V e s t n i k. ,,Slovenec" zaključuje svoje poročilo o protestnem shodu kranjskega učiteljstva tako-le: »Učitelji, ki so bili na tem shodu, so z {japadi na katoliško-narodno stranko svojemu stanu storili slabo uslugo. Obešajo se na propadajočo zastarelo liberalno stranko. To je znamenje politične nerazsodnosti, katera ni nevarna nam, ampak njim. Odgovor ne bo izostal v javnosti. Tembolj bo ljudska stranka zahtevala zdaj zadoščenja zate napade. Učiteljem se bodo plače izboljšale, kadar bo katol.-narodna stranka hotela, in sicer tako, kakor bo za dobro spoznala. Tega dejstva nobeno govoričenje in psovanje ne izpremeni. Učitelj, ki je pameten, bo spoznal v teh razmerah, kaj je dobro zanj in kaj bedastoča. Gospodje in gospodične na shodu tega še niso vedele, karje pa njihova krivda in njihova škoda. Gospodje učitelji bi pač smeli zahtevati od sklicateljev shoda, da jim povrnejo nepotrebne stroške, ki so jim jih povzročili s tem shodom.« — Vsa tista perfidnost, ki smo je že vajeni pri »Slovencu«, odmeva iz teh besed v bobnečih akordih. Učiteljstvo je iznova žaljeno. Zaničevanje jim bodi plačilo, delo proti klerikalizmu naš odgovor. Za take Ijudi bi bil še pasji bič predober ! Učit. društvo za kranjski šolski okraj je zborovalo dne 3. pret. mes. na Primskovem pri Kranju. Druga točka dnevnega reda je bila »Razgovor o izboljšanju učiteljskih plač«. Zborovalci so sklenili pet resolucij, ki jih je objavil »Učit. Tovariš« v št. 35. z dne 10. pret. mes. Seveda je padla marsikaka trpka, a resnična beseda o kranjskih klerikalcih, osobito o njih vodju dr. Susteršiču in konzumarju Jakliču, ki so nam snedli z obstrukcijo izboljšanje plač. Tega zborovanja se je udeležilav tudi tamošnja klerikalna učiteljica in Slomškarica A, P. Ze med poročevalčevim govorom se je ujedala, še bolj pa pozneje pri posameznih govornikih. Ze takrat je vladalo obče mnenje, da je prišla le vohunit, vendar tega, kar je storila pozneje, ni nihče pričakoval. Ne le, da je nesla še vse gorko dekanu Koblarju na nos, je še povrhu govorila neresnico, trdeč, da se je uganjala politika, dasi dobro ve, da je glasom društvenih pravil § 1. lit. b) namen društvu potezanje za blaginjo "učiteljstva. Da bo mera polna, je iztikal drugi dan med poukom veronauka kranjski kaplan Vojteh Hybašek, ki je obenem ondotni katehet, po katedru, ki ga je pustil voditelj g. Luznar odprtega, misleč, da ima opraviti s poštenjakom, ter res našel neki koncept o utemeljevanju sprejetih resolucij. Na podlagi učiteljičnega poročila in tega koncepta, ki ga je pri utemeljevanju govornik le deloma uporabil, je skovala lepa, bogaboječa, s krščanskim duhom in Ijubeznijo do bližnjega prešinjena družba ovadbo na dež. šol. svet in kakor čujemo, je taisti že storil nekaj korakov. Tako daleč smo torej prišli! Ko se potezamo za izboljšanje plač vsega kranjskega učiteljstva, bodisi liberalec ali klerikalec, nas zagrizena Slomškarica, dasiravno bi tudi ona uživala sad našega truda, nesramno denunciral Prav je rekel pri tem zborovanju navzoči »Zavezin« predsednik g. Jelenc: »Tistega učitelja in tisto učiteljico, ki se od zdaj naprej še zavzema za ljudi, ki so nam krvavo zasluženi boljši košček kruha izpred ust ukradli, ne smatratn več za svojega tovariša ali za svojo tovarišico in če bi bil moj lastni brat ali moja' lastna sestra«. Mi še dostavljamo: Efialti in denuncijanti, roke proč od naših društev! Napredek — nazaj! Naš »kolega« — »Slovenski učitelj«, zaveznik in pokorni sluga »Slovenčev«, vrlo napreduje. Z letošnjim letom začne izhajati le po enkrat na mesec, dočim je izhajal doslej po dvakrat. To je brez dvoma lep napredek — nazajl Čestitamo! »Slovenski list« je izdihnil svojo grešno dušo. Napredno naše učiteljstvo je s tem izgubilo enega izmed najhujših nasprotnikov in obrekljivcev. V zadnji številki je še izlil nekoliko žolča na nas, potem pa je izdihnil in umrl. R. i. p.l V postojinskem okraju je kaplan, ki jako rad zabavlja čez učitelje. Kmetom, ki prihajajo v kaplanijo, prebira »Domoljuba«. Pravi jim: Ti ubogi učiteljčki bi radi, da bi jim plačo zvišali. Toda saj imajo zadosti. Glejte, nam se bodo morali uklanjati in nas prositi, da dobijo večjo plačo. Saj smo tudi mi potrebni, pa ne prosimo.« — Gosp. kaplanu povemo, da ni naletel na prave ljudi. Tam smo vsi kmetje za zvišanje učiteljske plače in pripoznamo, da je učitelj potreben svojega plačila. Pa pravijo^kaplanske vrste ljudje, da so prijatelji naši in naših plač! Srednješolski profesorji so se posvetovali dne 27. pr. m. v Ljubljani o preosnovi pouka v slovenščini. Daljše poročilo nam je obljubljeno. Državni donesek za šole. Pri shodu volilcev drž. poslanca dr. Wolffhardta v Mariboruje učitelj Gassareck govoril o šolskih razmerah in o zahtevah učiteljstva ter predlagal sledečo resolucijo: Državnozborski volilci mesta Maribor zahtevajo primeren donesek države k stroškom občnih ljudskih iil meščanskih šol. V to svrho, naj se dajo deželam ali doneski iz državne blagajnice do ene tretjine vseh stroškov za ljudsko šolstvo ali naj se prepusti kaka vrsta davkov, n. pr. hišni davek. Kot nujno potrebno se naj uvede driavni sklad za zidanje šol. Predvsem pa bi seunaj ne zmanjševale vsote v državnom proračunu, ki se bfl porabljale v učne svrhe. — Ta resolucija je bila sprejeta. —ij—