Zdrav Var 2008; 47: 151-155
151
PETNAJST LET REVIJE »CROATIAN MEDICAL JOURNAL« IN
NJEN POMEN ZA SLOVENIJO
FIFTEEN YEARS OF THE »CROATIAN MEDICAL JOURNAL« AND ITS MEANING FOR SLOVENE READERS
Lijana Zaletel-Kragelj1
Prispelo: 22. 5. 2008 – Sprejeto: 29. 5. 2008
Pismo uredni{tvu
Verjetno ve~ina strokovnjakov in raziskovalcev s podro~ja javnega zdravja in družinske medicine v Sloveniji, pa tudi mnogi drugi, pozna kratico CMJ. Leta ozna~uje ugledno medicinsko revijo, ki izhaja na sosednjem Hrva{kem - Croatian Medical Journal. Ker je revija pomembna tudi za Slovenijo, med drugim za razvoj javnega zdravja v Sloveniji, je prav, da {ir{emu krogu bralcev revije Zdravstveno varstvo to revijo nekoliko podrobneje predstavimo, {e posebej zato, ker je nedavno praznovala pomembno obletnico – petnajst let delovanja (1).
Revija je bila ustanovljena leta 1992 v burnih letih razpada Jugoslavije (1, 2) in je naslednica ~asopisa Acta Facultatis Medicae Zagrabiensis, ustanovljenega leta 1953. Zato tudi za~ne izhajati z letnikom 33 (3, 4). Prva redna {tevilka je iz{la februarja tega leta (5), ~eprav so se priprave na ta dogodek za~ele bistveno prej (5), {e pred izidom prve redne {tevilke pa je iz{el suplement o izku{njah hrva{kih zdravnikov v vojnih razmerah (5).
Izraz “dodatek” ni primeren, temve~ izraz “suplement”. Gre za tehni~ni izraz, ki ima svoj pomen v omenjenem kontekstu. Njene ustanoviteljice in lastnice so vse {tiri hrva{ke medicinske fakultete – iz Zagreba, z Reke, iz Osijeka in Splita. Njen sede` pa je na Medicinski fakulteti v Zagrebu (6).
Revija je nastala zato, da bi hrva{kim zdravnikom, ki so imeli pomembne podatke, a so bili neve{~i oblikovati znanstvene prispevke, te omogo~ili dejansko tudi predstaviti (1). [e posebej je to postalo o~itno, ko se je pozno poleti leta 1991 za~ela na Hrva{kem vojna (5). Revija tako predstavlja medicinsko raziskovanje manj{ih znanstvenih okolij in dr`av v razvoju (2) oz. raziskovanje na t.i. znanstveni periferiji (7). Delo in napredek revije ter prizadevanja in stremljenje uredni{tva po kakovosti in prepoznavnosti doma in v svetu, na `alost pa tudi krize, ki jih je revija do`ivljala od svojega nastanka dalje in jih {e do`ivlja, se zrcalijo v uvodnikih k posamezni {tevilki in na forumih za izmenjavo idej: -   v prvem petletnem obdobju je revija izhajala
{tirikrat na leto (3). Trdo uredni{ko delo je po~asi obrodilo sadove z rasto~o mednarodno prepoznavnostjo, kar je kazalo na to, da si je revija uspela najti svojo »tr`no ni{o« v obilici drugih bolj ali manj sorodnih revij. V presojo za objavo v CMJ je za~elo prihajati vedno ve~ ~lankov iz tujine, prav tako pa so ~lanke, objavljene v CMJ, za~eli citirati v tujih revijah (8). Za leto 1995 so tako `e lahko za~eli izra~unavati koli~nik vpliva, bolj znan pod imenom »impact factor« (8). To pa je potegnilo za seboj tudi spremembe v uredni{tvu samem. Uredni{ki odbor se je raz{iril na 35 urednikov iz 15 dr`av vseh celin sveta (8). Prepoznavnost odtlej ves ~as vpliva na delo uredni{tva revije in prispeva k dvigu kakovosti (9). Na koncu tega obdobja se je zgodilo {e nekaj pomembnega. CMJ je med prvimi za~ela uporabljati Enotna vodila za objavljanje prispevkov v biomedicinskih revijah (Uniform requirements for manuscript submission to biomedical journals) (10) `e leta 1997 (8). Tem vodilom dosledno sledi {e danes. [tevilo revij, ki danes sledijo tem vodilom, je naraslo na nekaj manj kot 700 (11). Sledi jim tudi revija Zdravstveno varstvo. So zelo pomembna, saj se s tem vedno bolj usklajujejo standardi biomedicinskih revij po vsem svetu; v drugem petletju je prepoznavnost revije stalno nara{~ala. Leta 1998 so komaj po {estih letih delovanja uredniki upravi~eno ponosno objavili, da je revijo za~ela indeksirati priznana knji`nica National Library of Medicine v bibliografski podatkovni bazi MEDLINE (12). Leto kasneje jo je za~ela indeksirati {e podatkovna baza Thomson Scientifc (9). Citiranost revije je odtlej ve~inoma le rasla (2, 13).
V letu 1998 je bila vklju~ena tudi v indeksiranje podatkovnih baz Institute for Scientifc information ISI – Current Contents/Clinical Medicine in ISI Alerting Services (2).
Vsebinsko se je uredni{tvo v drugem petletju obdobju {e poglobilo v temo, kako lahko zdravniki
1Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Zalo{ka cesta 4, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta: lijana.kragelj@mf.uni-lj.si
152
Zdrav Var 2008; 47
prispevajo k spodbujanju miru in tlakujejo pot h globalnemu gibanju »through health to peace« (5). Koncept je bil kasneje vgrajen v dejavnosti Pakta za stabilnost (Stability Pact), katerih rezultat je mre`a PH-SEE (Public Health Collaboration in South Eastern Europe). Temu je bila posve~ena v za~etku tretjega petletnega obdobja celotna druga {tevilka iz leta 2002 z naslovom »Public Health and Peace« (14).
Vedno bolj je za~ela postajati ta revija tudi revija raziskovalcev iz drugih dr`av v tranziciji, ne samo iz mati~ne Hrva{ke. Tako je lahko na koncu tega petletnega obdobja odgovorila na vpra{anje »Kdo sploh potrebuje CMJ?«, ki si ga je zastavila na samem za~etku izhajanja (5). V tem obdobju, ko se je tudi `e kon~ala vojna na Hrva{kem, se je uredni{tvo revije lahko za~elo posve~ati drugim pomembnim nalogam. Prvo od glavnih vodil in glavnih nalog, ki si jih je zastavilo uredni{tvo v tem obdobju, je bila odli~nost in visoki standardi revije (5), drugo, a ni~ manj pomembno kot prvo, pa mentorstvo avtorjem in njihovo izobra`evanje pri pisanju kakovostnih znanstvenoraziskovalnih prispevkov (2, 5, 15-17). V ta namen so organizirali posebna izobra`evanja, ki so potekala tudi z mednarodno udele`bo strokovnjakov iz uglednih revij in zdru`enj (Lancet, Bi-oMedCentral, Cochrane Collaboration, and Of-fce for Research Integrity of the US Department of Health and Human Services) (5). Tema, ki se zelo pogosto pojavlja v CMJ v povezavi s tem, je revitalizacija akademske medicine. [e posebej pa so se posvetili vzgoji podmladka na Hrva{kem in za~eli po vzoru revije British Medical Journal izdajati {tevilke, posve~ene {tudentskemu raziskovalnemu delu (5). Svoje delo z avtorji so predstavili tudi {ir{i javnosti (18). Ob izobra`evanju pa so klju~nega pomena tudi jasna in nazorna navodila avtorjem, kako naj pripravijo ~lanek za objavo v CMJ (19). S pomo~jo intenzivnega dela na izobraževanju in vodenju piscev ~lankov so ~lanki, objavljeni v CMJ, postali bistveno kvalitetnej{i in s tem tudi bolj zanimivi za mednarodno raziskovalno javnost, kar je {e pripomoglo k utrjevanju ugleda CMJ.
CMJ je ~isto na za~etku tega drugega petletnega obdobja v letu 1997 za~ela izdajati tematske {tevilke in jih odtlej izdaja vsako leto (1, 5). Prva tematska {tevilka je imela naslov »Aging« in je bila del mednarodnih prizadevanj revije Journal of American Medical Association (JAMA), da bi spro`ila objavo globalne tematske {tevilke na temo staranja po vsem svetu. CMJ je bila ena od
97 revij iz 31 dr`av sveta (5), ki se je tega projekta udele`ila.
Leta 1999 je vidnost revije, po prosti dostopnosti polnega besedila ~lankov na spletni strani CMJ, mo~no narasla (3). V zadnjem letu te druge petletke, v letu 2001, pa je revija za~ela izhajati tudi pogosteje – namesto {tirikrat {estkrat na leto (14).
Ne smemo pozabiti omeniti, da je revija oziroma njeni uredniki postala ~lanica mednarodnih zdru`enj, kot so European Association of Science Editors, Council of Science Editors, in World Association of Medical Editors.
V za~etku leta 2002, ko je revija praznovala deseto obletnico svojega obstoja, je imela tako `e veliko pokazati (5, 20);
v tretjem petletnem obdobju se je uredni{tvo CMJ posvetilo vrednotenju uredni{kega dela, statisti~nemu izobra`evanju avtorjev in urejanju formalnih odnosov med CMJ in njenimi lastniki. Vrednotenje uredni{kega dela je pomemben temelj dobrega urednikovanja, zato se je uredni{tvo lotilo tudi tega. Svoje raziskovanje, povezano s tem, so objavili v CMJ in drugih revijah (5). [e posebej jih je zanimalo dogajanje okoli koli~nika vpliva CMJ in kaj vpliva nanj (13, 21, 22). Pomemben korak k dodatnemu izbolj{anju revije je bilo v za~etku tretjega petletnega obdobja izoblikovanje skupine statisti~nih urednikov, ki so izdelali napotke in {e danes pomagajo avtorjem, da na najbolj primeren na~in predstavijo svoje izsledke (5). Objavili pa so tudi prispevek o mo`nih napakah, ki jih avtorji lahko zagre{ijo pri predstavljanju izsledkov (23).
V  tem obdobju pa so se lotili tudi formalnopravnega urejanja odnosov med revijo in njenimi lastnicami – {tirimi medicinskimi fakultetami (1). Ta proces se je pospe{eno za~el odvijati v letu 2003 (6). CMJ je nastal namre~, podobno kot tudi veliko drugih manj{ih ~asopisov raziskovalcev, iz entuziazma in anga`iranosti brez jasno opredeljenih vlog in odgovornosti njenih podpornikov. Razvoj je pokazal, da je nujno potrebno urediti tudi formalnopravni okvir delovanja revije, polo`aj CMJ oziroma njenega uredni{tva in njen odnos s svojimi lastnicami (6). Proces se je kon~al v letu 2004, ko so vse {tiri medicinske fakultete podpisale sporazum o strukturi in delovanju CMJ, ki {~iti uredni{ko svobodo in odgovornost ter njeno trajnostno rast. Revija pa je po 12 letih delovanja kon~no dobila formalno vodstveno strukturo (1). Njena formalnopravna urejenost je danes lahko
Zaletel-Kragelj L. Petnajst let revije »Croatian Medical Journal« in njen pomen za Slovenijo
153
za zgled marsikateri drugi reviji, ki se podaja na podobno pot kot CMJ (6).
Od leta 2007 dalje je CMJ na voljo tudi v prostem digitalnem arhivu biomedicinskih revij PubMed Central (1); -   danes, ko je `e v svojem ~etrtem petletnem obdobju, si je revija `e dodobra utrdila svoj polo`aj med sorodnimi revijami. Koli~nik vpliva {e vedno raste (13), indeksirajo pa jo Biosis, Current Contents/Clinical Medicine, ISI Alerting Services(SM), PubMed/MEDLINE, EMBASE/Excerpta Medica, Scopus, Thomson Scientifc’s, in Science Citation Index – Expanded (1, 3). Poleg tega pa je dobila tudi `e dve ponudbi, da se pridru`i revijam, ki izhajajo pod okriljem svetovno znanih zalo`nikov za tovrstno periodiko (7). Na ~elu revije vse od njene ustanovitve do dana{njih dni je, skupaj s svojo `ivljenjsko sopotnico Ano Maru{i}, redno profesorico anatomije na Medicinski fakulteti v Zagrebu, Matko Maru{i}, redni profesor fziologije na isti fakulteti. Njima gredo velike zasluge za ugled, ki ga ima revija v svetu. Urejanje revije je njuno `ivljenjsko poslanstvo.
CMJ pa ne izdaja le revije in njenih suplementov, pa~ pa tudi monografje, ki so zelo kakovostne in zanimive. Od leta 1996 dalje so jih izdali `e precej, veliko od njih na temo medicina in vojna oz. mir (24-31). Slovenski raziskovalci smo CMJ »odkrili« nekje na sredini njenega drugega petletnega obdobja delovanja (14). Odtlej vsako leto objavljamo v njej vedno ve~, predvsem znanstvenih prispevkov. [tevilo objavljenih prispevkov, pri katerih je prvi avtor iz Slovenije, se v obdobju 2003–2007 giblje letno med 4–16. Avtorji prihajajo predvsem s podro~ja klini~ne in dru`inske medicine ter javnega zdravja, posamezni pa tudi s podro~ja predklini~ne medicine. [tevilo bi bilo {e ve~je, ~e bi {teli zraven tudi prispevke, ki so nastali v sodelovanju slovenskih raziskovalcev s kolegi iz drugih dr`av (najpogosteje s kolegi s Hrva{ke ter iz Bosne in Hercegovine). Možnost objavljanja v CMJ, spodbuja torej tudi na{e mednarodno sodelovanje s kolegi iz tujine, predvsem sosednje Hrva{ke. Udeležujemo pa se tudi izobraževanj, ki jih organizira CMJ in tako njihovo znanje prena{amo v Slovenijo (5). OPOMBA: mednarodnega sodelovanja ne spodbuja objavljanje, temve~ možnost objavljanja in ne spodbuja le sodelovanja s kolegi s Hrva{ke, temve~ tudi s kolegi od drugod. [e posebej ima CMJ velik pomen za raziskovalce s podro~ja javnega zdravja v Sloveniji, saj pripadamo »raziskovalni periferiji« v medicinski znanosti dvakrat – prvi~, ker prihajamo iz male Slovenije, drugi~, ker delujemo na podro~ju javnega zdravja, ki je marsikje po svetu na obrobju medicine `e samo po
sebi. Realnost je tak{na, da rezultati raziskovanja na podro~ju javnega zdravja v Sloveniji ne zanimajo prav velikega {tevila bralcev, ~eprav imamo kolegom doma in po svetu predstaviti veliko pomembnih izsledkov. Sama sem bila izjemno po~a{~ena, ko sem bila leta 2005 povabljena k sodelovanju kot obmo~ni urednik. Pri tem delu spodbujam mo`ne avtorje iz Slovenije k objavljanju ~lankov v CMJ, tistim pa, ki se obrnejo najprej name, prispevek pregledam in jim svetujem morebitne popravke in dopolnitve, v lu~i meril revije, v katero po{iljajo svoj prispevek. Ob~asno sem tudi recenzentka v objavo poslanih prispevkov. Seveda pa se CMJ ob vsej svoji uspe{nosti spopada tudi z manj{imi in ve~jimi izzivi in problemi. Nekoliko podrobneje se bomo dotaknili le dveh. Prvi se je pojavil v letu 2007 in je bil v tem letu tudi `e razre{en. Gre za dilemo, ali revijo voditi {e naprej tako, kot jo je uredni{tvo vodilo od svoje ustanovitve dalje, ali sprejeti ponudbo in se pridru`iti enemu od dveh velikih svetovnih zalo`nikov medicinskih revij (7). Ponudbi obeh zalo`nikov sta bili seveda vabljivi, vendar bi sprejetje ene ali druge za seboj potegnilo velike spremembe in tudi poseglo v na~ela in uredni{ko politiko. Najmanj, kar bi se spremenilo, bi bila dostopnost revije. ^e bi se pridru`ili enemu od velikih zalo`nikov, ne bi bila ve~ na svetovnem spletu prosto in brezpla~no dostopna. Dobrobit bi seveda zelo verjetno bila hitrej{a rast koli~nika vpliva. Odlo~itev uredni{tva je bila, da ne ene ne druge ponudbe ne sprejme in ostane na svoji za~rtani poti (7). Drugi problem pa je nastal prav tako v letu 2007, a je {e ostal nere{en. V zadnjih nekaj mesecih se revija spopada s problemi nasprotovanja svoji uredni{ki politiki in morda tudi z vpra{anjem svoje integritete. V zadnjih nekaj {tevilkah CMJ so bili objavljeni {tevilni prispevki, ki te probleme predstavljajo in raz~lenjujejo (32-35), pa tudi odzive nanje (17, 36-45). Nanje pa se je odzvalo na razli~ne na~ine tudi ve~ drugih uglednih revij (46, 47), saj bi rade pomagale CMJ razre{iti nastalo krizo. Verjamemo, da ti problemi ne bodo ogrozili obstoja revije, saj je njena kakovost porok za to, po drugi strani pa na to ka`ejo tudi izku{nje drugih revij iz preteklosti. S podobnimi problemi so se namre~ v preteklosti spopadale tudi v svetu izjemno ugledne medicinske revije, kot so JAMA, The New England Journal of Medicine in CMAJ (34, 47). To se je dogajalo prav v ~asu, ko je CMJ za~ela postavljati formalnopravni okvir svojega delovanja (6). Verjamemo, da bo prav to pomagalo CMJ prebroditi krizo s ~im manj{imi posledicami.
Reviji CMJ in njenemu uredni{tvu {e enkrat ~estitamo za pomembno obletnico in za zavidanja vreden ugled v mednarodni znanstveni javnosti, ki ga je dosegla (1), prav tako pa `elimo, da na zastavljenih temeljih
154
Zdrav Var 2008; 47
nadaljuje svoj kakovosten in uspe{en razvoj iz prvih petnajstih let.
Literatura
1.   Hui} M. Fifteenth Anniversary of the Croatian Medical Journal: Still Moving Ahead. Croat Med J 2008; 49: 1-7. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2008/49/1/18293449.htm.
2.   Marusic A, Marusic M. Small scientifc journals from small countries: breaking from a vicious circle of inadequacy. Croat Med J 1999; 40: 508-14. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/1999/40/4/10554353.pdf.
3.   Maru{i} M, Martini} Blase E, Maru{i} A. Croatian Medical Journal at the Turn of the Millennium. Croat Med J 2000; 41: 5-27. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani:http://www.cmj. hr/2000/41/1/10810164.pdf.
4.   Marusic A, Misak A, Kljakovic-Gaspic M, Marusic M. Educatione ad excelentiam – ten years of the Croatian Medical Journal. Croat Med J 2002; 43: 1-7. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2002/43/1/11828550.pdf.
5.   Marusic M, Bosnjak D, Rulic-Hren S, et al. Legal regulation of the Croatian Medical Journal: model for small academic journals. Croat Med J 2003; 44: 663-73. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2003/44/6/14652877.pdf.
6.   Kljakovic-Gaspic M, Petrak J, Rudan I, Biloglav Z. For free or for fee? Dilemma of small scientifc journals. Croat Med J 2007; 48: 292-9. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www. cmj.hr/2007/48/3/17589971.htm.
7.   Croatian Medical Journal. Offcial Website. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/.
8.   Marusic A, Batinic D. Reaching out from scientifc periphery: fve years of Croatian Medical Journal. Croat Med J 1997; 38: 1-2. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj. hr/1997/38/1/marusic.htm.
9.   Marusic M, Sambunjak D, Marusic A. Life of small medical journal – how bibliographical indexing and international visibility affected editorial work in Croatian Medical Journal. Croat Med J 2006; 47: 372-5. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2006/47/3/16758514.htm.
10. Internatonal Committee of Medical Journal Editors (ICMJE). Uniform requirements for manuscript submission to biomedical journals. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www. icmje.org/.
11. Internatonal Committee of Medical Journal Editors (ICMJE). Journals that Follow URM. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.icmje.org/jrnlist.html.
12. Huth EJ MEDLINE Indexes the Croatian Medical Journal. Croat Med J 1998; 39: 1-2. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/1998/39/1/9475798.htm.
13. Kovacic N, Huic M, Ivanis A. Citation analysis of the Croatian Medical Journal: the frst 15 years. Croat Med J 2008; 49: 12-7. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj. hr/2008/49/1/18293451.htm.
14. Croatian Medical Journal. Offcial Website. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/archive.htm.
15. Marusic M, Marusic A. Good editorial practice: editors as educators. Croat Med J 2001; 42: 113-20. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2001/42/2/11259730.pdf.
16. Simunovic VJ, Petkovic M, Miscia S, Petrovic M, Stallaerts R, Busselmaier W, et al. Short history of a just mentorship and support. Croat Med J 2008; 49: 18-21. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2008/49/1/18293452.htm.
17. Zerem E, Delibegovic S. Prof. Marusic placed his editorial board at the disposal of the postgraduate students of
Tuzla University School of Medicine. Croat Med J 2008; 49: 101. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj. hr/2008/49/1/18293467.htm.
18. Marusic M, Markulin H, Lukic IK, Marusic A. Academic advancement of authors receiving tutoring from a medical journal. Teach Learn Med. 2006; 18: 126-9.
19. Guidelines for authors. Croat Med J 2008; 49: 137-49. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/Guidelines/ Guidelines.pdf.
20. Mi{ak A, Petrak J, Pe}ina M. Scientifc Biomedical Journals in Croatia. Croat Med J 2002; 43: 8-15. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2002/43/1/11828551.pdf.
21. Kovacic N, Misak A. What can be learned from impact factor of Croatian Medical Journal, 1994-2003?. Croat Med J 2004; 45: 13-7. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj. hr/2004/45/1/14968446.pdf.
22. Kovacic N. Structure of the 2003 impact factor for Croatian Medical Journal. Croat Med J 2004; 45: 671-3. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2004/45/6/15578797.pdf.
23. Lang T. Twenty statistical errors even you can fnd in bio-medical research articles. Croat Med J 2004; 45: 361-70. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj. hr/2004/45/4/15311405.pdf.
24. Klain E. How I survived croatian homeland war [in Croatian]. Zagreb: Croatian Medical Journal, 1996.
25. [itum M. Oranges and dead fsh. Zagreb: Medicinska naklada, 2004.
26. Klain E. Psychotherapist in the croatian independence war. Zagreb: Medicinska naklada, 2004.
27. Maru{i} A, editor. Revitalization of academic medicine. Zagreb: Medicinska naklada, 2005.
28. Eldar R. Quality of care. Zagreb: Medicinska naklada,2005.
29. [imunovi} VJ, Sambunjak D, editors. The catalogue of knowledge and clinical skills. Zagreb: Medicinska naklada, 2007.
30. Santa Barbara J Medicine and peace. Zagreb: Medicinska naklada, 2007.
31. Maru{i} M, editor. Principles of research in medicine. Zagreb: Medicinska naklada, 2008.
32. Marusic M. Threats to the integrity of the Croatian Medical Journal. Croat Med J 2007; 48: 779-85. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2007/48/6/18074411.htm.
33. Marusic M. Threats to the integrity of the Croatian Medical Journal: an update. Croat Med J 2008; 49: 8-11. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2008/49/1/18293450.htm.
34. Marusic M, Marusic A. Discussing the future of the journal. Croat Med J 2008; 49: 158-60. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2008/49/2/18461669.htm.
35. Hoey J Crisis at the Croatian Medical Journal: considering a proposal for its destruction. Croat Med J 2008; 49: 161-3. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj. hr/2008/49/2/18461670.htm.
36. Correspondence. Reactions to the Editorial: Marusic M, Marusic A. Threats to the integrity of the Croatian Medical Journal. Croat Med J 2008; 49: 98-107. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2008/49/1/4901.htm.
37. Bassnett S. An Outsider’s Perspective: Is It too Much to Hope that the University of Zagreb Be the Engine of Positive Social Change and Transparent Governance Rather than the Last Bastion of Cronyism?. Croat Med J 2008; 49: 98-99. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2008/49/1/18293463.htm.
38. Berkow R Croatian Medical Journal Is the Medical Voice of Croatia to the World. Croat Med J 2008; 49: 99. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2008/49/1/18293464.htm.
39. Callaham M, Sahne P, Winker M, Overbeke J, Habibzadeh F, Ferris L. World Association of Medical Editors: Support for the
Zaletel-Kragelj L. Petnajst let revije »Croatian Medical Journal« in njen pomen za Slovenijo
155
Croatian Medical Journal’s Editorial Independence. Croat Med J 2008; 49: 100. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www. cmj.hr/2008/49/1/18293465.htm.
40. Fenderson BA Croatian Medical Journal Should Be a Source of Great Pride to Croatia and Neighboring Countries in Europe. Croat Med J 2008; 49: 101. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2008/49/1/18293466.htm.
41. Freeman P, Robbins A. Rare Courage against a Sadly Less Rare Occurrence. Croat Med J 2008; 49: 102-103. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj. hr/2008/49/1/18293468.htm.
42. Mark C, Kerans ME. Thanking the Croatian Medical Journal for Providing a Model of High Editorial Standards. Croat Med J 2008; 49: 103. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www. cmj.hr/2008/49/1/18293469.htm.
43. Santa Barbara J There Should Be Attempt at Dialogue with Editors Rather than Frontal Attack. Croat Med J 2008; 49: 104. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj. hr/2008/49/1/18293470.htm.
44. Seitz HJ Ongoing Strong Development of Science and Culture in Croatia Is Impressive. Croat Med J 2008; 49:
105. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj. hr/2008/49/1/18293471.htm.
45. Vili~i} D. Only When Complete Evidence Is Published, Can the Public and Scientifc Community in Croatia Make a Fair Judgment. Croat Med J 2008; 49: 106. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2008/49/1/18293473.htm.
46. Vu~kovi}-Deki} LN. Safe-guarding Good Scientifc Practice – Is It Worth It?. Croat Med J 2008; 49: 106-107. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmj.hr/2008/49/1/18293472.htm.
47. Vogel G. Croatian editors fght with medical school over journal’s fate. Science 2008; 320: 304-5. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.sciencemag.org/cgi/content/full/320/5874/ 304a.
48. Sibbald B, Flegel K. Integrity at the Croatian Medical Journal. Can Med Assoc J, May 2008; doi:10.1503/cmaj.080741. Pridobljeno 19.5.2008 s spletne strani: http://www.cmaj.ca/cgi/rap-idpdf/cmaj.080741v2?maxtoshow=&HITS=10&hits=10&RES ULTFORMAT=&fulltext=croatian+medical+journal&andorexactf ulltext=and&searchid=1&FIRSTINDEX=0&sortspec=date&reso urcetype=HWCIT.