri etiópijskih in etiópskih, or. z etiópijskima in z etiópskima; MNOŽINA: im. etiópijska in etiópska, rod. etiópijskih in etiópskih, daj. etiópijskim in etiópskim, tož. etiópijska in etiópska, mest. pri etiópijskih in pri etiópskih, or. z etiópijskimi in z etiópskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na –ski sálomonovootóški -a -o prid. Čakal naju je še en jezik – tokrat salomonovootoški pidžin; salomonovootoški dolar ||denarna enota||: zgodovina salomonovootoškega dolarja (< Salomonovi otoki) 121 {O} moški: EDNINA: im. sálomonovootóški, rod. sálomonovootóškega, daj. sálomonovootóškemu, tož. sálomonovootóški (živostno sálomonovootóškega), mest. pri sálomonovootóškem, or. s sálomonovootóškim; DVOJINA: im. sálomonovootóška, rod. sálomonovootóških, daj. sálomonovootóškima, tož. sálomonovootóška, mest. pri sálomonovootóških, or. s sálomonovootóškima; MNOŽINA: im. sálomonovootóški, rod. sálomonovootóških, daj. sálomonovootóškim, tož. sálomonovootóške, mest. pri sálomonovootóških, or. s sálomonovootóškimi ženski: EDNINA: im. sálomonovootóška, rod. sálomonovootóške, daj. sálomonovootóški, tož. sálomonovootóško, mest. pri sálomonovootóški, or. s sálomonovootóško; DVOJINA: im. sálomonovootóški, rod. sálomonovootóških, daj. sálomonovootóškima, tož. sálomonovootóški, mest. pri sálomonovootóških, or. s sálomonovootóškima; MNOŽINA: im. sálomonovootóške, rod. sálomonovootóških, daj. sálomonovootóškim, tož. sálomonovootóške, mest. pri sálomonovootóških, or. s sálomonovootóškimi srednji: EDNINA: im. sálomonovootóško, rod. sálomonovootóškega, daj. sálomonovootóškemu, tož. sálomonovootóško, mest. pri sálomonovootóškem, or. s sálomonovootóškim; DVOJINA: im. sálomonovootóški, rod. sálomonovootóških, daj. sálomonovootóškima, tož. sálomonovootóški, mest. pri sálomonovootóških, or. s sálomonovootóškima; MNOŽINA: im. sálomonovootóška, rod. sálomonovootóških, daj. sálomonovootóškim, tož. sálomonovootóška, mest. pri sálomonovootóških, or. s sálomonovootóškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Nabor slovarskih iztočnic: afganistanski avstralski afriški avstrijski afroazijski azerbajdžanski albanski azijski alžirski bahamski ameriški bahrajnski andorski bangladeški angloameriški barbadoški angolski belgijski antarktični belizejski antigovsko-barbudski beloruski arabski beninski argentinski bissavski arktični bocvanski armenski bolgarski atlantidski bolivijski avstralski bosansko-hercegovski 122 brazilski gruzijski in gruzinski britanski gvajanski brunejski gvatemalski burkinski gvinejski burundijski haitijski butanski honduraški čadski hrvaški češki indijski češkoslovaški indonezijski čilski iranski ciprski iraški črnogorski irski danski islandski dominikanski italijanski dominiški izraelski džibutski jamajški egiptovski japonski ekvadorski jemenski ekvatorialnogvinejski jordanski emiratski južnoafriški eritrejski južnoameriški estonski južnokorejski etiopijski in etiopski južnosudanski evrazijski kamboški evropski kamerunski fidžijski kanadski filipinski katarski finski kazahstanski francoski kenijski gabonski kirgiški gambijski kirgizistanski ganski kiribatski gondvanski kitajski grenadski kolumbijski grški komorski 123 kosovski namibijski kostariški naurujski kubanski nemški kuvajtski nepalski laoški nigerijski latinoameriški in latinskoameriški nigrski latvijski nikaragovski lavrazijski nizozemski lesotski norveški libanonski novozelandski liberijski oceanijski libijski omanski lihtenštajnski pakistanski litovski palavski luksemburški palestinski madagaskarski panamski madžarski pangejski makedonski papuanski malavijski paragvajski maldivijski in maldivski perujski malezijski poljski malijski portugalski malteški romunski maroški ruandski marshallovootoški ruski mavretanski salomonovootoški mavricijski salvadorski mehiški samoanski in samojski mezoameriški sanmarinski mikronezijski saudski in saudijski mjanmarski sejšelski moldavijski in moldavski senegalski monaški severnoameriški mongolski severnokorejski mozambiški sierraleonski 124 singapurski togovski sirski in sirijski tongovski slonokoščenoobalski in slonokoščenski trinidadsko-tobagovski slovaški tunizijski slovenski turkmenistanski somalski in somalijski turkmenski španski turški srbski tuvalujski srednjeafriški ugandski srednjeameriški ukrajinski šrilanški urugvajski sudanski uzbekistanski surinamski vanuatujski svazijski vatikanski švedski venezuelski svetokrištofsko-neviški vietnamski svetolucijski vzhodnokongovski svetotomaško-prinški vzhodnotimorski svetovincencijsko-grenadinski zahodnokongovski švicarski zahodnosaharski tadžikistanski zambijski tajski zelenortski tajvanski zimbabvejski tanzanijski 125 Pridevniki na - ski (iz imen plemen) Geslovnik: Problemski sklop obsega 24 vrstnih pridevnikov na - ski iz imen plemen, nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Imena plemen«. Seznam je bil preverjen s pomočjo različnih gradivskih virov (Gigafida, Wikipedija, Ljudstva sveta). V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeti pridevniki na - ski iz različnih izhodiščnih gesel (ljudstva, narodnosti …). Novosti: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu plemena), iz katere je izpeljan pridevnik na - ski (npr. inkovski < Ink). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Sklic na SP 2001: slovar Slovarski prikaz: ántski -a -o prid. antsko pleme (< Ant) {O} moški: EDNINA: im. ántski, rod. ántskega, daj. ántskemu, tož. ántski (živostno ántskega), mest. pri ántskem, or. z ántskim; DVOJINA: im. ántska, rod. ántskih, daj. ántskima, tož. ántska, mest. pri ántskih, or. z ántskima; MNOŽINA: im. ántski, rod. ántskih, daj. ántskim, tož. ántske, mest. pri ántskih, or. z ántskimi ženski: EDNINA: im. ántska, rod. ántske, daj. ántski, tož. ántsko, mest. pri ántski, or. z ántsko; DVOJINA: im. ántski, rod. ántskih, daj. ántskima, tož. ántski, mest. pri ántskih, or. z ántskima; MNOŽINA: im. ántske, rod. ántskih, daj. ántskim, tož. ántske, mest. pri ántskih, or. z ántskmi srednji: EDNINA: im. ántsko, rod. ántskega, daj. ántskemu, tož. ántsko, mest. pri ántskem, or. z ántskim; DVOJINA: im. ántski, rod. ántskih, daj. ántskima, tož. ántski, mest. pri ántskih, or. z ántskima; MNOŽINA: im. ántska, rod. ántskih, daj. ántskim, tož. ántska, mest. pri ántskih, or. z ántskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski dačánski -a -o prid. civilizacija dačanske kraljevine; Trajan se je vojskoval v dveh dačanskih vojnah (< Dačan) {O} moški: EDNINA: im. dačánski, rod. dačánskega, daj. dačánskemu, tož. dačánski (živostno dačánskega), mest. pri dačánskem, or. z dačánskim; DVOJINA: im. dačánska, rod. dačánskih, daj. 126 dačánskima, tož. dačánska, mest. pri dačánskih, or. z dačánskima; MNOŽINA: im. dačánski, rod. dačánskih, daj. dačánskim, tož. dačánske, mest. pri dačánskih, or. z dačánskimi ženski: EDNINA: im. dačánska, rod. dačánske, daj. dačánski, tož. dačánsko, mest. pri dačánski, or. z dačánsko; DVOJINA: im. dačánski, rod. dačánskih, daj. dačánskima, tož. dačánski, mest. pri dačánskih, or. z dačánskima; MNOŽINA: im. dačánske, rod. dačánskih, daj. dačánskim, tož. dačánske, mest. pri dačánskih, or. z dačánskimi srednji: EDNINA: im. dačánsko, rod. dačánskega, daj. dačánskemu, tož. dačánsko, mest. pri dačánskem, or. z dačánskim; DVOJINA: im. dačánski, rod. dačánskih, daj. dačánskima, tož. dačánski, mest. pri dačánskih, or. z dačánskima; MNOŽINA: im. dačánska, rod. dačánskih, daj. dačánskim, tož. dačánska, mest. pri dačánskih, or. z dačánskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski sabínski -a -o prid. sabinski kralj (< Sabinec) {O} moški: EDNINA: im. sabínski, rod. sabínskega, daj. sabínskemu, tož. sabínski (živostno sabínskega), mest. pri sabínskem, or. s sabínskim; DVOJINA: im. sabínska, rod. sabínskih, daj. sabínskima, tož. sabínska, mest. pri sabínskih, or. s sabínskima; MNOŽINA: im. sabínski, rod. sabínskih, daj. sabínskim, tož. sabínske, mest. pri sabínskih, or. s sabínskimi ženski: EDNINA: im. sabínska, rod. sabínske, daj. sabínski, tož. sabínsko, mest. pri sabínski, or. s sabínsko; DVOJINA: im. sabínski, rod. sabínskih, daj. sabínskima, tož. sabínski, mest. pri sabínskih, or. s sabínskima; MNOŽINA: im. sabínske, rod. sabínskih, daj. sabínskim, tož. sabínske, mest. pri sabínskih, or. s sabínskimi srednji: EDNINA: im. sabínsko, rod. sabínskega, daj. sabínskemu, tož. sabínsko, mest. pri sabínskem, or. s sabínskim; DVOJINA: im. sabínski, rod. sabínskih, daj. sabínskima, tož. sabínski, mest. pri sabínskih, or. s sabínskima; MNOŽINA: im. sabínska, rod. sabínskih, daj. sabínskim, tož. sabínska, mest. pri sabínskih, or. s sabínskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Nabor slovarskih iztočnic: alanski dačanski mohikanski alemanski frankovski očipvejski anglosaški gotski otavski antski helvetski praslovanski apaški inkovski sabinski atrebatski irokeški saški avarski langobardski šejenski azteški markomanski vikinški 127 Pridevniki na - ski (iz imen pokrajin, otokov) Geslovnik: Problemski sklop obsega 7 vrstnih pridevnikov na - ski iz imen pokrajin (2) in otokov (5), nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Imena pokrajin, otokov«. Novosti: Novost so pridevniki na -ski iz imen pokrajin in otokov, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (npr. antigovski, trinidadski). Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu pokrajine ali otoka), iz katere je izpeljan pridevnik na - ski (npr. novogvinejski < Nova Gvineja). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 975. Slovarski prikaz: barbúdski -a -o prid. Največje barbudsko mesto je Codrington (< Barbuda) {O} moški: EDNINA: im. barbúdski, rod. barbúdskega, daj. barbúdskemu, tož. barbúdski (živostno barbúdskega), mest. pri barbúdskem, or. z barbúdskim; DVOJINA: im. barbúdska, rod. barbúdskih, daj. barbúdskima, tož. barbúdska, mest. pri barbúdskih, or. z barbúdskima; MNOŽINA: im. barbúdski, rod. barbúdskih, daj. barbúdskim, tož. barbúdske, mest. pri barbúdskih, or. z barbúdskimi ženski: EDNINA: im. barbúdska, rod. barbúdske, daj. barbúdski, tož. barbúdsko, mest. pri barbúdski, or. z barbúdsko; DVOJINA: im. barbúdski, rod. barbúdskih, daj. barbúdskima, tož. barbúdski, mest. pri barbúdskih, or. z barbúdskima; MNOŽINA: im. barbúdske, rod. barbúdskih, daj. barbúdskim, tož. barbúdske, mest. pri barbúdskih, or. z barbúdskimi srednji: EDNINA: im. barbúdsko, rod. barbúdskega, daj. barbúdskemu, tož. barbúdsko, mest. pri barbúdskem, or. z barbúdskim; DVOJINA: im. barbúdski, rod. barbúdskih, daj. barbúdskima, tož. barbúdski, mest. pri barbúdskih, or. z barbúdskima; MNOŽINA: im. barbúdska, rod. barbúdskih, daj. barbúdskim, tož. barbúdska, mest. pri barbúdskih, or. z barbúdskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski trinidádski -a -o prid. nekdanji trinidadski tekač Ato Boldon (< Trinidad) {O} moški: EDNINA: im. trinidádski, rod. trinidádskega, daj. trinidádskemu, tož. trinidádski (živostno trinidádskega), mest. pri trinidádskem, or. s trinidádskim; DVOJINA: im. trinidádska, rod. trinidádskih, daj. trinidádskima, tož. trinidádska, mest. pri trinidádskih, or. s trinidádskima; MNOŽINA: im. trinidádski, rod. trinidádskih, daj. trinidádskim, tož. trinidádske, mest. pri trinidádskih, or. s trinidádskimi 128 ženski: EDNINA: im. trinidádska, rod. trinidádske, daj. trinidádski, tož. trinidádsko, mest. pri trinidádski, or. s trinidádsko; DVOJINA: im. trinidádski, rod. trinidádskih, daj. trinidádskima, tož. trinidádski, mest. pri trinidádskih, or. s trinidádskima; MNOŽINA: im. trinidádske, rod. trinidádskih, daj. trinidádskim, tož. trinidádske, mest. pri trinidádskih, or. s trinidádskimi srednji: EDNINA: im. trinidádsko, rod. trinidádskega, daj. trinidádskemu, tož. trinidádsko, mest. pri trinidádskem, or. s trinidádskim; DVOJINA: im. trinidádski, rod. trinidádskih, daj. trinidádskima, tož. trinidádski, mest. pri trinidádskih, or. s trinidádskima; MNOŽINA: im. trinidádska, rod. trinidádskih, daj. trinidádskim, tož. trinidádska, mest. pri trinidádskih, or. s trinidádskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Nabor slovarskih iztočnic: antigovski barbudski bosanski hercegovski novogvinejski tobagovski trinidadski 129 Priimki s predimki Geslovnik: Problemski sklop v prvi fazi obsega 25 priimkov s predimki. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer: (1) priimki, pri katerih je predimek pisan nestično (npr. de Palma, De Palma); (2) priimki z dvema nestično pisanima predimkoma (npr. de la Vega); (3) večdelni priimki, od katerih ima zadnji enega ali več predimkov (npr. Calderon de la Barca); (4) priimki, pri katerih je predimek okrajšava (npr. St. John); (5) priimki, pri katerih je prvotni predimek pisan pred opuščajem ali stično (npr. D'Annunzio, MacDowell). Novosti: Glede na Slovenski pravopis 2001 smo ponazarjalno gradivo v tej skupini obvestilno razširili s primeri tipičnih skladenjskih rab. Vsa gesla vsebujejo zglede za skladenjski položaj sredi povedi, in sicer samostojno ter za osebnim imenom (npr. Govoril sem s kapetanom O'Connorjem; irska pevka Sinead O'Connor). Gesla, pri katerih je predimek pred priimkom pisan z malo začetnico, pa vsebujejo še zglede za položaj na začetku povedi (npr. De la Vega se nenehno bori proti krivici in zatiranju). Priimki, ki se v rabi pojavljajo brez predimkov, so tudi v iztočnici zapisani brez njih. Vendar pa je v nasprotju z SP 2001 podatek o obstoju predimka v geslu vsebovan. Pred tipskim zgledom za skladenjski položaj za osebnim imenom ta tip gesel namreč vsebuje opozorilo »za imenom s predimkom« (pri Metternich npr. »za imenom s predimkom« Postal je diplomat in varovanec ministrskega predsednika kneza Klemensa von Metternicha). Novost glede na SP 2001 je tudi diferenciranje gesel glede na to, ali gre za priimek s predimkom, ki je bil v pregledanem gradivu vezan na posameznika (tip d'Indy, Saint- Exupèry), ali za splošno rabljen priimek s predimkom (tip Asad, de Souza). Prvi tip gesel ima v zaglavju vedno identifikacijo (pri Baudouin de Courtenay npr. 'Jan Baudouin de Courtenay: poljski jezikoslovec'). Drugačna je tudi obvestilnost v delu gesla, ki vsebuje sklonske oblike, saj je pri tem tipu gesel navedena le edninska paradigma, pri vseh drugih geslih pa vse tri. Besedotvorno gnezdona koncu slovarskega sestavka vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri d’Indy: B d’Indyjev). Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 46, 860. Slovarski prikaz: de Courtenay ~ -ja [də kurtəné, rod. də kurtənêja] m; ime bitja; osebno ime 130 |priimek|; |poljski jezikoslovec|: De Courtenay je pisal kritike Cankarjevih del že komaj leto po njihovem izidu; Izhodišča Jana Baudouina de Courtenayja so oblikovala izhodišča leningrajske, moskovske in praške šole fonologije; prim. Baudouin de Courtenay {B} de Courtenayjev {O} EDNINA: im. de Courtenay, rod. de Courtenayja, daj. de Courtenayju, tož. de Courtenayja, mest. pri de Courtenayju, or. z de Courtenayjem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki de Pálma ~ -e in de Pálma ~ -a m; ime bitja; osebno ime |priimek|: De Palma je direktor smučarskega centra v italijanski Modeni; Marka trenira nekdanji Borisov trener de Palma; V stranski vlogi nastopa španska igralka Rossy de Palma {B} de Palmov {O} EDNINA: im. de Pálma, rod. de Pálme in de Pálma, daj. de Pálmi in de Pálmu, tož. de Pálmo in de Pálma, mest. pri de Pálmi in pri de Pálmu, or. z de Pálmo in z de Pálmom; DVOJINA: im. de Pálmi in de Pálma, rod. de Pálm in de Pálmov, daj. de Pálmama in de Pálmoma, tož. de Pálmi in de Pálma, mest. pri de Pálmah in pri de Pálmih, or. z de Pálmama in z de Pálmoma; MNOŽINA: im. de Pálme in de Pálmi, rod. de Pálm in de Pálmov, daj. de Pálmam in de Pálmom, tož. de Pálme in de Pálme, mest. pri de Pálmah in pri de Pálmih, or. z de Pálmami in z de Pálmi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki De Pálma ~ -e in De Pálma ~ -a m; ime bitja; osebno ime |priimek|: Pri prenovi je sodeloval italijanski arhitekt De Palma; filmska noč z Brianom De Palmo/Palmom {B} De Palmov {O} EDNINA: im. De Pálma, rod. De Pálme in De Pálma, daj. De Pálmi in De Pálmu, tož. De Pálmo in De Pálma, mest. pri De Pálmi in pri De Pálmu, or. z De Pálmo in z De Pálmom; DVOJINA: im. De Pálmi in De Pálma, rod. De Pálm in De Pálmov, daj. De Pálmama in De Pálmoma, tož. De Pálmi in De Pálma, mest. pri De Pálmah in pri De Pálmih, or. z De Pálmama in z De Pálmoma; MNOŽINA: im. De Pálme in De Pálmi, rod. De Pálm in De Pálmov, daj. De Pálmam in De Pálmom, tož. De Pálme in De Pálme, mest. pri De Pálmah in pri De Pálmih, or. z De Pálmami in z De Pálmi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki 131 MacDowell -lla [məgdávəl, rod. məgdáu̯la] m; ime bitja; osebno ime |priimek|: Igrali so prvo izvedbo koncerta ameriškega skladatelja MacDowlla; nesklonljivo za žensko osebo |ameriška igralka|: S priljubljeno Andie MacDowell je zaigral v dveh filmih {B} MacDowllov {O} EDNINA: im. MacDowll, rod. MacDowlla, daj. MacDowllu, tož. MacDowlla, mest. pri MacDowllu, or. z MacDowllom; DVOJINA: im. MacDowlla, rod. MacDowllov, daj. MacDowlloma, tož. MacDowlla, mest. pri MacDowllih, or. z MacDowlloma; MNOŽINA: im. MacDowlli, rod. MacDowllov, daj. MacDowllom, tož. MacDowlle, mest. pri MacDowllih, or. z MacDowlli STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki Metternich -a [métərnih] m; ime bitja; osebno ime |priimek|; |avstrijski politik in državnik|: V trenutku največje moči so Metternicha strmoglavili; za rojstnim imenom s predimkom Postal je diplomat in varovanec ministrskega predsednika kneza Klemensa von Metternicha {B} Metternichov {O} EDNINA: im. Metternich, rod. Metternicha, daj. Metternichu, tož. Metternicha, mest. pri Metternichu, or. z Metternichom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki Ortega y Gasset -e ~ -a in Ortega y Gasset -a ~ -a [ortéga i gasét] m; ime bitja; osebno ime |priimek|; |španski filozof, esejist in literarni kritik|: Španski mislec Ortega y Gasset je vpeljal razlikovanje med »odličnimi« in »običajnimi« ljudmi; znamenito delo »Upor množic« Joséja Ortege/Ortega y Gasseta; prim. Gasset {B} Gassetov {O} EDNINA: im. Ortega y Gasset, rod. Ortege y Gasseta in Ortega y Gasseta, daj. Ortegi y Gassetu in Ortegu y Gassetu, tož. Ortego y Gasseta in Ortega y Gasseta, mest. pri Ortegi y Gassetu in pri Ortegu y Gassetu, or. z Ortego y Gassetom in z Ortegom y Gassetom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki Nabor slovarskih iztočnic: al Haitam De Amicis Asad de Courtenay Baudouin de Courtenay de Gaulle Beethoven de la Vega Calderón de la Barca de Palma D’Annunzio De Palma da Vinci De Souza 132 d᾽Indy Metternich Dos Passos O᾽Connor dos Santos Ortega y Gasset El Greco Prevóst d᾽Exiles Fehling Richelieu Gasset Saint-Exupèry Giscard d᾽Estaing St. John Goethe Van Allen Hitomaro van Dyck Humboldt van Gogh La Fayette Vigny La Fontaine von Grünigen MacDowell Wassermann McDonald Weizsäcker 133 Priredne zloženke (vezalne zloženke) Geslovnik: Geslovnik obsega 34 vezalnih zloženk. Vključuje vse primere tega tipa iz SP 2001, ta nabor pa dopolnjuje novejše gradivo (npr. evroatlantski, evrosredozemski, socioekonomski, laktoovovegetarijanski). Novosti: V delovni fazi prenove pravopisnih pravil želimo z izrazom »vezalne zloženke« poimenovati priredne zloženke z okrnjeno prvo sestavino ( arteriovenski). Aktualno pravopisno pravilo (SP 2001: § 503, 523) je pomanjkljivo, saj uporabnika ne seznanja z dejstvom, da je vezaj le eden od pokazateljev prirednosti, v primerih teh zloženk pa je pisanje z vezajem upravičeno le pri tistih, kjer je prva sestavina neokrnjena ( arterijsko- venski). Primeri zapisov v ePravopisu, ki smo jih glede na SP 2001 spremenili: ugro-finski → ugrofinski, lakto-vegetarijanski → laktovegetarijanski, kupo-prodaja → kupoprodaja, kupo-prodajen → kupoprodajni; arterio-venski → arteriovenski, baltoslovanski → baltoslovanski. Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU se bo še opredelila do izjem tipa: (1) Avstro-Ogrska – avstro-ogrski, kjer je v rabi zapis na strani vezaja, čeprav je tako za samostalnik kot pridevnik izpričana tudi raba brez vezaja; (2) Anglo-Američan(i), ki predstavlja dvojno izjemo, saj vezaj ohranjamo tradicionalno zaradi priredne podstave, kljub okrajšani prvi sestavini); po drugi strani pa zapis brez vezaja ustreza podrednemu pomenu, npr. Angloameričan 'Američan angleškega rodu' in angloameriški – 'ki se nanaša na Američane angleškega rodu' oz. 'ameriški z angleškimi prvinami'. (3) Posebno skupino tvorijo zloženke, kjer je zapis vezalne in podredne zloženke prekriven, saj ima zloženka s priredno podstavo prvo sestavino okrnjeno, za zloženko s podredno sestavino pa je zapis brez vezaja sistemsko pričakovan ( afroazijski, angloameriški). Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 503, 523. Slovarski prikaz: artêriovénski -a -o prid. |arterijski in venski|: arteriovenske nepravilnosti; prim. arterijsko-venski {O} moški: EDNINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskega, daj. artêriovénskemu, tož. artêriovénski (živostno artêriovénskega), mest. pri artêriovénskem, or. z artêriovénskim; DVOJINA: im. artêriovénska, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskima, tož. artêriovénska, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskima; MNOŽINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskim, tož. artêriovénske, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskimi 134 ženski: EDNINA: im. artêriovénska, rod. artêriovénske, daj. artêriovénski, tož. artêriovénsko, mest. pri artêriovénski, or. z artêriovénsko; DVOJINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskima, tož. artêriovénski, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskima; MNOŽINA: im. artêriovénske, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskim, tož. artêriovénske, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskimi srednji: EDNINA: im. artêriovénsko, rod. artêriovénskega, daj. artêriovénskemu, tož. artêriovénsko, mest. pri artêriovénskem, or. z artêriovénskim; DVOJINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskima, tož. artêriovénski, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskima; MNOŽINA: im. artêriovénska, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskim, tož. artêriovénska, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) ávstroázijski -a -o prid. |avstralski in azijski|: avstroazijska jezikovna družina; avstroazijski jeziki {O} moški: EDNINA: im. ávstroázijski, rod. ávstroázijskega, daj. ávstroázijskemu, tož. ávstroázijski (živostno ávstroázijskega), mest. pri ávstroázijskem, or. z ávstroázijskim; DVOJINA: im. ávstroázijska, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskima, tož. ávstroázijska, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskima; MNOŽINA: im. ávstroázijski, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskim, tož. ávstroázijske, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskimi ženski: EDNINA: im. ávstroázijska, rod. ávstroázijske, daj. ávstroázijski, tož. ávstroázijsko, mest. pri ávstroázijski, or. z ávstroázijsko; DVOJINA: im. ávstroázijski, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskima, tož. ávstroázijski, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskima; MNOŽINA: im. ávstroázijske, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskim, tož. ávstroázijske, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskimi srednji: EDNINA: im. ávstroázijsko, rod. ávstroázijskega, daj. ávstroázijskemu, tož. ávstroázijsko, mest. pri ávstroázijskem, or. z ávstroázijskim; DVOJINA: im. ávstroázijski, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskima, tož. ávstroázijski, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskima; MNOŽINA: im. ávstroázijska, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskim, tož. ávstroázijska, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) ávstromarksístični -a -o prid. |ki se nanaša na avstrijsko monarhijo in ideje marksizma|: Kot socialdemokrat je Tuma zagovarjal avstromarksistično rešitev slovenskega narodnostnega vprašanja; avstromarksistično gibanje {O} moški: EDNINA: im. ávstromarksístični, rod. ávstromarksístičnega, daj. ávstromarksístičnemu, tož. ávstromarksístični (živostno ávstromarksístičnega), mest. pri ávstromarksístičnem, or. z ávstromarksístičnim; DVOJINA: im. ávstromarksístična, rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnima, tož. ávstromarksístična, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnima; MNOŽINA: im. ávstromarksístični, rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnim, tož. ávstromarksístične, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnimi 135 ženski: EDNINA: im. ávstromarksístična, rod. ávstromarksístične, daj. ávstromarksístični, tož. ávstromarksístično, mest. pri ávstromarksístični, or. z ávstromarksístično; DVOJINA: im. ávstromarksístični, rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnima, tož. ávstromarksístični, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnima; MNOŽINA: im. ávstromarksístične, rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnim, tož. ávstromarksístične, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnimi srednji: EDNINA: im. ávstromarksístično, rod. ávstromarksístičnega, daj. ávstromarksístičnemu, tož. ávstromarksístično, mest. pri ávstromarksístičnem, or. z ávstromarksístičnim; DVOJINA: im. ávstromarksístični, rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnima, tož. ávstromarksístični, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnima; MNOŽINA: im. ávstromarksístična, rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnim, tož. ávstromarksístična, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) dúrmólovski -a -o prid. |durovski in molovski|: durmolovska tonalnost; prim. durovsko-molovski {O} moški: EDNINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskega, daj. dúrmólovskemu, tož. dúrmólovski (živostno dúrmólovskega), mest. pri dúrmólovskem, or. z dúrmólovskim; DVOJINA: im. dúrmólovska, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskima, tož. dúrmólovska, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskima; MNOŽINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskim, tož. dúrmólovske, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskimi ženski: EDNINA: im. dúrmólovska, rod. dúrmólovske, daj. dúrmólovski, tož. dúrmólovsko, mest. pri dúrmólovski, or. z dúrmólovsko; DVOJINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskima, tož. dúrmólovski, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskima; MNOŽINA: im. dúrmólovske, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskim, tož. dúrmólovske, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskimi srednji: EDNINA: im. dúrmólovsko, rod. dúrmólovskega, daj. dúrmólovskemu, tož. dúrmólovsko, mest. pri dúrmólovskem, or. z dúrmólovskim; DVOJINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskima, tož. dúrmólovski, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskima; MNOŽINA: im. dúrmólovska, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskim, tož. dúrmólovska, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) évroárktični -a -o prid. |evropski in arktični|: evroarktična regija; prim. evropsko-arktični {O} moški: EDNINA: im. évroárktični, rod. évroárktičnega, daj. évroárktičnemu, tož. évroárktični (živostno évroárktičnega), mest. pri évroárktičnem, or. z évroárktičnim; DVOJINA: im. évroárktična, rod. évroárktičnih, daj. évroárktičnima, tož. évroárktična, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnima; MNOŽINA: im. évroárktični, rod. évroárktičnih, daj. évroárktičnim, tož. évroárktične, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnimi ženski: EDNINA: im. évroárktična, rod. évroárktične, daj. évroárktični, tož. évroárktično, mest. pri évroárktični, or. z évroárktično; DVOJINA: im. évroárktični, rod. évroárktičnih, daj. évroárktičnima, tož. évroárktični, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnima; MNOŽINA: im. 136 évroárktične, rod. évroárktičnih, daj. évroárktičnim, tož. évroárktične, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnimi srednji: EDNINA: im. évroárktično, rod. évroárktičnega, daj. évroárktičnemu, tož. évroárktično, mest. pri évroárktičnem, or. z évroárktičnim; DVOJINA: im. évroárktični, rod. évroárktičnih, daj. évroárktičnima, tož. évroárktični, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnima; MNOŽINA: im. évroárktična, rod. évroárktičnih, daj. évroárktičnim, tož. évroárktična, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne); pravopisne zanimivosti Nabor slovarskih iztočnic: evroarktični angloameriški evroatlantski arteriovenski evrosredozemski avdiovideo italoameriški avdiovizualni kupoprodajni avstroazijski laktoovovegetarijanec avstromarksistični laktoovovegetarijanski avstronezijski laktovegetarijanski avstro-ogrski ovovegetarijanec biokemični ovovegetarijanski cerebrospinalni psihofizični cirilmetodijski psihosocialni čehoslovaški radiotelevizijski durmolovski socioekonomski ekofeminizem srbohrvaški evroafriški ugrofinski evroameriški 137 Psevdonimi (vzdevki ter skrivna in umetniška imena) Geslovnik: Problemski sklop obsega 121 psevdonimov, med katerimi so vzdevki, skrivna imena, umetniška imena. Izbrana so bila imena iz slovenske preteklosti, pa tudi imena iz družbenega in umetniškega življenja ustvarjalcev sodobne popularne glasbe in filma, športnikov ter modnih ustvarjalcev. Seznam je bil oblikovan s pomočjo enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida. Gre za več skupin: (1) umetniška imena ( Edith Piaf, Tony Curtis); (2) ilegalna imena ( Mata Hari, Stalin); (3) vzdevki ( Noordung, Pol Pot); (4) večbesedni vzdevki in psevdonimi ( doktor Fig, mati Terezija); (5) nadomestna poimenovanja ali parafraze ( železna lady, goriški slavček). Novosti: Psevdonimi, zlasti vzdevki in umetniška imena, so obravnavani različno glede na pravo ime osebe: medtem ko umetniška imena nosilci uporabljajo navadno samostojno, so vzdevki lahko rabljeni bodisi samostojno ( Kajuhove pesmi) bodisi ob pravem imenu, od katerega jih neobvezno loči posebno ločilo ( pesmi Karla Destovnika Kajuha ali pesmi Karla Destovnika – Kajuha). Za razliko od SP 2001, kjer je ločilo nestični vezaj, je ob prenovi pravil predlagano ločilo pomišljaj ( Karel Destovnik – Kajuh). Rešitev je bila predstavljena Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU, ki je dokončno odločitev o ločilih med imenom in vzdevkom prepustila obdobju, ko bo prenovljeno poglavje o ločilih. Uporabniku prijaznejše glede na SP 2001 je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, a uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki sklene slovarski sestavek in vsebuje podatek o tvorjenju svojilnega pridevnika (npr. pri Roza: B Rozov). Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 42. Slovarski prikaz: Barbarossa -e tudi Barbarossa -a [barbarósa] m; ime bitja; osebno ime |vzdevek|; |pravo ime Friderik I.: nemški kralj in cesar|: kronanje cesarja Friderika I. Barbarosse; |pravo ime Khaired Din: gusarski poveljnik|: Turška mornarica je pod razvpitim gusarjem Barbarosso plenila obale Španije, Italije in Grčije 138 {B} Barbarossov {O} EDNINA: im. Barbarossa, rod. Barbarosse tudi Barbarossa, daj. Barbarossi tudi Barbarossu, tož. Barbarosso tudi Barbarossa, mest. pri Barbarossi tudi pri Barbarossu, or. z Barbarosso tudi z Barbarossom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi Edith Piaf -- -- [edít pjáf] ž; ime bitja; osebno ime |umetniško ime|; |pravo ime Edith Giovanna Gassion: francoska pevka šansonov|: Primerjajo jo z Edith Piaf {O} EDNINA: im. Edith Piaf, rod. Edith Piaf, daj. Edith Piaf, tož. Edith Piaf, mest. pri Edith Piaf, or. z Edith Piaf STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi Máta Hári -e -- ž; ime bitja; osebno ime |ilegalno ime|; |pravo ime Margaretha Geertruida Zelle: nizozemska plesalka in vohunka|: Britanska obveščevalna služba je dejavnost Mate Hari spremljala od leta 1915 {O} EDNINA: im. Máta Hári, rod. Máte Hári, daj. Máti Hári, tož. Máto Hári, mest. pri Máti Hári, or. z Máto Hári STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi Noordung -a [nórdung] m; ime bitja; osebno ime |vzdevek|; |pravo ime Herman Potočnik: slovenski raketni inženir|: Z Noordungom je povezan že od otroštva, ko je prebral Noordungovo knjigo »Problem vožnje po vesolju«; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem dokumentarni film o pionirju vesoljske tehnologije Hermanu Potočniku – Noordungu {B} Noordungov {O} EDNINA: im. Noordung, rod. Noordunga, daj. Noordungu, tož. Noordunga, mest. pri Noordungu, or. z Noordungom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi slávček -čka m |manjšalno slavec|: Ime domačije pri Slavčevih se je verjetno uveljavilo zaradi petja slavčkov v okolici goriški slavček ||vzdevek Simona Gregorčiča||: S pesmijo so se poklonili goriškemu slavčku {B} slavčkov 139 {O} EDNINA: im. slávček, rod. slávčka, daj. slávčku, tož. slávčka, mest. pri slávčku, or. s slávčkom; DVOJINA: im. slávčka, rod. slávčkov, daj. slávčkoma, tož. slávčka, mest. pri slávčkih, or. s slávčkoma; MNOŽINA: im. slávčki, rod. slávčkov, daj. slávčkom, tož. slávčke, mest. pri slávčkih, or. s slávčki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi Nabor slovarskih iztočnic: Ahac Fred Astaire Aleksandrov George Orwell Andy Warhol Gojc Audrey Hepburn Greta Garbo Ava Gardner Guillaume Apollinaire Barbarossa Haile Selassie Belač Homeini Benč Ifigenija Zagoričnik Billie Holiday Ita Rina Bob Dylan Jaki Bruce Lee Jane Austen Carlo Collodi Jean Cacharel Carniolus Ježek Catherine Deneuve Joan Crawford Cher John Wayne Cimabue Judy Garland Coco Chanel Kajuh David Bowie Kaligula Didi Kirk Douglas doktor ( doktor Fig) klavec ( lyonski klavec, balkanski klavec) Donatello Kočo Racin Doris Day Koseski Drabosnjak Ksaver Šandor Gjalski Đuro Lawrence Arabski Edith Piaf lady ( železna lady) El Greco Lenin Eric Clapton lokomotiva ( češka lokomotiva) Erik Rdeči Madame de La Fayette 140 Madonna Risto Savin Mahatma Rita Hayworth Maksim Gorki Ronaldo Marija Nablocka Roza Marija Vera Samuel Goldwyn Marilyn Monroe Sandor Petőfi Mark Twain Silvin Sardenko Marlene Dietrich slavček ( goriški slavček) Mata Hari Sperans Matej Bor Stalin Molière Stanko Vraz Natalie Wood Stendhal Neper Stevie Wonder Njegoš Stewart Granger Noordung Šrauf Nostradamus Tintoretto Paracelsus in Paracelzus Tito Pavle Zidar Tof Pelé Tom Jones Petruška Tony Curtis Plamen Totó Podgorski Trocki Podlimbarski Turnograjska Pol Pot Twiggy Prežih Vojanov Prežihov Voranc Voltaire Rac Whoopi Goldberg Ralph Lauren Yves Montand Rasputin Yves Saint Laurent Rifle Zamejski Ringo Starr Zico 141 Religijska in mitološka imena Geslovnik: Problemski sklop obsega 404 imena. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer: (1) enobesedna imena bogov, boginj, skupin bogov in boginj, angelov, božanskih, demonskih, bajnih in podobnih mitologiziranih bitij, ki jih pišemo z veliko začetnico (npr. Bog, Dika, Erinije, Lucifer, Avgij, Gigant); (2) večdelna religijska imena, pri katerih pišemo z veliko začetnico obe sestavini imena (npr. Bog Oče, Bog Sin); (3) večbesedna religijska imena, pri katerih pišemo z veliko začetnico samo prvo sestavino imena (npr. Sveti duh, Sveta trojica); drugo sestavino dvobesednih imen pišemo z veliko začetnico navadno le v teoloških in bogoslužnih besedilih (npr. Sveti Duh, Sveta Trojica); (4) nadomestna (simbolna) lastna imena, ki so eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila religijskim imenom in se pišejo z veliko začetnico (npr. Mati Božja in Devica (za Marijo), Skušnjavec (za Luciferja), Razsvetljeni (za Budo), Gromovnik (za Zevsa, Peruna ali Jupitra)); (5) stalni pridevki ob religijskih imenih, ki jih pišemo z veliko začetnico (npr. Marija Tolažnica, Janez Krstnik); (6) imena, ki soobstajajo ob enakozvočnih občnoimenskih poimenovanjih (npr. Sfinga ob sfinga, Himera ob himera ipd.); (7) še nekodificirana imena (npr. Ganeša, Navzikaa ipd.). Mnoga religijsko-mitološka imena izhajajo iz antične tradicije in so tudi v imenovalniku pisno podomačena v skladu s pravopisnim izročilom ( Ahiles > Ahil). V geslovniku so tudi tiste pogoste citatne imenovalniške oblike, ki jih izkazuje gradivo ( Bakhos/ Bakhus; Partoklos/ Patrokles ipd.), uporabnik pa je usmerjen na podomačeno različico. Novosti: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnimi vzorci v vseh sklonih in številih (izjema so nekatera religijska imena, uporabljena samo v ednini, npr. Bog, ali množini, npr. Furije). Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Novost glede na Slovenski pravopis 2001 je dosledna uvedba pomenske identifikacije v zaglavju. Pri imenih smo uvedli besedotvorno gnezdo, ki sklene slovarski sestavek in vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Abel: B Abelov). Podatek o zapisu religijskih in mitoloških imen, ki se v rabi pojavljajo v stalnih besednih zvezah, je vsebovan v slovarskem sestavku (pri Marko je zveza eksplicitno uvedena, npr. »v zvezi« evangelist Marko ali kraljevič/ Kraljevič Marko; pri Faronika npr. »v zvezi« riba Faronika). 142 Podatek o zapisu večbesednih religijskih imen, pri katerih v teoloških in bogoslužnih besedilih pišemo drugo sestavino z veliko začetnico, ima v slovarskem sestavku posebno opozorilo, npr. »v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi« Sveti Duh. Pri pisnem normiranju religijsko-mitoloških imen sledimo SP 2001 in uveljavljamo bolj razširjen zapis Scila (in ne Skila; tudi SP 2001 Scila), Kerber (in ne Cerber), toda Faetont (SP 2001 Faeton), kjer je bil predhodno dosežen strokovni konsenz glede ustreznosti zapisa (gl. Bronislava Aubelj, Antična imena po slovensko, Modrijan 1997). S ponazoritvami v zgledih je nakazana tudi opozicija med lastnoimenskim in občnoimenskim pri nekaterih bajeslovnih bitjih, pri katerih zaradi razlik v kodifikaciji med Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in Slovenskim pravopisom 2001 nimamo ločnice med zapisi z veliko in malo začetnico, npr. Gorgona Meduza nasproti gorgona (SP 2001, SSKJ); Kiklop nasproti kiklop 'velik človek' – Kiklop 'grško bajeslovno bitje' (SP 2001, SSKJ); Sfinga 'ime grškega bajeslovnega bitja pred Pozejdonovim templjem' nasproti sfinga 'bajeslovno bitje z levjim trupom in človeško glavo' (npr. grške sfinge se ločijo od egipčanskih) ipd. Ohranja se tudi velika začetnica pri Erinijah, Evmenidah, Furijah, Gracijah, Haritah in Hesperidah, saj gre za imena skupin. Glede sprememb v naglaševanju smo poenotili skupino Odisêj, Heraklêj, Antêj, upoštevali smo popravke tipa Tetída < Tétida in jezikovni razvoj pri podaljšavah osnove oblikoslovnega pregibanja, npr. Ikar: Ikara > Ikarja; Dioskura > Dioskurja. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 47, 48. Slovarski prikaz: Bóg -a m; ime bitja; religijsko ime |krščanski bog|: Verjel je v Boga, a ne v čudeže; Poslušali smo svetopisemsko zgodbo o Mojzesu in njegovem srečanju z Bogom na gori Sinaj; prim. Bog Oče, Bog Sin {B} Božji {O} EDNINA: im. Bóg, rod. Bogá, daj. Bógu, tož. Bogá, mest. pri Bógu, or. z Bógom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena Fúrije -ij množinski ž; ime bitja; religijsko ime |rimske boginje maščevanja|: Furije upodabljajo s kačami namesto las {O} MNOŽINA: im. Fúrije, rod. Fúrij, daj. Fúrijam, tož. Fúrije, mest. pri Fúrijah, or. s Fúrijami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena Fáetont -a m; ime bitja; osebno ime |grška bajeslovna oseba|: Helijeve hčere Heliade so se od žalosti ob smrti svojega brata Faetonta spremenile v trepetlike {B} Faetontov 143 {O} EDNINA: im. Fáetont, rod. Fáetonta, daj. Fáetontu, tož. Fáetonta, mest. pri Fáetontu, or. s Fáetontom; DVOJINA: im. Fáetonta, rod. Fáetontov, daj. Fáetontoma, tož. Fáetonta, mest. pri Fáetontih, or. s Fáetontoma; MNOŽINA: im. Fáetonti, rod. Fáetontov, daj. Fáetontom, tož. Fáetonte, mest. pri Fáetontih, or. s Fáetonti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena Íkar -ja m; ime bitja; osebno ime |podomačeno za Ikaros|; |grška bajeslovna oseba|: Kot pravi legenda, je graditelj Dedal izdelal par kril, s katerimi bi lahko s sinom Ikarjem poletela {B} Ikarjev {O} EDNINA: im. Íkar, rod. Íkarja, daj. Íkarju, tož. Íkarja, mest. pri Íkarju, or. z Íkarjem; DVOJINA: im. Íkarja, rod. Íkarjev, daj. Íkarjema, tož. Íkarja, mest. pri Íkarjih, or. z Íkarjema; MNOŽINA: im. Íkarji, rod. Íkarjev, daj. Íkarjem, tož. Íkarje, mest. pri Íkarjih, or. z Íkarji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena Odisêj -a m; ime bitja; osebno ime |podomačeno za Odiseus|; |grška bajeslovna oseba|: Film je bolj kot z Odisejem povezan z dolgim potovanjem oz. odisejado {B} Odisejev {O} EDNINA: im. Odisêj, rod. Odisêja, daj. Odisêju, tož. Odisêja, mest. pri Odisêju, or. z Odisêjem; DVOJINA: im. Odisêja, rod. Odisêjev, daj. Odisêjema, tož. Odisêja, mest. pri Odisêjih, or. z Odisêjema; MNOŽINA: im. Odisêji, rod. Odisêjev, daj. Odisêjem, tož. Odisêje, mest. pri Odisêjih, or. z Odisêji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena Svéti dúh -ega -a m; ime bitja; religijsko ime |tretja božja oseba|: V krščanski tradiciji je golob znan kot simbol Svetega duha; v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Sveti Duh Na binkoštni dan so apostoli prejeli Svetega Duha {O} EDNINA: im. Svéti dúh, rod. Svétega duhá, daj. Svétemu dúhu, tož. Svétega duhá, mest. pri Svétem dúhu, or. s Svétim dúhom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena 144 Tétida -e ž; ime bitja; osebno ime |podomačeno za Tetis|; |grška bajeslovna oseba|: Ahil je bil sin kralja Peleja in morske nimfe Tetide {B} Tetidin {O} EDNINA: im. Tétida, rod. Tétide, daj. Tétidi, tož. Tétido, mest. pri Tétidi, or. s Tétido; DVOJINA: im. Tétidi, rod. Tétid, daj. Tétidama, tož. Tétidi, mest. pri Tétidah, or. s Tétidama; MNOŽINA: im. Tétide, rod. Tétid, daj. Tétidam, tož. Tétide, mest. pri Tétidah, or. s Tétidami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena Nabor slovarskih iztočnic: Abdija Ariadna Ceres Elizej Abel Artemida Dafna Enej Abraham Artemis Dafne Eol Adam Arthur Dafnis Erato Afrodita Artur Dalila Erida Agamemnon Atena Damoklej Erinije Agej Atlant Damokles Eris Ahil Avgij Danae Eros Ahiles Avrora Danaida Eva Ajant Azi Danaja Evmenide Ajas Baal David Evridika Alah Bakh Dažbog Evropa Amon Bakhos Dedal Ezekiel Amon-Ra Bakhus dedek Faetont Amor Baraba Demetra Faronika Amos Baruh Dido Favn Ana Belin Didona Favna Ana Perena Bog Dika Favnus Andrej Bog Oče Dike Fedra Andromaha Bog Sin Dioniz Filip Andromeda Brahma Dioskurja Filoktet Antej Brezmadežna Efialt Filomela Antigona Buda Egej Flora Apolon Cerber Elektra Fortuna Ares Cerera Elija Furije 145 Gabrijel Hor Kajn Mars Gaja Horus Kalipso Matej Galateja Hudič Karibda Mati Božja Ganeša Ifigenija Kastor Matjaž Ganimed Ikar Kerber Medeja Ganimedes Ikaros Kiklop Meduza Gea Izaija Kirka Menelaj Gigant Izida Kreon Menelaos Gorjan Izmael Kreont Merkur Gospod Jagnje Božje Kresnik Metuzalem Gracije Jahve Kristus Mihael Gromovnik Jakob Krišna Mihej Habakuk Janez Kupido Minotaver Harite Janez Krstnik Kurent Mitra Haron Janus Ladon Mnemozina Hefajst Jazon Laert Mohamed Hefajstos Jehova Laertes Mohor Hektor Jeremija Laokoon Mojzes Hekuba Jernej Laokoont Moloh Helij Jezus lar Morana Helios Jezus iz Nazareta Lear Morfej Hera Jezus Kristus Leda Nahum Heraklej Jezus Nazarečan Leviatan Narcis Herakles Joel Lucifer Natan Herkul Jokasta Luka Navzikaa Herkules Jona Malahija Nemeza Hermafrodit Jožef Marija Nemezis Hermes Jožef iz Arimateje Marija iz Neptun Hero Juda Betanije Nestor Herostrat Juda Iškarijot Marija Pomagaj Nika Herostratos Judež Marija Tolažnica Nike Hesperide Juno Marija Zavetnica Nioba s plaščem Hidra Junona Noe Marko Higieja Jupiter Odisej Marko Himera Jurij Odiseus 146 Odrešenik Pigmalion Satan Temida Ojdip Pilat Saturn Temis Ojdipus Plut Saturnus Tetida Orest Pluton Scila Tezej Orestes Plutos Selena Tezeus Orfej Polifem Serapis Titan Orfeus Polinejk Sfinga Tomaž Orion Poluks Siegfried Tot Ossian Pozejdon Simon Triglav Ozej Prerok Simon Gorečnik Uran Oziris Priam Simon iz Cirene Uriel Palada Atena Prokrust Simon iz Kirene Veles Pan Prometej Sizif Veliki duh Pandora Prometeus Skila Venera Paris Psiha Skušnjavec Vesna Parka Ra Sofonija Vesta Parvati Rafael Stvarnik Vida Patrokel Rama Svarog Viktorija Patrokles Razsvetljeni Sveta trojica Višnu Patroklos Re Sveti duh Vsemogočni Pavel Rem Sveti duh Vulkan Pegaz Remus Tolažnik Wotan Pehtra baba Repoštev Sveti trije kralji Zaharija Pelej Robin Hood Šiva Zevs Penelopa Romul Tanatos Zevs Soter Perun Romulus Tantal Zlata baba Perzefona Salomon Tejrezias Zveličar Perzej Samson Tejrezij Živa Peter Samuel Telemah 147 Simboli Geslovnik: Problemski sklop obsega 265 simbolov. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na SP 2001in dopolnjen z novimi simboli, ki jih v rabi pogosto zasledimo in imamo z njihovo rabo v besedilu težave. Geslovnik je dopolnjen s kemijskimi elementi, mednarodnimi merskimi enotami in oznakami, denarnimi enotami, standardiziranimi nazivi držav in ozemelj ipd. Posamezne tematske skupine simbolov so bile dopolnjene z manjkajočimi iztočnicami (glasbeni simboli, matematični simboli). V okviru problemskega sklopa simboli so obdelane tudi vse rimske števke. Novosti: V slovarju je izrecno opozorjeno na položaje, v katerih se nekateri simboli razvezujejo tudi pridevniško, in sicer: (1) merske enote ( cl, cm, dag, dcl, dl, dm, g, hl, kg, km, kV, kW, l, m, mg, min, ml, mm, MW, s, t in V); (2) kemijski elementi, ki pridevniško »živijo« v nekaterih kemijskih formulah ( NaCl); (3) oznake za strani neba ( Z stena). Novost glede na obstoječo kodifikacijo je tudi sistematično zapisovanje izgovarjave dveh tipov črkovalnega branja (s polglasnikom in brez njega), pa tudi branja z naglašenimi zlogi in z naglasom le na zadnjem zlogu. Izrecno so označeni simboli mednarodnega značaja, ki jih uporabljamo tudi v nepodomačeni obliki (oznake strani neba, držav, merskih enot pri oblačilih ipd.). Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 1021, 1022, 1023. Slovarski prikaz: Ba -- [bə̀á tudi bəá in béá tudi beá] m; simbol |barij|: Simbol za kemijski element barij je Ba; |barijev|: v kemijski formuli barijev sulfat (BaSO4) STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli km -- [kə̀mə̀ tudi kəmə̀ in káèm tudi kaèm] m; simbol |kilometer|: Olimpijska bakla bo 10 dni potovala po 207 grških mestih in vaseh (2550 km); |kilometrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 8-km tek km/h Veter je dosegel hitrost 120 km/h STATUS: predlog 148 KM -- [kə̀mə̀ tudi kəmə̀ in káèm tudi kaèm] m; simbol |konjska moč|: Enota konjska moč (1 KM) označuje moč, s katero dvignemo breme z maso 75 kg v eni sekundi en meter visoko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli km2 -- [kə̀mə̀ tudi kəmə̀ in káèm tudi kaèm na kvadrát, na drúgo] m; simbol |kvadratni kilometer|: Kune živijo na ozemljih, velikih 5 do 10 km2, kjer imajo več skrivališč <5–10 km2> STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli Z2 -- [zə̀ in zé] m; simbol |zahod|: Oblaki prihajajo iz smeri Z; |zahodni|: Leta 1979 so se vzpeli na Everest po Z grebenu; prim. JZ, SZ STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli Nabor slovarskih iztočnic: a Bf CH CZK EUR H Á Bh CHF ČG eV ha Å Bi cl dag f Ha Ac Bk Cl dB F Hb Ag Bq cm Db Fe He Ah Br Cm dcl ff Hf Al C Cm2 DE Fm Hg Am Ca Cm3 DKK Fr hl Ar CAD Cn dl g Ho As cal Co dm Gb hPa At ccm cos dm2 GB HR AT cd cosec dm3 GBP HRK Au Cd cotg Dy Gd Hs AUD Ce Cr E Ge HU B CE Cs EE GO HUF Ba Cf ctg Es Gy Hz BAM cg Cu Eu h I 149 In kWh mm pc SEK UA Io l mm2 Pd sf USD Ir L Mn PLN Sg Uuh IT La Mo Pm SG Uuo J Li mol Po Si Uup JPY LJ ms PO SI Uuq JV lm MS pp sin Uus JZ ln Mt Pr SK Uut K log MW Pt SKK v kA Lr MWh Pu Sm V kb Lu n r Sn VA KB Lw N R Sr W kcal m Na Ra Sv Ws kg M Nb rad SV X kHz m2 Nd Rb SZ Xe KK m3 Ne Re t XL kkal mA Ni Rf T XS km mb NM Rg Ta XXL KM Mb No Rh Tb Y km2 MB NOK Rn Tc Yb kp Md Np Ru Te Z KP ME O s tg ZG Kr mg Os S Th Zn KR Mg p Sb Ti Zr kV MHz P Sc Tl ž kVA min Pa Se Tm kW ml Pb sec U 150 Stalni pridevki ob osebnih imenih Geslovnik: Problemski sklop obsega 114 večbesednih iztočnic, ki jih obravnavamo kot samostojne imenske entitete. Gre za imena zgodovinskih osebnosti, ki so se s svojimi dejanji, položajem ali osebnostnimi lastnostmi zapisali v zgodovino, namesto priimka pa uporabljamo: (1) stalne pridevke po krajih ( Herman Celjski, Hema Krška), tudi v predložni obliki ( Andrej iz Loke); (2) stalne pridevke po osebnostnih lastnostih ( Pipin Mali, Karel Veliki), tudi v samostalniški ( Friderik Rdečebradec) in predložni obliki ( Ivan Brez dežele); (3) stalne pridevke v obliki vrstilnih števnikov ( Ludvik Štirinajsti/ Ludvik XIV. ). Seznam je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida. Novosti: Imena s stalnimi pridevki so obravnavana kot dvo- ali večbesedne samostojne iztočnice ( Aleksander Makedonski, Ivana Orleanska). Pri tistih imenih, kjer je v rabi pogosto tudi neposlovenjena oblika, je uporabnik slovarja opozorjen na izvirnik ( Herman iz Karintije – lat. Hermannus de Carinthia). Če je v rabi več imen, je uporabnik z vodilko primerjaj (= prim.) napoten na slovensko različico imena ( Herman Koroški). Pri imenih, kjer je stalni pridevek izkrajevni ( Nikolaj Kuzanski, Jezus Nazarečan), je pogosto mogoče enakovredno uporabljati predložno različico ( Nikolaj iz Kuze, Jezus iz Nazareta). Normativne usmeritve so nakazane s kazalko gl ej (= gl.), npr. Simon iz Kirene gl. Simon iz Cirene, Ignacij Loyolski gl. Ignacij Lojolski ipd. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 43. Slovarski prikaz: Héma Kŕška -e -e ž; ime bitja; osebno ime |svetnica|: grad Heme Krške; Na Pilštanju je bila rojena slovenska svetnica Hema Krška {O} EDNINA: im. Héma Kŕška, rod. Héme Kŕške, daj. Hémi Kŕški, tož. Hémo Kŕško, mest. pri Hémi Kŕški, or. s Hémo Kŕško STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu 151 Ignácij Lojólski -a -ega m; ime bitja; osebno ime |lat. Ignatius Loyola: svetnik|: duhovne vaje po Ignaciju Lojolskem; Faber je skupaj z Ignacijem Lojolskim ustanovil Družbo Jezusovo {O} EDNINA: im. Ignácij Lojólski, rod. Ignácija Lojólskega, daj. Ignáciju Lojólskemu, tož. Ignácija Lojólskega, mest. pri Ignáciju Lojólskem, or. z Ignácijem Lojólskim STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu Ívan Brez dežêle -a ~ ~ m; ime bitja; osebno ime |angl. John Lackland: angleški kralj|: Med odsotnostjo Riharda Levjesrčnega je Angliji vladal Ivan Brez dežele {O} EDNINA: im. Ívan Brez dežêle, rod. Ívana Brez dežêle, daj. Ívanu Brez dežêle, tož. Ívana Brez dežêle, mest. pri Ívanu Brez dežêle, or. z Ívanom Brez dežêle STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu Jézus iz Názareta -a ~ ~ m; ime bitja; religijsko ime |Kristus|: Kristusa so sodobniki imenovali Jezus iz Nazareta; Film prikazuje zadnjih dvanajst ur življenja Jezusa iz Nazareta; prim. Jezus Nazarečan {O} EDNINA: im. Jézus iz Názareta, rod. Jézusa iz Názareta, daj. Jézusu iz Názareta, tož. Jézusa iz Názareta, mest. pri Jézusu iz Názareta, or. z Jézusom iz Názareta STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu; religijska imena Jézus Nazaréčan -a -a m; ime bitja; religijsko ime |Kristus|: Na križu je bilo zapisano: »Jezus Nazarečan, judovski kralj«; prim. Jezus iz Nazareta {O} EDNINA: im. Jézus Nazaréčan, rod. Jézusa Nazaréčana, daj. Jézusu Nazaréčanu, tož. Jézusa Nazaréčana, mest. pri Jézusu Nazaréčanu, or. z Jézusom Nazaréčanom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu; religijska imena Nabor slovarskih iztočnic: Aleksander Makedonski Andrej s Krete Aleksander Nevski Anton Padovanski Aleksander Veliki Anton Puščavnik Alfonz Modri Anzelm Canterburyjski Ana Avstrijska Apolonij z Rodosa Andrej iz Loke Barbara Celjska 152 Bernard Mariborski Henrik Osmi Boleslav Hrabri Herman Celjski Brigita Švedska Herman iz Karintije Danilo Galicijski Herman Koroški Demetrij s Hvara Hipolit Novomeški Demetrij Solunski Ignacij Antiohijski Dionizij Pariški Ignacij Lojolski Donat Zadrski Ignacij Loyolski Dušan Silni Irena Atenska Edvard Črni princ Ivana Blazna Edvard Spoznavalec Ivana Orleanska Edvard Tretji Ivana Papežinja Eleonora Akvitanska Ivan Brez dežele Elizabeta Bavarska Izabela Francoska Elizabeta Druga Izabela Portugalska Elizabeta Ogrska Jakob Prvi Erazem Jamski Janez Ljubljanski Erazem Predjamski Janez od Križa Erazem Rotterdamski Janez Svetokriški Ernest Železni Jernej iz Loke Evzebij iz Cezareje Jezus iz Nazareta Ferdinand Romunski Jezus Nazarečan Filip Hessenski Jožef iz Arimateje Filip Lepi Jurij iz Brežic Filip Švabski Karel Četrti Frančišek Asiški Karel Plešasti Friderik Celjski Karel Veliki Friderik Rdečebradec Katarina Aragonska Friderik S praznim žepom Katarina Velika Gregorij iz Nise Klara Asiška Grgur Ninski Kliment Ohridski Gvido iz Arezza Ksenofont Efeški Harald Modrozobi Ljudevit Posavski Hema Krška Ludvik Pobožni Henrik Drugi Ludvik Štirinajsti 153 Magnus Zakonodajalec Simon iz Cirene Maksim Emonski Simon iz Kirene Maksimin Tračan Simon Makabejec Margareta Navarska Sulejman Veličastni Marija iz Betanije Sveti Simon iz Lipnice Nikolaj iz Kuze Tales iz Mileta Nikolaj iz Mire Terezija Avilska Nikolaj Kuzanski Tomaž Akvinski Oton iz Freisinga Ulrich Lichtensteinski Pavlin Oglejski Ulrik Celjski Pipin Mali Veronika Deseniška Rihard Levjesrčni Viljem iz Ockhama Rihard Tretji Viljem Ockhamski Rogerij Ljubljanski Viljem Osvajalec Romuald Štandreški Vincencij Pavelski Sigismund Luksemburški William iz Ockhama 154 Stvarna lastna imena Geslovnik: Problemski sklop obsega 32 iztočnic stvarnih lastnih ime, ki jih obravnavamo kot samostojne imenske entitete. Gre za imena, ki smo jih slovarsko obdelali zaradi njihove prekrivnosti z drugimi v problemskih sklopih obravnavanimi imeni, npr. (1) Škoda, priimek – Škoda, znamka in podjetje; (2) Elizej, svetopisemski prerok – Elizej, poslopje; (3) Slomšek, priimek – Slomškova zveza, organizacija; (4) Cankar, priimek – Cankarjev dom, ustanova; (5) Playboy, revija – Playboyevo dekle, naziv; (6) Booker, podjetje – Bookerjeva nagrada, nagrada. Gre za problemski sklop, ki bo še naraščal in se tudi notranje diferenciral. Seznam je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida. Novosti: Glede na SP 2001 ni bilo uvedenih drugih sprememb kot večja razvidnost razlik pri obravnavi imena kot stvarnega in osebnega, npr. Tesla, m (svoj. prid. Teslov ‘izumitelj Nikola Tesla’) nasproti Tesla, ž (svoj. prid. Teslin ‘podjetje, znamka’). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 43. Slovarski prikaz: Elizêj2 -a m; stvarno ime |francoska predsedniška palača|: Predsedniki držav članic evrske skupine se bodo srečali v Elizeju {O} EDNINA: im. Elizêj, rod. Elizêja, daj. Elizêju, tož. Elizêja, mest. pri Elizêju, or. z Elizêjem; DVOJINA: im. Elizêja, rod. Elizêjev, daj. Elizêjema, tož. Elizêja, mest. pri Elizêjih, or. z Elizêjema; MNOŽINA: im. Elizêji, rod. Elizêjev, daj. Elizêjem, tož. Elizêje, mest. pri Elizêjih, or. z Elizêji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Mohôrjeva drúžba -e -e ž |založba|: program Mohorjeve družbe; Zbornik je izdala Mohorjeva družba v Celovcu {O} EDNINA: im. Mohôrjeva drúžba, rod. Mohôrjeve drúžbe, daj. Mohôrjevi drúžbi, tož. Mohôrjevo drúžbo, mest. pri Mohôrjevi drúžbi, or. z Mohôrjevo drúžbo STATUS: predlog 155 PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Škóda2 -e ž; stvarno ime |podjetje|: Pri Škodi priznavajo, da se na nekaterih trgih Roomster ne prodaja tako dobro, kot bi si želeli; |znamka|: uvoznik avtomobilov Škoda {B} Škodin {O} EDNINA: im. Škóda, rod. Škóde, daj. Škódi, tož. Škódo, mest. pri Škódi, or. s Škódo; DVOJINA: im. Škódi, rod. Škód, daj. Škódama, tož. Škódi, mest. pri Škódah, or. s Škódama; MNOŽINA: im. Škóde, rod. Škód, daj. Škódam, tož. Škóde, mest. pri Škódah, or. s Škódami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Nabor slovarskih iztočnic: Alpina Honda Barilla Kekčevi dnevi Booker Mercator Cankarjev dom Mohorjeva družba Cassini Playboy Davisov pokal Pokal Vitranc Delo Prada Diesel Slomškova zveza Elizej Škoda Evropa Tesla Gea Vesna Hofer 156 Svojilni pridevniki (iz domišljijskih imen) Geslovnik: Problemski sklop obsega 28 svojilnih pridevnikov iz domišljijskih imen. Za samostojna gesla so prirejeni tisti svojilni pridevniki, ki v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr.: (1) preglas ( Bambijev, Špicparkeljčev); (2) premeno c > č ( Sneguljčičin); (3) neobstojni samoglasnik ( Ostržkov); (4) knjižno podaljšavo s t ( Rožletov); (5) oblike, kjer je v rabi pogosta neknjižna podaljšava s t ( Dumbov). Novosti: Svojilni pridevniki iz domišljijskih imen so obravnavani kot samostojna gesla, če tvorjenka odstopa od sistemske rešitve ali če je dovolj potrditev o rabi v gradivu. Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni obliki (npr. Zvitorepčev < Zvitorepec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. Slovarski prikaz: Dúmbov -a -o prid. V risanki otroci najprej opazijo Dumbova velika ušesa (< Dumbo) {O} moški: EDNINA: im. Dúmbov, rod. Dúmbovega, daj. Dúmbovemu, tož. Dúmbov (živostno Dúmbovega), mest. pri Dúmbovem, or. z Dúmbovim; DVOJINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovima, tož. Dúmbova, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovima; MNOŽINA: im. Dúmbovi, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovim, tož. Dúmbove, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovimi ženski: EDNINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbove, daj. Dúmbovi, tož. Dúmbovo, mest. pri Dúmbovi, or. z Dúmbovo; DVOJINA: im. Dúmbovi, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovima, tož. Dúmbovi, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovima; MNOŽINA: im. Dúmbove, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovim, tož. Dúmbove, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovimi srednji: EDNINA: im. Dúmbovo, rod. Dúmbovega, daj. Dúmbovemu, tož. Dúmbovo, mest. pri Dúmbovem, or. z Dúmbovim; DVOJINA: im. Dúmbovi, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovima, tož. Dúmbovi, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovima; MNOŽINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovim, tož. Dúmbova, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz domišljijskih imen) 157 Ostŕžkov -a -o prid. Avtor Ostržkovih dogodivščin je Carlo Collodi (< Ostržek) {O} moški: EDNINA: im. Ostŕžkov, rod. Ostŕžkovega, daj. Ostŕžkovemu, tož. Ostŕžkov (živostno Ostŕžkovega), mest. pri Ostŕžkovem, or. z Ostŕžkovim; DVOJINA: im. Ostŕžkova, rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovima, tož. Ostŕžkova, mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovima; MNOŽINA: im. Ostŕžkovi, rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovim, tož. Ostŕžkove, mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovimi ženski: EDNINA: im. Ostŕžkova, rod. Ostŕžkove, daj. Ostŕžkovi, tož. Ostŕžkovo, mest. pri Ostŕžkovi, or. z Ostŕžkovo; DVOJINA: im. Ostŕžkovi, rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovima, tož. Ostŕžkovi, mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovima; MNOŽINA: im. Ostŕžkove, rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovim, tož. Ostŕžkove, mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovimi srednji: EDNINA: im. Ostŕžkovo, rod. Ostŕžkovega, daj. Ostŕžkovemu, tož. Ostŕžkovo, mest. pri Ostŕžkovem, or. z Ostŕžkovim; DVOJINA: im. Ostŕžkovi, rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovima, tož. Ostŕžkovi, mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovima; MNOŽINA: im. Ostŕžkova, rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovim, tož. Ostŕžkova, mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz domišljijskih imen) Trnúljčičin -a -o prid. V Disneylandu v Parizu si je mogoče ogledati Trnuljčičin grad (< Trnuljčica) {O} moški: EDNINA: im. Trnúljčičin, rod. Trnúljčičinega, daj. Trnúljčičinemu, tož. Trnúljčičin (živostno Trnúljčičinega), mest. pri Trnúljčičinem, or. s Trnúljčičinim; DVOJINA: im. Trnúljčičina, rod. Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinima, tož. Trnúljčičina, mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinima; MNOŽINA: im. Trnúljčičini, rod. Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinim, tož. Trnúljčičine, mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinimi ženski: EDNINA: im. Trnúljčičina, rod. Trnúljčičine, daj. Trnúljčičini, tož. Trnúljčičino, mest. pri Trnúljčičini, or. s Trnúljčičino; DVOJINA: im. Trnúljčičini, rod. Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinima, tož. Trnúljčičini, mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinima; MNOŽINA: im. Trnúljčičine, rod. Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinim, tož. Trnúljčičine, mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinimi srednji: EDNINA: im. Trnúljčičino, rod. Trnúljčičinega, daj. Trnúljčičinemu, tož. Trnúljčičino, mest. pri Trnúljčičinem, or. s Trnúljčičinim; DVOJINA: im. Trnúljčičini, rod. Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinima, tož. Trnúljčičini, mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinima; MNOŽINA: im. Trnúljčičina, rod. Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinim, tož. Trnúljčičina, mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz domišljijskih imen); svojilni pridevniki (iz samostalnikov ženskega spola na -ica) Zvitorépčev -a -o prid. Slavni želvak, ki je nastopal v Zvitorepčevih prigodah, se imenuje Trdonja (< Zvitorepec) {O} moški: EDNINA: im. Zvitorépčev, rod. Zvitorépčevega, daj. Zvitorépčevemu, tož. Zvitorépčev (živostno Zvitorépčevega), mest. pri Zvitorépčevem, or. z Zvitorépčevim; DVOJINA: im. Zvitorépčeva, rod. Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevima, tož. Zvitorépčeva, mest. pri 158 Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevima; MNOŽINA: im. Zvitorépčevi, rod. Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevim, tož. Zvitorépčeve, mest. pri Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevimi ženski: EDNINA: im. Zvitorépčeva, rod. Zvitorépčeve, daj. Zvitorépčevi, tož. Zvitorépčevo, mest. pri Zvitorépčevi, or. z Zvitorépčevo; DVOJINA: im. Zvitorépčevi, rod. Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevima, tož. Zvitorépčevi, mest. pri Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevima; MNOŽINA: im. Zvitorépčeve, rod. Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevim, tož. Zvitorépčeve, mest. pri Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevimi srednji: EDNINA: im. Zvitorépčevo, rod. Zvitorépčevega, daj. Zvitorépčevemu, tož. Zvitorépčevo, mest. pri Zvitorépčevem, or. z Zvitorépčevim; DVOJINA: im. Zvitorépčevi, rod. Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevima, tož. Zvitorépčevi, mest. pri Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevima; MNOŽINA: im. Zvitorépčeva, rod. Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevim, tož. Zvitorépčeva, mest. pri Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz domišljijskih imen) Nabor slovarskih iztočnic: Bambijev Kuzmov Bedančev Lupiničin Božičkov Mavglijev Copataričin Najdihojčev Dolgouščov Ostržkov Dumbov Palčičin Hlačkov Pokahontasin Hlapičev Pujev Jakov Rožletov Jeričin Sneguljčičin Jurčkov Špicparkeljčev Kalimerov Tolovajev Kekčev Trnuljčičin Kljukov Zvitorepčev 159 Svojilni pridevniki (iz mitoloških in religijskih imen) Geslovnik: Problemski sklop obsega 93 svojilnih pridevnikov iz mitoloških in religijskih imen in je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Religijska in mitološka imena«. Za samostojna gesla so prirejeni tisti svojilni pridevniki, ki: (1) v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr. preglas ( Elijev) ali neknjižno podaljšavo osnove s t ( Markov); (2) nastopajo v stalnih besednih zvezah s prenesenim pomenom ( Ahilova/ ahilova peta, Andrejev/ andrejev križ, jožefova brada). Druga skupina je v nadaljnjih fazah priprave rastočega ePravopisa gradivsko izpopolnjena na osnovi izdelane tipologije v nastajajočih prenovljenih pravopisnih pravilih (gl. problemski sklop »Izlastnoimenski pridevniki […]«). Novosti: Svojilni pridevniki iz mitoloških in religijskih imen so obravnavani kot samostojna gesla, tisti, ki nastopajo v stalnih besednih zvezah s prenesenim pomenom, s pomenom 'duhovna last' ali nastopajo v zvezah, ki označujejo dele telesa, bolezni, rastline, živali ipd., pa so obdelani v slovarskem sestavku kot posebne zveze. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni obliki (npr. Adamov < Adam). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 135, 157. Slovarski prikaz: Ariadnin -a -o [arijádnin] prid. Tezej je Minotavra ubil z Ariadnino pomočjo Ariadnina/ariadnina nit ||rešilno sredstvo||: Predajal se je novim in novim knjigam ter iskal Ariadnino/ariadnino nit, s pomočjo katere bi prišel iz labirinta negotovosti (< Ariadna) {O} moški: EDNINA: im. Ariadnin, rod. Ariadninega, daj. Ariadninemu, tož. Ariadnin (živostno Ariadninega), mest. pri Ariadninem, or. z Ariadninim; DVOJINA: im. Ariadnina, rod. Ariadninih, daj. Ariadninima, tož. Ariadnina, mest. pri Ariadninih, or. z Ariadninima; MNOŽINA: im. Ariadnini, rod. Ariadninih, daj. Ariadninim, tož. Ariadnine, mest. pri Ariadninih, or. z Ariadninimi ženski: EDNINA: im. Ariadnina, rod. Ariadnine, daj. Ariadnini, tož. Ariadnino, mest. pri Ariadnini, or. z Ariadnino; DVOJINA: im. Ariadnini, rod. Ariadninih, daj. Ariadninima, tož. Ariadnini, mest. pri Ariadninih, or. z Ariadninima; MNOŽINA: im. Ariadnine, rod. Ariadninih, daj. Ariadninim, tož. Ariadnine, mest. pri Ariadninih, or. z Ariadninimi srednji: EDNINA: im. Ariadnino, rod. Ariadninega, daj. Ariadninemu, tož. Ariadnino, mest. pri Ariadninem, or. z Ariadninim; DVOJINA: im. Ariadnini, rod. Ariadninih, daj. Ariadninima, tož. 160 Ariadnini, mest. pri Ariadninih, or. z Ariadninima; MNOŽINA: im. Ariadnina, rod. Ariadninih, daj. Ariadninim, tož. Ariadnina, mest. pri Ariadninih, or. z Ariadninimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz mitoloških imen) Ávgijev -a -o prid. Na Avgijevo zahtevo je Heraklej iz podzemlja privedel Kerberja Avgijev/avgijev hlev ||nered; neurejen, umazan prostor||: Želel je počistiti Avgijev/avgijev hlev svoje preteklosti (< Avgij) {O} moški: EDNINA: im. Ávgijev, rod. Ávgijevega, daj. Ávgijevemu, tož. Ávgijev (živostno Ávgijevega), mest. pri Ávgijevem, or. z Ávgijevim; DVOJINA: im. Ávgijeva, rod. Ávgijevih, daj. Ávgijevima, tož. Ávgijeva, mest. pri Ávgijevih, or. z Ávgijevima; MNOŽINA: im. Ávgijevi, rod. Ávgijevih, daj. Ávgijevim, tož. Ávgijeve, mest. pri Ávgijevih, or. z Ávgijevimi ženski: EDNINA: im. Ávgijeva, rod. Ávgijeve, daj. Ávgijevi, tož. Ávgijevo, mest. pri Ávgijevi, or. z Ávgijevo; DVOJINA: im. Ávgijevi, rod. Ávgijevih, daj. Ávgijevima, tož. Ávgijevi, mest. pri Ávgijevih, or. z Ávgijevima; MNOŽINA: im. Ávgijeve, rod. Ávgijevih, daj. Ávgijevim, tož. Ávgijeve, mest. pri Ávgijevih, or. z Ávgijevimi srednji: EDNINA: im. Ávgijevo, rod. Ávgijevega, daj. Ávgijevemu, tož. Ávgijevo, mest. pri Ávgijevem, or. z Ávgijevim; DVOJINA: im. Ávgijevi, rod. Ávgijevih, daj. Ávgijevima, tož. Ávgijevi, mest. pri Ávgijevih, or. z Ávgijevima; MNOŽINA: im. Ávgijeva, rod. Ávgijevih, daj. Ávgijevim, tož. Ávgijeva, mest. pri Ávgijevih, or. z Ávgijevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz mitoloških imen) Jóžefov -a -o prid. Jožefov god; Napisano je bilo: »Jezus, Jožefov sin« (< Jožef) {O} moški: EDNINA: im. Jóžefov, rod. Jóžefovega, daj. Jóžefovemu, tož. Jóžefov (živostno Jóžefovega), mest. pri Jóžefovem, or. z Jóžefovim; DVOJINA: im. Jóžefova, rod. Jóžefovih, daj. Jóžefovima, tož. Jóžefova, mest. pri Jóžefovih, or. z Jóžefovima; MNOŽINA: im. Jóžefovi, rod. Jóžefovih, daj. Jóžefovim, tož. Jóžefove, mest. pri Jóžefovih, or. z Jóžefovimi ženski: EDNINA: im. Jóžefova, rod. Jóžefove, daj. Jóžefovi, tož. Jóžefovo, mest. pri Jóžefovi, or. z Jóžefovo; DVOJINA: im. Jóžefovi, rod. Jóžefovih, daj. Jóžefovima, tož. Jóžefovi, mest. pri Jóžefovih, or. z Jóžefovima; MNOŽINA: im. Jóžefove, rod. Jóžefovih, daj. Jóžefovim, tož. Jóžefove, mest. pri Jóžefovih, or. z Jóžefovimi srednji: EDNINA: im. Jóžefovo, rod. Jóžefovega, daj. Jóžefovemu, tož. Jóžefovo, mest. pri Jóžefovem, or. z Jóžefovim; DVOJINA: im. Jóžefovi, rod. Jóžefovih, daj. Jóžefovima, tož. Jóžefovi, mest. pri Jóžefovih, or. z Jóžefovima; MNOŽINA: im. Jóžefova, rod. Jóžefovih, daj. Jóžefovim, tož. Jóžefova, mest. pri Jóžefovih, or. z Jóžefovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen); svojilni pridevniki (iz religijskih imen) Órfejev -a -o prid. 161 Na igranje Orfejeve lire so se odzvale tudi ptice (< Orfej) {O} moški: EDNINA: im. Órfejev, rod. Órfejevega, daj. Órfejevemu, tož. Órfejev (živostno Órfejevega), mest. pri Órfejevem, or. z Órfejevim; DVOJINA: im. Órfejeva, rod. Órfejevih, daj. Órfejevima, tož. Órfejeva, mest. pri Órfejevih, or. z Órfejevima; MNOŽINA: im. Órfejevi, rod. Órfejevih, daj. Órfejevim, tož. Órfejeve, mest. pri Órfejevih, or. z Órfejevimi ženski: EDNINA: im. Órfejeva, rod. Órfejeve, daj. Órfejevi, tož. Órfejevo, mest. pri Órfejevi, or. z Órfejevo; DVOJINA: im. Órfejevi, rod. Órfejevih, daj. Órfejevima, tož. Órfejevi, mest. pri Órfejevih, or. z Órfejevima; MNOŽINA: im. Órfejeve, rod. Órfejevih, daj. Órfejevim, tož. Órfejeve, mest. pri Órfejevih, or. z Órfejevimi srednji: EDNINA: im. Órfejevo, rod. Órfejevega, daj. Órfejevemu, tož. Órfejevo, mest. pri Órfejevem, or. z Órfejevim; DVOJINA: im. Órfejevi, rod. Órfejevih, daj. Órfejevima, tož. Órfejevi, mest. pri Órfejevih, or. z Órfejevima; MNOŽINA: im. Órfejeva, rod. Órfejevih, daj. Órfejevim, tož. Órfejeva, mest. pri Órfejevih, or. z Órfejevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz mitoloških imen) Víšnujev -a -o prid. Višnujevi avatarji (< Višnu) {O} moški: EDNINA: im. Víšnujev, rod. Víšnujevega, daj. Víšnujevemu, tož. Víšnujev (živostno Víšnujevega), mest. pri Víšnujevem, or. z Víšnujevim; DVOJINA: im. Víšnujeva, rod. Víšnujevih, daj. Víšnujevima, tož. Víšnujeva, mest. pri Víšnujevih, or. z Víšnujevima; MNOŽINA: im. Víšnujevi, rod. Víšnujevih, daj. Víšnujevim, tož. Víšnujeve, mest. pri Víšnujevih, or. z Víšnujevimi ženski: EDNINA: im. Víšnujeva, rod. Víšnujeve, daj. Víšnujevi, tož. Víšnujevo, mest. pri Víšnujevi, or. z Víšnujevo; DVOJINA: im. Víšnujevi, rod. Víšnujevih, daj. Víšnujevima, tož. Víšnujevi, mest. pri Víšnujevih, or. z Víšnujevima; MNOŽINA: im. Víšnujeve, rod. Víšnujevih, daj. Víšnujevim, tož. Víšnujeve, mest. pri Víšnujevih, or. z Víšnujevimi srednji: EDNINA: im. Víšnujevo, rod. Víšnujevega, daj. Víšnujevemu, tož. Víšnujevo, mest. pri Víšnujevem, or. z Víšnujevim; DVOJINA: im. Víšnujevi, rod. Víšnujevih, daj. Víšnujevima, tož. Víšnujevi, mest. pri Víšnujevih, or. z Víšnujevima; MNOŽINA: im. Víšnujeva, rod. Víšnujevih, daj. Víšnujevim, tož. Víšnujeva, mest. pri Víšnujevih, or. z Víšnujevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz religijskih imen) Nabor slovarskih iztočnic: Abdijev Andrejev Budov Enejev Abelov Antejev Cerberjev Eratin Abrahamov Ariadnin Damoklejev Eridin Adamov Arturjev Davidov Evin Agejev Avgijev Didonin Evropin Ahilov Barabov Egejev Ganešev Alahov Božji Elektrin Goljat Amorjev Brahmov Elijev Gospodov 162 Hektorjev Kasandrin Morfejev Šivov Helijev Kastorjev Navzikain Sizifov Heraklejev Kerberjev Nestorjev Skušnjavčev Herin kraljev Noetov Talijin Herkulov Krišnov Odisejev Tantalov Hudičev Kristusov Ojdipov Tejrezijev Ikarjev Luciferjev Orfejev Tespisov Izaijev Lukov Pandorin Tezejev Jahvejev Malahijev Parvatijin Venerin Jakobov Marijin Pelejev Vidov Jehovov Matejev Perzejev Višnujev Jeremijev Menelajev Prokrustov Zaharijev Jonov Merkurjev Prometejev Zveličarjev Jožefov Mihejev Rajev Judežev Minotavrov Ramov Kalipsin Mitrov Salomonov 163 Svojilni pridevniki (iz nazivov in naslovov ob imenu) Geslovnik: Problemski sklop obsega 32 svojilnih pridevnikov; nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Nazivi in naslovi ob imenu«. V slovar so vključeni le pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj v besedotvornem postopku izkazujejo naslednje posebnosti: (1) podaljšavo osnove ( očetov, gospejin); (2) preglas ( primarijev) (3) premeno c > č ( baroničin); (4) neobstojni samoglasnik ( magistrov). Novosti: Svojilni pridevniki iz nazivov in naslovov so za razliko od SP 2001, kjer so bili podiztočnice pri ustreznih podstavnih samostalnikih, obravnavani kot samostojna gesla. Novost sta pridevnika eminenčin in ekscelenčin, ki ju v slovarjih doslej nismo obravnavali. Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni besedi (nazivu ali naslovu), iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (npr. ladyjin < lady). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Sklic na SP 2001: slovar Slovarski prikaz: baróničin -a -o prid. Žal baroničina podoba ni ohranjena (< baronica) {O} moški: EDNINA: im. baróničin, rod. baróničinega, daj. baróničinemu, tož. baróničin (živostno baróničinega), mest. pri baróničinem, or. z baróničinim; DVOJINA: im. baróničina, rod. baróničinih, daj. baróničinima, tož. baróničina, mest. pri baróničinih, or. z baróničinima; MNOŽINA: im. baróničini, rod. baróničinih, daj. baróničinim, tož. baróničine, mest. pri baróničinih, or. z baróničinimi ženski: EDNINA: im. baróničina, rod. baróničine, daj. baróničini, tož. baróničino, mest. pri baróničini, or. z baróničino; DVOJINA: im. baróničini, rod. baróničinih, daj. baróničinima, tož. baróničini, mest. pri baróničinih, or. z baróničinima; MNOŽINA: im. baróničine, rod. baróničinih, daj. baróničinim, tož. baróničine, mest. pri baróničinih, or. z baróničinimi srednji: EDNINA: im. baróničino, rod. baróničinega, daj. baróničinemu, tož. baróničino, mest. pri baróničinem, or. z baróničinim; DVOJINA: im. baróničini, rod. baróničinih, daj. baróničinima, tož. baróničini, mest. pri baróničinih, or. z baróničinima; MNOŽINA: im. baróničina, rod. baróničinih, daj. baróničinim, tož. baróničina, mest. pri baróničinih, or. z baróničinimi STATUS: predlog 164 PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz nazivov) ladyjin -a -o [lêjdijin] prid. Vsi so občudovali ladyjin klobuk (< lady) {O} moški: EDNINA: im. ladyjin, rod. ladyjinega, daj. ladyjinemu, tož. ladyjin (živostno ladyjinega), mest. pri ladyjinem, or. z ladyjinim; DVOJINA: im. ladyjina, rod. ladyjinih, daj. ladyjinima, tož. ladyjina, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjini, rod. ladyjinih, daj. ladyjinim, tož. ladyjine, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinimi ženski: EDNINA: im. ladyjina, rod. ladyjine, daj. ladyjini, tož. ladyjino, mest. pri ladyjini, or. z ladyjino; DVOJINA: im. ladyjini, rod. ladyjinih, daj. ladyjinima, tož. ladyjini, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjine, rod. ladyjinih, daj. ladyjinim, tož. ladyjine, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinimi srednji: EDNINA: im. ladyjino, rod. ladyjinega, daj. ladyjinemu, tož. ladyjino, mest. pri ladyjinem, or. z ladyjinim; DVOJINA: im. ladyjini, rod. ladyjinih, daj. ladyjinima, tož. ladyjini, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjina, rod. ladyjinih, daj. ladyjinim, tož. ladyjina, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz nazivov) očétov -a -o prid. Nadaljuje očetovo delo (< oče) {O} moški: EDNINA: im. očétov, rod. očétovega, daj. očétovemu, tož. očétov (živostno očétovega), mest. pri očétovem, or. z očétovim; DVOJINA: im. očétova, rod. očétovih, daj. očétovima, tož. očétova, mest. pri očétovih, or. z očétovima; MNOŽINA: im. očétovi, rod. očétovih, daj. očétovim, tož. očétove, mest. pri očétovih, or. z očétovimi ženski: EDNINA: im. očétova, rod. očétove, daj. očétovi, tož. očétovo, mest. pri očétovi, or. z očétovo; DVOJINA: im. očétovi, rod. očétovih, daj. očétovima, tož. očétovi, mest. pri očétovih, or. z očétovima; MNOŽINA: im. očétove, rod. očétovih, daj. očétovim, tož. očétove, mest. pri očétovih, or. z očétovimi srednji: EDNINA: im. očétovo, rod. očétovega, daj. očétovemu, tož. očétovo, mest. pri očétovem, or. z očétovim; DVOJINA: im. očétovi, rod. očétovih, daj. očétovima, tož. očétovi, mest. pri očétovih, or. z očétovima; MNOŽINA: im. očétova, rod. očétovih, daj. očétovim, tož. očétova, mest. pri očétovih, or. z očétovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz nazivov) primárijev -a -o prid. Pacienta preiskujejo po primarijevih navodilih (< primarij) {O} moški: EDNINA: im. primárijev, rod. primárijevega, daj. primárijevemu, tož. primárijev (živostno primárijevega), mest. pri primárijevem, or. s primárijevim; DVOJINA: im. primárijeva, rod. primárijevih, daj. primárijevima, tož. primárijeva, mest. pri primárijevih, or. s primárijevima; 165 MNOŽINA: im. primárijevi, rod. primárijevih, daj. primárijevim, tož. primárijeve, mest. pri primárijevih, or. s primárijevimi ženski: EDNINA: im. primárijeva, rod. primárijeve, daj. primárijevi, tož. primárijevo, mest. pri primárijevi, or. s primárijevo; DVOJINA: im. primárijevi, rod. primárijevih, daj. primárijevima, tož. primárijevi, mest. pri primárijevih, or. s primárijevima; MNOŽINA: im. primárijeve, rod. primárijevih, daj. primárijevim, tož. primárijeve, mest. pri primárijevih, or. s primárijevimi srednji: EDNINA: im. primárijevo, rod. primárijevega, daj. primárijevemu, tož. primárijevo, mest. pri primárijevem, or. s primárijevim; DVOJINA: im. primárijevi, rod. primárijevih, daj. primárijevima, tož. primárijevi, mest. pri primárijevih, or. s primárijevima; MNOŽINA: im. primárijeva, rod. primárijevih, daj. primárijevim, tož. primárijeva, mest. pri primárijevih, or. s primárijevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz nazivov) Nabor slovarskih iztočnic: baroničin kraljev caričin kraljičin carjev ladyjin cesaričin magistričin cesarjev magistrov dekaničin majorjev doktoričin monsinjorjev doktorjev očetov ekscelenčin patrov eminenčin podpolkovničin generaličin primarijev generalpolkovničin prinčev gospejin profesoričin gospodičnin profesorjev grofičin rektoričin inženirjev rektorjev 166 Svojilni pridevniki (iz občnoimenskih jeder stalnih besednih zvez z lastnimi imeni) Geslovnik: Problemski sklop obsega 18 svojilnih pridevnikov; nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnim imenom«. V slovar so vključeni le pridevniki, ki se tvorijo nekoliko drugače, kot bi pričakovali ob ustaljenem vzorcu (tj. brat – bratov, mama – mamin): (1) podaljšava osnove ( ovčarjev); (2) preglas ( zmajev); (3) premena c > č ( lisičin, toda muca – mucin); (4) neobstojni samoglasnik ( palčkov). Novosti: Svojilni pridevniki so slovarsko obravnavani kot samostojna gesla, kar pomeni, da je v sestavek vključena značilna ponazoritev rabe. Prav zaradi samostojne obravnave posameznih svojilnih pridevnikov je bilo treba v slovarski sestavek vključiti podatek o izhodiščni korenski besedi, iz katere je tvorjen pridevnik ( lisičin < lisica). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 956–974. Slovarski prikaz: lisíčin -a -o prid. Voluhar je končal v lisičinih krempljih (< lisica) {O} moški: EDNINA: im. lisíčin, rod. lisíčinega, daj. lisíčinemu, tož. lisíčin (živostno lisíčinega), mest. pri lisíčinem, or. z lisíčinim; DVOJINA: im. lisíčina, rod. lisíčinih, daj. lisíčinima, tož. lisíčina, mest. pri lisíčinih, or. z lisíčinima; MNOŽINA: im. lisíčini, rod. lisíčinih, daj. lisíčinim, tož. lisíčine, mest. pri lisíčinih, or. z lisíčinimi ženski: EDNINA: im. lisíčina, rod. lisíčine, daj. lisíčini, tož. lisíčino, mest. pri lisíčini, or. z lisíčino; DVOJINA: im. lisíčini, rod. lisíčinih, daj. lisíčinima, tož. lisíčini, mest. pri lisíčinih, or. z lisíčinima; MNOŽINA: im. lisíčine, rod. lisíčinih, daj. lisíčinim, tož. lisíčine, mest. pri lisíčinih, or. z lisíčinimi srednji: EDNINA: im. lisíčino, rod. lisíčinega, daj. lisíčinemu, tož. lisíčino, mest. pri lisíčinem, or. z lisíčinim; DVOJINA: im. lisíčini, rod. lisíčinih, daj. lisíčinima, tož. lisíčini, mest. pri lisíčinih, or. z lisíčinima; MNOŽINA: im. lisíčina, rod. lisíčinih, daj. lisíčinim, tož. lisíčina, mest. pri lisíčinih, or. z lisíčinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz samostalnikov ženskega spola na -ica); svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij); svojilni pridevniki (iz jeder SBZ) 167 múcin -a -o prid. Iz košare je gledal le mucin smrček (< muca) {O} moški: EDNINA: im. múcin, rod. múcinega, daj. múcinemu, tož. múcin (živostno múcinega), mest. pri múcinem, or. z múcinim; DVOJINA: im. múcina, rod. múcinih, daj. múcinima, tož. múcina, mest. pri múcinih, or. z múcinima; MNOŽINA: im. múcini, rod. múcinih, daj. múcinim, tož. múcine, mest. pri múcinih, or. z múcinimi ženski: EDNINA: im. múcina, rod. múcine, daj. múcini, tož. múcino, mest. pri múcini, or. z múcino; DVOJINA: im. múcini, rod. múcinih, daj. múcinima, tož. múcini, mest. pri múcinih, or. z múcinima; MNOŽINA: im. múcine, rod. múcinih, daj. múcinim, tož. múcine, mest. pri múcinih, or. z múcinimi srednji: EDNINA: im. múcino, rod. múcinega, daj. múcinemu, tož. múcino, mest. pri múcinem, or. z múcinim; DVOJINA: im. múcini, rod. múcinih, daj. múcinima, tož. múcini, mest. pri múcinih, or. z múcinima; MNOŽINA: im. múcina, rod. múcinih, daj. múcinim, tož. múcina, mest. pri múcinih, or. z múcinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz samostalnikov ženskega spola na -ica); svojilni pridevniki (iz jeder SBZ) ovčárjev -a -o prid. Z igračo je mahal pred ovčarjevim gobčkom (< ovčar) {O} moški: EDNINA: im. ovčárjev, rod. ovčárjevega, daj. ovčárjevemu, tož. ovčárjev (živostno ovčárjevega), mest. pri ovčárjevem, or. z ovčárjevim; DVOJINA: im. ovčárjeva, rod. ovčárjevih, daj. ovčárjevima, tož. ovčárjeva, mest. pri ovčárjevih, or. z ovčárjevima; MNOŽINA: im. ovčárjevi, rod. ovčárjevih, daj. ovčárjevim, tož. ovčárjeve, mest. pri ovčárjevih, or. z ovčárjevimi ženski: EDNINA: im. ovčárjeva, rod. ovčárjeve, daj. ovčárjevi, tož. ovčárjevo, mest. pri ovčárjevi, or. z ovčárjevo; DVOJINA: im. ovčárjevi, rod. ovčárjevih, daj. ovčárjevima, tož. ovčárjevi, mest. pri ovčárjevih, or. z ovčárjevima; MNOŽINA: im. ovčárjeve, rod. ovčárjevih, daj. ovčárjevim, tož. ovčárjeve, mest. pri ovčárjevih, or. z ovčárjevimi srednji: EDNINA: im. ovčárjevo, rod. ovčárjevega, daj. ovčárjevemu, tož. ovčárjevo, mest. pri ovčárjevem, or. z ovčárjevim; DVOJINA: im. ovčárjevi, rod. ovčárjevih, daj. ovčárjevima, tož. ovčárjevi, mest. pri ovčárjevih, or. z ovčárjevima; MNOŽINA: im. ovčárjeva, rod. ovčárjevih, daj. ovčárjevim, tož. ovčárjeva, mest. pri ovčárjevih, or. z ovčárjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz samostalnikov moškega spola); svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij); svojilni pridevniki (iz jeder SBZ) 168 zmájev -a -o prid. V Postojnski jami domuje človeška ribica, za katero so včasih mislili, da je zmajev mladič (< zmaj) {O} moški: EDNINA: im. zmájev, rod. zmájevega, daj. zmájevemu, tož. zmájev (živostno zmájevega), mest. pri zmájevem, or. z zmájevim; DVOJINA: im. zmájeva, rod. zmájevih, daj. zmájevima, tož. zmájeva, mest. pri zmájevih, or. z zmájevima; MNOŽINA: im. zmájevi, rod. zmájevih, daj. zmájevim, tož. zmájeve, mest. pri zmájevih, or. z zmájevimi ženski: EDNINA: im. zmájeva, rod. zmájeve, daj. zmájevi, tož. zmájevo, mest. pri zmájevi, or. z zmájevo; DVOJINA: im. zmájevi, rod. zmájevih, daj. zmájevima, tož. zmájevi, mest. pri zmájevih, or. z zmájevima; MNOŽINA: im. zmájeve, rod. zmájevih, daj. zmájevim, tož. zmájeve, mest. pri zmájevih, or. z zmájevimi srednji: EDNINA: im. zmájevo, rod. zmájevega, daj. zmájevemu, tož. zmájevo, mest. pri zmájevem, or. z zmájevim; DVOJINA: im. zmájevi, rod. zmájevih, daj. zmájevima, tož. zmájevi, mest. pri zmájevih, or. z zmájevima; MNOŽINA: im. zmájeva, rod. zmájevih, daj. zmájevim, tož. zmájeva, mest. pri zmájevih, or. z zmájevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij); svojilni pridevniki (iz jeder SBZ) Nabor slovarskih iztočnic: coprničin čarovničin čebeličin dekličin gasilčev krojačkov lisičin mačkov medvedkov mucin ovčarjev palčkov poštarjev sovičin vajenčev zajčkov zmajev zvezdičin 169 Svojilni pridevniki (iz osebnih moških imen) Geslovnik: Geslovnik obsega 99 svojilnih pridevnikov in je bil narejen na podlagi nabora osebnih moških imen, vključenih v problemski sklop »Lastna imena (osebna moška)«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do: (1) preglasa (tip Ahačev); (2) pogovorne podaljšave osnove s t (tip Nikov); (3) obvezne podaljšave osnove s t (tip Jure); (4) neobveznega izpusta neobstojnega polglasnika (tip Klemnov ali Klemenov); (5) uporabe ženskega pridevniškega obrazila (tip Aljošev). V kasnejših fazah se dodajajo tudi tisti svojilni pridevniki, pri katerih je podstavno ime sprejeto zaradi prekrivnosti pri zapisu, npr. oskar, aleksander 'nagrada' in Oskar, Aleksander 'ime'. Novosti: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik, kar je za uporabnika pomembno zlasti pri imenih z neobstojnim polglasnikom ( Nikov < Nik, Niko). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. Slovarski prikaz: Aháčev -a -o prid. Ahačeva predavanja (< Ahac) {O} moški: EDNINA: im. Aháčev, rod. Aháčevega, daj. Aháčevemu, tož. Aháčev (živostno Aháčevega), mest. pri Aháčevem, or. z Aháčevim; DVOJINA: im. Aháčeva, rod. Aháčevih, daj. Aháčevima, tož. Aháčeva, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevima; MNOŽINA: im. Aháčevi, rod. Aháčevih, daj. Aháčevim, tož. Aháčeve, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevimi ženski: EDNINA: im. Aháčeva, rod. Aháčeve, daj. Aháčevi, tož. Aháčevo, mest. pri Aháčevi, or. z Aháčevo; DVOJINA: im. Aháčevi, rod. Aháčevih, daj. Aháčevima, tož. Aháčevi, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevima; MNOŽINA: im. Aháčeve, rod. Aháčevih, daj. Aháčevim, tož. Aháčeve, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevimi srednji: EDNINA: im. Aháčevo, rod. Aháčevega, daj. Aháčevemu, tož. Aháčevo, mest. pri Aháčevem, or. z Aháčevim; DVOJINA: im. Aháčevi, rod. Aháčevih, daj. Aháčevima, tož. Aháčevi, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevima; MNOŽINA: im. Aháčeva, rod. Aháčevih, daj. Aháčevim, tož. Aháčeva, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevimi 170 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen) Ígnačev -a -o prid. Godilo ji je Ignačevo dvorjenje (< Ignac) {O} moški: EDNINA: im. Ígnačev, rod. Ígnačevega, daj. Ígnačevemu, tož. Ígnačev (živostno Ígnačevega), mest. pri Ígnačevem, or. z Ígnačevim; DVOJINA: im. Ígnačeva, rod. Ígnačevih, daj. Ígnačevima, tož. Ígnačeva, mest. pri Ígnačevih, or. z Ígnačevima; MNOŽINA: im. Ígnačevi, rod. Ígnačevih, daj. Ígnačevim, tož. Ígnačeve, mest. pri Ígnačevih, or. z Ígnačevimi ženski: EDNINA: im. Ígnačeva, rod. Ígnačeve, daj. Ígnačevi, tož. Ígnačevo, mest. pri Ígnačevi, or. z Ígnačevo; DVOJINA: im. Ígnačevi, rod. Ígnačevih, daj. Ígnačevima, tož. Ígnačevi, mest. pri Ígnačevih, or. z Ígnačevima; MNOŽINA: im. Ígnačeve, rod. Ígnačevih, daj. Ígnačevim, tož. Ígnačeve, mest. pri Ígnačevih, or. z Ígnačevimi srednji: EDNINA: im. Ígnačevo, rod. Ígnačevega, daj. Ígnačevemu, tož. Ígnačevo, mest. pri Ígnačevem, or. z Ígnačevim; DVOJINA: im. Ígnačevi, rod. Ígnačevih, daj. Ígnačevima, tož. Ígnačevi, mest. pri Ígnačevih, or. z Ígnačevima; MNOŽINA: im. Ígnačeva, rod. Ígnačevih, daj. Ígnačevim, tož. Ígnačeva, mest. pri Ígnačevih, or. z Ígnačevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen) Júretov -a -o prid. Po Juretovih namigih je napisal prvo verzijo scenarija (< Jure) {O} moški: EDNINA: im. Júretov, rod. Júretovega, daj. Júretovemu, tož. Júretov (živostno Júretovega), mest. pri Júretovem, or. z Júretovim; DVOJINA: im. Júretova, rod. Júretovih, daj. Júretovima, tož. Júretova, mest. pri Júretovih, or. z Júretovima; MNOŽINA: im. Júretovi, rod. Júretovih, daj. Júretovim, tož. Júretove, mest. pri Júretovih, or. z Júretovimi ženski: EDNINA: im. Júretova, rod. Júretove, daj. Júretovi, tož. Júretovo, mest. pri Júretovi, or. z Júretovo; DVOJINA: im. Júretovi, rod. Júretovih, daj. Júretovima, tož. Júretovi, mest. pri Júretovih, or. z Júretovima; MNOŽINA: im. Júretove, rod. Júretovih, daj. Júretovim, tož. Júretove, mest. pri Júretovih, or. z Júretovimi srednji: EDNINA: im. Júretovo, rod. Júretovega, daj. Júretovemu, tož. Júretovo, mest. pri Júretovem, or. z Júretovim; DVOJINA: im. Júretovi, rod. Júretovih, daj. Júretovima, tož. Júretovi, mest. pri Júretovih, or. z Júretovima; MNOŽINA: im. Júretova, rod. Júretovih, daj. Júretovim, tož. Júretova, mest. pri Júretovih, or. z Júretovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen) Rádov -a -o prid. Razstavo si lahko ogledate na Radovem domu (< Rado) {O} moški: EDNINA: im. Rádov, rod. Rádovega, daj. Rádovemu, tož. Rádov (živostno Rádovega), mest. pri Rádovem, or. z Rádovim; DVOJINA: im. Rádova, rod. Rádovih, daj. Rádovima, tož. 171 Rádova, mest. pri Rádovih, or. z Rádovima; MNOŽINA: im. Rádovi, rod. Rádovih, daj. Rádovim, tož. Rádove, mest. pri Rádovih, or. z Rádovimi ženski: EDNINA: im. Rádova, rod. Rádove, daj. Rádovi, tož. Rádovo, mest. pri Rádovi, or. z Rádovo; DVOJINA: im. Rádovi, rod. Rádovih, daj. Rádovima, tož. Rádovi, mest. pri Rádovih, or. z Rádovima; MNOŽINA: im. Rádove, rod. Rádovih, daj. Rádovim, tož. Rádove, mest. pri Rádovih, or. z Rádovimi srednji: EDNINA: im. Rádovo, rod. Rádovega, daj. Rádovemu, tož. Rádovo, mest. pri Rádovem, or. z Rádovim; DVOJINA: im. Rádovi, rod. Rádovih, daj. Rádovima, tož. Rádovi, mest. pri Rádovih, or. z Rádovima; MNOŽINA: im. Rádova, rod. Rádovih, daj. Rádovim, tož. Rádova, mest. pri Rádovih, or. z Rádovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen) Nabor slovarskih iztočnic: Adamov Gregov Matičev Ahačev Ignačev Matijev Alešev Igorjev Matjažev Aljažev Ivov Mihov Aljošev Izidorjev Milošev Alojzijev Jakobov Mirkov Andražev Jakov Mirov Andrejev Janijev Mitjev Anejev Jankov Mohorjev Anžetov Jernejev Nejčev Arturjev Joškov Nikolajev Blažev Jožefov Nikov Bogomirjev Jožetov Ninov Borov Juretov Oskarjev Cezarjev Jurijev Petrov Cvetkov Klemnov Pirov Damirjev Lovrov Primožev Danilov Lukov Radov Davorjev Majev Rajkov Evstahijev Marijev Renatov Francijev Markov Renejev Franjev Martinov Rudijev Gašperjev Matejev Samirjev Gregorjev Matevžev Samov 172 Sašev Tinetov Vinkov Sergejev Tomažev Vladimirjev Silvestrov Tonyjev Vladov Silvov Urošev Vojkov Slavkov Valterjev Zdravkov Srečkov Velikonjev Zlatkov Stankov Vidov Zvonkov Tadejev Viktorjev Željkov Timotejev Vincenčev Žigov 173 Svojilni pridevniki (iz osebnih ženskih imen) Geslovnik: Geslovnik obsega 34 svojilnih pridevnikov in je bil narejen na podlagi nabora osebnih ženskih imen, vključenih v problemski sklop »Lastna imena (osebna, ženska)«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do preglasa (tip Aničin). Vključena so tudi imena, pri katerih je zaradi ženskega in moškega enakopisnega imena mogoč nesporazum ( Saša: Sašev in Sašin) ali obstaja enakozvočnost z občnoimenskim poimenovanjem ( Vesna : nagrada vesna). Novosti: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen izjemoma, ko smo uvedli svojilne pridevnike iz imen z enozložno podstavo brez podaljšave (tip Pia: Piin in Pijin in Lea: Lein in Lejin). Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (npr. Aničin < Anica). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 962, 963. Slovarski prikaz: Jóžičin -a -o prid. zvezek Jožičinih vegetarijanskih receptov (< Jožica) {O} moški: EDNINA: im. Jóžičin, rod. Jóžičinega, daj. Jóžičinemu, tož. Jóžičin (živostno Jóžičinega), mest. pri Jóžičinem, or. z Jóžičinim; DVOJINA: im. Jóžičina, rod. Jóžičinih, daj. Jóžičinima, tož. Jóžičina, mest. pri Jóžičinih, or. z Jóžičinima; MNOŽINA: im. Jóžičini, rod. Jóžičinih, daj. Jóžičinim, tož. Jóžičine, mest. pri Jóžičinih, or. z Jóžičinimi ženski: EDNINA: im. Jóžičina, rod. Jóžičine, daj. Jóžičini, tož. Jóžičino, mest. pri Jóžičini, or. z Jóžičino; DVOJINA: im. Jóžičini, rod. Jóžičinih, daj. Jóžičinima, tož. Jóžičini, mest. pri Jóžičinih, or. z Jóžičinima; MNOŽINA: im. Jóžičine, rod. Jóžičinih, daj. Jóžičinim, tož. Jóžičine, mest. pri Jóžičinih, or. z Jóžičinimi srednji: EDNINA: im. Jóžičino, rod. Jóžičinega, daj. Jóžičinemu, tož. Jóžičino, mest. pri Jóžičinem, or. z Jóžičinim; DVOJINA: im. Jóžičini, rod. Jóžičinih, daj. Jóžičinima, tož. Jóžičini, mest. pri Jóžičinih, or. z Jóžičinima; MNOŽINA: im. Jóžičina, rod. Jóžičinih, daj. Jóžičinim, tož. Jóžičina, mest. pri Jóžičinih, or. z Jóžičinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz ženskih imen) 174 Piin -a -o [píjin] prid. Šola zavzame ves Piin dan (< Pia) {O} moški: EDNINA: im. Piin, rod. Piinega, daj. Piinemu, tož. Piin (živostno Piinega), mest. pri Piinem, or. s Piinim; DVOJINA: im. Piina, rod. Piinih, daj. Piinima, tož. Piina, mest. pri Piinih, or. s Piinima; MNOŽINA: im. Piini, rod. Piinih, daj. Piinim, tož. Piine, mest. pri Piinih, or. s Piinimi ženski: EDNINA: im. Piina, rod. Piine, daj. Piini, tož. Piino, mest. pri Piini, or. s Piino; DVOJINA: im. Piini, rod. Piinih, daj. Piinima, tož. Piini, mest. pri Piinih, or. s Piinima; MNOŽINA: im. Piine, rod. Piinih, daj. Piinim, tož. Piine, mest. pri Piinih, or. s Piinimi srednji: EDNINA: im. Piino, rod. Piinega, daj. Piinemu, tož. Piino, mest. pri Piinem, or. s Piinim; DVOJINA: im. Piini, rod. Piinih, daj. Piinima, tož. Piini, mest. pri Piinih, or. s Piinima; MNOŽINA: im. Piina, rod. Piinih, daj. Piinim, tož. Piina, mest. pri Piinih, or. s Piinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz ženskih imen) Píjin -a -o prid. Pijini unikatni tekstilni izdelki (< Pia, Pija) {O} moški: EDNINA: im. Píjin, rod. Píjinega, daj. Píjinemu, tož. Píjin (živostno Píjinega), mest. pri Píjinem, or. s Píjinim; DVOJINA: im. Píjina, rod. Píjinih, daj. Píjinima, tož. Píjina, mest. pri Píjinih, or. s Píjinima; MNOŽINA: im. Píjini, rod. Píjinih, daj. Píjinim, tož. Píjine, mest. pri Píjinih, or. s Píjinimi ženski: EDNINA: im. Píjina, rod. Píjine, daj. Píjini, tož. Píjino, mest. pri Píjini, or. s Píjino; DVOJINA: im. Píjini, rod. Píjinih, daj. Píjinima, tož. Píjini, mest. pri Píjinih, or. s Píjinima; MNOŽINA: im. Píjine, rod. Píjinih, daj. Píjinim, tož. Píjine, mest. pri Píjinih, or. s Píjinimi srednji: EDNINA: im. Píjino, rod. Píjinega, daj. Píjinemu, tož. Píjino, mest. pri Píjinem, or. s Píjinim; DVOJINA: im. Píjini, rod. Píjinih, daj. Píjinima, tož. Píjini, mest. pri Píjinih, or. s Píjinima; MNOŽINA: im. Píjina, rod. Píjinih, daj. Píjinim, tož. Píjina, mest. pri Píjinih, or. s Píjinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz ženskih imen) Sášin -a -o prid. Družbo jima je delala Sašina prijateljica (< Saša2) {O} moški: EDNINA: im. Sášin, rod. Sášinega, daj. Sášinemu, tož. Sášin (živostno Sášinega), mest. pri Sášinem, or. s Sášinim; DVOJINA: im. Sášina, rod. Sášinih, daj. Sášinima, tož. Sášina, mest. pri Sášinih, or. s Sášinima; MNOŽINA: im. Sášini, rod. Sášinih, daj. Sášinim, tož. Sášine, mest. pri Sášinih, or. s Sášinimi ženski: EDNINA: im. Sášina, rod. Sášine, daj. Sášini, tož. Sášino, mest. pri Sášini, or. s Sášino; DVOJINA: im. Sášini, rod. Sášinih, daj. Sášinima, tož. Sášini, mest. pri Sášinih, or. s Sášinima; MNOŽINA: im. Sášine, rod. Sášinih, daj. Sášinim, tož. Sášine, mest. pri Sášinih, or. s Sášinimi srednji: EDNINA: im. Sášino, rod. Sášinega, daj. Sášinemu, tož. Sášino, mest. pri Sášinem, or. s Sášinim; DVOJINA: im. Sášini, rod. Sášinih, daj. Sášinima, tož. Sášini, mest. pri Sášinih, or. s Sášinima; MNOŽINA: im. Sášina, rod. Sášinih, daj. Sášinim, tož. Sášina, mest. pri Sášinih, or. s Sášinimi 175 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz ženskih imen) Nabor slovarskih iztočnic: Aljošin Maričin Anamarijin Mariin Aničin Matejin Daničin Miličin Dragičin Mojčin Emmyjin Nivesin Inesin Piin Irisin Pijin Jožičin Sašin Karinin Slavičin Karmenin Stupičin Kobilčin Tein Lein Tejin Lejin Tiin Ljubičin Tijin Lucijin Veronikin Mančin Viktorijin 176 Svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) Geslovnik: Problemski sklop v prvi fazi obsega 36 svojilnih pridevnikov iz poimenovanj mitoloških in nadnaravnih bitij in je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Poimenovanja mitoloških in nadnaravnih bitij«, vključenega v različico 3.0 ePravopisa (tedaj Slovarja pravopisnih težav, oktober 2016). Za samostojna gesla so prirejeni tisti svojilni pridevniki, ki v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr.: (1) preglas ( hudičev); (2) premeno c > č ( rojeničin); (3) neobstojni samoglasnik ( palčkov, psoglavčev); (4) druge posebnosti ( božji). V rastočem slovarju bo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajetih več imen, iz katerih bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v problemski sklop. Novosti: Svojilni pridevniki iz poimenovanj mitoloških in nadnaravnih bitij so obravnavani kot samostojna gesla. Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni obliki (npr. vilinčev < vilinec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. Slovarski prikaz: bôžji -a -o prid. deset božjih zapovedi; božja pot; v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Božji Rešitev je v božjih/Božjih rokah; Drugi vatikanski koncil uči, da božja/Božja previdnost nikomur ne odreka pomoči; prim. Božji (< bog) {O} moški: EDNINA: im. bôžji, rod. bôžjega, daj. bôžjemu, tož. bôžji (živostno bôžjega), mest. pri bôžjem, or. z bôžjim; DVOJINA: im. bôžja, rod. bôžjih, daj. bôžjima, tož. bôžja, mest. pri bôžjih, or. z bôžjima; MNOŽINA: im. bôžji, rod. bôžjih, daj. bôžjim, tož. bôžje, mest. pri bôžjih, or. z bôžjimi ženski: EDNINA: im. bôžja, rod. bôžje, daj. bôžji, tož. bôžjo, mest. pri bôžji, or. z bôžjo; DVOJINA: im. bôžji, rod. bôžjih, daj. bôžjima, tož. bôžji, mest. pri bôžjih, or. z bôžjima; MNOŽINA: im. bôžje, rod. bôžjih, daj. bôžjim, tož. bôžje, mest. pri bôžjih, or. z bôžjimi srednji: EDNINA: im. bôžje, rod. bôžjega, daj. bôžjemu, tož. bôžje, mest. pri bôžjem, or. z bôžjim; DVOJINA: im. bôžji, rod. bôžjih, daj. bôžjima, tož. bôžji, mest. pri bôžjih, or. z bôžjima; MNOŽINA: im. bôžja, rod. bôžjih, daj. bôžjim, tož. bôžja, mest. pri bôžjih, or. z bôžjimi STATUS: predlog 177 PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) jédijev -a -o prid. jedijev meč (< jedi) {O} moški: EDNINA: im. jédijev, rod. jédijevega, daj. jédijevemu, tož. jédijev (živostno jédijevega), mest. pri jédijevem, or. z jédijevim; DVOJINA: im. jédijeva, rod. jédijevih, daj. jédijevima, tož. jédijeva, mest. pri jédijevih, or. z jédijevima; MNOŽINA: im. jédijevi, rod. jédijevih, daj. jédijevim, tož. jédijeve, mest. pri jédijevih, or. z jédijevimi ženski: EDNINA: im. jédijeva, rod. jédijeve, daj. jédijevi, tož. jédijevo, mest. pri jédijevi, or. z jédijevo; DVOJINA: im. jédijevi, rod. jédijevih, daj. jédijevima, tož. jédijevi, mest. pri jédijevih, or. z jédijevima; MNOŽINA: im. jédijeve, rod. jédijevih, daj. jédijevim, tož. jédijeve, mest. pri jédijevih, or. z jédijevimi srednji: EDNINA: im. jédijevo, rod. jédijevega, daj. jédijevemu, tož. jédijevo, mest. pri jédijevem, or. z jédijevim; DVOJINA: im. jédijevi, rod. jédijevih, daj. jédijevima, tož. jédijevi, mest. pri jédijevih, or. z jédijevima; MNOŽINA: im. jédijeva, rod. jédijevih, daj. jédijevim, tož. jédijeva, mest. pri jédijevih, or. z jédijevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij); pravopisne zanimivosti psoglávčev -a -o prid. rod psoglavcev (< psoglavec) {O} moški: EDNINA: im. psoglávčev, rod. psoglávčevega, daj. psoglávčevemu, tož. psoglávčev (živostno psoglávčevega), mest. pri psoglávčevem, or. s psoglávčevim; DVOJINA: im. psoglávčeva, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevima, tož. psoglávčeva, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevima; MNOŽINA: im. psoglávčevi, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevim, tož. psoglávčeve, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevimi ženski: EDNINA: im. psoglávčeva, rod. psoglávčeve, daj. psoglávčevi, tož. psoglávčevo, mest. pri psoglávčevi, or. s psoglávčevo; DVOJINA: im. psoglávčevi, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevima, tož. psoglávčevi, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevima; MNOŽINA: im. psoglávčeve, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevim, tož. psoglávčeve, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevimi srednji: EDNINA: im. psoglávčevo, rod. psoglávčevega, daj. psoglávčevemu, tož. psoglávčevo, mest. pri psoglávčevem, or. s psoglávčevim; DVOJINA: im. psoglávčevi, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevima, tož. psoglávčevi, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevima; MNOŽINA: im. psoglávčeva, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevim, tož. psoglávčeva, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) rojeníčin -a -o prid. 178 rojeničina sodba (< rojenica) {O} moški: EDNINA: im. rojeníčin, rod. rojeníčinega, daj. rojeníčinemu, tož. rojeníčin (živostno rojeníčinega), mest. pri rojeníčinem, or. z rojeníčinim; DVOJINA: im. rojeníčina, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinima, tož. rojeníčina, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinima; MNOŽINA: im. rojeníčini, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinim, tož. rojeníčine, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinimi ženski: EDNINA: im. rojeníčina, rod. rojeníčine, daj. rojeníčini, tož. rojeníčino, mest. pri rojeníčini, or. z rojeníčino; DVOJINA: im. rojeníčini, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinima, tož. rojeníčini, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinima; MNOŽINA: im. rojeníčine, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinim, tož. rojeníčine, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinimi srednji: EDNINA: im. rojeníčino, rod. rojeníčinega, daj. rojeníčinemu, tož. rojeníčino, mest. pri rojeníčinem, or. z rojeníčinim; DVOJINA: im. rojeníčini, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinima, tož. rojeníčini, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinima; MNOŽINA: im. rojeníčina, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinim, tož. rojeníčina, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz samostalnikov ženskega spola na -ica); svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) vilínčev -a -o prid. Vilinčev obraz se mu je zdel kot maska (< vilinec) {O} moški: EDNINA: im. vilínčev, rod. vilínčevega, daj. vilínčevemu, tož. vilínčev (živostno vilínčevega), mest. pri vilínčevem, or. z vilínčevim; DVOJINA: im. vilínčeva, rod. vilínčevih, daj. vilínčevima, tož. vilínčeva, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevima; MNOŽINA: im. vilínčevi, rod. vilínčevih, daj. vilínčevim, tož. vilínčeve, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevimi ženski: EDNINA: im. vilínčeva, rod. vilínčeve, daj. vilínčevi, tož. vilínčevo, mest. pri vilínčevi, or. z vilínčevo; DVOJINA: im. vilínčevi, rod. vilínčevih, daj. vilínčevima, tož. vilínčevi, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevima; MNOŽINA: im. vilínčeve, rod. vilínčevih, daj. vilínčevim, tož. vilínčeve, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevimi srednji: EDNINA: im. vilínčevo, rod. vilínčevega, daj. vilínčevemu, tož. vilínčevo, mest. pri vilínčevem, or. z vilínčevim; DVOJINA: im. vilínčevi, rod. vilínčevih, daj. vilínčevim, tož. vilínčevi, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevima; MNOŽINA: im. vilínčeva, rod. vilínčevih, daj. vilínčevim, tož. vilínčeva, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) 179 Nabor slovarskih iztočnic: angelov pasjeglavčev bedančev poštarjev božji psoglavčev čarovničin rojeničin čatežev satirjev čebeličin smrkčev dioskurjev sojeničin gasilčev sovičin hudičev telebajskov jedijev vajenčev kentavrov vampirjev lisičin vilinčev mačkov vinksičin morakvarjev zajčkov možev zmajev ovčarjev zvezdičin palčkov 180 Svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen pri imenih držav, celin) Geslovnik: Problemski sklop obsega 147 svojilnih pridevnikov iz enobesednih prebivalskih imen iz imen držav (142) in celin (5), ki je nastal na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Prebivalska imena (iz imen držav, celin)«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do preglasa (npr. Albančev, Švicarjev) ali poenobesedenja (npr. Južnokorejčev, Slonokoščenoobalčev). V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeti svojilni pridevniki iz prebivalskih imen po problemskih sklopih izhodiščnih gesel (prebivalci pokrajin, mest, otokov itd.). Novosti: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Novost v slovarju so dvojnice, ki so posledica dvojničnosti izhodiščnih prebivalskih imen (npr. Etiopijčev – Etiopčev, Laožanov – Laošanov, Maldivijčev – Maldivčev). Dvojnica je vpisana v geslu iztočnične oblike in nima lastnega gesla. Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni besedi (prebivalskem imenu), iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (npr. Albančev < Albanec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. Slovarski prikaz: Etiópijčev -a -o in Etiópčev -a -o prid. To je bil Etiopijčev/Etiopčev prvi naslov svetovnega prvaka v članski kategoriji (< Etiopijec) {O} moški: EDNINA: im. Etiópijčev in Etiópčev, rod. Etiópijčevega in Etiópčevega, daj. Etiópijčevemu in Etiópčevemu, tož. Etiópijčev in Etiópčev (živostno Etiópijčevega in Etiópčevega), mest. pri Etiópijčevem in pri Etiópčevem, or. z Etiópijčevim in z Etiópčevim; DVOJINA: im. Etiópijčeva in Etiópčeva, rod. Etiópijčevih in Etiópčevih, daj. Etiópijčevima in Etiópčevima, tož. Etiópijčeva in Etiópčeva, mest. pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih, or. z Etiópijčevima in z Etiópčevima; MNOŽINA: im. Etiópijčevi in Etiópčevi, rod. Etiópijčevih in Etiópčevih, daj. Etiópijčevim in Etiópčevim, tož. Etiópijčeve in Etiópčeve, mest. pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih, or. z Etiópijčevimi in z Etiópčevimi ženski: EDNINA: im. Etiópijčeva in Etiópčeva, rod. Etiópijčeve in Etiópčeve, daj. Etiópijčevi in Etiópčevi, tož. Etiópijčevo in Etiópčevo, mest. pri Etiópijčevi in pri Etiópčevi, or. z Etiópijčevo in z Etiópčevo; DVOJINA: im. Etiópijčevi in Etiópčevi, rod. Etiópijčevih in Etiópčevih, daj. Etiópijčevima in Etiópčevima, tož. Etiópijčevi in Etiópčevi, mest. pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih, or. z Etiópijčevima in z Etiópčevima; MNOŽINA: im. Etiópijčeve in Etiópčeve, rod. 181 Etiópijčevih in Etiópčevih, daj. Etiópijčevim in Etiópčevim, tož. Etiópijčeve in Etiópčeve, mest. pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih, or. z Etiópijčevimi in z Etiópčevimi srednji: EDNINA: im. Etiópijčevo in Etiópčevo, rod. Etiópijčevega in Etiópčevega, daj. Etiópijčevemu in Etiópčevemu, tož. Etiópijčevo in Etiópčevo, mest. pri Etiópijčevem in pri Etiópčevem, or. z Etiópijčevim in z Etiópčevim; DVOJINA: im. Etiópijčevi in Etiópčevi, rod. Etiópijčevih in Etiópčevih, daj. Etiópijčevima in Etiópčevima, tož. Etiópijčevi in Etiópčevi, mest. pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih, or. z Etiópijčevima in z Etiópčevima; MNOŽINA: im. Etiópijčeva in Etiópčeva, rod. Etiópijčevih in Etiópčevih, daj. Etiópijčevim in Etiópčevim, tož. Etiópijčeva in Etiópčeva, mest. pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih, or. z Etiópijčevimi in z Etiópčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen); svojilni pridevniki (iz imen držav); svojilni pridevniki (besedotvorna dvojnica) Slonokoščénoobálčev -a -o in Slonokoščénčev -a -o prid. Po Slonokoščenoobalčevih/Slonokoščenčevih besedah so glavna zanimivost države narodni parki (< Slonokoščenoobalec) {O} moški: EDNINA: im. Slonokoščénoobálčev in Slonokoščénčev, rod. Slonokoščénoobálčevega in Slonokoščénčevega, daj. Slonokoščénoobálčevemu in Slonokoščénčevemu, tož. Slonokoščénoobálčev in Slonokoščénčev (živostno Slonokoščénoobálčevega in Slonokoščénčevega), mest. pri Slonokoščénoobálčevem in pri Slonokoščénčevem, or. s Slonokoščénoobálčevim in s Slonokoščénčevim; DVOJINA: im. Slonokoščénoobálčeva in Slonokoščénčeva, rod. Slonokoščénoobálčevih in Slonokoščénčevih, daj. Slonokoščénoobálčevima in Slonokoščénčevima, tož. Slonokoščénoobálčeva in Slonokoščénčeva, mest. pri Slonokoščénoobálčevih in pri Slonokoščénčevih, or. s Slonokoščénoobálčevima in s Slonokoščénčevima; MNOŽINA: im. Slonokoščénoobálčevi in Slonokoščénčevi, rod. Slonokoščénoobálčevih in Slonokoščénčevih, daj. Slonokoščénoobálčevim in Slonokoščénčevim, tož. Slonokoščénoobálčeve in Slonokoščénčeve, mest. pri Slonokoščénoobálčevih in pri Slonokoščénčevih, or. s Slonokoščénoobálčevimi in s Slonokoščénčevimi ženski: EDNINA: im. Slonokoščénoobálčeva in Slonokoščénčeva, rod. Slonokoščénoobálčeve in Slonokoščénčeve, daj. Slonokoščénoobálčevi in Slonokoščénčevi, tož. Slonokoščénoobálčevo in Slonokoščénčevo, mest. pri Slonokoščénoobálčevi in pri Slonokoščénčevi, or. s Slonokoščénoobálčevo in s Slonokoščénčevo; DVOJINA: im. Slonokoščénoobálčevi in Slonokoščénčevi, rod. Slonokoščénoobálčevih in Slonokoščénčevih, daj. Slonokoščénoobálčevima in Slonokoščénčevima, tož. Slonokoščénoobálčevi in Slonokoščénčevi, mest. pri Slonokoščénoobálčevih in pri Slonokoščénčevih, or. s Slonokoščénoobálčevima in s Slonokoščénčevima; MNOŽINA: im. Slonokoščénoobálčeve in Slonokoščénčeve, rod. Slonokoščénoobálčevih in Slonokoščénčevih, daj. Slonokoščénoobálčevim in Slonokoščénčevim, tož. Slonokoščénoobálčeve in Slonokoščénčeve, mest. pri Slonokoščénoobálčevih in pri Slonokoščénčevih, or. s Slonokoščénoobálčevimi in s Slonokoščénčevimi srednji: EDNINA: im. Slonokoščénoobálčevo in Slonokoščénčevo, rod. Slonokoščénoobálčevega in Slonokoščénčevega, daj. Slonokoščénoobálčevemu in Slonokoščénčevemu, tož. Slonokoščénoobálčevo in Slonokoščénčevo, mest. pri Slonokoščénoobálčevem in pri Slonokoščénčevem, or. s Slonokoščénoobálčevim in s Slonokoščénčevim; DVOJINA: im. Slonokoščénoobálčevi in Slonokoščénčevi, rod. Slonokoščénoobálčevih in Slonokoščénčevih, daj. Slonokoščénoobálčevima in 182 Slonokoščénčevima, tož. Slonokoščénoobálčevi in Slonokoščénčevi, mest. pri Slonokoščénoobálčevih in pri Slonokoščénčevih, or. s Slonokoščénoobálčevima in s Slonokoščénčevima; MNOŽINA: im. Slonokoščénoobálčeva in Slonokoščénčeva, rod. Slonokoščénoobálčevih in Slonokoščénčevih, daj. Slonokoščénoobálčevim in Slonokoščénčevim, tož. Slonokoščénoobálčeva in Slonokoščénčeva, mest. pri Slonokoščénoobálčevih in pri Slonokoščénčevih, or. s Slonokoščénoobálčevimi in s Slonokoščénčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen); svojilni pridevniki (iz imen držav); svojilni pridevniki (besedotvorna dvojnica) Švícarjev -a -o prid. Na koncu je vendarle zmagala Švicarjeva ponudba (< Švicar) {O} moški: EDNINA: im. Švícarjev, rod. Švícarjevega, daj. Švícarjevemu, tož. Švícarjev (živostno Švícarjevega), mest. pri Švícarjevem, or. s Švícarjevim; DVOJINA: im. Švícarjeva, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevima, tož. Švícarjeva, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevima; MNOŽINA: im. Švícarjevi, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevim, tož. Švícarjeve, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevimi ženski: EDNINA: im. Švícarjeva, rod. Švícarjeve, daj. Švícarjevi, tož. Švícarjevo, mest. pri Švícarjevi, or. s Švícarjevo; DVOJINA: im. Švícarjevi, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevima, tož. Švícarjevi, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevima; MNOŽINA: im. Švícarjeve, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevim, tož. Švícarjeve, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevimi srednji: EDNINA: im. Švícarjevo, rod. Švícarjevega, daj. Švícarjevemu, tož. Švícarjevo, mest. pri Švícarjevem, or. s Švícarjevim; DVOJINA: im. Švícarjevi, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevima, tož. Švícarjevi, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevima; MNOŽINA: im. Švícarjeva, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevim, tož. Švícarjeva, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen); svojilni pridevniki (iz imen držav) Nabor slovarskih iztočnic: Afganistančev Azerbajdžančev Albančev Azijčev Alžirčev Bahamčev Andorčev Bangladeševčev Angolčev Belgijčev Argentinčev Bissaučev Armenčev Bocvančev Avstralčev Bolivijčev Avstralčev Brazilčev Avstrijčev Britančev 183 Brunejčev Jordančev Burkinčev Južnokorejčev Burundijčev Južnosudančev Butančev Kamerunčev Čadovčev Katarčev Čilenčev Kazahstančev Črnogorčev Kenijčev Dančev Kirgizistančev Dominikančev Kiribatijčev Ekvadorčev Kitajčev Ekvatorialnogvinejčev Kolumbijčev Eritrejčev Kosovčev Estončev Kubančev Etiopijčev in Etiopčev Latvijčev Evrazijčev Lesotčev Evropejčev Libanončev Fidžijčev Liberijčev Filipinčev Lihtenštajnčev Finčev Litovčev Gabončev Madagaskarčev Gambijčev Makedončev Gančev Malavijčev Gruzijčev in Gruzinčev Maldivijčev in Maldivčev Gvajančev Malezijčev Gvatemalčev Malijčev Gvinejčev Marshallovčev Haitijčev Mavretančev Indijčev Mikronezijčev Indonezijčev Mjanmarčev Irančev Moldavijčev in Moldavčev Irčev Mongolčev Islandčev Namibijčev Izraelčev Nemčev Japončev Nepalčev Jemenčev Nigerijčev 184 Nigrčev Sudančev Nikaragovčev Surinamčev Nizozemčev Svazijčev Novozelandčev Svetolucijčev Oceanijčev Švicarjev Omančev Tadžikistančev Pakistančev Tajčev Palestinčev Tajvančev Panamčev Tanzanijčev Papuančev Togovčev Paragvajčev Tongovčev Perujčev Tunizijčev Portugalčev Turkmenčev Ruandčev Turkmenistančev Salomončev Tuvalujčev Salvadorčev Ukrajinčev Samoančev in Samojčev Urugvajčev Sanmarinčev Uzbekistančev Saudčev in Saudijčev Vanuatujčev Sejšelčev Vatikančev Senegalčev Venezuelčev Severnokorejčev Vietnamčev Sierraleončev Vzhodnokongovčev Singapurčev Vzhodnotimorčev Sirčev in Sirijčev Zahodnokongovčev Slonokoščenoobalčev in Slonokoščenčev Zahodnosaharčev Slovenčev Zambijčev Somalčev in Somalijčev Zimbabvejčev Špančev 185 Svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen pri imenih pokrajin, otokov) Geslovnik: Problemski sklop obsega 6 svojilnih pridevnikov iz enobesednih prebivalskih imen iz imen pokrajin (2) in otokov (4), ki je nastal na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Prebivalska imena (iz imen pokrajin, otokov)«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do preglasa (npr. Tobagovčev) ali poenobesedenja (npr. Novogvinejčev). Novosti: Novost glede na SP 2001 so svojilni pridevniki iz prebivalskih imen pri tistih pokrajinah in otokih, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (npr. Barbudčev, Tobagovčev). Novost v slovarju so tudi dvojnice, ki so posledica dvojničnosti izhodiščnih prebivalskih imen (npr. Bosančev – Bosenčev). Dvojnica je vpisana v geslu iztočnične oblike in nima lastnega gesla. Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni besedi (prebivalskem imenu), iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (npr. Bosančev < Bosna). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. Slovarski prikaz: Antígovčev -a -o prid. Z Antigovčevo ribiško ladjo so pristali na otoku (< Antigovec) {O} moški: EDNINA: im. Antígovčev, rod. Antígovčevega, daj. Antígovčevemu, tož. Antígovčev (živostno Antígovčevega), mest. pri Antígovčevem, or. z Antígovčevim; DVOJINA: im. Antígovčeva, rod. Antígovčevih, daj. Antígovčevima, tož. Antígovčeva, mest. pri Antígovčevih, or. z Antígovčevima; MNOŽINA: im. Antígovčevi, rod. Antígovčevih, daj. Antígovčevim, tož. Antígovčeve, mest. pri Antígovčevih, or. z Antígovčevimi ženski: EDNINA: im. Antígovčeva, rod. Antígovčeve, daj. Antígovčevi, tož. Antígovčevo, mest. pri Antígovčevi, or. z Antígovčevo; DVOJINA: im. Antígovčevi, rod. Antígovčevih, daj. Antígovčevima, tož. Antígovčevi, mest. pri Antígovčevih, or. z Antígovčevima; MNOŽINA: im. Antígovčeve, rod. Antígovčevih, daj. Antígovčevim, tož. Antígovčeve, mest. pri Antígovčevih, or. z Antígovčevimi srednji: EDNINA: im. Antígovčevo, rod. Antígovčevega, daj. Antígovčevemu, tož. Antígovčevo, mest. pri Antígovčevem, or. z Antígovčevim; DVOJINA: im. Antígovčevi, rod. Antígovčevih, daj. Antígovčevima, tož. Antígovčevi, mest. pri Antígovčevih, or. z Antígovčevima; MNOŽINA: im. Antígovčeva, rod. Antígovčevih, daj. Antígovčevim, tož. Antígovčeva, mest. pri Antígovčevih, or. z Antígovčevimi 186 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen); svojilni pridevniki (iz imen otokov) Barbúdčev -a -o prid. Presenetila jih je Barbudčeva vrnitev domov (< Barbudec) {O} moški: EDNINA: im. Barbúdčev, rod. Barbúdčevega, daj. Barbúdčevemu, tož. Barbúdčev (živostno Barbúdčevega), mest. pri Barbúdčevem, or. z Barbúdčevim; DVOJINA: im. Barbúdčeva, rod. Barbúdčevih, daj. Barbúdčevima, tož. Barbúdčeva, mest. pri Barbúdčevih, or. z Barbúdčevima; MNOŽINA: im. Barbúdčevi, rod. Barbúdčevih, daj. Barbúdčevim, tož. Barbúdčeve, mest. pri Barbúdčevih, or. z Barbúdčevimi ženski: EDNINA: im. Barbúdčeva, rod. Barbúdčeve, daj. Barbúdčevi, tož. Barbúdčevo, mest. pri Barbúdčevi, or. z Barbúdčevo; DVOJINA: im. Barbúdčevi, rod. Barbúdčevih, daj. Barbúdčevima, tož. Barbúdčevi, mest. pri Barbúdčevih, or. z Barbúdčevima; MNOŽINA: im. Barbúdčeve, rod. Barbúdčevih, daj. Barbúdčevim, tož. Barbúdčeve, mest. pri Barbúdčevih, or. z Barbúdčevimi srednji: EDNINA: im. Barbúdčevo, rod. Barbúdčevega, daj. Barbúdčevemu, tož. Barbúdčevo, mest. pri Barbúdčevem, or. z Barbúdčevim; DVOJINA: im. Barbúdčevi, rod. Barbúdčevih, daj. Barbúdčevima, tož. Barbúdčevi, mest. pri Barbúdčevih, or. z Barbúdčevima; MNOŽINA: im. Barbúdčeva, rod. Barbúdčevih, daj. Barbúdčevim, tož. Barbúdčeva, mest. pri Barbúdčevih, or. z Barbúdčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen); svojilni pridevniki (iz imen otokov) Nabor slovarskih iztočnic: Antigovčev Barbudčev Bosančev Hercegovčev Novogvinejčev Tobagovčev 187 Svojilni pridevniki (iz priimkov s predimki) Geslovnik: Problemski sklop obsega 39 svojilnih pridevnikov iz priimkov s predimki in je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Imena s predimki«. Novosti: Svojilni pridevniki iz imen s predimki so v nasprotju z SP 2001 uvrščeni v samostojna gesla. Pri redigiranju smo sledili rabi in v gradivu neizkazane oblike iz SP 2001 (npr. Ortegaygassetov, Baudouindecourtenayjev) nadomestili z izkazanimi ( Gassetov, Baudouinov/ de Courtenayjev). Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni obliki, kar je za uporabnika pomembno zlasti pri večdelnih priimkih s predimki, pri katerih je pridevniška oblika izpeljana le iz enega dela (npr. d'Estaingov < Giscard d'Estaing). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 115. Slovarski prikaz: de Pálmov ~ -a ~ -o prid. De Palmova odločitev ne preseneča; Pripovedoval je o de Palmovih trenerskih metodah (< de Palma) {O} moški: EDNINA: im. de Pálmov, rod. de Pálmovega, daj. de Pálmovemu, tož. de Pálmov (živostno de Pálmovega), mest. pri de Pálmovem, or. z de Pálmovim; DVOJINA: im. de Pálmova, rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovima, tož. de Pálmova, mest. pri de Pálmovih, or. z de Pálmovima; MNOŽINA: im. de Pálmovi, rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovim, tož. de Pálmove, mest. pri de Pálmovih, or. z de Pálmovimi ženski: EDNINA: im. de Pálmova, rod. de Pálmove, daj. de Pálmovi, tož. de Pálmovo, mest. pri de Pálmovi, or. z de Pálmovo; DVOJINA: im. de Pálmovi, rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovima, tož. de Pálmovi, mest. pri de Pálmovih, or. z de Pálmovima; MNOŽINA: im. de Pálmove, rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovim, tož. de Pálmove, mest. pri de Pálmovih, or. z de Pálmovimi srednji: EDNINA: im. de Pálmovo, rod. de Pálmovega, daj. de Pálmovemu, tož. de Pálmovo, mest. pri de Pálmovem, or. z de Pálmovim; DVOJINA: im. de Pálmovi, rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovima, tož. de Pálmovi, mest. pri de Pálmovih, or. z de Pálmovima; MNOŽINA: im. de Pálmova, rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovim, tož. de Pálmova, mest. pri de Pálmovih, or. z de Pálmovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz imen s predimki) 188 De Pálmov ~ -a ~ -o prid. De Palmov »Brazgotinec«; dokumentarni film o De Palmovem snemanju (< De Palma) {O} moški: EDNINA: im. De Pálmov, rod. De Pálmovega, daj. De Pálmovemu, tož. De Pálmov (živostno De Pálmovega), mest. pri De Pálmovem, or. z De Pálmovim; DVOJINA: im. De Pálmova, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovima, tož. De Pálmova, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovima; MNOŽINA: im. De Pálmovi, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovim, tož. De Pálmove, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovimi ženski: EDNINA: im. De Pálmova, rod. De Pálmove, daj. De Pálmovi, tož. De Pálmovo, mest. pri De Pálmovi, or. z De Pálmovo; DVOJINA: im. De Pálmovi, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovima, tož. De Pálmovi, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovima; MNOŽINA: im. De Pálmove, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovim, tož. De Pálmove, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovimi srednji: EDNINA: im. De Pálmovo, rod. De Pálmovega, daj. De Pálmovemu, tož. De Pálmovo, mest. pri De Pálmovem, or. z De Pálmovim; DVOJINA: im. De Pálmovi, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovima, tož. De Pálmovi, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovima; MNOŽINA: im. De Pálmova, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovim, tož. De Pálmova, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz imen s predimki) Metternichov -a -o [métərnihov-] prid. Za Metternichovo Avstrijo je bila značilna policijska strahovlada (< Metternich) {O} moški: EDNINA: im. Metternichov, rod. Metternichovega, daj. Metternichovemu, tož. Metternichov (živostno Metternichovega), mest. pri Metternichovem, or. z Metternichovim; DVOJINA: im. Metternichova, rod. Metternichovih, daj. Metternichovima, tož. Metternichova, mest. pri Metternichovih, or. z Metternichovima; MNOŽINA: im. Metternichovi, rod. Metternichovih, daj. Metternichovim, tož. Metternichove, mest. pri Metternichovih, or. z Metternichovimi ženski: EDNINA: im. Metternichova, rod. Metternichove, daj. Metternichovi, tož. Metternichovo, mest. pri Metternichovi, or. z Metternichovo; DVOJINA: im. Metternichovi, rod. Metternichovih, daj. Metternichovima, tož. Metternichovi, mest. pri Metternichovih, or. z Metternichovima; MNOŽINA: im. Metternichove, rod. Metternichovih, daj. Metternichovim, tož. Metternichove, mest. pri Metternichovih, or. z Metternichovimi srednji: EDNINA: im. Metternichovo, rod. Metternichovega, daj. Metternichovemu, tož. Metternichovo, mest. pri Metternichovem, or. z Metternichovim; DVOJINA: im. Metternichovi, rod. Metternichovih, daj. Metternichovima, tož. Metternichovi, mest. pri Metternichovih, or. z Metternichovima; MNOŽINA: im. Metternichova, rod. Metternichovih, daj. Metternichovim, tož. Metternichova, mest. pri Metternichovih, or. z Metternichovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz imen s predimki) van Goghov ~ -a ~ -o [van gógov-] prid. Van Goghova pisma so neizčrpen vir spoznavanja njegovega življenja in dela; Razstava v Madridu se posveča van Goghovim zadnjim dnevom (< van Gogh) {O} moški: EDNINA: im. van Goghov, rod. van Goghovega, daj. van Goghovemu, tož. van Goghov (živostno van Goghovega), mest. pri van Goghovem, or. z van Goghovim; DVOJINA: im. van Goghova, rod. van Goghovih, daj. van Goghovima, tož. van Goghova, mest. pri van 189 Goghovih, or. z van Goghovima; MNOŽINA: im. van Goghovi, rod. van Goghovih, daj. van Goghovim, tož. van Goghove, mest. pri van Goghovih, or. z van Goghovimi ženski: EDNINA: im. van Goghova, rod. van Goghove, daj. van Goghovi, tož. van Goghovo, mest. pri van Goghovi, or. z van Goghovo; DVOJINA: im. van Goghovi, rod. van Goghovih, daj. van Goghovima, tož. van Goghovi, mest. pri van Goghovih, or. z van Goghovima; MNOŽINA: im. van Goghove, rod. van Goghovih, daj. van Goghovim, tož. van Goghove, mest. pri van Goghovih, or. z van Goghovimi srednji: EDNINA: im. van Goghovo, rod. van Goghovega, daj. van Goghovemu, tož. van Goghovo, mest. pri van Goghovem, or. z van Goghovim; DVOJINA: im. van Goghovi, rod. van Goghovih, daj. van Goghovima, tož. van Goghovi, mest. pri van Goghovih, or. z van Goghovima; MNOŽINA: im. van Goghova, rod. van Goghovih, daj. van Goghovim, tož. van Goghova, mest. pri van Goghovih, or. z van Goghovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz imen s predimki) Nabor slovarskih iztočnic: al Haitamov Gassetov Asadov in al Asadov Goethejev Baudouinov Hitomarov Beethovnov Humboldtov Calderónov La Fayettov D᾽Annunziov in D’Annunziev La Fontainov da Vincijev MacDowllov De Amicisov McDonaldov de Courtenayjev Metternichov de Gaullov O᾽Connorjev de la Vegov Prévostov de Palmov Richelieujev De Palmov Saint-Exupéryjev de Souzov St. Johnov De Souzov Van Allenov d᾽Estaingov van Dyckov d᾽Indyjev van Goghov Dos Passosov Vignyjev dos Santosov von Grünigenov El Grecov 190 Svojilni pridevniki (iz priimkov) Geslovnik: Geslovnik obsega 283 svojilnih pridevnikov iz priimkov, vključenih v sklop »Lastna imena, priimki«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, jezikovni svetovalnici in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi priimka v svojilni pridevnik pride do: (1) preglasa (tip Bajčev); (2) pogovorne podaljšave osnove s t (tip Jenko); (3) izpusta neobstojnega polglasnika (tip Erjavčev) in (4) uporabe ženskega pridevniškega obrazila (tip Fajdiga). Kasneje je bil nabor dopolnjen s priimki, ki predstavljajo podstavo pridevnikom v različnih stalnih besednih zvezah ( Diesel > Dieslov motor). Novosti: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik, kar je za uporabnika pomembno zlasti pri imenih z neobstojnim polglasnikom ( Bajčev < Bajc, Bajec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. Slovarski prikaz: Alzheimerjev -a -o [álchajmerjev-] prid. Obiskali so Alzheimerjevo rojstno mesto Markbreit Alzheimerjeva/alzheimerjeva bolezen ||bolezen||: Za trditev, da vino učinkovito pomaga ublažiti Alzheimerjevo/alzheimerjevo bolezen, ni znanstvenih dokazov (< Alzheimer) {O} moški: EDNINA: im. Alzheimerjev, rod. Alzheimerjevega, daj. Alzheimerjevemu, tož. Alzheimerjev (živostno Alzheimerjevega), mest. pri Alzheimerjevem, or. z Alzheimerjevim; DVOJINA: im. Alzheimerjeva, rod. Alzheimerjevih, daj. Alzheimerjevima, tož. Alzheimerjeva, mest. pri Alzheimerjevih, or. z Alzheimerjevima; MNOŽINA: im. Alzheimerjevi, rod. Alzheimerjevih, daj. Alzheimerjevim, tož. Alzheimerjeve, mest. pri Alzheimerjevih, or. z Alzheimerjevimi ženski: EDNINA: im. Alzheimerjeva, rod. Alzheimerjeve, daj. Alzheimerjevi, tož. Alzheimerjevo, mest. pri Alzheimerjevi, or. z Alzheimerjevo; DVOJINA: im. Alzheimerjevi, rod. Alzheimerjevih, daj. Alzheimerjevima, tož. Alzheimerjevi, mest. pri Alzheimerjevih, or. z Alzheimerjevima; MNOŽINA: im. Alzheimerjeve, rod. Alzheimerjevih, daj. Alzheimerjevim, tož. Alzheimerjeve, mest. pri Alzheimerjevih, or. z Alzheimerjevimi srednji: EDNINA: im. Alzheimerjevo, rod. Alzheimerjevega, daj. Alzheimerjevemu, tož. Alzheimerjevo, mest. pri Alzheimerjevem, or. z Alzheimerjevim; DVOJINA: im. Alzheimerjevi, 191 rod. Alzheimerjevih, daj. Alzheimerjevima, tož. Alzheimerjevi, mest. pri Alzheimerjevih, or. z Alzheimerjevima; MNOŽINA: im. Alzheimerjeva, rod. Alzheimerjevih, daj. Alzheimerjevim, tož. Alzheimerjeva, mest. pri Alzheimerjevih, or. z Alzheimerjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Ambróžičev -a -o prid. Razpravljali so o Ambrožičevi poeziji (< Ambrožič) {O} moški: EDNINA: im. Ambróžičev, rod. Ambróžičevega, daj. Ambróžičevemu, tož. Ambróžičev (živostno Ambróžičevega), mest. pri Ambróžičevem, or. z Ambróžičevim; DVOJINA: im. Ambróžičeva, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevima, tož. Ambróžičeva, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevima; MNOŽINA: im. Ambróžičevi, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevim, tož. Ambróžičeve, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevimi ženski: EDNINA: im. Ambróžičeva, rod. Ambróžičeve, daj. Ambróžičevi, tož. Ambróžičevo, mest. pri Ambróžičevi, or. z Ambróžičevo; DVOJINA: im. Ambróžičevi, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevima, tož. Ambróžičevi, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevima; MNOŽINA: im. Ambróžičeve, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevim, tož. Ambróžičeve, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevimi srednji: EDNINA: im. Ambróžičevo, rod. Ambróžičevega, daj. Ambróžičevemu, tož. Ambróžičevo, mest. pri Ambróžičevem, or. z Ambróžičevim; DVOJINA: im. Ambróžičevi, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevima, tož. Ambróžičevi, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevima; MNOŽINA: im. Ambróžičeva, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevim, tož. Ambróžičeva, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov) Goncourtov -a -o in Goncourtev -a -o [gonkúrov- in gonkúrjev-] prid. Prebral sem izvrsten roman Goncourtovega/Goncourtevega nagrajenca Goncourtova/Goncourteva nagrada |podomačeno za Prix Goncourt| ||nagrada||: Prvo Goncourtovo/Goncourtevo nagrado so podelili 21. decembra 1903 (< Goncourt) {O} moški: EDNINA: im. Goncourtov in Goncourtev, rod. Goncourtovega in Goncourtevega, daj. Goncourtovemu in Goncourtevemu, tož. Goncourtov in Goncourtev (živostno Goncourtovega in Goncourtevega), mest. pri Goncourtovem in pri Goncourtevem, or. z Goncourtovim in z Goncourtevim; DVOJINA: im. Goncourtova in Goncourteva, rod. Goncourtovih in Goncourtevih, daj. Goncourtovima in Goncourtevima, tož. Goncourtova in Goncourteva, mest. pri Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z Goncourtovima in z Goncourtevima; MNOŽINA: im. Goncourtovi in Goncourtevi, rod. Goncourtovih in Goncourtevih, daj. Goncourtovim in Goncourtevim, tož. Goncourtove in Goncourteve, mest. pri Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z Goncourtovimi in z Goncourtevimi ženski: EDNINA: im. Goncourtova in Goncourteva, rod. Goncourtove in Goncourteve, daj. Goncourtovi in Goncourtevi, tož. Goncourtovo in Goncourtevo, mest. pri Goncourtovi in pri Goncourtevi, or. z Goncourtovo in z Goncourtevo; DVOJINA: im. Goncourtovi in Goncourtevi, rod. Goncourtevih in Goncourtovih, daj. Goncourtovima in Goncourtevima, tož. Goncourtovi in 192 Goncourtevi, mest. pri Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z Goncourtovima in z Goncourtevima; MNOŽINA: im. Goncourtove in Goncourteve, rod. Goncourtovih in Goncourtevih, daj. Goncourtevim in Goncourtovim, tož. Goncourtove in Goncourteve, mest. pri Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z Goncourtovimi in z Goncourtevimi srednji: EDNINA: im. Goncourtovo in Goncourtevo, rod. Goncourtovega in Goncourtevega, daj. Goncourtovemu in Goncourtevemu, tož. Goncourtovo in Goncourtevo, mest. pri Goncourtovem in pri Goncourtevem, or. z Goncourtovim in z Goncourtevim; DVOJINA: im. Goncourtovi in Goncourtevi, rod. Goncourtovih in Goncourtevih, daj. Goncourtovima in Goncourtevima, tož. Goncourtovi in Goncourtevi, mest. pri Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z Goncourtovima in z Goncourtevima; MNOŽINA: im. Goncourtova in Goncourteva, rod. Goncourtovih in Goncourtevih, daj. Goncourtovim in Goncourtevim, tož. Goncourtova in Goncourteva, mest. pri Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z Goncourtovimi in z Goncourtevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki (iz priimkov) Grúmov -a -o prid. Grumova zbrana dela Grumova nagrada ||nagrada||: Nominirana je bila za Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo (< Grum) {O} moški: EDNINA: im. Grúmov, rod. Grúmovega, daj. Grúmovemu, tož. Grúmov (živostno Grúmovega), mest. pri Grúmovem, or. z Grúmovim; DVOJINA: im. Grúmova, rod. Grúmovih, daj. Grúmovima, tož. Grúmova, mest. pri Grúmovih, or. z Grúmovima; MNOŽINA: im. Grúmovi, rod. Grúmovih, daj. Grúmovim, tož. Grúmove, mest. pri Grúmovih, or. z Grúmovimi ženski: EDNINA: im. Grúmova, rod. Grúmove, daj. Grúmovi, tož. Grúmovo, mest. pri Grúmovi, or. z Grúmovo; DVOJINA: im. Grúmovi, rod. Grúmovih, daj. Grúmovima, tož. Grúmovi, mest. pri Grúmovih, or. z Grúmovima; MNOŽINA: im. Grúmove, rod. Grúmovih, daj. Grúmovim, tož. Grúmove, mest. pri Grúmovih, or. z Grúmovimi srednji: EDNINA: im. Grúmovo, rod. Grúmovega, daj. Grúmovemu, tož. Grúmovo, mest. pri Grúmovem, or. z Grúmovim; DVOJINA: im. Grúmovi, rod. Grúmovih, daj. Grúmovima, tož. Grúmovi, mest. pri Grúmovih, or. z Grúmovima; MNOŽINA: im. Grúmova, rod. Grúmovih, daj. Grúmovim, tož. Grúmova, mest. pri Grúmovih, or. z Grúmovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki (iz priimkov) Valvasorjev -a -o [válvazorjev-] prid. Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske; Valvasorjev nagrajenec, nagrajenka Valvasorjeva nagrada ||nagrada||: Loški muzej je prejel Valvasorjevo nagrado, najvišje odlikovanje v muzealstvu (< Valvasor) {O} moški: EDNINA: im. Valvasorjev, rod. Valvasorjevega, daj. Valvasorjevemu, tož. Valvasorjev (živostno Valvasorjevega), mest. pri Valvasorjevem, or. z Valvasorjevim; DVOJINA: im. Valvasorjeva, rod. Valvasorjevih, daj. Valvasorjevima, tož. Valvasorjeva, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevima; MNOŽINA: im. Valvasorjevi, rod. Valvasorjevih, daj. Valvasorjevim, tož. Valvasorjeve, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevimi ženski: EDNINA: im. Valvasorjeva, rod. Valvasorjeve, daj. Valvasorjevi, tož. Valvasorjevo, mest. pri Valvasorjevi, or. z Valvasorjevo; DVOJINA: im. Valvasorjevi, rod. Valvasorjevih, daj. Valvasorjevima, tož. Valvasorjevi, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevima; MNOŽINA: im. 193 Valvasorjeve, rod. Valvasorjevih, daj. Valvasorjevim, tož. Valvasorjeve, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevimi srednji: EDNINA: im. Valvasorjevo, rod. Valvasorjevega, daj. Valvasorjevemu, tož. Valvasorjevo, mest. pri Valvasorjevem, or. z Valvasorjevim; DVOJINA: im. Valvasorjevi, rod. Valvasorjevih, daj. Valvasorjevima, tož. Valvasorjevi, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevima; MNOŽINA: im. Valvasorjeva, rod. Valvasorjevih, daj. Valvasorjevim, tož. Valvasorjeva, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov); poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov Nabor slovarskih iztočnic: Abbejev Beaufortov in Beaufortev Cerarjev Abelov Bernoullijev Cervantesov Addisonov Bessemerjev Cooperjev Albertijev Betettov Coulombov Alberti-Žnideršičev Bethejev Crohnov Aljažev Bethe-Weizsackerjev Cvetkov Alzheimerjev Bevčev Černetov Ambrožičev Blagajev Davisov Amperov in Amperjev Blažičev Demšarjev Andersenov Bloudkov Dieslov Apgarjev Bogatajev Dolenčev Arharjev Boltzmannov Dolinarjev Artaudov in Artaudev Boolov Dopplerjev Aspergerjev Borštnikov Downov Atkinsonov Boylov Einsteinov Atkinsov Božičev Erjavčev Avogadrov Braillov in Braillev Fahrenheitov Babičev Braunov Fajdigov Badjurov Bregarjev Faradayev Bajčev Briggsov Fassbinderjev Balintov Buchnerjev Fibonaccijev Barillov Bukovčev Filipičev Bartolov Cankarjev Fleischmannov Basedowov Cassinijev Gajškov Baumannov Celzijev Galilejev 194 Geigerjev Kasteličev Kuharjev Gerbčev Kaučičev Kumrov Gerbičev Kavčičev Lavričev Godčev Keglov Lazarjev Goethejev Kelvinov Lebarjev Golgijev Keplerjev Leskovarjev Goncourtov in Klemenčičev Levstikov Goncourtev Knafelčev Likarjev Gorenčev Knausov Logarjev Gorjupov Kneippov Ludolfov Grahamov Kocjančičev Magirusov Gregoričev Kočevarjev Markovićev Grumov Kodričev Markovičev Hafnerjev Kokaljev Matkov Halleyjev Kolaričev Mavričev Herschlov Kolarjev Megličev Higgsov Kolenčev Mendlov Hočevarjev Kopernikov Mercallijev Hodžićev Koraćev Michelinov Hondov Koroščev Miheličev Hookov Kosijev Miklavčičev Hribarjev Koširjev Mlakarjev Hubblov Kovačev Mlinaričev Humarjev Kovačevićev Mlinarjev Ilićev Kovačičev Mohoričev Ivančičev Kozinov Mohrov Janežičev Koželjev Montessorijev Jarčev Krajnčev Morsejev Jazbečev Kraljev Mozartov Jenkov Kramarjev Müllerjev Jeričev Krambergerjev Murkov Joulov Kranjčev Nemčev Jovanovićev Krivčev Neperjev Jurčičev Krivičev Newtonov Kaplanov Krugerjev Nikolićev 195 Nobelov Rubikov Uršičev Oginov Rutarjev Valvasorjev Ohmov Sacherjev Vegov Ottov Saksidov Vidičev Papinov Savićev Vidmarjev Parkinsonov Schwannov Vidovičev Pascalov Scopolijev Vodnikov Pavličev Severjev Vodopivčev Peltonov Simoničev Volkov Perkov Sitarjev Voltov Petričev Sjögrenov Vovkov Petrijev Slomškov Wanklov Petrovićev Smrekarjev Wassermannov Petrovičev Sovretov Wattov Pintaričev Stanleyjev Weizsäckerjev Pintarjev Steletov Wertheimov Pirčev Stoparjev Zadravčev Plečnikov Stritarjev Zajčev Podgorškov Stupičev Zakrajškov Pogačarjev Šeligov Zalarjev Popovićev Šinkovčev Zalokarjev Potemkinov Škerjančev Zemljičev Potjomkinov Škodov Zidarjev Povšetov Škofov Zoisov Pradov Štrukljev Zorkov Preglov Šuštarjev Zupančev Pretnarjev Tavčarjev Zupančičev Primožičev Teslov Zverov Priolov Thomasov Žagarjev Pritzkerjev Tollensov Železnikov Pulitzerjev Tomažičev Žibertov Ribičev Tomšičev Žižkov Richterjev Trčkov Žnideršičev Rožančev Turnerjev Župančičev Rožičev Tyndallov 196 Svojilni pridevniki (iz psevdonimov) Geslovnik: Geslovnik obsega 32 svojilnih pridevnikov iz enobesednih psevdonimov, skrivnih imen, umetniških imen ipd., ki je nastal na osnovi nabora problemskega sklopa »Psevdonimi«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu, jezikovni svetovalnici in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do: (1) preglasa (tip Račev); (2) pogovorne podaljšave osnove s t (tip Đurov); (3) obvezne podaljšave osnove s t (tip Rifletov); (4) izpusta neobstojnega polglasnika (tip Plamnov); (5) uporabe ženskega pridevniškega obrazila (tip Rozov). Novosti: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (npr. Rifletov < Rifle). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 956 Slovarski prikaz: Apollinairov -a -o in Apollinairjev -a -o [apolinêrov- in apolinêrjev-] prid. Apollinairove/Apollinairjeve pesmi (< Guillaume Apollinaire) {O} moški: EDNINA: im. Apollinairov in Apollinairjev, rod. Apollinairovega in Apollinairjevega, daj. Apollinairovemu in Apollinairjevemu, tož. Apollinairov in Apollinairjev (živostno Apollinairovega in Apollinairjevega), mest. pri Apollinairovem in pri Apollinairjevem, or. z Apollinairovim in z Apollinairjevim; DVOJINA: im. Apollinairova in Apollinairjeva, rod. Apollinairovih in Apollinairjevih, daj. Apollinairovima in Apollinairjevima, tož. Apollinairova in Apollinairjeva, mest. pri Apollinairovih in pri Apollinairjevih, or. z Apollinairovima in z Apollinairjevima; MNOŽINA: im. Apollinairovi in Apollinairjevi, rod. Apollinairovih in Apollinairjevih, daj. Apollinairovim in Apollinairjevim, tož. Apollinairove in Apollinairjeve, mest. pri Apollinairovih in pri Apollinairjevih, or. z Apollinairovimi in z Apollinairjevimi ženski: EDNINA: im. Apollinairova in Apollinairjeva, rod. Apollinairove in Apollinairjeve, daj. Apollinairovi in Apollinairjevi, tož. Apollinairovo in Apollinairjevo, mest. pri Apollinairovi in pri Apollinairjevi, or. z Apollinairovo in z Apollinairjevo; DVOJINA: im. Apollinairovi in Apollinairjevi, rod. Apollinairovih in Apollinairjevih, daj. Apollinairovima in Apollinairjevima, tož. Apollinairovi in Apollinairjevi, mest. pri Apollinairovih in pri Apollinairjevih, or. z Apollinairovima in z Apollinairjevima; MNOŽINA: im. Apollinairove in Apollinairjeve, rod. Apollinairovih in Apollinairjevih, daj. Apollinairovim in Apollinairjevim, tož. Apollinairove in 197 Apollinairjeve, mest. pri Apollinairovih in pri Apollinairjevih, or. z Apollinairovimi in z Apollinairjevimi srednji: EDNINA: im. Apollinairovo in Apollinairjevo, rod. Apollinairovega in Apollinairjevega, daj. Apollinairovemu in Apollinairjevemu, tož. Apollinairovo in Apollinairjevo, mest. pri Apollinairovem in pri Apollinairjevem, or. z Apollinairovim in z Apollinairjevim; DVOJINA: im. Apollinairovi in Apollinairjevi, rod. Apollinairovih in Apollinairjevih, daj. Apollinairovima in Apollinairjevima, tož. Apollinairovi in Apollinairjevi, mest. pri Apollinairovih in pri Apollinairjevih, or. z Apollinairovima in z Apollinairjevima; MNOŽINA: im. Apollinairova in Apollinairjeva, rod. Apollinairovih in Apollinairjevih, daj. Apollinairovim in Apollinairjevim, tož. Apollinairova in Apollinairjeva, mest. pri Apollinairovih in pri Apollinairjevih, or. z Apollinairovimi in z Apollinairjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz psevdonimov); svojilni pridevniki (besedotvorna dvojnica) Mahátmov -a -o prid. Mahatmov vnuk (< Mahatma) {O} moški: EDNINA: im. Mahátmov, rod. Mahátmovega, daj. Mahátmovemu, tož. Mahátmov (živostno Mahátmovega), mest. pri Mahátmovem, or. z Mahátmovim; DVOJINA: im. Mahátmova, rod. Mahátmovih, daj. Mahátmovima, tož. Mahátmova, mest. pri Mahátmovih, or. z Mahátmovima; MNOŽINA: im. Mahátmovi, rod. Mahátmovih, daj. Mahátmovim, tož. Mahátmove, mest. pri Mahátmovih, or. z Mahátmovimi ženski: EDNINA: im. Mahátmova, rod. Mahátmove, daj. Mahátmovi, tož. Mahátmovo, mest. pri Mahátmovi, or. z Mahátmovo; DVOJINA: im. Mahátmovi, rod. Mahátmovih, daj. Mahátmovima, tož. Mahátmovi, mest. pri Mahátmovih, or. z Mahátmovima; MNOŽINA: im. Mahátmove, rod. Mahátmovih, daj. Mahátmovim, tož. Mahátmove, mest. pri Mahátmovih, or. z Mahátmovimi srednji: EDNINA: im. Mahátmovo, rod. Mahátmovega, daj. Mahátmovemu, tož. Mahátmovo, mest. pri Mahátmovem, or. z Mahátmovim; DVOJINA: im. Mahátmovi, rod. Mahátmovih, daj. Mahátmovima, tož. Mahátmovi, mest. pri Mahátmovih, or. z Mahátmovima; MNOŽINA: im. Mahátmova, rod. Mahátmovih, daj. Mahátmovim, tož. Mahátmova, mest. pri Mahátmovih, or. z Mahátmovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz psevdonimov) Nabor slovarskih iztočnic: Ahačev Gojčev Apollinairov in Apollinairjev Homeinijev Barbarossov Jakijev Belačev Ježkov Benčev Kaligulov Bowiejev Mahatmov Cimabuejev Molièrov in Molièrjev Didijev Peléjev Donatellov Petruškov El Grecov Plamnov 198 Račev Titov Rifletov Totójev Ronaldov Twiggyjin Rozov Voltairov in Voltairjev Stalinov Zicojev Tintorettov Đurov 199 Svojilni pridevniki (iz živalskih imen) Geslovnik: Problemski sklop obsega 8 svojilnih pridevnikov iz živalskih imen in je bil narejen na podlagi nabora živalskih imen, vključenih v različico 3.0 ePravopisa (tedaj Slovarja pravopisnih težav, oktober 2016). Novosti: Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje ime, iz katerega je tvorjen svojilni pridevnik (npr. Kokijev < Koki). Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 115. Slovarski prikaz: Kêrberjev -a -o prid. Antični pisci so opisovali Kerberjev demonski značaj (< Kerber) {O} moški: EDNINA: im. Kêrberjev, rod. Kêrberjevega, daj. Kêrberjevemu, tož. Kêrberjev (živostno Kêrberjevega), mest. pri Kêrberjevem, or. s Kêrberjevim; DVOJINA: im. Kêrberjeva, rod. Kêrberjevih, daj. Kêrberjevima, tož. Kêrberjeva, mest. pri Kêrberjevih, or. s Kêrberjevima; MNOŽINA: im. Kêrberjevi, rod. Kêrberjevih, daj. Kêrberjevim, tož. Kêrberjeve, mest. pri Kêrberjevih, or. s Kêrberjevimi ženski: EDNINA: im. Kêrberjeva, rod. Kêrberjeve, daj. Kêrberjevi, tož. Kêrberjevo, mest. pri Kêrberjevi, or. s Kêrberjevo; DVOJINA: im. Kêrberjevi, rod. Kêrberjevih, daj. Kêrberjevima, tož. Kêrberjevi, mest. pri Kêrberjevih, or. s Kêrberjevima; MNOŽINA: im. Kêrberjeve, rod. Kêrberjevih, daj. Kêrberjevim, tož. Kêrberjeve, mest. pri Kêrberjevih, or. s Kêrberjevimi srednji: EDNINA: im. Kêrberjevo, rod. Kêrberjevega, daj. Kêrberjevemu, tož. Kêrberjevo, mest. pri Kêrberjevem, or. s Kêrberjevim; DVOJINA: im. Kêrberjevi, rod. Kêrberjevih, daj. Kêrberjevima, tož. Kêrberjevi, mest. pri Kêrberjevih, or. s Kêrberjevima; MNOŽINA: im. Kêrberjeva, rod. Kêrberjevih, daj. Kêrberjevim, tož. Kêrberjeva, mest. pri Kêrberjevih, or. s Kêrberjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz mitoloških imen); svojilni pridevniki (iz živalskih imen) Múrijev -a -o prid. Pred vrati je ležala Murijeva ovratnica (< Muri) {O} moški: EDNINA: im. Múrijev, rod. Múrijevega, daj. Múrijevemu, tož. Múrijev (živostno Múrijevega), mest. pri Múrijevem, or. z Múrijevim; DVOJINA: im. Múrijeva, rod. Múrijevih, daj. 200 Múrijevima, tož. Múrijeva, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevima; MNOŽINA: im. Múrijevi, rod. Múrijevih, daj. Múrijevim, tož. Múrijeve, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevimi ženski: EDNINA: im. Múrijeva, rod. Múrijeve, daj. Múrijevi, tož. Múrijevo, mest. pri Múrijevi, or. z Múrijevo; DVOJINA: im. Múrijevi, rod. Múrijevih, daj. Múrijevima, tož. Múrijevi, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevima; MNOŽINA: im. Múrijeve, rod. Múrijevih, daj. Múrijevim, tož. Múrijeve, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevimi srednji: EDNINA: im. Múrijevo, rod. Múrijevega, daj. Múrijevemu, tož. Múrijevo, mest. pri Múrijevem, or. z Múrijevim; DVOJINA: im. Múrijevi, rod. Múrijevih, daj. Múrijevima, tož. Múrijevi, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevima; MNOŽINA: im. Múrijeva, rod. Múrijevih, daj. Múrijevim, tož. Múrijeva, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz živalskih imen) Nabor slovarskih iztočnic: Cerberjev Kerberjev Kokijev Liskin Murijev Pegazov Pujev Sultanov 201 Živalska imena Geslovnik: Problemski sklop obsega 9 slovarskih iztočnic. Tipološko se uvrščajo med enobesedna imena, ki jih pišemo z veliko začetnico ( Cerber/Kerber, Koki, Pegaz). V rastočem slovarju bodo v nadaljnjih fazah dodana nova živalska imena, če se bo izkazala potreba po podrobnejši redakcijski obravnavi. Novosti: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Novost glede na Slovenski pravopis 2001 je dosledna uvedba pomenske identifikacije v zaglavju. Uvedeno je besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Koki: B Kokijev). Sklic na SP 2001: Pravopisna pravila: § 91. Slovarski prikaz: Kêrber -ja m; ime bitja; živalsko ime |grška bajeslovna žival|: Heraklej ni vedel, kaj naj stori s Kerberjem, zato ga je odpeljal nazaj v Tartar in ga vrnil Hadu {B} Kerberjev {O} EDNINA: im. Kêrber, rod. Kêrberja, daj. Kêrberju, tož. Kêrberja, mest. pri Kêrberju, or. s Kêrberjem; DVOJINA: im. Kêrberja, rod. Kêrberjev, daj. Kêrberjema, tož. Kêrberja, mest. pri Kêrberjih, or. s Kêrberjema; MNOŽINA: im. Kêrberji, rod. Kêrberjev, daj. Kêrberjem, tož. Kêrberje, mest. pri Kêrberjih, or. s Kêrberji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; živalska imena Múri -ja m; ime bitja; živalsko ime |ime živali|: V okolici Medvod se je izgubil psiček Muri; |domišljijski lik|: v zvezi maček Muri Pesmica opisuje sprehod mačka Murija po mestu {B} Murijev {O} EDNINA: im. Múri, rod. Múrija, daj. Múriju, tož. Múrija, mest. pri Múriju, or. z Múrijem; DVOJINA: im. Múrija, rod. Múrijev, daj. Múrijema, tož. Múrija, mest. pri Múrijih, or. z Múrijema; MNOŽINA: im. Múriji, rod. Múrijev, daj. Múrijem, tož. Múrije, mest. pri Múrijih, or. z Múriji 202 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena; domišljijska imena Nabor slovarskih iztočnic: Cerber Kerber Koki Liska Muri Oka Pegaz Pu Sultan 203 Document Outline pravopisne kategorije 2018 Pravopisne kategorije_kolofon_uvod-2018 pravopisne kategorije-jedro