ISSN 0350-5561
770350
556014
za konec tedna
Nadaljevalo se bo suho zimsko vreme.
57 let
številka 52
četrtek, 30. decembra 2010
1,50 EVR
VELENJE
Zmagoviti sanjski niz
Ko smo oddali gradivo za današnjo in hkrati zadnjo številko Našega časa v tem letu, smo si dejali: pa je spet minilo eno leto. Neverjetno hitro se je odvrtelo, kot da se je šele pre nedavnim začelo.
Spoštovane bralke in bralci, tudi letos smo 52 četrtkov prijateljevali z vami preko časopisa in upam, da je bilo v njem vselej kaj zanimivega, takšnega, kar vas je vendarle pritegnilo. Morda v kakšni več, v drugi manj, saj tudi življenje ni enolično.
Tudi v iztekajočem se letu smo si prizadevali, da bi na strani tednika prenesli čim več tega, kar se je dogajalo okrog vas. In to z vseh področjih in iz čim več krajev. Vseskozi smo pri svojem delu upoštevali - kot pravimo - 'kar ni zapisano - se pač ni zgodilo'. Enako nikoli ne pozabljamo, da pišemo o ljudeh in za ljudi. Prizadevali smo si, da bi bil naš izdelek, pisanje, čim bolj kakovostno in tudi uravnoteženo, kot se vselej poudarja v novinarskem delu. Hkrati smo se mnogih vprašanj lotevali tudi kritično. Vem, nekateri ste ugotavljali, da še premalo, nismo pa bili nikoli žaljivi. Zgodilo se je, da ste imeli včasih občutek, da smo kakšno področje podcenili in smo se premalo razpisali o njem. Če se je to zgodilo, tega nismo storili namenoma, hote, glavni razlog je bilo pač pomakanje strani. Čeprav radi rečemo, da se je zgodilo pač toliko dogodkov, kot jih gre v en časopis.
K raznolikosti našega pisanja, pokrivanju čim več dogodkov in s tem bogatenju časopisa, so veliko prispevali tudi naši redni sodelavci, ki so vešči novinarskega dela, in tudi takšni, ki ste občasno sedli za tipkovnico ali celo na/opisali dogajanje v vašem kraju s kemičnim svinčnikom. Vsem smo hvaležni za prispevke, enako tudi vsem mladim novinarjem z osnovnih in srednjih šol; skratka, vsakemu, ki se je redno ali občasno pojavljal s svojim delom v obliki pisane besede ali fotografije v našem in vašem tedniku. Naša želja je, da tudi v novem letu prijateljujete s tednikom, ki na svoje strani marsikdaj prinese takšno dogajanje, ki je morda za večje medije manj zanimivo. Veseli smo vsakega novega bralca, še bolj novega naročnika, razumemo pa tudi tiste redke posameznike, ki ste se zaradi denarne stiske po dolgoletni zvestobi moralo odpovedali časopisu. Želimo si, da bi bilo takih vse manj. Če še niste naročnik, vas vabimo, da v letu 2011 to postanete. Bodite zdravi! Srečno!
■ Urednik Stane Vovk
I
Radio Velenje/ Naš čas in Mestna občina Velenje vabimo na
22.00 Začetek silvestrovanja z Vilijem Resnikom in njegovim bandom
23.40 Razglasitev Naj osebnosti leta~2010 23.55 Poslanica žutftha Bojana Kontiča 24.00 Ognjemet in zabava z Vilijem Resnikom
Generalni pokrovitelji: Mestna občina Velenje, Premogovnik in Gorenje
9770350556014
SREČNO 2011
"^ČAS 30. decembra 2010
m
lokalne novice
TEŠ 6 naj ne bi bil vprašljiv, vendar ...
Dean Besednjak, vodja odbora Holdinga Slovenske elektrarne naložbe v TEŠ 6, pravi, da razlogov za ustavitev projekta bloka 6 ni. Prepričan je, da bo potekal po načrtih. Do 10. januarja pričakujejo dogovor za okoljsko dovoljenje z Avstrijci in potem se bo lahko začelo tudi črpanje kredita evropske investicijske banke.
Kljub temu mnenju pa očitno gradnja šestke še vedno ni povsem gotova. Ministrica za gospodarstvo Darja Radič, direktor direktorata za energetiko Janez Kopač ter predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj so se sredi prejšnjega tedna namreč sešli s francoskim Alstomom. Pogovarjali so se o spremembi pogodbe, ki naj ne bi več vključevala morebitnih podražitev, govorili pa tudi o tem, če bi bilo možno začeto gradnjo ustaviti in namesto tega obnoviti bloka štiri in pet.
i mz
Zbirni center (tudi) v Šoštanju
Šoštanj - V občini Šoštanj so med gasilskim domom in trgovino Mercator Gradnje poskrbeli za manjši zbirni center. Opremilo ga je podjetje PUP Saubermacher, vanj pa bodo lahko občani brezplačno odlagali odpadke. Odprli ga bodo 8. januarja. Prva dva meseca bo odrt ob sobotah med 10. in 12. uro. Prebivalci občine Šoštanj pa bodo lahko tudi v prihodnje odlagali odpadke v zbirnem centru v Velenju. Z ureditvijo zbirnega centra so v Šoštanju ugodili zakonski zahtevi, da mora vsaka občina z več kot 3.000 prebivalci imeti svoj zbirni center.
■ mkp
Gorenje bo prihodnje leto raslo za 14 odstot kov
Velenje - Za večino delavcev Gorenja se že je že v petek, 17. decembra, zaključilo letošnje poslovno leto, kije bilo uspešno. Ustvarili so dobro milijardo 300 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj 15 odstotkov več kot lani. Nadzorni svet je na začetku prejšnjega tedna ocenil, da je Skupina Gorenje v letošnjem letu presegla glavne načrtovane poslovne kazalce. V prihodnjem letu bodo skušali še povečati dobičkonosnost, izboljšati pozitivni prosti denarni pretok, povečati rast tržnih deležev ter pokriti tudi najvišje cenovne segmente z lastnimi blagovnimi znamkami. Uprava bo do konca januarja za nadzorni svet pripravila podroben načrt dezinvestiranja, obvladovanja obratnega kapitala ter način prestrukturiranja divizije Notranje opreme.
Med Gorenjevimi divizijami bo po načrtih, ki so sijih že zastavili, v prihodnjem letu najvišjo, 17,4-odstotno rast prihodkov, dosegla osrednja divizija aparatov za dom, sicer pa načrtujejo 14-odstotno rast.
■ mz
Znani člani stalnih delovnih teles
Šmartno ob Paki - Svetniki Občine Šmartno ob Paki so na nedavni zadnji seji občinskega sveta v letu 2010 potrdili predloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glede članov stalnih delovnih teles. Izbrali so jih med prispeli predlogi v predhodnem kandidacijskem postopku, v katerem so sodelovale vse politične stranke in lista. Svetniki so predloge soglasno potrdili, hkrati pa predlagatelja opozorili, naj preveri, kako je z določili o združljivosti funkcij.
V 7-članskem Nadzornem odboru so: Marjan Brunšek (DeSUS), Ana Pirečnik (Lista za napredke občine), Martin Golob in Alojz Slemenšek (SLS), Cvetka Zunter in Blaž Šmerc (SDS) in Mihaela Zagajšek (SD); v odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe so: Rajko Pirnat (predsednik) in Robert Crnjac (SD), Jože Slemenšek in Matjaž Dvornik (SDS), Klemen Slemenšek (SLS), Miran Irman (Lista za napredek občine) in Mojca Bole (LDS); odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti predseduje Damjan Ločil-nik (SLS), poleg njega pa odbor sestavljajo še: Mateja Ažman (SLS), Marjanca Rogel Peršič (Lista za napredek občine), Jožef Stakne in Viktor Parfant (SDS), Vesna Zerjav, Aida Tajnšek in Marija Boruta (SD) ter Marjan Verbič (LDS); 5-člansko komisijo za izvedbo in nadzor premoženja sestavljajo: Janko Kopušar (predsednik), Lista za napredek občine, Robert Crnjac in Stanislav Točaj (SD), Ivan Rakun (SLS) ter Franc Berdnik (SDS); v komisiji za odlikovanja, priznanja in nagrade so: Alojz Gruden - predsednik (DeSUS), Jože Slemenšek (SDS), Mateja Ažman (SLS), Vera Slokan in Valter Golob (SD); statutarno pravna komisija: Mateja Ažman - predsednica (SLS), Janko Avberšek (SD), Jožef Stakne (SDS), Hilda Trop (DeSUS).
■ tp
Še danes ogled Vile Biance
Ta teden so pripravili dneve odprtih vrat Vile Biance - V njej tudi razstava Velika forma
MALA ANKETA
Velike skulpture, ki so jih ustvarili člani skupine Gambatte, si lahko ogledate še danes.
Velenje, 24. decembra - V Vili Bianci, ki so jo uradno odprli prejšnji torek, so ta teden pripravili dneve odprtih vrat. Prenovljeno vilo si je mogoče ogledati le še danes popoldne od 16. do 19. ure.
V tem času je v Vili Bianci na ogled tudi razstava skupine keramikov, imenovane Gambatte, ki deluje v okviru Društva šaleških likovnikov. Devet ljubiteljskih likovnikov je ustvarilo skupino človeških likov v naravni velikosti, iz različnih življenjskih obdobij in prizo-
rov. Razstavo je odprla nad njo povsem navdušena likovna kriti-čarka Anamarija Stibilj Šajn, kije poudarila, da je skupina keramikov doslej že večkrat pozitivno presenetila. »Z raznolikimi snovanji vedno znova dokazujejo, da živijo s svojim medijem izražanja, da sen-zibilno sledijo njegovi odzivnosti, da ga čutijo in mu zaupajo.« Razstava je že na otvoritvi Vile Biance navdušila številne obiskovalce, velike glinene figure pa krasijo več prostorov vile. Ustvarili so jih: Vla-
do Cencel, Magda Posedel, Marija Štiglic, Viktorija Meh, Biserka Filipan Kraljič, Nada Zager, Marjana Lemež, Vera Benda in Milica Tičič.
Poleg razstave ''Velika forma'' si lahko v Vili Bianci ogledate tudi priložnostno razstavo o zgodovini vile. Pripravili so jo sodelavci Muzeja Velenje. Vrata pa je v času dneva odprtih vrat odprla tudi prijetna gostilnica Bianca gurmanka.
■ bš
Bernarda Grujič: "Leto 2010 je bilo zame in za dru ži no zmerno leto. V pričakovanju izhoda iz krize. Moram reči, da sem kar zadovoljna, ker je minilo brez pretresov, ker so se mi ures ni či le želje gle de zdravja mojih najbližjih.
V leto 2011 vstopam z zmernimi pričakovanji. Poleg sreče in zdravja si želim službo za sina in da bi tudi sama dočakala upokojitev na tem delovnem mestu, kjer sem danes. Kajti napovedujejo odpuščanja. Upam, da se v družbi ne bo ponovil kakšen Vegrad, Istra Benz, Pivovarna Laško in da bodo grabežljivost, hlastanje za bogastvom nekaterih zamenjale vrednote, zaradi katerih je naše življenje lahko veliko lepše."
Letu trgamo še zadnje liste_
Jaka za pokojnine, Lojze za širitev - Henrika pred pokrajinami ustavili policisti - Marko naj neekološka osebnost leta - Oživljanje enega od četverice velikih
Tako, zdaj letu trgamo še zadnje liste! S tem ga sicer ne bomo razgalili, kot pogosto delamo z raznimi politiki ali tudi nekaterimi sumljivimi gospodarstveniki - da o medijskih osebnostih sploh ne govorimo. Pomeni le, da se bomo poslovili od njega. Ob tem ga bodo eni, kot se spodobi, obirali, drugi hvalili. Prvi bodo rekli, da bi bilo naslednje le boljše, drugi, da bi bilo vsaj tako dobro, kot je bilo to. Pri tem seveda ne velja, da ga bodo hvalili le tisti, ki so imeli vsega dovolj. Včasih gre hvala lažje z jezika tistim, ki so zadovoljni s tanjšo rezino kruha.
Nekateri so v zadnjih dneh leta že kar malo odložili delo (taki, ki ga sploh imajo), drugi migajo še vse zadnje dni leta. Celo poslanci so se izkazali za zelo delovne. Nekaj zadnjega dela so jim naložili tudi državni svetniki, saj so »vetizirali« zakon o pokojninski reformi, pa so morali poslanci državnega zbora tik pred božičem o njem glasovati še enkrat. In ob tem, ko so se skujali upokojenci, je vlado rešila najbolj ljudska stranka. Naš zgornjesavinjski poslanec Jakob Presečnik je dejal, da zato, ker bi radi zagotovili izplačevanje pokojnin še naprej. In zato je Presečnikova stranka bila celo deležna pohvale vlade. Kako tudi ne, ko pa jo je res rešila pred resno zagato. Seveda je za svoj glas »dobila« zagotovilo, da bodo upravičenci še naprej dobivali državne pokojnine. Brez nič ni nič. Vse do skoraj tik pred koncem leta se še tudi ni ustavila preiskovalna komisija za sporne menedžerske prevzeme, ki jo zares resno vodi poslanec Zaresa Lojze Posedel iz Spodnje Savinjske doline. Tako zares jo vodi, da bo delovanje celo razširil preko državne meje, da bi stvarem prišel do dna. Saj naj bi lovke menedžerskih prevzemov zaradi sodelovanja nekaterih tujih bank segale tudi preko meja. Malo pred koncem leta je tudi velenjski poslanec Bojan Kontič uresničil svojo »župansko« napoved in odstopil kot vodja poslanske skupine svoje SD.
Praznični čas s prazničnim slavjem pa je povozil ministra brez listnice Henrika Gjerkeša. Ministra, za katerega smo verjeli, da bo naredil kaj za razkosanje Slovenije. A ne na stotine občin, ampak na
pokrajine. Vendar so ga mnogi le hvalili, da je znal Evropi izdreti precej denarja, pri ustanavljanju pokrajin pa je pokleknil kot mnogi pred njim. S tem kot da se zdaj nihče več ne ukvarja. Na pokrajine ponekod pomislijo le, ko želijo ukiniti kakšno policijsko postajo ali kaj podobnega. Sicer pa kot da je to tema, ki ne sodi v sedanji čas. Ki jo hranimo »za boljše čase«.
Cas okoli novega leta je tudi čas, ko razglašamo razne osebnosti. Kdo bo naj osebnost našega območja, bomo morali počakati do novega leta, dobili pa smo še naj neekološko osebnost leta 2010. Razglasila ga je AAG - Alpe Adria Green, mednarodna organizacija za zaščito okolja. Ta je kot tako neekološko osebnost za letošnje prvo četrtletje razglasila našega Mateja Lohovnika, ki je tedaj kot minister močno zagovarjal izgradnjo bloka 6 (AAG mu namreč iz ekoloških razlogov nasprotuje), v zadnjem četrtletju pa so za naj neekološka osebnost proglasili Marka Zidanška, celjskega podžupana in direktorja javnega podjetja Simbio. To »priznanje« si je zaslužil z izjavo, da ima občutek, da mestna občina Celje vsake toliko časa doživi napad »ekoteroristov«, ki ne prepoznavajo prizadevanj MOC. In posebna komisija je odločila, da je Zidanšek tudi neekološka osebnost letošnjega leta.
Nekateri v Celju pa se veselijo, ker so slišali, da se nekdaj znani Toper, eden od četverice velikih - MClub, Elkroj, Mont - vrača v Celje. Vendar naj bi se zaenkrat sem vrnila le trgovina. Ima pa novi lastnik blagovne znamke Toper Dragoljub Janičijevic s Toprom velike načrte. Med drugim je tudi eden glavnih sponzorjev slovenske olimpijske reprezentance na olimpijadi London 2012. Toprovke so se nekoč res pojavljale na vseh velikih športnih prireditvah.
Tako! Letošnjo klobaso smo zašpilili. Naj vam zaželim le še srečno in zdravo leto, ki prihaja. Bodimo skromni pri željah, da nas ne razočara. Bolje je, da nas z dobrim preseneti.
■ fk
t',.n\i (\. ■■ - \ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
SREČNO 2011

"Dejanje, ki nas; je povezalo kot nobeno doslej"
... je ob letošnjem prazniku samostojnosti in neodvisnosti v Velenju ob 20-letnici plebiscita rekel slavnostni govornik Miran Potrč - Venček lepih slovenskih pesmi j e odpel mešani pevski zbor Gorenje
Velenje, 22. decembra - Velika dvorana velenjske glasbene šole je bila odeta v modre, bele in rdeče barve. Cvetlični aranžmaji v barvah slovenske zastave so dali osrednji občinski prireditvi ob letošnji 20. obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo, ki mu je tri dni kasneje, 26. decembra, sledila razglasitev samostojnosti, posebno slavnostno noto. Mešani pevski zbor Gorenje pod vodstvom Katje Grubar je ubrano odpel Zdravljico, potem pa oder prepustil letošnjemu slavnostnemu govorniku, podpredsedniku državnega zbora RS Miranu Potrču.
Ta je svoj govor začel z besedami: »Jutri, pred dvajsetimi leti, je 88,5 % vseh volilk in volilcev sprejelo zgodovinsko odločitev, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Štejem si v čast, da vam lahko ob obletnici te zgodovinske odločitve spregovorim. Gre za dejanje, ki nas je povezalo kot nobeno doslej, katerega politični in moralni zmagovalec so bili državljanke in državljani Slovenije, ki so se ob plebiscitu in kasneje odločali za samo-
Slavnostni govornik Miran Potrč: »Ni vse slabo, kar je bilo.«
stojno slovensko državo.«
Poudaril je, daje bil razpis plebiscita, posebej pa rezultati glasovanja na njem, sad spoznanja, da slovenski narod svojih vitalnih interesov in ciljev ne more in tudi ne želi več uresničevati v socialistični Jugoslaviji. Njeno vodstvo seje namreč upiralo zahtevam za večjo samostojnost narodov, za ukinitev političnega monopola ene partije
Mešani pevski zbor Gorenje je pod vodstvom Katje Gruber odpel izbor lepih slovenskih pesmi.
in uvedbi večstrankarskega parlamentarnega političnega sistema. A ob tem je poudaril: »Ni vse slabo, kar je bilo. Ne omalovažujmo naše preteklosti. Za mnoge je tisti čas pomenil celo več pravičnosti, več ekonomskih pravic in odločanja o njih. Mnogi se še danes spominjajo tovarištva in solidarnosti, ki smo ga uveljavljali.«
V svojem slavnostnem govoru se
je Miran Potrč vprašal, ali smo Slovenci s samostojno državo dobili tisto, kar smo si želeli, kar smo pričakovali? »Mnogi smo ob plebiscitu pričakovali, da bo nova država ohranila in še razvila ekonomske in socialne pravice prejšnje države. Da ne bo dopustila novih krivic, pridobitniškega kapitalizma, prisvajanja dela drugih, pretiranih socialnih razlik. Pa smo, na
žalost, popustili pod pritiski kapitala in neoliberalizma, premalo premišljeno izvedli lastninjenje in posebej denacionalizacijo. To so vprašanja, ki posebej v času krize, s katero smo soočeni, skrbijo ljudi. Njihove skrbi in nerazpoloženja ne smemo podcenjevati. To ni nostalgija po preseženem. To so upravičene zahteve za bolj odgovorno delovanje politike. Ne le vlade,
čeprav ima največjo odgovornost, temveč tudi opozicije, socialnih partnerjev, civilne družbe, medijev ...«.
In potem je zadonela slovenska pesem. Lep, nostalgična, ponosna. Pevci mešanega pevskega zbora Gorenje so pripravili zanimiv glasbeni izbor in s svojim ubranim petjem dali večeru piko na i.
■ bš
Znova potrebujemo upanje, enotnost...
- V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki j e tamkajšnji mešani pevski zbor pripravil 17. božično-novoletni koncert, s katerim so tudi tokrat v lokalni skupnosti zaznamovali dan enotnosti in samostojnosti.
Šmartno ob Paki, 26. decembra
- Slavnostni govornik, podžupan obči ne Šmar no ob Paki Jan ko Kopušar, se je ob tem spomnil dogodkov v Sloveniji pred natanko 20 leti, ko so se uresničile sanje mnogih generacij prednikov. Vprašal se je, česa nismo imeli in po čem smo hre pe ne li, da smo se tako poenotili pri odločanju o samostojni poti. »Težko bi veijet-no naštel vse, kar smo si želeli, pa smo do danes uspeli ustvariti. Še več je tistega, kar nam še ni uspelo. Toda zagotovo smo vsi skupaj imeli eno veliko stvar - upanje, da bomo z znanjem, delavnostjo, odgovornostjo in iznajdljivostjo gradili boljše življenje zase in za svoje otroke.» Danes mnogi pravijo, da so nad lastno državo razočarani, da ta ni izpolnila njihovih pričakovanj. Težak gospodarski položaj, brezposelnost, težave v zdravstvu, sociali ... so davek, ki ga očitno moramo plačati na poti samostojnosti, ki smo jo Slovenci začeli s takim zanosom. Da bi presegli zatečeno stanje - po mnenju Kopu-šarja, potrebujemo upanje, enotnost in medsebojno razumevanje. Znova potrebujemo vrednote, ki jih je neusmiljena borba za preživetje potisnila ob stran. Pozval je občane, da izkoristijo priložnosti za okrepitev pozitivne energije.
Člani mešanega pevskega zbora so v prvem delu koncerta zapeli božične pesmi, v drugem delu pa
navdušili s pesmimi iz oddaje Spet doma. Bučno pa je občinstvo v skoraj polni dvorani nagradilo nastop gostov - vokalne skupine Cante-mus iz Žalca, ki jo - prav tako kot mešani zbor - vodi Matjaž Kač. Poleg izražanja zadovoljstva ob pri-
Podžupan Janko Kopušar je med drugim menil, da znova potrebujemo vrednote, ki jih je borba za preživetje potisnila ob stran.
j etno preživetem glasbenem večeru so nekateri menili, da prisotnost večine občinskih svetnikov in tudi nepevcev oziroma drugih kulturnih ustvarjalcev v občini na takšni prireditvi ni ravno njihova vrlina.
■ Tp
SREČNO 2011
—*6ks
30. decembra 2010
Bodo strugo reke Pake speljali v jezero?
MO Velenje izdeluje študijo o prestavitvi struge reke Pake v Pesju, da bi tako pridobili več prostora za novo poslovno-industrijsko cono - Bo občina odkupila zemljo ob Velenjskem jezeru, ki jo je nekoč poceni kupil BTC?
Velenje, 27. decembra - Tudi tokrat smo počakali na odgovore na vprašanja in pobude svetnikov in svetnic MO Velenje. V novem mandatu so jih postavili že veliko, mi pa povzemamo nekaj za vse nas najbolj zanimivih.
Svetnik Anton De Costa (SDS) je na tretji zaporedni seji vprašal, kakšna je usoda Klasirnice in kakšni so načrti zanjo. Kot vemo, so bili ti zelo ambiciozni, a tudi zelo dragi. Na MO Velenje pravijo, da so na evropskih razpisih pridobili sredstva za izdelavo štirih modelov za revitalizacijo opuščenih industrijskih objektov z vsebinami s področja kulture, izobraževanja ter ohranjanja industrijske in tehniške dediščine. Dva je prostorsko preverila še skupina študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Žal pa se je zataknilo pri denarju; od tega, ali in koliko ga bodo pridobili na razpisih za nepovratna sredstva, je odvisna tudi bodoča namembnost objekta. In kaj je v Klasirnici danes? Pritlične prostore objekta uporabljajo za skladiščenje rekvizitov tabornikov Rodu Jezerski zmaj ter muzejskih eksponatov Muzeja Velenje.
Ob tem so v Uradu za okolje in prostor odgovorili tudi na vprašanje, kaj načrtujejo v okolici Klasirnice, kjer naj bi v prihodnosti zrasla industrijska cona. Področje bo namenjeno predvsem proizvodni dejavnosti. Danes je tu še nekaj transportnih objektov Premogovnika Velenje (izvozni jašek, tekoči trakovi...). V prihodnosti Premogovnik Velenje načrtuje odstranitev teh industrijskih objektov, zato bo na tej lokaciji mogoče graditi
objekte za različna proizvodna podjetja. Prav zato že pripravljajo Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki bo opredelil urbanistično rešitev tega področja. Prva faza je že končana. Območje ni namenjeno težki industriji, ampak za ekološko čiste tehnologije in sto-ritveno-servisne dejavnosti, saj je v neposredni bližini turistično-rekreacijskega območja na južni obali Velenjskega jezera.
Trenutno izdelujejo tudi študijo o možnosti prestavitve struge reke Pake in ob tem tudi študijo o možnosti preusmeritve reke Pake v Velenj sko jeze ro, da bi se na ta način v Pesju sprostile večje površine za gradnjo zelo potrebnih proizvodnih objektov.
»Popravljanje« krožišča ni (vedno) mogoče
Mihael Letonje (SNS) je imel kar nekaj »prometnih« predlogov; med drugim je opozoril, da je montažno krožišče v Pesju, pri odcepu za pokopališče, vedno ožje, saj se montažne ovire zaradi trkov avtomobilov »širijo« na vozišče. Na to je občina opozorila koncesionar-ja, ki je to hitro popravil, žal pa montažnih ovir ni mogoče fiksirati, zato bo to verjetno moral še kdaj ponoviti. Letonje pa je predlagal tudi, da bi vozne pasove v največjem krožišču v Velenju, tistem pod skakalnico, fizično ločili, saj bi se tako izognili pogostim prometnim nesrečam v tem krožišču. Takšna krožišča imajo v Kopru, najdemo jih tudi v Ljubljani, talni
robniki v njih pa se v prometu dobro obnesejo.
Na občini pravijo, da je t. i. horizontalna prometna signalizacija (torej tista na vozišču samem) v tem krožišču urejena v skladu z 48.
dvopasovnem krožnem križišču ne predvidevajo fizično ločenih pasov, zato postavitev montažnih robnikov oziroma stalnih robnikov ni potrebna. Takšno mnenje je podal tudi DARS.
predvideno v sklopu gradnje novega gradbeno-trgovskega centra Poš-tajner, ki naj bi »zrasel« na tem območju. Kdaj bo to, ne povedo. Del pločnika pri križišču Obirc naj bi uredili v prvi polovici prihodnjega leta, ko naj bi obnovili in razširili križišče pri Obircu, ki je prav tako zelo nevarno.
Od Obirca do odseka za center Vinske Gore naj bi na občini pridobili idejne zasnove, kijih bodo, ker gre za državno cesto, uskladili z
Talni robniki se v krožišču dobro obnesejo
členom Zakona o varnosti v cestnem prometu in ostalimi veljavnimi predpisi. »Prometne nesreče se dogajajo zaradi tega, ker nekateri vozniki ne upoštevajo prometne signalizacije ter pravil vožnje v krožnih križiščih. Križišče pod skakalnico je dvopasovno krožno križišče in ne krožno križišče s spiral nim pote kom, v kate rem so smerni tokovi medsebojno ločeni in vodeni po fizično ločenih prometnih pasovih,« piše v odgovoru. In še, da tehnične specifikacije v
Ploč nik do Vin ske Gore?
Franc Sever (SDS) je med drugim predlagal, da se čim prej začnejo aktivnosti za izgradnjo pločnika od Velejapraka do Obirca, saj gre za zelo nevaren odsek ceste, kjer so pešci res ogroženi. Na občini pravijo, da je pločnik urejen do plinske postaje pri Veleja parku. Nadaljevanje gradnje pločnika do Obirca pa je v prostorskih aktih
Direkcijo Republike Slovenije za ces te.
Poce ni pro da no, dra go kup lje no?
Takšno vprašanje si je ob pobudi, ki jo je dal dr. Franc Žerdin, zastavil Franc Sever. Žerdin je namreč predlagal, da občina odkupi zemljišče ob jezeru, travnik, ki je bil nekoč prodan BTC-ju za gradnjo vodnega parka. Opozoril je, da
se sicer lahko zgodi, da bo zemljišče odkupil kdo drug in bodo imeli v občini težave z uresničevanjem razvojnega načrta na tem območju. Poleg tega gaje zanimalo, kaj se je pravzaprav zgodilo s projektom vodnega mesta, kije bil nekoč zelo aktualen. Zemlja je bila prodana po nizki ceni, tega projekta pa ni več.
V odgovoru izvemo, da je Premogovnik Velenje pod vodstvom takratnega direktorja dr. Evgena Dervariča prodal zemljišče BTC--ju. Ta je, namesto da bi zgradil obljubljeno »Vodno mesto«, zemljišče prodal. Sedanji lastnik zemljišča je podjetje V1 Storitve iz Ljubljane. Po veljavnem lokacijskem načrtu za območje turistič-no-rekreacijskega območja »Jezero« je na tem zemljišču še vedno predvidena izgradnja »Vodnega mesta«. Po prenosu zemljišča na novega lastnika sta bili naročeni še dve spremembi PGD projekta, pri katerih pa se je z vsako naslednjo verzijo objekt, tako po velikosti kot tudi po programu, vedno bolj zmanjševal. Zadnja verzija PGD projekta, ki je bila izdelana v letu 2008, je predvidevala izgradnjo objekta, v katerem bi bila zgrajena dvorana za bowling in welness center brez prvotno načrtovanih notranjih bazenov.
Zakaj se lastnik zemljišča ni lotil gradnje tega objekta, na občini ne vedo. Trenutno pa potekajo dogovori med Mestno občino Velenje, Premogovnikom Velenje in sedanjim lastnikom o odkupu zemljišča. Predlog odkupa bo predvidoma prihodnje leto posredovan občinskemu svetu, ki se bo moral z njim (predvsem ceno, ki jo bo »pokril« občinski proračun) tudi strinjati.
■ bš
Premogovnik Velenje izpolnil pričakovanja
Velenjski rudarji nakopali več kot 4 mio ton premoga
Precej denarja za kolesarjenje po regiji
Mag. Branko Kidrič še naprej predsednik sveta Savinjske statistične regij e - Med prednostnimi proj ekti tudi protipoplavna varnost na območj u Savinjske regije
Velenje, 23. decembra - V Premogovniku Velenje so letos v primerjavi z lanskim letom presegli vse dosedanje parametre proizvodnje. Z manj delovnimi dnevi in s skoraj 9 % manjšim številom zaposlenih je Premogovnik Velenje nakopal 2 % več premoga kot v letu 2009 in presegel številko 4 milijone 10.000 ton odkopanega premoga. Odkopni učinek je izboljšal za 22 %, jamski učinek za 10 %, celotni učinek Premogovnika za 15 %, storilnost na zaposlenega za 14 %, celotna produktivnost odkopne fronte pa se je povečala za skoraj 3 %.
Dosežena kurilna vrednost je znašala 11,1 GJ/tono, kar je več kot 2 % več kot v letu 2009. Skupno je bila pre seže na načrtova na proizvodnja premoga tako v tonah kot po skupni energetski vrednosti. Za potrebe proizvodnje električne energije v TEŠ je Premogovnik Velenje zagotovil 44.500 TJ energije. Stanje deponije na
zadnji delovni dan premogovnika znaša 450.000 ton, kar zagotavlja zadostne količine premoga za potrebe TEŠ tudi v dela prostih dneh med božičem in novim letom.
Premogovnik Velenje je v četrtek, 23. decembra, izvedel zadnji delovni dan v letu 2010 in pripravil jamo za desetdnevno mirovanje do 3. januarja prihodnje leto. Večjih vzdrževalnih del za praznične dni ne načrtujejo.
Tudi v poslovnem smislu se je leto 2010 v Premogovniku Velenje odvijalo povsem v skladu z zastavljenim poslovnim načrtom -poslovanje bo pozitivno, izpolnjeni bodo tudi vsi zastavljeni cilji.
Leto 2010 je bilo za Premogovnik Velenje uspešno tudi pri realizaciji ključnih razvojnih programov. Z njihovo uresničitvijo se Premogovnik Velenje pospešeno pripravlja na prihodnjih 40 let zagotavljanja premoga za proizvodnjo električne energije Termo-
elektrarni Šoštanj.
Pri tem pa se Premogovnik skupaj s svojima hčerinskima podjetjema HTZ Velenje in RGP vse bolj prebija tudi na trgih zunaj proizvodnje premoga - in to ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Po uspešno zaključenem projektu modernizacije rudnika Mramor v Bosni in Hercegovini strokovnjaki Premogovnika Velenje nadaljujejo projektiranje novega podzemnega rudnika v Makedoniji. Hkrati pa na pobudo nekaterih turških rudnikov pripravljajo projekt prenosa tehnologije odkopavanja po t. i. Velenjski odkopni metodi tudi v Turčijo. Znano je, da se tudi tam - tako kot v drugih državah, ki imajo zadostne količine energetskega premoga - pospešeno pripravljajo na modernizacijo pridobivanja premoga v podzemnih rudnikih, v katerih se po pravilu nahaja boljši premog kot na površinskih kopih.
Tatjana Podgoršek
Minulo sredo so se v prostorih hotela Štorman v Celju sešli na prvo sejo po oktobrskih lokalnih volitvah župani 31 občin Savinjske statistične regije in predstavniki Razvojne agencije Savinjske regije (Rars). Osrednjo pozornost so namenili projektom, ki bodo prihodnje leto zaznamovali življenje v občinah na Celjskem, ter za predsednika sveta ponovno imenovali župana Občine Rogaška Slatina mag. Branka Kidriča. Podpredsedniki sveta regije pa so župani občin: Celje i Bojan Šrot, Zreče -Boris Podvršnik, Žalec i Janko Kos in Ljubno - Franjo Naraločnik.
Na seji so se dogovorili, da bodo občine poskušale sofinancirati projekt regijske svetovalnice za osebe v duševni stiski Tu smo zate, soglašali so s predlaganimi spremembami izvedbenih načrtov za grad-
njo poslovne cone Mestinje -Bohor, za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Tabor ter za spremembe pri gradnji kanalizacije v občini Ljubno. Potrdili so še delovni plan omenjene razvojne agencije, ki načrtuje 250 tisoč evrov prihodkov. Od tega bodo občine zagotovile 177 tisoč evrov, ostalo naj bi pridobili iz regijske štipendijske sheme ter mednarodnega projekta. V prihodnjem letu bodo v lokalnih skupnostih skupaj z agencijo namenili kar precej denarja urejanju kolesarskih stez ter protipoplavni varnosti na celotnem območju regije.
V izvedbenem načrtu Savinjske
statistične regije je za obdobje 20102012 37 projektov, od tega jih bodo 9 prijavili na zadnji rok petega razpisa službe Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki se izteče konec januarja prihodnje leto. Kirič je še zagotovil, da se ne ukvarjajo več s prejšnjo regijsko razvojno agencijo, ki jo je vodil Boris Klančnik, ampak z vsebinami, ki sodijo v pristojnost sveta regije. Prav tako je zavrnil namigovanja nekaterih, da naj bi bila znotraj regije dva centra - velenjski in celjski. »Združujejo nas skupni razvojni projekti, kot je - na primer - veči ja poplavna varnost.«
SREČNO 2011
Razmere v TEŠ kaotične?
Člani projektne skupine Termoelektrarne Šoštanj (Teš) so poslali direktorju mag. Simonu Totu izjavo o nepreklicnem odstopu - Očitajo mu, da niso več strokovno vpeti v izvajanje projekta in zanj tudi ne morejo odgovarjati -Izražajo bojazen, da bloka 6 ne bo
Mira Zakošek
Šoštanj, 27. decembra - Člani projektne skupine za Teš 6 so direktorju mag. Simonu Totu poslali izjavo o nepreklicnem odstopu. V njej so zapisali, da niso več neposredno in strokovno vpeti v izvajanje projekta, zato ne morejo prevzeti odgovornosti glede njegove izvedbe. V sporočilu za javnost navajajo, da je novi direktor zatrjeval, da bo projekt pospešeno, transparentno, odgovorno in racionalno tekel dalje, sedanja dejstva pa kažejo prav nasprotno.
»Višek ignoriranja našega dela in strokovnega znanja beležimo prav v zadnjih dneh decembra, ko ugotavljamo, da kot odgovorni za projekt blok 6 nismo več neposredno in strokovno vpeti v njegovo izvajanje. Še več, naloge, za katere je pristojna projektna skupina, se mimo njene vednosti prenašajo na nepooblaščene osebe, ki doslej v projektu niso sodelovale in za takšno delo nimajo primernih strokovnih referenc. To pomeni, da tudi nismo pripravljeni sprejeti odgovornosti za posledice povezane z nadaljevanjem, ali -kot smo vse bolj prepričani - z načrtovano ustavitvijo projekta blok 6,« so zapisali.
Še posebej so bili ogorčeni nad samovoljnim nastopom predsedni-
ka aktivnega odbora za nadzor investicije, Deana Besednjaka, ki je po njihovem mnenju na račun projekta ponovno izrekel kopico netočnosti in prispeval k nadaljnjemu zavajanju slovenske javnosti. Menijo, da je projektna skupina odrinjena in ni seznanjena z vsebinami direktorjevih dogovarjanj pri ministrici za gospodarstvo o nadaljnji usodi projekta. Bojijo se, da se odločajo brez potrebnega strokovnega znanja in brez vedenja vseh potrebnih podatkov. »Pri sklepanju zavarovanja projekta smo priča nestrokovnemu vpletanju direktorja Teš, ki z diktatom in brez argumentov vpliva na pogajanja ter s tem povzroča višjo ceno zavarovanja in tudi njegovo zakasnitev. V prvem tednu januarja so predvidena usklajevanja z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) o razpisni dokumentaciji za gradbena dela, vendar ključni ljudje projektne skupine po nalogu direktorja Teš v teh pogovorih ne smejo sodelovati,« poudarjajo.
Na osnovi vsega tega ocenjujejo, da so razmere v Teš kaotične, nesprejemljivo pa jim je tudi, daje direktor še vedno v delovnem razmerju v Hol-dingu Slovenske elektrarne (HSE, vodenje največje investicije v državi pa opravlja »honorarno«.
Tot očitke zavrača
Na odstop projektne skupine, se je takoj odzval direktor mag. Simon Tot, ki je očitke zavrnil in dodal, da tečejo vse aktivnosti skladno z zastavljenim načrtom - Revizije podpira, ker meni, da je sume treba razjasniti
Mira Zakošek
Ljubljana, 27. decembra - Direktor Termoelektrarne Šoštanj se je že istega dne popoldne popoldne odzval na odstop projektne skupine in ocenil, da stoji za njo nekdanji direktor dr. Uroš Rotnik. Vse očitke je zanikal kot neresnične, neutemeljene, pavšalne in zavajajočo, namenjene predvsem nadaljnji manipulaciji z javnim mnenjem. Pravi, da so očitani dogodki predvsem interne narave in sodijo v odgovornost poslovodstva Teš, ne pa v delokrog vodje projekta, Bojana Brešarja. »Odstop projektne skupine Teš 6 pomeni nadaljevanje pritiska na poslovodstvo družbe Teš, ki želi že dober mesec dni vzpostaviti pogoje za transparentno, učinkovito in zanesljivo delo na projektu Teš 6 in v celotni družbi,« pravi Tot in dodaja, da je potrebno za takšno izvedbo projekta skupino za vodenje projekta kadrovsko okrepiti in delno spremeniti. Odstopno izjavo razume kot odmev na dejstvo, da se je reorga-
nizacija vodenja projekta že začela in da bo skupina za vodenje projekta bloka 6 okrepljena z dodatnimi notranjimi in zunanji-
Mag. Simon Tot
mi strokovnjaki. Kot takšna bo transparentno, učinkovito in zanesljivo vodila enega največjih slovenskih energetskih projektov«, poudarja.
Še posebej je bil oster do ravnanja vodje projektne skupine Borisa Brešarja, kije bil zadnji mesec na bolniški, ograjevanje od odgo-
Sindikati zaskrbljeni
Ljubljana, 28. decembra - Predstavniki sindikata energetikov so se po ponedeljkovem odstopu projektne skupine sestali z državnim sekretarjem Milošem Pavlico. Izrazili so zaskrbljenost glede nadaljevanja projekta in razmišljali, da bi se sestal stavkovni odbor, ki pa ga po besedah predsednika sindikata Teš Branka Sevčnikarja do konca leta ne bodo sklicali. Zbrali bodo dodatne informacije in šele nato zastavili nadaljnje aktivnosti.
vornosti v tem času ocenjuje kot dejstvo, da pri projektu ne želi več aktivno sodelovati. Dodaja pa tudi, da je odbor za aktivni nadzor investicije ugotovil v zadnjem obdobju kopico netočnosti, s katerimi se člani projektne skupine ne strinjajo, a žal tudi ne pojasnijo protiargumentov, ki bi vzdržali resno presojo.
Posebej je bil Tot začuden nad izjavo, da se nestrokovno vpleta v zavarovanje projekta. Ob tem pravi, daje iz posla zgolj izključil zavarovalnega posrednika, s čimer je stroške zavarovanj znatno znižal. Sprašuje se, ali je v interesu projektne skupine skleniti čim dražje zavarovanje, ali pa imajo morda od posredniškega posla nekateri koristi?
Na novinarski konferenci je odgovoril tudi na vprašanje projektne skupine, kdo je v državi odgovoren za projekt 6. »Odgovornost za to prevzema prvenstveno družba Teš z direktorjem družbe na čelu; prevzemajo njen lastnik, Holding Slovenske elektrarne, in z njim celotna skupina HSE. Prevzemajo jo tudi poslovni part-
Rotnik
vpletenost
zanika
Direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Simon Tot meni, da je v ozadju odstopa projektne skupine šestega bloka nekdanji direktor dr. Uroš Rotnik. Ta vpletenost zanika. V TEŠ ni več zaposlen od 11. novembra, ko je bil odpoklican in je nato ustanovil lastno podjetje.
neiji, od uglednih bank do zavarovalnic, v katerih pravilnost sprejemanja odločitev dvomijo podpisniki sporočila za javnost, torej člani projektne skupine Teš 6. Predvsem pa jo prevzemajo strokovnjaki, notranji in zunanji, brez katerih si izvedbe projekta na transparenten, učinkovit in zanesljiv način ne moremo predstavljati. S temi tremi cilji pred očmi bo skupina za vodenje projekta Teš 6 v prihodnje tudi okrepljena. Ne dvomimo, da imamo v Sloveniji dovolj strokovnega znanja in izkušenj, ki j ih takšen projekt potrebuje, predvsem pa ljudi, ki imajo zadostno mero pripadnosti, da takšnih projektov ne jemljejo osebno, temveč v obče dobro.«
Študije so potrebne zaradi razjasnitve sumov
Simon Tot meni, da je dobro, da se zaradi številnih sumov nepravilnosti pri vodenju projekta opravijo študije, ki sta jih HSE in Teš že naročila. Gre za študijo o zalogah premoga, prenovi četrtega in petega bloka, izgradnjo šestega bloka nižje moči in revizijo obstoječega projekta šestega bloka.
Zaradi bloka 6 proračunska negotovost
Šoštanjski svetniki so na ponedeljkovi seji osrednjo pozornost namenili osnutku proračuna za naslednje 1 eto - Proračun močno vezan na TEŠ i Čaka 1 ih težko leto
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 27. decembra - Po osnutku proračuna, ki so ga svetniki sprejeli v ponedeljek, naj bi se v občinsko blagajno v prihodnjem letu nateklo dobrih 14 milijonov evrov, ker pa ni sprejet letos, bo financiranje Občine Šoštanj v prvih treh mesecih naslednjega leta teklo po dvanajstinah. Sredstva se v obdobju začasnega financiranja lahko porabijo le za iste namene kot v proračunu preteklega leta, neposredni uporabniki pa ne morejo začeti izvajati novih nalog, programov in investicijskih projektov.
»Predloga nismo mogli sprejeti pravočasno, ker je sestava proračuna v marsičem odvisna od bloka 6,« je svetnikom razložil župan Darko Menih. Vsaj v dveh pomembnih delih je ta namreč odvisen od Termoelektrarne, v odškodninah in sporazumih, o katerih se TEŠ dogovarja s krajevnimi skupnostmi, so pa sestavni del proračuna. Sedanji direktor TEŠ Simon Totje vodstvu občine sicer nakazal, kot je razlagal Menih, da bo sledil dosedanjemu načinu, a bo šele 10. januarja, po srečanju z njim in generalnim direktorjem HSE Matjažem Janežičem, znano, kako bo dejansko s tem.
O predlogu proračuna konec januarja?
»Čaka pa nas težko leto,« je ocenil župan, kije tudi podpisal sklep o začasnem financiranju. »In to prav leto, v katerem Šoštanj praznuje 100-letnico.«
V razpravi o osnutku proračuna so zato mnogi svetniki menili, da bi se morali še bolj odločno 'postaviti pokonci', predvsem pa, da bi dogovori s TEŠ morali temeljiti na dolgoročnejši pogodbi in ne na taki, ki je odvisna od tega, kako bodo prihajali ali odhajali direktorji in nadzorni sveti.
Svetniki so imeli na osnutek kar nekaj konkretnih pripomb. Koliko jih bodo lahko upoštevali pri pripravi proračuna, pa se bo videlo zadnjega januarja, ko naj bi bil na novi seji na mizi že predlog.
Za delovanje svetniških skupin manj
Skupine članov sveta bodo imele po novem mesečno na voljo manj denarja, kot so ga imele doslej. Svetniki so odločili, da bo za zagotovitev materialnih pogojev in povračila stroškov, ki nastajajo z delom posamezne skupine članov sveta, iz proračuna občine mesečno zagotovljeno plačilo računov do višine 75 evrov, names-
to dosedanjih 100 evrov na svetnika. Tak sklep bodo uveljavili že s prvim dnem prihodnjega leta, na letni ravni pa bodo z njim prihranili približno 6.000 evrov.
Mag. Vilma Fece je menila, dabo kar prav, če se pri tem držijo poslovnika, torej pobude in vprašanja bodisi pisno bodisi ustno. Roman Kavšak je predlagal upravi občine,
Taborniki in skavti so svetnikom in županu prinesli luč miru in jim
zaželeli srečno leto.
Pobude in vprašanja pisno?
Voj ko Krneža, podžupan in svetnik, je podal pobudo, da bi svetnice in svetniki vprašanja in pobude podajali v pisni obliki. Zaradi lažjega razumevanja, kot je rekel.
zaslužka. Drago Kotnik je ocenil, da so nepremičnine v Šaleški dolini ovrednotene previsoko, in predlagal, da stopijo župani skupaj in rečejo kakšno o tem. ■
da začne razmišljati o lastnem komunalnem podjetju. Darko Lihteneker je spomnil, da živimo v času interneta, in predlagal, da seje snemajo in predvajajo na spletni strani občine, da bodo ljudje videli, kako sprejemajo odločitve in kako seje potekajo. Pa še kakšen mlad bi dobil priložnost za nekaj
KLI 5
Roman Kavšak (NSi): »Nesprejemljivo je, da se v času krize za delo dveh podžupanov namenja 4.400 evrov več nagrad kot doslej.«
Darko Lihetineker: (Neodvisna lista za razvoj občine Šoštanj, ki ve, kaj hoče): »Za mlade je treba narediti več, da Šoštanj ne postane mesto starcev. Predlagam, da občina proda gostinski lokal, ki ga je kupila v prvem nadstropju Pilon centra, kupnino pa nameni za Mladinski center.«
Boris Goličnik (Lista Borisa Golič-nika): »Zakaj v Šoštanju ne pripravljamo silvestrovanja na prostem. Ljudem je treba dati tudi kaj veselja. Predlagam, da kupimo šotor. Ni tako velik strošek, da ga občina ne bi zmogla.«
Leopold Kušar (DeSUS): »Na stavbo društva upokojencev smo namestili še eno oglasno tablo. Nanjo lahko, če bodo svojci ali prijatelji pokojnih to želeli, objavijo osmrtnice.«
SREČNO 2011
»»Has
30. decembra 2010

Od srede do torka - svet i n domovina
m

Kandidatka DeSUS-a za ministrico
Sreda, 22. december
Premier Borut Pahorje na tradicionalnem sprejemu gostil svojce padlih v vojni za Slovenijo in se na srečanju zahvalil vsem, ki so tako ali drugače branili plebiscitno odločitev.
V eni od objavljenih ameriških diplomatskih depeš piše, da je Hrvaška, da bi lahko sklenila arbitražni sporazum s Slovenijo, precej popustila. A nič o tem, za kakšno popuščanje naj bi šlo.
Novinarsko častno razsodišče je predstavilo prenovljen novinarski kodeks, ki je po besedah predsednice Ranke Ivelja jasnejši, sodobnejši in profesionalno ter etično zaostren.
Katja Šoba je odstopila s položaja predsednice Študentske organizacije Slovenije.
Opo zi cij ske stran ke SDS, SLS in SNS ter nepovezani poslanec Magajna so predlagali, da bi bili vsi referendumi v enem letu izvedeni na en dan. Koalicija je na to odgovorila s predlogom o spremembi ustave.
Izvršni odbor stranke DeSUS je za naslednico Henrika Gjerkeša predlagal Dušo Trobec Bučan.
Ivo Sanader je na zaslišanju o sumljivih poslih s Hypo banko zatrdil, da ima čisto vest in da ni zahteval ali prejel denarja ali provizije. Kot glavni razlog za svoj odstop je znova navedel Slovenijo.
Četrtek, 23. december
Premier Borut Pahor je na proslavi ob praznovanju 20. obletnice plebiscita tega označil kot verjetno najslavnejši del naše zgodovine, predsednik DZ Pavel Gantar pa je v svojem govoru dejal, daje plebiscit pomenil točko, po kateri ni bilo več vrnitve nazaj. Podobno je razmišljal tudi predsednik države Danilo Türk, ki seje na sprejemu pripadnikov obrambno-varnostnih sil spomnil tudi plebiscita in ga označil za zgodovinski trenutek v zgodovini našega naroda.
Istega dne je potekala še ena slavnosna akademija v čast dneva samostojnosti in enotnosti. Prvi govornik tam je bil Boris Pahor, ki je bil ostro kritičen do premiera Pahorja.
Na policiji so pojasnili, daje izbrani kandidat za novega direktorja Uprave kriminalistične poli-
Osrednji govornik osrednje proslave je
bil premier.
cije Simon Velički, sam pa se bo odločil, ali bo funkcijo sprejel.
Vlada kljub drugačnim napovedim na seji ni sprejela dokončne odločitve o usodi pogodbe za nakup patrij. Premier Borut Pahor ni želel povedati, zakaj.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je v državnem zboru podprla absolutna večina poslank in poslancev, četudi je podporo reformi znova odrekel koalicijski DeSUS.
Na švicarskem in čilskem veleposlaništvu v Rimu je razneslo paketa bombi. Ranjena sta bila dva človeka, eden huje.
Petek, 24. december
Papež Benedikt XVI. je v Vatikanu daroval slovesno božično polnočno mašo, pri kateri je Boga prosil »naj naseli mir v naša srca« in »zlomi palice nasilnežev.« Tradicionalna polnočnica je potekala tudi v Betlehemu.
In medtem ko je tudi v Sloveniji veliko ljudi odhajalo k polnočnicam ter se ukvarjalo z okra-ševanjem božičnega drevesa ter postavljanjem jaslic, je veliko zanimanja požel nekdanji predsednik protikorupcijske komisije, Drago Kos. V nekem intervjuju je namreč dejal, da tako dobro organizirane in tako dobro izvedene akcije, kot je bila pomoč Saši Baričeviču pri vračanju psov, že dolgo ni videl.
Papež je molil za mir.
Odločni so bili tudi v DeSUS-u, kjer so zatrdili, da bodo izstopili iz koalicije, če strankina kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo ne bo sprejeta.
Božični večer je bil doma deževen, na severu in zaho du Evrope pa še preveč bel. S pariškega letališča, kjer je bila odpovedana polovica poletov, so morali zaradi snega na strehi terminala evakuirati okoli dva tisoč potnikov.
Spodnji dom ruskega parlamenta je v prvem branju potrdil novi rusko-ameriški sporazum Start, ki se zavzema za zmanjšanje strateškega jedrskega orožja.
Sobota, 25. december
Večinoma smo praznovali božični dan, premier Borut Pahor in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič pa sta obiskala kontingent Slovenske vojske v Libanonu, ki deluje v okviru mirovne misije Združenih narodov Unifil.
Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je ob prazniku poudaril,da je v teh težkih časih treba poudarjati potrebo po pozitivnih čustvih in moralnih vrednotah. A teh na svetu očitno ni veliko. Kljub želji po miruje bilo na božični dan prav tega najmanj; v nizu eksplozij v osrednji Nigeriji je bilo ubitih 32 ljudi. Šest ljudi je bilo ubitih v napadih na cerkev na severovzhodu države.
Nizozemske oblasti so v pristaniškem mestu Rotterdam prijele 12 Somalcev, ki naj bi pripravljali skorajšnje teroristične napade v državi.
Voditelji zahodno-afriških držav so predsedniku Slonokoščene obale Lau-rentu Gbagboju postavili ultimat, naj odsto pi, in mu zagro zi li, da ga bodo sicer odstavili s silo.
Božič no jut ro v Pakistanu se je začelo krvavo, saj je v samomorilskem napadu na severozahodu Pakistana umrlo več kot 40 ljudi, več deset ljudi pa je bilo ranjenih.
Nedelja, 26. december
Praznovali smo dan samostojnosti in enotnosti.
Ko so nas mediji opozarjali, da je dovoljena uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, a naj bomo kljub temu previdni, so se v Novih Jaršah že zabavali. Nekaj po 20. uri je tam izbruhnil požar, ki je zajel več stanovanj in zaradi katerega so v Klinični center pre-
Slonokoščena obala postaja vrelišče.
mednarodna letališča.
Okoli 14 tisoč ljudi je po spornih novembrskih predsedniških volitvah v Slonokoščeni obali pobegnilo v sosednjo Liberijo.
Ponedeljek, 27. december
Doma smo nestrpno pričakovali odločitev stranke upokojencev, saj je njen predsednik odločno dejal, da vztrajajo pri svojem, kar se tiče kandidatke za novo ministrico, in poudaril, da na razširjenem kolegiju dan za tem »pričakuje razum, v nasprotnem primeru bo to prehud udarec za stranko DeSUS, da bi še naprej vztrajala v koaliciji.«
Ministrstvo za pravosodje je dalo v strokovno razpravo osnutek novele kazenskega zakonika, katere glavna sprememba je uvajanje obrnjene-
Cene naftnih derivatov pa še enkrat v
nebo.
ga dokaznega bremena, s čimer bi uvedli materialno podlago, ki bi omogočila odvzem premoženja, ki bi lahko bilo pridobljeno nezakonito.
Novi direktor TEŠ Simon Tot je pojasnil, da je šele iz medijev izvedel, daje odstopila projektna skupina za TEŠ 6. Strokovnjaki so v odstopni izjavi zapisali, da zaradi ravnanj vodstva Termoelektrarne Šoštanj odgovornosti za nadaljno usodo TEŠ 6 ne sprejemajo več. Tot je ob tem dejal, da gaje odstop presenetil in da ima občutek, da TEŠ še vedno vodi Rotnik.
Wikileaks je razkril, da nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel ni podlegel pritiskom ZDA, da bi med rusko-gruzijskim spopadom avgusta leta 2008 obsodil dejanja Rusije.
V Rimu so na več veleposlaništvih našli sumljive pošiljke, a so se vse, razen tiste pred grškim veleposlaništvom, izkazale za lažni alarm.
Torek, 28. december
Premier Borut Pahor se je odločil: DeSUS--ovo kandidatko bo predlagal za ministrico. LDS je napovedal, da bo imenovanje podprl, Zares se še ni izrekel.
Nekdanji direktor TEŠ-a je zanikal svojo vplete nost v odstop projekt ne sku pi ne, na kar je namigoval zdajšnji direktor Tot. Rotnik je Totu
Petarde (že) povzročajo nevšečnosti.
peljali 10 stanovalcev. Vzrok: petarda, kije vnela električne lučke.
Nizozemske oblasti so zaradi pomanjkanja dokazov na prostost izpustile pet od 12 Somalij-cev, ki so jih prijeli zaradi suma pripravljanja terorističnih napadov.
Po božičnih eksplozijah so v nigerijskem mestu Jos izbruhnili spopadi med oboroženimi krščanskimi in muslimanskimi skupinami.
V Londonu so stavkali vozniki podzemnih železnic, ki zahtevajo trojno plačilo in prost dan za delo na 26. 12.
Zaradi ledenega dežja je v Moskvi kar 300 tisoč ljudi ostalo brez elektrike. Zaprta so bila tudi tri
Merkur je prejel posojilo v višini 35 milijonov evrov.
svetoval, naj se raje ukvarja z razlogi za odstop članov projektne skupine.
Civilna iniciativa za ohranitev Porodnišnice Brežice je 20 tisoč zbranih podpisov predala direktorju bolnišnice Draženu Levojevicu.
Slišali smo, da naj bi odpuščeni delavci Merkurja in Mersteela odpravnine prejeli najpozneje v sredo, v istem dnevu pa je Merkurjeva uprava podpisala težko pričakovano odobritev posojila v višini 35 milijonov evrov.
Na Inšpektoratu Mestne občine Ljubljana so se odločili za poostren nadzor zaradi neizpolnjevanja obveznosti vzdrževanja čistoče na zbirnih mestih za organske kuhinjske in mešane komunalne odpadke.
Kitajske oblasti so se kljub že 39-odstotnemu zmanjšanju izvoza redkih kovin glede na lani odločile, da tega v prihodnjem letu zmanjšajo še za dodatnih 11 odstotkov.
žabjor
perspektiv**
Novoletne iluzije
Jure Trampuš
Takole konec leta ljudje navadno zberemo svoje misli in sprejemamo sklepe. Saj veste, tiste dobre o tem, kako bo po 1. januarju vse boljše in kako bomo boljši tudi mi. Iz lastni izkušenj vem, da se obljube samemu sebi le redkokdaj izpolnijo, a živeti v iluziji, da bo novo leto prineslo drug čas, je vseeno lepo. Še posebej, kadar je ta iluzija napojena s
pokanjem raket, objemi, poljubi, kakšnimi alkoholnimi mehurčki in, da bo podoba kiča popolna, še z rumenimi snežkami, ki počasi padajo na rajajočo množico. A zjutraj te potem navadno zbudi maček in svet je drugačen, kot se je zdel še pred nekaj urami. V podobnih iluzijah živijo tudi tisti, ki pravijo, da nas vodijo v nove dni. Morda sami ne živijo v iluzijah, a tako se vsaj delajo. Kaj mislim? Razširili sta se letos po Sloveniji dve stvari, ki imajo z resničnostjo toliko veze kot novoletno poljubljanje prihodnosti.
Prva je pridiga o zlomu morale. Saj jo poznate: z vrhov donijo besede o tem, da smo Slovenci pred moralnim zlomom, da se lomi vsa evropska civilizacija. Prihaja velik moralni pok, ki bo stresel temelje sveta. Takšen velik moralni pok prihaja že desetletja, pa še ni nič počilo. Res je, da smo se v zadnjih dvajsetih letih Slovenci spremenili, malo je zanihal tudi vrednotni sistem, a temeljna prepričanja so ostala enaka. Hm, tradicionalistična. Vsem je pomembna družina in skupnost. In še vedno smo kot narod nagnjeni k egalitarizmu, socialne razlike nas bolj motijo, kot motijo ljudi iz protestantskih držav. Drugačna pa je družbena spremenljivost vrednot, ki jo poudarja politično-ekonomski sistem. Poudarjen je uspeh, bolj dopustno je izkoriščanje, podjetniška svoboda ima prednost pred sindikalnimi pravicami, materialno bogastvo je nekaj, kar zbuja zavist. Vendar te stvari nimajo nikakršne povezave z domnevnim moralnim zlomom naroda.
Velika večina ljudi je obsojala tiste, ki so izkoriščali delavce, pokupili podjetja in jih poslali v prepad. In ko so ta podjetja propadla, so se ljudje sami organizirali in pomagali. Tudi v Velenju. In tudi v Ljubljani - tam je recimo nekdo na maratonu tekal z majico z napisom 'Oprostite, vsi Slovenci nismo Hilde'. Velika večina je pred leti zavrnila željo po davkih, ki bi bili enaki tako za bogate kot za revne. In veliki večini se zdi, kot mi je nedavno dejal profesor Smrke, nemoralno, kadar politiki zaradi domnevnih žalitev na sodišču iščejo pravico, vredno več kot milijon evrov. V odnosu do izkoriščanja ni čutiti nobenega moralnega zloma.
Zrcalo bi morali pravzaprav obrniti. Kdo govori o zlomu morale? Politiki, tisti, ki imajo v rokah oblast, moč, odgovornost, da upravljajo državo. Če se jim zdijo volivlci zelo blizu moralnega zloma, je po vsej verjetnosti bolje, da se poslovi vladajoča kasta, ne pa tisti, ki so jo postavili na to mesto. Kdo še govori o zlomu morale? Cerkev, institucija, ki je sistematično prekrivala zlorabe otrok, institucije, ki je v zgodovini sistematično kršila pravice do drugačne veroizpovedi, institucija, ki sije, podobno kot druge oblastniške strukture, tudi sama nagrebla ogromno denarja, ki ni bil namenjen samo pastorali, pač pa tudi bolj zemeljskim užitkom. Tako prvi kot drugi bi morali v času novoletnih obljub najprej pobrskati po sebi, preden druge obtožujejo moralnega zloma.
Druga prazna zahteva, ki so jo tisti z vrha tudi letos privlekli na dan, je želja po enotnosti. Češ, v težkih časih, ko je treba več in bolje delati, moramo držati skupaj, tako kot smo skupaj držali v času osamosvajanja. Nič ni bolj nevarnega kot zahteva po eni misli. Po nadpolitičnem konsenzu, ki naj bi nas popeljal v krasni novi svet. Nasprotno, le soočenje različnih rešitev, dialoški spopad v odprtem avditoriju pripeljejo do pametnih odločitev. Odgovornost oblasti je, da zna organizirati ozračje, v katerem se soočajo in zbližujejo različni in neenotni koncepti. To je temelj demokracije. Kije pri nas očitno še ne razumemo dovolj dobro.
In kaj nam torej ostane v novem letu? Pravzaprav zelo veliko. Vsak od nas intimno že ve, kaj so prave iluzije in katere od njih bodo postale realnost. Za tiste iz državniških vrhov pa se bojim, da bodo trajale še v letu ena ena ter še kakšno leto kasneje. Razen če...
avto ipr
Pooblaščeni serviser in prodaja rozil Avtokleparstvo in avtoličarstvo
Črnova 33 a,	___________ - —__
Velenje,	-	..... .................
898 69 30	'
PEUGEOT
Srečno in prljl^^roovo leto 2011!
Hvala za zaupanje, vaš Avto Igor.
SREČNO 2011
Gorenje prišlo iz krize
Letošnji poslovni rezultati Gorenja nad pričakovanji - V novo leto še bolj optimistični - Tržne deleže na ključnih trgih povečali - Za naložbe v letu 2011 kar 40 milijonov evrov
Mira Zakošek
Gorenje je sredi decembra presenetilo z objavo ocene letošnjih poslovnih rezultatov, ki so veliko boljši, kot so načrtovali. O tem ter o načrtih za prihodnje leto smo se pogovarjali s predsednikom uprave Franjem Bobincem. Poslovno leto ste v Gorenju sklenili že 17. decembra. Bilo je uspešnejše, kot ste si na začetku leta upali pričakovati? » Res je. Lahko rečem, da bomo večino poslovnih ciljev za letos zaključili nad načrtom, tako z vidika prihodkov kot dobička. Morda smo bili nekoliko slabši pri obvladovanju obratnega kapitala, pa vendar - zdi se nam, da se je leto, ki je bilo še vedno recesivno in ki ga zaznamujejo visoke stopnje brezposelnosti, dobro končalo za Gorenje.« Skupina Gorenje naj bi v naslednjem letu dosegla kar 1,5 milijarde evrov konsoli-diranih čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj 14 odstotkov več od ocenjenih prihodkov v letošnjem letu. Brez upoštevanja učinkov letos prevzete švedske družbe Asko bodo prihodki Skupine zrasli za skoraj 6 odstotkov. Torej pričakujete, da se za Gorenje znova začenja trend rasti? »Pravzaprav lahko rečem, daje Gorenje raslo vseh zadnjih 25 let z izjemo leta 2009, ko so se prihodki od prodaje strmo znižali zaradi svetovne gospodarske krize, kije močno prizadela Evropo. V letošnjem letu pa smo ponovno zabeležili rast (če izvzamemo Asko) v višini 6 odstotkov. To je precej več, kot je rasel povprečno trg, ki je dosegel dober odstotek rasti. V tem letu smo znova tudi povečali tržne deleže, rast pa načrtujemo seveda tudi v prihodnje.«
Kakšni bodo torej vaši glavni cilji v prihodnjem letu?
»Predvsem moramo obvladovati stroške, ki so v naši panogi, ki je zrela, ključnega pomena. To še posebej velja za stroške materiala in surovin, ki se znova povečujejo, kar velja še posebej za nafto in jekleno pločevino, ki sta naši ključni surovini. Izbrati je treba pravo produktno paleto in pravo strukturo trgov. Pomembno pa bo seveda tudi nadaljnje pozicioniranje naših izdelkov v cenovnih razredih. Z zadovoljstvom lahko povem, da smo samo letos uspeli povprečno dvigniti ceno naših proizvodov za 4 odstotke, prihodnje leto pa naj bi jih še za prav toliko.« Paleti znamk dodajate znamko Gorenje+. Kaj bo to?
»Za pokrivanje različnih segmentov trgov imamo različne blagovne znamke različnih cenovnih razredov. Manjkali pa so nam aparati, namenjeni kuhinjskim studijem; to bodo aparati višjega cenovnega razreda pod blagovno znamko Gore-nje+. Te aparate bomo prodajali izključno v teh studijih.« Še vedno stavite na divizijo aparatov za dom, ki naj bi v prihodnjem letu dosegla več kot 17-odstotno rast. Kje vidite možnosti za tolikšno prodajo, še posebej, ker na drugi strani ugotavljate, da so kupci po vsem svetu do nakupov trajnih dobrin še vedno precej zadržani? »Gorenje raste pravzaprav na vseh svojih tradicionalnih trgih, obenem pa odpira in odkriva nova tržišča tudi zunaj Evrope. Tako smo letos beležili izredno lepo rast (višjo kot rast trga) v Nemčiji, Avstriji, skandinavskih državah, pa tudi na Bližnjem in Daljnem vzhodu. To so tržišča, ki bodo ključna tudi v naslednjem -etu. Seveda k temu dodajamo tudi ostala tržišča vzhodne in osrednje Evrope, pa tudi v zahodnih evropskih državah računa-
mo, da bo naša rast hitrejša od povprečne rasti trga. Še vedno pa bo ostal poleg nemškega najpomembnejši nizozemski trg, kjer z nakupom Ataga prevzemamo večinski tržni delež, nadaljnje velike rasti pa načrtujemo tudi v Rusiji in Ukrajini.«
V zadnjih tednih se je veliko slišalo, da precej »škriplje« v vaši diviziji Notranja oprema, pojavljala so se tudi vprašanja o njenem morebitnem stečaju. Kašna je resnica?
»Že kar nekaj let je divizija Notranja oprema, predvsem kuhinjsko pohištvo, na velikem konkurenčnem udaru. Še posebej se je to zaostrilo lani, ko se je začela velika kriza, saj so prav do nakupov pohištva ljudje v takšnih časih najbolj zadržani. Vse skupaj je seveda tudi močno povezano s padcem gradbeništva. V zadnjem letu in pol smo že nare di li neka te re pomembne korake pri prestrukturiranju te dejavnosti, predvsem v tehničnem in proizvodnem smislu, pri trženju pa nas čaka še veliko dela. Upamo, da bo povpraševanje v prihodnjem letu boljše, vsekakor pa smo se z nadzornim svetom že dogovorili, da pripravimo program prestrukturiranja te divizije.« Kaj pravzaprav prinaša načrt dezinvesti-ranja ter prestrukturiranje divizije Notranje opreme?
»Temeljito bomo analizirali proizvodni program in stroške in skušali ugotoviti, kaj je treba storiti, da bi divizija postala dobičkonosna. V tem trenutku nam prinaša izgubo in nam tudi zmanjšuje poslovni izid Skupine Gorenje.« Čeprav so vaša osnova divizija aparati za dom, vendar iščete svoje priložnosti tudi na številnih drugih področjih. Kakšna je torej še vizija razvojne poti Gorenja? »Naša temeljna dejavnost ostajajo tudi v prihodnje izdelki za dom, kamor sodijo tako gospodinjski aparati, zabavna elektronika, mali aparati, grelniki vode in tudi kuhinjsko pohištvo. Tu je še ekologija, ki smo jo v zadnjih letih močno razvili in jo bomo razvijali tudi v naslednjem obdobju. Verjamemo, da lahko postanemo v ravnanju z odpadki ne le največji v Sloveniji, ampak na celotnem Zahodnem Balkanu. Ostale dejavnosti bomo seveda skrbno spremljali in se o njih sproti odločali, ali jih bomo zadržali ali pa morda odprodali.« Vsa leta, tudi v času krize, je Gorenje veliko vlagalo v razvoj in krepitev lastne blagovne znamke. Se poznajo učinki te usmeritve?
»Ja, izrazito se poznajo. Vesel sem, da lahko povem, da proda Gorenje v tem trenutku že 90 odstotkov izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami. Ta delež je bil še pred petimi leti 15 odstotkov nižji, ob razpadu nekdanje Jugoslavije pa še veliko bolj. Portfelj blagovnih znamk smo v zadnjih letih razširili še na druge blagovne znamke in te so namenjene različnim cenovnim segmentom. Naši izdelki so izrazito inovativni, usmerjeni v dizajn in nove linije - potrošniki pa jih seveda zaznate predvsem po dizajnu. Te znamke v tem trenutku predstavljajo sicer le 10 odstotkov prodaje, v strukturi dobička pa kar 25 odstotkov.« Lani in letos ste postavljali v ospredje povečanje prostega denarnega toka. Ste bili uspešni, ste zmanjšali dolg Gorenja? »Ne povsem, saj je dolg ostal na enaki ravni. Res pa je, da smo si cilje postavili zelo visoko in da smo imeli dobro prodajo. Ravno zaradi nje je bilo tudi več terjatev, ki se niso povečevale, pa vendar je bilo treba del rasti financirati tudi z viš-
jo rastjo obratnega kapitala. Nas pa zato v letu 2011 čaka kar pomembna naloga na tem področju; torej ne samo ustvarjati dobiček, ki ga načrtujemo v obsegu 21 milijo nov evrov, ampak tudi zelo dobro obvladovati obratni kapital, predvsem zaloge in terjatve, in s tem ustvariti prosti denarni tok in se dodatno razdolžiti. V prihodnjem letu načrtujemo za okoli 29 milijonov evrov prostega denarnega toka in za prav toliko se nameravamo
res šlo za poskus sovražnega prevzema Gorenja?
»Ponudba, ki jo je dal, je bila absolutno nespodobna, neprimerna, bila je prepozna in ni bila v skladu s prospektom. Uprava ni imela druge možnosti, kot dajo odkloni. Naše ravnanje je potrdil tudi nadzorni svet. Ocenjujem, da so bili poskusi Slu-iterja zlonamerni in v ozadju je bila nevarnost sovražnega prevzema. Predvsem pa je šlo zgolj za interese posameznega del-
tudi razdolžiti.« Naložbeni tok ste zadnji dve leti upočasnili, z novim letom pa bo znova bogat, več kot 40 milijonov mu namenjate. Kaj načrtujete?
»Že zadnja tri leta »držimo« naložbe na ravni od dva in pol do tri odstotke prihodkov. In ker ti rastejo, raste tudi raven naložb, ki bo prihodnje leto presegla 40 milijonov evrov, s čimer pa še vedno ne bomo dosegli treh odstotkov prihodkov. Naložbe smo lahko zadnja leta upočasnili, ker smo po letu 2000 ogromno investirali in prenovili dobesedno vse tovarne. To je bilo nujno, saj po letu 1990, ko je razpadla Jugoslavija in smo naenkrat izgubilo večino tržišča, tega nismo bili spo-sob ni.«
Seveda pa so letošnje leto zaznamovali tudi dogodki, ki jemljejo energijo. Eden takšnih je bila zagotovo neuspela dokapi-talizacija, za katero sicer pravite, da na poslovanje Gorenja ne vpliva, pa vendar? »Ne morem reči, da ni uspela. Uspela je v 50 odstotkih. Ne smemo namreč prezreti, da je Gorenje v tem letu pridobilo zelo uglednega lastnika, mednarodno finančno korporacijo IFC, kije del Svetovne banke in je v Gorenje vložila 25 milijonov evrov ter tako postala naš 12-od-stotni lastnik. Uspelo nam je torej nekaj, kar ni uspelo nobenemu slovenskemu podjetju v tem letu. Drugo fazo dokapi-talizacije smo načrtovali ravno zato, da ne bi prikrajšali obstoječih lastnikov in smo jim delnice ponudili pod enakimi pogoji. Zanimanja za to pa ni bilo dovolj. Na to je vsekakor vplivala tudi likvidnost ljubljanske borze, na kateri je promet tako majhen, da tuji vlagatelji zanjo ne kažejo interesa. Iskali smo še druge možnosti v povezavi s pomembnimi partnerji, kot je mehiška multinacionalka Mabe, a je zmanjkalo časa. Vendar pa izid jesenske dokapitalizacije na poslovanje Gorenja nima nobenega vpliva.« Precej ostrih besed je bilo ob tej dokapi-talizaciji izrečenih med vami in nekdanjim lastnikom Ataga ter bivšim članom uprave Gorenja Philipom Sluiterjem. Je
ničaija, ki ima v lasti manj kot 6 odstotkov Gorenja, mi pa imamo za sabo več kot 20.000 drugih delničarjev in delati želimo in moramo v korist vseh. Naj dodam, da smo se s Philipom Sluiterjem pri pomembnih strateških zadevah razhajali tudi v času, ko je bil član uprave, še posebej, ker ni upošteval poslovnega modela lastne proizvodnje na različnih lokacijah, ampak je zagovarjal nakupe izdelkov drugje. Predvsem pa se vodstvo Gorenja in seveda tudi jaz osebno nismo strinjali, da bi najpomembnejše odločitvene pro ce se pre nes li na Nizo zem sko.« Na zadnji seji je nadzorni svet sprejel sporazumno prenehanje mandata članici uprave za ekonomiko in finance Mirja-ni Dimc Perko. V sporočilu za javnost ste omenili njeno dobro delo. Pa vendar so bila očitno razhajanja v pogledih prevelika, da bi še ostala na tem mestu. »Ne želim in ne morem razlagati, kaj se je dogajalo na sejah uprave in nadzornega sveta. Lahko samo rečem, da smo s kolegico Mirjano po eni strani zelo dobro sodelovali in je nedvomno prispevala k razvoju Gorenja v zadnjih letih, predvsem v smislu nekaterih prevzemov oziroma projektov, ki smo jih skupaj izvajali, med drugim Asko, IFC, delno tudi Atag. Po drugi strani pa obstajajo nekateri drugi razlogi, zaradi katerih smo se odločili, da se sporazumno razidemo.« Od nekaterih programov se je Gorenje v tem letu moralo posloviti vsaj v Sloveniji in jih preseliti na druga območja. Zapiranje tovarn seveda povzroča v okolju veliko bolečin. Bo sledilo Gorenju Tiki in nekaterim nizkocenovnim aparatom Gorenja še kaj?
»Gorenje proizvede tretjino svojih izdelkov zunaj meja Slovenije, pred petimi leti pa je bila vsa proizvodnja skoncentrira-na v Sloveniji. Moram reči, daje velika sreča, da imamo tovarne v Valjevu in Stari Pazovi ter Moro Moravijo na Češkem. Tako imamo tri lokacije, na katerih lahko nadaljujemo proces delnega prenosa tistih izdelkov, ki imajo nizko dodano vrednost in so nižje cenovno umeščeni,
Slovenija pa je postala zanje preprosto predraga. Pa ne zato, ker bi bile plače zaposlenih previsoke, ampak zato, ker so previsoki davki na plače, so pa tudi številne administrativne prepreke in ni nobenih olajšav, ki nam jih nudijo drugi. Tako ni bilo druge poti, kot da smo likvidirali tovarno grelnikov vode sredi Ljubljane. Tovarna je bila v velikih izgubah, prenesena v Staro Pazovo pa bo kmalu dajala celotnemu Gorenju lep dobiček. V tej smeri bomo seveda nadaljevali tudi v prihodnje. A naj poudarim, da se bo vse dogajalo zelo postopno in v prihajajočem letu ne načrtujemo nobenih odpuščanj. Seveda pa bomo nadaljevali postopno zniževanje števila zaposlenih in povečanje produktivnosti. Večji del proizvodnje bo ostal v Sloveniji, je pa res, da bo ta hitreje naraščala zunaj naših meja.« Med ukrepi, ki ste sijih zastavili v času krize, je bilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. To ste z različnimi mehkimi metodami tudi uresničili. Kot ugotavljate, boste morali te ukrepe še nadaljevati. »To je stalna naloga vodstva. Zavedamo se, da moramo delati dobro in profi-tabilno, in to je tudi osnova, da bodo naši zapos le ni dobro pla ča ni. Lan sko jesen smo povečali plače in te so za 10 odstotkov nad panožnim sporazumom. To je dobro in s tem bomo tudi nadaljevali. Ob tem pa moramo biti seveda vrhunsko racionalni, obvladovati vse vrste stroškov, tako materiala, storitev kot tudi dela. Ob tem pa moramo zagotavljati takšne izdelke in storitve, ki nam to omogočajo, s katerimi torej lahko posegamo v višje cenovne razrede.« Na generalni skupščini Evropskega združenja proizvajalcev gospodinjskih aparatov CECED v Bruslju ste bili letos julija izvoljeni v najvišji organ združenja. Vam osebno je to seveda pomembno priznanje, gotovo pa prinaša določene koristi tudi Gorenju.
»Predvsem je to priznanje Gorenju, ki je z mojo funkcijo v upravnem odboru tega najvišjega organa združenja evropskih proizvajalcev zastopano v družbi najuglednejših proizvajalcev, kot so Bosch, Siemens, Electrolux, Miele in mnogi drugi. Seveda se mi tudi osebno zdi pomembno, da se nekaj krat na leto sre čujem s predsedniki uprav teh koncernov, da se pogovarjamo o vprašanjih, pomembnih za našo panogo, in to seveda Gorenju koristi. Koristijo pa tudi poslovne povezave.« Nekateri ne vedo, ampak precej energije namenjate tudi športu. „V zadnjem času, kakšno leto, dve, je tega bistveno manj, predvsem zato, ker smo v Gorenju dobesedno 24 ur na dan na preži, računalniki in telefoni so vedno „odprti". Prostega časa resnično ni. Želim si, da bi bilo leto 2011 eno takšnih, ki bi omogočalo normalno življenje in delo, kajti ti zadnji dve letih glede obremenitev nista bili normalni. Šport pa je sicer moja velika ljubezen. Če kaj, potem včasih uspem čez vikend opraviti kakšen pohod v naravo, za tenis in košarko, ki sem ju pred časom igral bistveno več, pa ni bilo časa." V novo leto stopamo seveda ponavadi s kopico upanj in želja. Ene so povezane s podjetji, druge z vsakdanjim življenjem, pogosto pa se nam kar prepletajo. Kakšne pa so vaše?
»Vsem sodelavkam in sodelavcem iz Gorenja bi zaželel, da držimo skupaj, kajti če bomo držali skupaj, bomo zmagovali še naprej. Zaželel bi veliko zdravja, sreče njim in njihovim družinam. Kar pa se tiče uspehov, jih bomo gradili skupaj, tako kot smo jih vedno. Naj si lepo oddahnejo med prazniki, naj z novo energijo in pravim leskom v očeh pridejo ponosno na delo v letu 2011 in verjamem, da bo to takšno, da si ga bomo zapomnili, da bo dobro in uspešno - ne samo za Gorenje, ampak tudi za njih osebno.
Vse lepo želim v novem letu tudi bralcem Našega časa."
SREČNO 2011
»"Has
30. decembra 2010
Leto je bilo »turbulentno«
Splošna bolnišnica Celje bo leto končala s skoraj milij onon evrov izgube - Po skoraj 20 letih začetek vstavljanja stalnih srčnih spodbuj evalnikov - Center za bolezni ožilja edinstven v Slovenij i
Tatjana Podgoršek
Celje, 21. decembra -»Letošnje leto je bilo za celjsko bolnišnico izjemno »turbulentno,« je na novinarski konferenci povedal njen direktor Marjan Ferjanc. Poleg finančnih zagat so leto zaznamovalo številna nesoglasja med vlado in sindikatom Fides, umik soglasij zdravnikov za nadurno delo ter stavke.
Nekateri programi ja, denar ne
Po oceni vodstva bo bolnišnica leto 2010 sklenila z blizu milijonom evrov izgube. Zaradi varčevalnih ukrepov pristojnega ministrstva in Vla de RS jim je zdravstvena zava -rovalnica znižala vrednost pogodbe za 7 odstotkov oziroma 6 milijonov evrov, hkrati pa so morali povečati obseg programa. Vodstvo bolnišnice je v pogajanjih z omenjeno zavarovalnico doseglo prestrukturiranje nekaterih programov, med drugim je pridobilo program vstavljanja srčnih spodbujevalni-kov. Ni pa moglo uveljaviti presežkov pri operacijah endoproteze kolena ter dodatnih plačil za storitve, ki so ovrednotene prenizko (metode zdravljenja z dragimi biološki mi zdravi li). Jesen ske mu zmanjšanju denarja so se sicer izogni li, ven dar so zato mora li povečati program magnetne resonance in CT preiskav ob enakih finančnih sredstvih. Odobrili so jim še začetek izvajanja standardnih sistemskih onkoloških zdravljenj, vendar tudi tega brez dodatnega denarja. »Še naprej se dogovarjamo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije o dodatnem prestrukturiranju programov.« Kljub finančnim težavam so letos namenili za nakup opreme več kot 4 milijone evrov. Pri investicijahje Ferjanc izpostavil nadaljevanje gradnje 44 milijonov evrov vredne izgradnje nadomestne bolnišnice, za katero trenutno čakajo na pridobitev gradbenega dovoljenja
in vzpostavitev regijskega urgentnega centra. Pripravljajo se tudi na energetsko sanacijo objektov, pri čemer naj bi pridobili nepovratna sred stva.
Po besedah v. d. strokovne direktorice bolnišnice Frančiške Škrabl Močnik se bolnišnica strokovno razvija in pri tem med največje dosežke v letu 2010 postavlja robotsko kirurgijo z več kot 50 uspešnimi operacijami doslej. Prve spodbudne rezultate kaže tudi delovanje Centra za bolezni ožilja, ki je - je povedal vodja oddelka za angi-ologijo, endokrinologijo in revma-tologijo Ivan Žuran - po svoji organizaciji edinstven v Sloveniji. Ure-
Opravljajo jih dvakrat do trikrat na mesec. Po besedah Rafaela Skaleta, namestnika predstojnika oddel ka za inten ziv no inter no medicino bolnišnice, bolnike po pred hod ni ambu lant ni obde lavi sprejmejo na dan posega in jih, če ne pride do zapletov, odpustijo naslednji dan.
Rafael Skale: "Vstavljanje stalnih srčnih spodbujevalnikov je pomembna pridobitev za bolnike in bolnišnico."
dili so ga v obnovljenih prostorih starega dela bolnice, v njem pa multidisciplinarni tim zdravstvenih delavcev na enem mestu opravlja tako presejalne teste za žilna obolenja kot tudi najzahtevnejše diagnostične preiskave za opredelitev žilnih obolenj.
Po skoraj 20 letih prizadevanj so v drugi polovici letošnjega oktobra začeli v bolnišnici izvajati novo dejavnost - vstavljanje stalnih srčnih spodbujevalnikov. Do prejšnjega ponedeljka so jih vstavili 22, za sedaj jim je ministrstvo odobrilo 60 tovrstnih posegov, potrebe pa kažejo na blizu 120 posegov.
Ivan Zuran: »Bolniki z boleznimi ožilja po novem pridejo le na eno mesto v bolnišnici - v Center za bolezni ožilja.«
Kmalu regijski urgentni center?
Frančiška Škrabl Močnik je še povedala, da imajo že sprejet načrt za regijski urgentni center, ki je tudi prostorsko že določen. Sočasno je bolnišnica izdelala kratkoročni načrt zanj. Pred tednom dni so se prvič sestali z direktorji zdravstvenih domov Velenje, Šentjur, Voj nik in Laško, na kate rem so jim predstavili koncept in preverili pripravljenost za združevanje zdravstvenih domov pri tem projektu. Urgentni center bi v nočnem času zdru ževal eki pe zdravstvene ga osebja zdravstvenih domov in bolnišnice, ki bodo nudili vrhunsko strokovno pomoč različnih medicinskih strok vsem, ki jo bodo nujno potre bova li.
ERICO ponovno uspešen na trgih držav bivše Jugoslavije
Inštitut ERICo j e konec decembra podpisal pogodbo z Ministrstvom za urej anje prostora in varstvo okolja Črne gore
Velenje - Pripravili bodo »Študijo o oceni potrebe po reviziji strateškega načrta za gospodarjenje z odpadki v Črni gori in priporočila za organiziranje sistema gospodarjenja z odpadki do leta 2030«.
Predstavniki ministrstva so njihovo ponudbo ocenili kot najugodnejšo na podlagi objavljenega mednarodnega razpisa. Široko zastavljena študija mora med drugim predstaviti tehnologije ravnanja z odpadki v EU, oceniti aktualnost, primernost in izvedljivost obstoječega državnega načrta, predvsem pa analizirati usklajenost zakonodaje v Črni gori z evropskimi zakoni ter okoljskimi smernicami. Končni cilj študije je posodobljen akcijski načrt, ki bo predvidel načine, tehnologije, financiranje in upravne postopke pri gospodarje-
nju z odpadki za naslednjih dvajset let. Gre za zelo kompleksen projekt, ki ob okoljskih strokovnjakih zahteva še sodelovanje ekonomistov in pravnikov. Interdisciplinarna projektna skupina mora študijo zaključiti v treh mesecih.
To je že drugi pomembnejši projekt inštituta ERICo v Črni gori v letu 2010. Naloga »Izdelava programa monitoringa Skadarskega jezera«, del širšega programa »Integralno upravljanje z ekosistemom Skadarsko jezero«, je od novembra letos že v izvedbeni fazi.
Namesto Eržena Ruplova
Splošna bolnišnica ima novega predsednika sveta zavoda - Možna izguba do največ 200 tisoč evrov - Za nakup magnetne resonance kredit
Tatjana Podgoršek
Svet zavoda Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ima od minulega tedna dalje novo predsednico. To je Valentina Prevolnik Rupel iz kabineta ministra za zdravstvo. Na tem mestu je nasledila državnega sekretarja na ministrstvu Ivana Eržena. Ta je zapustil predsedniško dolžnost zaradi nezdružljivosti funkcij po stališču protikorupcijske komisije. Člani sveta zavoda so Ruplovo potrdili na javnem glasovanju, njena namestnica pa še naprej ostala Cirila Slemenik Pušnik.
V nadaljevanju seje so člani sveta obravnavali rebalans letošnjega finančnega načrta bolnišnice. Njen direktor Janez Lavre je napovedal, da j e možna izguba do 200 tisoč evrov. Če pa bo zdravstvena zavarovalnica dovolila prenos denarja iz programov, v katerih niso dosegli načrtovanega, v programe, v katerih beležijo preseganje predvidene realizacije, izgube ne bo. Glede kratkoročnih terjatev v višini več kot 2,6 milijona evrov iz leta 2007 v arbitražnem postopku z zdravstveno zavarovalnico Lavre ne misli popuščati, ker je bilo delo
opravlje no in ker meni, da ima prav.
Člani sveta so sprejeli finančni
Janez Lavre: »V arbitražnem postopku z zdravstveno zavarovalnico ne mislim popuščati, ker je bilo delo opravljeno in ker verjamem, da imam prav.«
načrt, potrdili pa so tudi predlog o najetju kratkoročnega kredita za nakup magnetne resonanc, saj so potrebe po tovrstnih preiskavah velike in nujne. Vrednost projekta je nekaj manj kot 1,3 milijona
evrov. Člane sveta je zanimalo, kaj je z 2555 nadurami. Lavre je povedal, da jih izplačati ne morejo, ker še niso prejeli izpolnjenih zakonsko predpisanih obrazcev. Dostavila sta jih le oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo ter centralna intenzivna terapija.
Priključitev k univerzi iz Celovca
Kot je dejal Lavre, je eden od ciljev bolnišnice postati najboljša regijska bolnišnica, ki bo zagotavljala bolnikom vse zdravstvene storitve. »Zato smo še toliko bolj ponos ni, da se nam je kot part ner-ju uspelo priključiti Univerzi iz Celovca in da smo v decembru prijavili projekt My age na razpis: Cilj 3 evropsko teritorialno sodelovanje - operativni program Slovenija - Avstrija 2007-2013. Ob odobritvi bom imenoval operativno skupino, ki bo sodelovala z vodilnim partnerjem, vključil pa bom še posamezne strokovne sodelavce iz UKC Ljubljana,» je na seji sveta zavoda dejal Lavre.
Bolje je biti menedžer kot priden delavec
Marica Strozak iz Velenja j e obrtnica že 40 let - j Ni toliko vreden denar kot to, da odločaš o vsem sam'
Tatjana Podgoršek
Marica Strozak iz Velenja se je po 7 letih dela v družbenem podjetju odločila za samostojno pot. Na njej vztraja že 40 let.
»Če bi bila še enkrat pred isto odločitvijo, bi se odločila enako. Meni to, da se o vsem odločam sama, pomeni več kot vsote denarja. Pa tega ne trdim zato, ker bi mi bilo na poti samostojne obrtnice - plastičarke - vedno lepo. Še zdaleč ne. Delala sem za domače in tuje konfek cionarje - gumbe, sponke in podobno. Kakšne čase je doživljala in jih še doživlja tekstilna industrija, pa dobro veste. Takrat, ko je doživljala vzpone, sem se razvijala in vzpenjala tudi sama, ko je padala, sem padala tudi jaz. Danes sem na dnu. Izdelke delam le še za potrebe šivilj. Imela sem 7 zaposlenih, danes imam samo še eno delavko, ki - tako
Marica Strozak: »Ukvarjam se z dejavnostjo, ki je doživela takšne in drugačne čase. Ne krivim za vse krize, nekatere napačne odločitve sem sprejela sama.«
kot preostalih šest - čaka na upokojitev.« Marica Strozak meni, da je v
teh časih bolje biti menedžer kot priden delavec, ker s pridnim delom veliko težje uresničuješ zastavljene cilje, plačuješ državi, kar zahteva od tebe. O naklonjenosti do obrti v naši družbi bi težko govorila. Včasih je bilo veliko manj administracije, davkov ni bilo toliko in niso bili vsako leto večji, večja je bila plačilna disciplina. »Nikoli nisem bila sestavni del večjega sistema, kar pa je danes skorajda nuja. Majhen obrtnik na globalnem trgu težko uspe, večji sistemi lažje, zato bi bilo spodbudno, če bi ti v svoj delovni proces vključei vali več malih obrtnikov in podjetnikov.«
In kako, da v dejavnosti še vztraja? Ker jo to veseli, ker jo zanimajo novosti, ker sicer ne ve, kaj bi počela. Koliko časa bo še obrtnica: »Morda še kakšno leto, več pa ne,« je še povedala Marica Strozak.	■
MALA ANKETA
Voj ko Silov šek, Šoštanj: »Po čem dobrem si bom zapolnil letošnje leto? To pa je težko vprašanje, o katerem bi moral kar malo razmisliti... Že vem. Kupil sem parcelo, na kateri bomo gradili hišo. S tem se mi je izpolnila dolgoletna želja. Tega je vesela tudi moja družina. Silvestrova-li pa bomo malo doma, malo pri prijateljih.«
Hvaležni so jim
Varna hiša Velenje se za vse podaritve, obdaritve in različne vrste pomoči v letu 2011 zahvaljuje:
Rotary Clubu Velenje, Mestni občina Velenje, Kul-turnici Velenje in Stanovanjskemu podjetje Velenje.
SREČNO 2011

Če bom zdrava, bom lahko še naredila kaj dobrega
Čeprav j e Martina Hrastnik ostala sama s 4 mladoletnimi otroki, j e polna optimizma, vedno pripravljena pomagati drugim
Tatjana Podgoršek
»Zagotovo ste se zmotili. Ali veste, koga ste poklicali? To bo najbrž pomota,« je rekla Martina Hrastnik iz Slatine v občini Šmartno ob Paki, ko smo jo poklicali v minulih predprazničnih dneh in jo povprašali, kdaj bi ime la čas za kle pet.
Martina je povedala, da si bo leto 2010 zapomnila po dveh dogodkih: po poroki najstarejšega sina, ki sije ustvaril družino in odšel od doma, ter po priznanju župana za delo na humanitarnem področju. Prejela ga je ob letošnjem občinskem prazniku. »Bila sem presenečena in tudi vesela. Očitno so me opazili in me z njim nagradili za dosedanje delo. Hkrati pa je obveza za delo v prihodnje, priznanje, ki hoče še več,« je komentirala. Od kod ji čut za pomoč sočloveku v stiski? Morda od takrat, ko je v prometni nesreči izgubila moža in ostala sama s 4 otroki? Tinka, kot ji pravijo domači, je ob tem nekoliko povesila glavo, za trenutek pomolčala, nato pa odgovorila.« Morda tudi, vendar mislim, da ima izvor v moji izvirni družini. Vedno sem rada pomagala. Včasih je potrebnega zelo malo, da nekomu pomagaš. Majhnih stvari pa ljudje pogosto ne opazimo.«Tinka zavzeto dela pri šmarški Karitas. Lani in letos je bilo zaradi posledic gospodarske krize dela veliko. Ljudje so iskali pomoč iz stiske, ker so ostali brez služb, ker nimajo denarja za osnovno preživetje. Pomagajo jim po svojih najboljših močeh. Radosti jo, ker so ljudje v lokalni skupnosti še pripravljeni pri tem sodelovati. Ko so letos v okviru župnije zbirali ozimnico, je bil odziv dober. Sama pa je bila najbolj vesela darovalca, kije prinesel kilogram moke, kilogram sladkorja in liter olja, kar dokazuje, da ima sam malo, a je kljub temu pomagal še revnejšim od sebe.
Kako dobro dene, če ti je v stiski nekdo pripravljen prisluhniti, ti pomagati, je občutila ob izgubi moža. Veliko je bilo takih, ki so pristopili: sorodniki, sosedje, znan-
Martina Hrastnik: »Če je zdravje, je sreča in
veselje.«
ci, prijatelji. »To je bil hud šok. Najmlajša hči je bila stara 7 let, najstarejši sin jih je štel 18. Ko se sedaj oziram nazaj, ugotavljam, da sem zmogla zaradi otrok. Ostale so mi skrbi, vse, kar sva prej delala s Tinetom skupaj. Vendar so otroci poskrbeli, da sem na stvari gledala s
pozitivnimi očmi. Zrla sem najprej, zavedajoč se, da moram poskrbeti zanje in zase.« Ob naši trditvi, da je dobro poskrbela za vse, se je nasmehnila, na obrazu se ji je pojavila rdečica. »Ne vem, če sem. Je pa dejstvo, da so otroci, sploh najstarejša sinova, v hipu odrasli in da smo skrbeli eden za drugega. Postaviti so se morali na svoje noge prej kot mnogi njihovi vrstniki in začeti razmišljati o življenju.« Tinkin najstarejši sin Gregor je danes inženir računalništva in uči na Šolskem centru Velenje, ostali se že izobražujejo: drugi najstarejši Klemen je uspešno končal študij predšolske vzgoje, se nato vpisal na filozofijo in psihologijo, v tem trenutku je v okviru programa Erazmus na mednarodni izmenjavi na Tenerifih. Urban je absolvent medijskih komunikacij, najmlajša - hči Martina - pa je maturantka likovne smeri velenj ske gim na zije.
Življenje Martini ni prizanašalo. Tudi zdravje ji ni najbolj naklonjeno. Je invalidka druge kategorije in je ena od vse daljšega seznama čakajočih na službo na zavodu za zaposlovanje. Kljub temu je polna optimizma, volje, ... Dan ji velikokrat mine, kot bi mignil. Doma postori, kar mora, rada priskoči na pomoč svoji nečakinji, tudi dobrodelnostjo kar zaposluje. Radost ji prinašajo drobne stvari. Lepa beseda, prazniki, ki še bolj kot sicer povezujejo družinske člane, saj jih navadno praznujejo skupaj. Za novo leto pa gredo otroci bolj po svoje, sama pa se na silvestrovo odpravi h kateri od svojih sester ali pa k svakinji v bližini in skupaj dočakajo novo leto.
Kaj si želi od prihajajočega leta? »Da pridejo otroci do svojega kruha, da bi jim bilo dano dobiti službo in da bi si sami služili kruh. Da bi ljudje uporabljali razum pri svojem delu, bili dobri, pošteni, zase pa čim več zdravja. Če bo to, bom lahko še kaj dobrega naredila zase in za druge,« je dejala Martina.
MALA ANKETA
Sara Mumelj: »Leto, ki se izteka, je bilo zame uspešno. Učnih težav v srednji šoli nimam, pogled na ocene je super. Leto mi je polepšala tudi zmaga, ki sva jo dosegli s sestro na tekmovanju konjskih dvovpreg v Velenju. Res sem je bila vesela in mi je dala dodaten polet za delo s konji. S čim drugim se za zdaj še ne obremenjujem, zato sem z letom 2010 zadovoljna.
Kaj si želim v prihajajočem? Dobrih ocen v šoli, uspehov pri delu s konji, zdravje in sreče, ki sta najpogosteje izrečeni besedi v teh dneh, pa sta logični tudi zame. Če mi bo prineslo še kaj dobrega, toliko bolje.«
SPLOSNO STEKLARSTVO FRANC MAJORANC, s.p.
Za varne sprehode malčkov
Življenjska zavarovalnica NLB Vita 120 slovenskim vrtcem podelila 4700 odsevnih brezrokavnikov - V petek so j ih podarili malčkom iz velenjskega vrtca Vrtiljak
* ^J .TM.MU'1. ^ ^ _ - ■
h........«vwwmW-'
m f " ■—ff
ii
wwiv.majorftic.si
*	/v.
v
Želimo vam nešteto pöti v srca ljudi tudi v letu 2011.
alu stavbno pohištvo • pvc stavbno pohištvo • stekla (lastna proizvodnja)
•	alu-les stavbno pohištvo • okenske
police «Polete, ža luži je in komarniki • zimsTki vrtovi • garAžna vrata
FRANC MAJORANC, s.p. • Cesta Lfbna Dobrotinška 21 • 3230 Šentjur E: franc.majoranc@siol.net • T: 03 746 12 90 • F: 03 746 12 95 • M: 041 629 572
Predstavniki velenjske NLB Vite med malčki v vrtcu Vrtiljak, ki so bili odsevnih
brezrokavnikov zelo veseli.
Velenje, 24. decembra - V življenjski zavarovalnici NLB Vita so v decembru izvedli donatorsko akcijo, v okviru katere so 120 vrtcem po celi Sloveniji podarili 4700 odsevnih brezrokavnikov za njihove malčke. Danes so predstavniki velenjske izpostave NLB Vita te podarili otrokom iz velenjskega vrtca Vrtiljak, ki so jih pričakali s pesmijo in veseljem. Predstavnik NLB Vita Tone Lovrec jim je zaželel
veliko varnih poti, namestnica ravnateljice Vrtca Velenje Lea Šmid pa se je zahvalila za donacijo, ki jim veliko pomeni, saj bodo malčki sedaj na sprehodih vidni in bolj varni.
»Z donatorsko akcijo v NLB Viti, življenjski zavarovalnici, izražamo skrb za večjo varnost malčkov na sprehodih. Z odsevnimi brezrokavniki zagotavljamo večjo opaznost najmlajših ter voznike v priha-
jajočih zimskih dneh, ko so dnevi krajši in zato vidljivost dodatno zmanjšana, opozarjamo na večjo previdnost,« nam je povedal Tone Lovrec, ki je skupaj s sodelavkama pomagal malčkom obleči odsevne brezrokavnike, z njimi pa so tudi zapeli.
SREČNO 2011

30. decembra 2010
Um naredi človeka nezaupljivega
Jani Napotnik ima v decembru najraj e obhod okoli jezera s sopotnico Lilo in postanek pod drevesom na poti v meditacij o
Milena Krstič - Planino
Skrbno je izbiral in izbral kraj, kjer sva lahko v miru klepetala. Da bo brez »buke«, je rekel Jani (Janez) Napotnik. V Mestni galeriji je mizico in dva stola postavil ob jaslice. Ob tiste, ki jih je prejšnji večer postavil šoštanjski zbiratelj Zvone Čebul. Bundo je slekel, kapo - najbrž ročno delo
-	je pustil na glavi. Neopazno je na mizo postavil dve škatlici Raffael-la. Enega za »kulturno« Milojko, ki je ugodila njegovi želji po srečanju v galeriji, enega zame. Pozornost pač, je rekel. Ne več ne manj.
Sem mislila, da bo po moje. Da bova govorila o tistem, kar sem žele la jaz. Pa ni bilo. Bilo je po njegovem. Govoril je tisto, kar je želel on. Nevsiljivo. Sploh pa ne na silo. Prav simpatično. Zanimivo. Drugače.
Šoštanjčnom je blizu zaradi njegovih lastnosti v stilu »vsak za sebe boga moli«. On pa ga po malem še za Šoštanj. Tega ima rad in tega ne more skriti. Je eden tistih, kije zakrivil, da ima mesto Pesem Šoštanju. Svoboda jo z občutkom zapoje. Tudi v radijskem programu jo je kdaj slišati. Šoštanj ima - po njegovi zaslugi
-	tudi film Štirje letni časi, pri katerem je bil (so)scenarist, snemalec, režiser in montažer. Ure-
dil je knjigo 90 let nogometa v Šoštanju. V njej seje izkazal tudi kot fotograf ...
Zakaj je bil pogovor z njim drugačen? Že zato, ker je začel: »Ko sem bil otrok, sem globoko verjel v Božička. Kot vsi otroci. Neveijetna sreča. Otroci so zaupljivi in nedolžni. Verjamejo, kar slišijo. Ko zrastejo, se onesnažijo z umom. Um človeka nare di nezaupljivega, razmišljujočega, postavi ga v logiko. Ker kot odrasel pristaja na logiko, marsikaj
Jani Napotnik: »Človek ima vedno možnost, da gleda nav zven ali navznoter.«
ji se je v njem zgodil preobrat. »Nisem ostal v osnovnem poklicu, ker sem bil poklican še za kaj drugega.«
Vase seje poglobil z meditacijo, ugotovil, da je materija zelo pomembna, a da poleg materije obstajajo še bolj pomembne zadeve. Meditaciji, stanju, v katerem naj ne bi bile prisotne misli, se še danes posveča precej časa. »Drugače pa se, seveda, ukvarjam tudi z drugimi stvarmi, da preživim. Med drugim skuham kosilo, vege-
zamudi. Zamudi prijeten občutek, ki ga je doživljal kot otrok. Ko odraste, se mu Božiček odmakne, ni ga več, spozna, da je bila to laž.«
Vse življenje je v Šoštanju. Celih štiriinpetdeset let. Rojen pa je bil v Slovenj Gradcu. »Šoštanj mi je pri srcu. Je topel, čeprav morda zadnje čase malo manj. Tako kot vse okoli njega. Ampak tako ga vidim jaz, ki se tudi spreminjam. V prvem delu svojega življenja sem bil v normalni službi, karkoli naj bi normalna služba že bila.« Še prej je hodil v šolo, se učil, dobil poklic in delal tisto, za kar je bil poklican. Po težki operaci-
tarijansko, in to vsak dan. Zdaj je to že malo lažje, ker so otroci odrasli in so že zapustili gnezdo. Skoraj petindvajset let se z ženo ukvarjava z bio vrtnarjenjem. Živimo v naravi, pridelamo zelenjavo zase in še za druge ostane,« kle petava.
Daleč od ponorelega sveta torej, navržem. »Hja, svet je le navidezno ponorel. Tak pogled nanj je dejstvo, ampak človek si lah ko skozi rast, predvsem pa skozi bolečino, ustvari boljši pogled. Ne bom rekel boljši svet in tudi tega ne, da lahko človek svet spremeni, tako kot so ga poskušali razsvetljenci, Jezus, Buda... Gledano s
tega sveta se to ne da. Svet se lahko spremeni, ko se spremeni človek. Človek je pomemben v tem svetu, temu svetu pa človek ni pomemben.«
S svojimi razmišljanji in pogledi odstopa od poprečja. Kako funkcionira v Šoštanju? »Prav vseeno je, kje se človek nahaja, na vrhu Himalaje, v Šoštanju, Velenju ... Povsod je vse odvisno od njega. Vedno ima možnost, da gleda navzven ali navznoter. Karkoli ga moti v svetu, je zrcaljenje njegove notranjosti. S pogledom vase pa lahko spreminja tako Šoštanj kot svet.«
Ljudje ga imajo radi, čeprav ga morda kdaj tudi ne razumejo. Sploh, ko govori o bolečini. »Samo človek, ki je sam v bolečini, se lahko na osnovi te izkušnje zaveda bolečine drugih. Če prepozna to bolečino in se ji priključi, zraste. V nasprotnem, v dobrem počutju, v sreči, ki je minljiva, začuti nasprotni pol. Obstane. Ne zraste.«
Pa on sam, je veliko v bolečini? »Sem, a ne čutim trpljenja. Med bolečino in trpljenjem je razlika. Bolečina je to, kar doživlja človek, odmik od nje pa je trpljenje.«
Kaj ima decembra v Šoštanju najraje? »Težko vprašanje. Mogoče obhod okoli Šoštanjskega jezera s sopotnico Lilo in postanek pod drevesom na poti v meditacijo.«
Želje? »Jih nimam. Želje izhajajo iz upanja v prihodnost. Če jih imaš, si vedno razočaran. Če jih ne gojiš in živiš v sedanjem trenutku, pa ne boš.«
To je Jani Napotnik. Nekaj stvari me je naučil. Čeprav, priznam, sem se namučila, preden sem razumela. Bolečina?
Na pragu 60-letnice delovanja
Leto 2011 jubilejno leto za velenjsko glasbeno šolo - Prireditve celo leto, trij e osrednji dogodki in sladko presenečenje: torta v ponudbi kavarne hotela Paka
Tatjana Podgoršek
Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje sodi med 56 javnimi in 10 glasbenimi šolami v Sloveniji med najpomembnejše glasbene ustanove v Sloveniji. Njen ravnatelj Boris Štih meni, da so močan steber kulturnega dogajanja v glasbi v širšem prostoru, ne le v Sloveniji. Izobražujejo za vse instrumente, ki so v paleti nabora v učnem predmetniku za glasbene šole, razen tamburic. Leto 2011 bo za šolo jubilejno, saj praznuje 60-letnico delovanja.
Kot je dejal Boris Štih, se bodo prireditve v počastitev jubileja vrstile celo leto, med njimi pa velja posebej izpostaviti tri, in sicer dobrodelni koncert v šoštanjski športni dvorani - ta bo 2. aprila, na njem pa bodo v sodelovanju z oddelkom v Šoštanju zbirali denar za nakup novega klavirja za omenjeni oddelek. Slovesno akademijo načrtujejo 9. septembra. Osrednji gostje bodo člani Slovenske filharmonije. V prvem delu koncerta se bodo predstavila s filharmoničnimi deli, v drugem delu koncerta pa bo
lovanju z Galerijo Velenje pripravili razstavo, v sodelovanju z RTV-jem načrtujejo izid zgoščenke z Ozi-movimi glasbenimi stvaritvami, s Festivalom Maribor pa se dogovarjajo za izvedbo koncerta v štajerski prestolnici. V ognju imajo še eno presenečenje, o katerem - upajo - bo znanega kaj več v naslednjih dneh.
Poleg omenjenega je Štih izposta-
vil projekt, o katerem se dogovarjajo s pobratenim mestom na Poljskem in s pobrateno šolo v Novem Sadu. Na skupnem koncertu naj bi se predstavili učenci, dijaki in profesorji. Načrtujejo še koncert na Titovem trgu v Velenju, v celoletni ponudbi kavarne v hotelu Paka v Velenju pa bo sladko presenečenje - posebna »glasbena« torta. ■
KOLONA
TEHTNO RDEČA ///Aleš Ojsteršek
Potreben je kratek ozir v preteklost, da bi ugotovili, da je za rešitev antagonizma iz naslovne besedne zveze potrebno storiti naslednje, rdeče mora biti v pravi meri, praviloma pa je mora biti manj. Tako je, kadar ima z njo opraviti narava človeka. Menim, da bomo v 2011 morali vsi skupaj nekoliko izpreči. Ne vidim ravno pravičnosti v obnašanju vedno večje skupine teh, ki si jemljejo pravico treh: biti tožnik, sodnik in rabelj. Zakaj le, ko vendarle lahko računamo le še drug na drugega, kot sosed na soseda in brat na brata. Leto 2011 zatorej ponuja novih 365 priložnosti za vsakodnevni premislek, ali res vsi delajo predvsem slabo in ne morda dobro, ter ali tistega, ki pripoveduje, resnično tudi slišimo. Naj vam pri tem pomagata rdeč robček ali pa rdeč nagelj, toliko rdeče bo delovalo balzamično; kar je bo več, ne bo tehtno.
URBANO ZELENA /// Bojan Pavšek
Zelena pomirja. Psihološko dejstvo, ki ga je vzela za svojega že mati narava in ga dobrohotno poklonila v rabo celotnemu človeštvu. Zelena zavest bo še naprej omogočala kvaliteto bivanja, še posebej v mestu, kjer se svet narave vidno krči. Naj nam pljuča namesto derivatov ogljika rajši polnijo rezultati fotosinteze. Po principih ekološke streznitve ločujmo. Pa ne ljudi, odpadke! Postanimo zavezniki intenzivne zelene, ki globalno bledi, in se ne pustimo uloviti v prepričanje, da smo vsemogočni in nedotakljivi. Dvignimo se nad urbano sivino in poglejmo še enkrat. Biti zelen ali ne biti zelen? To žal ni več vprašanje!
SVEŽE TURKIZNA /// Nataša Tajnik Stupar
Moj prvi stik s to žlahtno, vladarsko barvo je bil ob sevajočem Plevelovem jezeru, kjer smo se kot otroci pogosto, seveda brez vednosti staršev, igrali. Svežina turkizne je takšna pepermintova svežina duha, ki bo v kratkem zavel po našem mestu. Vsi bomo zadihali v novih, osvežujočih odnosih sprave, kreativnosti in inovativnosti. Kaže, da prihaja neverjetna svežina napredka, nov eterični, alkimistični veter, ki bo prevetril vsako špranjo brezposelnosti, bede, tajkunov, socialnih stisk, razprtij. V Novem letu si resnično želim, da sveže turkizna vsaj malo obarva naše mesto in da bomo končno lahko spet prešerno stopili novim izzivom naproti.
Začetek novega dneva. Mehko rumeni zimski sončni žarki se prebijajo iznad Radojča in razlivajo po vsej dolini, vse tja do zasneženega Smrekovca. Dolina spi v januarskem mrtvilu. Prvi jutranji rekreativci se odpravljajo v čudovito, snežno gozdnato okolje in zamenjujejo hitenje v službe. Podoben je čisto vsak sončen dan, vse leto. Med vikendi delavce zamenjajo ljubitelji narave, gospodinje in mladina po prekrokanih nočeh ... Vrednote dela, zdravega življenja prevladajo nad (kulturnimi) obveznostmi. Podobno je zvečer. Ob sončnih zatonih se ljudje odpravljajo s služb, preddverja nakupovalnih centrov vse bolj postajo kulturni domovi, rekreativci sopihajo domov. Ob naraščanju števila prireditev in podvajanju terminov kulturnih dogodkov je na »predvečer leta« mesto-partner kulturne prestolnice Evrope bledo rumeno, večina stvari je zelo podobnih kot leto poprej...
MODRO MODRA /// Urban Novak
Modra naj prodre v temne in neuke kotičke naše družbe. Naj prinese luč svetlosti in modrosti ter razsvetli vse nas, da se bomo lažje pametno spopadali z izzivi, ki bodo v prihodnjem letu pred nami. Modra v znamenju modrosti naj nas spremlja pri vsakodnevnih opravkih, v medsebojnem razumevanju, pri sklepanju novih znanstev in v temeljnih življenskih odločitvah. Modra naj nam nudi zavetje, toplino in optimističen pogled navzgor in naprej. Vseobdajajoča modrina nam naj odpre vrata veselja, kreativnosti in prežene mrakobne vsakdanje misli. Modra naj ne bo le policijska strogost, ampak predvsem toplina in modrost bližnjega. Upam, da bomo vsak dan povsod znova in znova odkrivali modro modro.	■
Boris Štih: "Jubilej bi radi zazna movali tako, kot se za šolo, ki je eden pomemb nih glasbenih stebrov v slovenskem prostoru, spodobi."
»jagodni izbor naših učencev in dijakov. Izbrali jih bomo na avdiciji in se bodo predstavili kot solisti z omenjenim orkestrom.« Hkrati s 60-let-nico bodo zaznamovali tudi 20-let-nico mednarodnega mojstrskega tečaja prof. Igorja Ozima, ki prihodnje leto praznuje tudi 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti bodo v sode-
Razstavlja 12 slikarjev
Velenje - V galeriji ArsIn so odprli razstavo, ki so jo poimenovali "Godina za nama", torej leto za nami. Razstavljajo Uroš Potočnik, Jože Šubic, Boris Zaplatil, Mira Narobe, Metka Erzar, Jelka Flis, Denis Senegačnik, Etko Tutta, Klavdij Tutta, Klavdij Palčič, Rudi Skočir in Jože Marinč. Razstava je pod pokroviteljstvom galerije ArsIn leto dni potovala po Hrvaškem: ogledali so si jo lahko v mestih Split, Opatija, Umag in Sv. Lovrec, ob zaključku leta pa so jo na ogled postavili v ArsInu. Na ogled bo do marca 2011.
■ bš
Raznolika, barvita razstava je leto dni potovala po hrvaških galerijah, sedaj pa je
na ogled v velenjskem Arslnu.
SREČNO 2011
täDüjSllü IDO ČAsOpasROl M©ZAl0X
-Ä--
Glasbene novičke
«s
Naj vam dedek Mraz prinese vsaj kanček bele, lepe zime, pa debele nogavice, koš prijaznosti in sreče, za nameček, jasno, še uspehe, predvsem pa zdravja naj prinese
In obilo dobrih, srečnih misli, kijih tudi z nami preživite.
Naš čas in Radio Velenje
na kratko
VILI RESNIK
Jutri, v petek, na silvestrski večer, bo Vili Resnik s spremljevalno skupino skrbel za dobro počutje vseh tistih, ki boste v novo leto vstopili na tra di ci o nal nem veli kem sil -vestro va nju na pro stem na Titovem trgu v Velenju.
REGINA
V preteklih tednih se je posvečala snemanju skladbe z naslovom Izgubljeni čas, ki jo zdaj, tik pred koncem leta, podarja vsem svojim privržencem. Glasbo za pesem sta napisala Damjan Pančur in Aleksander Kogoj, besedilo pa Feri Lainšček.
MAJA KEUC
Maja Keuc je v letu, v katerem so jo mnogi spoznali v oddaji Slove-ni ja ima talent, nav du še va la na odrih po celotni Sloveniji. Veliko časa je namenila ustvarjanju in snemanju lastnih pesmi, aktivna pa je bila tudi pri glas be nem pro -jektu Papir, s katerim so izdali svoj prvenec, kmalu pa prihaja na TV ekrane tudi njihov videospot.
JADRANKA JURAS
Leto 2010 je preživela delovno. Uspešno je predstavila album Saku-ra, s katerega so bili poslu šal ci veseli singlov Lalalalala, Če ne bomo sami, Podej naprej. Zad nji single nosi naslov Ko se spet srečava. Jadranka je nastopala tudi v gledališki predstavi Marija Anto-inetta in v plesno-glasbeni predstavi Infiniti v Plesnem Forumu Celje.
XEQUTIFZ
Zasedba se predstavlja z videos-potom za sklad bo And We Dan -ced, ki so jo jeseni predstavili že v slovenski različici Bil je ples. Besedilo je prispevala glavna voka-listka Hannah Mancini, avtorja glas be pa sta Igor Mat kovič in Han nah Man ci ni. Sne ma nje spo -ta je potekalo v studiu v industrijski coni v Izoli. Režiral ga je Den Baru ca.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	MIRAN RUDAN & COLONIA-Stari prijatelji
2.	WESTLIFE -Safe
3.	BONEY M - Marylin Monroe Vs. Barbra Streisand
V zadnjem letošnjem izboru pesmi tedna v programu Radia Velenje ste za zmagovalko izbrali skladbo Stari prijatelji. Popularna hrvaška skupina Colonia je prvič v svoji petnajstletni karieri posnela duet s kakšnim slovenskim izvajalcem. Odlo či li so se za pri red bo pes mi Kad se sretnu prijatelj, ki so jo posneli skupaj z Miranom Rudanom. Pesem v priredbi nosi naslov Stara prijatelja in je takoj osvojila vaša srca.
LESTVICA DOM,
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Toplar-Bela snežinka
2.	Veseli Svatje - Polnoč zvoni
3.	Modrijani - Novo leto bo prišlo
4.	Rosa - Lani za božič
5.	Igor in Zlati zvoki - Ko bo božič spet
6.	Golte - Prihajamo za praznike
7.	Zupan - Po praznikih diši
8.	Slovenski zvoki - Dragi Miklavžek moj
9.	Tone Rus - Božični večer
10.	Zreška pomlad - Za božič
Christina & Cher
Pevski in filmski zvezdi Cher in Christina Aguile-ra sta izdali album z glasbo iz filma Burlesque. Prvi single z albuma, na katerem je sicer deset skladb, sta zvezdnici predstavili že 19. novembra, njegov naslov pa je Express. Christina je za album prispevala osem skladb, Cher pa dve. Cher se je na veliko veselje oboževalcev s filmom in albumom vrnila na glasbeno sceno, saj sta skladbi, ki ju je zapela za album, njena prva studijska posnetka v sedmih letih. Legendarna pevka je bila tudi tokrat deležna pozitivnih kritik, še posebej za izvedbo pesmi You Haven't Seen The Last Of Me. 64-letna pevka se na sceno vrača tudi z novim samostojnim albumom, ki naj bi izšel prihodnje leto.
Vračajo se Boney M
Legendarna disco skupina Boney M, kije kraljevala na lestvicah popularne glasbe v drugi polovici sedemdesetih let, pripravlja album, na katerem bodo povsem novi miksi njihovih največjih uspešnic. Izid albuma, ki nosi nenavaden naslov Barbra Streisand: Boney M Goes Club, je napovedan za konec januarja 2011. Na albumu bo dvanajst novih-starih uspešnic ter videospot za pesem Barbra Streisand, ki je hkra-
na skupina The Ramo-nes. Poleg prsate country zvezdnice, kije posnela 41 albumov, in ene prvih punk-rock skupin v ZDA bosta prestižni kipec za posebne dosežke v glasbi prejela še dže-zovski bobnar Roy Hay-nes in pevka in igralka Julie Andrews, kije svoj pevski talent pokazala v številnih muzikalih. Ameriške glasbene nagrade bodo prejeli še godalni kvartet Juilliard, folk skupina Kingston Trio in legenda gospela George Beverly Shea. Vsi bodo nagrade prejeli 12. februarja, dan pred 53. podelitvijo grammyjev.
Črne gore ne bo na Evrosongu
i
i
ti tudi najavni single albuma. Boney M je disco senzacija, kijo je v70. lansiral nemški producent Frank Farian. V zlati dobi disca so nanizali uspešnice Daddy Cool, Rivers Of Babylon, Children Of Paradise, Brown Girl in the Ring in druge. Rivers Of Babylon iz 1978 je takrat postala drugi najbolje prodajan single vseh časov v Veliki Britaniji, na vrhovih glasbenih lestvic pa se je obdržala pet tednov.
Zna ni dobit ni ki čast nih grammyjev
Čeprav je do podelitve grammyjev ostal še skoraj mesec in pol, so že znani prvi dobitniki žlahtnih kipcev. Laskavo nagrado za življenjsko delo bosta februarja prejela country pevka Dolly Parton in legendar-
Črna gora tudi prihodnje leto ne bo sodelovala na evrovizijskem tekmovanju, ki bo v Düsseldorfu potekalo od 10. do 14. maja. Črna gora je prvič nastopila na Evrosongu leta 2007, ko jo je zastopal Stevan Faddy, nato sodelovala še na izborih leta 2008 in 2009, potem pa seje tekmovanju odpovedala. Novembra leta 2009 so z RTV Črna gora sporočili, da se zaradi stroškov umikajo z evrovizijskega izbora. Enako odločitev so sprejeli tudi za prihodnje leto, ko bo v Düsseldorfu potekal prvi Evrosong v združeni Nemčiji. Tudi tokrat bo tekmovanje razdeljeno na dva polfinal-na in finalni večer, ki je
že razprodan. Po pravilih bo v finalnem večeru nastopilo 24 najbolje uvrščenih držav iz polfinalnih večerov ter tako imenovana velika četverica, ki jo sestavljajo Nemčija, Velika Britanija, Španija in Francija. Na Evrosong se letos vračajo Italija, Avstrija in San Marino.
Vaya Con Dios vendarle v Ljubljani
Po junijski odpovedi koncerta se v Slovenijo vrača skupina Vaya Con Dios. Belgijska zasedba, ki je na naših tleh nazadnje nastopila pred tremi leti, bo gostovala v dvorani Tivoli 12. marca prihodnje leto. Skupina, katere zaščitni znak je pevka Dani Klein, je v karieri prodala več kot 7 milijonov albumov in 3 milijone singlov. Bendu je kljub številnim spremembam uspelo ohraniti priljubljenost vse do leta 1996, ko je Kleinova začasno prenehala peti. Po krajšem premoru je danes 57-letna pevka začela ponovno ustvarjati in leta 2004 so prenovljeni Vaya con Dios izdali album The Promise, 20-letnico ustanovitve zasedbe pa so leta 2006 zaznamovali z albumom The Ultimate Collection. Leta 2009 so izdali novi album Comme On Est Venu, na katerem so skladbe v francoskem jeziku.
Prvouvrščeno pesem lahko slišite vsak dan ob 8.40h in 11.40h na...
radio©alfa
103,2 & 107,8 MHz_vsakdan36ur | tm
Avtocenter Krbavac	Feel the difference
Pooblaščeni servis Fordovih vozil	
	AVTOCENTER KRBAVAC
	Ferdinand Krbavac s.p.
	Rečica ob Paki 45
	3327 Šmartno ob Paki
SREČNO 20111	Tel.: 03/ 891 51 23
SREČNO 2011

30. decembra 2010
Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, do nedavnega vodja poslanske skupine SD v državnem zboru, ki je odhod z mesta vodje napovedal pred lokalnimi volitvami, če bo izvoljen za župana, in Karel Erjavec, predsednik DeSUSa, ki je prišel njegovo kandidaturo podpreti prav v Velenje. »To pa ni korektno, Karel. Nič mi nisi rekel o tem, da razmišljaš o odhodu iz koalicije, ko sem ti jaz povedal, da bom odšel, če bom izvoljen.«
Kaj imata skupnega Tomaž Ročnik, med drugim direktor Toming Consultinga, in Ivo Planinc, ravnatelj Osnovne šole Gorica? To, da sta prijatelja, je znano, da skupaj sedita na rokometnih tekmah, tudi, a da sta si celo podobna? To pa razkriva čvekova fotografija. Ni dolgo tega, ko je Planinca nekdo vprašal: »Ste vi Ročnik?« »Ne,« je odgovoril Planinc. »Bi pa včasih bil.«
V pričakovanju novega leta in pred začetkom priprav na drugi del nogometnega prvenstva v prvi ligi sta se v pogovor zapletla sedanji Rudarjev trener Bojan Prašnikar in že nekaj časa (mesecev) veseli upokojenec ter rekreator Drago Napotnik, nekdaj tudi soigralca v NK Šmartno. Ko sta obesila kopačke na klin, sta bila v svojem klubu nekaj časa tudi trenerja.
Kot igralec je bil Bojan strah in trepet vratarjev Drago pa kot steber obrambe napadalcev.
"Bojan, da boš Rudarje popeljal v Evropo, večina ljubiteljev nogometa v dolini ne le želi, ampak tudi verjame. Spomni se, kako smo včasih garali in morda bi se dalo še kaj več," ga je menda prepričeval Drago.

Čokoladno božično drevo
Tekma med kuharjema, ki želita ustvariti najvišje božično drevo iz čokolade, se je začela pred tremi leti, ko je kuhar Alain Roby izdelal
Nič več droge za turiste_
Znameniti nizozemski coffee shopi se bojujejo z nizozemsko vlado, ki bi rada tujcem prepovedala kupovati zakonsko dovoljene cigarete s kanabisom. Če bi namreč vladi uspelo uresničiti svoj predlog, bodo lastniki izgubili donosen posel. A vlada vztraja: vseh 670 coffee shopov v državi hočejo spremeniti v klube, ki bi jih lahko obis-kova li samo čla ni. Nih če, ki ni »odrasel prebivalec Nizozemske«, pa ne bi smel kupi ti kana bi sa. Oblast načtuje postavitev računal-
Nemški reševalci na pomoč snežaku
Nemški reševalci so se v okolici Kölna odzvali na klic na pomoč. Nemka, kije na božični večer opazila prevrnjenega snežaka, je namreč mislila, da gre za truplo, ki leži v snegu. Odhitela je do bližnje pekarne, tamkajšnja prodajal-
tosti, ki v Barcelono privablja množice turistov. Vsako leto jo obišče več kot dva milijona radovednih popotnikov. Ljudje imajo ob tej neskončni gradnji mešane občutke; nekateri si želijo, da bi se gradnja vendarle končala, drugim se zdi, daje bistvo Gaudijevega poklo-na sveti dru ži ni in krščan stvu nasploh, da se proces gradnje nikoli ne neha. Kakor koli, ko bo končana, bo imela tri velika pročelja,
telji menijo, da je malo čez les, je za časopis The Sun povedal, da ima svojo smreko z okraski bolj rad kot kar koli drugega in zato bi
prvo ogromno čokoladno jelko. Njegovo skoraj sedem metrov visoko drevo je krasilo nakupovalni center v Hongkongu, in čeprav ni bilo nikoli vpisano v Guinnessovo knjigo rekordov, je napis poleg čokoladne skulpture ponosno oznanjal, da gre za svetovni rekord. Nato je prišel več kot deset let mlajši kuhar Patrick Roger, kije novembra letos izdelal čokoladno božično drevesce, visoko skoraj desetih metrov, in očitno prekosil Robyjevo delo. Še več; Roger je del drevesca pro dal na dražbi, denar pa namenil organizaciji, ki preučuje živčnomišična obolenja. Skulptura, za katero je Roger porabil mesec dni in čokolado v vrednosti 45 tisoč ameriških dolarjev, pa je očitno razjezila Rob-yja. »Kadar koli lahko izdelam čokoladno drevesce, visoko več kot 12 metrov,« je zatrdil, a ni izdal, kdaj naj bi to bilo.
MS? 0-°'- mile. iMoui
f.
' g;-* amaj	ess lamuca. €-3. sc.
I SZS&Z2 o.« <!;
'.fST^.'Ni
fe«» -f.
'	e/f,- J

<£<s,-, * Cute -Joints
n* J i	i.
<mituen —' — j^mfr , 1
niškega omrežja v coffee shope, s katerim bo mogoče preverjati elektronske identifikacijske izkaznice. Tujci tako ne bi mogli prevarati sistema in nihče ne bi mogel kupiti več od zakonsko dovoljene dnevne količine pet gramov marihuane na osebo. Pravosodni minister Opstelten je odločen uveljaviti prepoved brez izjem, a trenutno še ne more slaviti, ker je mestno združenje coffee shopov poslalo primer na Sodišče Evropskih skupnosti v Luksemburgu. Člani združenja trdijo, da bi prepoved vstopa tujcem kršila njihove pravice, ki jih imajo kot državljani EU.
ka pa je naglo poklicala reševalce in jih obvestila, da v snegu leži domnevno zmrznjen človek. »Izkazalo seje, da gre zgolj za prevrnje-nega snežaka,« je incident opisal tiskovni predstavnik policije in vsem zaželel vesele praznike.
Gaudijeva cerkev bo končana l. 2026
Gradnja znamenite Gaudijeve cerkve Sagrade Familie, ki velja za eno najbolj zanimivih in neobičajnih sakralnih stavb našega časa, traja s prekinitvami že 125 let in bo, kot je zapisano na njeni uradni spletni strani, dokončana leta 2026. Sagrada Familia velja za enega najbolj univerzalnih znamenj mesta in njegove identitete, ne samo v religioznem, temveč tudi v družbenem pomenu. Cerkev svete družine je že danes ena največjih španskih turističnih znameni-
ki prikazujejo rojstvo, smrt in vstajenje Jezusa, ter kar 18 stolpov - 12 jih bo posvečenih apostolom, štirje evan ge listom, eden Jezu su in eden Mariji. Na osrednjem stolpu, ki je posvečen Jezusu, se bo 170 metrov visoko v nebo dvigoval križ in bo meril meter manj kot Mont-juic, barcelonski hrib, saj je Gaudi menil, da njegovo delo ne sme prekositi božjega.
G. Božič bi se rad poročil z drevesom
Gospod Božič, Britanec, kije znan po tem, da božič praznuje prav vsak dan, ne ostaja brez idej: tokrat se je odločil, da bi se rad poročil s svojim božičnim drevesom. Čeprav ve, da njegovi prija-
se rad z njo poročil. Edino težavo mu pred stavlja, da ne naj de župnika, ki bi bil to pripravljen storiti. »Prstan že imam, vendar se še nisem odločil, na katero vejo bi ga obesil,« je povedal gospod Park, bolj znan kot Božič, in dodal, da ima plastično božično drevo le dve leti, ven dar ga ima rad kot naj bolj -šega prijatelja in se ga sploh ne naveliča. »Ne razumem, zakaj se ne moreva poročiti. Slišal sem že za ljudi, ki so se s svojim drevesom?« je obupan Britanec, ki je božič vsak dan slavi že od leta 1993. Tistega leta seje nekega julijskega dne, ko je bil naveličan in je imel vsega vrh glave, odločil, da bo začel okraševati stanovanje, in to ga je tako raz vese li lo, da od takrat to počne vsak dan.
Naj posebnost
Letošnji izbor za naj osebnost leta j e res postregel z zanimivo končnico. Bralci in poslušaii se odločaio med takim, ki vihti palico, in brezposelne-žem. A oba si zaslužita najvišj i naziv.
Blizu in narazen
Čudno je pri nas s prazniki. Božič in dan samostojnosti in enotnosti sta si čisto blizu, pa vendar tako narazen. Prvi še vedno združuje, drugi še kar razdvaj a.
Opozorilo
Letos še posebno ne pozabite: bolj kot je december razkošen in nepremišljen, bolj j e januar reven in človek zamišljen.
Eni si vzdržni
Tudi v velenjskem občinskem svetu se kaže, da so nekateri »vzdržni«. Ob glasovanju za proračun se j e skoraj tretjina svetnikov vzdržala. Franc Sever se je vzdržal zaradi neenakomernega razvoja mesta in vasi ter gore. Vinske Gore.
Je modro res mod ro
Kmalu po novem letu naj bi se v praksi pokazalo, če j e bila razširj ena uvedba modrih con res modra odločitev.
Konec težav
Velenje j e končno le dobilo urej eno Vilo Bianco. Glede na težave, ki so spremj'ale njeno obnovo, j e bilo gotovo vmešanih veliko zlobnih vil. Nekatere menda poznamo.
Nenaravna selitev
Tudi med letošnjimi prazniki j e prišlo do precejšnje nenaravne selitve. Selitve smrečic iz gozdov v domove. Iz tujih gozdov v naše domove.
Gašenje in gorenje
V Gorenju so menda pogasili nesoglasj a in napoveduj ej o še močnejše »gorenje«. Računaj o na ugodno smer vetra.
Res podobnost?
Nekateri pravijo, da je tudi v našem parlamentu kot v jasUcah: veliko različne »živine«, manjka !e modrecev.
SREČNO 2011
zalescanski portreti
Slavko Brglez
Brigiti Lahovnik iz Pake pri Velenju je prva vojna vzela moža in kmalu se je poročila s Skazovim furmanom Baltazarjem Brglezom iz Lopatnika pri Velenju. 10. oktobra 1920 je Slovenija na plebiscitu izgubila del Koroške, za tolažbo pa dobila novega državljana - Slavka Brgle-za, ki se je pridružil polbratu Janezu in polsestricama Pepci in Angeli iz maminega prvega zakona, ter sestri Anki, rojeni leta 1918.
Družina se je naselila pod Šaleškim gradom, pod sedanjim »smučiščem«, kjer so imeli žago in mlin, po domače pa se pri njih še vedno reče pri Kolavtarju, saj tam še živi sestra Anka. Otroštvo v Šaleku je bilo lepo. Pri Verdeljih, Stropnikih, Špitalih, Oštirjih in drugih vaščanih je morda manjkalo denarja, otrok pa nikoli. Žoge še niso poznali, pa so se cele dneve podili okoli cerkve in ob reki Paki, kjer je marsikatera riba končala v raubšicovi košari. Žandar Muršič je Slavca nekoč zalotil pri krivolovu, ampak Slavc tudi njega, ko je med službo spal na Brglezovem skednju. Pa sta si bila bot! Ker je bil najmlajši, mu je bilo marsikatero delo prihranjeno, na pašo pa je vendar moral. Tudi v hudem jesenskem mrazu, ko je komaj čakal, da se je krava podelala in je boso nogo porinil v toplo govno ...
V osnovno šolo je vseh sedem let hodil v velenjsko konjušnico, kjer ga je učil tudi zelo strogi Franjo Mlinšek, pa Plaš in Furlani. V matematiki ni zmagoval, zgodovino je pa imel rad. Verouk je imel dvojko, ker v mrazu v coklah ni rinil v Šmartno k pouku. So pa s prijatelji kdaj na skrivaj vstopili v cerkev v Šaleku in pojedli vse hostije. Grofici na Herbersteinu je Slavko redno nosil mleko, grofu z Velenjskega gradu Coronniniju pa brento na njegovem ribolovu v Paki. Po desetem letu se je navdušil nad iskanjem zakladov pod ruševinami Šaleškega gradu in res našel helebardo, stare vaze, denar in si na svinjaku uredil pravi mali muzej. Zato so zvedeli gospodje s Turna, katerih last naj bi bil tedaj Šaleški grad, pa so poslali žandarja Muršiča, ki mu je zbirko zaplenil...
Kaj kmalu je Slavko že pomagal očetu v mlinu in na žagi in po končani osnovni šoli je to postal njegov poklic. Dnevi so minevali v glavnem v delu, v prostem času pa so se fantje in dekleta dobivali v prosvetnem domu pod cerkvijo sv. Martina. Slavko je igral v Miklovi Zali Turka, bilje tudi vnet tamburaš. Mladi so se radi zavrteli na kakšni veselici, ampak za prave ljubezni so bili še presramežljivi. So bili pa fantje za lumparije: nekoč so ob vračanju iz prosvetnega doma sosedu razstavili težak kmečki voz in ga preselili na streho kozolca ali pa se jih je osem poleglo in prevaljalo čez celo polje zrelega žita...
Ker je bil za Slavka doma kos kruha pretanek, se je leta 1940 zaposlil na železnici, kjer je najprej krampal, potem pristal v skladišču. Kmalu po nemški okupaciji je v skladišče prispela pošiljka dinamita za raz-streljevanje skal, kjer je manjkalo dvajset kilogramov, in za krajo so bili obdolženi sodelavci Rehar, Bizjak in Brglez, čeprav niso bili krivi. Kazensko so jih poslali na delo v Knittelfeld, kakih sto kilometrov v
notranjosti Avstrije. Delali so na železnici, stanovali v barakah, jedli pa sila borno. Na obisk v domovino niso smeli, Slavka je le enkrat obiskal polbrat Ivan, ki se je nekaj dni po vojni kot vojaški obveznik s kolesom ponesrečil in po letu dni tudi zaradi tega umrl. Ko sta Slavko in njegov tovariš Bizjak, ki je pozneje dobil partizansko ime Škorc, poleti leta 1944 dobila poziv za v nemško vojsko, stajo raje pobrisala. Na Graški gori sta se oglasila pri Metulju in od tam šla v Tomšičevo brigado. Ognjeni krst je Slavko, po par-
tizansko kar Slavc, doživel 30. julija v napadu na Šmartno ob Paki, potem je kmalu postal minerec v tretjem bataljonu in s tovariši po Štajerski nastavil nič koliko eksploziva pod železniške tire, mostove, bunkerje in žične ograje. V Velenju so že napolnili vilo Herberstein s slamo, da bi jo zažgali, ker so dobili informacijo, da se bodo vanjo naselili gestapovci, pa jih je pater Keller zadnji trenutek prepričal, da tega niso storili. Nekoč je njegova enota pri Poljčanah s prevaro zajela štirinajst Nemcev, ki so jih večino v gatah napodili nazaj v bunker, štiri policiste pa po natančnem zaslišanju na Pohorju potem tudi izpustili ... 11. novembra 1944 je Slavc v borbi pri Blagovici v ramo dobil kos granate, pa obvezan še vedno vztrajal.
Življenje v partizanih še malo ni bilo lahko. Uši se je nalezel že kar tretji dan partizanščine, skorbut zaradi pomanjkanja vitaminov malo kasneje, spali so tam, kjer je trenutno bilo varno, največ seveda na prostem. Jedli so močnik, fižol in meso. No ja, štab je imel svojo kuhinjo ... Tudi partizanke so bile čedne, posebno mesto v spominu imata partizan ki Zora in Rumlova Mic ka -ampak zaradi stroge discipline še pomisliti niso smeli na kaj pregrešnega ...
Dan svobode je Slavko dočakal v svoji enoti na Poljani, kjer so se spopadali z Nemci, ki so se hoteli prebiti do Angležev. Krije tekla v potokih ... Nemci so ležali vsepovsod ... Nekateri partizani so to izkoristili in si nabrali ur, orožja, daljnogledov - toda poveljuj oči so jim vse to takoj vzeli. Temu boju je sledila še nič manj krvava borba z ustaši pri Pli-berku, potem so enoto poslali v Zre-njanin, kjer so stražili silose.
Iz vojske je bil Slavc izpuščen s činom poročnika in po naključju postal tajnik KLO - krajevnega ljudskega odbora Šalek. Pisarno je imel v Skazovi hiši na Selu, spodaj pa je bila trgovina. V njej pa sedem let mlajša Korošica trgovka Pavla Vor-šnik. In ker prilika dela tatu, sta se Pavla in Slavko 30. oktobra leta 1947 tudi poročila ter vsake toliko časa dobila otroka: Janeza že kar
leta 1947, Slavka leta 1949 in tri leta kasneje še Zdenko.
Od leta 1950 do 1953 se je Slavko iz Sela vsak dan s kolesom vozil v službo v Mozirje - tam je namreč na okraju dobil službo poverjenika za delo. 1953. leta so ga potrebovali za tajnika na KLO v Škalah, potem pa na LOMO - ljudskem odboru tedanjega Velenja za matičarja. Koje nastala občina Velenje, je leta 1955 postal načelnik oddelka za notranje zadeve. Na občini so očitno potrebovali drugačnega načelnika, pa je od leta 1966, po opravljenem tečaju požarne varnosti, do upokojitve leta 1979 opravljal delo referenta za požarno varnost na velenjski občini.
Brglezi so najprej stanovali na Selu, potem v današnji Paj-kovi hiši ob pošti v starem Velenju, pa nekaj časa v osem-najstorčku pri Tržnici, na Korotansko cesto v Šoštanju so se preselili leta 1962, potem leta 1967 še na Prešernovo cesto 7 v Velenju in končno v - v potu in kreditih zgrajeno - hišo na Graškogorski cesti 31. Tam sta Slavko in Pavla z Zdenki-no družino še danes. Za prvega fičaka sta si z ženo še v Šoštanju sposodila manjkajočih dvesto dinarjev, sicer pa so morali ob treh otrocih vedno zategovati pas. Na morju sta bila vsega štirikrat ali petkrat, v toplicah nikoli, dopuste so navadno preživljali kar doma.
Pravzaprav Slavko ni bil vedno doma, saj gaje potrebovala njegova KPS in ZKS, bilje aktiven v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Predsednik osnovne organizacije Zveze borcev Šmartno je bil kar trideset let, pa potem še pet let tajnik. Tudi v Zvezi rezervnih starešin je delal in dosegel čin kapetana I. klase, od leta 1946 pa je seveda tudi lovec, najprej v Velenju, potem v Ravnah in nazadnje spet v Velenju. Bilje deset let tajnik lovskega društva, ima znak za zasluge Lovske zveze Slovenije in je njen častni član. V zbirki je tudi medalja za hrabrost, Orden zaslug za narod tretje stopnje in Orden zaslug za narod s srebrno zvezdo, pa priznanja Osvobodilne fronte.
Pavla je šla v pokoj tri leta za njim in njuno življenje se je v glavnem omejilo na hišo in njeno okolico. Dela je vedno dovolj, hiša tudi dostikrat polna otrok - trenutno stanje v Brglezovi družini je takšno: ata Slavko, mama Pavla, otroci Janez z Marijo, Slavko z Metko, Zdenka s Cvetom, pet vnukov: Janez, Sebast-jan, Boštjan, Marko in Cveto; osem pravnukov: Žiga, Nela, Eva, Ana, Ema, Tina, Nino in Pia. Bogata bera ni kaj! Čeprav sta prababica in pra-dedek biserno poroko praznovala že pred tremi leti, še zdaleč nista betežna. Slavko redno spremlja politiko, prebere en kup časopisov in reši vse križanke, TV teče ves dan. Rad zapiše spomine na svoje partizanske čase, na katere je še vedno zelo ponosen. Silno rad vsak teden speče pecivo, kekse ali kaj podobnega, za ostale jedi je bolj zadolžena Pavla. Pri hrani ni izbirčen, je pa zanimivo, da mu divjačina ne diši. Za zdravje ne sme manjkati kakšen šilček žganega.
Slavka malce jezi le to, da mora vsako leto na upravni enoti podaljšati vozniško dovoljenje. No, pa tudi na to se bo v nekaj letih navadil, če bo hotel Pavlo še naprej prevažati po Vele nju .
■ Vlado Vrbič
15. blagoslov konj v Šentilju pri Velenju
Šentilju pri Velenju, 26. decembra - V t em kraju so v nedeljo priredili že petnajsti blagoslov konj.
Prireditev se po tradiciji začne s sveto mašo v farni cerkvi, do enajste ure pa se konjeniki od blizu in daleč zberejo na prireditvenem prostoru, kjer turistični delavci in drugi krajani Šentilja pripravijo priveze za konje in krmo.
» Danes je za nas dvojni praz nik, petnajsti blagoslov konj in državni praznik samostojnosti in enotnosti ...« je v kratkem uvodnem nago-
voru poudaril Mirko Vranjek, ki ima v rokah vse organizacijske niti. Nato je sprejemal organizirane prihode konjenic in posameznih lastnikov konj od blizu in daleč, da, celo iz Maribora so pripeljali konjička. Konjenica Pirešica, Malteška konjenica, Šaleška konjenica in še nekaj manjših skupin je prijezdilo na iskrivih konjih na blagoslov, vedno več pa je tudi skupin na vozovih.
Ker je na dan zavetnika konj svetega Štefana tudi državni praznik,
organizatorji poskrbijo za kulturni program, ki ga pripravijo domačini. Konjenike in številne obiskovalce od blizu in daleč je nagovoril velenjski podžupan Srečko Meh, blagoslov pa je opravil tramkajšnji župnik Andrej Mazej. Po skupnem blagoslovu je sledil še sprevod, ob koncu katerega so konji dobili kruh in sol, konjeniki pa priznanja za sodelovanje.
■ Hinko Jerčič
14. blagoslov konj
Šmartno ob Paki, 26. decembra - Na Štefanovo, 26. decembra, že 14 let zapored člani Konjerejskega društva Šmartno ob Paki v Martinovi vasi ob šmarški železniški postaji organizirajo blagoslov konj. Ta lepa šega je letos privabila blizu 30 konj in njihovih lastnikov, pa tudi lepo število obiskovalcev.
Blagoslovitveni obred je opravil domači župnik in dekan braslovške dekanije Ivan Napret, priložnostni kulturni program so pripravili člani šmarškega moškega zbora Franca Klančnika, zbrane pa je nagovoril podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Ta je med drugim dejal, da so konji praktično izginili iz kmetij. Pred časom so se te plemenite živali znova »pojavile«, a jih uporabljajo za druge namene, predvsem za kulturne, zabavno-turistične prireditve. V lokalni skupnosti skoraj ni prireditve, na kateri ne bi sodelovali šmarški konjerejci. Zbranim je zaželel veliko uspeha pri nadaljnji skrbi za konje in jih pozval, da tudi v prihodnje popestrijo prireditve v občini Šmartno ob Paki.
■ Tp
Z letošnjega blagoslova konj
MALA ANKETA
107.1 MHZ
Radio Velenje
Samir Hairlahovic iz Šoštanja: »Veliko lepega sem doživel v letošnjem letu, najlepše pa je bilo, da je moja družina po štirih letih čakanja v Šoštanju dobila stanovanje, lepo, prostorno. Poleg tega sem v zadnjih dneh letošnjega leta izvedel, daje na poti zaposlitev zame. Komaj čakam, da bom lahko spet začel delati. Rekel bi lahko, daje bilo zame, za ženo in za otroka lepo leto. Takšnega bi si še želel.«
SREČNO 2011
»asiAS
30. decembra 2010
Uspešno sodelovanje s KS
V zadnjih decembrskih dneh je dedek Mraz pokukal tudi v KS Gorica. V avli OŠ Gorica je našel nasmejane obraze vseh generacij -od malčkov pa vse do babic in dedkov. Učenci OŠ Gorica so namreč
prireditve z veseljem pričakal otroke pred šolo in jih nagradil z drobno pozornostjo. Osnovna Šola Gorica in KS Gorica že vrsto let gradita na uspešnem medgenera-cijskem sodelovanju. Gospa Sonja
znanja in spretnosti na otroke ter omogočajo sodelovanje in povezanost vseh krajanov. Tudi otroci se počutijo pomembne, ko s svojim nas to pom in dru gi mi drob ni mi pozornostmi lahko prispevajo k sre-
v sredo, 22. 12., pripravili novoletno prireditev za vse krajane KS Gorica. Skozi novoletno zgodbo se je na odru zvrstilo več kot 100 otrok vseh starosti. Z igro, plesom, petjem in igranjem na glasbila so krajanom pričarali nasmehe na obrazih in toplino v srcih. Ogreli so tudi srce dobrega moža, ki je ob koncu
Ramšak je v uvodu te prireditve poudarila, da smo na OŠ Gorica zelo ponosni na tako uspešno sodelovanje s krajevno skupnostjo. Ob zaključku je zadovoljno strnil besede o sodelovanju tudi predsednik KS Gorica, gospod Jožef Kandolf. S takšnim medgeneracijskim sodelovanjem odrasli prenašajo svoja
či sočloveka, zato si želimo sodelovanja tudi v novem letu. Želimo si, da bi nas naše skupno delo tudi v prihodnje bogatilo, njegovi sadovi pa nam vedno znova dajejo potrditev in nov zagon.
■ Mojca Vrčkovnik
Dedek Mraz prinašal veselje
V VDC-ju so dedku Mrazu pripravili lep program, saj so se ga močno razveselili.
Velenje - Prejšnji teden je dedek Mraz nada ljeval svoje obiske po dolini. Po tem, ko je na kar 25 prireditvah razveselil kar 1722 predšolskih otrok, ki jim je poleg igrice prinesel tudi darilo, za kar so poskrbe-
li na MZPM Velenje, je prejšnji teden nadaljeval obiske po šolah in vrtcih. Skupaj z županom Mestne občine Velenje Bojanom Konti-čemje obiskal tudi Varstveno-delov-ni center (VDC) SAŠA. Varovan-
ci centra so se obiska zelo razveselili in obiskovalcem pripravili program, s katerim so predstavili nekatere svoje dejavnosti. Toplega sprejema so bili deležni tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje. ■
Božiček na drsališču
Šoštanj - Prejšnje četrtkovo popoldne je na šoštanjskem drsa-liš ču pope stril nas top doma či ansambel Tapravi faloti. Šoštanj-
čani so se predstavili s številnimi znanimi uspešnicami in ogreli obiskovalce. Največje bilo otrok, kijih je ob koncu nastopa Tapravih falo-
tov presenetil še prihod Božička. Božiček se je v Šoštanj pripeljal s sanmi, otrokom je povedal zgodbico, nato pa se z njimi slikal in jim razdelil sladke dobrote. Otroci so se ga zelo razveselili.
Zasijali kot prave zvezde
December že od nekdaj velja za čas pričakovanj in želja. S prazniki, ki jih prinaša, je zavit v tančico skrivnosti, čudežev, sreče ... Zato mu mnogi pravijo tudi pravljični december. Takšnega so v torek, 21. 12., pričarali učenci in učitelji osnovne šole Gustava Šiliha Velenje s svojim tradicionalnim božič-no-novoletnim koncertom. Praznični december, poln otroških
la Klavdija Bizjak, tokrat so presenetile tudi z izvirno božično-nogo-met no opravo.
Ob koncu nas je presenetil otroški pevski zbor z glasbeno pravljico Prepiri v govorečem gozdu. Z igro in petjem, kostumi ter zanimivo scensko postavitvijo so mladi igralci in pevci pod vodstvom Andreje Ostruh priredili pravi pravljični spektakel. Vlogo pravljičnih
nostjo.
Voditelji Maruša Berlot, Valentina Jevšnik, Tim Gros ter ravnateljica, gospa Lilijana Lihteneker, so
obiskovalcem, med katerimi so bili tudi ponosni starši nastopajočih otrok, zaželeli lepe praznike in srečno 2011.
Polna dvorana je nastopajoče nagra di la z buč nim aplav zom, učen ci šole, ki se pona ša z zastavo
iskric, veselja in ustvarjalnosti, je oživel na odru doma kulture Velenje, kjer je nastopilo kar 170 otrok, ki so v tem pravljičnem večeru dobili priložnost in zasijali kot prave zvezde.
Najprej so se z igro Popravljalni-ca igrač predstavili učenci izbirnega predmeta Gledališki klub pod vodstvom Ade Zorman in Mateje Kunc. Dvo ra no so ogre li pev ski zbori podružnične in matične šole, pevkam mladinskega pevskega zbora so se na odru pridružile tudi učiteljice. Rebeka Plaznik in Nina Šmon sta zaigrali Bachovo Ave Marijo, Urška Sušec pa se je izkazala z igranjem harmonike. Občinstvo so očarale vroče Latino zvezde s plesno točko, ki jo je sestavi-
bitij so odlično odigrali in odpeli učenci od 2. do 5. razreda. Na odru so presenetili z izvrstno predstavo, kot pravi profesionalci so nadomestili štiri sošolce, ki so zboleli, ter odlično odigrali in odpeli tudi njihove vloge. V glasbeni pravljici je nastopilo kar 67 učencev, ki so pokazali veliko mero discipline, saj so kljub velikemu številu na vajah zavzeto sledili napotkom mentorice ter zavzeto vsak po svojih močeh prispevali k uprizoritvi (nekateri so si sami izdelali tudi kostume). Pri glasbeni izvedbi pravljice se je odlično izkazala tudi korepetitorka Nina Verboten, ki je izvajala glasbeno spremljavo ne le po notni predlogi temveč tudi z lastno ustvarjalnostjo in muzikal-
kulturna šola, pa so še enkrat dokazali, da živijo s kulturo. Čas potrošništva, ki mu veseli december predstavlja piko na i, kulturi ni naklonjen. Številni otroci so pogosto izpostavljeni cenenim komercialnim dogodkom, zato je prav, da opozorimo na pomen kakovostnih kulturnih prireditev, ki jih otroci in mladi doživijo v živo, še večji pa je ta pomen, če v njih tudi sami aktivno sodelujejo. Zato pohvala mentorjem, ki so 170 otrokom omogočili nepozabno izkušnjo, ter iskrene čestitke vsem učencem, ki so na božičnem odru doma kulture Velenje zasijali kot prave zvezde.
■ Renata Škodnik
Prijateljstvo za prijatelje ...
Novoletni Kalejdoskop seksteta Anima Vita
»Prijateljstvo je iz srca pognano, je veselo, lepo in razigrano. Prijateljstvo je toplo. Prijateljstvo je svetlo. Prijateljstvo je radost in sreča za mladost in starost...« S temi besedami je Majda
Darinka Razdevšek, Irena Knez, Alenka Avberšek, Irena Vodopivec in Nanika Penšek.
Pred iztekom leta povabijo na koncert svoje prijatelje, sorodnike, znance, sodelavce in jim podelijo pester program pesmi. Tokrat so
Pevskega društva Mislinja. Zven deluje od leta 2008 z željo, da ohranijo in gojijo slovensko narodno in umetno pesem, poleg tega pa radi zapojejo tudi nabožne in dalmatinske narodne pesmi. V njem nastopajo Uroš Razdevšek,
Natop seksteta Anima Vita in skupine Zven v velenjski Galeriji je navdušil številne
obiskovalce.
Zaveršnik Puc začela tradicionalni koncert seksteta Anima Vita, ki deluje ljubiteljsko v Šaleški dolini že nekaj let. V njem sodelujejo poleg nje kot umetniške vodje še
večer poimenovale Kalejdoskop glasbenih želja. Letos so kot goste povabile k sodelovanju in na skupni nastop vokalno skupino Zven, ki deluje pod okriljem
umetniški vodja, Bojan Zakonjšek, Marko Kodrun, Jože Sušec in Milan Sušec.
■ Hinko Jerčič
SREČNO 2011
Letni horoskop za leto 2011
Za nami je razburljivo, toplo in sentimentalno leto Sonca. Zato ni odveč reči, da nam bo novo, tokrat Venerino leto, življenja obarvalo in napolnilo s pozitivno močjo, optimističnim razmišljanjem in ljubeznijo. Zaljubljeni se bomo že v prvih dneh novega leta podali na avanturistična potovanja, ki se bodo vrstila drug za drugim vse leto na vseh ravneh našega življenja. Še tako blaga sapica, ki bo vsaj dišala po ljubezni, nas bo vsrkala vase in nas obogatene z različnimi izkušnjami potiskala skozi tok, ki mu pravimo življenje. VENERA simbolizira čutnost, umetnost, erotiko, lepoto, ljubezen
Močan vpliv bodo v letu Venere imeli še Jupiter, ki se bo zavzemal za duhovno rast ljudi, Uran, ki bo vplival na skupnosti in bo pomagal uveljavljati drugačne oblike razmerij in družbenih celic, med drugim tudi sprejetje novih zakonov, Saturn pa bo v tem gospodarsko težavnem obdobju vračal zaupanje, zvestobo in odgovornost. Kar nekaj slovenskih podjetij se bo rege-neriralo, obnovilo oziroma se na novo postavilo na noge. Malo podjetništvo bo še korak bližje uspehom v mednarodnih vodah. Mars nas bo vodil k žolčnim razpravam, ki jim ne bo videti konca, kaj lahko pa se zgodi, da med prehajanjem zračnega znamenja sproži predčasen odstop ministrov oz. kar cele vlade.
Zemeljska znamenja KOZOROG, 22. 12.- 20. 1.
Vladajoči planet: SATURN (krčenje, omejevanje, disciplina) Dan: sobota
Dragi kamen: modri safir
Planet Saturn se bo vse tja do meseca novembra še vedno zadrževal v vašem znamenju, zato boste delovali tudi v tem letu mirno in preudarno. Bolj se boste zbližali s planetom Merkurjem, ki bo vašim ambicioznim idejam in željam dal novih poletov in adrenalina. Interesi in potrebe se bodo izoblikovale iz meseca v mesec v nove celote, ki bodo botrovale uspehom in zmagam. Denarci in poslovni vzgibi vas bodo napolnili z veliko mero optimizma in zmagami nad nemogočim. Veliko pozornosti pa boste posvetili zdravju, lepoti in ljubezni. Dogajale se vam bodo stvari, ki ste jih radi opazovali v filmih. Nasmeh na obrazu vam bo pričarala oseba, ki jo že dlje časa poznate, pa ste imeli občutek, da sta si že vse povedala. V letu, ki mu vlada Venera, se vama lahko življenjski tokovi zbližajo.
BIK, 21. 4. - 21. 5.
Vladajoči planet: VENERA
(ljubeznivost, čutnost, umetnost,
lepota)
Dan: petek
Dragi kamen: safir
V prvi polovici leta bo na vas predvsem vplival planet Pluton. Dvignil vam bo prirojeno ambicioznost na poslovnem in finančnem področju, zato se boste lažje bojevali za napredovanje v službi in za boljši položaj v družbi. Planet Merkur vas bo spremljal pri komunikaciji in retoriki, kadar sami čemu ne boste kos. Pri prodaji in nakupu boste imeli v sredini leta največ uspeha. Uran velja za ekstravagan-ten planet, le ta vas bo delal šarmantne, izvirne, precej samozavestne, uglajene in 'fensi'. Venera pa vas od poletja dalje skoraj ne bo izpustila iz svojega objema, z njo se bo dobro spoprijateljiti že v mesecu marcu in se v soju prvih pomladnih žarkov popeljati v romantično razmerje, ki vam lah ko povsem spre me ni dose da-nji tok življenja.
DEVICA 23. 8. - 22. 9.
Vladajoči planet: MERKUR (razum, komunikacija, transport) Dan: sreda
Dragi kamen: živo srebro
Zaradi vašega vladajočega planeta Merkurja se vztrajno vzpenjate po stopnicah. Zato bo vaše družabno in poslovno življenje tudi v letošnjem letu plodno in ustvarjalno. Združili boste interes, napor in se zavihteli cilju naproti. Vsako vlaganje v premične ali nepremične stvari se bo hitro obrestovalo. Vaš vladajoči planeta Merkur vas bo že spomladi objel s svojim šar-mom in vas tako obsijane z romantičnostjo in lepoto popeljal skozi vse leto. Poleti boste namreč v resnici okusili njegovo pra-
da se uvrščate med nepotrpežljive osebe, a v letu Venere bo drugače. Z delom in potrpežljivostjo boste deležnih velikih poslovnih uspehov, velikih zaslužkov in pozitivnih usodnih srečanj. Ambicioznost vas bo osrečevala na vsakem koraku, zato boste pridobivali nove posle ali menjali službo kot za šalo. Vaš planet Jupiter vas bo navdajal s priljubljenostjo in notranjo lepoto, zato se boste z lahkotnostjo zalju-bljali, hodili na zmenke in si ustvarjali idealne, skoraj že čudežne ljubezenske vezi. Mnogi se boste spoprijeli s čustvenim čiščenjem, odnose, ki jim je pošel blišč, boste nadomestili z novo srečo. Polni boste novih idej in zamisli, ki jih boste dodobra izkoristili. Po prstkih stopajte skozi mesec maj in avgust. Okusili boste čarobnost!
vanje v tujino in z novimi osebami sklenite pomembne poslovne vezi. Vaš vladar Saturn vam bo kar trikrat v letu prečkal vaše osončje, v prisotnosti Jupitra in Merkurja boste postali mit za ustvarjanje sreče in finančnih uspehov. Moč je v modrosti, z nasmehom na obrazu in kapljico parfuma na ezoteričnih mestih. Življenje je vaše, zato se poigrajte z njim. Notranji jaz bo iskal možnosti osebnostnega razvoja in mentalne moči.
DVOJČEK, 22. 5. - 21. 6.
Vladajoči planet: MERKUR (razum, komunikacija, transport) Dan: sreda
Dragi kamen: smaragd
Večni optimisti! Leto Venere vam prinese veliko spodbud tako v poslu kot pri denarnih zadevah. Radi ste v družbi ljudi, a bodite pozorni, kaj lahko se vam zgodi, da se boste še pred poletjem znašli v družbi, ki vas bo znala izkoristiti. Posvečajte več časa vsemu tistemu, kar vas dela ustvarjalne in vas bogati tako fizično kot duhovno. Če ste med osebami, ki jim je Sončevo leto pustilo velike posledice pri nesoglasjih v skupnostih, poskrbite, da se to že v pomladnih mesecih konča. Semena, ki bodo rodila zdrave ljubezenske vezi, boste lažje prepoznali tja do poletja. Prepustite se ezoteriki in domišljiji, da boste hitreje ustvarili zase primerno ognjišče. Od avgusta dalje boste polni elana, izkoristite ga za nakup novega doma ali kakšne premičnine, ki bi obogatila vaše življenje. Lahkotnost uporabite pri vsem, kar počnete.
vo moč in veličino. Februar in maj bosta meseca poslovnih uspehov. Na novo podpisana pogodba vam prinese povečan priliv v vaš hišni proračun. Obstoječa naveza v partnerstvu pa dobi v avgustu novo podobo. Obiščite eksotične kraje, če pa to ni možno, si pomagajte z domišljijo in si pričarajte eksotiko doma.
Ognje na zna me nja OVEN, 21. 3. - 20. 4.
Vladajoči planet: MARS (pogum, energija, borbenost) Dan: torek
Dragi kamen: rdeča korala
V vašem življenju je vse povezano z Venero in v letu, ki je pred nami, boste naravnost blesteli. Dogajale se vam bodo novosti in spremembe tako v povezavi z denarnimi zadevami kot pri poslovnih odločitvah. Vaše interesne dejavnosti bodo postale povsem drugačne, izpopolnjevali se boste in si dovolili, da v vaše življenje stopijo nove osebe, ki niso v povezavi z družino in vašimi znanci ali prijatelji. Večina predstavnikov tega znamenja se bo v tem letu odločila, da okrona obstoječa ljubezenska razmerja ali pa si le ta na novo vzpostavi. Vitalne moči se vam bodo potro-jile in z besedo SREČA boste najlažje opisali svoje počutje, namene in cilje. Venera vas bo popeljala dejstvom naproti, z Jupitrom se bosta dobro znašla, ko bo šlo za zaslužek in kariero, medtem ko boste z Merkurjem in Saturnom ves čas obkroženi kot v dobri družbi dobrih prijateljev.
LEV, 23. 7. - 22. 8.
Vladajoči planet: SONCE (sijaj, moč, uspeh, očetovstvo) Dan: nedelja Dragi kamen: rubin
Vaše zodiakalno znamenje je dobilo ime po kentavrih. To so bila namreč nemirna in neučakana, nepredvidljiva bitja s prešernimi obrazi, iskriva, kot ste vi. Res je,
STRELEC, 22. 11.-21. 12. TEHTNICA, 23. 9. - 22. 10.
Vladajoči planet JUPITER
(razširjenje, razvoj, filozofija,
morala)
Dan: četrtek
Dragi kamen: ametist
Od junija do začetka septembra se bo v vašem znamenju zadrževal planet kariere in dinamike. Zato boste v tem obdobju delovali inovativno, malce eksotično in prodorno. Če ne bo šlo v prvi polovici leta vse po načrtu, se bo to zgodilo v jeseni, ko se vašemu vladajočemu planetu Jupitru pridruži še Saturn in vas bosta skupaj v spremstvu Venerine diplomacije popeljala v novo delo ali ljubezen vašega življenja. Zaradi Urana in Jupitra boste bolj zdravi in dovzetni za način zdravega prehranjevanja. Pozornost boste usmerili v tokove inovacij in umetniške stvaritve. Skozi poletno in jesensko obdobje boste novim naložbam pomagali ugledati luč sveta in poželi pri tem priznanje v mednarodnih vodah. Spomladi boste malce čustveno podhranjeni, da pa se to ne bo vleklo predaleč v leto, se pogovorite z dobrim prijateljem in se z nasmehom na obrazu podajte na ulico.
Zračna znamenja VODNAR. 21. 1. - 18. 2.
Vladajoči planet: SATURN URAN (disciplina, omejevanje, krčenje) Dan: sobota
Dragi kamen: modri safir
Leto prelomnih dogajanj. Venerin vpliv bo čutiti na vsakem koraku. Dve leti in pol boste z malimi presledki gostili v sončnem znamenju planet Saturn. Nova ljubezenska romanca vam je neizbežna, bodisi z novim človekom ali pa bo znova vzplamtela strast v obstoječi vezi. Bodite odprti za sprejemanje in dajanje ljubezni. Če se spogledujete z umetnostjo in je le ta vaš vir preživljanja, boste že od meseca marca imeli srečno roko. Več boste ustvarili, več boste zaslužili. Podajte se na poto-
Vladajoči planet: VENERA (erotika, umetnost, ljubezen) Dan: petek
Dragi kamen: beli safir
Zajemite sapo, pripravlja se vam velika sprememba tako v poslu, na delavnem mestu kot tudi v domačem ubranem okolju. Položaj vašega vladajočega planeta Venere je z astrološkega stališča v eksalta-ciji. Pa to še ni vse, od junija dalje bosta Uran in Jupiter potovala skozi vaše znamenje in v tem obdobju boste zaključili vse, kar vas dela strte in ponižane, ter se odločili za velik korak k novim dogodivščinam. Prijatelje in družinske člane ne pozabite povabiti zraven, ker vam bo sicer kmalu postalo brez njih življenje nezanimivo. Saturn v tehtnici vam bo dal maksimalno podporo v vašem fizičnema počutju, če boste malo telovadili in se osvežili na sprehodu, boste sijali kot pravi Amor. V februarju boste že čutili pridih Venerine energije, ki vas bo tja do poletja dodobra ogrela in vas postavila v središče ljubezenskega dogajanja. Jeseni zakopljite svoje dlani v jesensko listje ali v cekine, kar vam je pač ljubše.
Vod na zna me nja RIBI, 19. 2. - 20. 3.
Vladajoči planet: JUPITER (razvoj, etika, morala) Dan: četrtek
Dragi kamen: rumeni safir
Ekonomski in socialni položaj vtem letu bo dober. Vse dokler boste v družbi Jupitra v vašem znamenju, bodo vaša ambiciozna nagnjenja uspešna na vseh področjih. Po poletju pa se bo ta planet umaknil in boste v družbi Venere postali bolj odločni in romantično obarvani. Ljudje so radi v vaši družbi in vi jim boste od poznega poletja to znali tudi vrniti. Večje naložbe bodo vezane na ureditev vašega novega bivališča ali celo poslovne poti. Pomladni
meseci bodo prinesli nekaj finančne in poslovne zmede, takrat je prav, da uporabite diplomatske poteze in jezik. Od meseca maja dalje pa vse tja do julija se boste ustvarjalno počutili ob ljubljeni osebi in vaše življenje bo dobilo povsem nov smisel. Venerino leto se bo začelo zelo razgibano, tja v mesec marec boste nosili sabo skrito orožje - nasmeh, od poletja dalje pa boste delali vse na povsem svoj način. Notranjost bo zelo umirjena in odločna, navzven pa boste s spremembo videza povzročili težave predvsem sebi.
RAK, 22. 6. - 22. 7.
Vladajoči planet: LUNA ali MESEC (duša, instinkt, čustva, materinstvo) Dan: ponedeljek Dragi kamen: žad
Vi ste rojeni sz pretanjeno intuicijo, zato ste sami sebi lah ko zelo dob ri svetoval ci. Pomembno je, da se znate umiriti in poslušati svoj notranji glas. V takem stanju nato vizualizirajte, kaj si želite doseči. Cilji se vam bodo uresničevali, kot bi podirali domine. Večino leta boste preživeli v svojem svetu s svojimi podobami o tem, kdo ste in kam greste. Odsev vaše oddane energije bo takšen, da kar boste oddajali od sebe, boste tudi prejemali. Ekonomski položaj se vam bo s pomočjo Plutona, ki se bo pomikal v znamenju kozoroga, že v pomladnem času izboljšal. Jupitrovo potovanje v zrcalnih ribah pa vas bo nagradilo z ustvarjalnostjo, napredovanjem ali celo pristankom v podjetniških vodah. V leto Venere boste stopili z malho ljubezenskih čarov, kijih boste spretno skrivali. Nasmejan obraz in nagajiv pogled bosta do poletja edina pokazatelja, kaj se v resnici dogaja v vaši duši. Sapice zaljubljenosti se bodo sprevrgle v vetrovna stanja.
ŠKORPIJON, 23. 10. - 21. 11.
Vladajoči planet: PLUTON (globalne preobrazbe) Dan: ponedeljek Dragi kamen: ametist
Sreča , sreča, sreča na vsakem koraku. Svobodno se boste sprehajali po poteh življenja, vse do poletja več ugodnosti s financami in čustvenimi vibracijami. Po poletju pa se boste dobro znašli, če boste iskali novo zaposlitev ali se potegovali za napredovanje v obstoječem poslu. Od februarja do maja se boste počutili še posebej ustvarjalno in naravnost genialno. Selitve, potovanja, poroke, zaroke, to vam bo šlo še posebej dobro od rok. Svoji razigranosti dodajte še nasmešek in z njim osvojite, kar je ostalo neosvojenega. Začetek leta je za vas lahko malce težaven in melanholično obarvan, vsekakor pa se boste skozi leto naučili sprejemati življenjske darove tako, da boste jesen in zimo v sončnem letu doživljali kot zmagovalec. Retrogard-no potovanje planeta Saturna v vašem osončju vas bo namreč nagradila z usodnimi spremembami. Ljubezen vam teče po žilah, v letu Venere se bo to še kako potrdilo. Razprite roki, sprejmite svetlobo v svojo dušo in si nadenite prešeren nas meh.
Za popotnico v novo leto vam pošiljam prš zlatih astralnih želja.
Naj se vam uresničijo in s tem obogatijo vaše življenje!
Letni horoskop je pripravila Astrologinja Dora. Za astrološki posvet jo lahko pokličete:
031 830 751.
SREČNO 2011
»asiAS
30. decembra 2010
Sanjski zmagoviti niz
Rokometaši Gorenja, slovenski podprvaki, odšli na odmor z veliko prednostj o - Bo to dovo lj za drugi naslov v zgodovini kluba?
S tekmami 16. prvenstvenega kroga so sredi prejšnjega tedna rokometaši v prvi ligi končali letošnji del tekmovanja. Nadaljevali ga bodo februarja. Rokometaši Gorenja, slovenski podprvaki, so ga končali sanjsko. V jesenskem delu so ob odličnem vodenju trenerja Branka Tamšeta nanizali rekordnih 15 zmag. So
ko bosta na sporedu zaostali tekmi 10. kroga med Jeruzalemom Ormožem in Gorenjem ter med Celjem Pivovarna Laško ter Krko. Tri dni za tem pa se bodo v uvodni tekmi drugega dela in v derbi-ju kroga 'udarili' v celjskem Zlatorog aktualni prvaki in podprvaki.
edino moštvo brez izgubljene točke, kar se v dolgoletni in bogati klubski zgodovini še ni zgodilo. Drugi Koper s tekmo več za njimi zaostaja kar za pet točk, aktualni prvaki, moštvo Celja Pivovarne Laško, pa že za neverjetnih osem.
Po odlični jesenski igri gotovo njihovi navdušenci z veseljem pogledujejo na lestvico in verjamejo, da bodo njihovi igralci v klubske vitrine prinesli drugi državni naslov v zgodovini kluba. Trener in igralci pa se s tem (še) ne obremenjujejo. Nenehno poudarjajo, da razmišljajo samo o naslednji tekmi, čeprav si enako kot drugi močno želijo, da bi bili tudi na koncu prvenstva tam, kjer sedaj prezimujejo. Vedo, da je do konca prvenstva še dolgo, da se tudi Celjani kljub razmeroma visokemu zaostanku ne bodo odrekli boju za ponovitev naslova, dokler bodo imeli teoretične možnosti.
Prvenstvo bodo v prvi ligi nadaljevali v soboto, 5. februarja. Za štiri moštva pa že prej, 2. februarja,
Zasluženo rajanje ob zgodovinskem nizu
Trimo jih je 'mučil' le prvih dvajset minut
V zadnji letošnji tekmi je v Velenju gostoval Trimo, ki so ga premagali s 37 : 33. Rokometaši iz Trebnjega so po pričakovanju tekmo začeli zelo motivirano in v uvodnih minutah nezbrane gostitelje presenetili z vodstvom s 3 : 0, toda ob polčasu so že zaostajali prav za toliko.
Na začetku drugega polčasa so domači rokometaši zaigrali nadvse zavzeto v obrambi in hitro v napadu. Goste je tudi zaradi krajše klopi začela premagovati utrujenost. Po dobrih petnajstih minutah igre so Velenjčani povedli z desetimi goli razlike in s tem razblinili morebitno upanje gostov, da bi se vpisali v letošnjo tekmovalno kroniko kot ekipa, ki je prva zaustavili njihov niz.
■ S. Vovk
Anji Drev laskavi naslov
Ob izteku leta je na nedavni prireditvi razglasila svojega športnico in športnika leta 2010 glasila tudi Športna zveza gluhih Slovenije. Med športnicami je ta laskavi naslov osvojila smučarka 13-letna Anja Drev iz Florjana pri Šoštanju, članica Gor-njesavinjskega smučarskega kluba Mozirje, sicer pa učenka osnovne šole Šoštanj. Naslov je osvojila na osnovi dobrih uvrstitev na tekmah evropskega pokala za gluhe. Barve Slovenije zastopa že 3 leta.
Na teh tekmovanjih je v konkurenci vseh tekmovalk osvojila tretje, četrto in peto mesto, pri mladinkah do 18 leta starosti pa je v pretekli sezoni zmagala na slalomski tekmi v avstrijskem Hebalmu, v veleslalomu je zasedla tretje mesto. V isti konkurenci je bila v obeh disciplinah na tekmovanju v italijanskem Valmelencu druga.
Anja obiskuje osnovno šolo skupaj s slišeči-mi vrstniki in se kljub težki naglušnosti sporazumeva z govorom. Hvaležna je sošolcem in učiteljem, ki ji pomagajo z zapiski, kadar je odsotna zaradi treningov. Pri komuniciranju ji pomaga slušni aparat, njena velika želja pa je, da bi se naučila znakovnega jezika, saj bi se tako lažje sporazumevala z gluhimi sotekmovalkami in tekmovalci. Kajti večina med njimi, ki prihajajo iz drugih evropskih držav, uporablja znakovni jezik.
In kaj je Anja povedala ob osvojitvi naslova športnica leta 2010 Športne zveze gluhih Slovenije? »Presenečena sem bila nad izbiro, saj je v Sloveniji veliko dobrih gluhih športnikov. Vesela sem priznanja, kije
nagrada za vložen trud.« Ker je vztrajno in delovno dekle, verjame, da bo dosegla zastavljene športne in življenjske cilje. Želi se udeležiti olimpijskih iger glu-

« ^
13-letna Anja Drev je športnica Športne zveze gluhih Slovenije za leto 2010.
hih v kanadskem Vancouvru, ki bodo čez pet let.
Ker imam zelo rada živali in naravo, bi rada v življenju počela kaj v zvezi s tem. Skrbi jo za naravo in ni ji prav nič všeč, da izginjajo živalske
vrste. V leto 2011 vstopa z običajnimi željami: obilo sreče in zdravja.
■ Tp

EeKCLL IS IS JO
Še bolj bodo garali
Branko Tamše, trener: Veliko stvari je vplivalo na naš sijajen niz. Prvo - trdno in zagnano ter pametno
delo od vsega začetka. Drugo -disciplina in red na treningih in tekmah. Igralci so na vsaki tekmi dajali vse od sebe, čeprav se je bilo težko popolnoma zbrati vsake tri dni v tem zgoščenem ritmu tekmovanja. Zavedamo se, da se bo enkrat ustavilo, čeprav si želimo, da se ne bi. A če se že mora, se naj. V nadaljevanju nas prav čaka še težje delo, še večje garanje na tekmah, saj se Celjani in Koprčani gotovo niso odrekli boju za naslov kljub zaostanku.
Na dobri so poti ...
Nikola Manojlovic, je potem ko je povsem okreval, potrdil, da je velika okrepitev Velenj-čanov in enako kot soigralci si želi, da bi tudi po drugem delu ostali naj bolj -ši klub v državi: »Za nami je vsekakor odlična sezona, ki je nihče od igralcev gotovo ni pričakoval. Vemo, da bomo igrali tudi v drugem delu. Do jesenskega uspeha smo prišli po trdem in odgovornem delo in to je gotovo ključ za dobre igre za prihodnje. Vem, da vsi pričakujejo naslov prvaka. Tudi igralci si ga na tiho želimo, a do konca prvenstva je še dolga pot. Zato se s tem ne obremenjujemo. Gremo iz tekme v tekmo, igramo, kot da je vsaka naslednja zadnja. Pričakovanja so kljub naši dokaj veliki prednosti še prehranjena, a smo na dobri poti.«
Tako so igrali
1.	SRL, 16. krog
Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 37:33 (21:18)
Gorenje: Gajic, Skok 17 obramb (3x 7 m), Bezjak 6 , Manojlovič 6, Borovnik,Stanojevič, Zaponšek 1 obramba,Cehte 2, Miklavčič 6, Musa 4, Štefanič, Gojčar 4, Gams
2,	Bajram 1, Nosan, Šimič 6 (2). Trener: Branko Tamše. Izključitve: Gorenje 4 minute, Trimo 8.
Sedemmetrovke: Gorenje 2 (2), Trimo 7 (4)
Drugi izidi: Loka - Krka 32:29 (18:12), Jeruzalem Ormož : Slovan 28:24 (14:15), Gorenje - Trimo Trebnje 37:33 (21:18), Slovenj Gradec - Maribor Branik 21:32 (6:17), Cimos Koper-Ribnica Riko hiše 34:29 (15:15), Šmartno Vrstni red po 16. krogu: 1. Gorenje 15 tekem - 30 točk, 2. Cimos Koper 16 - 25, 3. Celje Pivovarna Laško 15 -22, 4. Loka 16 - 19, 5. Trimo Trebnje 16 - 19, 6. Maribor Branik 16 -15, 7. Krka 15 - 14, 8. Ribnica Riko hiše 16 - 13, 9. Jeruzalem Ormož 15 - 12, 10. Slovan 16 - 10, 11. Slovenj Gradec 16 - 6, 12. Šmartno Herz Factor banka 16 - 3. Prvenstvo b odo nadaljevali 5. februarja.
Kegljačice Šoštanja najboljše v državi
Na kegljišču Golovec v Celju je bilo žensko in moško ekipno državno prvenstvo v borbenih igrah. V ženski konkurenci so se zelo izkazale šoštanjske kegljačice, članice 1. B slovenske lige, saj so s 528 podrtimi keglji osvojile državni naslov pred ekipo Komcel iz Celja (513) in ekipo Slovenj Gradca (495). Šoštanjčanke so med drugim premagale tudi ekipo Miklavža iz Maribora, lanske državne prvakinje.
Med moškimi je slavila ekipa Kegljaškega kluba Triglav iz Kranja s 644 podrtimi keglji pred ekipo Pivovarne iz Laškega (603) in z KK-Ga-šper Prevalje (580) Šoštanjska ekipa RILE servis je bila deveta.
Podpis: Tudi v novem letu si želijo čim več zmag.
Kdor zna, zna, in mi znamo
V četi Vzhajajočega sonca, ki deluje na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda, se je pred dnevi zgodila že tradicionalna taborniška čajanka. Naj pojasnim, da so taborniške čajanke malce drugačne, dogajanje se namreč sploh ne vrti okoli čaja, v ospredju je predstavitev vodov in pristno druženje celotne čete.
Najprej smo v svoje vrste sprejeli 1. razrede, ki so po svečani prisegi prejeli diplome in rdeče rutke. Opravili smo tudi prehod med vejami, saj so naši 5. razredi prestopili iz družine medvedkov in čebelic v družino gozdovnikov in gozdovnic in se sedaj lahko pohvalijo s čisto novimi zelenimi rutkami.
Sledile so predstavitve vodov, od tistih najmlajših pa do najstarejših.
Med večinoma plesno in pevsko obarvanimi točkami smo zasledili tudi interpretacijo pesmi Vsak po svoje, ki je že nekaj časa zelo popularna med taborniki. Med točkami smo razgibavali glasilke s taborniškimi pesmimi ob zvokih kitare, prava paša za oči pa so bili vodniki, ki so zaplesali »kamate«, ples novozelandskih domorodcev Maorov.
Čisto na koncu je sledil gotovo najslajši del čajanke - otroci in vodniki smo se posladkali s slaščicami, ki smo jih prinesli s seboj, in teh ni bilo malo. Potem smo se za letos poslovili, vendar se po novem letu zopet vidimo vsak petek ob petih, kot smo že vajeni.
Še enkrat smo dokazali, da znamo. Znamo se zabavati, družiti in predvsem uživati v tem, da smo taborniki.
■ Katra Jezeršek
SREČNO 2011
Velika nagradna križanka Opel AC Celeia
Avto center Celeia Celje
Mariborska c. 107, Celje 03 42 54 611
PE Avtohiša Jakopec Velenje
Kosovelova 16, Velenje 03 8971 460
PROGRAM OPEL -NE ZAMUDITE IZJEMNIH AKCIJ!
Najvišja kakovost za najnižjo ceno!
SUBARU
ZA ZAHTEVNE KUPCE
Subaru prednjači na področju terenskih vozil, poudarek daje štirikolesnemu pogonu. B9 Tribeca, Legacy, Outback, Impreza, Fores-
ter, Justy in REVOLUCIONARNI BOXER DIESEL!
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom "Opel" najkasneje do 10. januarja. Izžrebali bomo tri nagrade:
1.vikend z novo Opel Astra Sports Tourer, 2. menjava gum in 3. majica in kapa.
Zavito v tančico prihaja, prijazno in veselo kot zmeraj -novo leto 2011. Naj se vam uresničijo vsa hrepenenja!
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18
							19	20	21	22	23						
SREČNO 2011

30. decembra 2010
Bi slo brez pokanja?
Uporaba pirotehničnih izdelkov je prepovedana v strnjenih naseljih, zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v javnih prevoznih sredstvih, na javnih prireditvah
Celje, Velenje - Letos je bilo v Sloveniji, pa tudi na območju Policijske uprave Celje, poškodovanih več oseb, ki so bile neprevidne ali lahkomiselne pri ravnanju s piroteh-nič ni mi izdel ki.
Posledice takšnih ravnanj so največkrat opečeni prsti, razcefrani in odtrgani udi. Pogoste so tudi poškodbe obraza ali oči. Še posebej grozljivi so prizori, kadar so poškodovani otroci.
Čeprav imajo pirotehnični izdelki tudi negativne učinke, se v decembru mnogi ne morejo upreti pokanju s petardami in uporabi drugih pirotehničnih sredstev. Uporaba pirotehničnih sredstev je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve.
Za kršitve, ki jih storijo otroci, se kaznujejo starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki do 15. leta starosti uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva. Takih primerov ni malo. V sredo, 22. decembra, je v okolici osnovne šole Gorica mladoletnik metal petarde. Policisti so mu jih, ko so prišli na kraj, zasegli še preko 100. O dogodku so obvestili mamo, predlagali pa so ga tudi v postopek pri prekrškov-nem organu. V petek, 24. decembra, so policisti na Celjski cesti v Velenju zalotili otroka, ki je metal petarde. Nekaj kosov so mu jih zase gli in ga pre da li star šem.
Pobegi se ne izidejo
Velenje - Pobegi s krajev prometnih nesreč niso redki, je pa vprašanje, koliko se pobeglim izidejo. V torek, 21. decembra, je neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake znane) zaradi nepravilnega premika na Tomšičevi trčil v voznico osebnega avtomobila. Povzročitelja nesreče so po pobegu polici izsledili doma v Slovenj Gradcu. Popoldan je počilo na parkirišču pri Bolnišnici Topolšica. Neznani voznik je trčil v tam parkiran avto in odpeljal s kraja. Povzročitelja so izsledili.
V nedeljo, 26. decembra, popoldan je prišlo do nesreče na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju. Neznani voznik je zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola trčil v parkiran avto, se odpeljal in potem vrnil. Policisti so mu izdali plačilni nalog zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja, zaradi povzročitve prometne nesreče in vožnje pod vplivom alkohola. Čaka ga tudi obdolžilni predlog na sodišče, oddelek za prekrške.
S pršutom ne bo nič
Velenje, 21. decembra - V torek popoldan so v supermarketu TUŠ na Celjski cesti zalotili moškega, ki je skušal odnesti - ne da bi plačal -pršut vreden 76 evrov.
Voznica zadela pešca
Velenje, 23. decembra - V četrtek popoldan je voznica osebnega avtomobila na Gorici, pri trgovini Eurospin, zaradi nepravilnega premika z vozilom zadela pešca. Ta je sam iskal zdravniško pomoč, najprej v dežurni ambulanti, potem pa v Bolnišnici Slovenj Gradec, kjer so ugotovili,
da je utrpel lažje telesne poškodbe.
Rop sredi mesta
Velenje, 23. decembra - V četrtek okoli pol sedme ure zjutraj je mlajši fant v trafiki na Cankarjevi ulici prodajalki zagrozil z nožem in zahteval denar. Ker seje najbrž obotavljala, jo je odrinil in iz blagajne sam vzel okoli 150 evrov. Gre za fanta, starega med 16 do 18 let, visokega okoli 175 centimetrov, vitke postave, temnih las. Oblečen je bil v jeans hlače, temno zeleno bundo s kapuco, na glavi pa je nosil črno kapo.
Odnes li šest prenosnikov
Velenje, 25. decembra - V soboto ponoči so policisti - poklical jih je občan - posredovali v trgovini Mercator Center tehnika in gradnje na Kidričevi cesti. Neznanci so vlomili v skladiščni del in odnesli več prenosnih računalnikov v originalni embalaži.
Ostali brez novoletne razsvetljave
Rečica ob Paki, 26. decembra - V
nedeljo dopoldne so policisti obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari na stanovanjski hiši v Rečici ob Paki. Storilec je s hiše odtrgal več metrov novoletne razsvetljave.
Vlomilci niso imeli praz ni kov
Velenje, Žalec, 26. decembra - V
času nočnih praznikov je bilo vlomljeno v kletne prostore stanovanjskega bloka v Velenju. Nepridipravi so odtuji stroj za beljenje in ročno električno orodje.
Tudi v Žalcu so policisti opravili ogled dveh vlomov in sicer v poslovni prostor, kjer so vlomilci odtujili večjo količino pijač, vrednih okoli 300 evrov, ter v klet stanovanjske hiše. Tu so našli in odtujili pijačo in ozimnico v vrednosti 200 evrov.
Skušali odpeljati dva avta
Mozirje, 26. decembra - Avtomobilski tatovi so skušali v Mozirju, na Savinjski cesti, odpeljati dva osebna avtomobila, in sicer Peugot 106 ter Renault megane. Z armaturne plošče so iztrgali električne žice, vendar jim vozil na srečo ni uspelo spraviti v pogon.
Zapeljal s ceste
Velenje, 27. decembra - V ponedeljek ponoči je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s Preloške ceste. Voznik je pri tem utrpel lažje telesne poškodbe in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v Bolnišnico Celje.
Iz policistove beležke
Steberni vdor v premogovniku
Velenje, 13. decembra - V jami Premogovnika Velenje je prišlo dopoldan do stebrnega udara. V nesreči so bili lažje poškodovani štirje rudarji. Poškodovane rudarje so takoj oskrbeli, pri zdravljenju pa ne pričakujejo zapletov. Stebrni udar je hipna sprostitev napetosti v hribini, ki se občasno zgodi v rudnikih, so pojasnili v premogovniku. Kmalu po dogodku je delovišče obiskal glavni rudarski inšpektor in o dogodku naredil zapisnik. mz
Brata sta se sprla
V	sredo, 22. decembra, sta se v stanovanju na Jenkovi v Velenju sprla brata. Med prepirom si je starejši pomagal z udarcem, za kar si je zaslužil plačilni nalog.
Pesti pele pred Hudo lukno
V	sredo, 22. decembra ponoči, je pred lokalom Huda lukna v Starem Velenju 35-letnik udaril 26-letnika, potem pa odšel. Mlajši je utrpel lažje poškodbe, zaradi česar je iskal zdravniško pomoč v dežurni ambulanti.
Naslednji večer, v četrtek, 23. decembra, so pred Hudo lukno spet pele pesti .31-letnega Velenjčana se je lotil neznanec.
Znanec ga je
V	četrtek, 23. decembra, so šli policisti v dežurno ambulanto, tam je iskal zdravniško pomoč 22-letni moški, ki ga je v Starem trgu pretepel 29-letni znanec.
Razmetaval prometno signalizacijo
V	četrtek, 23. decembra, je na Celjski cesti v Velenju, v bližini Policijske postaje, pijan mažakar razmetaval prometno signalizacijo in bil nasilen do žene, ki je bila v avtomobilu. Kršitelj se po prihodu policistov ni pomiril, zato so zoper njega uporabili prisilna sredstva ter ga pridržali do iztreznitve. Po odhodu s Policijske postaje so mu izročili tudi plačilni nalog za pet prekrškov. Znesek najbrž ni bil prav majhen.
Najprej razgrajal, potem zaspal
V	ponedeljek, 27. decembra zvečer, je na terasi lokala TV1 na Rudarski cesti
v Velenju pijan moški nadlegoval goste, enega je tudi udaril. Ko so prišli na kraj policisti, je možak na terasi lokala dremal. Ker bi lahko prišlo do podhladitve, so obvestili svojce, da so prišli ponj.
Udaril naj bi ga lastnik lokala
V	ponedeljek, 27. decembra ponoči, je pred lokalom na Kidričevi cesti v Velenju oškodovanec povedal policistom, da ga je pred lokalom udaril lastnik lokala in da bo zaradi poškodb iskal zdravniško pomoč. Policisti okoliščine še preiskujejo.
Trije pijani pridržani
V	zadnjem tednu so se pri policistih treznili trije vozniki, eden v torek, eden v petek, eden v ponedeljek.
Vredno pohvale
V sredo, 22. decembra, je policistom občan izročil osebno izkaznico, ki jo nje našel na parkirišču pred Policijsko postajo. Lastniku, ki je bil večer pred tem pri njih na razgovoru, jo bodo vrnili. Policisti hranijo štiri ključe na rdečem traku ter svetlečim obeskom. Lastnik lahko ključe prevzame pri njih. V petek, 24. decembra, je občan v Ravnah pri Šoštanju našel denarnico z dokumenti. Policisti so jo lastnici že vrnili. Vrnili pa so tudi že denarnico z denarjem in vsebino, ki jo je občan v petek našel v Veleja parku in denarnico z dokumenti in denarjem, ki jo je občan našel v Šoštanju. V soboto, 25. decembra, jim je občan prinesel žensko torbico, ki jo je našel pri Rdeči dvorani. Torbico - bila je ukradena - bodo lastnici vrnili.

SREČNO 2011
Bolečina v petah
Neprijetna bolečina v petah nam lahko pogosto ovira vsakodnevne telesne aktivnosti, vzroki zanjo pa so različni. Akutno se pojavi pri slabo ublaženem doskoku na peto ali po udarcu nanjo. Kronično je lahko posledica neustrezne tehnike hoje. Pogosto je pridružena vnetnim pro ce som; bodi si pet ni ce, narastišč kit na peti ali narastišču vezivne ovojnice mišic in kit na sto-
tem mora varovati sklepe spodnjih okončin pred nenadnimi obremenitvami. Vzdolžni stopalni lok ima pri tem pomembno blažilno vlogo. Ob vsakem naporu se nekoliko spusti in tako omili nenadno povečanje teže bremena na sklepe. Obliko loka zagotavlja plantarna fascija - tro-kraka, debela, čvrsta vezivna plošča, ki se nahaja na spodnji strani stopala med sprednjim in zadnjim
no telesno težo, lahko pa je razlog zanjo tudi neustrezna obutev.
Poleg anamneze in kliničnega pregleda za postavitev diagnoze potrebujemo še rentgensko slikanje petnice. Začetno vnetno dogajanje lahko včasih pojasnimo z ultrazvočno preiskavo ter laboratorijskimi izvidi. Tako ločimo med revmatskim ali bakterijskim vnetjem. Bakterijsko vnetje moramo zdraviti z antibiotiki. Pri drugih vnetjih zadostujejo
«
CO
palu. Redko je zanjo vzrok Ewin-gov sarkom. Vzrok za bolečine je lahko tudi artroza oziroma obraba. Pri otrocih v dobi rasti se lahko bolečine pojavijo zaradi aseptičnega vnetja v rastoči petnici.
Najpogostejši vzrok za bolečino v petah je kostni oziroma petnični trn. Nastane zaradi neustrezne tehnike hoje, ob kateri energijo preko petnice usmerjamo v podlago, namesto da bi jo uporabili za kota-lenje po stopalu. Stalna napetost in vlek vezivnih struktur povzročita rast trnaste kostne tvorbe, ki draži mehko tkivo in živce v predelu pete.
Stopalo ima pomembno nalogo, saj preko njega prenašamo težo vsega telesa na podlago, po kateri hodimo, tečemo ali poskakujemo. Ob
delom, zadaj pa se prirašča na petnico. Zaradi velikih obremenitev je to mesto pogosteje izpostavljeno poškodbam. Preobremenitve povzročajo mikroskopske poškodbe v predelu vezivne ovojnice stopala.
Bolečina se pojavi vedno zadaj v peti, kjer se vezivna ovojnica narašča na petnico. Najhujša je zjutraj, ko je vezivna ovojnica slabo prožna. Preko dneva se raztegne in postane prožnejša. Pomaga, če se raz-hodimo. Če dalj časa stojimo, tečemo ali hodimo, se bolečina pojavi znova. Vzrok bolečine je v preobremenjenosti vezivne ovojnice stopala. Najpogosteje se pojavlja ob nepravilni tehniki hoje, pri tekačih na dolge proge, pri ljudeh z zveča-
počitek, lokalno hlajenje in jemanje nesteroidnih antirevmatikov (NSAR) - zdravil proti bolečinam in vnetju.
Pri težavah z vezivno ovojnico stopala in petničnim trnom si lahko najprej pomagamo sami. Ob pojavu bolečine počivamo in stopala po nepotrebnem ne obremenjujemo. Pomagal nam bo podpetni preluknjan vložek v obliki črke U. Med športnimi aktivnostmi bomo izbrali plavanje ali kolesarjenje, izogibali pa se bomo hoje in teka. Boleč predel bomo hladili z ledom ledom od 10 do 15 minut vsaj dvakrat na dan. Večkrat na dan bomo izvajali nežne raztezne vaje za mišice meč in Ahilovo kito. S prsti nog bomo
r	i^J
pobirali brisače s tal, stopala pa masirali z okroglim predmetom. Ob trdovratnejših bolečinah bomo uporabili kreme in tablete, ki vsebujejo nesteroidne antirevmatike. Pogosto bomo potrebovali še pomoč fizioterapevta. Najbolj pomagajo ultrazvok, elektrostimu-lacija, masaža in vaje za stopala. Le izjemoma nam bo moral pomagati ortoped z blokado ali operativnim posegom.
Prav je, da pazimo, kako hodimo. Stopalo naj bo ob kontaktu s podlago z golenico tvori kot 90 stopinj. Kontakt s podlago naj bo vedno nežen. Nato se po stopalu kot po polmesecu pokotalimo od pete do prstov in na koncu s palcem odrinemo od podlage. Vso vloženo energijo bomo prelili v gibanje naprej. Obremenitev stopal bo tako optimalna. Ploska stopala bomo najprej poskusili korigirati z vložki. Pazili bomo na morebitne skoke in jih amortizirali tudi s koleni in kolki. Izbrali bomo prožno obutev z elastičim podplatom. Pri športnih aktivnostih ne bomo pretiravali. Ob pojavu bolečin si bomo privoščili počitek in ustrezno samozdravlje-nje. Sicer pa bomo poskrbeli za ustrezno telesno težo ter ohranjali redno telesno aktivnost, primerno svoji starosti.
■ Janez Poles
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Za naročnike do 8 številk zastonj!
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas: dostava na dom, nižja cena, do osem številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval!
Zgodilo se l e
AAA
od 31. decembra do 6. januarj a
-	31. grudna je god sv. Silvestra, papeža, za čigar vladanja se je rimski cesar Konstantin spreobrnil h krščanstvu; upodabljajo ga s papeško tiaro na glavi in z bikovo glavo ob strani, na nekaterih podobah pa drži v roki tudi ključ, ki ga razlagajo tako, da z njim pač odklene novo leto;
-	1. januarja 1969 sta se velenjski trgovski podjetji Velma in Bazen zdru ži li v trgov sko podjetje ERA Velenje;
-	v začetku januarja leta 1969 so tudi velenjski mali šolarji zače li nosi ti zna čil no rume no rutico okoli vratu;
-	v začetku leta 1982 so objavili statistične podatke o narodnem dohodku na prebivalca,
po katerih je bila leta 1979 občina Velenje na tretjem, leta 1980 pa na četrtem mestu v Sloveniji;
-	4. januarja 1834 seje v Šoštanju, v znani šoštanjski usnjarski družini, rodil zdravnik, dramatik, publicist, pesnik, politik in slovenski narodni buditelj dr. Josip Vošnjak;
-	4. januarja 1907 seje v Šentilju pri Velenju rodil drevesni-čar, strokovni pisec, kmet in pisatelj Anton Jelen;
-	5. januarja 1919 je nova občinska uprava v Šoštanju zaprosila Narodno vlado SHS v Ljubljani, naj potrdi dr. Frana Mayerja kot regenta mestne uprave v Šoštanju in mu izro či ustrez no legi ti ma ci-
jo; ob prevze mu občin ske uprave je bil za Mayerjevega namestnika imenovan Mat-ko Zalar, ki je bil hkrati odgovoren za občin sko blagajno; vodja občinske pisarne je postal šolski ravnatelj Trobej, občinski tajnik pa uči telj Miloš Taj nik; dr. Mayer se v dokumentih omenja tudi kot »predsednik okrajne organizacije narodnega sveta«;
- 6. januarja je praznik "svetih Treh kraljev" imenovan tudi "tretji božič", ko Cerkev slavi "epifanijo" oziroma "raz-glašenje Gospodovo"; ta praznik je rimska Cerkev sprejela zelo pozno in danes z njim končuje "božično dobo", s katero je dala poganskim "volčjim" nočem novo, blago krščansko vsebino; večer pred praznikom svetih treh kraljev je "tretji sveti večer" in vse se dogaja kakor na večer pred božičem, samo
Dr. Josip Vošnjak (arhiv Muzeja Velenje)
polnočnice ni; stara navada je bila tudi blagoslavljanje sob po hišah, in kjer je duhovščina ta blagoslov začela opuščati, gaje prevzel hišni gospodar in med tem domačim obredom na vrata s kredo s tremi križi zaznamoval začetnice svetih Treh kraljev in letnico novega leta.
Pripravlia: Damijan Kliaiič
Psiholog odgovarja (34)
Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje, ali na e-mail naslov: petra.tekavec@deseosvetovanje.com
Pozdravljeni,
Pred dvema letoma so me diagnosticirali z rakom na dojki. Zame je bil to popoln šok, ker sem vedno skušala živeti zdravo, skrbeti zase, se sproščati. Do takrat si nisem predstavljala, da me lahko doleti kaj takega. Šoku je sledila žalost in zaskrbljenost, kaj bo z menoj. Moje srečno življenje se je prelevilo v razmišljanje o smrti, na katero nisem bila pripravljena, sploh pa ne pri svojih 45 letih. Padla sem v depresijo, iz katere se še sedaj nisem izkopala. Dojko so mi odstranili in zdravniki pravijo, da sem zdrava. Razmišljam, kaj če se mi ponovi, kaj če me bo spet doletelo kaj tako groznega. Nisem pripravljena, nočem biti. Vem, da sem vpeta v krog negativnih misli. Morda bi si morala poiskati strokovno pomoč, kaj menite vi?
Okrevanje po raku
Spoštovani,
želim si, da bi lahko imeli kontrolo nad svojim življenjem in s tem nad težkimi boleznimi in smrtjo. Žal nihče od nas tega ne more doseči; to je lahko tolažilna misel. Ne vemo, kdaj in kako nas bo zadelo. Kako vzdržati to nesigurnost in ranljivost? Kako živeti pozitivno, ne da bi nas misli na to bremenile ali spravile v depresijo? O tem tudi sami razmišljate. Vaša bolezen je pripeljala depresijo, kar je normalen odziv na tak šok in občutek izgube. Po ozdravitvi se psihično ne počutite bolje, ker vas skrbi, če se bo ponovilo. Lahko se, lahko pa da boste živeli zdravi do 90. leta. Na katero stran razmišljanja boste stopili? Kaj se bo zgodilo, ne morete kontrolirati, lahko pa svoje misli in razpoloženje. Če boste razmišljali drugače, se boste tudi bolje počutili. Še ste živi, zato vas vzpodbujam, da tudi živite tako: pozitivno ter v užitju in spoštovanju vsakega dne. Ta korak ni lahko storiti, sploh če ste že nekaj časa potopljeni v krog negativnih misli. Zakaj si ne bi poiskali strokovno pomoč, da dobite dodatno motivacijo? Zdravilišče in Terme Dobrna pripravlja celosten in interdisciplinaren rehabilitacijski program CROB za vse, ki so zboleli za rakom. Morda bi to bilo za vas. Dovolj je virov, poiščite tistega, ki vam ustreza. Iz srca vam želim, da spet najdete življenjsko energijo in moč, da živite svoje življenje polno in izpolnjujoče.
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
Še zadnji
v v	J
ŠŠK-jev pozdrav v letu 2010
Rudi Kerševan je nekoč napisal: "Govorili smo o sreči. Jaz sem govoril o soncu, nebu in zvezdah, ki pripadajo vsem, tudi meni, in mi jih ne more nihče vzeti. Smejali so se mi, čeprav so nekateri od njih potem dolgo razmišljali."
Vsem članicam in članov ŠŠK-ja ter bralcem Našega časa želimo, da bi v letu 2011 imeli zvezdo na nebu, ki bi jih vodila v pravo smer, in son ce, ki bi jim osvetljevalo srce.
Naše člane vabimo, da nas v teh mrzlih dneh obiščejo v naši kavarni, kjer nismo pozabili na zimske dni, zato smo vam pripravili posebno ponudbo vročih napitkov, ki vas bodo ogreli v teh dnevih. Pogrejete se lahko ob kozarčku zakuhančka, vroče čokolade, povečali pa smo tudi ponudbo navadnih, zelenih in črnih čajev. Vse napitke lah-
ko poleg normalnih odmerkov zelo ugodno dobite tudi v XL skodelicah. Za tiste, ki se kljub mrazu ne predate in še vedno želite sedeti zunaj, pa smo nabavili tudi odeje, da vas ne bi preveč zeblo. Da vam med pitjem toplih ali mrzlih napitkov ne bo dolgčas, vam nudimo tudi možnost igranja družabnih iger (acti-vitiy, risk, naseljenci otoka catan, tarok, ročni nogomet ...).
Dob ra smu ka, veli ko žura, malo spanja. To so prve besede, s katerimi lahko opišemo smučanje v Nassfeldu, ki ga organiziramo. Na najbolj nore tri dni v letu gremo od 3. do 5. marca 2011. V ceno je vključeno: 2 x nočitev v hotelu CUBE (4 -osteljne sobe, skupni WC) ob smučišču (100 m do postaje), 2 x polpenzion (samopostrežni zajtrk + večerja), brezplačna uporaba fitnessa in savne, brezplačno testiranje športnih artiklov kot so Snowbike, Skifox, Airboard..., brezplačen vstop v klub CUBE, avto bus ni prevoz tja in nazaj in 2 smučarski karti za 119 km snežnih strmin Nassfelda. Ob prijavi je potrebno plačati prvi obrok 75 evrov, celotna cena pa je 150 . Število mest je omejeno, zate se vsi, ki se želite podati z nami na smučanje, prijavite do 31. januarja v eMCe placu v času naših uradnih ur.
Najlepše leto 2011 vam želi ŠŠK!
■ Nastja Stropnik
Naveršnik
'107.81
SREČNO 2011
30. decembra 2010
ČETRTEK, 30. decembra
tv slo rr
06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.05 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Dobrojutro 10.00 Poročila
10.10 Trnuljčica, lutkovna predstava 10.40 Deželica Pimpan, risani film 11.10 Mala lokomotiva, risani film 11.40 Izgubljen in najden, ris. 12.05 Čisto pravi gusar, nad. 4/5 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Moji, tvoji, najini, 12/35 13.50 Hotel Palace, dok. film 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Vipo - pustolovščine letečega
psa: Japonska 15.55 Fifi in cvetličniki, risanka 16.05 Kaj nam je bilo tega treba,
igrani film 16.20 Enajsta šola, odd. za radov. 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Pravljica o zlati uri 18.10 Odpeti pesniki 18.20 Minute za jezik, ponov. 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Drago, risanka 18.45 Katkina šola, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, šport, vreme
19.55 Sisi, mini serija, "
21.30 Na lepše
22.00 Poročila, šport, vreme
23.05 Umetni raj
23.35 Globus
00.30 Na zdravje!, ponov.
01.45 Dnevnik, ponov.
02.20 Dnevnik Slovencev v Italiji
02.45 Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.15	Strrasti, tv nad.
08.25	Telebajski
08.25	Male sive celice, kviz
09.15	Pikijev čarobni božič, risanka
09.45	Želejčki, risanka
10.10	Sprehodi v naravo, odd. za otroke
10.30	Anne: Prvič na domačiji pri
zelenih polknih, kan. film
11.50	Globus
12.45	Drugo življe mladiča, dok
13.40	Slovenska jazz scena
14.30	Evropski magazin
15.00	Kraji in običaji, tv Koper
15.30	To bo moj poklic: Urar, 2. del
15.55	Gori, deklica moja, češki film
17.05	Mariborska dvorišča, dok. odd.
18.00	Prava ideja
18.30	Nauči me žvižgati, dedek,
švedski film
19.25	Mala kraljična: Vesel božič, risanka
20.00	Koncert Uroša Periča z gosti
21.20	Ljubice, angl. nad.
22.10	Afrika, ljubezen moja, 2/3
23.40	Hannibal, angl.-am. film
01.50	Zabavni infokanal
pop
07.50	Tv prodaja
07.30	Prepovedana ljubezen, nad.
08.25	Gospodarica srca, nad.
09.15	Tv prodaja
09.30	Meč in vrtnica, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Ples na ledu, ang. ples. odd.
12.00	Tv prodaja
12.30	Ples na ledu - dvoboji, ang.
ples. odd.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čarovnije Crissa Angela
14.25	Prepovedana ljubezen, nad.
15.20	Ples na letu, ang. ples. odd.
16.25	Ples na ledu - dvoboji
16.55	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Z roko v roki
22.10	24ur zvečer
22.30	Na kraju zločina
23.20	Chuck, nan.
00.10	Butasti moški, nan.
00.40	24ur, pon.
01.40	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu ,nnr "opotniške razglednice: Sankt ersburg
10.35
Pop corn, glasbena oddaja Vabimo k ogledu
1.35 2.35
2.40 Hrana in vino, svetovalna odd. 3.05 Videospot dneva 3.10 Videostrani, obvestila 7.55 Vabimo k ogledu 8.00 Modri Jan, izobraževalna
oddaja - VODA 18.15 Pravljica za otroke: Zlato srečo nosimo, vsem ljudem jo trosimo 18.30 Naj živi otroški glas: Vrtec
Šentjur 8.40 Regionalne novice 1 8.45 VaBimo k ogledu 8.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 9.15 Videospot dneva 9.20 Videostrani, obvestila 9.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo.Gostje: Iskrice, ans. Povratniki .15 Regionalne novice 2 .20 Vabimo k ogledu
.25 Po svetu s svetniškim maršem
21.45
: Mešani pevski zbor Gorenje
i znamo, izobraževalna nanizanka, 10. oddaja 22.15 Vabimo k ogledu 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
31. decembra
tv slo rr
06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 0.00 Poročila
0.10 Kroki in prijatelji, lutkovna odd. 0.40 Nodi reši Božič, risanka 1.10 Toni in Boni, risanka 1.35 Mala kraljična - Vesel božič, ris.
2.00 Čisto pravi gusar, nad. 3.00 Poročila, šport, vreme 3.15 Nauči me žvižgati, dedek 4.10 Knjiga mene briga 4.30 Slovenski utrinki, odd.
madžarske tv 5.00 Poročila 5.10 Mostovi 5.45 Prihaja Nodi, risanka 6.10 Lučke in darila, iz popotne torbe
16.20 Zgodba o Jakciu Mrazu,
risanka 7.00 Novice, šport, vreme 7.20 Posebna ponudba 7.40 Gledamo naprej 7.50 Duhovni utrip 8.10 Pri Slonovih, ris. 8.20 Biba Malčka in babičina
zmešnjava, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.40 Ekoutrinki 20.00 Silvestrski videomeh 21.30 Hri-bar 22.45 Na zdravje! 00.45 V dobri družbi, tv Maribor 02.15 Tam, kjer sem doma, koncert
ansambla Avsenik 03.25 35 let ansambla Lojzeta Slaka 04.25 Koncert
05.15 Silvestrski videomeh, pon.
06.30 Zabavni infokanal 07.20 Strasti, tv nad. 08.00 Bisergora, Kdaj pride jutri?, ris. 08.15 Martina in ptičje strašilo 08.25 Izgubljen in najden, risanka 08.50 Mulčki
09.15 Kaj nam je bilo tega treba
09.30 Enajsta sola: Pregled leta 2010
10.00 Evropski magazin
10.30 Osmi dan
11.00 Glasnik, tv Maribor
11.25 Umetni raj
11.50 Črno beli časi
12.05 Minute za jezik
12.10 Na lepše
12.40 Oberhof: SP v nordijeskem
smučanju, teki 13.40 SP v smučarskih skokih,
kvalifikacije 14.55 Oberhof: SP v nordijskem
smučanju, teki 15.50 Circom regional, tv Maribor 16.45 Mostovi
17.15 Starši v manjšini praznujejo
božič, nad. 18.00 Pravljica o zlati uri 18.40 Tabaluga in Leo, Božična
dogodivščina, ris. film 20.00 Moji tvoji najini 20.30 Učna leta izumitelja polža,
slov. film 21.55 Načrtovalka porok, am. film 23.35 Pravzaprav ljubezen, am. film 01.45 Umazani ples na odru,
koncertna turneja 03.00 Šesti dan, am. film 05.00 Napoleon in jaz, film 06.45 Noč s kraljem, am. film
pop
07.05	Tv prodaja
07.35	Prepovedna ljubezen, nad.
08.30	Gospodarica srca, nad.
09.20	Tv prodaja
09.35	Meč in vrtnica, nad.
10.25	Tv prodaja
10.55	Ples na ledu, ang. ples. odd.
12.00	Ples na ledu - dvoboji, ang.
ples. odd.
12.30	Tv prodaja
13.00	Hudičevka, am. film
14.45	Prepovedana ljubezen, nad.
15.40	Ples na ledu, ang. ples. odd.
16.35	Ples na ledu - dvoboji, ang.
ples. odd.
17.05	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Rop stoletja, am. film
21.50	Ples na ledu, ang. ples. odd.
23.35	Vojna svetov, am. film
01.40	Pokvarjeni Božiček, am. film
03.20	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo.Gostje: Iskrice, ans. Povratniki 11.50 Po svetu s svetniškim matšem : Mešani pevski zbor Gorenje 12.10 Mi znamo, izobraževalna TV
nanizanka, 10. oddaja 12.40 Hrana in vino, kuharski nasveti 12.45 Videospot dneva: V soju luči
silvestrske noči 12.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Iz arhiva VTV: Miš maš
(29.12.2000) 19.00 Videospot dneva: V soju luči
silvestrske noči 19.05 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.30 Vabimo k ogledu 19.35 Otroški glasbeni videospoti 19.45 Silvestrski MIŠ MAŠ 20.25 Voščila
20.30 Iz silvestrske oddaje Dobro jutro 22.00 Veselo v novo leto - praznični
večer avsenikove glasbe 00.00 SREČNO 2010 - novoletna čestitka
00.05 VESELO V NOVO LETO , 2. del 01.00 Tarzan- koncert Phila Collinsa 01.40 Vodič za tipe, komedija 03.10 Videospot dneva
SOBOTA, 1. januarja
tv slo rr
07.00 Zgodbe iz praznične školjke 07.25 Križ kraž: sledi Zajček Bine sledi Bukvožerček sledi Ribič Pepe
sledi Kulturni brlog, Črtkova galerija 09.20 Biba Malčka in božična
zmešnjava, ris. 09.50 Jelenček Niko, film 11.15 Novoletni koncert dunajskih
filharmonikov 13.35 Poročila, šport, vreme 14.00 Srebrna strela, am. film 15.55 En godec nam gode, an.
Lojzeta Slaka 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Ozare
17.25 Koncert Franka Sinatre 18.40 Prihaja nodi, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Coco Chanel, mini serija, 1/2 22.00 Poročila, vreme, šport 22.25 Koncert ob podelitvi Nobelove
nagrade za mir 2010 23.30 Kraj pogube, angl. nad. 00.15 Bitka s časom, am. film 01.55 Dnevnik, ponov. 02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.40 Infokanal
06.45 Noč s kraljem, am. film 08.40 Zgodbe iz školjke, igrana pravljica
09.20 Pravljica o zobku in stričku
Božičku, ris. 09.50 Čarobni cirkus 11.30 Skozi čas 11.45 Oberhof: SP v smučarskih
tekoh, 10 km prosto 12.40 Oberhof: SP v smučarskih
tekoh, 15 km prosti 13.40 SP v smučarskih 15.55 Sobotno popoldne sledi Uvertura 16.15 Zdravje 16.35 Usoda 16.40 Alternativa 17.00 Na vrtu, tv Maribor 17.25 Sobotna izmena, 1. del 17.35 Z Damijanom 18.00 Sobotna izmena, 2. del 18.10 The Marc Pease Experience, am. film
19.30 Katice: Oj, Fijole, novo leto je, pesmi
20.00 Slovenska duša, slovensko
srce, koncert Mance Izmajlove 21.45 Dobrodošel, Woodstock!, am. film
22.40 Sting, koncert 00.45 Zabavni infokanal
pop
07.30 Tv prodaja 08.00 Jagodka, ris. ser. 08.25 Winx klub, ris. ser. 08.45 YooHoo in prijatelji, ris. ser. 09.00 Radovedni Jaka, ris. ser. 09.10 Bakuganski bojevniki, ris. 09.30 Tom in Jerry, risanka 09.40 Princeska in revna deklica, ris. 11.05 Sarah Brightman - Dunajska
sinfonija 12.25 Mojstri iluzije 13.10 Neverjetni porodi, dok. odd. 14.05 Švicarska družina Robinson,
am. film, 1/2 15.40 Kooza, cirkuški šov 17.15 Nepričakovani zločin, am. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Vročina, am. film 22.55 Fargo, am. film 00.40 Kaj se je zgodilo?, am. film 02.35 24 ur, ponov. 03.35 Nočna panorama
09.00 20 let otroške oddaje Miš maš 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Heidi, risani film 11.15 Pravljica za otroke: Zlato srečo nosimo, vsem ljudem jo trosimo
11.25 Naj živi otroški glas: Vrtec
Šentjur 11.35 Videospot dneva 11.40 Tarzan- koncert Phila Collinsa 12.25 Videospot dneva 12.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Iz arhiva VTV: Miš maš
(29.12.2000) 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 To bo moj poklic: Mesar - 2.
del, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Veselo v novo leto - praznični večer avsenikove glasbe, ponovitev silvestrske oddaje 22.30 Videospot dneva 22.35 Vabimo k ogledu 22.40 Slikati ali ljubiti, francoski film 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 2. januarja
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Nodi reši božič, ris.
sledi	Tabaluga in Leo, ris. film
sledi	Toni in Boni, ris. nan.
sledi	Božičkov vajenček, ris. nan.
10.55	Izvir(n)i, oddaja o kulturi
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
15.05	Bosonoga, nem. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Na kožo napisane zgodbe,
šansoni Lare Jankovič
18.10	Prvi in drugi
18.30	Toni in Boni, risanka
18.35	Zakaj? Zato!, risanka
18.40	Čarli in Lola, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Coco Chanel, mini serija, 2/2
21.30	Intervju
22.30	Poročila, vreme, šport
22.55	George Gently, 4/4
00.25	Dnevnik, ponov.
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Infokanal
06.10 Zabavni infokanl 07.50 Skozi čas 08.00 Male sive celice 08.50 Silvestrski videomeh 10.20 Zapiskaj in zapoj, 3/4 10.50 Elias in kraljeva jahta, norveški film
12.05 Šport v letu 2010 13.10 Magazin v alpskem smučanju 13.40 SP v nordijskem smučanju, skoki
14.40 SP v smučarskih tekih, sprint (M + Ž)
16.00 Športnik leta v Sloveniji za leto 2010 17.15 Hri-bar
18.30 Paralelna tekma.v alpskem
smučanju (M + Ž) 20.00 Zakladi civilizacije, dok. ser. 20.50 Tess iz rodovine D urbervillov, 2/4
21.45 Na utrip srca: Hrestač 21.55 Operne arije: Milena Morača 22.15 Bleščica
23.45 Zdravničin dnevnik, 4/8 23.30 Twin peaks - Ogenj, hodi z
menoj, am. film 01.45 Zabavni infokanal
pop
07.30	Tv prodaja
08.00	Jagodka, ris. ser.
08.25	Winx klub, ris. ser.
08.45	YooHoo in prijatelji, ris. ser.
09.00	Radovedni Jaka, ris. ser.
09.10	Rori dirkalnik, ris.
09.20	Kopalčki
09.30	Brata Koalček
09.40	Bakuganski bojevniki, ris. ser.
10.05	Gnusologija, ris. ser.
10.25	Hevreka, izob. ser.
10.40	Mišek Stuart, ris. serija
11.05	ŠKL
12.05	Čarovnije Crissa Angela, am. dok. ser.
12.35	Švicarska družina Robinson,
am. film, 2/2
14.15	Življenje ni šala, am. nan.
15.05	Saltimbanco, cirkuški šov
16.30	Sam z očetom, am. film
18.20	Ljubezen skozi želodec, kuh. odd.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Rožnati panter, am. film
21.40	Eli Stone, am. nan.
22.30	Pozabi Pariz, am. film
00.20	Razkrito, dok. odd.
01.15	24ur, ponovitev 02.15 Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1891. VTV magazin, regionalni
-informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.20 Vabimo k ogledu 10.25 20 let plebiscita, gost v studiu:
Lojze Peterle 11.25 Miklavžev koncert Anite Kralj,
posnetek 2. dela 12.25 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: Iskrice, ans. Povratniki 13.40 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 14.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas- taborniki,
ponovitev 18.50 Pop corn, glasbena oddaja.
Gostje: All 4 play 19.50 Vodič za tipe, komedija 21.20 Veselo v novo leto - praznični večer avsenikove glasbe, ponovitev silvestrske 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 3. janu ar ja
tv slo rr
06.30	Utrip 06.45 Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila 09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Pustolovščine letečega psa:
Japonska, ris.
10.20	Fifi in cvetličniki
10.30	Risanka
10.40	Iz popotne torbe: Lučke in darila
11.00	Šola Einstein, nanizanka
11.25	Izganjalci vesoljcev: Bitka
bendob, ris.
11.50	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Tedenski izbor
15.00	Poročila
15.10	Dober dan Koroška
15.45	Sneženi mož, ris. film
16.15	Nočko, 6/20
16.25	Ribič Pepe
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Ko spregovorijo živali, am. dok. serija
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.35	Klovn Kiri, risanka
18.45	Sončni mlin, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Sloveija v letu 2010
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Globus
23.30	Glasbeni večer
01.10	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.00	Dobro jutro, pon.
12.25	SP v nordijskem smučanju, teki
13.40	SP v nordijskem smučanju, skoki
15.40	SP v nordijskem smučanju, teki
16.50	Slovenski utrinki, oddaja
Madžarske tv
17.15	Posebna ponudba
17.35	To bo moj poklic: Pek, 1. del
18.05	Alpe-Donava-Jadran
18.35	Prvi in drugi
19.00	Z glavo na zabavo
20.00	Glasbena oddaja
21.00	Dokumentarna oddaja
22.00	Polnočna jasnina, am. film
23.35	Park Gorkega, am. film
01.45	Zabavni infokanal
pop
06.25	Tv prodaja
06.55	Prepovedana ljubezen, nad.
07.50	Gospodarica srca, nad.
08.40	Tv prodaja
08.55	Meč in vrtnica, nad.
09.45	Tv prodaja
10.15	Ples na ledu, ang. ples. odd.
11.55	Tv prodaja
12.25	Čarovnije Crissa Angela, dok. odd.
13.00	24ur ob enih
14.00	Naj reklame, dokumentarna odd.
14.30	Najlepša leta, nad.
15.20	Prepovedana ljubezen, nad.
16.10	Sebična ljubezen, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.50	Očkov vrtec, am. film
22.25	24ur zvečer
22.45	Chuck, nan.
23.35	30 Rock, nan.
00.00	Tudorji, nan.
00.55	24ur, ponovitev
01.55	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Božični koncert skupine Tangel
12.15 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 13.10 Vabimo k ogledu 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Romeo in Julija, risani film 19.10 Regionalne novice 1 19.15 Vabimo k ogledu 19.20 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pod svobodnim soncem,
domača gledališke predstava 23.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.40 Vabimo k ogledu 00.45 Videospot dneva 00.50 Videostrani, obvestila
TOREK, 4. januarja
tv slo rr
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Na potep po spominu
10.40	Zlati prah: Zakaj je morje slano
10.40	Medvedkov godrnjavček, nan.
10.55	Soržkovo popoldne, serija
11.15	Ribič Pepe
11.40	Nočko, otroška odd.
12.00	Intervju
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Globus
14.00	Duhovni utrip
14.15	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Izganjalci vesoljcev
16.10	Zlatko zakladko
16.30	Šola na Sončavi, 11/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Drevesa pripovedujejo: Lipa
18.00	Ugriznimo znanost
18.20	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Bacek Jon, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pri Pearsonovih, am. nan.
20.25	Osmi dan
21.00	Svet v letu 2010
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Prava ideja!, posl. odd.
23.30	Dokumentarna oddaja, pon.
00.20	Drevesa pripovedujejo: Lipa
00.50	Dnevnik, ponovitev
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.00	Dobro jutro, pon.
12.45	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
13.40	Bleščica
14.10	Dober dan, Koroška
14.50	Zagreb: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž)
16.05	Glasnik, tv Maribor
16.30	Zakladi civilizacije, dok. ser.
17.20	Mostovi
17.50	Zagreb: SP v alpskem
smučanju, slalom (Ž), 2. vožnja
19.00	Impro tv: Boštjan Gorenc in
Severa Gjurin
19.30	Tranzistor
20.00	Knjiga mene briga
20.30	Babilon.si
21.00	George Sand in Fanchette, 2/2
22.25	Izza odra, kanad. film
23.55	Mrtva stava
01.30	Zabavni infokanal
pop
07.05	Tv prodaja
07.35	Najlepša leta
08.25	Prepovedana ljubezen, nad.
09.15	Tv prodaja
09.30	Sebična ljubezen, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Gospodarica srca
11.40	Tv prodaja
12.10	Meč in vrtnica
13.00	24ur ob enih
14.00	Naj-reklame
14.30	Najlepša leta
15.20	Prepovedana ljubezen, nad.
16.10	Sebična ljubezen
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
21.55	Mentalist, nan.
22.45	24ur zvečer
23.05	Chuck, nan.
23.55	30 Rock, nan.
00.20	Tudorji, nan.
01.15	24ur, ponov.
02.15	Nočna panorama
11.35
14.10 17.55
19.00
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur Pod svobodnim soncem, domača gledališke predstava 13.35 Vabimo k ogledu 13.40 Hrana in vino, svetovalna
oddaja, ponovitev 14.05 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Video novice za gluhe in naglušne
_____ Vabimo k ogledu
19.05 Hrana in vino, svetovalna
oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1892. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Nove tehnologije pri
zdravljenju obolelih z rakom 20.40 Videospot dneva 20.45 Vabimo k ogledu 20.50 To bo moj poklic: Klepar -krovec1. del, izobraževalna oddaja 21.15 Miklavžev koncert Anite Kralj,
posnetek 3. dela 22.15 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
SRE DA, 5. januarja
tv slo rr
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Pika sreča belo damo, ris.
10.30	Zlatko zakladko
10.50	Šola na sončavi, nan.
11.15	Drevesa pripovedujejo: Lipa
11.50	Svet v letu 2010
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Slovenja v letu 2010
14.20	Izvir(n)i
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Maks in Rubi, risanka
15.50	Milan, risanka
15.55	Kravica Katka, risanka
16.10	Pod klobukom
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Turbolenca
18.30	Bojan, risanka
18.35	Musti, risanka
18.40	Vrtni palček Primož, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Chicago, am. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Ars 360
23.20	Omizje
00.35	Turbolenca
01.25	Dnevnik, pon.
02.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.30	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 09.30 Tv prodaja 10.00 Dobro jutro 12.30 Zapiskaj in zapoj: 3/4 12.55 Impro tv: Boštjan Gorenc in
Severa Gjurin 13.20 Tranzistor 13.45 Osmi dan
14.10 SP v nordijskem smučanju, teki - sprint
15.55 SP v nordijskem smučanju, skoki
17.40 Črno beli časi 18.00 Ko spregovorijo živali 19.00 Glasbena oddaja 19.55 Odbojka: Budvanska rivijera -
ACH volley Bled 22.05 Film
23.35 Slovenska jazz scena 00.25 Zabavni infokanal
pop
07.05	Tv prodaja
07.35	Najlepša leta
08.25	Prepovedana ljubezen, nad.
09.15	Tv prodaja
09.30	Sebična ljubezen
10.20	Tv prodaja
10.50	Gospodarica srca
11.40	Tv prodaja
12.10	Meč in vrtnica
13.00	24ur ob enih
14.00	Naj-reklame
14.30	Najlepša leta, nad.
15.20	Prepovedana ljubezen
16.10	Sebična ljubezen
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Pravi zločin, am. film
21.55	Na kraju zločina, nan.
22.45	24ur zvečer
23.05	Chuck, nan.
23.55	30 Rock, nan.
00.20	Tudorji, nan.
01.15	24ur, pon.
02.15	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1892. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Nove tehnologije pri
zdravljenju obolelih z rakom 11.15 Vabimo k ogledu 11.20 Hrana in vino, svetovalna
11.45 Miklavžev koncert Anite Kralj,
posnetek 3. dela 12.45 Videospot dneva 12.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Alica v čudežni deželi, risani film
18.50 Regionalne novice 1
18.55 Vabimo k ogledu
19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti
19.25 Videospot dneva
19.30 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Popotniške razglednice:
Etiopija 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja.Gostje: Foxy Teens 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
v

SREČNO 2011
Knjižne novosti
Jon Krakauer: V divjini
S.O.S. Potrebujem pomoč. Sem ranjen, blizu smrti in prešibak, da bi se odpravil od tu. Sem popolnoma sam, ne šalim se. V imenu Boga vas prosim, rešite me. V bližini nabiram jagodičevje in se bom zvečer vrnil. Hvala.
Aprila leta 1992 je mlad, idealis-tič ni fant, Chris to pher Johnson McCandless, z avtoštopom odpotoval na Aljasko in se sam podal v divjino. Štiri mesece kasneje je skupina lovcev na lose našla njegovo razpadajoče telo.
no in osamljeno ženo, zato se jima zdi neustavljivo privlačna zamisel, da bi se za vedno odselila v Pariz, kjer bo življenje lepše in boljše. A ko se kolesje začne vrteti in bi bilo treba sprejeti življenjsko pomembne odločitve, se šele izkaže, kaj je vsak od njiju v resnici pripravljen storiti za svoje sanje in koliko je pripravljen žrtvovati.
Čeprav je zgodba postavljena v pretekli čas, je njena tema aktualna še danes - ali se lahko človek iztrga iz spon uveljavljenih norm, ne da bi si škodil, ali se lahko par reši iz povprečja in vsiljenih pričakovanj, ne da bi se razšel?
Richard Yates (1926-1992) je klasik sodobne ameriške književnosti. Njegov prvenec Krožna cesta (Revolutionary Road, 1961) je
McCandless je leta 1990 z odliko diplomiral na Univerzi Emory, spremenil ime, 24.000 dolarjev prihrankov podaril v dobrodelne namene, se odpovedal avtu in lastnini in sežgal vso gotovino, ki jo je nosil v denarnici in se podal v povsem nove bivanjske okoliščine, ki so mu pomenile glavni življenjski izziv. Na Aljasko se je tako odpravil le z nahrbtnikom in najnujnejšimi stvarmi. Nastanil se je v razpadajočem avtobusu, kjer je nekaj mesecev preživel samo s hrano, ki jo je našel v naravi. Njegova družina ni vedela, kje je in kaj se z njim dogaja, vse dokler niso na Aljaski odkrili njegove posmrtne ostanke. Umrl je od lakote oz. seje zaradi podhranjenosti najverjetneje zastrupil z jagodami divjega krompirja.
Pretresljiva resnična zgodba, pri kateri se bralec sprašuje kaj je gnalo mladeniča v tako avanturo? Najbrž je temu botrovalo več dejavnikov, bilje neizmerno čustven mlad mož, s kančkom upornega idealizma, ki se ni najbo-je vklapljal v sodobno življenje. Očaran je bil nad pisanjem Leva Tolstoja in Jac-ka Londona. Bilje avanturistične narave, preizkušal je samega sebe in v tem preizkusu omagal.
Richard Yates: Krožna cesta
Romanje prodoren portret povprečnega ameriškega zakona v 50. letih, prikazan skozi oči Franka in April Wheeler. Frank in April sta bila vedno prepričana, da sta drugačna, posebna, pripravljena živeti po svojih pravilih in višjih idealih. Prisežeta si, da se ne bosta nikoli prepustila toku družbenih norm in uveljavljenega prepričanja, kaj se "spodobi". Frank postane pisarniški uslužbenec, April pa je amaterska igralka, gospodinja in mati. A naj se še tako prepričujeta, da sta drugačna od drugih, iz dneva v dan, iz leta v leto vse bolj postaj ata podobna sosedom, ki živijo v identičnih belih hiškah v naselju ob Krožni cesti.
Frank, nekoč poln mladostnega zanosa, se spreminja v povprečne-ža in prešuštnika, April pa v užalje-
tenkočutna analiza ameriškega sna. Zgodbo Krožne ceste je z oskarjem nagrajeni režiser Sam Mendes prelil na filmski trak s Kate Winslet in Leonardom DiCapriem v glavni vlogi.
Mar kiz de Sade: Incest
Incest je provokativna zgodba o seksualnem in filozofskem raziskovanju, kiju de Sade pripelje do njune pogubne skrajnosti. De Sadov protagonist Franval je ateist, svobodomislec in amoralnež. Ko se poroči s pobožno žensko, se jima hitro rodi hčerka. Odloči se, da jo bo vzgojil v "svobodnem duhu". In skrajni dokaz, da je njegova potomka osvobojena vseh predsodkov je ta, da postane njegova ljubimka.
Incest je izzivalna in sapo jema-joča umetnina literarnega svobod-omisleca. Prevod Alenke Moder Saje ne nudi sočnih opisov spolnih sprevrženosti (za to je treba v roke vzeti Juliette-Justine), te so le nakazane. Vendar Franval zato ni nič manj priskuten.
Pojem sadizma seje udejanjil po plemiškem priimku de Sade, katerega zgodovinsko najznamenitejši predstavnik je 1733 rojeni Dona-tien-Alphonse-Francis, znan kot markiz de Sade, razvratnež in obsojenec na smrt (kljub temu 1814 umre naravne smr ti), raz di rant družbe in oster intelektualec ter spreten pisec. Njegova spuščanja v temačne kote človeške duše, kjer se skrivajo najbolj prezirane fantazije, povezane s spolnostjo, so mu prislužila neumrljivost.
■ Pripravila MB
KAM NA IZLET?
Sobota, 2. 1.: 12. Pohod z baklami čez Lom (PDV, sekcija Topolšica). VABLJENI!
Mama, rad te imam (recenzija)
V izboru črtic, nastajajočih v zadnjih desetih letih, je pisec Vincenc Šmajs v omenjenem Časovnem loku razporedil zgodbe od nežnega otroštva do danes, ko mu je otroštvo Še romantična zgodba. Danes mu je v ostarelosti Še preteklost hrepenenje. Čutimo, kako so predvsem zadnje tri zgodbe eks-presivno dvignjene, zato je življenje v njih smiselno in čustveno povezano v večnost bivanja ali - kot pravi sam - "v presežnem fiziološkem minevanju se kot ptica dviguje v astralno nebo." To posebno občutimo v zadnji zgodbi V globokem snegu, v kateri se v zadnjem zemeljskem domu, v Preserju, sreča z materjo, ko pravi "Zato sem tam daleč, v tvoji srebrni solzi..."
Ob čisti, nenehno bivajoči lju-
VELENJE
Četrtek, 30. decembra
10.00 - 12.00
Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 20.00 Titov trg Velenje
Koncert za vse generacije - Šukar Vabljeni na županov čaj in vino 21.00 Mladinski center Velenje - Plac Klubski večer
Petek, 31. december
8.00 - 13.00
Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 10.00 - 12.00
Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 18.00 Titov trg Velenje
Novoletna zabava za otroke Slovo od dedka Mraza 20.00 Dom kulture Velenje
Silvestrska predstava: Aldo Nicolaj: Hamlet v pikantni omaki 22.00 Titov trg Velenje
Silvestrovanje na prostem Zabava z Vilijem Resnikom
Sobota, 1. januarja
9.00 - 9.45
bezni do mame posebno toplo, otroško izrazi čustvo, zapisano v 2. zvezku za osnovno olo, ko pravi "Jaz ljubim svojo mamo tako, da jo nadvse ljubim."
Ljubezenski tematiki zgodb pritakne tudi socialno komponento, ki govori o vaškem poseb nežu Matevžu. Zgodba je značajevka. Pretresljiva izpoved sirote, ki ji je od vse ga ostala le kokoška. V samotnih urah življenja se sreča z Mihom. Hoče vedeti, kje je mama. V večnosti, v nebesih...
Lok vseh zgodb j e sklenjen: od prve do zadnje pisec daruje ljubezen svoji materi. Vrh zgodb je zadnja, polna astralnih podob, povezana z neskonč nim belim sne gom mrzle narave in večnostno bivajoče srebrne solze mame, ki otroka
Kdaj - kje - kaj
Zbor - Ribiška koča ob Škalskem jezeru
Tek - moj najhitrejši krog po kolesarsko-sprehajalni poti 21.00 Mladinski center Velenje - Plac Klubski večer
Nedelja, 2. januarja
21.00 Mladinski center Velenje - Plac Klubski večer
Ponedeljek, 3. januarja
14.00 Mladinski center Velenje -Efenkova
Mladi v popoldanskem času Druženje
Torek, 4. januarja
14.00 - 20.00
Mladinski center Velenje -Efenkova
Mladi v popoldanskem času 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku
Sreda, 5. januarja
14.00 - 20.00
Mladinski center Velenje -Efenkova
Mladi v popoldanskem centru 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic
nikoli ne pozabi.
Jezik zgodb je lep, dovolj lapidaren, ki se še danes brusi ob velikih klasikih evropske in svetovne literature.
Pisec sedmih knjig kratke proze se zaveda vloge deskripcije, ki lahko razširi drobno intuitivno Čutenje in misel v privlačno zgodbo.
Rokopis knjige 'Mama, rad Te imam' ni le poklon piš čevi mate ri, je poklon vsem slovenskim materam, saj z moralno-etičnimi in estetskimi elementi priznava veliko vlogo, ki jo v odnosu do otrok mora imeti tudi današnja mama v slovenski družini.
Josip Bačic, pesnik in pisatelj
ŠOŠTANJ
Sreda, 5. januarja
X Kulturni dom Šoštanj
Planinski večer: Mongolija -Dežela Nomadov
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 30. decembra
10.30 Hiša mladih
Počitniška ustvarjalna delavnica
17.00 Hiša mladih
Božično novoletni film na velikem plat nu
Petek, 31. decembra
22.30 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Sil vestro va nje na pro stem z ansamblom Vikend (kronika izte ka jo čega se leta, čes tit ka župa na, tom bo la - glav na nagrada TV sprejemnik,...)
Nede lja, 2. janu ar ja
X Pohod članov Planinskega druš tva Šmart no ob Paki na Smre kovec
Torek, 4. januarja
18.00 Hiša mladih Joga
KINO VELENJE:: SPORED
VELIKA in MALA DVORANA HOTELA PAKA :
SVET IGRAČ 3
(Toy Story 3)- sinhroniziran Animirana družinska komedija, 103 minute. Režija: Lee Unkric. Slovenski glasovi: Nina Ivanič, Aljaž Jovanovic, Uroš Potočnik, Pia Zemljič, Iztok Jereb, Tanja Potočnik idr. Četrtek, 30.12. ob 17.30 - mala dvorana
LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES
(It's Complicated). Romantična komedija, 114 minut. Režija: Nancy Meyers. Igrajo: Meryl Streep, Alec Baldwin, Steve Martin, idr. Četrtek, 30.12. ob 20.00 - mala dvorana
DRAGA, POČAKAJ, SEM NA POTI
(Due Date). Komedija, 91 minut Režija: Tod Phillips. Igrajo Robert Downey Jr., Zach Galifianakis, Juliette Lewis, Michelle Monaghan, Danny McBride, Jamie Foxx, Alan Arkin idr.
Sobota, 1.1. ob 18.00 in ob 20.00 Nedelja, 2.1. ob 18.00
PISATELJ V SENCI
(The Ghost Writer) triler, 123 minut Režija: Roman Polanski. Igrajo: Ewan McGregor, Jon Bernthal, Kim Cattrall, Pierce Brosnan, Tim Preece, James Belushi, Olivia Williams, Timothy Hutton Sobota, 1.1. ob 18.15- m. dvorana Nedelja, 2.1. ob 20.00
GREMO MI PO SVOJE
Mladinski komedija, 95 minut Režija: Miha Hočevar. Igrajo: Jurij Zrnec, Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Gaja Pegan Nahtigal, Pia Korbar, Žigan Krajnčan, Teodor Popovič, Erik Oprešnik, Vili Frahm, Matej Zemljič, Jana Zupančič, Ajda Toman, Uroš Kaurin, Luka Cimprič, idr. Nedelja, 2.1. ob 16.00 - otroška matineja
Naslednji vikend, od 7.1. do 9.1. 2011 napovedujemo:
romantično komedijo LAHKA PUNCA, animirano družinsko pustolovščino MEGAUM, grozljivko PARANORMALNO 2
Koledar imen
December (gruden)
30	. četrtek - Evgen,
Felikj, Sabin, Savina
31	. petek - Silvester
Januar (prosinec)
1.
sobota - Marija Novo leto
2.	nedelja - Makarij
3.	ponedeljek -Genovefa
4.	torek - Elizabeta
5.	sreda - Simeon, Emilijana
Luni ne mene
4. januarja, ob 9:49, mlaj (prazna luna)
Praznični koncert za vse generacije
Velenje - Danes ( 30. decembra), ob 20. uri Mestna občina Velenje ter Festival Velenje vabita na Titov trg na nastop slovenska glasbena skupina Šukar. Skupina igra pretežno romsko glasbo, predvsem tisto, ki izvira iz vzhodne in jugovzhodne Evrope. Nastala je v letu 1990, sestavlja pa jo pet članov, ki velikokrat povabijo različne glasbenike iz Slovenije in tujine, da se jim pridružijo na glasbenih odrih. Je prva slovenska zasedba, ki je z romsko glasbo seznanjala domačo javnost in melodije, s svojim nastopi, sočasno širila tudi zunaj meja Slovenije. Njihove melodije se dotaknejo vsakogar.
Vstopnine ne bo!
NZIEUJA IN «RILL
o,

-prU TK^e^ Dostava v najkrajšem možnem času!
Nov odpi ral ni čas Mayerjeve vile
Šoštanj - Občina Šoštanj bo z novim letom spremenila odpiralni čas Mayerjeve vile. Od 3. januarja naprej bo od torka do petka odprta med 10. in 16. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro, ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih bo vila zapr ta. S takim odpi ral nim časom se v Šoštanju prilagajajo drugim muzejskim ustanovam. V Mayerjevi vili so obis koval cem na ogled stal ne muzejske zbirke kiparskih del Ivana Napot-ni ka, del zaseb ne domo znan ske zbirke Zvoneta A. Čebula ter hortikulturna zbirka vrtnarja Alojza Kojca.
■ mkp
Kersnikova 13, Velenje Tel.: 03/897 17 02, GSM: 040/843 888 www.velenje.com/dimato pon. - pet. 9.00 - 22.00 sob., ned. 11.00 - 22.00
Verjetno najboljša "balkanska" hrana daleč naokoli!
Bogata in raznolika ponudba hrane:
-	izvrstne italijanske pizze, grill na oglje, najboljši čevapčiči, mehiška hrana, solate
-	najboljši ciganski golaž
Vsem gostom se zahvaljujemo za zaupanje vam želimo obilo zdravja in osebne
Hkrati Vas vabimo v kmalu povsem prenovljen in bistveno povečan
SREČNO 2011

30. decembra 2010
mali OGLASI
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Goli-jan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
40-LETNA, simpatična, urejena ženska iz Velenja, s srednje šolsko izobrazbo, si želi spoznati prijatelja do 55 let. Lahko si tudi močnejše postave. Resna veza. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 40-LETNI, zaposlen moški, s hišo, iz okolice Velenja, si želi spoznati žensko ali mamico, zaposleno ali nezaposleno, za resni vezo.
Ag. Alan, gsm: 041 248 647 ŽENITNA posredovalnica Zaupanje. Gsm: 031 836 378 DELAVEN očka išče zvesto punco. Gsm: 031 860 668
SAM z otrokom sem ostal, zvesto dekle bi rad spoznal.
Gsm: 041 959 192 PUNCE in gospe si želijo ljubezni. Gsm: 031 505 495, Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min)
BREZPLAČNO spoznavanje za ženske
do 48 let, 14 evrov za ostale, za dve
leti, ugodno za moške.
Gsm: 031 836 378
FANT išče žensko, leta niso ovira.
Gsm: 041 859 096
DEKLE si želi ljubezni.
Gsm: 031 505 495, tel.: 090 62 86
(1,99 evra/min)
55 LETNI moški, bi rad spoznal žensko za prijateljstvo ali kaj več. Gsm: 070 647 035
trosed, dvosed, fotelj in miza), ugodno prodam. Ogled možen po 18. uri. Gsm: 031 731 871
VARSTVO v angleškem jeziku za 3-let-no angleško govorečo deklico, 2-krat tedensko po tri ure, iščemo. Gsm: 041 430 990
habit
nepremičnine
Hrttt, d.o.o, Kersnikova 11, Velenje
PRIDELKI
JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883
ŽIVALI
NEPREMIČNINE
V NASELJU Studence - Žalec prodam dvostanovanjsko hišo po ugodni ceni. Gsm: 041 463 048
RAZNO
OPREMO za dnevno sobo (omara,
TELIČKO, simentalko, težko 160 kg, prodam.
Gsm: 031 852 334
BIKCA simentalca, težkega 120 kg,
prodam.
Tel.: 03 57 28 475
PRAŠIČA, težkega 170 kg, krmljen je s šrotom, deteljo in kuhanim krompirjem, prodam. Možnost zakola, tudi polovice. Gsm: 031 523 748, tel.: 03 58 62 804
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
3- sobno stanovanje Velenje center, / 4/4. nad./ adaptirano leta 2006, 80 m2, odličen razpored in lokacija. Cena 89.000 €.
1,5-sobno stanovanje v Velenju, vila blok, 1.2010,106 m 2. Cena 85.000 €.
2-sobno stanovanje Kardeljev trg, 7/16 nad., 1.1984,63 m2, zelo prostorno, možna preureditev v 3-sobno. Cena 75.000 €. Hišo, dvojček na Upi, Velenje, 1.1985,424 m2 parcela. Medetažna hiša, 300 m2 stanovanjske površine je na odlični lokaciji.
Cena 250.000 €.
vec mu	....
www.habit.si
GIBANJE PREBIVALSTVA
DEŽURSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Edina Džihanovič, Velenje, Tomšičeva cesta 43 in Adan Nuhanovič, BIH, Dobošnica Donja
Smrti:
Marija Jerica Zajc, roj. 1943, Cesta l/25, Velenje; Jožef Špital, roj. 1927, Šlandrova c. 5, Velenje; Jožica Klavž, roj. 1950, Podkraj pri Velenju 68, Velenje; Mileta Dedič, roj.
1921, Čeplje 43, Domžale; Antonija Marija Weiss, roj. 1943, Šorlijeva ul. 23, Kranj; Milena Novak, roj. 1930, Rudarska c. 2 a, Velenje; Štefan Vidmajer, roj. 1931, Ljubljanska c. 53, Velenje; Viljem Lebar, roj. 1932, Jenkova c. 19, Velenje; Milan Sedovnik, roj. 1964, Lipje 25, Velenje;
Stanislav Hrastnik, roj. 1952, Razdelj 8, Vojnik; Jelica Lebar, roj. 1932, Jenkova c. 19, Velenje; Vincencij Paradiž, roj. 1939, Sv. Danijel 39, Dravograd.
*
Festival Vele
MESTNA OBČINA
VELENJE
PRAZNIČNI KONCERT
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spo što va ne zava rovan ke, spo što va ni zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.
Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nede ljah in držav nih praz ni kih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
1. in 2. 1. 2011 - DAŠA BURŠIČ, dr. dent. med. (Dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Sukar
1 - -'i
Četrtek, 30.12., ob 20. uri Titov trg Velenje
Nagrajenci praznične nagradne križanke Habit, objavljene v tedniku Naš čas 16.decembra so:
1.	nagrada: tri karte za ogled Muzeja premogovništva Velenje: MARIJA BOLE, Šmartno ob Paki 116 a, Šmartno ob Paki
2.	nagrada: dve karti za ogled Muzeja premogovništva Velenje: JOŽE VAJNGERL, Gavce 48 c, Šmartno ob Paki
3.	nagrada: ena karta za ogled Muzeja premogovništva Velenje: DAVID ŠTRUC, Lokovica 85 a, Šoštanj Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dobili po pošti! Čestitamo!
RADI O V EL EN J E
ČETRTEK, 30. decembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 31. decembra:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Praznično silvestrsko popoldne na Radiu Velenje; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 1. januarja:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov novo leto; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 2. januarja:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 3. januarja:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 4. januarja:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 5. januarja:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 20. dec. 2010 do 26. dec. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 20. dec. 2010 do 26. dec. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
IDI
M
lil
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA GORA	VELIKI VRH	ŠOŠTANJ
Aškerčeva
S20.dec □21.dec □22.dec □23.dec n24.dec □25.dec S26.dec
20
15
10
SREČNO 2011
KAMNOSESTVO PODPECAN SEBASTJAN, S. P.
Šalek 20, Velenje,
GSM 070 849 569
Želimo vam srečno novo leto.
Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob odšla je naša sreča.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, ati, brat in sin
DEJAN VERBIČ
Toledova 13, Velenje 19. 11. 1977 - 14. 12. 2010
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, predstavnikom Premogovnika Velenje in Slovenske vojske, gasilcem PGD Pesje, g. župniku,
podjetju Tišina, ter vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in denarno podporo. Najlepše se zahvaljujemo sodelavcem praktičnega pouka Premogovnika Velenje za udeležbo na žalni slovesnosti z rudarskimi simboli, s častno stražo,
rudarsko godbo, rudarskim oktetom in praporščakom, s katerimi smo ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi g. Kolarju, g. Marušiču in g. Borovniku za lepe in
ganljive besede slovesa.
Žalujoči: njegova Urška, hčerki Ana in Ema, mama Tilka ter brata Matjaž in Simon z družino
ZAHVALA
V 65. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, stari ata
IVAN VASLE
iz Ponikve pri Žalcu 33 13. 9. 1946 - 20. 12. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje, dežurni službi ZD Žalec, patronažni sestri gospe Poloni Polavder, Pogrebni službi Usar, častni straži in rudarski godbi Premogovnika Velenje, sodelavcem kolektiva HTZ, sodelavcem kolektiva Gorenje, govornikoma g. Dragu Kolarju in gospe Roziki Jelen, pevcem, praporščakom, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in Komunalnemu podjetju Žalec.
Žalujoči: žena Magda, sin Janko, hčerki Jožica z možem Vilijem, Andreja z možem Jankom,
vnuki Tadej, Nejc in Gašper
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Tiho in mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric
MILAN SEDOVNIK
1964 - 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali in nam kakor koli pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo družinam Aubreht, Viher, Vodošek in Petre. Hvala vsem sodelavcem Gorenje INDOP, krojaštvu Veler, članom ŠDL-ja, članom orkestra Goličnik, vsem sošolcem,
trobentačem, pevcem, PGD Vinska Gora, govorniku g. Vladu Videmšku, g. župniku za opravljen obred, Pogrebni službi Usar in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI VAM V CELOTI UREDIMO:
-	PREVOZ POKOJNIKA
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
(postavitev mrliškega odra, izkop, pripravo in dekoracijo groba, pogrebno svečanost)
-	ŽALNO CVETJE Z DOSTAVO
-	IZBIRO POGREBNE OPREME
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE in ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
-	PLAČILO NA OBROKE
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041 - dosegljivi smo 24 ur na dan.
MARIJA - CICA ZAJC
1943 - 2010
Hvala, ker ste bili del njenega življenja, jo imeli radi in se je spominjate.
Simona, Oci, Jaka, Jona
Žalujoči: žena Cilka, sinova Jernej in Dejan z Marjetko, oče, mama in sestra Dragica z družino
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag. Še težje je izgubiti ga za vedno,
a najtežje je, živeti brez njega.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek in tast
RATKO RODIC
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga s cvetjem in svečami pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Stanka, sin Sašo, hčerki Suzana in Snežana, zet Branko, vnukinji Klara in Neža
Poslavljalo se je leto, poslovila se je
IRENA ŠKET
17. 8. 1957 - 21. 12. 2010
Bila si naša zvezda, zdaj si zvezda na nebu. Ob njenem zahajanju ste bili z njo in z nami mnogi. Hvala vsem. Njo, njen smeh, veselje do življenja bomo neizmerno pogrešali.
Vsi njeni
Naj osebnost bo znana jutri
Med Miranom Šumečnikom in dr. Urošem Rotnikom je pred zadnjim, jutrišnjim štetjem, samo 39 glasov razlike
Da bo tesno, smo pričakovali, da bo tako tesno, pa ne. Očitno sta letošnja finalista ljudem sedla. Dobesedno. Boj med njima ter njunimi simpatizerji se bo očitno odvijal do zadnjega štetja, zato tokrat takoj na začetku pravila.
Kupon številka 8, izrezan iz Našega časa, mora biti pri nas jutri, v petek, 31. decembra, do 10. ure. Če ga boste poslali po pošti, mislite na to. Naš naslov je Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Pred vhodom v prostore uredništva imamo tudi poštni nabiralnik, kamor prav tako lahko oddate svoje glasove. Še enkrat poudarjamo, do 10.
ure in ne »starih« (kuponi 7,6,5 ...ne veljajo).
Glasovanje v programu Radia Velenje zaključimo danes, v četrtek, 30. decembra popoldne, ko boste imeli ob 16.50 še natanko tri minute časa, da glasujete bodisi v živo po telefonu 897 50 03 in 897 50 04 ali preko SMS sporočil na številko 03126 26 26. Upoštevamo samo glasove, ki preko SMS številke prispejo v času glasovanja po telefonu. Ne pošiljajte jih prej in ne kasneje, ker gredo taki v prazno.
Glasovanje poteka ta četrtek, 30. decembra, seveda tri minute tudi
dopoldne, začne se ob 9.50.
Naj osebnost razglasimo jutri ob 23.40
Kdo bo naj osebnost leta 2010 po izboru bralcev Našega časa in poslušalcev Radia Velenje, bomo povedali na velikem silvestrovanju na Titovem trgu dvajset minut pred polnočjo, ob 23.40. Odprto je očitno še vse, razlika med obema favoritoma po zadnjem štetju v torek, 28. decembra, ob 10. uri, je bila le
Izžrebanci zadnjega tedna
Med tistimi, ki ste glasovali s kuponom številka 7, smo izžrebali tri nagrade. Na enodnevni izlet na Dunaj s Turistično agencijo Palma bo odšla Ana Dobnik, Veliki Vrh 44, 3327 Šmartno ob Paki; 2 uri bowlinga v Osmici bo lahko koristila Franja Vačovnik, Ravne 199, 3325 Šoštanj, v Managerju pa si bo lahko privoščil dve pici Ivan Napotnik, Topolšica 23, 3326 Topolšica. Nagrajencem čestitamo, potrdila bodo prejeli po pošti.
39 glasov.
Kateri gla sovi komu?
Če Miranu Šumečniku 1.257 »starim« glasovom prištejemo 444 novih radijskih (vključno z SMS) in 372 časopisnih, pridemo do skupaj 2.073 glasov.
Če dr. Urošu Rotniku 1.106 glasovom iz zadnjega štetja prištejemo 397 novih radijskih (vključno z SMS) in 531 časopisnih glasov, dobimo skupaj 2.034 glasov.
Nekaj vaših (za)misli
Prav posrečene, zanimive, včasih odrezave so obrazložitve, ki jih
pripišete na kupon in z njimi poveste, zakaj ste glasovali prav zanj, zato tokrat znova nekaj vaših misli.
Za Mirana Šumečnika pišete, da je dober dirigent, odličen človek, vedno dobre volje, tudi inovativen, se drži načela 'Kjer je volja, je tudi pot', mojster na svojem področju, obvlada zadeve, daje pri godbi oboževan, daje predan orkestru...
Za dr. Uroša Rotnika pa, da je pošten, deloven, dostopen, izobraženec s pokončno držo, da bi si ga marsikdo lahko vzel za zgled, spoštovan, si zasluži naziv za vse, kar je storil, je sinonim za upor gospo-
darstva proti nadvladi politike, ima vizijo, je načelen, si upa...
LCD televizor Gorenje čaka
Med vsem, ki ste že in še boste glasovali s kuponi iz Našega časa , bomo na silvestrovanju na Titovem trgu, ko bomo razglasili naj osebnost, izžrebali glavno nagrado - LCD televizor Gorenje.
Miran Sumečnik, 2073glasov Dr. Uroš Rotnik, 2034 glasov
kmetija Potočn i k iirto@kmelija-potocnik.si www.kmelija-polocnik.si
031 583 865
Mlekomat v Šaleški dolini - na kmečki tržnici v Velenju Na avtomatu tudi mlečni izdelki - skuta, sir in jogurti...
Najboljše naravno mleko iz kmetije Potočnik
Zadnja tedenska nagrada mlečni izdelki
Med tistimi, ki boste glasovali s kuponom 8, bomo že jutri, 31. decembra, izžrebali še zadnjo tedensko nagrado. Kmetija Potočnik iz Zavodenj bo izžrebanki oziroma izžrebancu podarila paket mlečnih izdelkov.
Tudi leto bo vro
Pretekli teden smo na Radiu Velenje gostili Vilija Resnika, ki nas bo letos popeljal iz starega v novo leto na velikem silvestrovanju, ki ga tudi letos organizira naša hiša skupaj z Mestno občino Velenje. Kot pa se verjetno še spomnite, Vili ne bo prvič najdaljšo noč preživel z nami in vami na Titovem trgu. Tudi sam se dobro spominja novoletne zabave pred nekaj leti, ko nas je resnično razgrel, pa tudi mi njega. Pravi, da nikoli ne bo pozabil vročine na odru in energije pred njim, saj je pristal v spodnji majici, za katero prisega, da ni bila le del programa, temveč mu je bilo resnično vroče.
In kaj obljublja za letos?
S svojim bendom obljublja nepozabno silvestrsko zabavo, veliko dobre plesne glasbe in žur do jutra.
Vsem Vam želi čim manj stresno leto 2011, izpolnitev Vaših želja in obilo dobre glasbe.
Se vidimo na Titovem trgu na silvestrovo.
Drag/otroci
Dedek Mrež Ves vab/ ne še
v petek 31 decembre, ob 18. ur/ne T/tov trg.
Zapel/ /n zeplesel/ boste z Dedkom Mrezom /n Menco Dremel.
Veb/mo /n Vem žel/mo vse lepo v novem letu
Red/o Velenje, Neščes/n
Z baklami okoli velenjskih jezer
Velenje, 27. decembra - V ponedeljek se je enaintrideset pohodni-
kov pod vodstvom Slavice Zivko odpravilo na tretji prednovoletni
pohod z baklami okoli obeh velenjskih jezer. V prečudoviti zvezdna-
ti noči so se pohodniki prešerne volje dobro ogreli, poskrbeli pa tudi za enkraten prizor.