OGLAŠAJTE v NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Iivršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. xxxn. — leto xxxn.
cleveland, ohio, thursday (četrtek). DECEMBER 1, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 235

NOVI GROBOVI
Mary slejko
Po dveletni bolezni je premi-iiila ria svojemu domu dobro poznana Mary Slejko, rojena Baje, stara 55 let. Stanovala je 'la 16203 Arcade Ave. Doma je bila iz vasi Bukovje pri Poštoj-kjer zapušča sestro Francko Primi-u, brata Jožefa in več sorodnikov. V Ameriki je bivala 28 let in je bila članica društva Združeni bratje' št. 26 SNPJ, društva Collin wood Hive št. 283 TM in krožka št. 1 Prog. Slo-yenk. Dokler ji je zdravje dopuščalo, se je aktivno udejstvova-^8, na društvenem polju.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, doma iz istega kraja kot pokojnica, tri sinove: franka mL, Stanley in Edwarda, ki so vsi dobro poznani godbe-'^iki, vnukinjo Laura, brata Steve Barton in več sorodnikov. I^ogreb se vrši v soboto popoldne ob 2. uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., na Lakeview pokopališče.
H-
*ohn legat
Pogreb pokojnega John Le-Sat se vrši v petek zjutraj ob ^0:15 uri iz Želetovega pogreb-oega zavoda, 458 E. 152 St., v "Cerkev Marije Vnebovzete ob 11.
lir nato na pokopališče Pavla.
Zadušnica
Jutri, v petek zjutraj ob 7.30 ^ri se bo brala zadušnica-sedmi-v spomin pokojne Victorije ■^arm, rojene Tomažič, v cerkvi Križa. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila ^deleže.
^ zadnje slovo
Članice društva "Collinwood ^ive" št. 283 TM se prosi, da pridejo v petek zvečer ob pol ^^smih v Želetov pogrebni zavod, ^58 e. 152 St., da izkažejo zad-No čast umrli članici Mary Slejko.
Članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk se prosi, da pri-'^^jo v petek zvečer ob osmih v Slov. del. dom na Waterloo Rd., Odkoder se skupno podajo v Že-ietov pogrebni zavod, E. 152 St., ^9' izkažejo zadnjo čast umrli Cianid Mary Slejko.
OBOROŽEVANJE DE2EIZAPADNE EVROPE SE BO KMALU ZAČELO
PARIZ, 30. nov.—Iz diplomatičnih virov se je danes zvedelo, da bodo Zedinjene države začele pošiljati topove, tanke, letala, puške in municijo deželam zapadne Evrope čez dva do tri tedne.
Sklep je bil storjen na posvetovanjih vojaških voditeljev dežel Severno-atlantskega vojaškega pakta. Predsednik konference gen. Omar Bradley je izjavil, da je zadovoljen in hvaležen, ker so vojaški voditelji dvanajstih držav odobrili skupni vojaški načrt.
Ko bodo načrt odobrile Zedinjene države, se bo takoj potrošilo $1,000,000,000, ki jih je kongres določil za oboroževanje zapadne Evrope.	%
Kot poroča francoska časnikarska agencija, pa je baje na konferenci prišlo do resnih nesoglasij. Anglija je baje vztrajala, da dežele Bruseljskega vojaškega pakta same vodijo vojaške zadeve zapadne Evrope,
medtem ko so francoski vojaški voditelji, katere so podpirali ameriški, hoteli, da skupina petih dežel Bruseljskega pakta deluje v okviru Atlantskega vojaškega pakta.
Iz ameriških krogov poročajo,.
da se bodo razlike poravnavale verjetno že na jutrišnji seji.
kitajski komunisti so proti vlacugam
HONG KONG, 29. nov.—Ki-fajska komunistična radio postaja je danes naznanila, da so komunistične oblasti zaprle v Peipingu vse hiše in javne lokale, ki so bili na slabem glasu, in našli za 1,200 vlačug bolj dostojen poklic.
Protestna stavka ^»000,000 delavcev ^klicana v Italiji
Rim, 30. nov.—Komunistična konfederacija dela je za jutri ^Klicala protestno stavko 5,000,-*^0 delavcev. Stavka je bila na-^°vedana zaradi umora dveh kftietov v Bariju.
Kmetje so si skušali prisvojiti ^tnljo veleposestnikov, toda po-jih je brutalno razgnala. spopadov med policijo in '^Gti je prišlo tudi v drugih ^®stih južne Italije. Kmetje so Nekaterih krajih sicer uspeli, ^ So si prisvojili zemljo, toda v ^^katerih krajih jih je policija ® ®ilo razgnala.
Notranji minister Mario Scel-je opozoril, da . vlada ne bo PGla splošne stavke. Proti-ko-^Unistična delavska konfedera-ki so jo ustanovili krščan-ko-demokratski Voditelji, pa je opozorila svoje člane, naj stav-^ podprejo.
Okinčanje St. Clair ulice
Med nadaljnimi trgovci, obrtniki, itd., ki so prispevali za olepšanje St. Clair ulice za božične praznike so sledeči: Enakopravnost, American Home Pub-ishing Company, New York IDry Cleaning Co., Sorn's Restaurant, Minuskin Shoe Repair, Belaj Men's and Boys' Wear, Louie's Laundry, SDZ office, Kay Shoe Store, Frank Paulin Gas Station, Rich Auto Body Shop, Kunstel's Cafe, Zak's Bar, Pet-kovsek Cafe, St. Clair Savings and Loan Co., Double Eagle Bottling Co., Lake Shore Poultry and Egg Co., Grdina Funeral Home, Grdina Bowling Alleys, Joseph Mohar Plumbing, Tino Modic Cafe, O'Brien's Confectionery, Tom's Cafe, Kozlevchar Groceries and Meats, Molly and El's Confectionery, Norwood Theater, Parkview Florist, Kinsman Rd., Slovenski narodni dom, The John L. Frazier and Sons Co.
Kot poroča načelnik odbora Louis Slapnik, se v ponedeljek vrši slavnostna otvoritev božičnega programa pred St. Clair kopališčem, kamor bo postavljeno veliko božično drevo. Navzoči bodo razni govorniki, pgv-ci, godbeniki, Miklavž, itd. Podrobnosti bodo še objavljene.
Letna seja "Vodnikovega venca"
V nedeljo dopoldne ob devetih se vrši letna seja društva "Vodnikov venec," št. 147 SNPJ v dvorani št. 2 Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Poleg volitev uradnikov za prihodnje leto se bodo vršile tudi razprave o proslavi 40-letnice društva v prihodnjem letu. Članstvo se vabi na veliko udeležbo
češki komunisti morajo biti zanksl.iivi
PRAGA, 28. nov.—Češkoslovaška komunistična stranka je včeraj naznanila čistko v stranki. Vsi "sovražni" elementi bodo izobčeni iz stranke, ko se bo začelo izdajati nove članske karte za leto 1950.
Članstvo stranke bo znižano, novi kandidatje za člane pa bodo morali biti zanesljivi.
Češkoslovaška komunistična stranka ima sedaj 2,300,000 članov in -okrog 500,000 kandidatov za člane. V deželi pa je okrog 13,000,000 prebivalcev.
prepiri ogrožajo proti komunistične unije
LONDON, 29. nov.—Ustanovitev nove Svetovne delavske federacije, ki bi bila proti komunizmu, je resno ogrožena zaradi trpkih prepirov. Vzrok prepirov je, ker na ustanovno konferenco niso bili povabljeni predstavniki katoliških unij Belgije, Nizozemske, Švice, Danske in Luk-semburga.
Medtem pa Svetovna federacija strokovnih unij, ki je pod vplivom komunistov, vabi milijone katoliških delavcev, naj pristopijo levičarskim unijam.
ciangkajšek ustanovil novo prestolnico
HONG KONG, 30. nov.—Kitajski nacionalistični diktator Ciangkajšek, ki je predvčeraj zbežal iz začasnega glavnega mesta Cungkinga, je danes ustanovil novo prestolnico v mestu Cengtu. To je že četrto glavno mesto nacionalistov.
Sile ljudske osvobodilne armade so najprej zavzele Nanking, zatem Canton, včeraj pa Cung-king.
churchill je star 75 let
LONDON, 30. nov.—Bivši angleški ministrski predsednik Winston Churchill danes slavi svoj 75. rojstni dan.
STAVKA PREMOGARJEV JE ZOPET OBNOVLJENA
Stavka 400,000 premo-gar jev je bila danes opolnoči zopet obnovljena po tritedenskem premirju, v teku katerega ni prišlo do sporazuma med unijo in lastniki premogovnikov.
Predsednik United Mine Workers John L. Lewis ni objavil nobenih navodil, pod katerimi bi premogarji še naprej ostali v rovih. Preložil je tudi se jo odbora, ki se bo verjetno začela danes opoldne.
V nekaterih premogovnikih lx)do premogarji kopali premog do 9. ure zjutraj, toda v večini premogovnikov je delo bilo ustavljeno točno opolnoči.
Stavka premogarjev je bila oklicana 19. septembra v znak protesta, ker so bila ustavljena izplačila iz dobrodelnega in zdravstvenega sklada. Lewis si tudi prizadeva, da bi sklenil nov kontrakt, kajti stari je bil veljaven le do preteklega Julija.
Pričakuje se, da bo Lewis na današnji seji podal poročilo o pogajanjih z lastniki premogovnikov. Vsled obnovljene stavke se bo verjetno zopet začelo pritiskati na predsednika Tru-mana, naj imenuje preiskovalni odbor in v soglasju s Taft-Hartleyevim zakonom s sodnijsko injunkcijo razbije stavko za dobo 80 dni.
Nobena resolucijaKominforme ne more strmoglaviti Titove vlade, je izjavil Kosanovič na Generalni skupščini ZN
Novi ameriški ambasador bo spodbujal Tita
WASHINGTON, 30. nov.— Novi ameriški ambasador v Jugoslaviji George V. Allen je sklenil, da bo en mesec proučeval jugoslovanske zadeve, predno bo odpotoval v Beograd in prevzel svojo novo pozicijo. Allen bo verjetno v Beogradu okrog 28. decembra.
Diplomatični opazovalci se strinjajo, da bo glavno Allenovo vprašanje pomoč, ki jo Zedinjene države nameravajo dati jugoslovanski vladi maršala Tita, ki se nahaja v čezdalje trpkejšem sporu s Kominformo.
Najvajžnejša naloga novega ameriškega ambasadorja v Beogradu bo, da spodbuja Tita v njegovem uporu Sovjetski zvezi in ostalim vzhodno-evropskim državam. Bivši ambasador Cavendish Cannon je izjavil, da je ta upor jugoslovanskih voditeljev bil "strahovit udarec Krem-linu."
Kongresnik Thomas priznal, da je sleparil državo
WASHINGTON, 30. nov. — Kongresnik J. Parnell Thomas, bivši predsednik odbora za neameriške aktivnosti, je danes priznal, da je osleparil državo za več tisoč dolarjev.
Thomas je v začetku skušal tajiti, toda takoj ko je kot priča na obravnavi nastopila njegova bivša tajnica Miss Helen Campbell, ki mu je pri sleparijah pomagala, je naznanil, da se ne namerava braniti pred obtožbami v|ade, kar pomeni, da je krivdo priznal.
Kot bivši predsednik kongresnega ne-ameriškega odbora je Thomas mnoge osebe spravil ob službo z obtožbami, da so komunisti ali pa sopotniki.
Predno je Thomas priznal sleparije sta nastopili dve priči: blagajnik neke banke, v kateri je Thomas imel shranjen denar, ki je prepoznal vladne čeke ter neki FBI agent, ki je pronašel, da so čeki v skupnem znesku $8,873 bili napisani za tri žene, katere je Thomas postavil na državno plačilno listo, ki pa za državo niso delale, pač pa so plače izročile kongresniku.
Kongresnika Thomasa čaka najvišja kazen 32 let v zaporu in globa v znesku $40,000. Obsodbo bo sodnik naznanil 6. de cembra, do tedaj pa se bo Thomas nahajal na svobodi pod poroštvom v znesku $1,000.
ameriški protest kitajskim nacionalistom
WASHINGTON, 28. nov.— Državni odedlek je včeraj poslal ostro protestno noto kitajski nacionalistični vladi zaradi drugega napada njihove mornarice na ameriško trgovsko ladjo "Sir John Franklin." Kitajski nacionalisti pa verjetno nimajo časa, da bi odgovarjali na proteste. Na prvi protest državni odedlek sploh ni dobil odgovora.
kerenski se je končno oglasil
LONDON, 28. nov. — Bivši ruski ministrski predsednik Aleksander Kerenski, katerega so pred 32. leti boljševiki vrgli z oblasti, je danes opozoril sovjetske voditelje, da se "igrajo z ognjem."
Kerensky je star 68 let in je včeraj prvič po dolgem molku imel protikomunističen govor. V Zedinjenih državah je ustanovil nekakšno "Zvezo za osvoboditev ruskega ljudstva."
možje niso vredni niti en dolar
PHILADELPHIJA,, 30. nov. —Pokojna Mrs. Alice M. Costel-lo je v svoji oporoki zapustila svojemu možu $1, s pripombo, če je sploh potrebno, da mu kaj zapusti. Sodnik Robert V. Bolgar pa je odločil, da mož ni vreden en dolar. Po njegovem odloku niti eden od zakoncev nima pravice pričakovati, da bi bil omenjen v oporoki.
delavska stranka poražena v zealand u
WELLINGTON, New Zealaod, 30. nov.—Delavska stranka je na današnjih volitvah doživela svoj prvi poraz v teku štirinajstih let. Nacionalistična stranka, ki je imela 38 sedežev v parlamentu, je dobila štiri več in tako postala najmočnejša politična stranka.
NEW YORK, 30. nov.—Jugoslovanski ambasador v Washingtonu Sava Kosanovič je danes na Generalni skupščini Združenih narodov izjavil, da nobena resolucija Ko-minforme ne more odpraviti Titove vlade.
Kosanovič je odgovoril na naj-'
Smrt v domovini
Mrs. Joseph Plevnik iz E. 185 St. je prejela žalostno vest iz domovine, da je umrl v Ljubljani 18. novembra njen brat Jernej Grošel, star 70 let, doma iz fare Moravče. Po poklicu je bil krojač. V stari domovini zapušča sestro Johano Rakar tukaj pa sestro Mrs. Plevnik. Bodi pokojniku lahka domača gruda!
Premlad, da bi se ženil, pravi 100 let stara nevesta
TULSA, Okla., 30.. nov.—Cas Barry, ki je star 82 let, je danes začel ponovno dvoriti svoji 100 let stari znanki Nancy Death-erage.
Z resnimi nameni je Cas prišel iz Claremora v Tulso. Z Nancy se nista videla kakšnih 57 let. Sprva Mrs. Deatherage ni prepoznala Barrya, toda v teku pogovorov se je takoj spomnila na starega znanca, ki ji je dvoril pred pol stoletja.
Ko sta se nekaj časa pogovarjala o starih časih, se je Cas opogumil in kar naravnost za snubil stoletnico:
"Nancy, želel bi zopet stopiti v zakonski stan. Kaj praviš na to?"
Hudomušna Nancy pa mu je zažugala;
"Ti, porednež, ti! Saj si vendar premlad!"
Mrs. Deatherage pa je očitno bila zelo zadovoljna. Barry, ki je vdovec in je pred tem imel J sedem žen, bo kmalu dobil osmo.
novejšo resolucijo Kominforme, s katero so med ostalim bili pozvani komunisti in komunistične stranke, naj podprejo jugoslovanske delavce in kmete, da bi strmoglavili Titovo vlado. Kosanovič je rekel, da takšna, po sovjetih podpirana taktika, nikakor ni proračunana, da bi ohranila mir.
Jugoslovanski ambasador je poudaril, da ima Tito močno oporo v jugoslovanskem ljudstvu in da je položaj Jugoslavije dokaz za razlike med sovjetskimi dejanji in sovjetskimi mirovnimi govori v organizaciji Združenih narodov.
Kosanovič je pristavil, da so dežele Kominforme eno leto in pol skušale ločiti Komunistično stranko od jugoslovanskega ljudstva. Toda ti napori so se končali z neuspehom in bodo neuspeh doživeli tudi v bodočnosti.
Angleški državni minister tudi obsoja resolucijo
Zasedanje Generalne skupščine se bo nadaljevalo jutri, ko se bo glasovalo o sovjetskem in ameriškem predlogu za učvrstitev miru na svetu.
Tudi angleški državni minister Hector McNeil je na današnjem zasedanju obsodil resolucijo Kominforme rekoč, da je bolj "vojni manifest, kot pa manifest miru."
McNeil je opozoril na poraz sovjetske "propagandne mirovne poteze" in dejal, da so se de-legatje pri organizaciji Z. N. po štirih letih sovjetskih govorov o miru naveličali in zgubili upe, da bodo sovjeti zavzeli novo in bolj konstruktivno stališče.
O skupni ameriško-angleški-mirovni resoluciji je zadnji teden razmotrival Politični odbor Z. N., ki je to resolucijo odobril s 53 proti 5 glasovom, medtem ko se je Jugoslavija vzdržala glasovanja. S tem je obenem bila v Političnem odboru poražena sovjetska resolucija, po kateri bi velike sile sklenile medsebojni mirovni pakt.
Govoril je tudi češkoslovaški zunanji minister Vladimir dementis, ki je obtožil Zedinjene države in Anglijo, da pripravljajo vojno proti Sovjetski zvezi in deželam vzhodne Evrope.
Božična darila
Joseph iDovgan, lastnik Century Tire Service trgovine na 15300 Waterloo Rd., sporoča, da ima obširno zalogo vsakovrstnih predmetov in igrač za božična darila. Tu si boste lahko izbrali električne predmete, kuhinjske potrebščine, posodo, itd. Cene so zelo zmerne in kot posebnost pa si lahko nabavite, dokler traja zaloga, pakete božičnega papirja za zavijanje daril, s zalepkami, karticami, itd. za samo 39 centov. Zaloga' je omejena na dva paketa na odjemalca.
aftjekiška moskva naj spremeni ime
BLACKFORT, Idaho, 30. nov. —V uredniškem članku tukajšnjega buletina je bilo blagohotno svetovano, naj mestni očetje in prebivalci mesta Moscow spremenijo ime mestu in sicer zaradi "bolečih mednarodnih vzrokov."
Uvodničar pravi, da se za mesto lahko najde mnoga bolj ameriška imena kot pa je Moscow. V zvezi s tem je omenil nekatera mesta v Idaho kot Bliss, Fruitland, Boise, Horshoe Bend itd. Za Moscow (Moskva) pa pravi, da spominja na mnoge "boleče stvari" kot so blokada Berlina, Stalin ter žaljenje sodnika Medine, ki je obsodil ameriške komunistične voditelje.
anglija bo poslala protest kitajcem
WASHINGTON, 30. nov. — Anglija in ,verjetno tudi nekatero druge države so pristale, da bodo poslale kitajski komunistični vladi protestne note zaradi ameriškega konzula An-gusa Warda, ki je bil zaprt v Mukdenu, ker da je pretepel nekega Kitajca.
Zedinjene države so same apelirale na druge države, naj pošljejo proteste. Državni oddelek je naznanil, da se je več držav odzvalo. Kar se pa tiče Sovjetske zveze, ki je tudi bila povabljena naj posreduje pri kitajski komunistični vladi, se sploh ni zmenila za ameriški apel.
za k0raj20
MICHIGAN CITY, Ind., 30. nov.—Policija je danes aretirala 26 let staro Mrs. Thereso Michael, ker je vozila avto, ko je bila malo vinjena. Na policiji se je izgovarjala, da se je le učila voziti avto in da ji je nekdo rekel, da bo šlo lažje, če bo spila par kozarčkov žganja.
Katoliški izvedenec proučuje "čudež"
LAFAYETTE, La., 29. nov.— Posebni poslanec rimsko katoliške cerkve jq danes začel uradno preiskavo, katere namen je, da ugotovi, če je "čudež" rešil nekega bolnika, za katerega je zdravnik že rekel, da je zgubljen.
Aprila meseca leta 1948 je dr. Guy Aycock operiral nekega Herberta Theriota in pronašel, da je gnilenje zajelo njegov slepič. Zdravnik mu je zašil zarez in izjavil, da ga ne more ozdraviti.
Ko je Theorit zvedel, da ga dr. Aycock smatra za neozdravljivega bolnika, je zaprosil neko sestro Francis, naj mu pomaga. Nuna mu je prinesla kos kosti pokojnega očeta Antoine Mo-reau, katero je Theorito položil na rano. Drugi dan je dr. Aycock ponovno prišel previti rano in pronašel, da še bolnik nahaja izven nevarnosti. Theorit se je kmalu zatem popolnoma opomogel.
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
UREDNIKOVA POSTA
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po po.«ti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) __________
For Six Months—(Za šest me&ecev) ____
For Three Months—(Za trl mesece)____
-$8.50
-	5.00
-	3.00
Por Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesece) _
-$10.00 - 6.00 _ 3.50
Entered as S^ond Class Matter April 28th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ZEMLJA ONEMU, KI JO OBDELUJE ...
Zadnji teden so italijanski kmetje in najemniki s silo zasegli zemljo veleposestnikov in cerkvene gospode. Posebno v južni Italiji, Kalabriji in Siciliji, kjer v tem pogledu razmere spominjajo na srednjeveške odnošaje, je prišlo do krvavih spopadov s policijo, ki kakor vedno ščiti pravice onih, ki vladajo, in ki posedujejo.
Italijanska vlada krščansko-demokratskega premij er j a de Gasperija je sicer predložila parlamentu osnutek novega zakona za agrarne reforme, toda celo sami ameriški časnikarski poročevalci pravijo, da ta osnutek ne bo rešil vprašanja zemljišne reforme. V Kalabriji na primer 232 veleposestnikov poseduje dve tretjini zemlje. Po novem zakonu pa bi se zemljo razdelilo med 25,000 kmetov in tla-čanov, dočim bi veleposestniki imeli pravico, da si obdržijo do 750 akrov rodovitne zemlje.
Na lanskih parlamentarnih volitvah je bilo vprašanje zemljiščne reforme najbolj pereče. V volilni kampanji je de Gasperi obljubil, da bo razdelil zemljo veleposestnikov, toda tega ni storil. Osnutek nove zakonske predloge, ki bo mogoče koristila le 25,000 kmetom in tlačanom, ne bo rešil tega vprašanja. To je le poteza de Gasper i j eve kr-Rčansko-demokratske vlade, ki želi ustvariti vtis, da je via da končno tudi v tem pogledu nekaj ukrenila.
Dejstvo je, da so mnogi najbolj vneti podpiratelji de Gasperija — veleposestniki. Katoliška cerkev velja v Kalabriji in Siciliji za mogočno feudalno silo, ki se ji de Gasperi ne more. in. neželi zoperstaviti.^e bi de Gasperi iskreno deloval za dobrobit italijanskih kmetov in tlačanov, kaj bi ga moglo ovirati, da bi ne predložil zakon o popolni agrarni reformi, s katero bi mnogo pridobili vsi itahjangki kmetje in najemniki?
Zgledalo bi, da se za agrarne reforme v Italiji zavzemajo le komunisti in levičarski socialisti. Res je, da se ti dve stranki dosledno borita za agrarne reforme, toda po trebo takšnih reform priznajo vse stranke, vključno de Gasperijeva. Razlika je le v tem, da dočim prve dve mislita resno, si de Gasperi prizadeva, da bi to najbolj pereče vprašanje preložil.
Italijanski kmetje in poljedelski delavci, ki se mučijo na koščku svoje ali pa tuje zemlje, so se zadnje čase začeli resno upirati. V Kalabriji in Siciliji je prišlo do vstaj, ki zelo spominjajo na "kmečke punte" v Sloveniji in na Hrvaškem v dobi feudalizma. V mnogih primerih, ko je šlo za 50,000 upornih kmetov, policija ni mogla preprečiti, da se ne bi polastili zemlje veleposestnikov, ki je š eved-no kljub lakoti Italijanov neobdelana, in katere veleposestniška gospoda sploh ni imela namenov, da bi jo dala obdelovati. Z druge strani pa so mnogi kmetje bili surovo pobiti.
Kot pravijo poročila iz Sicilije se je med tamkajšnjo duhovščino našla neka "bela vrana." Neki duhovnik je sam na čelu svojih župljanov šel v to "bitko za zemljo". Ko so ga vprašali ali ne misli, da bi ga zaradi tega lahko ozna-' cili za komunista, je odgovoril;
"Ne vem, kaj so komunisti. Pravijo, da so slabi. Toda menim, da sem storil dobro delo."
Zaradi takšnih in podobnih problemov se porajajo socialne revolucije. Spominjamo se dobro poročil, ki so iz Italije prihajala tik pred volitvami. Takrat so se italijanski bogatini, veleposestniki in tovarnarji pripravljah na beg. Rešila jih je le viharna volilna propaganda Vatikana, ki je vsakemu verniku grozila s pogubljenjem v peklu, in ameriška kampanja "pisem," s katero se je grozilo z ukinitvijo pomoči in celo z vojno, če bodo italijanski volilci glasovali za komuniste in levičarske sociaUste. Ko je nevarnost minula, je vse ostalo po starem. Toda "kmečki punti" v Italiji so jasni dokaz, da že bije dvanajsta ura vsem veleposestnikom, ki nikoli niso obdelovali zemlje, ki jo krivično lastujejo. Vse bolj mogočno doni tudi v Italiji geslo: "Zemljo onemu, ki jo obdeluje!"
kitajski nacionalist pkide v ameriko
WASHINGTON, 29. nov. — Državni oddelek je danes odobril ameriškemu konzulatu v Hong Kongu, da da vizo za potovanje v Ameriko predsedniku kitajske nacionalistične vlade
gen. Li Tsung Jenu. Državni oddelek pravi, da bo kitajski general prišel v Zedinjene države le na "privaten obisk" in zaradi zdravljenja. General se sedaj nahaja v bolnišnici v Hong Kongu, kamor je zbežal, ko so se komunistične armade nevarno približale Cungkingu.
Žiri brez zdravnika
Vedno dobim pisma od doma. Veliko je bolezni, posebno T. B. ali pa je želodec pokvarjen in vsega tega je kriva vojna in slaba hrana. Nikdar pa ne omenjajo, da imajo zdravnika v svoji vasi. Ampak še vedno morajo iskati pomoč v bližnjih mestih, to so Škofja Loka, Ljubljana, Idrija in Vrhnika.
Bilo je pred leti, da je prišel zdravnik izjdrije vsaka dva tedna ali en teden v občinsko hišo, kjer je bilo veliko čevljarskih obrtnikov in delavcev, ki so iskali pomoč pri njem. Ko pa je Italija zavzela to mesto, smo imeli pa poslanega zdravnika iz Škofje Loke. Leta 1921, ko-sem jaz rabila pomoč, je bil zelo pohvaljen zdravnik iz Vrhnike, gospod dr. šabec (brat urednika "Glasa").
Vas Žiri leži v takem kraju, da je povsod daleč do železnice. Čeravno ni tako daleč od nas do Vrhnike, če jo popihaš čez gore in doline, to ni zame kazalo. Najbolje je bilo, da se popeljem z avtobusom do škofje Loke, tam se vsedem na vlak, ki pripelje iz Gorenjske strani proti Ljubljani. Na tračnicah v Ljubljani že stoji vlak, da odpelje na Vrhniko. Mislila sem si, kako dobra je zveza. Ob času pridem k dr. Šabcu, kot je moja ura.
Tam sem bila kmalu gotova in to je bil zadnji obisk. Začutila sem, da je želodec že nekam prazen; bilo je že opoldan. Hitela sem na postajo, da ne zamu dim vlak, ki odpelje nazaj proti Ljubljani. Mislila sem si, da bi vsaj kje dobila kaj za pod zob. Tam ni tako kot tu, da lahko dobiš hrano med vožnjo, poseb no še takrat, ko je bilo po vojni in še v tretjem razredu. Vlakov ni bilo dosti, bili pa so točni in dobra zveza je bila, vsaj tisti dan, ko sem jaz potovala.
Torej, kaj potem? Ko se usta vi vlak v Ljubljani, sem izsto pila. Bila je že dolga vrsta pri oknu za listke. Tam je stal policaj in pazil na red. Že sem stopila en korak, da bi ga prosila, če smem iz vrste, da grem malo potolažit moj želodec, toda nisem se upala. Pregovor pravi: "Kdor jezika špaia—kruha strada." Tako je bilo z menoj tisti dan. Ko bi me bil kdo poučil, da lahko kupim vozni listek za tja in nazaj, bi ne bilo treba stati v tisti dolgi vrsti, pa še lačna zraven. Ko je prišel čas, je začel klicat postajovodja: Škofja Loka in druga imena. Vsi se spustimo, da ne zamuaimo vlak.
Ko sem se v vagonu sedla, je bilo že več žensk in deklet tam. Pot se nadaljuje, ura je že pol treh, pot je še dolga. Nasproti mene sta sedeli dve mladi kmeč-čki dekleti. Začeli sta odvijat zavitek in s slastjo so pospravile pod zob. Jaz pa sline požirala, zopet bi rada vprašala, če mi dasta vsaj malo kruha in povedala bi zakaj, da jaz nisem kriva, pač pa vlak, ki točno vozi, da še jesti nemo rem. No zopet se nisem upala. Ko smo se pripeljali na postajo Škofja Loka, smo izstopili.
Kdor se večkrat vozi, mu je znano, da mora kar hiteti. Tudi tu so kmalu zasedli poštni voz iz kolodvora v mesto Škofje Loke. Voznik pravi: "Ni nič prostora, če pa hočete, pa lahko stojite na tem stojalu, ko se stopi zadaj na voz." Res sem si mislila, bolje bo kot hoditi peš. Trdno sem se držala z obema rokama, da me ne zgubijo. Imela sem lep šal čez roko (scarf), ki pa mi pade na tla. Kaj sedaj? Zaklicala sem: "Hej, ustavi, da nekaj poberem!" Hitro skočim na cesto in mu {wmaham, da naj gre naprej.
Ce bi se bil le en moški spomnil in dal sedež meni lačni popotnici, pa še od zdravnika!
Najrajši bi se bila zjokala tam na cesti. Ker je bilo lepo popoldne, sem jo mahnila proti mestu. Tam sredi pota pa dohitim znano osebo, bil je g. Krek iz Suše. Ogovorila sem ga, medtem pa sem opazila, da prigrizuje prave domače suhe klobase in pšenič-ni kruh. Zopet hrana, sem si mislila. (Kot sem slišala, je bil ubit od Nemcev v času, ko so zasedli Poljansko dolino. Ne vem, če je resnica).
Tako sva jo s tem možakom primahala do gostilne pri Otu, tam je bil moj brat zaposlen kot je še danes v škof j i Loki. (Samo drugo delo ima in bolan je ter me prosi pomoči). Najpr-vo sem ga pozdravila in povedala, kako strašno sem lačna, da sem šla od doma že zgodaj. Pravi: "Pojdi notri v kuhinjo." Tam sem dobila kuharico, ki sem jo tudi poznala. Vprašala .sem za jesti. Odgovorila je: "O, gospa Jesenko, prav žal mi je, da vam ne morem z drugim postre-či kot z kavo in koščekom kru-
ha."—"Daj, kar imaš." Postavi mi to na mizo, v kavi pa plava muha, prenizko je letela in padla v mojo kavo. Pogledam brata on mene, pa pravi: "Vrži jo ven, pa bo." O, joj, sem rekla.
Prišel je naš avtobus in sem se odpeljala domov v žiri, da sem se navečerjala v krogu moje družine. Od tedaj je že 29 let, pa bom pomnila še dolgo let, kako sem se vozila k zdravniku iz Žirov na Vrhniko. Vedno bom hvaležna pokojnemu dr. šabcu. Želim pa, da imajo kaj zdravnikov in zdravil, da ne romajo kot sem jaz kot mlada mati šla na tako dolgo pot.
To je bil samo eden dan. Ubogi ljudje, kaj so prestali lakote med vojno in še danes nimajo tistega, kar potrebujejo: Dobro hrano in zdravje!
Jaz se pa štejem srečna, ker sem v tej svobodni deželi. Le spomin še vedno živi na mojo rojstno vas in ljubi dom. Sorodnikom pa pomagamo po svoji moči, in oni z veseljem sprejmejo vse, kar se pošlje.
Anna Jesenko.
1. decembra 1949.
preciznost, naš pisalni stroj	Naglo napredovanje del in
Rog Jsrezhibno funkcionira,	proizvodnje vzbuja delovnemu
ker so vsi deli najbolj precizno	kolektivu želje, da bi bili čim
izdelani. Stroj ni kopija katere-	prej zgrajeni še novi tovarniški
ga tujega tipa pisalnega stroja,	objekti. Zato se je zavezal, da
temveč je konstruktor Matelič	bo s prostovoljnim delom poma-
vnesel naslednje novosti: z eno-	gal pri gradnji. Ko bodo v dostavnim prijemom se jedro stro
"ROG"-NAšI PRVI DOMAČI PISALNI STROJI
Skoraj pod vznožjem Krima, odkoder je le nekaj ur do našega slavnega Kočevskega Roga, raste in se razvija nova moderna tovarna pisalnih strojev in koles. Doslej nosi še naslov "In. titut za izdelavo pisalnih strojev in koles", vendar že razstavlja na zagrebškem velesej-mu naše prve doma izdelane pisalne stroje znamke "Rog".
Pred tremi meseci se je preselila majhna mehanična delavnica s Celovške ceste v Ljubljani v poslopje bivše tvrdke "Uranus" in poznejše Jelačinove mi-larne na Cesti dveh cesarjev. To je bil začetek uresničevanja velike naloge, ki nam jo nalaga petletni plan razvoja narodnega gospodarstva LRS: uvesti proizvodnjo koles in pisalnih strojev. V drugi polovici petletke je treba torej izpolniti tako veliko proizvodno nalogo. Da bo uspešno izpolnjena ta naloga, zagotavlja sorazmerno še majhen, a že čvrst delovni kolektiv, ki slavi svojo prvo zmago z 'izdelavo prvih pisalnih strojev. Ko je prejel proizvodno nalogo, da mora na velesejmu razstaviti pisalne stroje, se je na pobudo partijske organizacije obvezal, da bo vložil vse sile v izvršitev te velike naloge. Toda delavnice so bile šele delno opremljene, primanjkovalo je orodja, strojev, kvalicifirane in nekvalificirane delovne sile, zlasti pa delovnih izkušenj, ki so posebno velikega pomena.
Kot povtiod po'naši domovini, so tudi v "Institutu za izdelavo koles in pisalnih strojev" delovni ljudje dokazali, da ni naloge, ki je ne bi izpolnili, če to nalagata Partija in petletni plan.
S kakšno vnemo so se lotili člani tega delovnega kolektiva te velike naloge, najbolj zgovorno priča to, da, niso poznali delovnega časa. Delali so tako rekoč podnevi in ponoči. Tovariš Pšeničnik iz orodjarne je v celem tednu pred dogotovitvijo pisalnega stroja spal le 13, sicer pa po 16 ali 18 ur tedensko! Mnogo manj časa niso bili pri delu tudi tovariši Vrečar, Rih-t^ršič in Dobnik iz. tega oddal-ka. Ves montažni oddelek, med njimi zlasti tovariš Langerholz, so podaljšali delavnik v pozne nočne in zgodnje jutranje ure. Vsi dnevi so bili nepretrgan delavnik tudi direktorju tov. Zele-niku, ki je bil dejansko tehnični vodja in organizator vseh del, tov. škerlju iz konstrukcijskega biroja in mnogim drugim delavcem, ki so delali tudi 24 in 48 ur nepretrgoma! Razvnela se je borba za dneve, ure in pozneje celo minute, do katere so morali zgotoviti okrog 2600 delov,
od tega nad 1000 rezličnih delov pisalnega stroja. Le s takim vztrajnim in požrtvovalnim delom vsakega posameznika je bilo mogoče narediti v dveh mesecih prvo serijo pisalnih strojev in pripraviti za razstavo na zagrebškem velesejmu pisalne stroje. S tem, da so izpolnili to nalogo, pa so naredili tudi že prvi korak k redni produkciji pisalnih strojev.
Kako pomemben in velik je njihov uspeh, povedo naslednja dejstva: Sama konstrukicja pisalnih strojev zahteva največjo
ja sname iz okvirja, kar je za popravila in čiščenje posebno važno. Enostavno j e mogoče sneti tudi valj stroja. Ker bo tovarna izdelovala tako normalne' kot dolge valje, si bodo nakupovale! mogli nabaviti tudi dolg valj. Pri tem stroju je tudi izpopolnjeno funkcioniranje ta-bulatorjev, kajti valj teče sam, čim nekdo le pritisne na tabulator. To pomeni pri pogosti rabi tabulatorjev pomemben prihranek časa. Pisalni stroj je v celoti izdelan iz domačega materi-jala, kar zagotavlja, da glede surovin za ta naš važni izdelek nismo odvisni od inozemstva.
Delovni kolektiv po tej prvi delovni zmagi z nezmanjšano vnemo dadaljuje izdelavo pisalnih strojev. Istočasno pa izdeluje orodje ter namešča in montira stroje za serijsko izdelavo pisalnih strojev in koles. Tudi pretežno večino materiala za kolesa bo tovarna prejemala iz naših dornačih virov, saj bo v do-glednem času, n. pr. odpadel tudi uvoz brezšiVnih cevi za okvire koles, ker jih bomo pričeli sami izdelovati.
Poldnevno delajo v delavnicah instituta mladi, nadarjeni učenci tretjega letnika industrijske kovinarske šole. Najboljši učenci drugega letnika industrijskih kovinarskih šol v Ce lju, Lescah, Kropi, Muti in Bistrici, ki so se specializirali za fino mehaniko, so namreč bili sprejeti v kovinarsko šolo te bodoče tovarne, da bo vzporedno z
kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev, ki bodo proizvajali pisalne stroje in kolesa.
PO DVAJSETIH LETIH V STARI DOMOVINI
(Piše JOE DOVGAN)
(Nadaljevanje)
No, sem si mislil, saj so fejst
fantje. Pričakoval sem, da mi bodo zaplenili aparat in filme. Ko sem prišel nazaj na vlak, bi bil skoraj zavriskal.
Tako smo zgodaj zjutraj prišli v št. Peter. Tam sem izstopil in vprašal, če gre vlak na Reko. Dosti jih je že čakalo na postaji, večinoma vsi delavci in zato so tudi ta vlak imenovali ^delavski vlak. Tako sem šel naprej—v Ilirsko Bistrico. Spotoma sem ugibal, kako bo tam, če me bodo poznali? Vsakovrstne misli so mi rojile po glavi.
Nasproti meni je sedelo neko dekle. Videlo se je, da potuje od-daleč. Vprašal sem jo, kam gre in odkod. Odgovorila mi je, da je od Gorice in da gre na Reko. Jutro je bilo megleno, kakor je vendno tukaj, dokler se ne prikaže sonce.
Ko se je vlak ustavil v Ilirski Bistrici, sem izstopil in si ogledal mesto—ravno takšno kot pred dvajsetimi leti. V čakalnici sem vprašal, če lahko tam pustim stvari. Neki moški mi je potrdil, in mi dal listek. Ko sem se tako pogovarjal z njim, sem mu povedal, kdo da sem.
"Jaz sem pa Frane Žokov iz Trnovega," mi reče.
Dogovorila sva se glede moje prtljage, nakar jo uberem po pesti. Ljudi še ni bilo dosti, tu pa tam kakšen človek. Vprašal sem nekega mimoidočega moškega, če gre kakšno vozilo proti Šem-bijam. šli so le tovorni avti, toda bilo je še prezgodaj. Sklenil sem, da bom udaril kar peš po stezici, saj je le eno uro hoda. Tako sem počasi hodil po isti stezici, po kateri sem pred tolikimi leti že večkrat hodil.
Nič se mi ni.mudilo, vsako toliko sem malo postal in si ogle-
dal znana polja. Nič se ni spre menilo, le cesta je bila malo šir
zravnana. Poznal sem vsako nji vo in vedel, kako se imenuje ta ali pa oni hrib, dolina itd.
Jutranje sonce se bo kmalu pokazalo, zrak je tako svež, da ti kar prsa razširjuje. Čutiš v prsih nekaj lahkega, ko požiraš tisti zrak. Kot da bi ga nikoli ne bilo dovolj.
Prišel sem na ovinek, videlo se je cesto in stezico proti vasi mojih domačih. Skušal sem si predstaviti, kako bo doma, kakšno bo svidenje po dvajsetih letih. Pisal sem jim, da bom prišel domov, toda že dolgo časa je bilo od tega in niso vedeli, če res pridem ali pa ne.
Nasproti je prihajal neki človek s koso na rami. Mogoče ga bom poznal? Pridem do njega, ga pogledam, on pogleda mene, toda se ni dosti zmenil zame. Šel je mimo in šele ko sem napravil kakšnih deset korakov, sem se zopet obrnil in ga poklical po imenu. Ustavil se je in me vprašal:
"Kdo pa ste vi?"
"Kaj me ne poznaš?"
^0 sera mu povedal, kdo sem, se je začudil:
"Kaj ti si Jože? Slišali smo, da prideš, toda jaz te ne bi nikoli poznal."
Malo sva se pogovorila in šel sem naprej. Srečal sem še dosti znanih ljudi, ki pa me niso poznali. Z vsakim sem nekaj govoril in tako sem prihajal vedno bližje domu mojih staršev. Srečal sem tudi otroke 10, 11, 12 let stare, ki so šli v šolo, ker v Šembijah niso imeli višje šole. Tega pred dvajsetimi leti ni bilo, da bi pohajali v višje šole.
(Dalje prihodnjič)
glednem času v obstoječih in novih tovarniških objektih nadomestili še manjkajoče stroje, bo po tekočem traku del za delom kolesa in pisalnega stroja prihajal v orodjarno in montažni oddelek. Strokovnjaki te naše bodoče tovarne pa se prav gotovo ne bodo zadovoljili samo s proizvodnjo dosedanjih tipov koles in pisalnih strojev, ampak bodo vnesli v to našo mlado fi-nomehanično industrijo tudi novitete. Tudi pri tem bomo kakor v neštetih primerih, pokazali, da znamo izdelovati kolesa in pisalne stroje sami in celo boljše, kakor v tujini.
"Slovenski Poročevalec
ŠKRAT
Urednik "Glasa" je zapisal 'sledeče: "Z glavnimi odborniki, med katerimi so tudi uredniki bratskih glasil, ki nočejo ali ne znajo izpolnjevati svojih dolžnosti, ki kršijo načelno izjavo ali točke pravil ali katerim prične rojiti po glavi diktatorska oblast, delegacija na konvencijah enostavno pomede in jih nadomesti z drugimi." Pošteno pove-
wvaiiic, ua uu v/^pureuno z -------=»...... ^	r-
njeno rastjo rastel tudi kader —Konvencija SDZ se vrsi
spomladi, Icandidatje za uredniško mesto se oglašajo.
*
^a, konvencije se bližajo. S konvencijami pa tudi časi, k" posamezni kandidatje moleduje' jo za podporo.
*
Zadnjič enkrat je ' urednik "Glasa" zapisal, da je bil v svetovni vojni član Jugoslovanskega republičanskega združe*
IV.	KJlia.	Oil-	^	i.	O--
ša in tam pa tam malo bolj ^ Ameriki. Glej ga spaka, tu
pa nismo vedeli. Zapisano je nekje, da je bil šabec takrat zaposlen pri Zotti-ju v Nev/ Yorku> ki je z denarjem avstrijskega cesarja izdajal "Slovenski narod."—Vedno je s svojo paioetj^^ en korak zadaj.
"Glas SDZ" je postal politi' čen list. Samo prvo stran poglejte. Ampak to je "palitika" Antona Šabca. Začel je s politik^ cesarja Franca Jožefa in tak° nadaljuje.
Uredniku "Glasa" še ni vrana možganov izpila. Prebrisan J® dečko. Tudi možgani se mu n® kisajo in pamet mu ne P®®®' ,Kadar sam no,ve, kako bi napi' sal kaj dobrega za članstvo, P°' streže jim s člankom urednik® "Prosvete." Prepisoval bi vsak tepec.
Kaj pa če bi urednik "Prosve-te" poslal za priobčitev v "Glasu" kakšno pojjasnilo, kakor g^ je to poslal A. D. zaradi citato^ iz istega članka, na katerega se opira Šabec? Bo "svoboda tiska?"
Naročajte, širite 'Enakopravnost!"
tn

Buy Chrisfmas Seal«
Help Stamp Out TB
decembra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
SPOMIN NA TALCE
Največji zločin italijanske ®ltupacije v Ljubljani je bil umor talcev dne 13. oktobra 1942 ^ Ciril-Metodovi ulici. Umorili jih pred hišo nekdanjega ba-in poznejšega predstavnika Itonsulte ter organizatorja bele Sarde dr. Marka Natlačena, ki J® istega dne zjutraj prejel ka-Za svoje izdajalsko početje, rečemo — zločin italijan-% okupacije, je to premalo re-^^0' To je bi tudi zločin doma-
čih
izdajalcev in okupatorjevih
^3.pcev, kajti italijanski faši-sami ne bi znali iz ječ sodi-ter iz zaporov v šempetrski belgijski kasarni izbrati iz ^®like množice jetnikov za tal-^ prav tiste ljudi, ki so bili v ^^obodoijubnosti in upornosti "^Jbolj odločni.' Takega izbira-se okupatorju tudi ni bilo lotiti, ker je imel na raz-velik aparat hlapcev in '^^■jalcev, ki je fašistične krv-zalagal z rezervami talcev. ^3. oktober 1942 je bil siv, ''^^Slen dan. Ciril-Metodova uli-^ je bila ves dan polna faši-
ca
stičnih
sta
čet. Popoldne po peti uri
se pripeljala pred poljansko
^^nazijo dva kamiona skvadri-v črnih uniformah. Skva-
faši
so bili pijani in tulili so
'^stične pesmi, ko so se raz r;®talili po gimnazijskem dvori-Nekaj minut pozneje sta se .'"'peljala v luksuznem avtomo-^ Vojaški duhovnik in fede-Skvadristi so na vsakem postavili mitraljez. Malo Šesto uro se je pripeljal vekami jon in na njem so bili

vklenjeni ljudje. Spravili
jih
Jih na dvorišče in potem 30
fred
^ skupinah vodili na ulico
zid in tam postreljali. V
skupinah jih je bilo po pet, zadnjL pa devet. Pred vsako . ^^0 so ljudje V okoliških hi-j" slišali vzklike junakov-mu-^likov: živela svoboda! Umi-.
za .Jugoslavijo! Fašisti s(f ^I'isce razsvetliali z reflektor-
ji, po ulici je tekla kri. Preden je padla zadnja salva, so slišali ljudje tudi besede: "Nočem teptati slovenske krvi!"
Tako je vzkliknil mladi Pavle Magdič, ki je slekel suknjič in ga vrgel čez lužo krvi, ko je stopil na morišče. Svojci tega junaka so dobili naslednje njegovo zadnje pismo, napisano na list, iztrgan iz beležnice. Na eni strani stoji:
"Tudi življenje za domovino! Poljube vsem. Pavel — nekaj minut.pred ustrelitvijo v poljanski kasarni 13. 10. 1942 ob 18:24." Na drugi strani listka pa: "Vsi gremo pogumno v smrt! Ob 18:35."
Na teh vrsticah ni videti prav nobenega predsmrtnega drgetanja. Pisava je lepa in čista, kakor so bile duše vseh, ki so umrli, ponosno vzravnani, za svobodo in pravico.
V svojih zapiskih iz šempe-■terske kasarne najdem naslednje odstavke:
Vest o koncu bivšega bana Natlačena nam je v torek 13. oktobra zjutraj prinesel, kakor vse druge vožne novice, brivski mojster, ki je hodil vsak dan v kasarno. Čeprav smo vedeli, da bo spet padlo precej talcev, ni nihče razmišljal, kdo ytegne biti med njimi, kakor tudi vojaki ne razmišljajo, kdo bo padel pri prihodnjem napadu, ki ne more biti brez žrtev.
Sicer pa — kaj je smrt ? Mnogokrat edina in najboljša rešitev iz nesreče in trpljenja, drugače pa tista srečka, ki jo vsak človek enkrat zadene. V ječi se o smrti sploh le malo premišljuje. Jetniki so tako zatopljeni v preteklost in bodočnost, da se trenutno veliko vprašanja njihovega življenja: biti ali ne biti kar zgubi v temni in gluhi daljavi.
Dopoldan 13. oktobra je potekel mirno med sprehodi po dvorišču in med razgovori na
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega Znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St.	HE 2730
hodniku. Popoldan po četrti uri pa je nastal čuden nemir. Lopu-tala so vrata pisarne in ograje, po hodniku so doneli težki, nervozni koraki, slišalo se je tudi udarjanje puškinih kopit ob tlak. Okrog pete ure so se koraki ustavljali pred posameznimi celicami, rožljali so zapahi in pisarji so klicali imena jetnikov. Vodja pisarne, ki smo ga poznali kot zelo mirnega človeka, je imel čudno hripav in negotov glas. Za obiske je bila ura prepozna, za zaslišanje pa so iz-klicali preveč imen.
Pavle Magdič, ki so ga poklicali med zadnjimi, je takoj vedel zakaj gre. Ko je stal pred celico številka štirinajst, je tako glasno zaklical: "Za talce gremo, zmaga bo pa le naša!" — da smo ga slišali tudi v zadnji celici na hodniku. V naslednjih trenutkih so se tega zavedli tudi ostali, ki so bili poklicani iz celic šempetrske kasarne ali pa pripeljani iz ječ sodišča in, belgijske kasarne.
Zvečer smo slišali od daleč strele in ves večer je bilo v celicah mrtvaško tiho.
Ječe imajo sicer debele zidove in trdne zapahe, a tudi v nje marsikaj hitro prodre iz zunanjega sveta. Še pred pravo nočjo smo zvedeli, kako so v Ciril-Metodovi ulici umorili štiri in dvajset talcev, naslednje jutro pa nam je bila znana nova morija v gramozni jami, kjer je radi izdajalca Kukoviča padlo še osem naših tovarišev. Slišali smo ogorčen krik žene inženirja Petra Kresnika, ko so ji v pisarni kasarne sporočili, da so ubili njenega moža, zvedeli smo kaj hitro, kako ponosno in smelo je Magdičeva sestra krvnikom izrazila svoj prezir in dobili smo tudi pravo sliko veličastnega dostojanstva, s katerim so svojci drugih žrtev pre,-našali svojo žalost ter se krepili in dvigali v uporništvu. Pred zidom Ciril-Metodove ulice in v gramozni jami umorjeni talci so
nam bili živo pred očmi. — Vsi tisti, ki so kot prvi stopili pred puške, in tudi oni, ki so čakali na strele, stoje v lužah drvi poleg trupel svojih tovarišev, so z vzkliki izražali trdno vero v zmago pravice ter tudi svoj prezir do fašističnih krvnikov in njihovih hlapcev.
Po umoru v Ciril-Metodovi ulici ni bilo v obeh ljubljanskih dnevnikih običajne objave, da sta "visoki komisar za ljubljansko pokrajino in poveljnik ar-madnega zbora ukazala ustreli-tev ljudi, ki so zanesljivo krivi terorističnega in komunističnega delovanja."
Morilcem pa se ni zdelo več vredno in potrebno, da bi prikazovali nekakšno ugotavljanje "zanesljive krivde".
Nedolžne ljudi so morili Italijani že od prvih dni okupacije. V Ljubljani je bila kot prva zahrbtno ustreljena 29. junija 1. 1941 Nada Grisogono, mesec dni pozneje pa so na cesti v Rožno dolino ubili znanega prešerno-slovca dr. Avgusta žigona, ko se je zvečer nič hudega sluteč, vračal domov. Zvečer 1. decembra 1941 pa je bil ubit na Can-
karjevem nabrežju predsednik trgovskega združenja Viktor Meden. Po poročilih mestnega pogrebnega zavoda je bilo do spomladi 1. 1942 na pokopališče pri Sv. Križu pripeljanih 77 pobitih ljudi. Med temi žrtvami razbesnele italijanske soldates-ke in fašistov je bila tudi cela Cukova družina i z Podutiške ulice: mati, oče in dveletna hčerka. Iz teh umorov v sami Ljubljani vidimo vso podlo laž ugotavljanja zanesljive krivde.
Prvi talci v tako zvani ljubljanski pokrajini so padli 28. aprila 1942 v Radohovi vasi, štiri dni pozneje, ko sta tako zvani visoki komisar in poveljnik XI. armadnega zbora razglasila, da bodo v primeru vsakega izgreda usmrčeni talci izmed oseb, ki si zanesljivo krive terorističnega in komunističnega' dejanja. Avtorja tega razglasa sta že prej skrbela, da so italijanski vojaki in fašisti morili naše ljudi. Poveljnik XI. armadnega zbora general Robotti je že v jeseni 1941 izdal zaupno povelje, naj vojaki uporabljajo orožje, če bi jih kdo ogrožal ali tudi samo razžalil. V tem povelju je bilo obljubljeno, da dobi vojak, če ustreli civilista, mesec dni
ZAVAROVALNINO
ppoti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdico++07l8
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
dopusta. V drugem povelju pa je bilo rečeno, da ne bo nihče klican na odgovornost, če bi v dobri veri prekoračil dovoljeno mero.
Ko se spominjamo 13, oktobra 1942 umorjenih talcev, častimo tudi spomin vseh žrtev divjaških okupatorjev in domačih izdajalcev. Za vse te žrtve veljajo zadnje besede prvega v
Ljubljani ustreljenega talca. To je bil odlični član šentjakobskega odra mladi Ernest Eypper, po rodu Francoz, ki so ga ustrelili 1. maja 1942. Pred smrtjo je kriknil fašističnim morilcem v obraž naslednje besede največjega italijanskega pesnika Danteja: "Svoboda, ki tako si draga, kot ve le ta, ki zate da življenje!"	S.P.
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
CVETOČA POMLAD
(Nadaljevanje)
j(> ° je bilo spet nekoliko tise, Ig k oknu. Odprl ga je in nanj. Daleč nekje, že ^asi, so še vedno peli zvon-
k ' se pelje njegova hči.
^Of ■
to
i)q Popoldne in vse poslej
'	njegova.
^•"Dk	dejal z neko
cIq °Btjo. Odhajajo in se ne bo-
vračali, tujci bodo. Še
mislil dalje, je bila otrok, danes bo že žena. čudovito hitro svojo pot, človek ne opaz.i. Ko pa ga io ^ prestraši. Tako pojde-°^asi vsi. Vsak bo šel svojo
pot, spomnil se bo nekoč in kratko malo odšel. Trideset let jih že preživljam, skrbim zanje in zdaj, zdaj jih ni.
Imel je občutek, da jo je še včeraj videl, kakd se je igrala na pomladnem soncu na trati, danes pa postane žena.-^-Kako je to čudovito.
Nato pa se je spet ozrl po polju. Dan je bil jasen, čeprav je bila visoka zima. SoA.ce sicer še ni zašlo, vendar je ura morala biti že pozna. Tam zunaj so ležale njive, a pod globokim snegom. Ena sama ploskev je bila, na kateri je ležalo sonce. Toda sneg se ni talil. Ivje na vrbah
je kljub temu rahlemu soncu močno cvelo.
Zdaj ga je obšlo drugačno občutje kakor druge krati, kadar je gledal to polje, kjer je bila tudi njegova zemlja.
Hotel sem, si je dejal, ustvariti nekaj, kar naj bi veljalo večno, kar naj bi bilo boljše, kakor vse drugo, kar je veljalo doslej. Pa nisem naredil ničesar. Hotel sem napraviti veliko stvar, da bi olajšal življenje svoji družini. Ampak oni tega nočejo in jaz sem prestar.
Ali je bilo vse neumnost, kar sem izmislil? Kaj ni bilo zato, da bi bilo življenje lažje? Saj plug delamo zato, da človek orje in mu ni treba prekopavati zemlje z motiko ali.pregrebati z rokami. In ako kaj zamisliš, mar ni zato, da bi se tako opomogel?
Ali pa je vsajeno v človeško srce, da hoče človek, to bedno bitje, ki vendar ne more samo I zase živeti, da naposled le hoče
nekaj sX^ojega, vsaj majhen košček, da hoče svojo kočo, čeprav še tako majhno in borno, da hoče s svojim možem ali ženo prebivati zase, zase sejati in žeti, in za svojo družinico, in najsi je to stokrat slabše? Ali pa je to samo izrodek, pokvarjenost? Saj nekateri bodo še dolgo s cepiči mlatili, čeprav že drugi zdavnaj delajo s strojem, ker je stroj hitrejši. Toda; oni ki mlatijo s cepiči, mislijo, da je to lepše in nekaj zrna prihraniš, ko čisteje iztolčeš, in ne mislijo, da pri tem toliko zaješ, kakor prihraniš.
Ne, si je dejal odločno: to je popačenost življenja. Življenje si človek vendar sme tako urediti, da je lažje, prijetnejše, da je več prostora in več kruha. Samo to je pravilno, drugo je zmota in čeprav jo večina ljudi zagovarja. Mi pa moramo ustvariti nekaj takega, kar bo drugačno, boljše, kar bo življenje

m ohim/s: pcM m bilk
II con happen right on your block . .. Kids hear things, kids repeat things, and all too often some undeserving youngster comee home in tears.
You owe your youngster aild family protection against this kind of attack. You owe them financial security. And . .;
The best way we know about to find financial security is through the regular purchase of t/. S. Savings Bonds.
U. S. Savings Bondis are the safest, surest investment you can make. You can have them purchased for you automatically, through the Payroll Savings Plan where you work or—if this method is not available to you— through the Bond-A-Month Plan where you bank.
Remember—U. S. Savings Bends pay you 4 dollars for every three invested, in ten years!
smsmM'
US. 5%^
ENAKOPRAVNOST
olepšalo, pa če se pri tem vse razbije; kdor gre, prav, kdor pa ostane, da se bo hotel podvreči, s tem bomo delali. Napravili bomo prijeten dom, veliko stvar,. da bodo ljudje občudovali. Napravili bomo majhen krog in bomo živeli kot celota in ne posamezno.
Potem pa je privlekel od nekod steklenico z žganjem in močno nagnil: danes ga je bil potreben.
Kadar zapoje prva piščalka na vrtovih, narejena iz vrbove mladike, kadar so v zraku prvi metulji in prve žuželke, tedaj je žc prijetna pomlad.
In tako pomlad je naslednje leto opazila Katica Radohova. Tu za hišami in na oni strani jarka, kjer je dom njenega očeta, Magdičevih. Tam je morala biti vsa majhna družinica, ki jo bržkone vodi še vedno Tinek, vsaj zdaj, ko še ni posebnega
dela. Tako so pele vedno njegove piščali. In to kriči njihov najmlajši: Tonek. Tisti bo največji kričač pravi strigalica. Kajpa, bosi so, kakor je bila vedno tudi ona. Noge imajo rdeče od hladne zemlje, zvečer bodo močno kašljali od prehladov. Vendar, kdo bi gledal na vse to: saj je pomlad. In to je dovolj prijetno.
Jarek ob kolniku je.poln kalne vode, ki počasi teče dalje na dolenjo stran. V gozdovih "morajo biti že zdavnaj prve tulpike in prvi kuroslep.
In nekoč, čez nekaj let, se bo tudi njen paglavec, ki ga zdaj nosi pod srcem, igral v družbi drugih na trati. Slej ko prej bo takrat tudi takšna pomlad, otroci bodo še vedno delali piščali in vse bo tako kot zdaj. Naj gre, naj uživaipomlad, ko je je človek tako željen. In ko je je v resnici tako malo. Ko ti je deset let, se je še ne zavedeš ne, in ko bi jo
moral začeti uživati, tedaj je je nenadoma konec, še preden se zaveš. Prešel si jo, kot bi imel zavezane oči.
In za Katico je bilo vsega konec, preden se je zavedala.
Nikdar ni tako močno čutila vonja cvetja kakor to pomlad. Nikdar niso bili vetrovi tako mehki kakor zdaj. A še nikdar ni bila Katica tako daleč in hkrati tako blizu pomladi kot zdaj. Samo—zanjo je bilo vse prepozno.
Živi v majhne mdomu, kjer jc gospodinja. Ob njej je njen mož, njegova mati in njegova slepa sestra in ona je med njimi. Povrhu bo imela otroka ...
Tam na oni strani kolnika, kjer je očetova hiša, pa gre ta-čas mimo razkošna pomlad in piska na piščali...
V "Enakopravnosti" dobite ^edno sve&e dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
stran 4
ENAICOPRAVNOST
1. decembra ]94D.
MIROSLAV KRLEŽA:
BITKA ^ PRI BISTRICI LESNI
(Nadaljevanje )
Ko je sporočil svojemu vagonu sv6jo misel, so ljudje skomizga-li z rameni, kimali z glavo, plju-" vali in se zopet zleknili na slami, trudni in ločni, glasno zehaje, vsi zgrizeni in prebodenih lic od ostre rezanice na podu vagona.
Toda ta misel je v Loborcu Štefu grizla in vrtala ves čas potovanja. Kaj ti spet bodi na fronto, ko to ni prav? Saj je že bil zunaj v jarku, preležal je zunaj že svojih sedemnajst mesecev. Niti dopust mu niso dali, ki mu pritiče po vseh pravilih; pa šo čevije so mu ukradli in ramo mu razmesarili in tako krva-spet pognali ven!
Bilo je tiho nedeljsko jutro in iiicgle so se kadile na vzhodu, le tu in tam osvetljene od komaj opaznih marog svitanja. Četa je stopala skozi gozd, v blatu in deževnici, slišati ni bilo drugega kakor žvenketanje orožja, lopat in svetilk. Čutil si na desno in na levo poti ogromni gozdni masiv. Loborca Stefa pa je vrtala zmerom ena in ista misel: da se je tam doli v vasi, kjer so preno. čili, splazil v hlev In zakopal v gnojišče ter tako ostal do noči, bi se bil rešil vsega in bi se mogel vrniti. Ranjen je, krvavi, nekje bi ga sprejeli v bolnišnico. Rešil bi se vsega in ne bi se mu bilo treba mučiti kakor žival.
Četa se je ustavila v poltemi na neki jasi; častniki so.-čakali telefonskega povelja, moštvu so pa dali odmor.
Ljudje so zavohali bitko. Že dva dni je šlišati topove, nekdo tam spredaj iz prvih parov pa z ostrim, priskutnim glasom pripoveduje, da se nikakor ne more spomniti, kakšen je v obraz tisti ruski človek, ki ga je zadnjič, ko je bil tu zunaj, zabodel v živo meso. Pod bukev se je skril ruski osel, toda on ga je z bajonetom izbezal iz listja in Rus ga je v tem rvanju ugrizel, tu, poglej, v levi kazalec, še zdaj se pozna sled ugriza globoko do kosti. •
Dišalo je po mokrih jelovih deskah, iz katerih so divizijski telefonisti tam na jasi zbili svojo kolibo, in kadilo se je; eden telefonistov je umival kotle in pripovedoval ljudem, kako so na taisti telefonski drog pred dvema dnevoma obesili vohuna. Po-želel si je, da bi se pred smrtjo najedel sliv in kruha, pa so mu dali sliv, naj se jih naje. Toda ni mogel gristi, tako je bil prestrašen, pa so se mu cedile nazaj in je bilo videti prav kakor da mu iz ust teče kri. Pa ni bila kri, ampak slive!
"He-he!"
"Niti kruha ni mogel gristi, ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izbor no zdravilo, da vam ugtavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd. — IV 9611
temveč ga je zmlel v dlaneh in stresel po blatu, da ostane pticam!"
"Kaj pa počne naš Ruckner? He-he?"
"Ah! Njemu je bolje kakor nam!"
"Menda mu je res bolje!"
"Bil je dober človek, škoda zanj!"
Besede so razodevale, da je tale "naš Ruckner" po vsej priliki užival iskrene simpatije stotnije in da so ga imeli možje radi in so ga spoštovali. V ci-vilu je bil pisar in precej je bil, prestradal po podeželskih občinah, potlej pa mu je uspelo, da se je splazil v smrdljivo sobo visoke deželne vlade na Markovem trgu in tam z ravnilom črtal registre ter polnil predalčke s številkami in besedami.
Tale "naš Ruckner" je bil prebral v svojem življenju nekaj knjig o tem, da ni boga in da bo demokracija brezpogojno in zagotovo rešila svet in vse to se je zmešalo v njegovih možganih; dokaj si je belil glavo, kako je prav za prav s tem bogom in s to demokracijo. Ruck-nerjevi živci so bili že zdavnaj precej zrahljani in obisti so mu bile onemogle kakor predrto re-šeto. To vprašanje svojih živcev je krstil za "živčno desorgani-zacijo", a o obistih je vedno govoril kakor o nečem, kar ima svojo posegno razkrojevalno tendenco in "to—da je—ono"! S temi — "da je to ono", je menil Ruckner, da rešuje prev tisto najskrivnejše in najtajnejše v življenju. Čutil je, kako mu gni-jejo in izpadajo zobje in kako mu žleze (neke mastne strupene žleze globoko v njem) ne funkcionirajo kakor treba. Vse v njem je propadalo. Srce mu je nepomagano trepetalo v množici dogodkov in čutil je svoje gnilo srce, kako trepeta in kako
DELO DOBI IZURJEN MESAR
Vpraša se pri VESEL QUALITY MARKET
14340 Si. Clair Ave. LI 1666 ali pa zvečer IV 2052
HIŠA NAPRODAJ
Diana Ave., blizu E. 140 St. in Blvd. Moderna hiša s 6 sobami: vse čisto znotraj in zunaj. Garaža, lepa lota, cementiran dovoz. Lahko takoj prevzamete. Cena $10,500. Za podrobnosti pokličite
J. K N I F I C 820 East 185th Sh
KE 0288	—	IV 7540
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
EUCLID POULTRY
549 EAST 185 ST., KE 8187	Jerry Petkoviek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA; Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
Letna seja druš+va 'Naprej' št. 5 SNPJ
članstvo društva "Naprej" se splošno vabi, da se udeleži LETNE DRUŠTVENE SEJE, ki se vrši v
NEDELJO, 4. DECEMBRA
ob 9. uri dopoldne v Slov. nar. domu.
Po seji bo tudi nekoliko prigrizka
mu nohti sami od sebe rastejo kakor mrliču; premišljevaje o tem, da je to — ono, je živel žalostno in nesrečno, preden so ga uvrstili v bataljone in dvakrat obstrelili. Ko je bil še v civilu, se je najraje sprehajal po nasipu smrdljivega kanala na koncu mesta, po katerem sta se valjala blato in smrad vsega mesta in so skakale podgane, velike kakor kunci. Ruckner si je v tistem času zgradil dokončen in sila žalosten svetovni nazor, čigar temeljna misel je bila, da obstoji vse mesto prav za prav samo zaradi tega smrdljivega kanala. Ljudje se koljejo in trpijo, požirajo kalorije in popo-tujejo, pišejo knjige o tem, da ni boga in da bo demkracija rešila svet, to pa vse samo zato, da bi v poslednji posledici iz vseh muk in idej stekel takšen črn in blaten kanal. Ta pesimizem se je v Rucknerju po njegovi frontni izkušnji le se utrdil in čedalje bolj je dvomil tudi o demokraciji in ni maral niti več misliti nanjo. Vseeno! Demokracija ali nedemokracija! Vse se bo nazadnje le končalo v blatnem kanalu!	'
V vasi Bistrici, kjer so prenočili, se je Ruckner speč al s ko-vačico, ki jo je spoznal še pred dvema letoma, ko je hodil tod. Ta kovačica je bila rodilja, ki so ji ustrelili moža, pa je tako ostala vdova š petimi otroki. Tisto noč je ostal Ruckner pri ženi in v vsem tem ni bilo nič posebnega. Topla postelja, mnogo rdeče in belo progastih pernic, močna potna ženska bedra v perju in daleč nekje godrnjanje topov. Neki jezdec s svetilko je brodil po {platni cesti in slišati je bilo, kako konj težko vlači kopito iz blata. Usipala se je megla. Ruckner se je spomnil, da je pustil svojo pipo na mizi v kuhinji (tlakovani z rdečo opeko), in prav ta hip se mu je za-zdel pi-av ta prostor, po katerem brodi jezdec, nenavadno globok. Zajokalo je dete v sobi, on pa stoji tukaj bedast, bolan, zapuščen. Oh! Kanal! Vse to je blaten kanal!
Tako so ga našli naslednjega jutra v seniku, kjer je visel na debeli gredi. V levi roki je držal
pipo in je nenavadno globoko pretresel Vida Trdaka. Bila sta skupaj v istem paru in kadar so ukazali: dvoredi na desno, se je Vid obračal okoli Rucknerja kakor krilo okoli vratnice ter skočil vedno k Rucknerju v par; tako sta se mnogo pogovarjala med seboj bodisi v paru, kakor v vozu in v vojašnici; Ruckner je vedel za Trdakovo skrb, toda nikoli ga ni tolažil.
"Ti boš umrl in tvoji otroci bodo umrli in jaz bom umrl, pa se zaradi tega nihče ne bo razburjal ! Lepo te prosim! Kaj misliš, da ne poznam jaz Markovega trga? Ti misliš, da sedi tam tisti stari kratkovidni pisar in do polni cigarete Riz-Abadie — kaj? He-he! Nikogar ni tam! Niti tistega starega ne! Vse to pojde v črni kanal!"
"Poglej! Tukaj je bil, še včeraj je hodil tod, zdaj' ga pa ni več ! Izstopu je enostavno iz dvoreda!"
Poleg Vida Trdaka so možje brili norce iz bataljonskega zidarja Viktorja, ki je dobil od majorja dopust samo pod pogojem, da odide domov in ustreli ženo kakor psico, ker ga je na najpodlejši način varala s starim mlinarjem (medtem ko je sam tu na fronti krvavel, je žena zapustila dom in se preselila v mlin), a Viktor se ti vrne, ne da bi bil kaj opravil!
"Poslušaj me, Viktor, mu je dejal bataljonski poveljnik pred *odhodom na dopust. Iz fronte te puščam! Prav! Toda daj mi moško besedo, da boš tisto svojo psico na vsak način ustrelil!"
"Tu jo imate, gospod major! Na mojo moško besedo! Ustrelim jo kakor psico!"
I zidar Viktor je odpotoval s s fronte, pa ni ustrelil žene! Kje je tvoja moška beseda, Viktor? He-he! Viktor!
Iz telefonske kolibice so stopili častniki (vsi v kavčuku in gumiju), zajahali konje, ob bataljonskem telesu so se razlegala povelja in vse je spet krenilo, težko in trudno.
Mož, ki je odločil usodo naših junakov v bitki pri Bistrici Lesni, se je imenoval' Rikard Wei-sersheimb, Ritter von Reichlin-Meldegg und Hotenthurm, bil
V BLAG SPOMIN
ob drugi obletnici prerane smrti naše predrage in nikdar pozabljene soproge, matere, stare matere in sestre
IVANKE RENKO
Blagopokojnica je zafisnila svoje mile oči za vedno dne 29. novembra 1947 leta.
Hladna Te zemlja že leti dve krije,
mirno in sladko v grobu zdaj spiš,
konec je zdaj Tvojih muk in trpljenja.	'
Luna in zvezdice svetijo na samoten grob,
kjer spava naša ljuba soproga in mati,
katero smo tako ljubili, a je nismo mogli rešiti.
Ni ure ne dneva, da bi ne bila v naših mislih.
Naše oči Te zaman iščejo. Tebe od nikoder ni,
a duh Tvoj bo živel do konca naših dni!
Počivaj v miru—snivaj sladko, nam predraga,
enkrat skupaj se bomo združili takrat veselo bo snidenje za vekomaj!
ŽALUjOČI OSTALI;
JOHN RENKO, soprog ALBINA MRŠNIK, hči,
FRANK in PAUL, sinova v 6 vnukov, 4 sestre in dva brata ter več drugih sorodnikov
pa je v činu generalštabnega podpolkovnika in operativni šef tiste armadne skupine, v kateri se je naša zagorska četa izgubila kakor komaj opazna črta, potegnjena z rdečim svinčnikom na sivi, križem kražem počrtani karti ena proti pet in sedemdeset tisoč.
Na tej karti gospoda podpolkovnika ni bilo videti, da je bila vsa krajina preluknjena od granat (kakor da so zemljo zmrcvarili pobesneli merjasci) in tisoči, ki so se tistega jutra premikali nevidni in tihi po re-brih in globelih terena, niso bili videti kakor kupi ranjenega in gnojnega mesa, ampak so bile nami na modre vijugaste črte rdeče puščice, naperjene z ostri-ruskih postojank. Na koti tri sto trinajst je stala zidana kapelica s. pločevinastim razpelom, globokih zarez izstrelkov. Neko vsa izbrazdana in ogoljena od nemško poveljstvo je nabilo na zid črno tablo z imeni devetin-dvajsetorice, ki so jih že pred tremi meseci pokopali v skupen grenadirski grob. To so bili gre-nadirji neke udarne kolone, ki je prodirala preko kote tri sto trinajst na vzhod, potem pa se je na tem mestu fronta dvakrat zlomila in Rusi so prodrli preko kapelice, zdaj pa so jo v
umiku in premikanju nazaj zopet opustili. Ta golovček, porasel z nizkim grmičjem, je obvladoval vso okolico in z njega je streljal pogled daleč preko potoka in polja, preko brazd in jablan do vasi, kjer se je po polnoči obesil "naš Ruckner", in da Ije do gozdnega kompleksa, kjer si z dobrim daljnogledom jasno razločil porušeno i n pogorelo postaja in kjer so bile zakopane prve zagorske postojanke.
Ta kota tri sto trinajst je bila za vse vkupni razvoj odno-žajev velikega pomena, nekakšen vogalni stožer, okoli katerega so se sukale vse kombinacije gospoda Rikarda Weiser-heimba in njegovega dvojnika na ruski strani, barona von Fre-deriksa, gentlemana s srebrnimi ostrogami, boljarskim naslovom iz petrovskih časov, in, z visokimi odlikovanji. Tale baron von Frederiks je bil po Weisersheim-bovem najglobljem strokovnem prepričanju bedak, diletant, ne-znalica in "pacer".
"Idiot! Da je tisto svojo ka-zansko brigado, ki mu je včeraj tu izkrvavela, vrgel štiri in dvajset ur prej v linijo, bi se bilo zgodilo vse ravno narobe! Tako jpa! Pokazali bomo temu *pa-cerju', kdo smo in kaj smo!"
Tako je torej Rikard Weisers-
heimb Ritter von Reichlin-Mel-degg und Hotenthurn, kakor da igra šah z baronom von Fi'C-deriksom, svojim nasprotnikom onkraj fronte, prekrižal koto tn sto trinajst z rdečim svinčnikom in potegnil preko nje črto svojih kombinacij, to pa je P"' menilo za brigado naših muce-nikov (ki se je sveže zglaje"^ in še s skladiščno kafro posuta utaborila za meglenimi gozdovi) > da bo zagazila v kri že naslednje jutro, prav na samo božjo nedeljo.
Malodušnost v ljudeh je rasla od koraka do koraka in vsi so čutili v drobu kakor nekakš®" kamen, ki človeka sili, da bi s® ustavil in prav pošteno, poscai« vsak hip je kateri stopil iz dvO" reda, šel k jarku, potem pa st®" kel, da dohiti svoje mesto, 18%° da je od tega živčnega letanj® rožljala oprema na ljudeh kdr okovana zaprega na tezk' tovornih konjih.	_ -
(i^aijb prmodnjlč)
Naročajte, širite in 'Enakopravnost!"
klavir naprodaj
čisto nov klavir Lester hen s popolnim "keyboard" ^ proda poceni. Pokličite med 1"' zj. in 2. pop.
sk 7953
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EACLE ZNAMKE
THE MAlf CO S BASEMENT
Otroške potrebščine za darilci

"S
KEAATHTEY
Bombažne pletejie 2-komadne obleke
1
.95
Kratke hlače z elastiko zadaj i" naramnicam ali boxer kratke hlaCe v solidnih barvah, lepe pisano barvane pole srajce. Za deco, mere 1-2-3; za otroke, mere 3-4-5-6.
Darila za deklice
Loomcraft
Rayon spodnja krila
V merah 4 do 14
Fine kakovosti rayon blago s čipkami na robu. Bele, maize, roza ali modre barve.


R# &

T.
Deške s dolgimi rokavi pisane BOMBAŽNE POLO SRAJCE
Lepo pisano barvani vzorci na fino pletenem bombažnem blagu,.
te polo srajce imajo tople, dolge rokave, okrogel ovratnik. Mere 2 do 8.
vsaka
Poštna in telefonska naročila sprejel* Pokličite CHerry 3000
(Nobena C.O.D. naročila izpod 2.01, davek vklj-,
se ne sprejme)
BASEMENT ODDELEK S OTROŠKO OPB^VO