Upokojen s celo plačo! Ne hudujte se, go^)od urednlk, da Vam zabrenkain zopet jeremijado o učiteljski mizeriji. No, saj ste jih vajejii. Kdaj pa učiteljstvo ni imelo povoda, prrtoževati se zaradi svojih žalostnih go>>podarskih razmer. Danes morain javnosti povedati nekoliko o nas upokoiencih. Služboval sem do konca maja 1919, in sicer 3 leta brez izpita in 35 let z izpitom, torej skupaj 38 let. Upokojili so me s,,celo plačo"in delom aktivitetne doklade. tako da imam mesečne pokajnine 469.16 K, Pokojninski zakoni po vsem svetu, in tako tudi pri nas — prej v Avstriji, sedaj "v Jugoslaviji — določajo, da naj §§ uslužbencu, ki je služboval nepretrgoma gotovo število let (40, 35, 32, 30), kadar prestapi v pokoj, izplačujejo vsi dotedanji službeni prejemki po odbitku stanarine Ln dela aktivitetne doklade. Kratki smisel pokojninskih zakonov je: ,,Ker si pošteno doslužil svoja leta, si zdaj prost dela, a živel boš odslej ob istih dohodkih brez dela in truda." V izreku Mupokojen s polno plačo" pač ne bode nihče iskal drugega pomena, kakor: Kar si zaslužil dosedaj, to bodeš odslej tudi užival. Zato je vsakega šolskega vodjo ob upoko)itvi kollkor toliko zapeklo, ko so mu pri odmerjanju pokojnlne odtrgali stanarino in del aktivitetne doklade (seveda popolnoma zakonito!). Ob bornih dohodkih so pomenljivi tudi majhni zneski. Ker je naša šolska uprava uvidela, da so naše plače in pokojnine mnogo preslabe, zato nam ie odmerila draginjske doklade, različne po razmerju službenih let in števila družinskih članov. Razlikovanje v tem oziru je pač pravilno tn se mu ne more oporekati. A vse kaj drugega je, da se je delalo razliko med aktivnim učiteljstvom in upokojenci in vdovami. Ali penzijonist, njegova žena in otroci potrebujejo manj hrane in obleke, ali kupujejo oni ceneje kakor aktivni tovariši m njih družine? Kaka logika in kaka pravica }e v tem, da dobivam jaz kot upokojenec po 35 definitivnih letih z ženo in dvema otrokoma mesečno po 480 K draginjske doklade, moj aktivni tovariš z 21 definitivnimi leti in ravno tollko družino pa 810 K, to je za 42 % več nego jaz. Vsled načina, kakor so se nam odmerjale pokojnine in dragmjske doklade, smo upokojenci in vdove udarjeni prav neusmiIjeno. Jaz imam dares mesečne pokojnine z draginjsko doklado 949.16 K, moj aktivni tovariš s 14 službenimi leti manj pa 1192 kron, torej le-ta na leto za 25 % več nego Jaz. In to naj se imcnuje ,,upokojen s polno plačo"!? To je najmanj kruta ironija, lahko pa bi rabil še hujši izraz. Smek) trdim, da je tako postopanje z ubogim učiteljem trpinom, ki }e takorekoč izrabil vse svoje živ- ljeiije v korist javne blaginje, naravnost sramotno za vse one činitelje, ki so imeli posla pri tako nekrščanski krivici! Tako je bilo do sedaj, a sedaj je postalo še vse liuje. Včeraj sem izvedel od svojih aktivnih tovarišev, po koliko so prejeli sedaj po novem zakonu. Vsak mi je z nekakim zadovoljstvom in veseljem pravil lepe številke, koliko da je dobil sedaj z doplačilom od 1. decembra 1.1. dalje in po koliko da bode prejemal odslej na mesec. Bog mi je priča, da nisem zavidal nikomur in mu ne zavidam. Vendar me je bilo skoraj nekoliko sram, ko sem pomislil na svoje več kot skromne dohodke. Natihem pa sem upal, da dobimo danes (2. 3.) tudi ini upokojenci kaj več kakor doslej. Kruto varanje! Prejel sem danes za 30 K manj, ker so mi odtegnili toliko za dohodnino. Sedaj smo upokojenci v primerl s svojimi aktivnimi tovariši pravi beračil Čujte! Jaz s 35 def. službeninii leti in kol bivši šolski vodja s tremi družinskimi člani imain mesečno vsega skupaj 949.16 K. moj aktivni tovariš, s a m e c, ki službuje letos prvo leto, pa ima 1250 K, torej mesečno za 300.84 K, aliza 31.6% več nego jaz. Pomisli, krščanski svet, tako se meri pravica nam uboghn upokojencem! 2e omenjeni aktivni tovariš z 21 det. leti in toliko družino kakor jaz pa ima sedaj mesečno 2449.16 K. torej za celih 1500 K ali za 157 % več nego jaz. Ali se najde kje pošten človek, ki bi mogel trditi, da se upokojencem ne godi strašna krivica? Polnih 38 let sem deloval v šoli, in ne slabo! to smem ponosno trditi. Potem sem bil lani upokojen proti svoji volji, ker sem vsled bolezni izgubil desno nogo. Pa bil sem upokojen s ,,p o 1 n o p 1 a č o" in sedaj vidite, kaka }e moja pokojnina, kako se mi godi. In kakor meni, tako, oziroma še slabeje, se godi učiteljskim vdovam in onini tovarišem, ki niso bili tako srečni, da bi bili upokojeni s ,,polno plačo". Sedaj se pač piše neka} o nekakšnih priboljških za penzijoniste, a le o nekih % — torej zopet le sama krparija in prah v oči. Zoprno mi je, tu razkrivati svoje misli in čustva, ki mi polnijo srce ob toliki krivici. Zato si dovoljujem le dve vprašanji: 1. Gospodje ministri! Ali veljajo tudi za Vas pravila o pravičnosti in dostojnosti kakor za navadne smrtnike? 2. Voditelji na5e stanovske organizacije! Ali Vas bo treba sedaj še posebej prositi, da se tako} in z vso vnemo lotite naše inizerije in da ne odjenjate prej, dokler nam ne priborite polne pravice? Vaša sveta dolžnost je to, in sicer tembolj, ker smo mi sami brez vsake moči. Kar storite za nas, to storite tudi zase. Sa} menda vendar vsakteri izmed Vas tudi upa, da bode mogel kedaj iti v pokoj s «polno plačo" — pa res s polno! V naš pokojninski zakon se mora sprejeti določilo, da se ob vsaki regulacijl plač regulirajo tudi pokojnine v istem razmerju kakor plače, in pa da mora učitelj, ki je bil upokojen s Mpolno plačo", imeti do svoje smrti iste dohodke, kakor bl jih imel, ko bi bil vedno aktiven. Torej, zastopniki naši, ne mudite in na delo za pravice zatiranih! —c