ISSN 0350-5561 770350 556014 za konec tedna Nadaljevalo se bo suho zimsko vreme. 57 let številka 52 četrtek, 30. decembra 2010 1,50 EVR VELENJE Zmagoviti sanjski niz Ko smo oddali gradivo za današnjo in hkrati zadnjo številko Našega časa v tem letu, smo si dejali: pa je spet minilo eno leto. Neverjetno hitro se je odvrtelo, kot da se je šele pre nedavnim začelo. Spoštovane bralke in bralci, tudi letos smo 52 četrtkov prijateljevali z vami preko časopisa in upam, da je bilo v njem vselej kaj zanimivega, takšnega, kar vas je vendarle pritegnilo. Morda v kakšni več, v drugi manj, saj tudi življenje ni enolično. Tudi v iztekajočem se letu smo si prizadevali, da bi na strani tednika prenesli čim več tega, kar se je dogajalo okrog vas. In to z vseh področjih in iz čim več krajev. Vseskozi smo pri svojem delu upoštevali - kot pravimo - 'kar ni zapisano - se pač ni zgodilo'. Enako nikoli ne pozabljamo, da pišemo o ljudeh in za ljudi. Prizadevali smo si, da bi bil naš izdelek, pisanje, čim bolj kakovostno in tudi uravnoteženo, kot se vselej poudarja v novinarskem delu. Hkrati smo se mnogih vprašanj lotevali tudi kritično. Vem, nekateri ste ugotavljali, da še premalo, nismo pa bili nikoli žaljivi. Zgodilo se je, da ste imeli včasih občutek, da smo kakšno področje podcenili in smo se premalo razpisali o njem. Če se je to zgodilo, tega nismo storili namenoma, hote, glavni razlog je bilo pač pomakanje strani. Čeprav radi rečemo, da se je zgodilo pač toliko dogodkov, kot jih gre v en časopis. K raznolikosti našega pisanja, pokrivanju čim več dogodkov in s tem bogatenju časopisa, so veliko prispevali tudi naši redni sodelavci, ki so vešči novinarskega dela, in tudi takšni, ki ste občasno sedli za tipkovnico ali celo na/opisali dogajanje v vašem kraju s kemičnim svinčnikom. Vsem smo hvaležni za prispevke, enako tudi vsem mladim novinarjem z osnovnih in srednjih šol; skratka, vsakemu, ki se je redno ali občasno pojavljal s svojim delom v obliki pisane besede ali fotografije v našem in vašem tedniku. Naša želja je, da tudi v novem letu prijateljujete s tednikom, ki na svoje strani marsikdaj prinese takšno dogajanje, ki je morda za večje medije manj zanimivo. Veseli smo vsakega novega bralca, še bolj novega naročnika, razumemo pa tudi tiste redke posameznike, ki ste se zaradi denarne stiske po dolgoletni zvestobi moralo odpovedali časopisu. Želimo si, da bi bilo takih vse manj. Če še niste naročnik, vas vabimo, da v letu 2011 to postanete. Bodite zdravi! Srečno! ■ Urednik Stane Vovk I Radio Velenje/ Naš čas in Mestna občina Velenje vabimo na 22.00 Začetek silvestrovanja z Vilijem Resnikom in njegovim bandom 23.40 Razglasitev Naj osebnosti leta~2010 23.55 Poslanica žutftha Bojana Kontiča 24.00 Ognjemet in zabava z Vilijem Resnikom Generalni pokrovitelji: Mestna občina Velenje, Premogovnik in Gorenje 9770350556014 SREČNO 2011 "^ČAS 30. decembra 2010 m lokalne novice TEŠ 6 naj ne bi bil vprašljiv, vendar ... Dean Besednjak, vodja odbora Holdinga Slovenske elektrarne naložbe v TEŠ 6, pravi, da razlogov za ustavitev projekta bloka 6 ni. Prepričan je, da bo potekal po načrtih. Do 10. januarja pričakujejo dogovor za okoljsko dovoljenje z Avstrijci in potem se bo lahko začelo tudi črpanje kredita evropske investicijske banke. Kljub temu mnenju pa očitno gradnja šestke še vedno ni povsem gotova. Ministrica za gospodarstvo Darja Radič, direktor direktorata za energetiko Janez Kopač ter predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj so se sredi prejšnjega tedna namreč sešli s francoskim Alstomom. Pogovarjali so se o spremembi pogodbe, ki naj ne bi več vključevala morebitnih podražitev, govorili pa tudi o tem, če bi bilo možno začeto gradnjo ustaviti in namesto tega obnoviti bloka štiri in pet. i mz Zbirni center (tudi) v Šoštanju Šoštanj - V občini Šoštanj so med gasilskim domom in trgovino Mercator Gradnje poskrbeli za manjši zbirni center. Opremilo ga je podjetje PUP Saubermacher, vanj pa bodo lahko občani brezplačno odlagali odpadke. Odprli ga bodo 8. januarja. Prva dva meseca bo odrt ob sobotah med 10. in 12. uro. Prebivalci občine Šoštanj pa bodo lahko tudi v prihodnje odlagali odpadke v zbirnem centru v Velenju. Z ureditvijo zbirnega centra so v Šoštanju ugodili zakonski zahtevi, da mora vsaka občina z več kot 3.000 prebivalci imeti svoj zbirni center. ■ mkp Gorenje bo prihodnje leto raslo za 14 odstot kov Velenje - Za večino delavcev Gorenja se že je že v petek, 17. decembra, zaključilo letošnje poslovno leto, kije bilo uspešno. Ustvarili so dobro milijardo 300 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj 15 odstotkov več kot lani. Nadzorni svet je na začetku prejšnjega tedna ocenil, da je Skupina Gorenje v letošnjem letu presegla glavne načrtovane poslovne kazalce. V prihodnjem letu bodo skušali še povečati dobičkonosnost, izboljšati pozitivni prosti denarni pretok, povečati rast tržnih deležev ter pokriti tudi najvišje cenovne segmente z lastnimi blagovnimi znamkami. Uprava bo do konca januarja za nadzorni svet pripravila podroben načrt dezinvestiranja, obvladovanja obratnega kapitala ter način prestrukturiranja divizije Notranje opreme. Med Gorenjevimi divizijami bo po načrtih, ki so sijih že zastavili, v prihodnjem letu najvišjo, 17,4-odstotno rast prihodkov, dosegla osrednja divizija aparatov za dom, sicer pa načrtujejo 14-odstotno rast. ■ mz Znani člani stalnih delovnih teles Šmartno ob Paki - Svetniki Občine Šmartno ob Paki so na nedavni zadnji seji občinskega sveta v letu 2010 potrdili predloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glede članov stalnih delovnih teles. Izbrali so jih med prispeli predlogi v predhodnem kandidacijskem postopku, v katerem so sodelovale vse politične stranke in lista. Svetniki so predloge soglasno potrdili, hkrati pa predlagatelja opozorili, naj preveri, kako je z določili o združljivosti funkcij. V 7-članskem Nadzornem odboru so: Marjan Brunšek (DeSUS), Ana Pirečnik (Lista za napredke občine), Martin Golob in Alojz Slemenšek (SLS), Cvetka Zunter in Blaž Šmerc (SDS) in Mihaela Zagajšek (SD); v odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe so: Rajko Pirnat (predsednik) in Robert Crnjac (SD), Jože Slemenšek in Matjaž Dvornik (SDS), Klemen Slemenšek (SLS), Miran Irman (Lista za napredek občine) in Mojca Bole (LDS); odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti predseduje Damjan Ločil-nik (SLS), poleg njega pa odbor sestavljajo še: Mateja Ažman (SLS), Marjanca Rogel Peršič (Lista za napredek občine), Jožef Stakne in Viktor Parfant (SDS), Vesna Zerjav, Aida Tajnšek in Marija Boruta (SD) ter Marjan Verbič (LDS); 5-člansko komisijo za izvedbo in nadzor premoženja sestavljajo: Janko Kopušar (predsednik), Lista za napredek občine, Robert Crnjac in Stanislav Točaj (SD), Ivan Rakun (SLS) ter Franc Berdnik (SDS); v komisiji za odlikovanja, priznanja in nagrade so: Alojz Gruden - predsednik (DeSUS), Jože Slemenšek (SDS), Mateja Ažman (SLS), Vera Slokan in Valter Golob (SD); statutarno pravna komisija: Mateja Ažman - predsednica (SLS), Janko Avberšek (SD), Jožef Stakne (SDS), Hilda Trop (DeSUS). ■ tp Še danes ogled Vile Biance Ta teden so pripravili dneve odprtih vrat Vile Biance - V njej tudi razstava Velika forma MALA ANKETA Velike skulpture, ki so jih ustvarili člani skupine Gambatte, si lahko ogledate še danes. Velenje, 24. decembra - V Vili Bianci, ki so jo uradno odprli prejšnji torek, so ta teden pripravili dneve odprtih vrat. Prenovljeno vilo si je mogoče ogledati le še danes popoldne od 16. do 19. ure. V tem času je v Vili Bianci na ogled tudi razstava skupine keramikov, imenovane Gambatte, ki deluje v okviru Društva šaleških likovnikov. Devet ljubiteljskih likovnikov je ustvarilo skupino človeških likov v naravni velikosti, iz različnih življenjskih obdobij in prizo- rov. Razstavo je odprla nad njo povsem navdušena likovna kriti-čarka Anamarija Stibilj Šajn, kije poudarila, da je skupina keramikov doslej že večkrat pozitivno presenetila. »Z raznolikimi snovanji vedno znova dokazujejo, da živijo s svojim medijem izražanja, da sen-zibilno sledijo njegovi odzivnosti, da ga čutijo in mu zaupajo.« Razstava je že na otvoritvi Vile Biance navdušila številne obiskovalce, velike glinene figure pa krasijo več prostorov vile. Ustvarili so jih: Vla- do Cencel, Magda Posedel, Marija Štiglic, Viktorija Meh, Biserka Filipan Kraljič, Nada Zager, Marjana Lemež, Vera Benda in Milica Tičič. Poleg razstave ''Velika forma'' si lahko v Vili Bianci ogledate tudi priložnostno razstavo o zgodovini vile. Pripravili so jo sodelavci Muzeja Velenje. Vrata pa je v času dneva odprtih vrat odprla tudi prijetna gostilnica Bianca gurmanka. ■ bš Bernarda Grujič: "Leto 2010 je bilo zame in za dru ži no zmerno leto. V pričakovanju izhoda iz krize. Moram reči, da sem kar zadovoljna, ker je minilo brez pretresov, ker so se mi ures ni či le želje gle de zdravja mojih najbližjih. V leto 2011 vstopam z zmernimi pričakovanji. Poleg sreče in zdravja si želim službo za sina in da bi tudi sama dočakala upokojitev na tem delovnem mestu, kjer sem danes. Kajti napovedujejo odpuščanja. Upam, da se v družbi ne bo ponovil kakšen Vegrad, Istra Benz, Pivovarna Laško in da bodo grabežljivost, hlastanje za bogastvom nekaterih zamenjale vrednote, zaradi katerih je naše življenje lahko veliko lepše." Letu trgamo še zadnje liste_ Jaka za pokojnine, Lojze za širitev - Henrika pred pokrajinami ustavili policisti - Marko naj neekološka osebnost leta - Oživljanje enega od četverice velikih Tako, zdaj letu trgamo še zadnje liste! S tem ga sicer ne bomo razgalili, kot pogosto delamo z raznimi politiki ali tudi nekaterimi sumljivimi gospodarstveniki - da o medijskih osebnostih sploh ne govorimo. Pomeni le, da se bomo poslovili od njega. Ob tem ga bodo eni, kot se spodobi, obirali, drugi hvalili. Prvi bodo rekli, da bi bilo naslednje le boljše, drugi, da bi bilo vsaj tako dobro, kot je bilo to. Pri tem seveda ne velja, da ga bodo hvalili le tisti, ki so imeli vsega dovolj. Včasih gre hvala lažje z jezika tistim, ki so zadovoljni s tanjšo rezino kruha. Nekateri so v zadnjih dneh leta že kar malo odložili delo (taki, ki ga sploh imajo), drugi migajo še vse zadnje dni leta. Celo poslanci so se izkazali za zelo delovne. Nekaj zadnjega dela so jim naložili tudi državni svetniki, saj so »vetizirali« zakon o pokojninski reformi, pa so morali poslanci državnega zbora tik pred božičem o njem glasovati še enkrat. In ob tem, ko so se skujali upokojenci, je vlado rešila najbolj ljudska stranka. Naš zgornjesavinjski poslanec Jakob Presečnik je dejal, da zato, ker bi radi zagotovili izplačevanje pokojnin še naprej. In zato je Presečnikova stranka bila celo deležna pohvale vlade. Kako tudi ne, ko pa jo je res rešila pred resno zagato. Seveda je za svoj glas »dobila« zagotovilo, da bodo upravičenci še naprej dobivali državne pokojnine. Brez nič ni nič. Vse do skoraj tik pred koncem leta se še tudi ni ustavila preiskovalna komisija za sporne menedžerske prevzeme, ki jo zares resno vodi poslanec Zaresa Lojze Posedel iz Spodnje Savinjske doline. Tako zares jo vodi, da bo delovanje celo razširil preko državne meje, da bi stvarem prišel do dna. Saj naj bi lovke menedžerskih prevzemov zaradi sodelovanja nekaterih tujih bank segale tudi preko meja. Malo pred koncem leta je tudi velenjski poslanec Bojan Kontič uresničil svojo »župansko« napoved in odstopil kot vodja poslanske skupine svoje SD. Praznični čas s prazničnim slavjem pa je povozil ministra brez listnice Henrika Gjerkeša. Ministra, za katerega smo verjeli, da bo naredil kaj za razkosanje Slovenije. A ne na stotine občin, ampak na pokrajine. Vendar so ga mnogi le hvalili, da je znal Evropi izdreti precej denarja, pri ustanavljanju pokrajin pa je pokleknil kot mnogi pred njim. S tem kot da se zdaj nihče več ne ukvarja. Na pokrajine ponekod pomislijo le, ko želijo ukiniti kakšno policijsko postajo ali kaj podobnega. Sicer pa kot da je to tema, ki ne sodi v sedanji čas. Ki jo hranimo »za boljše čase«. Cas okoli novega leta je tudi čas, ko razglašamo razne osebnosti. Kdo bo naj osebnost našega območja, bomo morali počakati do novega leta, dobili pa smo še naj neekološko osebnost leta 2010. Razglasila ga je AAG - Alpe Adria Green, mednarodna organizacija za zaščito okolja. Ta je kot tako neekološko osebnost za letošnje prvo četrtletje razglasila našega Mateja Lohovnika, ki je tedaj kot minister močno zagovarjal izgradnjo bloka 6 (AAG mu namreč iz ekoloških razlogov nasprotuje), v zadnjem četrtletju pa so za naj neekološka osebnost proglasili Marka Zidanška, celjskega podžupana in direktorja javnega podjetja Simbio. To »priznanje« si je zaslužil z izjavo, da ima občutek, da mestna občina Celje vsake toliko časa doživi napad »ekoteroristov«, ki ne prepoznavajo prizadevanj MOC. In posebna komisija je odločila, da je Zidanšek tudi neekološka osebnost letošnjega leta. Nekateri v Celju pa se veselijo, ker so slišali, da se nekdaj znani Toper, eden od četverice velikih - MClub, Elkroj, Mont - vrača v Celje. Vendar naj bi se zaenkrat sem vrnila le trgovina. Ima pa novi lastnik blagovne znamke Toper Dragoljub Janičijevic s Toprom velike načrte. Med drugim je tudi eden glavnih sponzorjev slovenske olimpijske reprezentance na olimpijadi London 2012. Toprovke so se nekoč res pojavljale na vseh velikih športnih prireditvah. Tako! Letošnjo klobaso smo zašpilili. Naj vam zaželim le še srečno in zdravo leto, ki prihaja. Bodimo skromni pri željah, da nas ne razočara. Bolje je, da nas z dobrim preseneti. ■ fk t',.n\i (\. ■■ - \ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. SREČNO 2011 "Dejanje, ki nas; je povezalo kot nobeno doslej" ... je ob letošnjem prazniku samostojnosti in neodvisnosti v Velenju ob 20-letnici plebiscita rekel slavnostni govornik Miran Potrč - Venček lepih slovenskih pesmi j e odpel mešani pevski zbor Gorenje Velenje, 22. decembra - Velika dvorana velenjske glasbene šole je bila odeta v modre, bele in rdeče barve. Cvetlični aranžmaji v barvah slovenske zastave so dali osrednji občinski prireditvi ob letošnji 20. obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo, ki mu je tri dni kasneje, 26. decembra, sledila razglasitev samostojnosti, posebno slavnostno noto. Mešani pevski zbor Gorenje pod vodstvom Katje Grubar je ubrano odpel Zdravljico, potem pa oder prepustil letošnjemu slavnostnemu govorniku, podpredsedniku državnega zbora RS Miranu Potrču. Ta je svoj govor začel z besedami: »Jutri, pred dvajsetimi leti, je 88,5 % vseh volilk in volilcev sprejelo zgodovinsko odločitev, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Štejem si v čast, da vam lahko ob obletnici te zgodovinske odločitve spregovorim. Gre za dejanje, ki nas je povezalo kot nobeno doslej, katerega politični in moralni zmagovalec so bili državljanke in državljani Slovenije, ki so se ob plebiscitu in kasneje odločali za samo- Slavnostni govornik Miran Potrč: »Ni vse slabo, kar je bilo.« stojno slovensko državo.« Poudaril je, daje bil razpis plebiscita, posebej pa rezultati glasovanja na njem, sad spoznanja, da slovenski narod svojih vitalnih interesov in ciljev ne more in tudi ne želi več uresničevati v socialistični Jugoslaviji. Njeno vodstvo seje namreč upiralo zahtevam za večjo samostojnost narodov, za ukinitev političnega monopola ene partije Mešani pevski zbor Gorenje je pod vodstvom Katje Gruber odpel izbor lepih slovenskih pesmi. in uvedbi večstrankarskega parlamentarnega političnega sistema. A ob tem je poudaril: »Ni vse slabo, kar je bilo. Ne omalovažujmo naše preteklosti. Za mnoge je tisti čas pomenil celo več pravičnosti, več ekonomskih pravic in odločanja o njih. Mnogi se še danes spominjajo tovarištva in solidarnosti, ki smo ga uveljavljali.« V svojem slavnostnem govoru se je Miran Potrč vprašal, ali smo Slovenci s samostojno državo dobili tisto, kar smo si želeli, kar smo pričakovali? »Mnogi smo ob plebiscitu pričakovali, da bo nova država ohranila in še razvila ekonomske in socialne pravice prejšnje države. Da ne bo dopustila novih krivic, pridobitniškega kapitalizma, prisvajanja dela drugih, pretiranih socialnih razlik. Pa smo, na žalost, popustili pod pritiski kapitala in neoliberalizma, premalo premišljeno izvedli lastninjenje in posebej denacionalizacijo. To so vprašanja, ki posebej v času krize, s katero smo soočeni, skrbijo ljudi. Njihove skrbi in nerazpoloženja ne smemo podcenjevati. To ni nostalgija po preseženem. To so upravičene zahteve za bolj odgovorno delovanje politike. Ne le vlade, čeprav ima največjo odgovornost, temveč tudi opozicije, socialnih partnerjev, civilne družbe, medijev ...«. In potem je zadonela slovenska pesem. Lep, nostalgična, ponosna. Pevci mešanega pevskega zbora Gorenje so pripravili zanimiv glasbeni izbor in s svojim ubranim petjem dali večeru piko na i. ■ bš Znova potrebujemo upanje, enotnost... - V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki j e tamkajšnji mešani pevski zbor pripravil 17. božično-novoletni koncert, s katerim so tudi tokrat v lokalni skupnosti zaznamovali dan enotnosti in samostojnosti. Šmartno ob Paki, 26. decembra - Slavnostni govornik, podžupan obči ne Šmar no ob Paki Jan ko Kopušar, se je ob tem spomnil dogodkov v Sloveniji pred natanko 20 leti, ko so se uresničile sanje mnogih generacij prednikov. Vprašal se je, česa nismo imeli in po čem smo hre pe ne li, da smo se tako poenotili pri odločanju o samostojni poti. »Težko bi veijet-no naštel vse, kar smo si želeli, pa smo do danes uspeli ustvariti. Še več je tistega, kar nam še ni uspelo. Toda zagotovo smo vsi skupaj imeli eno veliko stvar - upanje, da bomo z znanjem, delavnostjo, odgovornostjo in iznajdljivostjo gradili boljše življenje zase in za svoje otroke.» Danes mnogi pravijo, da so nad lastno državo razočarani, da ta ni izpolnila njihovih pričakovanj. Težak gospodarski položaj, brezposelnost, težave v zdravstvu, sociali ... so davek, ki ga očitno moramo plačati na poti samostojnosti, ki smo jo Slovenci začeli s takim zanosom. Da bi presegli zatečeno stanje - po mnenju Kopu-šarja, potrebujemo upanje, enotnost in medsebojno razumevanje. Znova potrebujemo vrednote, ki jih je neusmiljena borba za preživetje potisnila ob stran. Pozval je občane, da izkoristijo priložnosti za okrepitev pozitivne energije. Člani mešanega pevskega zbora so v prvem delu koncerta zapeli božične pesmi, v drugem delu pa navdušili s pesmimi iz oddaje Spet doma. Bučno pa je občinstvo v skoraj polni dvorani nagradilo nastop gostov - vokalne skupine Cante-mus iz Žalca, ki jo - prav tako kot mešani zbor - vodi Matjaž Kač. Poleg izražanja zadovoljstva ob pri- Podžupan Janko Kopušar je med drugim menil, da znova potrebujemo vrednote, ki jih je borba za preživetje potisnila ob stran. j etno preživetem glasbenem večeru so nekateri menili, da prisotnost večine občinskih svetnikov in tudi nepevcev oziroma drugih kulturnih ustvarjalcev v občini na takšni prireditvi ni ravno njihova vrlina. ■ Tp SREČNO 2011 —*6ks 30. decembra 2010 Bodo strugo reke Pake speljali v jezero? MO Velenje izdeluje študijo o prestavitvi struge reke Pake v Pesju, da bi tako pridobili več prostora za novo poslovno-industrijsko cono - Bo občina odkupila zemljo ob Velenjskem jezeru, ki jo je nekoč poceni kupil BTC? Velenje, 27. decembra - Tudi tokrat smo počakali na odgovore na vprašanja in pobude svetnikov in svetnic MO Velenje. V novem mandatu so jih postavili že veliko, mi pa povzemamo nekaj za vse nas najbolj zanimivih. Svetnik Anton De Costa (SDS) je na tretji zaporedni seji vprašal, kakšna je usoda Klasirnice in kakšni so načrti zanjo. Kot vemo, so bili ti zelo ambiciozni, a tudi zelo dragi. Na MO Velenje pravijo, da so na evropskih razpisih pridobili sredstva za izdelavo štirih modelov za revitalizacijo opuščenih industrijskih objektov z vsebinami s področja kulture, izobraževanja ter ohranjanja industrijske in tehniške dediščine. Dva je prostorsko preverila še skupina študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Žal pa se je zataknilo pri denarju; od tega, ali in koliko ga bodo pridobili na razpisih za nepovratna sredstva, je odvisna tudi bodoča namembnost objekta. In kaj je v Klasirnici danes? Pritlične prostore objekta uporabljajo za skladiščenje rekvizitov tabornikov Rodu Jezerski zmaj ter muzejskih eksponatov Muzeja Velenje. Ob tem so v Uradu za okolje in prostor odgovorili tudi na vprašanje, kaj načrtujejo v okolici Klasirnice, kjer naj bi v prihodnosti zrasla industrijska cona. Področje bo namenjeno predvsem proizvodni dejavnosti. Danes je tu še nekaj transportnih objektov Premogovnika Velenje (izvozni jašek, tekoči trakovi...). V prihodnosti Premogovnik Velenje načrtuje odstranitev teh industrijskih objektov, zato bo na tej lokaciji mogoče graditi objekte za različna proizvodna podjetja. Prav zato že pripravljajo Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki bo opredelil urbanistično rešitev tega področja. Prva faza je že končana. Območje ni namenjeno težki industriji, ampak za ekološko čiste tehnologije in sto-ritveno-servisne dejavnosti, saj je v neposredni bližini turistično-rekreacijskega območja na južni obali Velenjskega jezera. Trenutno izdelujejo tudi študijo o možnosti prestavitve struge reke Pake in ob tem tudi študijo o možnosti preusmeritve reke Pake v Velenj sko jeze ro, da bi se na ta način v Pesju sprostile večje površine za gradnjo zelo potrebnih proizvodnih objektov. »Popravljanje« krožišča ni (vedno) mogoče Mihael Letonje (SNS) je imel kar nekaj »prometnih« predlogov; med drugim je opozoril, da je montažno krožišče v Pesju, pri odcepu za pokopališče, vedno ožje, saj se montažne ovire zaradi trkov avtomobilov »širijo« na vozišče. Na to je občina opozorila koncesionar-ja, ki je to hitro popravil, žal pa montažnih ovir ni mogoče fiksirati, zato bo to verjetno moral še kdaj ponoviti. Letonje pa je predlagal tudi, da bi vozne pasove v največjem krožišču v Velenju, tistem pod skakalnico, fizično ločili, saj bi se tako izognili pogostim prometnim nesrečam v tem krožišču. Takšna krožišča imajo v Kopru, najdemo jih tudi v Ljubljani, talni robniki v njih pa se v prometu dobro obnesejo. Na občini pravijo, da je t. i. horizontalna prometna signalizacija (torej tista na vozišču samem) v tem krožišču urejena v skladu z 48. dvopasovnem krožnem križišču ne predvidevajo fizično ločenih pasov, zato postavitev montažnih robnikov oziroma stalnih robnikov ni potrebna. Takšno mnenje je podal tudi DARS. predvideno v sklopu gradnje novega gradbeno-trgovskega centra Poš-tajner, ki naj bi »zrasel« na tem območju. Kdaj bo to, ne povedo. Del pločnika pri križišču Obirc naj bi uredili v prvi polovici prihodnjega leta, ko naj bi obnovili in razširili križišče pri Obircu, ki je prav tako zelo nevarno. Od Obirca do odseka za center Vinske Gore naj bi na občini pridobili idejne zasnove, kijih bodo, ker gre za državno cesto, uskladili z Talni robniki se v krožišču dobro obnesejo členom Zakona o varnosti v cestnem prometu in ostalimi veljavnimi predpisi. »Prometne nesreče se dogajajo zaradi tega, ker nekateri vozniki ne upoštevajo prometne signalizacije ter pravil vožnje v krožnih križiščih. Križišče pod skakalnico je dvopasovno krožno križišče in ne krožno križišče s spiral nim pote kom, v kate rem so smerni tokovi medsebojno ločeni in vodeni po fizično ločenih prometnih pasovih,« piše v odgovoru. In še, da tehnične specifikacije v Ploč nik do Vin ske Gore? Franc Sever (SDS) je med drugim predlagal, da se čim prej začnejo aktivnosti za izgradnjo pločnika od Velejapraka do Obirca, saj gre za zelo nevaren odsek ceste, kjer so pešci res ogroženi. Na občini pravijo, da je pločnik urejen do plinske postaje pri Veleja parku. Nadaljevanje gradnje pločnika do Obirca pa je v prostorskih aktih Direkcijo Republike Slovenije za ces te. Poce ni pro da no, dra go kup lje no? Takšno vprašanje si je ob pobudi, ki jo je dal dr. Franc Žerdin, zastavil Franc Sever. Žerdin je namreč predlagal, da občina odkupi zemljišče ob jezeru, travnik, ki je bil nekoč prodan BTC-ju za gradnjo vodnega parka. Opozoril je, da se sicer lahko zgodi, da bo zemljišče odkupil kdo drug in bodo imeli v občini težave z uresničevanjem razvojnega načrta na tem območju. Poleg tega gaje zanimalo, kaj se je pravzaprav zgodilo s projektom vodnega mesta, kije bil nekoč zelo aktualen. Zemlja je bila prodana po nizki ceni, tega projekta pa ni več. V odgovoru izvemo, da je Premogovnik Velenje pod vodstvom takratnega direktorja dr. Evgena Dervariča prodal zemljišče BTC--ju. Ta je, namesto da bi zgradil obljubljeno »Vodno mesto«, zemljišče prodal. Sedanji lastnik zemljišča je podjetje V1 Storitve iz Ljubljane. Po veljavnem lokacijskem načrtu za območje turistič-no-rekreacijskega območja »Jezero« je na tem zemljišču še vedno predvidena izgradnja »Vodnega mesta«. Po prenosu zemljišča na novega lastnika sta bili naročeni še dve spremembi PGD projekta, pri katerih pa se je z vsako naslednjo verzijo objekt, tako po velikosti kot tudi po programu, vedno bolj zmanjševal. Zadnja verzija PGD projekta, ki je bila izdelana v letu 2008, je predvidevala izgradnjo objekta, v katerem bi bila zgrajena dvorana za bowling in welness center brez prvotno načrtovanih notranjih bazenov. Zakaj se lastnik zemljišča ni lotil gradnje tega objekta, na občini ne vedo. Trenutno pa potekajo dogovori med Mestno občino Velenje, Premogovnikom Velenje in sedanjim lastnikom o odkupu zemljišča. Predlog odkupa bo predvidoma prihodnje leto posredovan občinskemu svetu, ki se bo moral z njim (predvsem ceno, ki jo bo »pokril« občinski proračun) tudi strinjati. ■ bš Premogovnik Velenje izpolnil pričakovanja Velenjski rudarji nakopali več kot 4 mio ton premoga Precej denarja za kolesarjenje po regiji Mag. Branko Kidrič še naprej predsednik sveta Savinjske statistične regij e - Med prednostnimi proj ekti tudi protipoplavna varnost na območj u Savinjske regije Velenje, 23. decembra - V Premogovniku Velenje so letos v primerjavi z lanskim letom presegli vse dosedanje parametre proizvodnje. Z manj delovnimi dnevi in s skoraj 9 % manjšim številom zaposlenih je Premogovnik Velenje nakopal 2 % več premoga kot v letu 2009 in presegel številko 4 milijone 10.000 ton odkopanega premoga. Odkopni učinek je izboljšal za 22 %, jamski učinek za 10 %, celotni učinek Premogovnika za 15 %, storilnost na zaposlenega za 14 %, celotna produktivnost odkopne fronte pa se je povečala za skoraj 3 %. Dosežena kurilna vrednost je znašala 11,1 GJ/tono, kar je več kot 2 % več kot v letu 2009. Skupno je bila pre seže na načrtova na proizvodnja premoga tako v tonah kot po skupni energetski vrednosti. Za potrebe proizvodnje električne energije v TEŠ je Premogovnik Velenje zagotovil 44.500 TJ energije. Stanje deponije na zadnji delovni dan premogovnika znaša 450.000 ton, kar zagotavlja zadostne količine premoga za potrebe TEŠ tudi v dela prostih dneh med božičem in novim letom. Premogovnik Velenje je v četrtek, 23. decembra, izvedel zadnji delovni dan v letu 2010 in pripravil jamo za desetdnevno mirovanje do 3. januarja prihodnje leto. Večjih vzdrževalnih del za praznične dni ne načrtujejo. Tudi v poslovnem smislu se je leto 2010 v Premogovniku Velenje odvijalo povsem v skladu z zastavljenim poslovnim načrtom -poslovanje bo pozitivno, izpolnjeni bodo tudi vsi zastavljeni cilji. Leto 2010 je bilo za Premogovnik Velenje uspešno tudi pri realizaciji ključnih razvojnih programov. Z njihovo uresničitvijo se Premogovnik Velenje pospešeno pripravlja na prihodnjih 40 let zagotavljanja premoga za proizvodnjo električne energije Termo- elektrarni Šoštanj. Pri tem pa se Premogovnik skupaj s svojima hčerinskima podjetjema HTZ Velenje in RGP vse bolj prebija tudi na trgih zunaj proizvodnje premoga - in to ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Po uspešno zaključenem projektu modernizacije rudnika Mramor v Bosni in Hercegovini strokovnjaki Premogovnika Velenje nadaljujejo projektiranje novega podzemnega rudnika v Makedoniji. Hkrati pa na pobudo nekaterih turških rudnikov pripravljajo projekt prenosa tehnologije odkopavanja po t. i. Velenjski odkopni metodi tudi v Turčijo. Znano je, da se tudi tam - tako kot v drugih državah, ki imajo zadostne količine energetskega premoga - pospešeno pripravljajo na modernizacijo pridobivanja premoga v podzemnih rudnikih, v katerih se po pravilu nahaja boljši premog kot na površinskih kopih. Tatjana Podgoršek Minulo sredo so se v prostorih hotela Štorman v Celju sešli na prvo sejo po oktobrskih lokalnih volitvah župani 31 občin Savinjske statistične regije in predstavniki Razvojne agencije Savinjske regije (Rars). Osrednjo pozornost so namenili projektom, ki bodo prihodnje leto zaznamovali življenje v občinah na Celjskem, ter za predsednika sveta ponovno imenovali župana Občine Rogaška Slatina mag. Branka Kidriča. Podpredsedniki sveta regije pa so župani občin: Celje i Bojan Šrot, Zreče -Boris Podvršnik, Žalec i Janko Kos in Ljubno - Franjo Naraločnik. Na seji so se dogovorili, da bodo občine poskušale sofinancirati projekt regijske svetovalnice za osebe v duševni stiski Tu smo zate, soglašali so s predlaganimi spremembami izvedbenih načrtov za grad- njo poslovne cone Mestinje -Bohor, za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Tabor ter za spremembe pri gradnji kanalizacije v občini Ljubno. Potrdili so še delovni plan omenjene razvojne agencije, ki načrtuje 250 tisoč evrov prihodkov. Od tega bodo občine zagotovile 177 tisoč evrov, ostalo naj bi pridobili iz regijske štipendijske sheme ter mednarodnega projekta. V prihodnjem letu bodo v lokalnih skupnostih skupaj z agencijo namenili kar precej denarja urejanju kolesarskih stez ter protipoplavni varnosti na celotnem območju regije. V izvedbenem načrtu Savinjske statistične regije je za obdobje 20102012 37 projektov, od tega jih bodo 9 prijavili na zadnji rok petega razpisa službe Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki se izteče konec januarja prihodnje leto. Kirič je še zagotovil, da se ne ukvarjajo več s prejšnjo regijsko razvojno agencijo, ki jo je vodil Boris Klančnik, ampak z vsebinami, ki sodijo v pristojnost sveta regije. Prav tako je zavrnil namigovanja nekaterih, da naj bi bila znotraj regije dva centra - velenjski in celjski. »Združujejo nas skupni razvojni projekti, kot je - na primer - veči ja poplavna varnost.« SREČNO 2011 Razmere v TEŠ kaotične? Člani projektne skupine Termoelektrarne Šoštanj (Teš) so poslali direktorju mag. Simonu Totu izjavo o nepreklicnem odstopu - Očitajo mu, da niso več strokovno vpeti v izvajanje projekta in zanj tudi ne morejo odgovarjati -Izražajo bojazen, da bloka 6 ne bo Mira Zakošek Šoštanj, 27. decembra - Člani projektne skupine za Teš 6 so direktorju mag. Simonu Totu poslali izjavo o nepreklicnem odstopu. V njej so zapisali, da niso več neposredno in strokovno vpeti v izvajanje projekta, zato ne morejo prevzeti odgovornosti glede njegove izvedbe. V sporočilu za javnost navajajo, da je novi direktor zatrjeval, da bo projekt pospešeno, transparentno, odgovorno in racionalno tekel dalje, sedanja dejstva pa kažejo prav nasprotno. »Višek ignoriranja našega dela in strokovnega znanja beležimo prav v zadnjih dneh decembra, ko ugotavljamo, da kot odgovorni za projekt blok 6 nismo več neposredno in strokovno vpeti v njegovo izvajanje. Še več, naloge, za katere je pristojna projektna skupina, se mimo njene vednosti prenašajo na nepooblaščene osebe, ki doslej v projektu niso sodelovale in za takšno delo nimajo primernih strokovnih referenc. To pomeni, da tudi nismo pripravljeni sprejeti odgovornosti za posledice povezane z nadaljevanjem, ali -kot smo vse bolj prepričani - z načrtovano ustavitvijo projekta blok 6,« so zapisali. Še posebej so bili ogorčeni nad samovoljnim nastopom predsedni- ka aktivnega odbora za nadzor investicije, Deana Besednjaka, ki je po njihovem mnenju na račun projekta ponovno izrekel kopico netočnosti in prispeval k nadaljnjemu zavajanju slovenske javnosti. Menijo, da je projektna skupina odrinjena in ni seznanjena z vsebinami direktorjevih dogovarjanj pri ministrici za gospodarstvo o nadaljnji usodi projekta. Bojijo se, da se odločajo brez potrebnega strokovnega znanja in brez vedenja vseh potrebnih podatkov. »Pri sklepanju zavarovanja projekta smo priča nestrokovnemu vpletanju direktorja Teš, ki z diktatom in brez argumentov vpliva na pogajanja ter s tem povzroča višjo ceno zavarovanja in tudi njegovo zakasnitev. V prvem tednu januarja so predvidena usklajevanja z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) o razpisni dokumentaciji za gradbena dela, vendar ključni ljudje projektne skupine po nalogu direktorja Teš v teh pogovorih ne smejo sodelovati,« poudarjajo. Na osnovi vsega tega ocenjujejo, da so razmere v Teš kaotične, nesprejemljivo pa jim je tudi, daje direktor še vedno v delovnem razmerju v Hol-dingu Slovenske elektrarne (HSE, vodenje največje investicije v državi pa opravlja »honorarno«. Tot očitke zavrača Na odstop projektne skupine, se je takoj odzval direktor mag. Simon Tot, ki je očitke zavrnil in dodal, da tečejo vse aktivnosti skladno z zastavljenim načrtom - Revizije podpira, ker meni, da je sume treba razjasniti Mira Zakošek Ljubljana, 27. decembra - Direktor Termoelektrarne Šoštanj se je že istega dne popoldne popoldne odzval na odstop projektne skupine in ocenil, da stoji za njo nekdanji direktor dr. Uroš Rotnik. Vse očitke je zanikal kot neresnične, neutemeljene, pavšalne in zavajajočo, namenjene predvsem nadaljnji manipulaciji z javnim mnenjem. Pravi, da so očitani dogodki predvsem interne narave in sodijo v odgovornost poslovodstva Teš, ne pa v delokrog vodje projekta, Bojana Brešarja. »Odstop projektne skupine Teš 6 pomeni nadaljevanje pritiska na poslovodstvo družbe Teš, ki želi že dober mesec dni vzpostaviti pogoje za transparentno, učinkovito in zanesljivo delo na projektu Teš 6 in v celotni družbi,« pravi Tot in dodaja, da je potrebno za takšno izvedbo projekta skupino za vodenje projekta kadrovsko okrepiti in delno spremeniti. Odstopno izjavo razume kot odmev na dejstvo, da se je reorga- nizacija vodenja projekta že začela in da bo skupina za vodenje projekta bloka 6 okrepljena z dodatnimi notranjimi in zunanji- Mag. Simon Tot mi strokovnjaki. Kot takšna bo transparentno, učinkovito in zanesljivo vodila enega največjih slovenskih energetskih projektov«, poudarja. Še posebej je bil oster do ravnanja vodje projektne skupine Borisa Brešarja, kije bil zadnji mesec na bolniški, ograjevanje od odgo- Sindikati zaskrbljeni Ljubljana, 28. decembra - Predstavniki sindikata energetikov so se po ponedeljkovem odstopu projektne skupine sestali z državnim sekretarjem Milošem Pavlico. Izrazili so zaskrbljenost glede nadaljevanja projekta in razmišljali, da bi se sestal stavkovni odbor, ki pa ga po besedah predsednika sindikata Teš Branka Sevčnikarja do konca leta ne bodo sklicali. Zbrali bodo dodatne informacije in šele nato zastavili nadaljnje aktivnosti. vornosti v tem času ocenjuje kot dejstvo, da pri projektu ne želi več aktivno sodelovati. Dodaja pa tudi, da je odbor za aktivni nadzor investicije ugotovil v zadnjem obdobju kopico netočnosti, s katerimi se člani projektne skupine ne strinjajo, a žal tudi ne pojasnijo protiargumentov, ki bi vzdržali resno presojo. Posebej je bil Tot začuden nad izjavo, da se nestrokovno vpleta v zavarovanje projekta. Ob tem pravi, daje iz posla zgolj izključil zavarovalnega posrednika, s čimer je stroške zavarovanj znatno znižal. Sprašuje se, ali je v interesu projektne skupine skleniti čim dražje zavarovanje, ali pa imajo morda od posredniškega posla nekateri koristi? Na novinarski konferenci je odgovoril tudi na vprašanje projektne skupine, kdo je v državi odgovoren za projekt 6. »Odgovornost za to prevzema prvenstveno družba Teš z direktorjem družbe na čelu; prevzemajo njen lastnik, Holding Slovenske elektrarne, in z njim celotna skupina HSE. Prevzemajo jo tudi poslovni part- Rotnik vpletenost zanika Direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Simon Tot meni, da je v ozadju odstopa projektne skupine šestega bloka nekdanji direktor dr. Uroš Rotnik. Ta vpletenost zanika. V TEŠ ni več zaposlen od 11. novembra, ko je bil odpoklican in je nato ustanovil lastno podjetje. neiji, od uglednih bank do zavarovalnic, v katerih pravilnost sprejemanja odločitev dvomijo podpisniki sporočila za javnost, torej člani projektne skupine Teš 6. Predvsem pa jo prevzemajo strokovnjaki, notranji in zunanji, brez katerih si izvedbe projekta na transparenten, učinkovit in zanesljiv način ne moremo predstavljati. S temi tremi cilji pred očmi bo skupina za vodenje projekta Teš 6 v prihodnje tudi okrepljena. Ne dvomimo, da imamo v Sloveniji dovolj strokovnega znanja in izkušenj, ki j ih takšen projekt potrebuje, predvsem pa ljudi, ki imajo zadostno mero pripadnosti, da takšnih projektov ne jemljejo osebno, temveč v obče dobro.« Študije so potrebne zaradi razjasnitve sumov Simon Tot meni, da je dobro, da se zaradi številnih sumov nepravilnosti pri vodenju projekta opravijo študije, ki sta jih HSE in Teš že naročila. Gre za študijo o zalogah premoga, prenovi četrtega in petega bloka, izgradnjo šestega bloka nižje moči in revizijo obstoječega projekta šestega bloka. Zaradi bloka 6 proračunska negotovost Šoštanjski svetniki so na ponedeljkovi seji osrednjo pozornost namenili osnutku proračuna za naslednje 1 eto - Proračun močno vezan na TEŠ i Čaka 1 ih težko leto Milena Krstič - Planine Šoštanj, 27. decembra - Po osnutku proračuna, ki so ga svetniki sprejeli v ponedeljek, naj bi se v občinsko blagajno v prihodnjem letu nateklo dobrih 14 milijonov evrov, ker pa ni sprejet letos, bo financiranje Občine Šoštanj v prvih treh mesecih naslednjega leta teklo po dvanajstinah. Sredstva se v obdobju začasnega financiranja lahko porabijo le za iste namene kot v proračunu preteklega leta, neposredni uporabniki pa ne morejo začeti izvajati novih nalog, programov in investicijskih projektov. »Predloga nismo mogli sprejeti pravočasno, ker je sestava proračuna v marsičem odvisna od bloka 6,« je svetnikom razložil župan Darko Menih. Vsaj v dveh pomembnih delih je ta namreč odvisen od Termoelektrarne, v odškodninah in sporazumih, o katerih se TEŠ dogovarja s krajevnimi skupnostmi, so pa sestavni del proračuna. Sedanji direktor TEŠ Simon Totje vodstvu občine sicer nakazal, kot je razlagal Menih, da bo sledil dosedanjemu načinu, a bo šele 10. januarja, po srečanju z njim in generalnim direktorjem HSE Matjažem Janežičem, znano, kako bo dejansko s tem. O predlogu proračuna konec januarja? »Čaka pa nas težko leto,« je ocenil župan, kije tudi podpisal sklep o začasnem financiranju. »In to prav leto, v katerem Šoštanj praznuje 100-letnico.« V razpravi o osnutku proračuna so zato mnogi svetniki menili, da bi se morali še bolj odločno 'postaviti pokonci', predvsem pa, da bi dogovori s TEŠ morali temeljiti na dolgoročnejši pogodbi in ne na taki, ki je odvisna od tega, kako bodo prihajali ali odhajali direktorji in nadzorni sveti. Svetniki so imeli na osnutek kar nekaj konkretnih pripomb. Koliko jih bodo lahko upoštevali pri pripravi proračuna, pa se bo videlo zadnjega januarja, ko naj bi bil na novi seji na mizi že predlog. Za delovanje svetniških skupin manj Skupine članov sveta bodo imele po novem mesečno na voljo manj denarja, kot so ga imele doslej. Svetniki so odločili, da bo za zagotovitev materialnih pogojev in povračila stroškov, ki nastajajo z delom posamezne skupine članov sveta, iz proračuna občine mesečno zagotovljeno plačilo računov do višine 75 evrov, names- to dosedanjih 100 evrov na svetnika. Tak sklep bodo uveljavili že s prvim dnem prihodnjega leta, na letni ravni pa bodo z njim prihranili približno 6.000 evrov. Mag. Vilma Fece je menila, dabo kar prav, če se pri tem držijo poslovnika, torej pobude in vprašanja bodisi pisno bodisi ustno. Roman Kavšak je predlagal upravi občine, Taborniki in skavti so svetnikom in županu prinesli luč miru in jim zaželeli srečno leto. Pobude in vprašanja pisno? Voj ko Krneža, podžupan in svetnik, je podal pobudo, da bi svetnice in svetniki vprašanja in pobude podajali v pisni obliki. Zaradi lažjega razumevanja, kot je rekel. zaslužka. Drago Kotnik je ocenil, da so nepremičnine v Šaleški dolini ovrednotene previsoko, in predlagal, da stopijo župani skupaj in rečejo kakšno o tem. ■ da začne razmišljati o lastnem komunalnem podjetju. Darko Lihteneker je spomnil, da živimo v času interneta, in predlagal, da seje snemajo in predvajajo na spletni strani občine, da bodo ljudje videli, kako sprejemajo odločitve in kako seje potekajo. Pa še kakšen mlad bi dobil priložnost za nekaj KLI 5 Roman Kavšak (NSi): »Nesprejemljivo je, da se v času krize za delo dveh podžupanov namenja 4.400 evrov več nagrad kot doslej.« Darko Lihetineker: (Neodvisna lista za razvoj občine Šoštanj, ki ve, kaj hoče): »Za mlade je treba narediti več, da Šoštanj ne postane mesto starcev. Predlagam, da občina proda gostinski lokal, ki ga je kupila v prvem nadstropju Pilon centra, kupnino pa nameni za Mladinski center.« Boris Goličnik (Lista Borisa Golič-nika): »Zakaj v Šoštanju ne pripravljamo silvestrovanja na prostem. Ljudem je treba dati tudi kaj veselja. Predlagam, da kupimo šotor. Ni tako velik strošek, da ga občina ne bi zmogla.« Leopold Kušar (DeSUS): »Na stavbo društva upokojencev smo namestili še eno oglasno tablo. Nanjo lahko, če bodo svojci ali prijatelji pokojnih to želeli, objavijo osmrtnice.« SREČNO 2011 »»Has 30. decembra 2010 Od srede do torka - svet i n domovina m Kandidatka DeSUS-a za ministrico Sreda, 22. december Premier Borut Pahorje na tradicionalnem sprejemu gostil svojce padlih v vojni za Slovenijo in se na srečanju zahvalil vsem, ki so tako ali drugače branili plebiscitno odločitev. V eni od objavljenih ameriških diplomatskih depeš piše, da je Hrvaška, da bi lahko sklenila arbitražni sporazum s Slovenijo, precej popustila. A nič o tem, za kakšno popuščanje naj bi šlo. Novinarsko častno razsodišče je predstavilo prenovljen novinarski kodeks, ki je po besedah predsednice Ranke Ivelja jasnejši, sodobnejši in profesionalno ter etično zaostren. Katja Šoba je odstopila s položaja predsednice Študentske organizacije Slovenije. Opo zi cij ske stran ke SDS, SLS in SNS ter nepovezani poslanec Magajna so predlagali, da bi bili vsi referendumi v enem letu izvedeni na en dan. Koalicija je na to odgovorila s predlogom o spremembi ustave. Izvršni odbor stranke DeSUS je za naslednico Henrika Gjerkeša predlagal Dušo Trobec Bučan. Ivo Sanader je na zaslišanju o sumljivih poslih s Hypo banko zatrdil, da ima čisto vest in da ni zahteval ali prejel denarja ali provizije. Kot glavni razlog za svoj odstop je znova navedel Slovenijo. Četrtek, 23. december Premier Borut Pahor je na proslavi ob praznovanju 20. obletnice plebiscita tega označil kot verjetno najslavnejši del naše zgodovine, predsednik DZ Pavel Gantar pa je v svojem govoru dejal, daje plebiscit pomenil točko, po kateri ni bilo več vrnitve nazaj. Podobno je razmišljal tudi predsednik države Danilo Türk, ki seje na sprejemu pripadnikov obrambno-varnostnih sil spomnil tudi plebiscita in ga označil za zgodovinski trenutek v zgodovini našega naroda. Istega dne je potekala še ena slavnosna akademija v čast dneva samostojnosti in enotnosti. Prvi govornik tam je bil Boris Pahor, ki je bil ostro kritičen do premiera Pahorja. Na policiji so pojasnili, daje izbrani kandidat za novega direktorja Uprave kriminalistične poli- Osrednji govornik osrednje proslave je bil premier. cije Simon Velički, sam pa se bo odločil, ali bo funkcijo sprejel. Vlada kljub drugačnim napovedim na seji ni sprejela dokončne odločitve o usodi pogodbe za nakup patrij. Premier Borut Pahor ni želel povedati, zakaj. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je v državnem zboru podprla absolutna večina poslank in poslancev, četudi je podporo reformi znova odrekel koalicijski DeSUS. Na švicarskem in čilskem veleposlaništvu v Rimu je razneslo paketa bombi. Ranjena sta bila dva človeka, eden huje. Petek, 24. december Papež Benedikt XVI. je v Vatikanu daroval slovesno božično polnočno mašo, pri kateri je Boga prosil »naj naseli mir v naša srca« in »zlomi palice nasilnežev.« Tradicionalna polnočnica je potekala tudi v Betlehemu. In medtem ko je tudi v Sloveniji veliko ljudi odhajalo k polnočnicam ter se ukvarjalo z okra-ševanjem božičnega drevesa ter postavljanjem jaslic, je veliko zanimanja požel nekdanji predsednik protikorupcijske komisije, Drago Kos. V nekem intervjuju je namreč dejal, da tako dobro organizirane in tako dobro izvedene akcije, kot je bila pomoč Saši Baričeviču pri vračanju psov, že dolgo ni videl. Papež je molil za mir. Odločni so bili tudi v DeSUS-u, kjer so zatrdili, da bodo izstopili iz koalicije, če strankina kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo ne bo sprejeta. Božični večer je bil doma deževen, na severu in zaho du Evrope pa še preveč bel. S pariškega letališča, kjer je bila odpovedana polovica poletov, so morali zaradi snega na strehi terminala evakuirati okoli dva tisoč potnikov. Spodnji dom ruskega parlamenta je v prvem branju potrdil novi rusko-ameriški sporazum Start, ki se zavzema za zmanjšanje strateškega jedrskega orožja. Sobota, 25. december Večinoma smo praznovali božični dan, premier Borut Pahor in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič pa sta obiskala kontingent Slovenske vojske v Libanonu, ki deluje v okviru mirovne misije Združenih narodov Unifil. Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je ob prazniku poudaril,da je v teh težkih časih treba poudarjati potrebo po pozitivnih čustvih in moralnih vrednotah. A teh na svetu očitno ni veliko. Kljub želji po miruje bilo na božični dan prav tega najmanj; v nizu eksplozij v osrednji Nigeriji je bilo ubitih 32 ljudi. Šest ljudi je bilo ubitih v napadih na cerkev na severovzhodu države. Nizozemske oblasti so v pristaniškem mestu Rotterdam prijele 12 Somalcev, ki naj bi pripravljali skorajšnje teroristične napade v državi. Voditelji zahodno-afriških držav so predsedniku Slonokoščene obale Lau-rentu Gbagboju postavili ultimat, naj odsto pi, in mu zagro zi li, da ga bodo sicer odstavili s silo. Božič no jut ro v Pakistanu se je začelo krvavo, saj je v samomorilskem napadu na severozahodu Pakistana umrlo več kot 40 ljudi, več deset ljudi pa je bilo ranjenih. Nedelja, 26. december Praznovali smo dan samostojnosti in enotnosti. Ko so nas mediji opozarjali, da je dovoljena uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, a naj bomo kljub temu previdni, so se v Novih Jaršah že zabavali. Nekaj po 20. uri je tam izbruhnil požar, ki je zajel več stanovanj in zaradi katerega so v Klinični center pre- Slonokoščena obala postaja vrelišče. mednarodna letališča. Okoli 14 tisoč ljudi je po spornih novembrskih predsedniških volitvah v Slonokoščeni obali pobegnilo v sosednjo Liberijo. Ponedeljek, 27. december Doma smo nestrpno pričakovali odločitev stranke upokojencev, saj je njen predsednik odločno dejal, da vztrajajo pri svojem, kar se tiče kandidatke za novo ministrico, in poudaril, da na razširjenem kolegiju dan za tem »pričakuje razum, v nasprotnem primeru bo to prehud udarec za stranko DeSUS, da bi še naprej vztrajala v koaliciji.« Ministrstvo za pravosodje je dalo v strokovno razpravo osnutek novele kazenskega zakonika, katere glavna sprememba je uvajanje obrnjene- Cene naftnih derivatov pa še enkrat v nebo. ga dokaznega bremena, s čimer bi uvedli materialno podlago, ki bi omogočila odvzem premoženja, ki bi lahko bilo pridobljeno nezakonito. Novi direktor TEŠ Simon Tot je pojasnil, da je šele iz medijev izvedel, daje odstopila projektna skupina za TEŠ 6. Strokovnjaki so v odstopni izjavi zapisali, da zaradi ravnanj vodstva Termoelektrarne Šoštanj odgovornosti za nadaljno usodo TEŠ 6 ne sprejemajo več. Tot je ob tem dejal, da gaje odstop presenetil in da ima občutek, da TEŠ še vedno vodi Rotnik. Wikileaks je razkril, da nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel ni podlegel pritiskom ZDA, da bi med rusko-gruzijskim spopadom avgusta leta 2008 obsodil dejanja Rusije. V Rimu so na več veleposlaništvih našli sumljive pošiljke, a so se vse, razen tiste pred grškim veleposlaništvom, izkazale za lažni alarm. Torek, 28. december Premier Borut Pahor se je odločil: DeSUS--ovo kandidatko bo predlagal za ministrico. LDS je napovedal, da bo imenovanje podprl, Zares se še ni izrekel. Nekdanji direktor TEŠ-a je zanikal svojo vplete nost v odstop projekt ne sku pi ne, na kar je namigoval zdajšnji direktor Tot. Rotnik je Totu Petarde (že) povzročajo nevšečnosti. peljali 10 stanovalcev. Vzrok: petarda, kije vnela električne lučke. Nizozemske oblasti so zaradi pomanjkanja dokazov na prostost izpustile pet od 12 Somalij-cev, ki so jih prijeli zaradi suma pripravljanja terorističnih napadov. Po božičnih eksplozijah so v nigerijskem mestu Jos izbruhnili spopadi med oboroženimi krščanskimi in muslimanskimi skupinami. V Londonu so stavkali vozniki podzemnih železnic, ki zahtevajo trojno plačilo in prost dan za delo na 26. 12. Zaradi ledenega dežja je v Moskvi kar 300 tisoč ljudi ostalo brez elektrike. Zaprta so bila tudi tri Merkur je prejel posojilo v višini 35 milijonov evrov. svetoval, naj se raje ukvarja z razlogi za odstop članov projektne skupine. Civilna iniciativa za ohranitev Porodnišnice Brežice je 20 tisoč zbranih podpisov predala direktorju bolnišnice Draženu Levojevicu. Slišali smo, da naj bi odpuščeni delavci Merkurja in Mersteela odpravnine prejeli najpozneje v sredo, v istem dnevu pa je Merkurjeva uprava podpisala težko pričakovano odobritev posojila v višini 35 milijonov evrov. Na Inšpektoratu Mestne občine Ljubljana so se odločili za poostren nadzor zaradi neizpolnjevanja obveznosti vzdrževanja čistoče na zbirnih mestih za organske kuhinjske in mešane komunalne odpadke. Kitajske oblasti so se kljub že 39-odstotnemu zmanjšanju izvoza redkih kovin glede na lani odločile, da tega v prihodnjem letu zmanjšajo še za dodatnih 11 odstotkov. žabjor perspektiv** Novoletne iluzije Jure Trampuš Takole konec leta ljudje navadno zberemo svoje misli in sprejemamo sklepe. Saj veste, tiste dobre o tem, kako bo po 1. januarju vse boljše in kako bomo boljši tudi mi. Iz lastni izkušenj vem, da se obljube samemu sebi le redkokdaj izpolnijo, a živeti v iluziji, da bo novo leto prineslo drug čas, je vseeno lepo. Še posebej, kadar je ta iluzija napojena s pokanjem raket, objemi, poljubi, kakšnimi alkoholnimi mehurčki in, da bo podoba kiča popolna, še z rumenimi snežkami, ki počasi padajo na rajajočo množico. A zjutraj te potem navadno zbudi maček in svet je drugačen, kot se je zdel še pred nekaj urami. V podobnih iluzijah živijo tudi tisti, ki pravijo, da nas vodijo v nove dni. Morda sami ne živijo v iluzijah, a tako se vsaj delajo. Kaj mislim? Razširili sta se letos po Sloveniji dve stvari, ki imajo z resničnostjo toliko veze kot novoletno poljubljanje prihodnosti. Prva je pridiga o zlomu morale. Saj jo poznate: z vrhov donijo besede o tem, da smo Slovenci pred moralnim zlomom, da se lomi vsa evropska civilizacija. Prihaja velik moralni pok, ki bo stresel temelje sveta. Takšen velik moralni pok prihaja že desetletja, pa še ni nič počilo. Res je, da smo se v zadnjih dvajsetih letih Slovenci spremenili, malo je zanihal tudi vrednotni sistem, a temeljna prepričanja so ostala enaka. Hm, tradicionalistična. Vsem je pomembna družina in skupnost. In še vedno smo kot narod nagnjeni k egalitarizmu, socialne razlike nas bolj motijo, kot motijo ljudi iz protestantskih držav. Drugačna pa je družbena spremenljivost vrednot, ki jo poudarja politično-ekonomski sistem. Poudarjen je uspeh, bolj dopustno je izkoriščanje, podjetniška svoboda ima prednost pred sindikalnimi pravicami, materialno bogastvo je nekaj, kar zbuja zavist. Vendar te stvari nimajo nikakršne povezave z domnevnim moralnim zlomom naroda. Velika večina ljudi je obsojala tiste, ki so izkoriščali delavce, pokupili podjetja in jih poslali v prepad. In ko so ta podjetja propadla, so se ljudje sami organizirali in pomagali. Tudi v Velenju. In tudi v Ljubljani - tam je recimo nekdo na maratonu tekal z majico z napisom 'Oprostite, vsi Slovenci nismo Hilde'. Velika večina je pred leti zavrnila željo po davkih, ki bi bili enaki tako za bogate kot za revne. In veliki večini se zdi, kot mi je nedavno dejal profesor Smrke, nemoralno, kadar politiki zaradi domnevnih žalitev na sodišču iščejo pravico, vredno več kot milijon evrov. V odnosu do izkoriščanja ni čutiti nobenega moralnega zloma. Zrcalo bi morali pravzaprav obrniti. Kdo govori o zlomu morale? Politiki, tisti, ki imajo v rokah oblast, moč, odgovornost, da upravljajo državo. Če se jim zdijo volivlci zelo blizu moralnega zloma, je po vsej verjetnosti bolje, da se poslovi vladajoča kasta, ne pa tisti, ki so jo postavili na to mesto. Kdo še govori o zlomu morale? Cerkev, institucija, ki je sistematično prekrivala zlorabe otrok, institucije, ki je v zgodovini sistematično kršila pravice do drugačne veroizpovedi, institucija, ki sije, podobno kot druge oblastniške strukture, tudi sama nagrebla ogromno denarja, ki ni bil namenjen samo pastorali, pač pa tudi bolj zemeljskim užitkom. Tako prvi kot drugi bi morali v času novoletnih obljub najprej pobrskati po sebi, preden druge obtožujejo moralnega zloma. Druga prazna zahteva, ki so jo tisti z vrha tudi letos privlekli na dan, je želja po enotnosti. Češ, v težkih časih, ko je treba več in bolje delati, moramo držati skupaj, tako kot smo skupaj držali v času osamosvajanja. Nič ni bolj nevarnega kot zahteva po eni misli. Po nadpolitičnem konsenzu, ki naj bi nas popeljal v krasni novi svet. Nasprotno, le soočenje različnih rešitev, dialoški spopad v odprtem avditoriju pripeljejo do pametnih odločitev. Odgovornost oblasti je, da zna organizirati ozračje, v katerem se soočajo in zbližujejo različni in neenotni koncepti. To je temelj demokracije. Kije pri nas očitno še ne razumemo dovolj dobro. In kaj nam torej ostane v novem letu? Pravzaprav zelo veliko. Vsak od nas intimno že ve, kaj so prave iluzije in katere od njih bodo postale realnost. Za tiste iz državniških vrhov pa se bojim, da bodo trajale še v letu ena ena ter še kakšno leto kasneje. Razen če... avto ipr Pooblaščeni serviser in prodaja rozil Avtokleparstvo in avtoličarstvo Črnova 33 a, ___________ - —__ Velenje, - ..... ................. 898 69 30 ' PEUGEOT Srečno in prljl^^roovo leto 2011! Hvala za zaupanje, vaš Avto Igor. SREČNO 2011 Gorenje prišlo iz krize Letošnji poslovni rezultati Gorenja nad pričakovanji - V novo leto še bolj optimistični - Tržne deleže na ključnih trgih povečali - Za naložbe v letu 2011 kar 40 milijonov evrov Mira Zakošek Gorenje je sredi decembra presenetilo z objavo ocene letošnjih poslovnih rezultatov, ki so veliko boljši, kot so načrtovali. O tem ter o načrtih za prihodnje leto smo se pogovarjali s predsednikom uprave Franjem Bobincem. Poslovno leto ste v Gorenju sklenili že 17. decembra. Bilo je uspešnejše, kot ste si na začetku leta upali pričakovati? » Res je. Lahko rečem, da bomo večino poslovnih ciljev za letos zaključili nad načrtom, tako z vidika prihodkov kot dobička. Morda smo bili nekoliko slabši pri obvladovanju obratnega kapitala, pa vendar - zdi se nam, da se je leto, ki je bilo še vedno recesivno in ki ga zaznamujejo visoke stopnje brezposelnosti, dobro končalo za Gorenje.« Skupina Gorenje naj bi v naslednjem letu dosegla kar 1,5 milijarde evrov konsoli-diranih čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj 14 odstotkov več od ocenjenih prihodkov v letošnjem letu. Brez upoštevanja učinkov letos prevzete švedske družbe Asko bodo prihodki Skupine zrasli za skoraj 6 odstotkov. Torej pričakujete, da se za Gorenje znova začenja trend rasti? »Pravzaprav lahko rečem, daje Gorenje raslo vseh zadnjih 25 let z izjemo leta 2009, ko so se prihodki od prodaje strmo znižali zaradi svetovne gospodarske krize, kije močno prizadela Evropo. V letošnjem letu pa smo ponovno zabeležili rast (če izvzamemo Asko) v višini 6 odstotkov. To je precej več, kot je rasel povprečno trg, ki je dosegel dober odstotek rasti. V tem letu smo znova tudi povečali tržne deleže, rast pa načrtujemo seveda tudi v prihodnje.« Kakšni bodo torej vaši glavni cilji v prihodnjem letu? »Predvsem moramo obvladovati stroške, ki so v naši panogi, ki je zrela, ključnega pomena. To še posebej velja za stroške materiala in surovin, ki se znova povečujejo, kar velja še posebej za nafto in jekleno pločevino, ki sta naši ključni surovini. Izbrati je treba pravo produktno paleto in pravo strukturo trgov. Pomembno pa bo seveda tudi nadaljnje pozicioniranje naših izdelkov v cenovnih razredih. Z zadovoljstvom lahko povem, da smo samo letos uspeli povprečno dvigniti ceno naših proizvodov za 4 odstotke, prihodnje leto pa naj bi jih še za prav toliko.« Paleti znamk dodajate znamko Gorenje+. Kaj bo to? »Za pokrivanje različnih segmentov trgov imamo različne blagovne znamke različnih cenovnih razredov. Manjkali pa so nam aparati, namenjeni kuhinjskim studijem; to bodo aparati višjega cenovnega razreda pod blagovno znamko Gore-nje+. Te aparate bomo prodajali izključno v teh studijih.« Še vedno stavite na divizijo aparatov za dom, ki naj bi v prihodnjem letu dosegla več kot 17-odstotno rast. Kje vidite možnosti za tolikšno prodajo, še posebej, ker na drugi strani ugotavljate, da so kupci po vsem svetu do nakupov trajnih dobrin še vedno precej zadržani? »Gorenje raste pravzaprav na vseh svojih tradicionalnih trgih, obenem pa odpira in odkriva nova tržišča tudi zunaj Evrope. Tako smo letos beležili izredno lepo rast (višjo kot rast trga) v Nemčiji, Avstriji, skandinavskih državah, pa tudi na Bližnjem in Daljnem vzhodu. To so tržišča, ki bodo ključna tudi v naslednjem -etu. Seveda k temu dodajamo tudi ostala tržišča vzhodne in osrednje Evrope, pa tudi v zahodnih evropskih državah računa- mo, da bo naša rast hitrejša od povprečne rasti trga. Še vedno pa bo ostal poleg nemškega najpomembnejši nizozemski trg, kjer z nakupom Ataga prevzemamo večinski tržni delež, nadaljnje velike rasti pa načrtujemo tudi v Rusiji in Ukrajini.« V zadnjih tednih se je veliko slišalo, da precej »škriplje« v vaši diviziji Notranja oprema, pojavljala so se tudi vprašanja o njenem morebitnem stečaju. Kašna je resnica? »Že kar nekaj let je divizija Notranja oprema, predvsem kuhinjsko pohištvo, na velikem konkurenčnem udaru. Še posebej se je to zaostrilo lani, ko se je začela velika kriza, saj so prav do nakupov pohištva ljudje v takšnih časih najbolj zadržani. Vse skupaj je seveda tudi močno povezano s padcem gradbeništva. V zadnjem letu in pol smo že nare di li neka te re pomembne korake pri prestrukturiranju te dejavnosti, predvsem v tehničnem in proizvodnem smislu, pri trženju pa nas čaka še veliko dela. Upamo, da bo povpraševanje v prihodnjem letu boljše, vsekakor pa smo se z nadzornim svetom že dogovorili, da pripravimo program prestrukturiranja te divizije.« Kaj pravzaprav prinaša načrt dezinvesti-ranja ter prestrukturiranje divizije Notranje opreme? »Temeljito bomo analizirali proizvodni program in stroške in skušali ugotoviti, kaj je treba storiti, da bi divizija postala dobičkonosna. V tem trenutku nam prinaša izgubo in nam tudi zmanjšuje poslovni izid Skupine Gorenje.« Čeprav so vaša osnova divizija aparati za dom, vendar iščete svoje priložnosti tudi na številnih drugih področjih. Kakšna je torej še vizija razvojne poti Gorenja? »Naša temeljna dejavnost ostajajo tudi v prihodnje izdelki za dom, kamor sodijo tako gospodinjski aparati, zabavna elektronika, mali aparati, grelniki vode in tudi kuhinjsko pohištvo. Tu je še ekologija, ki smo jo v zadnjih letih močno razvili in jo bomo razvijali tudi v naslednjem obdobju. Verjamemo, da lahko postanemo v ravnanju z odpadki ne le največji v Sloveniji, ampak na celotnem Zahodnem Balkanu. Ostale dejavnosti bomo seveda skrbno spremljali in se o njih sproti odločali, ali jih bomo zadržali ali pa morda odprodali.« Vsa leta, tudi v času krize, je Gorenje veliko vlagalo v razvoj in krepitev lastne blagovne znamke. Se poznajo učinki te usmeritve? »Ja, izrazito se poznajo. Vesel sem, da lahko povem, da proda Gorenje v tem trenutku že 90 odstotkov izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami. Ta delež je bil še pred petimi leti 15 odstotkov nižji, ob razpadu nekdanje Jugoslavije pa še veliko bolj. Portfelj blagovnih znamk smo v zadnjih letih razširili še na druge blagovne znamke in te so namenjene različnim cenovnim segmentom. Naši izdelki so izrazito inovativni, usmerjeni v dizajn in nove linije - potrošniki pa jih seveda zaznate predvsem po dizajnu. Te znamke v tem trenutku predstavljajo sicer le 10 odstotkov prodaje, v strukturi dobička pa kar 25 odstotkov.« Lani in letos ste postavljali v ospredje povečanje prostega denarnega toka. Ste bili uspešni, ste zmanjšali dolg Gorenja? »Ne povsem, saj je dolg ostal na enaki ravni. Res pa je, da smo si cilje postavili zelo visoko in da smo imeli dobro prodajo. Ravno zaradi nje je bilo tudi več terjatev, ki se niso povečevale, pa vendar je bilo treba del rasti financirati tudi z viš- jo rastjo obratnega kapitala. Nas pa zato v letu 2011 čaka kar pomembna naloga na tem področju; torej ne samo ustvarjati dobiček, ki ga načrtujemo v obsegu 21 milijo nov evrov, ampak tudi zelo dobro obvladovati obratni kapital, predvsem zaloge in terjatve, in s tem ustvariti prosti denarni tok in se dodatno razdolžiti. V prihodnjem letu načrtujemo za okoli 29 milijonov evrov prostega denarnega toka in za prav toliko se nameravamo res šlo za poskus sovražnega prevzema Gorenja? »Ponudba, ki jo je dal, je bila absolutno nespodobna, neprimerna, bila je prepozna in ni bila v skladu s prospektom. Uprava ni imela druge možnosti, kot dajo odkloni. Naše ravnanje je potrdil tudi nadzorni svet. Ocenjujem, da so bili poskusi Slu-iterja zlonamerni in v ozadju je bila nevarnost sovražnega prevzema. Predvsem pa je šlo zgolj za interese posameznega del- tudi razdolžiti.« Naložbeni tok ste zadnji dve leti upočasnili, z novim letom pa bo znova bogat, več kot 40 milijonov mu namenjate. Kaj načrtujete? »Že zadnja tri leta »držimo« naložbe na ravni od dva in pol do tri odstotke prihodkov. In ker ti rastejo, raste tudi raven naložb, ki bo prihodnje leto presegla 40 milijonov evrov, s čimer pa še vedno ne bomo dosegli treh odstotkov prihodkov. Naložbe smo lahko zadnja leta upočasnili, ker smo po letu 2000 ogromno investirali in prenovili dobesedno vse tovarne. To je bilo nujno, saj po letu 1990, ko je razpadla Jugoslavija in smo naenkrat izgubilo večino tržišča, tega nismo bili spo-sob ni.« Seveda pa so letošnje leto zaznamovali tudi dogodki, ki jemljejo energijo. Eden takšnih je bila zagotovo neuspela dokapi-talizacija, za katero sicer pravite, da na poslovanje Gorenja ne vpliva, pa vendar? »Ne morem reči, da ni uspela. Uspela je v 50 odstotkih. Ne smemo namreč prezreti, da je Gorenje v tem letu pridobilo zelo uglednega lastnika, mednarodno finančno korporacijo IFC, kije del Svetovne banke in je v Gorenje vložila 25 milijonov evrov ter tako postala naš 12-od-stotni lastnik. Uspelo nam je torej nekaj, kar ni uspelo nobenemu slovenskemu podjetju v tem letu. Drugo fazo dokapi-talizacije smo načrtovali ravno zato, da ne bi prikrajšali obstoječih lastnikov in smo jim delnice ponudili pod enakimi pogoji. Zanimanja za to pa ni bilo dovolj. Na to je vsekakor vplivala tudi likvidnost ljubljanske borze, na kateri je promet tako majhen, da tuji vlagatelji zanjo ne kažejo interesa. Iskali smo še druge možnosti v povezavi s pomembnimi partnerji, kot je mehiška multinacionalka Mabe, a je zmanjkalo časa. Vendar pa izid jesenske dokapitalizacije na poslovanje Gorenja nima nobenega vpliva.« Precej ostrih besed je bilo ob tej dokapi-talizaciji izrečenih med vami in nekdanjim lastnikom Ataga ter bivšim članom uprave Gorenja Philipom Sluiterjem. Je ničaija, ki ima v lasti manj kot 6 odstotkov Gorenja, mi pa imamo za sabo več kot 20.000 drugih delničarjev in delati želimo in moramo v korist vseh. Naj dodam, da smo se s Philipom Sluiterjem pri pomembnih strateških zadevah razhajali tudi v času, ko je bil član uprave, še posebej, ker ni upošteval poslovnega modela lastne proizvodnje na različnih lokacijah, ampak je zagovarjal nakupe izdelkov drugje. Predvsem pa se vodstvo Gorenja in seveda tudi jaz osebno nismo strinjali, da bi najpomembnejše odločitvene pro ce se pre nes li na Nizo zem sko.« Na zadnji seji je nadzorni svet sprejel sporazumno prenehanje mandata članici uprave za ekonomiko in finance Mirja-ni Dimc Perko. V sporočilu za javnost ste omenili njeno dobro delo. Pa vendar so bila očitno razhajanja v pogledih prevelika, da bi še ostala na tem mestu. »Ne želim in ne morem razlagati, kaj se je dogajalo na sejah uprave in nadzornega sveta. Lahko samo rečem, da smo s kolegico Mirjano po eni strani zelo dobro sodelovali in je nedvomno prispevala k razvoju Gorenja v zadnjih letih, predvsem v smislu nekaterih prevzemov oziroma projektov, ki smo jih skupaj izvajali, med drugim Asko, IFC, delno tudi Atag. Po drugi strani pa obstajajo nekateri drugi razlogi, zaradi katerih smo se odločili, da se sporazumno razidemo.« Od nekaterih programov se je Gorenje v tem letu moralo posloviti vsaj v Sloveniji in jih preseliti na druga območja. Zapiranje tovarn seveda povzroča v okolju veliko bolečin. Bo sledilo Gorenju Tiki in nekaterim nizkocenovnim aparatom Gorenja še kaj? »Gorenje proizvede tretjino svojih izdelkov zunaj meja Slovenije, pred petimi leti pa je bila vsa proizvodnja skoncentrira-na v Sloveniji. Moram reči, daje velika sreča, da imamo tovarne v Valjevu in Stari Pazovi ter Moro Moravijo na Češkem. Tako imamo tri lokacije, na katerih lahko nadaljujemo proces delnega prenosa tistih izdelkov, ki imajo nizko dodano vrednost in so nižje cenovno umeščeni, Slovenija pa je postala zanje preprosto predraga. Pa ne zato, ker bi bile plače zaposlenih previsoke, ampak zato, ker so previsoki davki na plače, so pa tudi številne administrativne prepreke in ni nobenih olajšav, ki nam jih nudijo drugi. Tako ni bilo druge poti, kot da smo likvidirali tovarno grelnikov vode sredi Ljubljane. Tovarna je bila v velikih izgubah, prenesena v Staro Pazovo pa bo kmalu dajala celotnemu Gorenju lep dobiček. V tej smeri bomo seveda nadaljevali tudi v prihodnje. A naj poudarim, da se bo vse dogajalo zelo postopno in v prihajajočem letu ne načrtujemo nobenih odpuščanj. Seveda pa bomo nadaljevali postopno zniževanje števila zaposlenih in povečanje produktivnosti. Večji del proizvodnje bo ostal v Sloveniji, je pa res, da bo ta hitreje naraščala zunaj naših meja.« Med ukrepi, ki ste sijih zastavili v času krize, je bilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. To ste z različnimi mehkimi metodami tudi uresničili. Kot ugotavljate, boste morali te ukrepe še nadaljevati. »To je stalna naloga vodstva. Zavedamo se, da moramo delati dobro in profi-tabilno, in to je tudi osnova, da bodo naši zapos le ni dobro pla ča ni. Lan sko jesen smo povečali plače in te so za 10 odstotkov nad panožnim sporazumom. To je dobro in s tem bomo tudi nadaljevali. Ob tem pa moramo biti seveda vrhunsko racionalni, obvladovati vse vrste stroškov, tako materiala, storitev kot tudi dela. Ob tem pa moramo zagotavljati takšne izdelke in storitve, ki nam to omogočajo, s katerimi torej lahko posegamo v višje cenovne razrede.« Na generalni skupščini Evropskega združenja proizvajalcev gospodinjskih aparatov CECED v Bruslju ste bili letos julija izvoljeni v najvišji organ združenja. Vam osebno je to seveda pomembno priznanje, gotovo pa prinaša določene koristi tudi Gorenju. »Predvsem je to priznanje Gorenju, ki je z mojo funkcijo v upravnem odboru tega najvišjega organa združenja evropskih proizvajalcev zastopano v družbi najuglednejših proizvajalcev, kot so Bosch, Siemens, Electrolux, Miele in mnogi drugi. Seveda se mi tudi osebno zdi pomembno, da se nekaj krat na leto sre čujem s predsedniki uprav teh koncernov, da se pogovarjamo o vprašanjih, pomembnih za našo panogo, in to seveda Gorenju koristi. Koristijo pa tudi poslovne povezave.« Nekateri ne vedo, ampak precej energije namenjate tudi športu. „V zadnjem času, kakšno leto, dve, je tega bistveno manj, predvsem zato, ker smo v Gorenju dobesedno 24 ur na dan na preži, računalniki in telefoni so vedno „odprti". Prostega časa resnično ni. Želim si, da bi bilo leto 2011 eno takšnih, ki bi omogočalo normalno življenje in delo, kajti ti zadnji dve letih glede obremenitev nista bili normalni. Šport pa je sicer moja velika ljubezen. Če kaj, potem včasih uspem čez vikend opraviti kakšen pohod v naravo, za tenis in košarko, ki sem ju pred časom igral bistveno več, pa ni bilo časa." V novo leto stopamo seveda ponavadi s kopico upanj in želja. Ene so povezane s podjetji, druge z vsakdanjim življenjem, pogosto pa se nam kar prepletajo. Kakšne pa so vaše? »Vsem sodelavkam in sodelavcem iz Gorenja bi zaželel, da držimo skupaj, kajti če bomo držali skupaj, bomo zmagovali še naprej. Zaželel bi veliko zdravja, sreče njim in njihovim družinam. Kar pa se tiče uspehov, jih bomo gradili skupaj, tako kot smo jih vedno. Naj si lepo oddahnejo med prazniki, naj z novo energijo in pravim leskom v očeh pridejo ponosno na delo v letu 2011 in verjamem, da bo to takšno, da si ga bomo zapomnili, da bo dobro in uspešno - ne samo za Gorenje, ampak tudi za njih osebno. Vse lepo želim v novem letu tudi bralcem Našega časa." SREČNO 2011 »"Has 30. decembra 2010 Leto je bilo »turbulentno« Splošna bolnišnica Celje bo leto končala s skoraj milij onon evrov izgube - Po skoraj 20 letih začetek vstavljanja stalnih srčnih spodbuj evalnikov - Center za bolezni ožilja edinstven v Slovenij i Tatjana Podgoršek Celje, 21. decembra -»Letošnje leto je bilo za celjsko bolnišnico izjemno »turbulentno,« je na novinarski konferenci povedal njen direktor Marjan Ferjanc. Poleg finančnih zagat so leto zaznamovalo številna nesoglasja med vlado in sindikatom Fides, umik soglasij zdravnikov za nadurno delo ter stavke. Nekateri programi ja, denar ne Po oceni vodstva bo bolnišnica leto 2010 sklenila z blizu milijonom evrov izgube. Zaradi varčevalnih ukrepov pristojnega ministrstva in Vla de RS jim je zdravstvena zava -rovalnica znižala vrednost pogodbe za 7 odstotkov oziroma 6 milijonov evrov, hkrati pa so morali povečati obseg programa. Vodstvo bolnišnice je v pogajanjih z omenjeno zavarovalnico doseglo prestrukturiranje nekaterih programov, med drugim je pridobilo program vstavljanja srčnih spodbujevalni-kov. Ni pa moglo uveljaviti presežkov pri operacijah endoproteze kolena ter dodatnih plačil za storitve, ki so ovrednotene prenizko (metode zdravljenja z dragimi biološki mi zdravi li). Jesen ske mu zmanjšanju denarja so se sicer izogni li, ven dar so zato mora li povečati program magnetne resonance in CT preiskav ob enakih finančnih sredstvih. Odobrili so jim še začetek izvajanja standardnih sistemskih onkoloških zdravljenj, vendar tudi tega brez dodatnega denarja. »Še naprej se dogovarjamo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije o dodatnem prestrukturiranju programov.« Kljub finančnim težavam so letos namenili za nakup opreme več kot 4 milijone evrov. Pri investicijahje Ferjanc izpostavil nadaljevanje gradnje 44 milijonov evrov vredne izgradnje nadomestne bolnišnice, za katero trenutno čakajo na pridobitev gradbenega dovoljenja in vzpostavitev regijskega urgentnega centra. Pripravljajo se tudi na energetsko sanacijo objektov, pri čemer naj bi pridobili nepovratna sred stva. Po besedah v. d. strokovne direktorice bolnišnice Frančiške Škrabl Močnik se bolnišnica strokovno razvija in pri tem med največje dosežke v letu 2010 postavlja robotsko kirurgijo z več kot 50 uspešnimi operacijami doslej. Prve spodbudne rezultate kaže tudi delovanje Centra za bolezni ožilja, ki je - je povedal vodja oddelka za angi-ologijo, endokrinologijo in revma-tologijo Ivan Žuran - po svoji organizaciji edinstven v Sloveniji. Ure- Opravljajo jih dvakrat do trikrat na mesec. Po besedah Rafaela Skaleta, namestnika predstojnika oddel ka za inten ziv no inter no medicino bolnišnice, bolnike po pred hod ni ambu lant ni obde lavi sprejmejo na dan posega in jih, če ne pride do zapletov, odpustijo naslednji dan. Rafael Skale: "Vstavljanje stalnih srčnih spodbujevalnikov je pomembna pridobitev za bolnike in bolnišnico." dili so ga v obnovljenih prostorih starega dela bolnice, v njem pa multidisciplinarni tim zdravstvenih delavcev na enem mestu opravlja tako presejalne teste za žilna obolenja kot tudi najzahtevnejše diagnostične preiskave za opredelitev žilnih obolenj. Po skoraj 20 letih prizadevanj so v drugi polovici letošnjega oktobra začeli v bolnišnici izvajati novo dejavnost - vstavljanje stalnih srčnih spodbujevalnikov. Do prejšnjega ponedeljka so jih vstavili 22, za sedaj jim je ministrstvo odobrilo 60 tovrstnih posegov, potrebe pa kažejo na blizu 120 posegov. Ivan Zuran: »Bolniki z boleznimi ožilja po novem pridejo le na eno mesto v bolnišnici - v Center za bolezni ožilja.« Kmalu regijski urgentni center? Frančiška Škrabl Močnik je še povedala, da imajo že sprejet načrt za regijski urgentni center, ki je tudi prostorsko že določen. Sočasno je bolnišnica izdelala kratkoročni načrt zanj. Pred tednom dni so se prvič sestali z direktorji zdravstvenih domov Velenje, Šentjur, Voj nik in Laško, na kate rem so jim predstavili koncept in preverili pripravljenost za združevanje zdravstvenih domov pri tem projektu. Urgentni center bi v nočnem času zdru ževal eki pe zdravstvene ga osebja zdravstvenih domov in bolnišnice, ki bodo nudili vrhunsko strokovno pomoč različnih medicinskih strok vsem, ki jo bodo nujno potre bova li. ERICO ponovno uspešen na trgih držav bivše Jugoslavije Inštitut ERICo j e konec decembra podpisal pogodbo z Ministrstvom za urej anje prostora in varstvo okolja Črne gore Velenje - Pripravili bodo »Študijo o oceni potrebe po reviziji strateškega načrta za gospodarjenje z odpadki v Črni gori in priporočila za organiziranje sistema gospodarjenja z odpadki do leta 2030«. Predstavniki ministrstva so njihovo ponudbo ocenili kot najugodnejšo na podlagi objavljenega mednarodnega razpisa. Široko zastavljena študija mora med drugim predstaviti tehnologije ravnanja z odpadki v EU, oceniti aktualnost, primernost in izvedljivost obstoječega državnega načrta, predvsem pa analizirati usklajenost zakonodaje v Črni gori z evropskimi zakoni ter okoljskimi smernicami. Končni cilj študije je posodobljen akcijski načrt, ki bo predvidel načine, tehnologije, financiranje in upravne postopke pri gospodarje- nju z odpadki za naslednjih dvajset let. Gre za zelo kompleksen projekt, ki ob okoljskih strokovnjakih zahteva še sodelovanje ekonomistov in pravnikov. Interdisciplinarna projektna skupina mora študijo zaključiti v treh mesecih. To je že drugi pomembnejši projekt inštituta ERICo v Črni gori v letu 2010. Naloga »Izdelava programa monitoringa Skadarskega jezera«, del širšega programa »Integralno upravljanje z ekosistemom Skadarsko jezero«, je od novembra letos že v izvedbeni fazi. Namesto Eržena Ruplova Splošna bolnišnica ima novega predsednika sveta zavoda - Možna izguba do največ 200 tisoč evrov - Za nakup magnetne resonance kredit Tatjana Podgoršek Svet zavoda Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ima od minulega tedna dalje novo predsednico. To je Valentina Prevolnik Rupel iz kabineta ministra za zdravstvo. Na tem mestu je nasledila državnega sekretarja na ministrstvu Ivana Eržena. Ta je zapustil predsedniško dolžnost zaradi nezdružljivosti funkcij po stališču protikorupcijske komisije. Člani sveta zavoda so Ruplovo potrdili na javnem glasovanju, njena namestnica pa še naprej ostala Cirila Slemenik Pušnik. V nadaljevanju seje so člani sveta obravnavali rebalans letošnjega finančnega načrta bolnišnice. Njen direktor Janez Lavre je napovedal, da j e možna izguba do 200 tisoč evrov. Če pa bo zdravstvena zavarovalnica dovolila prenos denarja iz programov, v katerih niso dosegli načrtovanega, v programe, v katerih beležijo preseganje predvidene realizacije, izgube ne bo. Glede kratkoročnih terjatev v višini več kot 2,6 milijona evrov iz leta 2007 v arbitražnem postopku z zdravstveno zavarovalnico Lavre ne misli popuščati, ker je bilo delo opravlje no in ker meni, da ima prav. Člani sveta so sprejeli finančni Janez Lavre: »V arbitražnem postopku z zdravstveno zavarovalnico ne mislim popuščati, ker je bilo delo opravljeno in ker verjamem, da imam prav.« načrt, potrdili pa so tudi predlog o najetju kratkoročnega kredita za nakup magnetne resonanc, saj so potrebe po tovrstnih preiskavah velike in nujne. Vrednost projekta je nekaj manj kot 1,3 milijona evrov. Člane sveta je zanimalo, kaj je z 2555 nadurami. Lavre je povedal, da jih izplačati ne morejo, ker še niso prejeli izpolnjenih zakonsko predpisanih obrazcev. Dostavila sta jih le oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo ter centralna intenzivna terapija. Priključitev k univerzi iz Celovca Kot je dejal Lavre, je eden od ciljev bolnišnice postati najboljša regijska bolnišnica, ki bo zagotavljala bolnikom vse zdravstvene storitve. »Zato smo še toliko bolj ponos ni, da se nam je kot part ner-ju uspelo priključiti Univerzi iz Celovca in da smo v decembru prijavili projekt My age na razpis: Cilj 3 evropsko teritorialno sodelovanje - operativni program Slovenija - Avstrija 2007-2013. Ob odobritvi bom imenoval operativno skupino, ki bo sodelovala z vodilnim partnerjem, vključil pa bom še posamezne strokovne sodelavce iz UKC Ljubljana,» je na seji sveta zavoda dejal Lavre. Bolje je biti menedžer kot priden delavec Marica Strozak iz Velenja j e obrtnica že 40 let - j Ni toliko vreden denar kot to, da odločaš o vsem sam' Tatjana Podgoršek Marica Strozak iz Velenja se je po 7 letih dela v družbenem podjetju odločila za samostojno pot. Na njej vztraja že 40 let. »Če bi bila še enkrat pred isto odločitvijo, bi se odločila enako. Meni to, da se o vsem odločam sama, pomeni več kot vsote denarja. Pa tega ne trdim zato, ker bi mi bilo na poti samostojne obrtnice - plastičarke - vedno lepo. Še zdaleč ne. Delala sem za domače in tuje konfek cionarje - gumbe, sponke in podobno. Kakšne čase je doživljala in jih še doživlja tekstilna industrija, pa dobro veste. Takrat, ko je doživljala vzpone, sem se razvijala in vzpenjala tudi sama, ko je padala, sem padala tudi jaz. Danes sem na dnu. Izdelke delam le še za potrebe šivilj. Imela sem 7 zaposlenih, danes imam samo še eno delavko, ki - tako Marica Strozak: »Ukvarjam se z dejavnostjo, ki je doživela takšne in drugačne čase. Ne krivim za vse krize, nekatere napačne odločitve sem sprejela sama.« kot preostalih šest - čaka na upokojitev.« Marica Strozak meni, da je v teh časih bolje biti menedžer kot priden delavec, ker s pridnim delom veliko težje uresničuješ zastavljene cilje, plačuješ državi, kar zahteva od tebe. O naklonjenosti do obrti v naši družbi bi težko govorila. Včasih je bilo veliko manj administracije, davkov ni bilo toliko in niso bili vsako leto večji, večja je bila plačilna disciplina. »Nikoli nisem bila sestavni del večjega sistema, kar pa je danes skorajda nuja. Majhen obrtnik na globalnem trgu težko uspe, večji sistemi lažje, zato bi bilo spodbudno, če bi ti v svoj delovni proces vključei vali več malih obrtnikov in podjetnikov.« In kako, da v dejavnosti še vztraja? Ker jo to veseli, ker jo zanimajo novosti, ker sicer ne ve, kaj bi počela. Koliko časa bo še obrtnica: »Morda še kakšno leto, več pa ne,« je še povedala Marica Strozak. ■ MALA ANKETA Voj ko Silov šek, Šoštanj: »Po čem dobrem si bom zapolnil letošnje leto? To pa je težko vprašanje, o katerem bi moral kar malo razmisliti... Že vem. Kupil sem parcelo, na kateri bomo gradili hišo. S tem se mi je izpolnila dolgoletna želja. Tega je vesela tudi moja družina. Silvestrova-li pa bomo malo doma, malo pri prijateljih.« Hvaležni so jim Varna hiša Velenje se za vse podaritve, obdaritve in različne vrste pomoči v letu 2011 zahvaljuje: Rotary Clubu Velenje, Mestni občina Velenje, Kul-turnici Velenje in Stanovanjskemu podjetje Velenje. SREČNO 2011 Če bom zdrava, bom lahko še naredila kaj dobrega Čeprav j e Martina Hrastnik ostala sama s 4 mladoletnimi otroki, j e polna optimizma, vedno pripravljena pomagati drugim Tatjana Podgoršek »Zagotovo ste se zmotili. Ali veste, koga ste poklicali? To bo najbrž pomota,« je rekla Martina Hrastnik iz Slatine v občini Šmartno ob Paki, ko smo jo poklicali v minulih predprazničnih dneh in jo povprašali, kdaj bi ime la čas za kle pet. Martina je povedala, da si bo leto 2010 zapomnila po dveh dogodkih: po poroki najstarejšega sina, ki sije ustvaril družino in odšel od doma, ter po priznanju župana za delo na humanitarnem področju. Prejela ga je ob letošnjem občinskem prazniku. »Bila sem presenečena in tudi vesela. Očitno so me opazili in me z njim nagradili za dosedanje delo. Hkrati pa je obveza za delo v prihodnje, priznanje, ki hoče še več,« je komentirala. Od kod ji čut za pomoč sočloveku v stiski? Morda od takrat, ko je v prometni nesreči izgubila moža in ostala sama s 4 otroki? Tinka, kot ji pravijo domači, je ob tem nekoliko povesila glavo, za trenutek pomolčala, nato pa odgovorila.« Morda tudi, vendar mislim, da ima izvor v moji izvirni družini. Vedno sem rada pomagala. Včasih je potrebnega zelo malo, da nekomu pomagaš. Majhnih stvari pa ljudje pogosto ne opazimo.«Tinka zavzeto dela pri šmarški Karitas. Lani in letos je bilo zaradi posledic gospodarske krize dela veliko. Ljudje so iskali pomoč iz stiske, ker so ostali brez služb, ker nimajo denarja za osnovno preživetje. Pomagajo jim po svojih najboljših močeh. Radosti jo, ker so ljudje v lokalni skupnosti še pripravljeni pri tem sodelovati. Ko so letos v okviru župnije zbirali ozimnico, je bil odziv dober. Sama pa je bila najbolj vesela darovalca, kije prinesel kilogram moke, kilogram sladkorja in liter olja, kar dokazuje, da ima sam malo, a je kljub temu pomagal še revnejšim od sebe. Kako dobro dene, če ti je v stiski nekdo pripravljen prisluhniti, ti pomagati, je občutila ob izgubi moža. Veliko je bilo takih, ki so pristopili: sorodniki, sosedje, znan- Martina Hrastnik: »Če je zdravje, je sreča in veselje.« ci, prijatelji. »To je bil hud šok. Najmlajša hči je bila stara 7 let, najstarejši sin jih je štel 18. Ko se sedaj oziram nazaj, ugotavljam, da sem zmogla zaradi otrok. Ostale so mi skrbi, vse, kar sva prej delala s Tinetom skupaj. Vendar so otroci poskrbeli, da sem na stvari gledala s pozitivnimi očmi. Zrla sem najprej, zavedajoč se, da moram poskrbeti zanje in zase.« Ob naši trditvi, da je dobro poskrbela za vse, se je nasmehnila, na obrazu se ji je pojavila rdečica. »Ne vem, če sem. Je pa dejstvo, da so otroci, sploh najstarejša sinova, v hipu odrasli in da smo skrbeli eden za drugega. Postaviti so se morali na svoje noge prej kot mnogi njihovi vrstniki in začeti razmišljati o življenju.« Tinkin najstarejši sin Gregor je danes inženir računalništva in uči na Šolskem centru Velenje, ostali se že izobražujejo: drugi najstarejši Klemen je uspešno končal študij predšolske vzgoje, se nato vpisal na filozofijo in psihologijo, v tem trenutku je v okviru programa Erazmus na mednarodni izmenjavi na Tenerifih. Urban je absolvent medijskih komunikacij, najmlajša - hči Martina - pa je maturantka likovne smeri velenj ske gim na zije. Življenje Martini ni prizanašalo. Tudi zdravje ji ni najbolj naklonjeno. Je invalidka druge kategorije in je ena od vse daljšega seznama čakajočih na službo na zavodu za zaposlovanje. Kljub temu je polna optimizma, volje, ... Dan ji velikokrat mine, kot bi mignil. Doma postori, kar mora, rada priskoči na pomoč svoji nečakinji, tudi dobrodelnostjo kar zaposluje. Radost ji prinašajo drobne stvari. Lepa beseda, prazniki, ki še bolj kot sicer povezujejo družinske člane, saj jih navadno praznujejo skupaj. Za novo leto pa gredo otroci bolj po svoje, sama pa se na silvestrovo odpravi h kateri od svojih sester ali pa k svakinji v bližini in skupaj dočakajo novo leto. Kaj si želi od prihajajočega leta? »Da pridejo otroci do svojega kruha, da bi jim bilo dano dobiti službo in da bi si sami služili kruh. Da bi ljudje uporabljali razum pri svojem delu, bili dobri, pošteni, zase pa čim več zdravja. Če bo to, bom lahko še kaj dobrega naredila zase in za druge,« je dejala Martina. MALA ANKETA Sara Mumelj: »Leto, ki se izteka, je bilo zame uspešno. Učnih težav v srednji šoli nimam, pogled na ocene je super. Leto mi je polepšala tudi zmaga, ki sva jo dosegli s sestro na tekmovanju konjskih dvovpreg v Velenju. Res sem je bila vesela in mi je dala dodaten polet za delo s konji. S čim drugim se za zdaj še ne obremenjujem, zato sem z letom 2010 zadovoljna. Kaj si želim v prihajajočem? Dobrih ocen v šoli, uspehov pri delu s konji, zdravje in sreče, ki sta najpogosteje izrečeni besedi v teh dneh, pa sta logični tudi zame. Če mi bo prineslo še kaj dobrega, toliko bolje.« SPLOSNO STEKLARSTVO FRANC MAJORANC, s.p. Za varne sprehode malčkov Življenjska zavarovalnica NLB Vita 120 slovenskim vrtcem podelila 4700 odsevnih brezrokavnikov - V petek so j ih podarili malčkom iz velenjskega vrtca Vrtiljak * ^J .TM.MU'1. ^ ^ _ - ■ h........«vwwmW-' m f " ■—ff ii wwiv.majorftic.si * /v. v Želimo vam nešteto pöti v srca ljudi tudi v letu 2011. alu stavbno pohištvo • pvc stavbno pohištvo • stekla (lastna proizvodnja) • alu-les stavbno pohištvo • okenske police «Polete, ža luži je in komarniki • zimsTki vrtovi • garAžna vrata FRANC MAJORANC, s.p. • Cesta Lfbna Dobrotinška 21 • 3230 Šentjur E: franc.majoranc@siol.net • T: 03 746 12 90 • F: 03 746 12 95 • M: 041 629 572 Predstavniki velenjske NLB Vite med malčki v vrtcu Vrtiljak, ki so bili odsevnih brezrokavnikov zelo veseli. Velenje, 24. decembra - V življenjski zavarovalnici NLB Vita so v decembru izvedli donatorsko akcijo, v okviru katere so 120 vrtcem po celi Sloveniji podarili 4700 odsevnih brezrokavnikov za njihove malčke. Danes so predstavniki velenjske izpostave NLB Vita te podarili otrokom iz velenjskega vrtca Vrtiljak, ki so jih pričakali s pesmijo in veseljem. Predstavnik NLB Vita Tone Lovrec jim je zaželel veliko varnih poti, namestnica ravnateljice Vrtca Velenje Lea Šmid pa se je zahvalila za donacijo, ki jim veliko pomeni, saj bodo malčki sedaj na sprehodih vidni in bolj varni. »Z donatorsko akcijo v NLB Viti, življenjski zavarovalnici, izražamo skrb za večjo varnost malčkov na sprehodih. Z odsevnimi brezrokavniki zagotavljamo večjo opaznost najmlajših ter voznike v priha- jajočih zimskih dneh, ko so dnevi krajši in zato vidljivost dodatno zmanjšana, opozarjamo na večjo previdnost,« nam je povedal Tone Lovrec, ki je skupaj s sodelavkama pomagal malčkom obleči odsevne brezrokavnike, z njimi pa so tudi zapeli. SREČNO 2011 30. decembra 2010 Um naredi človeka nezaupljivega Jani Napotnik ima v decembru najraj e obhod okoli jezera s sopotnico Lilo in postanek pod drevesom na poti v meditacij o Milena Krstič - Planino Skrbno je izbiral in izbral kraj, kjer sva lahko v miru klepetala. Da bo brez »buke«, je rekel Jani (Janez) Napotnik. V Mestni galeriji je mizico in dva stola postavil ob jaslice. Ob tiste, ki jih je prejšnji večer postavil šoštanjski zbiratelj Zvone Čebul. Bundo je slekel, kapo - najbrž ročno delo - je pustil na glavi. Neopazno je na mizo postavil dve škatlici Raffael-la. Enega za »kulturno« Milojko, ki je ugodila njegovi želji po srečanju v galeriji, enega zame. Pozornost pač, je rekel. Ne več ne manj. Sem mislila, da bo po moje. Da bova govorila o tistem, kar sem žele la jaz. Pa ni bilo. Bilo je po njegovem. Govoril je tisto, kar je želel on. Nevsiljivo. Sploh pa ne na silo. Prav simpatično. Zanimivo. Drugače. Šoštanjčnom je blizu zaradi njegovih lastnosti v stilu »vsak za sebe boga moli«. On pa ga po malem še za Šoštanj. Tega ima rad in tega ne more skriti. Je eden tistih, kije zakrivil, da ima mesto Pesem Šoštanju. Svoboda jo z občutkom zapoje. Tudi v radijskem programu jo je kdaj slišati. Šoštanj ima - po njegovi zaslugi - tudi film Štirje letni časi, pri katerem je bil (so)scenarist, snemalec, režiser in montažer. Ure- dil je knjigo 90 let nogometa v Šoštanju. V njej seje izkazal tudi kot fotograf ... Zakaj je bil pogovor z njim drugačen? Že zato, ker je začel: »Ko sem bil otrok, sem globoko verjel v Božička. Kot vsi otroci. Neveijetna sreča. Otroci so zaupljivi in nedolžni. Verjamejo, kar slišijo. Ko zrastejo, se onesnažijo z umom. Um človeka nare di nezaupljivega, razmišljujočega, postavi ga v logiko. Ker kot odrasel pristaja na logiko, marsikaj Jani Napotnik: »Človek ima vedno možnost, da gleda nav zven ali navznoter.« ji se je v njem zgodil preobrat. »Nisem ostal v osnovnem poklicu, ker sem bil poklican še za kaj drugega.« Vase seje poglobil z meditacijo, ugotovil, da je materija zelo pomembna, a da poleg materije obstajajo še bolj pomembne zadeve. Meditaciji, stanju, v katerem naj ne bi bile prisotne misli, se še danes posveča precej časa. »Drugače pa se, seveda, ukvarjam tudi z drugimi stvarmi, da preživim. Med drugim skuham kosilo, vege- zamudi. Zamudi prijeten občutek, ki ga je doživljal kot otrok. Ko odraste, se mu Božiček odmakne, ni ga več, spozna, da je bila to laž.« Vse življenje je v Šoštanju. Celih štiriinpetdeset let. Rojen pa je bil v Slovenj Gradcu. »Šoštanj mi je pri srcu. Je topel, čeprav morda zadnje čase malo manj. Tako kot vse okoli njega. Ampak tako ga vidim jaz, ki se tudi spreminjam. V prvem delu svojega življenja sem bil v normalni službi, karkoli naj bi normalna služba že bila.« Še prej je hodil v šolo, se učil, dobil poklic in delal tisto, za kar je bil poklican. Po težki operaci- tarijansko, in to vsak dan. Zdaj je to že malo lažje, ker so otroci odrasli in so že zapustili gnezdo. Skoraj petindvajset let se z ženo ukvarjava z bio vrtnarjenjem. Živimo v naravi, pridelamo zelenjavo zase in še za druge ostane,« kle petava. Daleč od ponorelega sveta torej, navržem. »Hja, svet je le navidezno ponorel. Tak pogled nanj je dejstvo, ampak človek si lah ko skozi rast, predvsem pa skozi bolečino, ustvari boljši pogled. Ne bom rekel boljši svet in tudi tega ne, da lahko človek svet spremeni, tako kot so ga poskušali razsvetljenci, Jezus, Buda... Gledano s tega sveta se to ne da. Svet se lahko spremeni, ko se spremeni človek. Človek je pomemben v tem svetu, temu svetu pa človek ni pomemben.« S svojimi razmišljanji in pogledi odstopa od poprečja. Kako funkcionira v Šoštanju? »Prav vseeno je, kje se človek nahaja, na vrhu Himalaje, v Šoštanju, Velenju ... Povsod je vse odvisno od njega. Vedno ima možnost, da gleda navzven ali navznoter. Karkoli ga moti v svetu, je zrcaljenje njegove notranjosti. S pogledom vase pa lahko spreminja tako Šoštanj kot svet.« Ljudje ga imajo radi, čeprav ga morda kdaj tudi ne razumejo. Sploh, ko govori o bolečini. »Samo človek, ki je sam v bolečini, se lahko na osnovi te izkušnje zaveda bolečine drugih. Če prepozna to bolečino in se ji priključi, zraste. V nasprotnem, v dobrem počutju, v sreči, ki je minljiva, začuti nasprotni pol. Obstane. Ne zraste.« Pa on sam, je veliko v bolečini? »Sem, a ne čutim trpljenja. Med bolečino in trpljenjem je razlika. Bolečina je to, kar doživlja človek, odmik od nje pa je trpljenje.« Kaj ima decembra v Šoštanju najraje? »Težko vprašanje. Mogoče obhod okoli Šoštanjskega jezera s sopotnico Lilo in postanek pod drevesom na poti v meditacijo.« Želje? »Jih nimam. Želje izhajajo iz upanja v prihodnost. Če jih imaš, si vedno razočaran. Če jih ne gojiš in živiš v sedanjem trenutku, pa ne boš.« To je Jani Napotnik. Nekaj stvari me je naučil. Čeprav, priznam, sem se namučila, preden sem razumela. Bolečina? Na pragu 60-letnice delovanja Leto 2011 jubilejno leto za velenjsko glasbeno šolo - Prireditve celo leto, trij e osrednji dogodki in sladko presenečenje: torta v ponudbi kavarne hotela Paka Tatjana Podgoršek Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje sodi med 56 javnimi in 10 glasbenimi šolami v Sloveniji med najpomembnejše glasbene ustanove v Sloveniji. Njen ravnatelj Boris Štih meni, da so močan steber kulturnega dogajanja v glasbi v širšem prostoru, ne le v Sloveniji. Izobražujejo za vse instrumente, ki so v paleti nabora v učnem predmetniku za glasbene šole, razen tamburic. Leto 2011 bo za šolo jubilejno, saj praznuje 60-letnico delovanja. Kot je dejal Boris Štih, se bodo prireditve v počastitev jubileja vrstile celo leto, med njimi pa velja posebej izpostaviti tri, in sicer dobrodelni koncert v šoštanjski športni dvorani - ta bo 2. aprila, na njem pa bodo v sodelovanju z oddelkom v Šoštanju zbirali denar za nakup novega klavirja za omenjeni oddelek. Slovesno akademijo načrtujejo 9. septembra. Osrednji gostje bodo člani Slovenske filharmonije. V prvem delu koncerta se bodo predstavila s filharmoničnimi deli, v drugem delu koncerta pa bo lovanju z Galerijo Velenje pripravili razstavo, v sodelovanju z RTV-jem načrtujejo izid zgoščenke z Ozi-movimi glasbenimi stvaritvami, s Festivalom Maribor pa se dogovarjajo za izvedbo koncerta v štajerski prestolnici. V ognju imajo še eno presenečenje, o katerem - upajo - bo znanega kaj več v naslednjih dneh. Poleg omenjenega je Štih izposta- vil projekt, o katerem se dogovarjajo s pobratenim mestom na Poljskem in s pobrateno šolo v Novem Sadu. Na skupnem koncertu naj bi se predstavili učenci, dijaki in profesorji. Načrtujejo še koncert na Titovem trgu v Velenju, v celoletni ponudbi kavarne v hotelu Paka v Velenju pa bo sladko presenečenje - posebna »glasbena« torta. ■ KOLONA TEHTNO RDEČA ///Aleš Ojsteršek Potreben je kratek ozir v preteklost, da bi ugotovili, da je za rešitev antagonizma iz naslovne besedne zveze potrebno storiti naslednje, rdeče mora biti v pravi meri, praviloma pa je mora biti manj. Tako je, kadar ima z njo opraviti narava človeka. Menim, da bomo v 2011 morali vsi skupaj nekoliko izpreči. Ne vidim ravno pravičnosti v obnašanju vedno večje skupine teh, ki si jemljejo pravico treh: biti tožnik, sodnik in rabelj. Zakaj le, ko vendarle lahko računamo le še drug na drugega, kot sosed na soseda in brat na brata. Leto 2011 zatorej ponuja novih 365 priložnosti za vsakodnevni premislek, ali res vsi delajo predvsem slabo in ne morda dobro, ter ali tistega, ki pripoveduje, resnično tudi slišimo. Naj vam pri tem pomagata rdeč robček ali pa rdeč nagelj, toliko rdeče bo delovalo balzamično; kar je bo več, ne bo tehtno. URBANO ZELENA /// Bojan Pavšek Zelena pomirja. Psihološko dejstvo, ki ga je vzela za svojega že mati narava in ga dobrohotno poklonila v rabo celotnemu človeštvu. Zelena zavest bo še naprej omogočala kvaliteto bivanja, še posebej v mestu, kjer se svet narave vidno krči. Naj nam pljuča namesto derivatov ogljika rajši polnijo rezultati fotosinteze. Po principih ekološke streznitve ločujmo. Pa ne ljudi, odpadke! Postanimo zavezniki intenzivne zelene, ki globalno bledi, in se ne pustimo uloviti v prepričanje, da smo vsemogočni in nedotakljivi. Dvignimo se nad urbano sivino in poglejmo še enkrat. Biti zelen ali ne biti zelen? To žal ni več vprašanje! SVEŽE TURKIZNA /// Nataša Tajnik Stupar Moj prvi stik s to žlahtno, vladarsko barvo je bil ob sevajočem Plevelovem jezeru, kjer smo se kot otroci pogosto, seveda brez vednosti staršev, igrali. Svežina turkizne je takšna pepermintova svežina duha, ki bo v kratkem zavel po našem mestu. Vsi bomo zadihali v novih, osvežujočih odnosih sprave, kreativnosti in inovativnosti. Kaže, da prihaja neverjetna svežina napredka, nov eterični, alkimistični veter, ki bo prevetril vsako špranjo brezposelnosti, bede, tajkunov, socialnih stisk, razprtij. V Novem letu si resnično želim, da sveže turkizna vsaj malo obarva naše mesto in da bomo končno lahko spet prešerno stopili novim izzivom naproti. Začetek novega dneva. Mehko rumeni zimski sončni žarki se prebijajo iznad Radojča in razlivajo po vsej dolini, vse tja do zasneženega Smrekovca. Dolina spi v januarskem mrtvilu. Prvi jutranji rekreativci se odpravljajo v čudovito, snežno gozdnato okolje in zamenjujejo hitenje v službe. Podoben je čisto vsak sončen dan, vse leto. Med vikendi delavce zamenjajo ljubitelji narave, gospodinje in mladina po prekrokanih nočeh ... Vrednote dela, zdravega življenja prevladajo nad (kulturnimi) obveznostmi. Podobno je zvečer. Ob sončnih zatonih se ljudje odpravljajo s služb, preddverja nakupovalnih centrov vse bolj postajo kulturni domovi, rekreativci sopihajo domov. Ob naraščanju števila prireditev in podvajanju terminov kulturnih dogodkov je na »predvečer leta« mesto-partner kulturne prestolnice Evrope bledo rumeno, večina stvari je zelo podobnih kot leto poprej... MODRO MODRA /// Urban Novak Modra naj prodre v temne in neuke kotičke naše družbe. Naj prinese luč svetlosti in modrosti ter razsvetli vse nas, da se bomo lažje pametno spopadali z izzivi, ki bodo v prihodnjem letu pred nami. Modra v znamenju modrosti naj nas spremlja pri vsakodnevnih opravkih, v medsebojnem razumevanju, pri sklepanju novih znanstev in v temeljnih življenskih odločitvah. Modra naj nam nudi zavetje, toplino in optimističen pogled navzgor in naprej. Vseobdajajoča modrina nam naj odpre vrata veselja, kreativnosti in prežene mrakobne vsakdanje misli. Modra naj ne bo le policijska strogost, ampak predvsem toplina in modrost bližnjega. Upam, da bomo vsak dan povsod znova in znova odkrivali modro modro. ■ Boris Štih: "Jubilej bi radi zazna movali tako, kot se za šolo, ki je eden pomemb nih glasbenih stebrov v slovenskem prostoru, spodobi." »jagodni izbor naših učencev in dijakov. Izbrali jih bomo na avdiciji in se bodo predstavili kot solisti z omenjenim orkestrom.« Hkrati s 60-let-nico bodo zaznamovali tudi 20-let-nico mednarodnega mojstrskega tečaja prof. Igorja Ozima, ki prihodnje leto praznuje tudi 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti bodo v sode- Razstavlja 12 slikarjev Velenje - V galeriji ArsIn so odprli razstavo, ki so jo poimenovali "Godina za nama", torej leto za nami. Razstavljajo Uroš Potočnik, Jože Šubic, Boris Zaplatil, Mira Narobe, Metka Erzar, Jelka Flis, Denis Senegačnik, Etko Tutta, Klavdij Tutta, Klavdij Palčič, Rudi Skočir in Jože Marinč. Razstava je pod pokroviteljstvom galerije ArsIn leto dni potovala po Hrvaškem: ogledali so si jo lahko v mestih Split, Opatija, Umag in Sv. Lovrec, ob zaključku leta pa so jo na ogled postavili v ArsInu. Na ogled bo do marca 2011. ■ bš Raznolika, barvita razstava je leto dni potovala po hrvaških galerijah, sedaj pa je na ogled v velenjskem Arslnu. SREČNO 2011 täDüjSllü IDO ČAsOpasROl M©ZAl0X -Ä-- Glasbene novičke «s Naj vam dedek Mraz prinese vsaj kanček bele, lepe zime, pa debele nogavice, koš prijaznosti in sreče, za nameček, jasno, še uspehe, predvsem pa zdravja naj prinese In obilo dobrih, srečnih misli, kijih tudi z nami preživite. Naš čas in Radio Velenje na kratko VILI RESNIK Jutri, v petek, na silvestrski večer, bo Vili Resnik s spremljevalno skupino skrbel za dobro počutje vseh tistih, ki boste v novo leto vstopili na tra di ci o nal nem veli kem sil -vestro va nju na pro stem na Titovem trgu v Velenju. REGINA V preteklih tednih se je posvečala snemanju skladbe z naslovom Izgubljeni čas, ki jo zdaj, tik pred koncem leta, podarja vsem svojim privržencem. Glasbo za pesem sta napisala Damjan Pančur in Aleksander Kogoj, besedilo pa Feri Lainšček. MAJA KEUC Maja Keuc je v letu, v katerem so jo mnogi spoznali v oddaji Slove-ni ja ima talent, nav du še va la na odrih po celotni Sloveniji. Veliko časa je namenila ustvarjanju in snemanju lastnih pesmi, aktivna pa je bila tudi pri glas be nem pro -jektu Papir, s katerim so izdali svoj prvenec, kmalu pa prihaja na TV ekrane tudi njihov videospot. JADRANKA JURAS Leto 2010 je preživela delovno. Uspešno je predstavila album Saku-ra, s katerega so bili poslu šal ci veseli singlov Lalalalala, Če ne bomo sami, Podej naprej. Zad nji single nosi naslov Ko se spet srečava. Jadranka je nastopala tudi v gledališki predstavi Marija Anto-inetta in v plesno-glasbeni predstavi Infiniti v Plesnem Forumu Celje. XEQUTIFZ Zasedba se predstavlja z videos-potom za sklad bo And We Dan -ced, ki so jo jeseni predstavili že v slovenski različici Bil je ples. Besedilo je prispevala glavna voka-listka Hannah Mancini, avtorja glas be pa sta Igor Mat kovič in Han nah Man ci ni. Sne ma nje spo -ta je potekalo v studiu v industrijski coni v Izoli. Režiral ga je Den Baru ca. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. MIRAN RUDAN & COLONIA-Stari prijatelji 2. WESTLIFE -Safe 3. BONEY M - Marylin Monroe Vs. Barbra Streisand V zadnjem letošnjem izboru pesmi tedna v programu Radia Velenje ste za zmagovalko izbrali skladbo Stari prijatelji. Popularna hrvaška skupina Colonia je prvič v svoji petnajstletni karieri posnela duet s kakšnim slovenskim izvajalcem. Odlo či li so se za pri red bo pes mi Kad se sretnu prijatelj, ki so jo posneli skupaj z Miranom Rudanom. Pesem v priredbi nosi naslov Stara prijatelja in je takoj osvojila vaša srca. LESTVICA DOM, Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Toplar-Bela snežinka 2. Veseli Svatje - Polnoč zvoni 3. Modrijani - Novo leto bo prišlo 4. Rosa - Lani za božič 5. Igor in Zlati zvoki - Ko bo božič spet 6. Golte - Prihajamo za praznike 7. Zupan - Po praznikih diši 8. Slovenski zvoki - Dragi Miklavžek moj 9. Tone Rus - Božični večer 10. Zreška pomlad - Za božič Christina & Cher Pevski in filmski zvezdi Cher in Christina Aguile-ra sta izdali album z glasbo iz filma Burlesque. Prvi single z albuma, na katerem je sicer deset skladb, sta zvezdnici predstavili že 19. novembra, njegov naslov pa je Express. Christina je za album prispevala osem skladb, Cher pa dve. Cher se je na veliko veselje oboževalcev s filmom in albumom vrnila na glasbeno sceno, saj sta skladbi, ki ju je zapela za album, njena prva studijska posnetka v sedmih letih. Legendarna pevka je bila tudi tokrat deležna pozitivnih kritik, še posebej za izvedbo pesmi You Haven't Seen The Last Of Me. 64-letna pevka se na sceno vrača tudi z novim samostojnim albumom, ki naj bi izšel prihodnje leto. Vračajo se Boney M Legendarna disco skupina Boney M, kije kraljevala na lestvicah popularne glasbe v drugi polovici sedemdesetih let, pripravlja album, na katerem bodo povsem novi miksi njihovih največjih uspešnic. Izid albuma, ki nosi nenavaden naslov Barbra Streisand: Boney M Goes Club, je napovedan za konec januarja 2011. Na albumu bo dvanajst novih-starih uspešnic ter videospot za pesem Barbra Streisand, ki je hkra- na skupina The Ramo-nes. Poleg prsate country zvezdnice, kije posnela 41 albumov, in ene prvih punk-rock skupin v ZDA bosta prestižni kipec za posebne dosežke v glasbi prejela še dže-zovski bobnar Roy Hay-nes in pevka in igralka Julie Andrews, kije svoj pevski talent pokazala v številnih muzikalih. Ameriške glasbene nagrade bodo prejeli še godalni kvartet Juilliard, folk skupina Kingston Trio in legenda gospela George Beverly Shea. Vsi bodo nagrade prejeli 12. februarja, dan pred 53. podelitvijo grammyjev. Črne gore ne bo na Evrosongu i i ti tudi najavni single albuma. Boney M je disco senzacija, kijo je v70. lansiral nemški producent Frank Farian. V zlati dobi disca so nanizali uspešnice Daddy Cool, Rivers Of Babylon, Children Of Paradise, Brown Girl in the Ring in druge. Rivers Of Babylon iz 1978 je takrat postala drugi najbolje prodajan single vseh časov v Veliki Britaniji, na vrhovih glasbenih lestvic pa se je obdržala pet tednov. Zna ni dobit ni ki čast nih grammyjev Čeprav je do podelitve grammyjev ostal še skoraj mesec in pol, so že znani prvi dobitniki žlahtnih kipcev. Laskavo nagrado za življenjsko delo bosta februarja prejela country pevka Dolly Parton in legendar- Črna gora tudi prihodnje leto ne bo sodelovala na evrovizijskem tekmovanju, ki bo v Düsseldorfu potekalo od 10. do 14. maja. Črna gora je prvič nastopila na Evrosongu leta 2007, ko jo je zastopal Stevan Faddy, nato sodelovala še na izborih leta 2008 in 2009, potem pa seje tekmovanju odpovedala. Novembra leta 2009 so z RTV Črna gora sporočili, da se zaradi stroškov umikajo z evrovizijskega izbora. Enako odločitev so sprejeli tudi za prihodnje leto, ko bo v Düsseldorfu potekal prvi Evrosong v združeni Nemčiji. Tudi tokrat bo tekmovanje razdeljeno na dva polfinal-na in finalni večer, ki je že razprodan. Po pravilih bo v finalnem večeru nastopilo 24 najbolje uvrščenih držav iz polfinalnih večerov ter tako imenovana velika četverica, ki jo sestavljajo Nemčija, Velika Britanija, Španija in Francija. Na Evrosong se letos vračajo Italija, Avstrija in San Marino. Vaya Con Dios vendarle v Ljubljani Po junijski odpovedi koncerta se v Slovenijo vrača skupina Vaya Con Dios. Belgijska zasedba, ki je na naših tleh nazadnje nastopila pred tremi leti, bo gostovala v dvorani Tivoli 12. marca prihodnje leto. Skupina, katere zaščitni znak je pevka Dani Klein, je v karieri prodala več kot 7 milijonov albumov in 3 milijone singlov. Bendu je kljub številnim spremembam uspelo ohraniti priljubljenost vse do leta 1996, ko je Kleinova začasno prenehala peti. Po krajšem premoru je danes 57-letna pevka začela ponovno ustvarjati in leta 2004 so prenovljeni Vaya con Dios izdali album The Promise, 20-letnico ustanovitve zasedbe pa so leta 2006 zaznamovali z albumom The Ultimate Collection. Leta 2009 so izdali novi album Comme On Est Venu, na katerem so skladbe v francoskem jeziku. Prvouvrščeno pesem lahko slišite vsak dan ob 8.40h in 11.40h na... radio©alfa 103,2 & 107,8 MHz_vsakdan36ur | tm Avtocenter Krbavac Feel the difference Pooblaščeni servis Fordovih vozil AVTOCENTER KRBAVAC Ferdinand Krbavac s.p. Rečica ob Paki 45 3327 Šmartno ob Paki SREČNO 20111 Tel.: 03/ 891 51 23 SREČNO 2011 30. decembra 2010 Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, do nedavnega vodja poslanske skupine SD v državnem zboru, ki je odhod z mesta vodje napovedal pred lokalnimi volitvami, če bo izvoljen za župana, in Karel Erjavec, predsednik DeSUSa, ki je prišel njegovo kandidaturo podpreti prav v Velenje. »To pa ni korektno, Karel. Nič mi nisi rekel o tem, da razmišljaš o odhodu iz koalicije, ko sem ti jaz povedal, da bom odšel, če bom izvoljen.« Kaj imata skupnega Tomaž Ročnik, med drugim direktor Toming Consultinga, in Ivo Planinc, ravnatelj Osnovne šole Gorica? To, da sta prijatelja, je znano, da skupaj sedita na rokometnih tekmah, tudi, a da sta si celo podobna? To pa razkriva čvekova fotografija. Ni dolgo tega, ko je Planinca nekdo vprašal: »Ste vi Ročnik?« »Ne,« je odgovoril Planinc. »Bi pa včasih bil.« V pričakovanju novega leta in pred začetkom priprav na drugi del nogometnega prvenstva v prvi ligi sta se v pogovor zapletla sedanji Rudarjev trener Bojan Prašnikar in že nekaj časa (mesecev) veseli upokojenec ter rekreator Drago Napotnik, nekdaj tudi soigralca v NK Šmartno. Ko sta obesila kopačke na klin, sta bila v svojem klubu nekaj časa tudi trenerja. Kot igralec je bil Bojan strah in trepet vratarjev Drago pa kot steber obrambe napadalcev. "Bojan, da boš Rudarje popeljal v Evropo, večina ljubiteljev nogometa v dolini ne le želi, ampak tudi verjame. Spomni se, kako smo včasih garali in morda bi se dalo še kaj več," ga je menda prepričeval Drago. Čokoladno božično drevo Tekma med kuharjema, ki želita ustvariti najvišje božično drevo iz čokolade, se je začela pred tremi leti, ko je kuhar Alain Roby izdelal Nič več droge za turiste_ Znameniti nizozemski coffee shopi se bojujejo z nizozemsko vlado, ki bi rada tujcem prepovedala kupovati zakonsko dovoljene cigarete s kanabisom. Če bi namreč vladi uspelo uresničiti svoj predlog, bodo lastniki izgubili donosen posel. A vlada vztraja: vseh 670 coffee shopov v državi hočejo spremeniti v klube, ki bi jih lahko obis-kova li samo čla ni. Nih če, ki ni »odrasel prebivalec Nizozemske«, pa ne bi smel kupi ti kana bi sa. Oblast načtuje postavitev računal- Nemški reševalci na pomoč snežaku Nemški reševalci so se v okolici Kölna odzvali na klic na pomoč. Nemka, kije na božični večer opazila prevrnjenega snežaka, je namreč mislila, da gre za truplo, ki leži v snegu. Odhitela je do bližnje pekarne, tamkajšnja prodajal- tosti, ki v Barcelono privablja množice turistov. Vsako leto jo obišče več kot dva milijona radovednih popotnikov. Ljudje imajo ob tej neskončni gradnji mešane občutke; nekateri si želijo, da bi se gradnja vendarle končala, drugim se zdi, daje bistvo Gaudijevega poklo-na sveti dru ži ni in krščan stvu nasploh, da se proces gradnje nikoli ne neha. Kakor koli, ko bo končana, bo imela tri velika pročelja, telji menijo, da je malo čez les, je za časopis The Sun povedal, da ima svojo smreko z okraski bolj rad kot kar koli drugega in zato bi prvo ogromno čokoladno jelko. Njegovo skoraj sedem metrov visoko drevo je krasilo nakupovalni center v Hongkongu, in čeprav ni bilo nikoli vpisano v Guinnessovo knjigo rekordov, je napis poleg čokoladne skulpture ponosno oznanjal, da gre za svetovni rekord. Nato je prišel več kot deset let mlajši kuhar Patrick Roger, kije novembra letos izdelal čokoladno božično drevesce, visoko skoraj desetih metrov, in očitno prekosil Robyjevo delo. Še več; Roger je del drevesca pro dal na dražbi, denar pa namenil organizaciji, ki preučuje živčnomišična obolenja. Skulptura, za katero je Roger porabil mesec dni in čokolado v vrednosti 45 tisoč ameriških dolarjev, pa je očitno razjezila Rob-yja. »Kadar koli lahko izdelam čokoladno drevesce, visoko več kot 12 metrov,« je zatrdil, a ni izdal, kdaj naj bi to bilo. MS? 0-°'- mile. iMoui f. ' g;-* amaj ess lamuca. €-3. sc. I SZS&Z2 o.«