Št. 20 Posamezna štev. 20 stotink. V GORiCf, d»a 10. maja 1922. Poštno tekoči račun št. 24. Latntk V. izhaja v.sako sredo opoldne. Velja za cclo leto 12 llr, za en rnesec 1 L, za inozomstvo 20 L; posameznc Stevilke 20 stot. — — Uredništvo in uprava: ul. Vettnrini 9. — — ODOOVORNI UREDNIK: ROMAN CEJ. — - Prosli.'ll picgovor, da.jc lastnlna iaivina, ni samo laž, marveč vsebuje poteg lažl veliko resnice. Z zanlče- vanjern ga ne bomo odpravili. Uničimo resnico v njem, da zopci postane popolnoma laž! Škof Ketteller. Nejsuakirana pisnia sc ne sprejema]o. Ojdast sc plačajo naprcl la stecejo 4 lira v visocini cnega cm v enein stolpu. __ __ List lz«a!a konsorcij »QORISKE STRAŽE.. — — - - Ttsk »NARODNE TISKARNE« y Gorlcl — — Deiovanje Sfalnega odbora za varslvo vojnih oškodovancev v zadnjih lednih. (Dopis iz Rima). Zq vse leto so se posamezni člani stalnega odbora pečali z vprašanjem, kako bi se započela široko zasnovana akcija, da bi se uredile neznosne razmere glede na izvrševanje zakona o vojnih odškodni- zia.li. Zadnje dm januarja je odbor kmet- sko - delavske zvcze pretresaval to vpra- sanje in sklenil, da da pobudo za velik shod v Gorici. Stalni odbor je sklical na- meravani shod 2. aprila. Vse pripravljal- Ho delo je bilo tern težje, ker je bilo trc- ba združiti za to akcijo pripadnike obeh uarodov, vseh strank in vseh slojev. Stal- iieinu odboru se je posrečilo, da jc prido- bil za podpis resolucijo, sklenjeno na ta- boru v Qorici, sledeče korporaeije in stran- ke: socialistično, rcpublikansko, ljudsko in liberaino (gruppo d'azione) stranko, dru- štvo »Edinost«, fašistovsko zvezo, našo Kmetsko-delavsko zvezo, zvezo obrtnikov in trgovcev, zvezo zadrug vojnih oškodo- anccv, furlansko kmetsko zvezo, italijan- *ko -kmetijsko udruženje, Zvezo sloven- skih in laških goriških občin, zvezo Stav- binskih zadrug ter Zadružno zvezo. Samo naši komunisti sc niso pridružili .uibanju v korist oškodovancev, pač pa zmerjajo v >Delu« kmetsko - delavsko zvezo z be- sedo »Stranka vojne odškodnine«. Seve- <-'a se tega nasiova kmctska zveza ne sra- tiiujc, ampak si š.teje v cast, da sine deia- ti za ubogo ljudstvo. Shod due 2. aprila je sklenil, da se 1. maja skliče tabor, ako vlada ne ugodi na- sini zalitevam. Na tern taboru bi se moralo skleniti, da odstopijo vsa županstva in da prenehamo plačevati vsakateri davek. Na zalost se ta sklep ni mogel še izvesti, in "icer iz sledečih razlogov: tiste dni je bila sklicana mirovna konferenca v Oenovo, kamor je odpoloval tudi rimski prvi mini- ster, ki tedaj ni mogcl prisostvovati nasini Pogajanjem v Rimu. 26. aprila je odpotovala iz Gorice slovcnsko - laška komisija v Rim, da sto- Pi v stike z raznimi ministrstvi, pojasni Položaj na Goriškem in predoči ljudske zahteve v vprašanju vojne odškodnine. Clani komisije so: Cosolo, Sturani, Gor- jan, Targioni, Ribi, Luzzatto, Slovensko Mran zastopa dr. Besednjak in pisec teh vrstic. Od poslancev sta člana stalnega odbora Virgilij Seek in pa Fulvij Suvich (laški narodnjak iz Trsta). Vsa komisija, ki šteje 9 članov, je bila sprejeta dvakrat ()d ministra za nove pokrajine, sen. Mag- Fiorina Ferrarisa in enkrat od načelnika urada za nove pokrajine sen. Salate. Seje so trajale do pet ur. V teh sejah smo na drobno opisali položaj v deželi in označili "age zahteve, ki so bile sklenjene na ta- huru 2. aprila in so v glavnem sledeče: 1. ()dlok z 2. februarja se prekliče. (Ta od- lok določa, da ima vlada pravico pregle- 'Jati in ev. razveljaviti že sklenjene in že homologirane konkordate). 2. naj se pri določevanju odškodninc pohištva, rokodel- skega in kmetskega orodja imajo prcd oč- mi ne predvojne, darveč današnje cenc; 3. naj se raztegne na našo deželo zakon z dne 3. julija 1919, s katerim prevzema država vse občinske dolgove za 1916-1920; 4. naj se pripozna kreditnemu zavodn v Gorici neodvisnost od beneškega zvezne- ga zavoda; 5. država se odpove vsakemu plačcvanju obresti na prcdujme; 6. naj se nkine plačevanjc vseh davkov, dokler dežcla ni vzpostavljcna. Maggiorino Ferraris se je kazal si- ce r prijaznega, a odločnega nasprotnika naših zahtev, vendar je dejal, da more ko- nečno odgovoriti le sporazunino z vscn? ininistrstvom, kar pa ni mogoče, dokler sc predsednik Facta ne povrnc iz Genove. Po dokončanih pogovorih z niinistri v soboto 29. se je zbrala vsa komisija ob 9. zvečer v neki dvorani v parlamentu, kjer je trajalo posvetovanje do polnoči. Kaj sloriti? Zastopale so sc razna mnenja, od zmernih do najskrajnejših. Prvi predlog se je fflasil: »Ministrstvo je imelo čas pre- misliti, pozna naše zahteve, ni nam ugo- dilo. Mi se vrnemo v Gorico in napovemo sliod, kjer se izvršijo sklepi tabora 2. apri- la«. Drugi predlog je uil: »Komisija je sporočila ministrom liudskc želje. Ker mi- nistrskega predscdnika ni v Rimu. se vr- nc komisija domov in počaka, da se pred- sednik Facta vrne iz Genove, nakar bo- mo zahtevali od vlade točen odgovor.« Tretji predlog se je glasil: »Mi smo z odgovori ministrov nezadovoljni in do- kler ne dobimo jasnega odgovora od mi- nistrskega predscdnika, ki je sedaj v Ge- novi, vodimo boj proti vladi in vzdržuje- mo agitacijo med ljudstvom. Komisija se vrne domu, a v Rimn ostaneta dva člana, da nadaljujcta agitacijo v Rimu in poča- lcata končnega odgovora. Ko dobimo od- govor, stopimo pred ljudstvo.« Oba člana komisije, ki sta ostala v Rimu, t. j. doktorja Sturani in Targioni, nadaljujeta z želczno vztrajnostjo in ob- čudovanja vredno pridnostjo započeto delo. V spremstvu poslanca Ščeka sta o- biskala ministre za zaklad, notranje zade- ve, za nove pokrajine. Istočasno jc komi- sija priobčila v najvažnejših dnevnikili v Rimu članke gledč na naše želje v vpra- šanju vojne odškodnine, tako v listih »A- vanti«, »Corriere d'ltalia«, »II Tempo«, »II Popolo Romano«, »La Tribuna«. Vrhu- tega je komisija spisala in izdala pro- pagandno brošuro ter jo razgelila med vse I poslance, vse scnatorje in najodličnejše j časnikarje v Rimu. Danes popoldne, v soboto, bo komisija sprejeta od don Sturza, glavnega tajnika Ljudske stranke in od prvega ministra Facta, ki je pravkar dospel iz Genove in ki je telcgrafično obljubil poslancu Ščeku scstanek. Naši nasprotniki so minister Fer- raris, Beneški poslanci in drugi činitelji, ki bomo o njih še razpravljali. Narod v do- movini naj z disciplino podpira delo ko- misije, ki o njej upamo, da se vrne na Go- riško z doseženimi uspehi. Če bi pa vlada končno izrekla svoj »ne«, potem bo goriš- I ko ljudstvo znalo storiti, kar ima storiti. Pape ž za svelouni mir. Cei svet govori o važnosti pisma, ki \ ga je papež poslal sicer kardinalu Cjaspa- i riju, a je biio očividno namenieno Genev- j ski konferenci dn vsemu ljudstvu. S >tem i pismom je hotel papež storiti vse, kar je v njegovi moči, da konf.erenco oponjui na njeno visoko nalogo in vzpodbode njeno vest, da bi končno omogočila spravo med narodi. Papež jc izdal svoje pismo ravno | v trcnuitku, ko sta biili dve nasprotni struji (za mir in za potlačenje na vrhuncu svo- icira spora, in je vrgel svoje pismo na tehtnico skoraj enako močnih, da pornore imiru do zmage. Treitja stvar pa je, da se je papcž s ?vojim pismom zavzel za naro- de na vzhodu; ita.m leže gospodarske zalo- ge Evrope, tarn so tudi največje naloge katoliške cerkve. To pismo bo papcževim misijam ugladilo pot v Rukjjo. Važno. pismo priiiašamo skoraj v cc- ioti: • G. kardinal! Navdaja nas živa želja, da bi končno zopet videli zavladati sve«tu pravi mir, ki se izraža predvsem v spravi duhov in nc samo v ustavitvi sovražno- • stii. Ta želja uas nagiba. da z največjo skr- I bjo in celo s strahom opazujemo potek genovske konference, vsled Cesar smo že pozvali ljudJstvo, da z gorečo moditvijo iz- prosi bozji blagoslov. In ne moreino skri- vati sskrenega zadoščcnja. ki najs navda- ja. ko vidimo, da so se z dobro voljo vseh odstranile ovire, spričo ka'terih se je p«r- vottno zdelo, da je vsak sporazum ne- morroč. V resnici ne more mihče dvomiti, 'da bi srečen izid tako velikefa sestanka, ki obsega zastopnike vseh izobražeuih na- rodov, značil zgodovinski dogodek za kr- ščausko civitlizacijo, posebno v Evropi. — Narodii, ki so vsled lnjnolega spora In nje- govih zadniih, nad vse žalastnih posledic toliko trpeli, zahtevajo po nravici, da se z dclom na konferenci kolikor mogoče odstraui ncvarnost novih vojn in kar naj™ hitreje poskrbi za gospodarsko obnovo Evrope. S nolno dosego Uiko pilcmcnitili, med «eboi zvezanih namenov nn s prinravo te- mcljev za njihovo bodočo in nadaljno iz- vršitev si genovska konferenca pridobi za človešitvo velike zasluge, saj mu pnipravi takorckoč novo dobo mini in napredka, v katerl se bosta po bescdah svetega pi- ¦sina »nravičnosit in mir poljubila« iin se Uubezen do biliznjega nc bo oddaljila od zahtev pirav.ičnoisti. Tak povratek v normalno st?1"11'" člo- veške družbe v njenih histvenih clemen- tih, soglašajoč z zakoni zdravega ra^ma, ki je gatovo tudi božja narodba, bo rnnc- sel vsein, premagancem in zmagovalccm, naivišjo korist. Pirav posebno pa bodo , limela od tega korist slista nesreonn ljud- | slva skrajne Evrope, ki jih po pu'stosenju j voine in notranjih bojev iter po vr ' m i i^ganjanju kosita še Dakota in kuga, do- čim veiidtur njihova ozemlja krijejo v sebi toliko virov bogastva in bi ta ljudstva mogla biti močan ždvelj pri družabni ob- uovi. Tern narodom, pa naj jih je tudi ne- | sreča prcteklih časov ločila iz nasei-ra ob- čestva. pošiljamo skupaj z besedami na- šega objokovanega prednika izraz našega •sočustvovanja in toiažbe in obenon čo željo iiašega očeiovskega srea, da bi s° z nami veselili istih darov edinosti in mini, ki so izraženi v iskupni del^/nosti na svctotajstvdh. Ako pa bi kot vrhunec vise nesreče tudi na tej konferenci ponesrečili r>o'^-^i 7-> dostkc) miru in -trajnega sparazuma — kdo bi mogel, gospod kardinad, brez jrro- /- pomisliti na to, kako bi se že itak jaden in lievaren položaj Evrope poslabšal. — Pred nami bi se razgniil nogled na vedno vecje gorje, na ncvarnost novih požarov, ki bi poitegnili za seboj viso krščansko ci- viilizacijo, kajti sv. Tornaž zelo .'-u -q- vi in izkušnja nam potrju.fe: »Ob"n se drzuo loti vsakega poizkusa«. Zaito v imenu vseob^-—" ^-cra no- slanstva ljubezni, ki nam ga je zaupal bo- '/41 Zvelicar. vse še enkrat zakliniamo, da se^s krščanskiin dulioni in med»-«K-»«o dobrohotnostjo, ki jo navdihmV združiio v skle.nii, da delajo na .prospeh občega bfla- gra, ki bo končno 4udi "^™"oV11iITl 11aro_ doni v trajno koirist. Ker se na to ne da iz- ws'iti brez inilosti tistei^a Bn^a, ki ie in n-'^i-a biti prvi začotnik in vrhovnj vodi- loljidružbe. »Rex Rp-,,^ et Dominn dnm\- i Jiaiiijaum«, znova opominiamo celokupno krscansko ljudstvo, da se k Njemu zateče in v blagor omikane diružbe ponavlja ilepo jnolitev, ki smo jo v častiitljivi lifeMrÜi ve- ike.s>-a tedna moliJii za cerkev^: »Deus et üominus noster pacificare«. Tako je v resnici mogoče doseči tisti iavni napredek, ki je naravna svrha \isa- ke kultnirne druzbe. vodeča ljudi nasprati njihovemu nadnaravnemu cilju: »u«t sic transearnus per bona temporalia ut non ainittamus aeterna«. Obveščujoč Vas o tern naSem mišlje- ]wln o teh nasili željah, ki naj so jim vsi naši diplomatični zaistopniki pri odnosnih vladah topli tolrnači, Vam, gaspod kardi- nal, od srea podcljujemo apostolski bla- goslov. ¦imiiWijriiiJifiiiifiiuitriiiii^jBiiii^ii^riiiiiifti.iiiiiititiiji-i.iiiriwriti.irtitiBiMMiiwiiitiiiitiritiiniiMii Tisoč vzdihujočih revežev, je tisoč razkropljenifi kapelj. Tisoč organiziranih moz jc sila, ki prej ali slej potepeta krivi- co in nasilie. Zato delavno ljudstvo v Kmetske in delavske zveze! Dan placila. In od tedaj, ko so videli dve send, ki sta se vlekli tilio po polju, Ijudem ni dalo več miru. Pripovedovali so, da so ju vidc- v^li ob mraku, kako stojita na vrhu graj- skcga stolpa in dclata čudna znamenja. pnigi so ju videli v mraku, kako sta priha- toli na rob Landarske jame in gledale v ^olino. Tretji so ju videli pod lopo samotne cerkvice vrhu hriba, kjer sta čepeli vso ci°lgo noč in izginili s prvo jutranjo zarjo. Pastir, ki je gnal z jutranjo zarjo črc- d° na pašo, je videl samo eno senco, ki je "cnadoma vstala iz grmovja in je bila lJrhu strašno podobna. Pastir se je pre- stsašil, da inn je padla palica iz rok, sen- Ca je spregovorila: »Čuj. Ali jc Polonca še doma?« »Polonca?« je pomislil. Beseda mu je Ostala v grlu ,samo pokimal je. Senca je videla, da ne opravi nič pa- 'Hetncga iž njega, zato je izginila. Pastir jja Jc bil še bolj prepričan, da je prikazen; ^ Pa je Urh, ki je kiel v grmovju: »Ne •*}°ni se zate potikal Stefan, če sem bil zate zaprt. Sam varuj svojo punco. Jaz grem in sc izdam, saj obsoditi me ne morejo.« Pastir pa je pomislil natančncje, kaj ga je bila prikazen vprašala in je videl da je za čudo dobro povedal. Spomnil se je rnzgovora, ki ga jc čul iz čumnate, ko je bil pri njih tuj gospod, pravijo, da je grof in mu je Poloničen oče dejal: »Stvar je dancs drugačna. Mi smo odvisni od Cedada in od patrijarha. Kako so se strnili proti vam, to veste. Bogve, kaj pride. Svojo hčer imam rad in bi ji žclel srečo. Ali —ne diši mi tudi, da jo pravza- prav snubitc Vi in ne — Jure.« »Ali sem mari jaz grši od njega?« »Tega ne, ali za žeuo jo ne moretc vzeti.« »Za ženo, za ženo ...« je ponovil grof, ko je zatrl gromki smell. »Pa mi jo dajte za deklo. Bolje mojim deklam kot pa kme- ticam.« Bil je zinil preširoko. Ponos kmečke- ga veljaka je zasijal iz oči. Da bi potola- žil vtis besed, je dejal grof: »Šalo na stran! Saj ni zame. recimo, Jure jo vzame. Če bodo pregnali, bodo prcgnaii mene, razrušili bodo mojc gozdo- ve. Jure ima dukate in drugega nič, on je* s\ oboden ... Sicer pa, kdo bo razrušil. Kje imajo vojakov? Gradovi so trdni kot skala. Picdvsem je preteklo že dolgo in kje se že kaj giblje?« Naslednji hip je dokazal, da grof ni imel prav. Hlapec, ki je stal pri konju, je zabrlizgal. Grof je planil: »Še se vidimo« in žc je oddirjal po cesti. Vaščani so se že zbirali in ko se je grof ozrl, jc videl bliskajoče oči in stisnje- ne pesti. Videl je, da pri bclcm dnevu ni več varen. »Z bičem vas bom,« je mislil pred se in se v velikem ovinku ognil dveh jezde- cev, ki sta prihajala nasproti. * * Prišlo je bilo odposlanstvo iz Čedada, ki je prineslo landarskemu velikemu župa- ne zapečatno pismo In je govorilo gorečo besedo. Bilo jc opisano gorje prebivalstva in mesta Čedada samega, ki trpi vsled ropar- ! ske druhali, ki ima svoje zavetje na grado- vih. Težka beseda je padla na grofe Ka- porjake, roparje med roparji, ki so snedli dano besedo patrijarliu, kateri je proklel ta skalna gnezda in zaukazal, naj se raz- derejo. Razderejo naj jih do tal Cedadci in pomaga naj ljudstvo iz okolice da bo od- slej varno, tudi s Tolminskega naj pride pomoč. Zato naj se skliče zbor vseh župa- nov na ravnici pri Sv.Kvirinu, kamor naj pridejo tudi možje iz Čedada, da sodijo o vsem, da se porazgovore o napadu, ki mo- ia začeti takoj in previdno, da se ne izja- lovi. Tarn naj sc izbere tudi tistega, ki gre navdušit Tolmince in jih pripelje. Župan je bil vesel odposlancev in je določil dan, ko se ima vršiti zbor županov. Stari čuvaj vaške ječe, ki so ga uporabljali za vse, je letal po vsi dolini od moža do moža in Sepetiiie pravil, za kaj gre. Konec pogovora je bil vedno: »Pri Sv. Kvirinu?« »Pri Svetem Kvirinu!« In ko so se možje srečavali t\ste dni, je šlo od ust do ust kot pozdrav: »Pri Sv. Kvirinu?« »Pri Sv. Kvirinu!« (Dalje.) Dopisi. — Dprnbcrg. Za župana je izvoljeu g. Vincenc Šinigoj od Vhicenea, za podzupa- ne gg. Rojc Franc pok. Antona, Vodopi- vec Firanc od Mihaela, Mozeitic franc od Antona in Saksiida Franc pok. Štefana, za starešine gg. Mrcvlje Josip pok. Josipa, Plahuita Ulrih pok. Urbana, Sinigoj Franc pok. Josipa, Pavlica Lovro pok. Lovreta, Sini^oj Anton od Antona, Saksida Rudolf pok. Andreja, Vodopivec Roinul od Anto- na, Rojc Firanc pok. Franca, Coptic Josip pok. Josipa in Rojc Ivan pok. Mihaaia. — Breginj. V številki od 5. tm. ste priobcili dopis iz Brcginja, ki vscbujc ljut napad na tuk. občinsko starešintvo. Ker so ti očitki neosnovani, Vas proximo, da sprejmete in priobčite sledeče pojasni- io: Dopis se lice spora med novohišniki in starohišniki radi obcinskih zemljišč. Take spore so limeli skoraj v vsaki občini, a nikjer ni prišlo nikomu na um, da bi (to čisto praviio vprašanje spravljal na vciiki boben in iskal svoje pravice potom jav- nega zabavljanja proti namišljenim krivi- cam. Stvar je namreč ta, da določa § 63. občinskega reda, da se ima užitek občiin- skega zemljišča deiliti po stari nespodbitni navadi. V Breginju je pa stara, žc oü pam- fciveka podedovana navaida ta, da je iv/A- tek občinskega zemljišča razdeljen med 109 opravičencev, ki imajo do tega vžitka stare pravice, kaiterih občinsko starešin- stvo ne more ukiiniti. S tern i -zrtkom pa je združena noša skoraj vseh obcinskih bre- men, kakor vzdržcvanje duhovnika, cer- kovnika, občinskiih revežev, vseh obcin- skih nameščencev, robot nd. Ko se je pred 20 leti ßklenilo >razdelit:i obeinsko zemljišče, se je tudi sklenHo, da se raz- delii ito zemljišče med onih 109 opravi- čencev. Sklep jc bil javno razglašen in jc postal nepreprekliicljiv, ker se itedanj: no- vohišarji niso čutili prikrajšane in miso u- govariaili. Leta 1896. je občinsko stare- šinstvo sklenilo, da sme župan dovoliti vsakokrat na cno leto, tudi ncoprevičen- ceni na njihovo prošnio pašo na obCin- skern zemljišču in pobiranje s'telje. Neo- pravičenci so se pnidno posluževaH teh dovoljenj, no vojni pa so pozabili. da ni- majo nikeke pravice do tega užitka, no- oejo več prositi za dovoljenje .in si ilastijo enake pravice, kakor jib imajo t. zv. sta- rohišniki. Od itod ta spor. Razun tga je začelo nrimanjkovciti paše, ker se je po pašnikih med vojno razpasla robida in je jrozdna oblasrt prepovedala past! v goz- dovih. Po drug) strani se pe širijo pri- tozbc proti raznim zlorabam od strani novohiišnikov, kakor sekanje v itak opu- stošenih gozdovih, nepazljivost pri pasi ltd. Na ;ta način so razmere dozorele tako dalcč, da ic bilo občinsko starcšinstvo pri- ailjcno nckaj ukreniti in 25. marca se je slolenilo v občinski seji. preklicati ono dovoljenje izza leta 1896. Ze ta sklep ie glasoval tudi t. zv. /aistopnik novohišni- kov: ni 'torej res. kakor itrd-i dopisnik, da bi bil ugovarjal. To je hudo razburilo ne- kaiere novohisnike, ni'ed katerimi üa so najglasnejsi on I. katerim je to naimanj treba, ker spadajo med najbogafcejše vas"- čane. Da bi ta prepoved imela za rovo- hiišnikc posledice. kakoršne slika Vaš do- pisnik, je hudo pretirano, saj 20 novohis- nikov sploh ninia živiiue. od astalih rc- dt'innaisiih pa ni nikdo navezan na to pa- šo. Nekaiteni celo svoje seno proclajajo. pasejo pa po občinskem zemljišču in krtijo tako pašo drugim bolj potrebwlm. Vsekakor pa se dela starcsinstvu krivi- ca. ako ;se mu o~ita nc])ravilno postopanje ker ono ni pokMcano. da. bi dajalo novo- hišnikom pravice, katerili nImajo. Ako hi usitreglo njihovira žaljam, bi se kršilo za- kon. (Priobčujemo'to poinswilo zupansitva. da čuje javnost oboje mnenj. S tern jc jstvar za nas zaključena. Op. ur.) Tolinin. Due 2. aprila t. 1. so ustanovili' domaani, mojstri in delavci različnih strok domačo stavbinsko zadrugo; zadru- žili so se, uvidevši potrebo uatanovitvc takega domačega pocjjetja, ki bi zasigu- ralo domačemu dedavstvu obstoj, dalo mu dela na njegovi lastni grudi t&r s tern odgnalo tujce, bi so se pritepli semkaj, iskajoč kruha; odpomoči so hoteli vojnim oškodovancem, ki niso zmožni izvršili vzpositavitvemih del v lastni režiji ter jili sezidati in popraviti njili porušene domo- ve v mejah možnosti ter jili obvarovati s tern pred izkorišcanjem, pred jjospodar- sktiin zasužnjcnjem. Cilj, ki so si sa po- stavili ölani te komaj vzklile domače stav- binskc zadruge. je vzvišen, in Rotovo ni- majo namena ffroinaditi mastnih dobič- kov, pač pa si zairotoviti le svoj devni zaslužek. Vojni oslcodovanci. ki imate po- nišene domove. čc si jih niste zmožni sa- mii postaviti, zaupajte temu domačemu pod.ict.ju, ki bo Rotovo v vseh ozirih ščiti- lo Vase korüsti: pri temu podjetju Vamnc bo trcba jrovoriti potom tolrnača; čutili se boste domače med domačini. J. G. Novosti h Čvtm.. V Črničah se jc pred kratkim ur4anoviilo novo pevsko drustvo, ki edino ima obstoj v vasi, za procviit in povzdiRO cerkveuesa in naTod- ncga petja in sicer pod uzorniim nadepol- nim in najpriinerncjššm naislovom — dru- stvo »Novo 2ivljenje« — z nepopisnim veseljem in prisrčmim iwdusenjem po- zdravljamo pleinenito lniscl u^-^^^-iitclja. ter mu želimo uspeha in obilno žetev v svojem delovanju. Društvo, ima svoj sc- dež v Crničah; in ima samo rednc člane. katerili je malo .no številu, a kar jih je, so nogumni in polni dovzetnosti. — Mlado drustvo upa, da pokaže javnosti^ svoje dclovanjc v najkrajšem času s svojim že uteincljendm načntom, tcr dokažc s prvim svojim nastopom svetu, da predsodki in obspjunja Crničanov niso opravicena ani- pak povsem krivična in, da Črniče ne za- ostajajo, in tudi nikoli zaostajale uc bodo. — Iz Dol. Trebušc. Pretcklo sredo, due 26. apriila, smo imeli v naši cerkvi iz- vanredno cerkveno slovcsnost. — Lan- okej-ui leta se je vrnil nek iukajšnji doina- cin iz ruskeffa ujctništva: seboj pa je piri- peljal tudi svojo ženo Juliio Petranko, Ru- sdnjo pravoslavne vere, s katero se ie bil poročil v Rostovu ob Donu (v Rusiji) po pravoislavnemu obiedu. lmenovano sredo pa je prestopiila njeffova pravoslavna že- na siovesiio v našo rimsko-katol. cerkev in nato se je urcdiil njtini zakon tudi po na- semu obrcdu. — Verniki, ki so v velikem steviiu prisostovali tej svecanosti, so ob- čudovali resnobo pobožnosti te spreobr- njenke lin marsikateri je moral prizuaiti. da nas Rusi nadkriljujcjo v pobožuasti m nc- i;s/trasljivemu izvrševanju verskih doiž- nasti. Maraikomu je bil ta prizor ziiva pri- ditfa, kako je itreba pojmovati i>ravo po- božnost. Ta dan je bil eden lizmcd najlep- ših v našein verskemu življenjn w zato nam ne pojde kmaln iz spominu. — Iz Oseka, Dnc 30. aprila je prire- dila mladina tukajšnjega »braluega dru- štva« pomladansko veselico z zclo bo^a- tim vsporedom, kot petjem, deklamacijo in dvema i^rama. Vse pevske ločke so se •izvajale pod znanim spa'etnim puvovod- jem zelo lepo in precizno. Novo nam je bilo Adamičeva »Fantovska* in Vodo- pivčeva »Zabja syatba«. Lepo je bilo vi- deti miadeniče na adru nastopajoče z vso gotovostjo, brez »špcglov« in not. Dve* pesniii je precej dobro zapel tudi Šempa- ski moški zbor. — Na splošno je ugajal poslušajočemu občinstvu kuplet »Župan- ski kandidat«, seve bolj vjsled svoje vse- bine koit prazne inelodije. —- I.^ralo se je: »Kakršen jjospod, tak sluga« an pa Čes- nikova »Po^odba«; Pirva bolj za smell, driitfa bolj poučna. Zadnjo i.v;ro so prav lepo proizva.jalfi, le žal, da je radi pršečo- ga dežja postajalo občinstvo ncmirno. — Zelo naravno in lepo sta i^rala (jašp?.Ton in Hanca. Na sploh pa moramo pohvaliti vse itfralcc. Udeležba je bila pbilna — a bila bi se obilnejša, če bi ne bilo tik do vc- sel'ice skrajno neuKodno vreme. Lilo je eel dopoldne in šele popoldne se je toliko zjasnilo, da se je zamo.ijla pričeti veselica, ki ise jc vršila na prosiem. Pričakujemo od naše mladiine, da nas enkrat poleti zo- pot liznenadi z enako prireditvijo! — Solo na Vipavskem. Pred vojno je bilo pri nas zelo razvito društveno živ- Ijenje. Imeli smo bralno, sokolsko, gasilno drustvo, hranilnico in gospodarsko zadru- go. Vsa ta društva so lepo cvela in se raz- vijala, posebno če pomislimo, da ni imela in nima vas še danes nobene duhovske ne učiteljske moči. Vojna je seveda zavela to lepo društvcno življenje. Zdaj pa je zopet čas, da pokažemo, kaj smo bili in se zopet dvignemo na noge ter ustauovimo bralno drustvo, ki smo ga zelo potrebni. Fantje po vojni ne spijo, ustanovili so si tambu- raški zbor i gre samo zato, da priskočijo niožje na pomoč in pomagajo ustanoviti, KZ. oživeti društvo, ki bo vasi v cast in vaščanom v korist. Naši gospodarji pa naj se v znemo poprimejo gospodarskih zadrug. — Ik Pečine. Dan 3. majnika ostane vsem Pecanom v nepozabneni spoiuiuu, ko se je od nas poslovil naš bivši g. vikar in sedanji župnik podbrški V. Batič. V tej dobii 8 let in 7 mesecev njegovega delo- vanja pri nas, je zelo lnno^o storil za mu podano ovöicc. Naj si bo v spovednici ali na prižnici ali kjer si bodi, povsod je de- 'loval kot goreč duhovnik. Pač ni čuda. da smo se tako težko poslovili mi od njega lin on od nas. Vsi ga bomo tako pogresa'ii. — Želimo ob slovesu, noveinu župniku pod- brškemu, da mu Bog dodeli zdravjc, či- lost in zadovoljnost na mnoga leta! — ŽiveLi! ~ Več Pečanov. — Doniberg. Kakor na več krajih, tako je bil tudi pri nas v Dornbergu javni shod v obrambo naših jezikovnili pravic. Vodil je shod naš novi g. župan V. Šini- goj, Kovor.il pa je g. dr. Birsa, katerega izvajauju je ljudstvo, katero se je zbralo v velikem steviiu poles domačih tudi iz so- sednih občin, enoglasno bodisi burno pri- trjevalo aili z ogorčcnjem protestiralo. — Po končanem govoru se je prcčitala rcso- lucija kol povsod tako z velikanskim nav- duScnjcnv du se ti je zdelo, da se vrši sve- la prisega. — Ta iako lepo vspeli shod jc zaklju.oil g. župan z zahvalo v imenu zbo- rovpjlcev in v imenu občine g. govor- nikn. Vestnik Kmehko delavske zveze. V ncdcljo 7. maja je priredila Kmet- sko - delavska zveza shode na Krasu in v Brdih. Na shodih v Mavliinjah in v Kresto- vici je govoril deželni odbornik dr. Besccl- njak. Na obeli shodih je bila udeležba ve- lika. Na sliodu v Šmartnem, v Brdih je go- voril dr. Biteznik. Shoda se je udeležilo 300 Ijudi. V Brdih so bili shodi drugače boljše obiskani; v nedeljo se je pa vršila istočasno na Njivah veselica, ki je shodu mnogo škodovala; pred vsem je šla mla- dina na veselico. Ob tej priliki moramo opozoriti, da se vrši po naši deželi preveč veseiic, preveč plesov! Društveno življe- nje se ne sine izčrpati samo s prirejeva- njem lahkih veseiic, društva morajo po- svetiti vso pozornost o bodočnosti resne- inu izobraževalnemu delu potom preda- vanj in prirejanja socialno - gospodarskih tečajev. Veseličenje ne sme postati podje- tje in poklic, marveč mora služiti v oddih resnemu kultU'rneinu ci.»!ovan.ii: lu^se.;;;; ljudstva. Na vseh treh shodih so se izvolili pri- pravljalni odbori; v Šmartnem se je izvo- lil za vsa Brda skupen odbor, ki bo skrbel za razširjenje K. D. zvezc po vseh Brdih! Na shodih se je sprejela resolucija za dežclno avtonomijo! Z navdušenjem se je sklenilo resolucija, ki zahteva od central- nc vladc, da podeli koncesijo za izrabljenje vodnih sil na Goriškem deželncmu odbo- ru in ne posanwznim kapitalističnim fir- mam, ki bi hotclc naso deželo in naše ljud- stvo na ta način popolnoma zasužnjiti. Sprejela sc je tudi resolucija v obrambo nasih jezikovnili pravic. Shodi za iezikovne pravica Odsck Političnega društva »Edinosti« v Gorici priredi v nedeljo 14. maja štiri javne shode v obrambo naših jezikovnili pravic. Shodi sc bodo vršili v Kobaridu, Bovcti, Idriji in v VipavL Shod v Hovcu se bo vršil ob 11. uri dop. v prostorih sirotišnice. Shod v Kobaridu ob 14. uri (2. pop.) na glavnem trgu pred cerkvijo. Shod v Vipavi bo ob 15. uri (3. pop.) no. tivorišču gostilne Hrib. Idrijski rudnlk. -1 ?',t Ifh-'^ Pretečeni teden so nas raz- burjale neprijetne novice. Oovorilo se je na tihoma že prej in sedaj je še Piccolo prinesel vest, da vlada namerava rudnik prodati privatnim oscbam. Takoj so v če- trtek sklicale vse stranke skupen shod v naše gledišče. Ker pri nas sv. Florijana dan praznujemo radi hudega požara v ja- mi 1803. smo imeli vsi čas in res je bilo giedišče zasedeno in zunaj so poslušali ljudje in natezali ušesa, da bi kaj razumeli govornike. Qovornik komunistov jc ogor- čcno zahtcval, da ostane rudnik v erarični upravi, g. dekan je pa zgodovinsko poka- zal, kako je bilo začetkoma, ko je bilo vse podjetje v privatnih rokah, slabo i^reskrb- ljeno za varnost pod zemljo, ker so le hi- teli čim več dobička izsiliti iz jame. O. župan je pozival vse faktorje, da zastavi- jo vse svoje moči, da se prepreči nakana. Naj bi tudi ne dosegli, vsaj nam zanamci ne bodo očitali, da se nisino zavedli prete- čc nevarnosti in vse storili, da sc ognemo nesreče. Tisoč rok se je dvignilo pri glaso- vanju za predlog, da rudnik ostane v dr- žavni oskrbi. Druga vest je vznemirjala meščane, čes rudnik bi se rad znebil rudniskc Ijud- ske in mcščanske sole ter jo odstopil ob- čini. Rudnik daje vladi vsako leto nad nii- Ijon lir dobička vkljub temu da vzdržnje solo. Sedaj naj jo pa mesto prevzame, ki ima že itak obilo stroškov. Ono prcskrblju- je realko s kurjavo, kar stane na dan čez 100 lir, drugih izdatkov obilo, a malo do- hodkov. Rudnik daje šolski mladini tudi vse potrebsčine kakor knjige, zvezke, pi- sarno orodje itd. Občina bi se gotovo tega otresla in rudar bi bil na škodi. Tudi o tern se jc na shodu govorilo. Vsaka stranka je navedla svoje pomisleke in razloge. Vsak govornik je prišel do zaključka, da bode udarjen delavec. Ni čuda, da so enoglasno vsi navzoči navdušeno glasovali naj vse pri starem ostane. Vlada se sicer sklicuje, da vse take sole vzdržujcjo mesta. Pozabi- pa da jc rudnik državna naprava, da Mri- ja živi 1c od rudnika. Naj ta preneha, me- sto Jdrija kmalu zgine. V tcsnem kotlu i živi 6000 Ijudi, ki nimajo druzega dohodkci kje dobiti, ako bi rudnika ne bilo. 2e nad 300 let spoznava državn, da je dolžna skr- bcti za dušcvno izobrazbo svojih vslužben- cc\'. Ji to odvzamcjo. morajo pa zboljšali v isti meri plačo rudarjem in uradnikom, zato ne bode nič na boljšcm, ako pa ne- kavalirsko ravna in res siloma odvzame to ugodnost ne bo stem pridobila na uglcdu. _. : #-?v;rf.-ci VPRASANJE IDRIJSKEGA RUDNIKA. Kmetsko - delavska zveza je naslovi- Ja sp'i'ico si)oročjl trzaških časnikov, da vlada oddaja rudnik zasebnikom, nujno vprašanje, ali odgovarja vso idrijsko jav- nost razburjajoča vest. Minister za polje- dclstvo Ivan Bertini je odgovoril: »Z ozi- rom n avprašanje odlične Kmetsko delav- ske zveze z dnc 30. aprila t. 1. si štejem v častodgovoriti, da vest o prodaji idrijske- ga rudnika ne odgovarja rcsnici. Pooblaš- čam odbor, da najodločnejše zanika raz- burjajočo vest. Ore le zato, da se po dogo- voru vseh lastnikov živosrebrnih rudnikov v državi ustanovi enoten urad za razpro- dajo živosrebrne rude. Z odličnimi pozdra- vi Bertini, minister, 1. r. Rim 3. V. 1922. Notranjsko. n. Iclrija. /i'ukajsnje prostovoljno ga- silno drustvo je tudi letošnje ieto s poseb- nirn zauimanjem praznovalo imendan svojega zasci'tnika sv. Florijana. Ob pol iü. uri dop. zbirališče v rožni ulici, nato odhod uniformiranih delavnih članov, z godbo v cerkev sv. Barbare. Ob 10. uri sv. maša, katero je darovail obče spošto- vani preč. gosp. msgnr. Mill. Arko. Med sv. mašo je pod zvonikom krepko in pre- oizno igrala godba. Po sv.jnaši obhod o- koli mesita do Rožne ulico, kjer se nahaja nas proviz. gasilni dorn. Nato razhod. Po- poldne ob 4. uri koncert in prosta zabava v dvorani hotela »Didnč«. Udeležba je bila iiad vse siiajna. Obilo občinstva se jc mo- raüo vsled nrcnaitlačcnih vseh prostorov še poleg dvorane in verande, vrntti nazaj. Ve? potek zabave do 12. ure se je vršil popolnoma mirno in doistojno. Godbene Locke pri koncertu in prostl zabavi je si- jajno piroizvajal pomnožen orkestcr Kat. del. družbe. Pri obhodu .in sv. maši Je so- dclovala godba na pihala ittidi K. I). D. -j- Žclimo. da bi se «ljudstvo bolj zanimalo in v vcčji množinri pris'topalo k društvu, bo- disi kot delavni ali pedporni člani, ker s tern bi pnipomogli, da bi se prej ko rriogo- če zgradil za mesto Idrijo tako velepotre- beu gasilni dom. n. S.iodnja Idrija. V nedeljo, due 30. aprila 1922 jc utonil pri nas samski hlapec Anton Mrak, stair 64 let iz Gor. Kanomlji 25. Bil je še pri deseti isv. maši, nato je sel v gostilno na južino, a tu je prcvec globoko pogledal v kozarec in ko se je vračal proti domu. je med potoma pri mo- stu zašel v vodo Kanomljico in tu uton.il- Voda ga je nosla skoro uro daleč nazaj proti sari in na takozvauih grabljah v Sp. Kanomlji so ga okolu 4. ure popoldne PQ- tegnili mutvega iz vode. Bil je sicer uiiren in dober človek, le zadnji čas se je nv.ilo preveč udajal pijači, in ta ga je ugonobüa. Pred treiiiii leti pa je umrla nc^rejiie smrti njegova 73-le»tna sestra Marijana por. Gnjezda. Due 12. febr. 1919. so prišlj okolu 7. iwc zvečer trije ncznani zlooinci v gostilno, ki jo ima njen mož Jurij Gnje- zda iz (ior. Kanomlje 25. Tu so nekoliko piili, nato je gospodar z druzino molij rožni venec, konp.em molitve pa so planili zlo'jinci na družino. Najprej so z zidar- skem kladivom udarili gospodarja, ki Je pa še Binel toliko moöi, da je ušcl v so- sednje sobo, se tarn zaključil in začel kli- cati skozi okno na pomoč. Medtem so zlo- činci nadaljevali svoje delo, močno rani^ domačcga hlapca in hčer, gospodinji Ma- rijani pa so prerezali vrat. Imela je še to- liko moa, da se je privlekla v kuliinjo, 'tu pa je v naročju svoje močno ranjene hčere izdihuila svojo dušo. Bila je blaga žena, prva članica Mar. družbe za žene, ki je umrla. in to 'tako žalostne smrti. Zločinci bii tcdaj pobiii še ostalo družino, da jih ni Drestrašilo sftreljanje onih, ki jih je gospo- dar pokiical na pomoč. Seveda zločincev šo do danes niso dobili. Da. na'He in ne- previdene isrnrti. rcši nas o Gospod! Tuji glasovi. 1. K prvemu maju pise (ljubljanslvi »Novi čais« med drugim: Lctošnji prvi maj naj zbudi v vseh 'trpineh iz vseh različnih socialističnih ta- borov od desnega do najbolj levega za- vest, da se morajo združiti in to na eni sami protimaterialisticni podlagi, da naj- prcje delavstvo samo 6ebe osvobodi o- stankov buržuaznih gesel in burzuaznega mišljenja. da (se samo socialno vzgoji v 'duhii krščanskega bratstva in cdinstva. Potem ne bo več nobenih kompromisov s buržoaznim družabnim rcdom, ampak de- lavstvo se bo lahko z upom na neizbežno zmago svoje mnsli lotilo ustvauienia či- sto nove družbe, sloneče na cnem, enot- svetovnem nazoru. Kajti brez tega ni nio- p'oce novo človeško vesoljstvo^ r- Genevska konferenca je prišla na •nrtvo točko. Zdi se ,da je samo še dvoboj toed Ariglijo in Francijo. Rusi ne odnehajo. venieljno sporna so tri vprašanja: 1. vpra- s^nje krcdita Rusiji za obnovo financ In *0sPoclarstva. 2. Priznanje ruske sovjet- lcp vladc de jure in 3. vprašanje ureditve J.rivatne lastnine inozemccv v Rusiji. J°nferenca sc najbrže za nekaj časa od- «oui. Rusija zaiiteva 3 milijarde (zlatih ul)ljev) nujnega kredita. Edini rezultat ^ _ inference je in ostane: Pogodba mcd iNeničijo in Rusijo. , 7= Parlament je načelno odobril za- ^oiiski načrt o »spremenitvi valeposc- ^r'1 in kolonizacij v notranjosti« ter je Arodii razprave o njegovih posameznih en'h iiu nedolocen čas. t. ~ Na Reki cse je vršilo zborovanje i^ovcev, ki je zahtevalo, da naj se ure- ,/azmere. Stavka v ladjedelnicah traja -^ V BolEariji so se vršile donolnil- e obcinske volitve, ki so potekle za vla- 0 še bolj ugodno. j, = Ameriške čete še ne zapuste nem- KeLa ozemilja, kot poročajo listi. - Prvi maj v Italiji ni potckel tako ninio kot bi Ki kedo misl.il. Poročajo o n-"ll0^ili ubitih in mnogo več ali manj ra- Jei]ih. Tako porociiila iz Milana (3 ncvar- 1°./anjeni), iz Bolonje (3 fašisti ranjeni, KoiTiunJst inritev), y. Parmi (l fašist rr.r- hV^ v Laciju (1 mrtev), v Zola Predcxse ,r J^'tva) ltd. Vočigled tern krvavim do- J^jjkorn jn nemirOrn se zelo cuduo glasi j Jp' Poluradni komentar, ki pravi, da so ¦ v p '^tfaitje raznih narodov, ki so zbrani ¦ C(vvfIlov^ da razpravljajo o problemih ti- Dr .vse rekonštrukcije Evrope, ilahko ^ ^1'teali ob majniških manifestaaijah, r^?- !leresnična so bila vsa obrekovanja, 1 ^ir.icna v jnozeinstvu o italijanskem tra-njom položaju. 7 . ^ Meščanska vojna na Irskem. V ,?llji|i bojili, ki so se vršili okoli Kelken- { v^< Je bilo IS oseb ubitih. Neka uradna ^ ßravi, da so čeite svobodne države So ^aricc grada v Kelkenny-iu, kanior 1 v'vorakale po lindem naskoku. t\lu := Rhnska zbornica je bila otvorjena jj,.' 4- tm. Udeležil sc jc otvoritv tudi I n- Preds. Facita. vO| ^ Na Kitaiskem divja državljanska Co.?" ^O1'^a sc vrsi med generalom Cang- vi). i y^elezbi mnogoštevilnega občin- 1 fyijj.i^iske godbe in šestih duhovnikov. I '^ uJ1.1^1 Je umrl včeraj zjutraj v bolnišni- ^ h ^'ienih bratov v Oorici. Prepeljali ^llDa v ^rc^a' ^Jcr sa 'X)^° pokopali \\ \}. z onima dvema, ki sta bila ž njim öo^^'jjjipaj v nesreči. K tej nesreči bi pri- 31j ' samo, da je silnn ncrnaniost zato % i^11'!1 oblasti, da še do danes ni spra- i fij^j^j^ijc, ki še veduo ogroža ljudstvo. • v^J°^a^ bi pa tudi našemu Ijudstvu ina- ^icjjj Previdnosti pri taki pokvarjeni mu- V^j'e bolj ncvarna od vsake druge. Jcb.> Kdo je hl\ tistl. Hue 13. novembra '¦'- k vozil Josip Jurišcvič iz Matulj proti 11. Bistrici v društvu nekega nepoznanega Goričana, ki je čital »uoriško Stražo« in ki je prihajal iz Opa- tije. Josip Juriševič je pal onega dne iz vlaka, ker so bila vrata vagona odprta ter je izgubil obe nogi. Jedina priča je do- tična exseba, za katero se ne zna ime. Jo- sip Juriševič je bil jugoslovenski železni- čar v Zagrebu, odkoder je prihajal domov v Vodice, da bi odvedel svojo družino v Zagreb. On je brez premoženja ter je se- daj popolnoma nesposoblien za delo ter ako ne bo mogcl dokazati. da je železnica kriva njegove nesreče, bo moral po svetu beraeiti. Prosimo tedaj dotično osebo, ki se je peljala due 13. nov. 1921 iz Opatije z Jo- siponi Jurišičem, in kö jc ž njim tudi iz- inenjala časopise, da se oglasi na naslov odvetnika: Dr. Gjorgjo Vesel, Trst, Via S. Giovanni 14, II. nadstr., da bo za slučaj predlagana za pričo. H- Stavbena zadruga v Bukovici je volila ua svojein zadnjem občnem zboru vsoto 200 L za natfavo šolskih potrebščin ubožuim otrokom na tuk. šoli. Za veliko- dušen dar se v iinenu malih najiiskreneje zahvaljuje šolsko vodstvo. + Najdeno. Kdor je pozabil dne 2. t. m. v vlaku, ki odhaja iz Gorice ob 2. uri 16 m. 1 klobuk, naj se zglasi pri P. Leban, Kai. + Zgublieno. V sobo^o, dne 29. apri- la predpoldne je nekdo izgubil denarnico s pnibližno 200 lirami, in sicer v ulici S. Pietro od št. 17—29. Kdor io je našel, je nap-rosen. naj jo prinese v naše upravni- štvo proti dobri nagradi. -j- Testeninska industriia je v Italiji bolj razvita kakor vsaka druga. Bili smo prav v skrbi ako bo tovarni testenin v IiMrski Bisfcnici, sedaj ko sc nahaja v Italiji, obstanek mogoč. A glejte — tovarna je pričela obratovati in njeni izdelki so za- sloveli zopet ko>t najboljši. Ni cuda, da se- gajo povsod, kamor se vdobe pri trgov- cih, po njih naše gospodinie. Priporočamo ta izdelek takozvane »Pekatete« kar naj- topleie. Jadranski almanah. »Naša založba« v Trstu se je odločila, da izda za prihodnje leto »Jadranski al- manah«, ki naj bo verno zrcalo in najlepši izraz vsega življenja našega naroda v Jti- lijski Krajini. Obsega naj kratke informa- tivne članke o vseh panogah: kulturi, po- litiki, kmetijstvu, socializmu, nar. gospo- darstvu, dijaštvu, učiteljstvu, naših društ- vih in kulturnih organizaeijah itd. Pozivljamo tedaj vse naše kulturne delavce v Julijski Krajini, naj po svojem zaniinanju sodelujejo. Clanki naj bodo kratki in jedrnati, da bo slika nasega na- roda tembolj mnogostranska in popolna. Vsi rokopisi naj se pošljejo najkasne- j c d o 3 0. j u n i ja t. 1. g. Francetu Bevku, Gorica, via Carducci 4, z izreeno pripom- bo »Za ahnanah«. Urednistvo je poverjeno veščim rokam drja. Alojzija Resa. Ker je »Alamanah« zasnovan kot str- njen oris vsega našega kulturnega, politič- nega in gospodarskega položaja v Julijski Krajini, smemo in moramo pričakovati naj- siršega odziva in sodelovanja vseh dušev- nih delavcev- na tem ozemlju. Trst, 1. maja 1922. »Naša založba«. Jugoslavia. j. Italijansko-jugoslovenska pogajanja. Belgrajski listi privatno javljajo iz üeno- ve, da je zunanji minister dr. Ninčič 4. t. m. zvečer započel oficielne razgovore z italijanskimi zastopniki. Oficielen je bil razgovor z Luciollnjem, ki jc svoječasno vodlil v Bclgradu z jugoslovensko vlado pogajanja za sklenitev trgovinske po- godbe. Prevladuje mišljenje, da se izroči Zvezi narodov v arbiitražo samo vpra- šanje pristanišča Baroša. Glede Zadra se doseže sporazum. V političnih krogih je razširjena vest, da začne Italija z izpraz- nitvijo tretje dalmatinske cone in even- tualno tudi Sušaka takoj, čim je dosežen sporazum. j. Obsojeni fašisti v Zagrebu. Lisrti javljajo, da se je te dni vršila v Zagrebu obravnava proti fašistom, ki so lioteli izvr- šiti atentat na bivšega predsednika seske konstituante Zanello. Sodišče je izmed pe- terih obsodilo Mayerja in Violo na mesec dni zapora, ostale tri pa je oprostilo ter jih dalo izgnati preko italijanske meje. j. Prva jugosiovanska ladija »Goleb« je priplula v Spüit. Bila je burno pozdrav- ljena. j. Kraij za hiiro r^šitev reškega vprašanja. Kakor poroča »Slobodna Tri- buna«, je bil kralj zolo nevoljen, da poga- janja. z Italijo še niso prekoračila mrtvc točkc. Zahteval je, da se reši vprašanje Reke čimprje, najkasnüje pa do njegove- ca povratka, to jc do 10. maja t. 1. j. Krediti za zeieznice so dovoljeni v Jugoslaviji in sicer: 1. 600.000 dinarjev za trasirauje novih prog. 2. 4,111.917 di- narjev za progo Užice - Vardiište. 3. 400.000 dnnarjev za inštalacijo in izboij- šanje proge na Ivan-PlaniiM. 4. 3 miljone dinarjev za progo Gospič-Knin. 5. 1 mi- djon dinarjev, za progo Subo»tica - Kar- lovac - Kikinda. 6. 1 niiljon dinarjev, za progo Paračin - Stolac. Društva. d. »VELETURIST«. Dramatični kro- žek G. S. O. vprizori v soboto 13. t. m. y Trjr. domu burko v treh dejanjih »VELE- TURIST«. Začetek točno ob 20. uri 30 min. Cene: Sedcži I. in II. vrste L. 10. Na bal- konu L. 7. Stojišča L. 4. Clani G. S. O. proti izkaznici plačajo stojišče na gale- riji L. 2. Predprodaja vstopnic v knjigarni K. T. D. od četrtkti dalje. (Zamudnikom ystop med proizvajanjem ne bo dovoljen). Že pri prvi predstavi so nam goriški igral- ci dokazali, da znajo igrati in skrbno in- scenirati igre. Zvedeli smo da nam bo ta burka nu- dila užitek in prijetno zabavo, ker je pol- na komičnih zapletjajev. Smeha ne bo manjkalo. Kdor se hoče enkrat pošteno zabavati naj poseti predstavo. d. Iz Križa ori Toniaiu. Nase bralno in pevsko diruštvo »Mladina« se je vendar po dolgem spanui prebudilo in ie začelo zopei svoje delovrn-^'e. d. Podgora. One 14. maja t. 1. priredi izobr. društvo »Podgora« veselico, pri kateiri sodelujc izključno le_ »Slov. Cital- nica« iz Solkana. Vprizori se šaloigra »Prä belcm koujičku«. Kdor želi obilo za- bave in neprisiljenega smeha, naj sc pri- reditve udeležii. d. Ljubinj pri Tolminu. Tukajšnje »Bralno društvo« priredi dne 14. maja 22 veselico ob 3. uri in pol pop. — K obilni udeležbi vabi Odbor. d. Iz Ajdovščine. Dramatičm krožek v Ajdovščini priredi v soboto, dne 20. in v nedeljo, dne 21. maja 1922. kot zaključ- no predstavo letošnjc igralne dobe Dra- ma tično gilasbeni večer. Updzoni se Frana Milčinskega kraisna roparska pravljica z godbo in petjem Volkasin in burka-eno- dejanka s »Pri odvetniku«. Pri Vol- kašinu, kjer nastopajo solisti, inozki in lncšani zbori z veliko skladbo Ludmila A- damiič »Na kmeitiški svatbi«, sodeluje iz prijaznosti domač pevski zbor »liubedj«, v drugi burki pa nastopajo trije najboljši domači kuplctisti. Zabave in vžitka torej zadosti. Na svidenje! d. Biljana. Tukajšnje Bralno drustvo »Iipa« uprizorä o sv. Cirilu in Metodu 9. julija igro »Domen«. Brateka društva | se naprošajo, naj ta dan ne prircjajo vc- selic. — Odbor. Socialnf vesfnik- sv. Nemiri na Dunaju. V raznih okra- jih mesta Dunaja so povzročili brczposel- ni dclavci izgrede. sv. Stavka kovinarjev v Pragi. Ker so industrialci koviinarske stroke sklenili znižaiti svojim delavcem mezde za 10%, so deilavci proglasili stavko. Stavkajočih kovinariev je pribliižno 35 tisoč. sv. Stavka krojaških pomočnikov v Lovnih na Češkeni. Krojaški pornočniki v Lovnih so zalitevali zvišane mezde. — Ker mojstri niso pristali na njih zahteve, so pomočniki začeli stavkati. Pravijo, da inarsikdo izmed njih zasluži pri osem- urnem delu samo 120 LK na teden ter bi moral delati in vbadati ,13 ur na dan, če bi hotel zaslužiti eksislenčni minimum 200 čK v tednu._____ Po svetu. s. Razstava. Dne 4. t. m. je bila o- otvorjena v Benetkah 13. mednarodna razstava umetnosti. s. Nad črnci se je v državi Teksas maščevalo belo ljudstvo s tem, (da je tri črnce pohabilo in sežgalo na gnnadi. — Obdoflženii so bili, da so oskrunili neko belo deklico. Taki žalostni pojavi v Ame- ¦riki niso pocdini slučaji. s. Zlati rudnik so odkrili na otoku Javi.____________.....____________________ Raznoterosti. * Kdo je neznani vojjak? Nekateri pariški listi so žjvahno razpravljald o vprašanju, kdo je dotični vojak, ki so Ka 11. nov. slovesno pokopali pod slavo- Iokom v Parizu — kot enega za vse bor- ce, ki so se borili za Francijo. Listi so trdilii, da je nanesel slučaj, da izmed tiso- čev pokopanih vojakov zadeli ravno na ostanke nekega črnca in prepeljali nje- gove kosti v Pariz. Sedaj je vlada izdala službeni komunike, v katerem se katego- rično dcmeirtira, da je bil dotični vojak senegalskii črncc. Obenem se izjavlja, da francoska vlada ni delala pri item izbiira- n.iu prav nikake razlike v rasi, ker so tu- di koloiwjalni voiaki umiirali za svojo do- movino, pa zato ravno tako zaslužijo hvaležnost francoskcga naroda. Koledar. 14. Nedelja: 4. povelik. Bonifacij, muč. 15. Pondeljek: Zofija, muč.; Hilarij, spoz. 16. Torek: Janez Nep.; Ubald, škof. 17. Sreda: Paškal, spoz.; Maksima, dev. 18. Četrtek: Feliks, spoz.; Venancij, muč. 19. Petek: Ceileisitiri, pop.; Ivo, spoz.. 20. Sobota: Bernardin, spoz.; Bazila, dev. Darovi. d. Dobrodelnost. — Za Slov. siro- tišče: Slavna župansitva: Tolmin 100 L, DornbcTg 50 L, Bilje 50 L, Doberdob 30 L, Sv. Križ pri Ajdovščini 40 L, St. Peter na Krasu 50 L, Šmarje na Vipavskem 40 L, Vrtojba 50 L, Ajdovščina 200 L, Slav-i- na na Pivki 40 L. Za »Dijaško Matico« g. Prinčič Ivan 100 L. — Za »Slov. sirotišče« g. Prinčič Ivan 100 L.________ ^rincic Ivan, bančni uradnik (gyzela ffaßrizio POROČBNA Borst v Brdih - Gorica, 10 maja 1922. Po zunanjosti pozna že večina naših gospodinj testenina „PEKATETE". Odločno zavračajo vsake druge, ker so spo- zuale, da postrcžejo z njimi naj bolj svojo družino. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dorn." Telefon št. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska bank a. Delni5ka glavnica SHS kron 50 B.1ILIJONOV. GENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS kron 45 MIL1JONOV. PODRUz.N5CEt Brežiee, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestwje vloge na knjižice po 4°/0« Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Naknp In pro da] a vsakovrstnega tujega detiarja. — Izvrsuje vse v bančno stroko spada|oče posle najkulantnejSe, Uredne ur© za občinstvo 872—12 n od 3—5. Ob sobofrah popoldne, ob nedeljah in praznkih »e ne araduje Gospodarstvo. kr. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljana. Due 24. aprila t. 1. sc je vršil v Ljubljani občni zbor delničarjcv Ljubljan- ske krediitne banke, kateremu je bila predložena foiilanea za leto 1921. Bihuica izkazuje sledcče postavke v miljonili ju- Kslov. kron: Aktiva: Blagajna 24 miljoiiov, vaiute 2 iniljona, menice 47 miljonov, vrednostni papirji 71 miljoiiov, predujnii 54 miljoiiov, dolžniki 819 iniljonov, reali- tete in Inventar 5 iniljonov, konzordjalni račun 33 miijonov, ostala aktiva 39 iniljo- nov, skupna aktiva torej 1 iniljardo in 94 lniljoiiov juuosl. kron. — Pasiva: Glav- nica 50 mi'ljonov, rezerve 44 miljoiiov, vlotfe na knjizice 170 miijonov, vloge na 1 tekoöi raenn 787 miijonov, driiffa pasiva 30 miijonov, čisti dobiček pa 13,209.959.20 juges!. kron (za Kj 3,330.000. — več ka- kor v letu 1920).. — Razmali zavoda v preteklem letu je bil volik. Cclokupni letni proniet banke je ziiašal 66 miljard jugosl. kron in temu primeren je tudd čisti dobi- ček. Od dobička se je sklenilo plačati po statutarnih odpisih in dotaci.iah Jugosl. kron 7 miljjoiiov in pol kot !5% dividendo delničarjcni (proti 12Vb% leta 1920). V Gorici se izpjačuje dividenda pr*i Podružnici Ljubljanskc kreditne banke proti izrocitvi kupona st. 21 v razmcrju Kj 60 — za vsako delnico. — Občni zbor je pooblastil upraviii svet, da provede v ča- su, ki se mn bode zdel pnimeren, zvišanje delniške ^lavnice od Kj 50,000.000 — na Kj 100,000.000, o čenuir bodo inrtereseitti j pravočasno obveščeni. | Lepa prilika za one, ki žele kiwiti liišo! i Pri Janezu Rustja v Kainujah St. /3 p. Ciniče je na prodaj posestvo z vsem orodjem razndh strok po zelo nizki ceni. | Knpee si lahko ogleda istotain. Nekaj pb- jasnil daje uprava »Goriške Straže«. NAJDENO. One 8. aprila t. 1. naSel jc nekdo nied na poti od Kozairšč do Sv. Lu- eije zaboj manufakturnega blasa v vred- uosti več sto lir. Kdor je iz^ubil, na.i se zglasi v Kozarščah št. 11. p. Voice. HIŠA s 5timi prostori in dvoriščem se odda v najem ali tudi proda v Solkanu ulica sv. Štefana št. 2. — Pojasnila daje Andrei Fraučeškin v BUiah St. 213. VABILO na redni obeni zbor, ki se vrši v četrtek, due 25. maja 1922 ob 1. uri popoldne v prostorili mlekarne v Trnovem. Dnevni red: 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zad- njem občnem zboru. 2. Poroeilo načelstva. 3. Porouiilo nadzorstva. 4. Odobrenje sračunskesa zaključka za leto 1921. 5. Poroüilo o rcviziji zvcze. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. ¦S. Slučajnositi. Letni in končni racial, predJoge, ki se bode o njih staviili občnem zboru in poročilo nadzorsitva so od 1. maja naprej aazpoložeiii in iih zadružniki lahko pre- Uleda.io vsak dan ob uradiiih urali v za- družni pisarni. V Tmovem, dne 7. maja 1922. Načelstvo. Krone srebro plača po L I 48 staro zlato in korale kupuje SAVORGNANI zlatar, GORICA, Nunska ul. 9. IZBRAN LES za sodarstvo in moderno pohištvo na strojih po naročilu prirezan, poskoblau resp. ostrutfau drakslan), jesen, natvno.i, akacija, češnja, liipa, oreh, hraist, saber, vlačna bukev, jovha za imitacij mahago- nija (z navodiiloin), suli jelov les; izgotov- ljene dvodelne jermenice (Riemenschei- ben), kola za vozove, furnir itd. dobavlja Mehanična žaga Fužine — Ajdovščina. biava.*) Podpisani občimski sve»t izraža v svojcm sejnem sklepu popolno zaupnico našemii županu L. Dugariii za njcirovo delovanje v splošnem oziru in korist obči- ne Ročinj. To kot popravek na dopis iz Ročinja v »Gor. Stražii« z dne 23. marca 1922, št. \2. Ročinj, dne 8. maja 1922. Dutrar Andrej, starešina, Stanič Franc, podžupan, Gorjnp Andrej, podžnpan, Bavdaž Ivan, podžupan, Fortunat Ivan, starešina, Pernat Ivan, starešina, Mu- jrerli .losip, starešina, Krajjl Andrej. starešfina. PREKLIC.1^) Podpisanii preklicujemo vse, kar smo ^ovorili zoper Jakoba Butul iz Krcda št. 11 o čerkvenem denarju iz leta 1918, kot neprcmsišljeno in brez podla&e ter se mil zahvaljujema, da je odstopil od tožbe. ^Potoki, 23. ap/i-iila 1922. Stefan Fraitina, Anton Dtiiijelič, Miha 2ubcr, Franc Trpin, Potoki 26, An- lon Skočir, Potoki 21, Ivan Danjel'lc, Kred 6. *) Za čl3nke pod tem naslovom je uredn:štvj orfgovorno le vtohko, kdikor zahteva tisko n zakon; POUEDELCI! Pri tvrdkii C. Leonardig, Gorica, ulica Carducci št. 12. (Gosposka ulica) pni treh Kronah, dobi'te veliko zalo^o prvovrstnili | kos iz ueiuškega iekla, po naizineriiejšili ' ccnan- Izrcdna priiika! | VABILO — K REDNEMU OBČNEMU ZBORU — »Kmečke Hranilnice in Posojilnice« | v Kozani-Vipolžah, rc.u'. zad.r. z ncorn. zavczo, ki se bo vršil v nedoljo, dne 21. maia 3922. ob 4. ml dop. v Kozana s sledečim dnevnim redoin: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Po-trditev računske^a sldepa za leto 1921. 3. Voiitev nadzorstva. j 4. Siučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vab" odbor. Prevodc cenitcv vojnili odskodnin \z slo- venskega na italijanski jezik preskrbi pod iiU'qdninii pogoji. Naslov pove uprava l.sta. ISČEM učenca za tr«:ovino z nicsanim blagom na deželi. Naslov: Štefan Bsvdaž, Podurad (Istra.) UlCfl ll'ev' vrt> dvorišče je na prodaj fill JH| v STANDREŽU pri Gorici. — Pojasnila daje Giovanni Pagnacco Corso* Vitt. Em. št. 38. (prej Gcriska zwm \t Goici) vpisana zadruga z omejeno zavezo je osrednja organizadga vseh fforiski.li za- cirug. Plsarna v Gorici Corso Verdi št. 32, 1. iüWistropjt'. Uraduje ob delaviti'kiili od si. do 12. predpolne in od 2. do 4. popoludne. Ob sobotah in dnevih pred prazniki je urad poptoiudne zaprt. ORGLJE za cerkvc z 4 lepimi spre- meni in pedalom so na prodaj in harmo- nij močan s pedalom. — Več pove Iv. Kaoin, Gorica — Via della Croce št 10. Wovo došSo hlšno opravo vseb vrst priporoča ZfiLOöH 0RIGNHSCH1 ul. Morelli 49. Fvojno^o^oIursko^JoFwpT^ v dobrein stanu z vcč join zemljišča, trav- nikov, njiv in gozclov prodam po jako nizki ceni, skupno ali posamezno. — Jo- žef Cotič, Vrhpolje p. Vipava. So LlSsiSSSif t^OIKSoio Moka, sirk, oves, otrobi, kavn, sladkor, ?peh, olje, petrole; itd fsoriski kmečk« zadružni konsorcij — ßorica Corso Verdi 29. ^—.--- . ==^ Pcnuja slcdece pristno blago po zmernih cenah : =^--=. ¦ '=rz^== Modra galica (Vitrijol)a..............a L 2'50 kg. Zveplo čiščeno.................„ „ 110 „ neotipncno................., „ 11(3 „ z 3°/o '«odre galice.............„ ,, 1 -32 „ Cilskj Solitcr (kcmično gnojilo)........... 1 '50 ^ Ammonium Nitrat (kcmično gnojilo) . 1 40 Kaljeva Sol 75% „ „ ....'... '. '. \"„ P20 "„ Otrobi drobne..................n n 0 60 „ » debele J • • • •..............n 065 . II (gärant, eiste)............n t> 060 „ Moka za krmo (garant. čista pšenična)........„ w 0*70 Kmecko orodje raznovrstno, koruza, oves in sploh vse kmečke potrebsčine na drobno in debelo. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica Corso Verdi 32 (hiša Cenlr. Posolünica) Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne R@g@nkart & RymSItn« vsakovrslno blago za poročence, kakor tudi velika izhira nsoškcga in ženskcga sukna. Blago solidne! Cene ssnerne l ff V Je nzm&Uše Zaiosa ia 'Gorico in cSeie§o Franc BanelSšni - Series Via Silvio Pellico 10 (blizo Korna), Josip Kerševani mclianlk isi pubkar v siorici, Stoini frg 9, desno. Zaloga raznih štvalnih in kmetijskih strojev, dvokoles, pušk in samokresov, ter vse pcsaineziiih delov, spadajočih v niehanično in puškarsko stroke. Strokovni, brezplačen pouk v urnetnem vezanju in krpanju. Lßsüui dela\nica in poprayjjaluica, JStoVai trg 5, ^fft^ Poniklauje in lakiranje v vsaki barvi. *&$ Priporofam vsakcmu Original MuiuUoh šivalne strojcs ker so liajbolj zai>esijivi, za te juničim 1 f5 let. Knjigarna Kat. Tisk. Društva Gorica, Via Cardueei 2. NA DEBELO § loske LYezk9 (S p i s o v ni c e 1 e p o p i s n i c e) Risanke, Risemski papir (v veliki izberi) Papifl* uradni,trgovski ovojni itd. Cigarefni papir Excelsior, Abadie, Oleschan Union za večje množine poseben popust. NA DPIOBNOI I ieresa, SmiSo« svinSnikl I v veiiki izberi 1 1 Rožni venci, nab ožne slike I _______ s 3 . Tiskovine za. cerkveua oskrbništva \ in županstva I Tuš, barve, risarski papir, pro- I zorni papir Lichtpanspapir I Trgovske (poslovne) knjige (glavne, | pomožue bhigajniške knjige itd. | i^P Cene konkurenčne "98 Knjigarna Katol. Tisk. Društva Gorica, Monfova hiša« ^eveste pozorl Weygstg PQzpj) Na dornačo tvrdko Andrei MaurÜi GORICA ul. Carducci št. 11 (prej GOSPOSKA ul.) j Velika zaloga manufakturnega blaga, voine, žime, bombaža, zmeli, -*" I Ravno došla velilia množina moškega in ženskega sukna, in ^aznovrstnega^erila, kakor ludi sviie. ¦'""¦¦"¦'""¦"¦"j"i"i"-™™™i*™™r" ¦¦¦'¦¦¦'¦¦¦¦¦¦¦«".............'¦>¦ KT šfflT Postr@2ba toina in solidna! ~*m ~%0 Zobozdravniški Atelje Via Dante 4 - GORICA - Via Dante 4 Mnogoleini asistent pri preznanem Zobo- zdravniku Dr. PIKLU v Gorici. SPREJEMH od 9 — 12 in od 2 - 6, Otilija Calligaris modistka. Velika izbira :: klobukov :: za gospe in otroke. Gorica, ulica Stretta 4. ANTON TERPIN in ComP- nova zalog*a manufakturneg-a bl^ v Gorici, i/ia Rastsilo sf 10 , se priporoča slav. občinstvu v mestu na deželi za mnogobrojen obisk- ^ 9ST Cene l>rez konkureace. "^^ Nä drobno I Na debel«! Dr. A. Grusovi^ specialist za kožne in spodne bolezflä negovauje kože. Sprejema od 9—11 in od 3—5 un"e-^ öorlca (Piazza grande) Travnlk ^ P&teraoll.