Si», 240.
namilita 1 Ofe.
Llubiianl, ¥ «SÄ S«^»

l»SSlr.!isa •* 'MStetrM.
Leto I.
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pendeljke. Masečna naročnina:
v Ljuhijani Din 10-po pošti Din 12'~, inozemstvo Din 22*'
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „NovosSMjubljana“. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.

K otvoritvi trasi” coske zbornice.
Od našega stalnega pariškega dopisnika.
ap. Pariz, 10. nov.
Nasprotniki g. Poincareja so mnenja, da je vlada nalašč zavlačevala sklicanje zbornice^ češ, da je mnogo udobneje, govoriti vsako nedeljo Pred vabljenimi gosti m občudovalci, kot pa pred kritičnimi zastopniki v parlamentu. Ce se bodo 13. t. m. (t j. danes; uredn.) res otvorila vrata zbornice, bo preostala po opravilu običajnih formalnosti tri do štiritedenska doba za parlamentarni program, ki nadkriljuje glede pestrosti in važnosti vsa dosedanja zasedanja. Zbornica ne more zasedati, medtem ko se vrše za senat običajne tretinske volitve. Pred 6. januarjem 1. 1924 — tega dne se mora pričeti redno zasedanje za L 1924 — se je korporacija volilcev izrekla že o mandatih treh senatorjev. Celokupna zbornica ima še pravico svoje eksistence le do 31. maja p. 1. Pred omenjenim datumom se imajo izvršiti splošne volitve, ki bodo odločale o usodi Francije. Program je ogromen. Vlada je do danes izdelala 104 zakonske predloge. 2e napovedanih in obljubljenih interpelacij je na stotine. Vlada je bila previdna in je skupno z budžetom za leto 1923 odslovila tudi proračun za 1. 1924. Na ta način veljajo malodane vsi člani letošnjega budžeta j za drugo leto. Izglasovati je treba še nekatere novele, zlasti glede izrednih kreditov za Maroko in Sirijo, za novo emisijo zakladnih bonov» in za »budget des depenses recouvrables«.
Na tem mestu se bo brezdvomno razvila debata o celokupni zunanji politiki. Ako se bo g. Poincareju posrečilo, skleniti v Poruhrju z nemškimi industrijalci tako pogodbo, ki bo zajamčila vsaj mali del reparacij skih dobav, potem bo izvrstni taktik prav lahko odbil naval socijalistov in radikalov, Ki pa nekoliko kolebajo v svoji napadalni fronti. Mnogo je odvisno tudi od tega, kako se bo medtem razvil položaj v Nemčiji. Dobro informirane osebnosti se tu ne strinjajo s pesimizmom, ki ga izraža celokupno pariško časopisje. Nikakor ne morejo verjeti v možnost re-akdjoname diktature. Francoska vlada je sklenila napovedati Nemčiji vojno, ako bi se vpostavila vlada Helffericha ali pa Ludendorffa. O tem je nemška vlada že obveščena. Razen brutalne resnice se tu ne da nič več povedati.
Zanimiv je najnovejši »načrt« Francije, ki ga misli predložiti Nemčiji ravno sedaj, ko se je razbila konferenca mednarodnih ekspertov. Vladni krogi so lansirali le par aluzij: nedavno na konferenci novinarjev, v nalašč inspiriranem članku, ki ga je objavil »Temps«. Ker so se izjalovile vse mednarodne in medzavezniške kombinacije, je po francoskem mišljenju potrebno, da spregovorita sedaj tudi Nemčija in Francija. Po tej pogodbi naj bi ostale pravice obeh strank nedotaknjene. Mnogi mislijo pri tem na že obstoječe pogodbe (Rathenau-Loucheur, Stinnes-Lubersac). In vendar gre za mnogo več. Gre za veliko okvirno pogodbo, v kateri bi se zrcalile linije nove evropske politike.
Informirani krogi pravijo, da g. Poin-care ne bo stopil praznih rok pred zbornico. Ce se reparacijsko vprašanje v bodočem letu ne bo rešilo, stoji Francija pred finančnim razsulom, ker ji ne bo več mogoče izdajati zakladne kupole v milijardnih višinah. S tako bilanco svojega Štiriletnega dela nacijonalni ^lok noče stopiti pred parlament. No-ratija politika bo stopila v ozadje. In-riJelacij take vsebine bi sicer ne pri-^^iho-valo. Tako o zadnjem govoru dr!dsednika Milleranda v Evreuxu, o mtrr* in ukrepih prehranjevalnega Jr?1* g. Cherona, nadalje o šoli laji-111 0 republikanski zakonodaji, o Francije do Vatikana ter vprašanje llreditve škofij. Vprašanja,
j 01 v.tirnem času razvnela javnost do "vrenja. Niti volilni zakon še ni pod streho, ah publika se ne zgraža. Vseeno je: ah proporc ali večinski sistem. Gospod Poinearg bo notranja vprašanja z lahkoto odložil do bodočega zasedanja. Taka taktika bi bila v normalnih časih strmoglavila vsako drueo vlSĆC.
Sklepi Zveze državnih uradnikov.
Beograd, 12. novembra. (B) — Uradniška udruženja iz vse države so imela včeraj ves dan sejo, na kateri se je razpravljalo o naredbi o razvrstitvi uradnikov in o uradniškem zakonu. — Plenarno sejo je ob 9. uri dopoldne otvoril predsednik dr. Miha Jovanovič, ki smatra za nemogoče, da bi katerakoli vlada ne upoštevala upravičenih zahtev uradnikov. — Navajal je spreminjevalne pripombe k naredbi o razvrstitvi uradništva. Debata je trajala do 13. ure.
Popoldanska seja je trajala od 16. do 18. ure. Na tej seji je konferenca sprejela resolucijo o izplačilu prejemkov. Resolucija je sestavljena iz štirih skupin predlogov in jo je sestavil poseben odbor.
Resolucija povdarja, da novi uradniški zakon v nikakem oziru ne more zadovoljiti gmotnega stanja državnih uradnikov in nameščencev in da je izzvala naredba o razvrstitvi uradništva v kategorije in skupine veliko nezadovoljstvo med uradništvom.
V resoluciji zahteva konferenca od vlade takojšnje izplačilo na račun dra-ginjskih doklad in pristojbin v smislu novega zakona celokupno enomesečno plačo iz kredita 200 milijonov dinarjev, določenega za to v dvanajstinah. Dra-ginjske doklade morajo ostati uradnikom in slugam. Upokojencem se morajo zvišati draginjske doklade za 100 odstotkov od 1. oktobra dalje. Pristojbine v kronah se morajo izpremeniti v dinarje. Naredbo o razvrstitvi uradnikov je izpremeniti v smislu spreminje-valnih predlogov odbora Zveze državnih uradnikov. Finančni zakon za leto 1923/24 mora izpremeniti člene 234, 239, 240 in 246. V strokovno komisijo za pobijanje draginje sc morajo pritegniti zastopniki uradniških organizacij.
Zakon o pobijanju draginje je kar najstrožje izvajati.
Resolucijo so danes izročili predsedniku vlade g. Pašiću in vsem ministrom. Ce bi se tu ne dosegli uspehi, bo plenarni odbor Zveze uradniških organizacij zaprosil za avdijenco pri Nj. Vel. kralju.
Deputacijo, ki je izročila resolucijo ministrom, sestavljajo: Mihajlo Anton o v i ć, dr. Mika Jovanovič, Tomo Jovanovič, Voja G juri-šič, Makso Lilleg, dr. Maruzzi, Milan Bilber, Popovič in Dju-k o v i č.
üacilonagni ielez^äcarii pri sfaimstra sa
Beograd, 12. novembra. (B) Danes dopoldne so posetili ministra za promet odposlanci centralnega odbora nacijonalnih železničarjev, in sicer predsednik Lukič in podpredsednik Mihajlo Nikolič, inšpektor generalne direkcije železnic in izrazili v imenu večine kongresa nacijonalnih železničarjev, ki se je vršil dne 28. oktobra t L, globoko zahvalo ministru za donešedje zakona o prometnem osobju.
Pri tej priliki so odposlanci izrečni službeni spis centralnega odbora od 3. novembra t. 1. Odposlanci so izjavili g. ministru, da je, kakor se to vidi že šz g. ministru izročenega službenega spisa, železničarska resolucija, ki je bila objavljena v dnevnih listih takoj po zaključitvi kongresa, netočna in dana v javnost z zlobnim namenom. Poslanci so prosili g. ministrat, da tudi v bodoče posveča pažnjo vsemu poštenemu naci-jonalnemu železniškemu osobju. Gospod minister je obetal odposlancem vso svojo podporo, opozoril jih pa je, naj se nacijonalni železničarji čuvajo pogubnega upliva ekstremnih elementov.
Položaj v iolgartkl
In tiiakedonsfvyjüii.
Pariz, 12. novembra. (B) Iz Sofije javljajo, da je bivši minister zem-Ijoradniške stranke Duparinov, ki je bil pred kratkim obsojen v zapor, ko se je spremljan od stražnikov vračal v Plovdiv, skočil iz vagona, da bi pobegnil. Stražniki pa so za njim streljali in ga ubili.
Rim, 12. novembra. (B) Glede na zadnje potovanje bolgarskega zunanjega ministra Kalfova v Rim prinašajo Usti naknadno te-le podrobnosti. Gospod Kalfov je sondiral teren za za-ključitev kakega posojila iz katerega bi se nakupili industrijski proizvodi; med drugim bi se nabavili poljedelski stroji in vojaške potrebščine. Bolgarska bi dala Italiji v zameno za to koncesije za eksploatacijo petrolejskih in rudniških nahajališč, ki so v neposredni okolici Sofije. Začeti pa se bo moglo o tem razpravljati še-le, ko bodo končane volitve v Bolgarski, po katerih se bo dalo soditi o solidnosti današnje bolgarske vlade.
Beograd, 12. novembra. (Z) V
Odkriti©
gcraSJy Petru v Sarajevu
Sa r a j e v o,	12. novembra. (Z)
Včeraj se je vršilo tukajj slovesno odkritje spomenika kralja Petra I. Osvoboditelja. Mesto je bilo vse v zastavah. Pred Častniškim domom so se zbrala narodna društva. Defiliranje pred spomenikom je bilo veličastno. Pred spomenik je bilo položenih 17 krasnih vencev. Spomenik je bil izdelan v vojaških delavnicah v obliki Karagjorgje-ve zvezde z meči. Okoli spomenika se nahajajo relijefna dela, ki predstavljajo četovanje Petra Mrkonjića, ujedinjenje, osvobojenje in Golgoto preko Albanije. Prebivalstvo je bilo ves dan slavnostno razpoloženo.
UČITELJI V PROSVETNEM MINISTRSTVU.
Beograd, 12. novembra. (Z) »Tribuna« poroča:	Finančni odbor je
sprejel predlog, da se vsi učitelji, ki so zaposleni v ministrstvu za prosveto, razen onih, ki so bili na to mesto postavljeni z ukazom,” razrešijo svojih dolžnosti in da ne bodo v bodoče več 1 sprejeti v službo.
i&aSifa in Bolgarske«
Carigradu se nahajajo že nekaj tira zastopniki makedonske revolucijonams organizacije in reorganizirajo ondi ma-ke.donstvujušče. Te emisarje makedon-stvujuščih je poslal v Carigrad Todor Aleksandrov. Njegovi agenti pravijo, da bodo takoj po temeljiti reorganizaciji začeli istočasno napade na grško in albansko mejo. Ti napadi bodo bolj pogosti, da se čimprej spravi vprašanje Makedonije pred Društvo narodov. V Carigradu je začelo Izhajati glasilo ma-kedonstvujuščih »Sloboda«, s katerim pripravljajo makedonstvujušči akcijo za razširjenje in okrepitev svojih vrst in za oslabljenje prijateljskih odnošajev med Albanijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Beograd, 12. novembra. (Z) Po vesteh iz Tirane je zadela včeraj ob gr~ ško-albanski meji albanska orožniška četa ob bolgarske četaše, ki so prestopili na albansko ozemlje, da bi se tako približali naši državi z druge strani. Vnel se je boj, v katerem sta padla en orožnik in en razbojnik.
policijski
v Zagrebu«
Z a g r e b, 12. novembra. (Z) Od 14. do 16. t. m. se vrši v Zagrebu kongres policistov, katerega se udeleže zastopniki redarjev iz vse države. Na tem kongresu se bo razpravljalo o vseh notranjih in strokovnih vprašanjih, da bi se tako moglo zagotoviti sodelovanje različnih redarskih organizacij v naši državi. Govorilo se bo tudi o stvareh, ki so bile na dnevnem redu nedavnega policijskega kongresa na Dunaju. Udeleženci kongresa si bodo pri tej priliki ogledali Lepoglavo in druge policijske in sodne ustanove.
Beograd, 12. novembra. (B) Nocoj odpotuje v Zagreb načelnik oddelka za državno zaščito v ministrstvu za notranje zadeve g. Lazarevič, da se udeleži kongresa policijskih uslužbencev,
Beograd, 12. novembra. (Z) Dne 22. t. m. se vrši v Beogradu kongres poljedelskih organizacij. Prometno ministrstvo je dovolilo delegatom, ki se udeleže tega kongresa, polovično voznino za čas od 20. do 28. novembra.
Veleposlaniška konferenca in povratek nemškega prestolonaslednika
Pariz, 12. novembra. (P) Veleposlaniška konferenca se je sestala danes popoldne ob 4. uri in se je bavila z odgovorom nemške vlade na noto zaveznikov glede povratka bivšega prestolonaslednika Viljema v Nemčijo. Doslej še ni bil sprejet noben sklep, ker so nekateri veleposlaniki zaprosili svoje vlade za nova navodila. Prihodnja seja je pojutrišnjem. Ni še gotovo, ali bodo dotlej vsi veleposlaniki dobili nova navodila. Dasi še ni nič znano o predlogih poedinih vlad v tej stvari, se more vseeno reči, da se zelo razmišlja, ali ne bi kazalo zahtevati od Nemčije na podlagi člena 228. versaillske mirovne pogodbe da izroči prestolonaslednika.
Pariz, 12. nov. (D) Časopisje razmotriva precej pesimistično položaj vsled povratka bivšega nemškega prestolonaslednika. Holandska vlada je po mnenju belgijskih državnikov odgovorna za posledice povratka v toliko, kolikor ni preprečila prestolonaslednikovega odpotovanja.
Berlin, 12. nov. (D) Bivši prestolonaslednik je dospel v Gels. Nä svojem povratku se je vstavil blizu Berlina, kjer je konferiral s svojimi pristaši. Baje namerava kupiti y nekem berlinskem predmestju vilo.
Homatije v Nemčiji.
bavarskega ministrskega predsednika •<£ Berlin. — Situacija na Bavarskem.
Berlin. 12. novembra. (P) Bavarski ministrski predsednik pride jutri semkaj, da se pogovori z državnim kancelarjem dr. Stresemamem. Temu porazgovofu se pripisuje velik pomen, ker so je sestal danes v Monakovem veliki odbor bavarske ljudske stranke in ss pričakuje, da bo določil svoje stališče v vprassnju generaknesa državnega komisarja von Kahra.
Berlin, 12. novembra. (D) V vladnih krogih, ki so bili o tem poučeni že pred prevratnim poizkusom na Bavarskem, se komentira odločen nastop Francije različno, vendar pa mislijo, da ne bo prišlo do nobenih diplomatičnih zapletljajev, ker se je bavarski puč popolnoma ponesrečil.
Monaikovo, 12. novsnams. (P) Kakor piše »Müncher Zđtuig«, da so sobotne in nedeljske demonstracije dovedle vlado do tega, diai skuša sedaj napraviti iz demonstrirajočih nacijonalnih soci jal cer komuniste s tem in razširja potom časopisja vesti, da vabijo z letaki nadjonalno-socijalistično mlatimo na ulice in jo ščuvajo, naj demonstrira proti! policiji in državni hrambi.
Monakovo, 12. nov. (D) Na podlagi odredbe državnega komisarja von Kahra so zaprta vsa gledališča in prireditvene dvorane. Vsak promet v mestu je prepovedan od 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Javni Ideali se morajo zapirati zvečer ob 7. uri.
Monakovo, 12. novembra. (D)1 Oblasti so izpustile na svobodo vse revolucionarne ministre. Hitlerjevo bivališče še vedno ni znano. Baje se skriva v Rosenheimu. General Judendorff je v Monakovem. Oblasti so razorožile vse fašiste.
Reparacijski problem.
F a r i z f 12. novembra. (P) Repara-cijska komisija ima jutri sejo. Ker odklanja Amerika udeležbo, se bo repa-racijska komisija najbrže bavila jutri z odgovorom na nemško noto z dne 24» oktobra t. 1. Gre namreč za zaslišanje nemških zastopnikov o sedanjem gospodarskem stanju Nemčije. Nemara se bo jutri sklenilo, naj se nemški zastopniki čimprej zaslišijo.
s morjem.
Beograd,, 12. novembra. (Z) Danes je dospel semikaij splitski župan dr. Tartaglia, ki je interveniral pri merodajnih činiteljih in jih opozori na to, da Split ne bi imel nikake koristi od železniške zveze Knin-Gračac, ako se ne izgradi tudi splitsko pristanišče in se izdatno no razširi,
Beograd, 12. novembra. (Z) Ze nekaj dni se mudi v Beogradu deputacija Primorcev, da zahteva železniško zvezo z bavarsko luko ih preko Bakra s Kraljevič», kjer se nahaja ladjedelnica. Zahteva tudi, da bodi Bakar izhodna točka Jadranske plovitbe v pomorskem prometu. Sodeč po pregovorih, ki so jih imeli delegati z merodajnimi činitelji, je upati, da bodo njihove zahteve uvaževali in da se bodo njihovi interesi ščitili, ker se hkrati ujemajo tudi z interesi države.
B e o g r d, 12. novembra. (B) Pres-biro objavlja:	»Pravda« je objavila
neko izjavo ministra za zunanje zadeve glede na otvoritev prometa na progi Sušak—Brajdiča. Pooblaščeni smo izjaviti, da dr. Ninčič ni dal nobene izjave v tem vprašanju.
ODPRAVA TOVORNE TRANZITNE
SLUŽBE NA POSTAJAH JUŽNE ŽELEZNICE.
Beograd, 12. novembra. (Z)Ker je prešla južna železnica v državno upravo, je izdalo ministrstvo za promet naredbo, po kateri se ukinja tovorna tranzitna služba na postajah Celje, Markovac, Dravograd-Meža, Ljubljana, Zaprešić, Sisak, Pakrac, Slatina, Virovitica in Zagreb.
NOV DNEVNIK.
Beograd, 12. novembra. (B) V lastništvu beograjskega lista »Novosti« je nastal spor med lastniki lista industrijalcem Vašo Jovanovičem in narodnim poslancem Jovanom Jovanovičem na eni strani in med osobjem uredništva na drugi strani. Zaradi tega je celokupno osobje »Novosti« zapustilo lastnike lista in začelo izdajati list pod nazivom »Beogradske Novosti«. Tako sta | v Beogradu nocoj izšli dve številki »Novosti« z istim letnikom izhajanja in 1 z isto številko.
prosvetna uprava
Beograd, 12. novembra. (B) V ministrstvu prosvete je bil izdelan načrt o organizaciji nove prosvetne uprave za vse posamezne pokrajine. Po
novem načrtu bo Slovenija predstavljala posebno šolsko oblast, kateri bo stal na čelu poverjenik ministrstva prosvete, ki bo istočasno tudi predsednik višjega šolskega sveta za Slovenijo.
MUNICIJSKA SKLADIŠČA.
Beograd, 12. novembra. (Z) Minister vojne in mornarice general Pe-šič je dobil potrebne kredite za zgradbo vojaških skladišč, posebno za shrambo municije in drugih razstreliv. Da se preprečijo eksplozije in nesreče, se bodo ta skladišča zgradila daleč zunaj mesta in bodo iz betona. Začela se bodo zidati takoj.
ODVETNIŠKI KONCIPIJENTI.
B e o g r a, 12. novembra. (Z) Včeraj dopoldne je bilo v hotelu Imperija! zborovanje odvetniških pripravnikov, na kateri so formulirali svoje zahteve. Med drugih zahtevajo koncipijenti, naj se zniža njihova pripravljalna praksa od sedem na dve leti. Sklenili so, z dosego svojega cilja začeti energično akcijo.
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Drama: Zaprto.
Opera: »Nikola Šubic Zrinjski«. RedB.
Kino Matica: »Ne ždi svojega bližnjega žene«. II. del.
Kino Tivoli: »Pustolovka iz Monte Car* la«. — II. del.
Kino Ideal: »Skrivnost cirkusa Eddle Polo«. — IV. del.
Kino Ljublj. dvor: »Živali, filmski igralci«.
V Celju:
Mestno gledališče: »Tat«. Red B.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden:	lekarna Trnkoczy na
Mestnem trgu in Ramor pri glavnem krt» lodvoru.
Pešam®
SoScpIsIcš Tabori
mk:
SlowaiistTO in Nemitvo.
Nisem čital članka, ki ga je priobčil nedavno g. C. Morocutti v zagrebškem listu »Der Morgen«, v katerem propagira menda nekako spojitev germanskega in slovanskega življa v skupno gospodarsko, kulturno in državno silo. To je nemara vzrok, da mi njegova izvajanja, ki jih je objavil pod gornjim naslovom v zadnji nedeljski številki »SZ. Naroda«, niso docela jasna, vsaj ne glede načina, kako naj bi prišlo do take spojitve. Toliko pa posnemljem jasno iz teh izvajanj, da mu je Vseslo-vanstvo za njegova stremljenja precej na poti in da gredo njegove želje za tem, da bi glasovi o Vseslovanstvu uti/mili, tem bolj pa se povdarjala, kajpada tudi slovanske strani, nujna potreba kar najtesnejše zveze med Nemčijo in Rusijo v dosego skupnih ciljev. Za druge Slovane g. Morocuttiju, kakor je videti^ nt mnogo, in to je značilno, pa tudi sumljivo!
Nisem človek, ki bd brisJđraJ koga in za prijazno besedo ne naišel prijaznega odgovora. V svojem članku »O nalogah Slovanstva«), ki je izšel v tem listu, sem pokazal na način, ki izključuje vsak dvom, da perhoresdram slovanski imperijalizem baš tako, kot vsak drugi in da stavim človeštvo nad vse drugo, tudi nad Slovanstvo. Iz srca rad bi torej pozdravil vsak poskus, ki bi meril na to, da se doseže oni najširši dl j, ki1 sem ga odmenil v omenjenem članku Slovanstvu — »osrečiti1 sebe, osrečiti druge!« ako bi bil prepri-čam, da je stvar mišljena resno in da .se ne skriva za tem vse kaj drugega, kdt se vidi na prvi) hip. Ne tajim, gospod Morocutti govori z neko toploto in prisrčnostjo o slovansko-germamski vzajemnosti, in vendar ne morem prav verjeti njegovim besedam! Preveč je v njegovih izvajanjih stvari, ki vzbujajo pomisleke iti dvome, da, celo dvome, — to, je H on sam res zevzet za ono veličino, ki naj bi bila po njegovih besedah posledica od njega propagirani spojitvi Germanstva in Slovanstva. Človek se ne more znebiti suma, da mu je ta spojitev samo sredstvo v dosego vse drugega cilja, da mu gre pri tem samo za to, da dospe Germanstvo seda) po ovinkih na ono višino, ki je z direktnim naskokom v svetovni vojni ni moglo doseči, pri čemur pa naj mu pomaga seveda Slovanstvo s svojo ogromnostjo pi neizčrpno silo.
Slovanstvo je imelo dosedaj z Ger-mianstvom preveč izkušenj, da bi smdo Slepo slediti katerimikoli prijaznim vabilom. Prostrane pokrajine sedanje Nemčije, ki so bile nekdaj slovanske, a so sedaj popolnomiai nemške, so živa priča, kaj M bil končni rezultat, ako bi Slovanstvo kri»;! popustilo v svojem odporu proti «•»»lemu dednemu nasprotniku. Bilo bi usodno, ako bi Slovani kdaj pozabili, kaj je bil, če ne edini, pa vsaj glavni namen zločinsko vprizorj ene svetovne vojne. Gotovo, tudi Francijo je imel zadeti udarec, a v prvi vrsti je šlo Nemcem vendarle za to, da enkrat z® vselej pogazljo Slovanstvo, predvsem pa seveda Rusija kot glavno re-prezentantinjo Slovanstva, ker drugih
Slovanov se Nemci itak niso bali. Šlo je že tistikrat za »nemško-rusko vprašanje«, kakor gre še danes gospodu Morocuttiju, šlo za to, da bi se popelo Nemštvo s pomočjo tega, kar more nuditi Rusija v enem in drugem pogledu, do svetovnega imperija! Preko Rusije v Azijo! —- to je bla ena deviza nemškega imperijalizma. Nemčija je hotela stopiti Rusiji za tilnik, ter potem izsilili iz nje, karkoli bi se videlo potrebno. Da, nemški šovinizem je segal tako daleč, da je nameraval ruski narod popolnoma zasužnjiti. To je bila tista teorija o »Herrenvolku« in »Sklaven-volku«, Id jo g. Morocutti navidezno sicer obsojat, v istini hote ali nehote vendarle za njo pledira s svojimi izvajanji. Kajti Nemci se niso ne za las odmaknili od svojega cilja in se, kolikor jaz Nemce poznam, tudi nikdar ne odmaknejo, pa naj jim je vlada Viljem II. ali pa katerikoli komunist, kajti Nemec je Nemec. Ker volna Nemštvu ni prinesla tega, kar si je od nje obetalo, treba uporabljati v dosego namena druga sredstva. Prej krvavo orožje, sedaj sladko doneče laskave besede! Cilj pa je vedno eden in isti; Pot preko Rusije v Azijo, od koder bi se dal potem nadvladati ves svet. Slovan hlapec, Nemec gospod — to je, kar Nemštvu slejkoprej lebdi pred očmi, to je jedro tiste svetovne kulture m slovanstvo-germanski podlagi! Slovanstvo naj bi bilo gnojilo, iz katerega naj bi nemška pšenica bujno hitela v klasje... Nemški vojskovodje na čelu nepreglednih slovanskih ljudskih mas, ki bi morale umirati za nemško slavo, nemško stvar..to je tisto, kar bi naši dobri Nemci na vsak način radi imeli...
No, in ali niso mar Nemci deloma tega svojega dlja že dosegli? Bil sem morda prvi — pri nas vem, da sem bil — ki je opozoril na udarec, ki ga je utrpelo Slovanstvo po svetovni vojni ter poudaril dejstvo^ da so Nemci dosegli glavni svoj namen v svetovni vojni, ker se jim je posrečilo zrušiti veliko Rusijo. Niso mar ruski1 boljševiki Nemštvu povsem udani oprode? Ali ne pospešujejo nemške ekspanzivnosti vsepovsod, kjer se le nudi prilika? Mar ne vemo-li, kaj vse je prišlo v Rusiji po zaslugi boljševikov že Nemcem v roke? Komu ni znano, kako so dopuščali boljševiki, da je stotisoče ruskih ljudi umiralo gladu v tem, ko so rusko zlato izvažali v Nemčijo? Ali ni vsega tega Nemcem še dovolj? ... Ne, ni jim dovolj! Gotovim Nemcem gre očividno za to, da izreče Slovanstvo povrh še nekako sankcijo nad početjem boljševikov. Tem Nemcem je na tem, da Slovane uspavajo v sladek sen, da je tako najbolje zanje, šen, iz katerega naj bi se nikdar vet ne probudili. Slovanom naj se vsili prepričanje, da je od vekomaj določeno, tako, da je Slovanstvo zgolj materija, iz katere naj Nemec izgnete, kar mu pač drago! To je pravi zmisel vseh tistih trditev, da spadata Nemčija in Rusija politično, gospodarsko In kulturno skupaj, in nič drugega!,
Kaos na vsej crti.
Od našega stalnega berlinskega dopisnika.
Vedno težje je govoriti o enotni »Nemčiji«. Tujemu opazovalcu —- danes najdemo še samo ljudi te vrste, kajti devet desetin vseh tujcev je že odpotovalo*, z njimi tudi! priljubljeni Rusi — je nemogoče vstvariti si jasne slike dogodkov, ki so v zgodovini vseh narodov in držav brez primere.
Dogodek, ki ga je naš list napovedal iz edina že pred dobrim tednom kot neizogibnost, je medtem postal dejstvo. Veleposlaniška konferenca je naročila francoskemu poslaniku v Berlinu g. de la Margerieju naj predoči državni vladi, da zavezniki pod nobenim pogojem ne morejo trpeti reakcijoname diktature v Berlinu ali pa v Monakovem. Ker so reakcijonarni voditelji izjavili*, da versaillske mirovne pogodbe ne morejo priznavati, je Mo jasno, da bi se zavezniki morali takoj smatrati s tako vlado kot v vojnem stanju se nahajajoča skupina.
Kaj bo storila Stresemannova vlada? V parlamentarnem pogledu je njen položaj obupen. Centrum in ljudska stranka sta ji odpovedala zvestobo. Najmanjša koncesija desnici, pa bi utegnila roditi večje zlo; opozicijo socijalnih demokratov. S tem bi bila usoda kabineta zapečatena.
Kancelar se bo moral odločiti. Mnogo je odvisno od tega, če je državna hramba res tako sigurna, kakor zagotavlja minister Gössler. Ali bo general Reinhardt nastopil ob meji Turingije proti svojemu zbunjenemu tovarišu von Lossowu, ki je medtem avanziral po Gütierjevi milosti vojnega ministra? V Berlinu se govc o pohodu fašistov; toda o državni brambi se ne sliši nič. Ali pa se morda udajajo tukajšnji krogi iluzijam. Dobri demokrati so mnenja, da bi se moglo zlomiti reakcijonarni juriš, če bi se s pomočjo veleindustrije, z imenoma Minoux in Sorge ustvarila vlada, ki bi dozdevno počivala na nar-
El. Berlin, 11. nov.
lamentarni emeljih, v resnici pa bi bila popolnoma odvisna od reakcije. Potemtakem sta dve možnosti evidentni: ali nimajo demokrati poguma, ali pa nimajo moči, da bi se reakciji uprli, če treba*, tudi z orožjem. Toda vprašanje je neizprosno: ali hočete vojno z zavezniki?
Francija bo smatrala sestavo vsake reakcijonarne vlade kot casus belli. Ti ljudje so vsemu svetu izjavili, da imajo mirovne pogodbe za njih isto vrednost kot svoječasno svečana obljuba nevtralnosti napram Belgiji. Svojih obveznosti ne izpolnjujejo. Ker pa premirje z dne 11. novembra 1. 1918 ni Mo podaljšano, ima takoj po kršitvi pogodbe nastopiti vojno stanje.
Toda še je v Nemčiji sila, ki bi mogla preprečiti to zadnjo katastrofo. Brez dvoma. Strokovne organizacije štejejo deset milijonov prepričanih demokratov in pacifistov, par milijonov republikanskih volilcev bi se našlo v vseh slojih prebivalstva. Energična gesta teh mas bi zadostovala, da se zrušijo načrti nacijonalista. Zakaj se te mase ne izrazijo?
Nemška delegacija »Lige za človečanska prava«, ki se je podala po svojem kongresu v Parizu v porušene oo-krajine v severno Francijo, se je v tem vprašanju razgovarjala z zastopnikom ■»Jutranjih Novosti« v Parizu, kratek smisel pa je sledeče: »Kar primanjkuje nemškim masam je politična vzgoja, zavest, da >e posameznik kot demokrat odgovoren za svoja dela celokupnosti naroda. Politično smo premladi, manjka nam republikanska tradicija. Naši delavci so strokovno izborno šolani, vendar pa nimajo politične inicijative.«
Za veliko upanje ni prostora. Dogodki sc poganjajo eden za drugim. V par dnevih se bo pokazalo, po katen poti mislita Nemčija in Evropa iti v svojo bodočnost.
Äwe 3DS!
(Konec sledi.)'
Sfis^fllka raovs
30 svobodnih držav.
Meje evropskih držav so določene Jn ljudsko štetje je bilo izvršeno skoraj povsod!, tako da je mogoče, ustvariti si statistično sliko nove Evrope. Evropa šteje danes 442.5 milijonov prebivalcev, med tem ko jih je imela pred vojno 467.5 milijonov, nazadovala je torej za 25 milijonov. V abecednem redu so evropske države s podatki o velikosti in prebivalcih sledeče:
km’	prebivalcev
Albanija	30.800	890.000
Anglija	244.000	44,318.000
Avstrija	84.000	6,428.000
Belgija	30.400	7,462.000
Bolgarska	103.200	4,861.000
Češkoslovaška 140.500	13,602.000
Danska	44.400	3,289.000
Estonska	47.600	1,109.000
Finska	387.600	3,403.000
Francija	551.000	39,402.000
Grška	128.700	3,152.000
Irska	69.400	3,216.000
Island	102.800	95.000
Italija	312.600	38,836.000
Jugoslavija	249.000	12,017.000
Letonska	65.800	1,864.000
Litvanska	58.700	2,546.000
Luxembourg	2600	264.000
Nemčija	470.200	59,183.000
Nizozemska	34.200	6,865.000
Norveška	323.800	2,650.000
Poljska	385.300	27,160.000
Portugalska	91.900	6,399.000
Romunska	294.200	16,262.000
Rusija evropska 4.131.600	93,135.000
Švedska	448.300	5,954.000
Švica	41.300	3,880.000
Španija	506.700	21,303.000
Turčija evropska 24.000	1,500.000
Saarsko ozemlje, ki meri 190 km’ in ima 676.000 prebivalcev in ozemlje Gdanska z 1900 km’ in 357.000 prebivalci, sta pod zaščito Društva narodov. Razen tega se nahajajo v Evropi še sledeče državice: Reka z 65.000, Monaco s 23.000, San Marino z 12 tisoč, Lichtenstein z 11.000 in Andora s 5 tisoč prebivalci. Gibraltar in Malta s skupaj 800 km in 232.000 prebivalci sta angleški koloniji, otok Rhodos pa italijanska kolonija.
Obnovit© narožnin© za „J&iiraiij© üovosti“.
Iz pntiiep življenja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 8. url zvečer.
Sreda 14. novembra: »Gospa z morja«.
Red C,
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Sreda 14. novembra: »Novela od Stanca« -
»Zapečatencl«. Red D.
— Danes, v torek zvečer se poje opera »Nikola Šubic Zrinjski« za red B. Vlogo Zrinjskega poje tokrat g. Cvejič. Jeleno ga. Gaj-Jermanova, Sulejmana g. Betetto, Sokolovića g. Šimenc, Juraniča g. Banovec. Ostale vloge so v rokah dosedanje zasedbe. Dirigira g. Matačič, režira g. Sevastja-nov. Jutri v sredo pa se odigra »Novela od stanca« in »Zapečatene!«, kjer poje vlogo župana Ježa g. dr. Rigo.
— Dijaška predstava. V četrtek, dne 15. t. m. se vprizori popoldne ob 4. uri »Smrt majke Jugoviča« po znižanih cenah. Predstava je namenjena predvsem dijaštvu pa tudi drugim posetnikom. Vstopnice se dobivajo od danes naprej pri dnevni blagajni v operi.
— Ljubljanska opera. Mignon. Še dobro mi je v spominu iz ene prejšnjih sezon. Bila je takrat po zaslugi kapelnika Brezov-ška ena najlepših, glasbeno najvzorneje pripravljenih predstav cele sezone. Graci-jozna in elegantna Thomasova muzika ima še danes mnogo oboževalcev. Neffat je imel srečen večer: orkester mu je pariral na celi črti, drugi pa tudi. Veselilo me je, da so sodelovali v »Mignon« sami domači Pevci in pevke. Kolosalen Lotario je bil g. Betetto, kar presenetljivo sigurna — za pr-vi> večji nastop namreč — gdč. Saxova, Prijeten g. Burja in vsi drugi skoro. Publika je bila zelo zadovoljna. Več priobčimo jutri. —	—o—
.. ~ Spored sinfoničnega koncerta Muzike Dravske divizijske oblasti, ki se vrši v pondeljek, dne 19. t. m. v Unionski dvo-rani. 1. Bmički: Iz moje domovine (over-turaj; 2. behuman: Sinfonija št. 2 v c-du-ru, OP. 61; 3. Dobronič: Suita iz muzike za Gunduhčevo Dubravko; 4. Grieg: V jeseni, koncertna overtura, op. 11. Koncert dirigira kapelnik dr. Josip Čerin. Vstopnice v. predprodaji y Matični knjigarni.
Akademska podružnica .Juaoslov. Matice“.
Ljubljana, 12. nov.
Pripravljalni odbor za ustanovitev akademske podružnice »Jugoslovanske Matice« v Ljubljani je sklical danes dopoldne v univerzitetni posvetovalni dvorani ustanovni občni zbor, na katerem je bila. ustanovljena omenjena akademska podružnica. Ze na^tej skupščini so pokazali naši akademiki živahno in jako razveseljivo zanimanje za to pereče narodno in državno vprašanje, ki nas bodri in druži brez ozira na osebna prepričanja in politične nazore k skupnemu narodnemu delu za osvoboditev naših zasužnjenih bratov.
Zborovanje je otvoril g, Baš, ki je bil izvoljen tudi za predsednika, zapisnikarja pa _sta bila gg. Golouh in B1 a z -n i k. Z živahnim odobravanjem je bil izvoljen nato za začasnega predsednika te skupščine univer. rektor g. dr. Kidrič, za podpredsednika pa predsednik »Jugo-slovenske Matice« g. dr. Ravnihar.
G. dr. Kidrič je pozdravil zborovalce in opozarjal, da ideja »Jugoslovenske Matice« zmaguje in bo zmagovala le, ako ostane ta težka rana, ki nam jo je vsekala povojna diplomacija naših grabežljivih sosedov živa in skeleča, in se ne spremeni le v spomine in običajno žalovanje. Zaključil je s pozivom: »Akademska podružnica, stopi na plan in začni svoje delo!«
Nato je pozdravil zborovalce dr. Ravnihar sledeče: Dragi prijatelji! Pravico in dolžnost imamo, da zasledujemo in proučujemo ekonomske tn kulturne interese našega življa izven mej naše države. Potrebno pa je tudi, da ne najde naših bratov dan rešitve v otopelosti. Res je naš živelj na Primorskem trši kot na Koroškem, vendar potrebuje krepke opore v borbi za obstoj proti močnemu nasprotniku. Naša »Matica« je že mnogo storila v narodno- obrambnem oziru. Treba pa nam je zadostno materijalnih in moralnih sredstev. In ravno naši akademiki imajo lepo priliko, da udejstvujejo svoje sile in zmožnosti v tem delu. Imajo ugled in zmožnost in igraje delajo posebno na deželi med našim narodom. Veseli nas ustanovitev te. podružnice in v težki dobi materijalizma je stopila na plan naša mladina polna idealov !n bo lahko nosila to delo. Pozdravljam vas in kličem: »»Naprej mladina!«
Nato je govoril o namenu in programu akademske podružnice cand. phil. fr., g. France Baš. Poudarjal je uvodoma, da se ceni, žal, pravica po moči in da se ie ideja pravice samoodločbe narodov umaknila moči — in izgubili smo Koroško in Primorsko. Žila Srednje Evrope je naše Primorje In Trst mora biti jugoslovenskj ali nemški.
Nato je podal dr. Marušič kratko zgodovino londonskega pakta, ki je zapečatil našo usodo in tudi naše narodno mišljenje ni bilo zadosti pripravljeno za tako — cje. lo. Mi bi privoščili Boroevičevi armadi ob Soči zmago, ker ta zmaga bi bila naša in da sta ostala armada in mornarica le še nekaj mesecev na mestu, pa bi bilo gotovo vse drugače. Zakaj nismo pristali na Wilsonovo črto, Pašič in več delegatov je bilo za njo, toda več proti. Dejstvo je, da se je držal naš narod mrtvo in nismo bili dovolj pripravljeni,
Nato je prebral podružnična pravila, ki so bila soglasno sprejeta.
Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik g. France Baš, odborniki: gg- Jurkovič, Klepec, Dulčič, Vatovec, Hartmann in Karadjole.
V imenu radikalnega kluba »Slovenski Jug« je pozdravil zborovalce g. Jurkovič in pozval v navdušenih besedah mladino k delu in dal v imenu kluba v fond podružnice kot bratski dar vso. tekočo imovino kluba, kar je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Zbor je zapel nato državno himno, s čemer je bilo to res častno zborovanje zakllučeno,-
Pefdesefletnica felowadfee ¥ Franciji.
O priliki petdesetletnice ustanovitve Udruženja francoskih telovadnih društev (Union des Societćs de Gymnasti-que de France) je imel komite Mednarodnega telovadnega udruženja (Federation Internationale de Gymnastique), ki je najstarejši mednarodni komito, kajti ustanovljen je bil 1. 1881, prošti petek svojo sejo v komitoju olimpskih iger.
Zastopani so bili sledeči narodi: An-I glijät, Belgija, Danska, Francija, Nizozemska, Italija, Luxembourg, Poljska, Rumunija, Švica, Češkoslovaška in Jugoslavija. V tej seji se je predvsem go-vorilo o pripravah za olimpske igre in določile so se vaje za šesti turnir, ki se vrši vsaka štiri leta. Sklenilo se je, da se vrši prihodnji L 1926 v Lyonu.
Mednarodno udruženje je opomnilo v tej seji na olimpske določbe, ki dopuščajo za vsako državo in za vsak šport le eno udruženje, katerakoli naj si bo metoda.
Vsi člani so se nato podali na grob neznanega junaka pod slavolok zmage (Are de Triomphe), kamor so v prisotnosti generala Gourod-ja, slavnega vojaškega guvernerja pariškega, položili cvetlice.
Francoska unija je dala na čast tujim odposlancem v hotelu Carltonu de-jeuner, katerega so se udeležili med drugim od Slovanov gospod in gospa dr. Scheiner in g. Vaniček (Csl. R.), grof Zamojski (Poljska), g. dr. Ravnihar in g. dr. Murnik (kraljevina SHS).
Pri dessertu je g. Henri Pate, visoki komisar za telesno izobrazbo, nazdravil prijatejem in zaveznikom Francije, ki so se junaško borili na njeni strani za obrambo pravice in svobode narodov. Končal je svoj govor z izvajanjem, da Francija ni hotela drugega, ko je z Belgijo zasedla ruhrsko ozemlje, kot dobiti od Nemcev zakonite reparacije, ki jih je določil versajski mir, in da želi le, da bi mogla delovati v miru, brez bojazni na nov napad.
Slavnostna seja se je vršila v soboto popoldne v velikem amfiteatru v Sor-bonni (univerzi) pod predsedstvom g. Milleranda, predsednika republike, v katerega spremstvu se je nahajal notranji minister g. Mamoury.
Naslednji dan se je vršil prvi francoski telovadni šampijonat. Zmagal je v njem strasbouržan Heeb. Star je 34 let in je krasen atlet s popolnim mišičjem. Kvalificiral se je tudi za člana francoskega moštva za olimpske igre, ki se bodo vršile prihodnje leto.
Končni izid je bil sledeči:
Pivi telovadni šampijonat. — j. Heeb (Strasbourg), francoski šampijou, f točk; 2. Panetier (Nevers), 69 točk;
Hautson (Vasquehel), 89 točk; 4. ochneck (Es točim) 93 točk. —in.
Ni nam treba posebej naglašati, Itako smešna in naravnost neresna je kampanja, ki govori o profanaciji državns avtoritete, če kak državni funkcijonar, in najsi je tudi najvišji, obiskuje restavracije in bare. Še bolj smešno je tej v današnji demokratični dobi. Svojo kulminacijo pa doživlja ta smešnost v pisavi »Jutra«.
»Jutro« kuje iz nedavnega inciden-i ta v baru »Emona« (ki ga obiskujejo redno predstavniki domačih in tujih oblasti, celo ministri n. r.), ki so ga radi pomanjkanja drugih razlogov izzvali demokrati sami, celo politični kapital proti NRS. In ne samo to: ono naroča v ta namen tudi posebno izdajo nekega revolver-žurnala, nad katerim se zgra-j žajo vsi pošteni in resni ljudje. Poslu-j ževati se tako nizkotnih sredstev v politični borbi, je edinole stvar demokratske gospode in nikogar drugega.
Demokratsko »Jutro« uporablja to priliko, da napade Narodno radikalno stranko na način, ki edino odgovarjaj listu »Jutrovega« kova. V svoji blaznosti in brezglavosti trdi ta list, da »ja doživela slovenska pokrajina za časaj vlade g. Hribarja in dr. Lukana čisto eksotično dobo.« »Jutro« torej inkrimi-i nira za stvari, id jih stranka nikakor ni zakrivila in o katerih misli »Jutro« v svoji bolni fantaziji, da jih je stranka nameravala storiti. Ako se nekoga obu dolžuje s takimi argumenti, potem pro neha vsak resnejši razgovor.
Slovenska pokrajina, ali bolje sloi venski narod na tej in oni strani držav-j ne meje je res doživel težke trenutka. Posledice ga težijo in mu bodo prizadejale še mnogo skrbi. Vse to pa se ni zgodilo po krivici NRS, nego dirugili strank, ziasti po krivdi JDS, katero iö narod za vedno zavrgel in ki jo je naR bolje obsodil o priliki zadnjih volitev* JDS je stranica, ki je nekdaj bila...
NRS — odkar vodi politiko v Slo-, veniji po svojih eksponentih — ni nik*; dar napravila kake pogreške, ki bi škodovala interesom slovenskega naroda* Pogreške, v kolikor jih je bilo, so sel pojavile radi tega, ker ima JDS s svojim destruktivnim delom na žalost ŠS velik upliv na one, ki bi morali vladino politiko izvesti. Radi tega so bile vladi hote in namenoma podtaknjene razno stvari, da bi se kompromitirala NRS.
Slovenci, ki so se organizirali v, NRS, so bili siti in celo preveč siti ko-' rupcijonističnega ih protekcijonistične-ga upravljanja s strani stranke, ki je dala v svoji »izvozničarski eri« preveč znane tipe. Najmanj moralne pravico, kritikova ti in blatiti druge stranke, ima JDS. Kapital, ki ga je prožil »Jutru« človek, kakor je Stefanovič, kd je bil uveden le v organizacijo NRS, ne pa tudi v taktiko in politiko NRS, pač ne more tvoriti podlage za podkrepitev njegovih popolnoma zgrešenih sofiz« mov.
NRS se vedno bolj širi po Sloveniji in slovenski narod stopa v njene vrste, v trdni veri, da bo našel v njej onoi, česar mu razni nadpolitikastri okoli JDS niso mogli dati. Pri tem ga prav nič ne motijo razni izpadi famoznega! »Jutra« in njegovih priveskov
NRS bo tudi nadalje izvajala svojo politiko v Sloveniji, in sicer s pomočjo slovenskega naroda, ki prihaja v njene vrste. Vodila bo neovirano borbo proti vsem, ki bi hoteli z lepimi frazami izsesavati široke sloje slovenskega naroda. Gospodo,, ki se maskira s frazo demokratizma, je razkrinkal narod sam* Narod jim ne veruje več, vsaka pomoč je torej odveč.
Glede granitnega kristala politične neomadeževanosti bd nam lahko »Jutro« nekaj več povedalo o tisti zadevi ko je pravosodni minister svoj čas uničil njegovo obsodbo... Kateri minister, ga je pomilostil? Kadar bo to razčiščeno, bomo vedeli nekaj več o čistosti tega kristala, ter o ministru, ki ga te čistil...	./
JDS je končala svoje življenje. Čutimo zadnje stresi jaje njenega življenj» Sedaj razumemo, zakaj zahteva od nekih mlajših skupin pomoči tn zakaj stavlja neki drugi skupini celo svoj inventar in premoženje na razpolago. To so zadnji poizkusi, da se vzdrži pri življenju, in najsi bi bilo to tudi pod drugim imenom.
Ave JDS! Morituri te salutani...
Slovanski svet.
= Komunisti proti pravicam češkegi. jezika. Na zadnji seji občinskega zastopstva v Homutovi so podale češke stranke predlog za izpremembo poslovnega reda v tem zmislu, da bi bil poslovni jezik češki in nemški, a zapisnik naj bi se napravil v tistem jeziku, v katerem je bil podan predlog. Tisti, ki so stavili ta predlog, so se“ sklicevali na jezikovni zakon. Zastopnik komunistov je pa izjavil, da je njegova stranka sicer za narodno enakopravnost, ampak da za češki predlog ne bo glasovala, da je bil predlog podan edino iz narodnih razlogov ter da xni5>a praktičnega po-' mena, na kar ie /51* češki predlog zavrnjen z vsemi ostalimi glasovi. Tako umevajo komunisti rešitev narodnostnega vprašanja.J Gospoda in oni, ki s komunisti tako radi ko-: ketirajo, vidijo zopet tu, kakšna je ravno-yr BrakliJ SV°boda ln br*tistvo komunistov!',
Dnevne novosti.
— NJ. Vel. kralj Aleksander, kum zastave dobrovoUcev v Novem Sadu. Kakor poročajo iz Novega Sada, bo Udruženje do-brovoljcev v Novem Sadu dne 1. decembra t. 1. razvilo svoj prapor. Udruženje je zaprosilo Nj. Vel. kralja, da bi kumoval tej zastavi, čemur se je kralj Aleksander odzval. Za svečanostno priliko se vrše v Novem Sadu velike priprave.
— Odlikovanje cerkvenih dostojanstvenikov. Z lento reda Sv. Save so odlikovani dr. Ivan Š a r i 5, nadškof v Sarajevu. Fran Josa Galič, škof v Banjaluki, Aleksije Mišič, škof v Mostarju, in dr. Izak Kalaj, ki je obenem imenovan vrhovnim rabinom za celo kraljevino, In Mehmed Z a k i, ki je imenovan za vrhovnega muftijo za Srbijo.
— Razdelitev bivšega avstro-ogrskega arhiva. Ministrstvo pravde je bilo v soboto obveščeno z Dunaja, da je komisija za razdelitev arhiva bivše avstro-ogrske monarhije dokončala svoje delo in da bodo v kratkem času odposlani vsi arhivnl predmeti, ki se tičejo Bosne, Hercegovine, Dalmacije, Hrvatske, Slavonije, Vojvodine in Slovenije. Kakor poročajo časopisi, se bo ta arhiv razdelil na posamezne pokrajine naše kraljevine in se bo shranil v glavnih pokra-jinskih mestih. Glede bivše dvorne knjižnice na Dunaju bo sestavljena posebna komisija, sestoječa iz beograjskih, zagrebških in ljubljanskih vseučiliških profesorjev, ki bodo pregledali vse knjige, ki se nanašajo na naše kraje, ki bodo potem Izročene naši državi.
— Ljudska visoka šola v Ljubljani. V nedeljo, dne 11. t. m. dopoldne je predaval na univerzi g. vseuč. profesor Hadži^ o socijalnem redu v živalstvu. Razložil je življenjske oblike, ki jih nahajamo v živalskem življenju, obenem opozoril na razlike in sličnosti, človeških družabnih tvorb in oblik. Predavanje je Mo nadvse številno obiskano, ter so skoro vsi sledili z velikim zanimanjem izvajanjem. Uspehi ljudske visoke šole nam dajejo po pravici upanja, da bodo naslednja predavanja še bolje obiskana. Na javnost, na vse njene sloje, se obračamo s pozivom in vabilom, da se tudi v Irodoče udeleže programa-tično razvrščenih predavanj ljudske visoke šole.
„ ~ Vseu^-llšč« v Sarajevu. Vlada Je po-iVlsala SenMgVo sodnijsko šolo v Sarajevu v red visokošolske fakultete. Na tej šoli so študirali muslimani, ki so fungirall kot sodniki v muslimanskem zakonskem in dednem pravu.
Naša statistika. Po zadnji statistiki Je v naši kraljevini 11,724.915 prebivalcev. *\> narodnosti Je Srbov, Hrvatov in Slo-'Vencev 9,660.499. Drugih Slovanov Je 202.207, Nemcev 512.207, Arnavtov 485.871, Madjarov 472.073, Rumunov 183.073 in drugih narodnosti 210.214. Po veri je pravoslavnih 5,529.261, katolikov 4,473.877, protestantov 216.769, muslimanov 1,379.687, žl-doy ^223 In dru£,h 61.223. Mesta, ki Imajo nad 100 tisoč prebivalcev so v naš! kralje-vmi 3 m sicer Beograd, Zagreb in Subotica. Mesta, ki imaj'O nad 50 tisoč prebivalcev sta 2 in sicer Ljubljana in Sarajevo. A mest z nad 10 tisoč prebivalci je v kraljevini 46.
“ Orožniške šole. Ministrstvo notranjih del Je dogovorno z ministrstvom vojne in mornarice sklenilo, da se odpre več orožniških šol po celi kraljevini. To bo potrebno tudi zaradi sklepa vlade, da se policija po mestih nadomesti z orožništvom in morajo varstveni organi vsaj nekoliko poznati razne predpise in zakone.
— Potresna opazovanja v Beogradu. — Beograjska potresna opazovalnica je zabeležila v letu 1922 vsega skupaj 153 potre-sov. V letošnjem letu pa je doslej zabeležila 116 potresnih opazovanj. Tako pride približno na vsak mesec 13 potresnih opazovanj. Največ potresov je bilo zaznamovanih 20 potresov meseca februarja, julija 18, avgusta 19. Najhujši potres je bil letos zaznamovan 15. marca t. 1., ki Je bil v okolici Mostarja, lansko leto pa tudi v mesecu marcu v okolici Lazarevca,
—Radi tehničnih težkoč je moralo danes izostati nadaljevanje našega romana, kar naj nam cenj. čitatelji In naročniki blagovolijo oprostiti.
— Pomanjkljivo naslavljanje poštnih Pošiljk. Na pritožbo zasebnikov zlasti pa trgovcev proti dostavljalcem, da se Jim Poštne pošiljke zakasnjeno dostavljajo, je direkcija Izvršila preiskavo in ugotovila, da je vzrok zakasnjeni dostavi ponajveč Pomanjkljivost naslovov na poštnih pošiljkah. Da se bodo mogle pošiljke brez zakes-mtve dostavljati in da bi take pritožbe prenehale, opozaramo občinstvo na naslednja Pravila: Naslovni kraj naj bo napisan na naslovni strani pošiljk vedno v spodnjem desnem kotu z velikimi razločnimi črkami 4° 8	hn®nom brez olerajševanja. Če
le pošiljka naslovljena v večji kraj, je treba označiti v naslovu ulico, hišno številko m če mogoče tudi nadstropje in številko *!ra*. 4 i	na podnajemnike in slu-
žinčad Je treba pristaviti tudi ime najemni-1* nji S^fpndnrJa (delodajalca). Trgovcem n obrtnikom priporočamo, da nabijejo na ./Ata trgovine ali delavnice tablico, na ka-.eH naj bo napisano, kje stanuje lastnik, da ® mu nuine pošiljke (ekspresne pošiljke In rzojavke) ob nedeljah in praznikih ponoči j® sploh vsak čas, kadar je trgovina ali de-Sviilca zaprta, lahko na dom dostavljajo.
* ® Ja naslovni kraj pošiljke malo znan, je otl i označiti .županijo, okrožje, srez ali vtl? \ na pošnftm1 v inozemstvo pa vselej šte , ržavo- Ako v naslovnem kraju ni po-
le treba napisati vselei zaHtitn nnSfn
Nä'Jftjeba napisati vselej zadnjo pošto. hnen?5 i^e v kraje, katerih je več enakega drŽavPv dr^avi> J® frfba vselej zapisati del natanSr, pripisati kako drugo primerno vatska. v e določilo n. pr. Koprivnica, tirnica, „čoPrivnica pri Brežicah ali Koprlv-kraju vcVai Brežice, če je v naslovnem potrebno ,?seb lsteKa ime,na i,“ Priimka, je taka tudi * se napiše poleg imena in prl-_____^-Poklic ali kaka druga natanč-
Veliki |j|m Bczije 1023/24

MIM© BS ATI© A
nejša označba prejemnika, n. pr. mlajši, starejši, Petrov itd. Na pošiljkah za vojake je treba dodati imenu in priimku tudi številko vojne edinice, pri kateri služi naslovnik. Pri pisemskih pošiljkah je dobro, da napiše pošiljatelj nad naslov ali na zadnjo stran pošiljke svoj natančni naslov, zato da se mu pošiljka lahko takoj vrne, če se ne more dostaviti. Naslov pošiljatelja pa mora biti tako napisan, da ne bo nobenega dvoma, kdo je pravzaprav prejemnik pošiljke.
— Premestitev pomožne pošte Laze r Golice. Dne 16. novembra t. 1. se premesti pomožna pošta Laze v vas Golice s službenim nazivom Golice (Šmartno v Tuhinju). V okoliš pomožne pošte so prldeljent kraji Golice, Cirkuše, Liplje In Črni vrh. Hkrati se uvede dostavljanje pošiljk na dom po selskem pismonoši. Pomožna pošta spada v okraj pošte Šmartno v Tuhinju, kateri je tudi podrejena in s katero bo imela zvezo vsak dan po poštni vožnji Kamnik-Motnik in obratno v sledečem redu: Šmartno v Tuhinju prihod 12.50, Laze postaj. 14.15, Golice pom. pošta prihod 14.30. V obratni smeri Golice, odhod 6.30, Laze 7.20 in Šmartno prihod 7.40.
— Občinski svet ljubljanski ima prihodnji četrtek 15. novembra ob 17. uri redno javno sejo z obširnim dnevnim redom. Med drugim se bo razpravljalo tudi o stavbni zadevi Sokola I na »Taboru« in v aferi poklicnega gasilstva na Karlovški cesti.
— Krstno slavo Stalne voine bolnišnice In bolničarske čete Dravske divizijske oblasti bosta praznovali omenjeni edinici na praznik svetih bratov Kozma in Damjana dne 14. novembra (po starem koledarju 1 nov.). Služba božja In sekanje kolača ob 11. url dopoldne v Stalni Amjni bolnišnici. Domačin Je zastopnik upravnika bolnišnice g. polkovnik dr. Rudolf Kobal.
— Feldmaršll Boroevlč: O vojni proti Italiji. Ob priliki obletnice ranaUskega dne Izda Jugoslovenska Matica znamenito spomenico zmagovalca italijanskih čet feldmar-šala Boroeviča o vojni proti Italiji. Italija je dosedaj znala po vsaki vojni in kljub vsem neuspehom svojega okrožja izkoristiti političen položaj in diplomatičnim potom doseči uspehe. Kako točna je trditev feldmaršala, smo izkusili ml vsi, ki smo morali podpisati rapallsko pogodbo, ki sloni na lažnjivi slavi »zmage« pri Vittorio Veneta. Boroevič sam pa se Je potrudil, da Je podal v svojem spisu naravnost dokument, da ni Italija zmagala, da ni bila v oporo zaveznikom, temveč samo njihov balast. Z Boroevičevim spisom je popolnoma ovrže-na italijanska bahavost z njihovimi zmagami. S tem pa je zrušen tudi temelj rapall-ske pogodbe, k! sloni na lažnjivi podmeni, da je Italija s svojimi zmagami zaslužila podjarmljene naše zemlje. Vsak Jngosloven mora zato poznati Boroevičev spis, ki ruši temelje rapallske pogodbe. Spisu so priložene tri priloge In sicer nazoren diagram o razmerju italijanskih in avstrijskih sil ob izbruhu svetovne vojne in pa dvoje važnih armadnih povelj. Boroevičev spis se dobi v vseh knjigarnah in pa v pisarni Jugoslovanske Matice, Pred škofijo št. 21/1. in velja 8 Din. Boroevičev spis je izšel tudi v srbohrvaškem jeziku (latinici in cirilici), ki velja enako 8 Din.
— Izseljenci, varujte se prekomorske družbe holandskega Lloyda! V ministrstvu za socijalno politiko ss reši te dni predstavka splitskega velikega župana, ki zahteva od vlade, naj se prepove delovanje holandskega Lloyda v naši državi, ki skrajno škoduje interesom našega prebivalstva. Holandski Lloyd obljubila namreč našim Izseljencem prosto vožnjo v Brazilijo, kjer jih pa umre do 90 odstotkov vsied nečloveškega napora in mrzlice. Razni agenti te družbe hodijo po Dalmaciji in pregovarjajo ljudi s prosto vožnjo in hitrim o bogatenjem ter z lepoto novega sveta. Zahteva splitskega velikega župana je mte umestna in opravičena. Minister za socijalno politiko ar. Peleš predloži to predstavko ministr-skemu svetu s predlogom, naj se delova-nje holandskega Lloyda prepove v naših krajih. Ministrski svet bo gotovo sprejel ta predlog ker delovanje te družbe naravnost upropašča naše prebivalstvo v Dalmaciji, Hercegovini in Črnigori. K temu še pripominjamo, da priobčujejo tudi nekateri slovenski dnevniki velike inserate te škodljive Izseljeniške družbe, radi česar svarimo naše ljudi, naj bodo oprezni in naj ne zaupajo tem inseratom In družbi. Ce daje družba emigrantom prosto vožnjo, je to znamenje, da jnora te zneske, ki nikakor niso malenkostni, zaslužiti kje drugje, to je, da izse-'Jepae nekako prodaja velefarmerjem v Braziliji. Sc enkrat: pozor pred to družbo!
— Kupčevanje s konji. Mestni magistrat ljubljanski prepoveduje na podstavi določila § 26, al. 2, lit. d občinskega reda ljubljanskega vsako barantanje alf kupčevanje s leonji oziroma z živino na dvorišču hiše In pred hišo št. 9, Dunajska cesta (pri »Figovcu«) v Ljubljani. Prestopki se bodo kaznovali po določilih § 70 občinskega reda ljubljanskega v zvezi z naredbo deželne vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919, št. 809, Uradni list za Slovenijo p. 685 oziroma po avstro-ministrskl naredbi z dne 30. septembra 1857, št 193 državnega zakonika.
— Razne tatvine. Z dvorišča na Dunajski cesti št. 41 je bilo ukradeno nekaj moškega perila. — Branjevcu Jakobu Obreza ie bila ukradena Izpred Novakove gostilne v Mostah vreča kuhanega kostanja v vrednosti 220 Din.
— Pobegnil Je iz Ljubljane krojaški pomočnik Franc Zupančič in je pustil preko 1000 Din dolga na stanovanju, oškodoval več strank In je na sumu, da se je udeležil tudi tatvine dne 1. oktobra v ljubljanskem muzeju. — Iz naselbine ruskih beguncev v Pavlovcih je pobegnil od delavskega oddelka pri gradbi železnice begunec Anatolij Petrenko in Je ogoljufal več tovarišev za razne vsote.
— Velika tatvina. V Križevcih je pokradla neka brezposelna potepenka več ženske obleke in perila In pa 4 zlate prstane z monogramom G. F. v skupni vrednosti preko 25.000 Din.
— Harmonika na 3 vrste, nemško uglašena, znamke »Karl Janc«, vredna 2500 Din, je bila ukradena popravljalcu harmonik Kuclarju v Lesnem brdu pri Vrhniki.
- Ukradeni pečati. Vse pride prav tatovom. V zadnjem času so začeli krasti posebno po Sp. Štajerskem razne ui adne štampllje z različnimi uradnimi napisi. Teh ne kradejo tatovi za kupčijo, marveč mora biti to kaka tatinska družba, ki vporablja razne štampilije za ponarejanje uradnih U-stm.
— Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp. je izdatno znižala doseda-nje ce?e v vseh detajlnih trgovinah. P. n. pbčinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike.
— Celjske novosti. Epidemije. V Celju se je zopet j>ojavila škrlatinka. Sanitarna oblast je odredila potrebne ukrepe, da se epidemija ne bo razširila. — Konjiška inšpekcija, pomoč invalidom. Mestni magistrat je izdal razglas, v katerem poziva najrevnejše invalide in njih družine v Celju, da vložijo prošnje na mestni urad, v katerih prosijo za božični prispevek iz čistega dobička, katerega je donesla konjska dirka, katero je priredila dne 27. septembra konjiška inšpekcija v Zemunu. Cisti dobiček te dirke je bil nam-reč_ namenjen v božično pomoč revtflm invalidom in njih družinam. Prošnje moraio biti s potrebnimi dokumenti vložene do 17. t m. — Pozne gobe. Na celjskem trgu so se še minule dni dobili jurčki. Redka prikazen v tem jesenskem času. — Prvo hudo slano smo imeli okrog Celja v soboto in nedeljo zjutraj.
— Mariborske novosti. Zadruga mariborskih gostilničarjev in kavarnarjev otvori v začetku decembra t. 1. strokovno nadaljevalno šolo za vajence v hotelski, kavarniški In gostilniški obrti. Šolo bo moral v zmislu zakona posečati vsak vajenec, oziroma vsaka vajenka te stroke. Vodstvo šole je poverjeno g. Škofu, učitelju na trgovski nadaljevalni šoli. — V torek dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer priredi trgovsko društvo v Narodnem domu sestanek, na katerem bo poročal tajnik ljubljanske trgovske in obrtne zbornice g. dr. Mohorič o osnutku trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Avstrijo. — V soboto, kakor tudi v nedeljo zvečer so se vršila v okrilju Jugoslovenske Matice v dvorani mestnega kina predavanja o Koroški s skioptičnimi slikami. Dočim je v soboto mladina najjolnila dvorano, je v nedeljo dvorana zevala od praznote. Maribor ljubi pač patetično gesto, za dejanja pa nima mnogo zmisla in tudi ne volje. — Na Progi med Falo in Celjem, kjer napeljuje falska elektrarna daljnovod, sta sp pone-®rečUa včeraj popoldne dva delavca, Konrad Rampler in montažni vodja Marko Uais Opornica daljnovoda, na kateri sta delala, se je zrušila in padla na nju. Ram-pler je dobil pri tem težke poškodbe na hrbtu, Gais pa sl je zlomil več reber. Poškodovanca so prepeljali v mariborsko lavno bolnišnico. — Upokojeni sprevodnik lužne železnice Ivan Kavčič Je v neki svoji vlogi na tukajšnji mestni občinski svet obdolžil mestnega fizika dr. Leonharda. da nastopa pri pregledovanju Invalidov tristransko In da Je ves prežet avstrijskega duha. Kavčič je bil radi žalitve uradne osebe obtožen po § 104 s. k. z. in obsojen na 500 Din globe oziroma 14 dni zapora. t , T BfuJske novosti. Kruta usoda. Tukajšnjemu glavarju g. dr. Pirkmajerju jo umrla nenadoma edina sedemletna nadarjena hčerka Marijica. Še leži na mrtvaškem odru, že doleti nesrečnega očeta brzojavno druga strašna vest, da je v Bosni umorjen njegov brat, državni gozdar, žena gozdarjeva pa nevarno ranjena.
— Preiskava pri Orjunl v Novem Sa-ftuu Novosadski policiji je blo zadnje čase javljeno, da razpolagajo člani Orjune z orožjem, dasi je bila nedavno izdana stroga odredba glede nošenja orožja. Vsled tega je policija napravila preiskavo pri posameznih članih, pri katerih pa ni našla nika-kega orožja. Le tajnik organizacije je moral oddati svoi revolver.
— Nenavadna osveta. Zagrebški listi so trne 11. oktobra prinesli med oglasi vest, da odda Franjo Firšt neko dete v rejo proti Plačilu 1000 dinarjev na mesec. Na ta oglas so se začele zglašati pri Firštu dan za dnem zenske iz bližnje In daljne okolice, da celo h Bosne sta prišli dve. Firšt pa o tem ni ni-H Sl vede* ]n imel z ženskami precej no-'JUbih prizorov, ker so zahtevale povrnitev potnih stroškov. Nazadnje se je po preteku celega meseca ugotovilo, da je dal oglas v časopise neki Firstov sovražnik, ki se Je na ha način hotel maščevati nad njim.
— Velika tatvina v Šahcu. V šabcu 6Q nsaramnl tatovi vdrli v občinsko blagajno fn pokradli jz nje več obveznic za vojno odškodnino v skupni vrednosti 300 tisoč dinarjev. Poleg teh so odnesli več tisoč dinarjev gotovine. Oblasti so uvedlo preiskavo, pa za storilci nimajo še nobenega sledu.
. Železniška ussreča pri Subotici. — Or entekspress, kt vozi iz Subotice pri Bukarešta, je trčil pri postaj! Bogaraš na tovorn! vlak. Strojevodja tovornega vlaka je bil ranjen, poškodovanj sta bili obe lokomotivi, drugih nezgod pa pri tem ni bilo.
Urnosti h Primorske.
— »Edinost« pred sodiščem, /talijanske oblasti so uvedle proti odgovornemu uredniku tržaške »Edinosti« kazensko postopanje vsled skoro vseh uvodnih člankov, ki so bili priobčeni v »Edinosti« od tedaj, ko je Italija začela zatirati in je prepovedala slovenske šole in ko je zapovedala dvojezičnost časopisov. Oblasti tožijo odgovornega urednika, da je s svojimi članki zasramoval javne državne naprave. Dalje ga dolžijo, da je s temi članki ščuval slovensko prebivalstvo k uporu in nepokorščini napram šolskim zakonom. Ravno tako so oblasti uvedle kazensko postopanje proti odgovornim urednikom »Učiteljskega Usta« in »Istarske riječi«. Italijanska iznajdljivost se v teh tožbah zopet jasno kaže. Vsak dan nove šikane, nova preganjanja, če se prvo ni obneslo, morda se bo drugo.
— Krajevni komisarji na Primorskem. Italijani so uvedli v novih pokrajinah komisarje in sicer za več občin skupaj po enega. Njihovo delo bo proučavanje razmer In potreb v posameznih občinah in proučevanje, katere sosednje občine !n na kak način te občine združiti v eno celoto. Prva skupina teh komisarjev je že Imenovana. V tej skupini se med Italijanskimi Imen! nahaja tudi slovensko Ime Josip Peternel za občine Kanal. Ankovo, Deskle, Ajba In Ročinj. Ti komisarji nimajo — vsaj za enkrat še ne — nikakega neposrednega vpliva na upravo občin fn bodo te še nadalje upravljali občinski odbori.
— Reka pribežališče italijanskih zločincev. V četrtek so aretirali na Peki nekega 23!etnega Francesca Baroncinf, ki je prišel iz Rima.. Baroncini, po poklicu delavec, je bil obsojen v Rimu na več mesecev ječe. Ko se mu je pa prvič ponudila prilika, je od ta ubežal in prišel na Reko, kjer se je vpisal med fašiste, misleč, da ga bodo fašisti rešili pred zasledovanjem kazenskega zakona. Toda roka pravice ga je tudi v fašistov-skih vrstah zasledila.
—- Požar v Smederevu. Dne 10. t. m. je Izbruhnil v Smederevu hud požar, ki je ogrožal celo mesto, ker se nahaja v Smederevu do 500 vagonov municije. Vsled hudega vetra, je bilo gašenje zelo otežkoče-no. Vendar se je po napornem delu orož. nikom, vojaštvu in občinstvu posrečilo ogenj lokalizirati. Na mesto nesreče sta se S posebno ladjo odpeljala tudi oddelek gasilcev Iz Beograda in drugi fz Pančeva. Ogenj je uničil več hiš in tri tvornice. Med ljudstvom je nastala velika panika, ker se se stanovalci bali, da bt ne dosegel ogenj munlcljsklh skladišč, ki bi bila popolnoma uničila celo mesto. Kako je požar nastal, še ni znano. Človeških žrtev ni bilo, materijalna škoda pa presega več mlljonov.
— Opozarjamo, da se je tvrdka I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami preselila v hišo »Pokojninskega zavo da« na Aleksandrovi cesti št. 12, kjer prodaja še nadalie po Izdatno znižanih cenah,
— Dnevni koncerti v restavraciji, kavarn! In kleti »Zvezda«. Vsak večer koncert vojaške godbe od pol 20. do 23. ure v restavraciji, od 23. ure naprej v kavarni »Zvezda«. V kleti svira vsak dan od 17. ure naprej priljubljena ciganska godba.
Pravni vestnik.
— Predavanje v »Pravniku«. Kakor vsako leto priredi društvo »Pravnik« tudi letos vrsto predavanj. Prvi bo predaval g, univ. prof. dr. Metod Dolenc o temi: »Kolektivna odgovornost za kazniva dejanja in naše narodno pravo«. Predavanje se vrši v sredo, na dan 14. novembra t. I. ob pol petih popoldne v pravosodni palači št. 79 (I. nadstropje). K oblini udeležbi vabi odbor.
Pustolovka
iz Monte Caria
V treh delih.
V slavni vlogi Ellen Richter.
KINO TIVOLI.
Razne novosti.
— Lurdska Bernardka. V nedeljo, dne 18. novembra bo v prisotnosti papeža v Rimu slovesno prečltan odlok, s katerim se izkliče za blaženo Bernadette Soubiroux.
— Dva orla... Fotografija. Na kame-nltem p'vtatavku je priklenjen živ orel, ki mogočno razprostira svoja široka krila. Poleg podstavka pa stoli modern vojak z usnjenim pasom in čelado... Takšna je zadnja fotografija g. Mussolinija! Na podstavku pa so vdolbene besede: Due aquile.
— Najbogatejš! človek na svetu je Američan M. J. Pferpont-Morgan. ki ga smatrajo v Ameriki za kralia mednarodnih financ. Po statistiki davčnega urada Zedinjenih držav plačuje letno 10 milijonov dolarjev davka.
— Avstrijo In Franclja. Mestna skupščina mesta Wels v Avstriji je sklenila, da gledališče, id ga podpira, ne bo več Plačevalo veseličnega davka. Toda v novi seji se je dodal temu sklepu še en dodatek:	Mestno gledališče bo pa plačevalo
davek vsakokrat, ko bo igralo kako francosko igro.
— Tujcki davek y Parizu. Pariški mestni svet hoče naložiti tujcem, ki se mudijo le kratek čas v mestu, davek dveh frankov na dan. Ker je letno pol milijona talcev po pariških hotelih, bo tako mesto dobilo prav lepo svoto.
— Greh Envsr-paše. AH je Enver-paša ros storil tragično smrt. kot njegova tovariša Talaaf-paša in Džemal-paša? Pred meseci smo čitali o tem. Sedaj pa menda ni. dvoma več o smrti te znamenite osebnosti. Carigrajski časopisi poročajo, da so potnilri, ki so prišli iz Buhare, povedali, da so videi! Fuver-pašin grob In da so ga celo fotografirali. Nahaia se ob potoku, ki teče skozi vas Baležuvan v okolici Buhare.. Enver je bil umorjen od boliševiških vojakov v petek, dne 4. avgirta 1922.
— Telefo:: r Tutankamonovem grobu. Da se olaiša delovanje raziskovalcev starin, Je sklenila egiptovska vlada zvezati mesto Luksor in Tutankamenov grob s telefonom. Kaj bo poreklo k temu razžaljeno faraonsko veličanstvo?
— Brezdomovinec grof Berchtold, Bivši zunanji minister avstro-ogrske monarhije nima več domovine Rojen je na Moravskem In bi moral biti češkoslovaški državljan. Da pa je mogel postati skupni zunanji minister dvoine monarhije, se je dal naturalizirati kot Madžar. Pred kratkim je zaprosil za češkoslovaško državljanstvo, a so mu je zavrnili Ker ie bil pa nad deset let odsoten iz Madžarske, ie bil izgubil
svoje madžarsko državljanstvo. ___ Grof
Berchtold nima domovine...
. — Novi laški zlatniki. V spominu obletnice ukorakanja fašistov v Rim, se bodo kovali novi laški zlatniki po 2n in 100 lir.
kovanje teh novcev, katerih število je zelo omejeno, se bo porabilo zlato, Id ga ie dobila Italija Iz državnega zaklada avstro-ogrske monarhije.
— Paderewskl, svetovnoznanl pianist, je prošli teden odpotoval na velikem fran. coskem prekooceanskem parniku »Pariz«-u v New York.
— Bonar Law upepeljen. Iz Londona poročajo, da je bilo truplo bivšega britanskega ministrskega predsednika upepeljeno v Columbariju Goldars Green. Samo nekateri člani družine so prisostvovali upe-pelienju. Pepel so nato položili v žaro, ki so jo spravili v njegovem stanovanju do slovesne službe božje, ki se je vršila v westminsterskl opatiji.
Iz društvenega življenja.
— Važna sela odbora Zveze 8i0V. pevskih zborov v torek dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v Glasbeni Maticu
— Društvo državnih policijskih nameščencev v Mariboru Ima dne 16. in 17. t m Izredni občni zbor. Poročata tudi delegata centra’nega odbora iz Ljubljane tov. predsednik Počkar in tajnik Benedičič. Na to zborovanje se opozarja upokojene tovariše.
-- Martinov večer pevskega zbora Ljubljanskega Zvona je privabil v Narodni dom lepo število prijateljev društva in pesmi- Pevski zbor Ljublj. Zvona- je zapel več Pesmi skladateljev Lajovica, Adamiča in Premrla, tamburaški zbor »Bratstva« pa Pridno svlral razne komade. Zanima! je srečelov na gosko In gosjaka, plesalo se Je Pa v znamenju krizantem. G. restavrater Tomšič je dal na razpolago prav dobro vino, kakoršnega v Narodnem domu ponavadi ni bilo. Pevski zbor Ljublj. Zvona zasluži za srečno aranžirano prireditev pohvalo.
Sport in turfstika«
S. K. Ilirija : Athletik - Sportklub, Celje 1 : 0 (1 : 0)
V	nedeljo so odigrali v Ljubljani celjski Atletiki revanžno tekmo proti našemu prvaku Iliriji. V splošnem se je pričakoval večji poraz gostov, posebno ko so pred kratkim na svojem Igrišču in po zelo de. fenzivni igri podlegli z rezultatom 2 : 0. Izid tekme ie vsled tega vzbudil precelš-nje presenečenje. Osobito in ne baš prijetno iznenađeni pa so bili največ gledalci sami. Igra obeh moštev je bila tako mršava, da ie nudila bore malo športnega užitka.
Od gostov, ki so nam že od preje do-velj poznani, sicer res nismo mnogo pričakovali, toliko več pa od Ilirije, ki pa nas je ravno nasprotno zelo razočarala. Kot celota sicer ni bila Ilirija ravno tako slaba, poedini del! moštva in posamezni igralci so bili celo dobri, ali v tem, da izrazi svojo nadmoč v polju tudi v golih, je pa povsem odpovedala. Edini gol dneva je bil enajsterec ter še ta zelo problematične kakovosti. Res na mestu je bila samo obramba, v kateri je Pretnar na mesta Dolinarja igral po dolgem presledku In tudi res dobro. V defenzivni igri dobra kril-ska vrsta je podaiata napadalni vrsti za napad malo uporabljive žoge in tudi drugače dovolj slabo podpirala napad. Malokdaj je pokazala napadalna vrsta Ilirije toliko neodločnosti in obotavljanja kot ravno v nedeljo. Posamezni napadalci se če. str- nikakor niso mogli lečiti od žoge ter s tem seveda skvarili najidealnejše pozicije. Edina svetla točka v tem, često res komičnem kvinteta je bil Vidmajer, ki ni pozabil na »pucanje«, a Imel parkrat smolo. Dasi ie Ilirija predvedla slabo igro, je vendar zasluženo zmagala ter bi ob količkaj boljši igri lahko goste porazila s osvetljivim scarom.
Kot rečeno, ne predstavljajo Atletiki, tudi za šibkejše moštvo kot je Ilirija, resnega konkurenta. V moštvu ie sicer poleg znanega Diirschmieda še nekaj dobrih igralcev, vendar se kot celota ne uveljavljajo. Tehnično dovolj dobri so igralci In puncto sistema igre šibki. Diirschmied, ki sicer ni pokazal v nedeljo nič posebnega, je duša in oslon moštva ter igra, kjer in kar narekuje potreba se udejstvuje na tak način, da dobi gledalec mestoma in le tre. notno vtis, da moštvo kombinira ter da Je nevarno. Omembe vredna sta tehnično dobra branilca, osobito Šaleker, vendar prizemni fn razumni kombinaciji nista dorasla. Vratar je proti pričakovanju branil dobro ter držal neka! žog v prav lepem stilu.
V	splošnem poteku igre je prevladova-la Ilirija. Atletiki so prišli često tudi v polje domačinov, toda njihovi napadi niso vsebovali nikake večie nevarnosti za Ili-rijanski gol ter so bili večinoma po dobri domači obrambi ali pa vsled lastne nerodnosti že v kali udušeni. Proti koncu prvega polčasa diktira sodnik 11 metrovko proti Celjanom vsled očitnega handza, Oman strelja v prečko, nakar sodnik vsled nepravilnosti gostov ponovi kazen. Ponoven Penalty Omana vratar odbije, vendar se posreči istemu igralcu po predložku Učaka, ki je stal v očitem off-cidu, poslati nalahko v mrežo. V drugem polčasu se nudi ista slika, vendar ne more Ilirija doseči nobenega nadalinega zgoditka. Sodnik g. Hus ni bil povsem na vlšni ter ustvarjal odloč. be, ki niso bile vedno pravilne.
Izpred sedišča.
IZZA RUDARSKE STAVKE V ZAGORJU.
Dne 9. septembra v času rudarske stavke ste nahrulili obtoženki Marija Stu-šek in Franca Bukovšek rudarje Krečana in Fr. Skrabarja, ko so hoteli Iti na delo. Iz svojih kuhinj z besedami: »Zgago delaš drugim. fuj! Ali nimaš kaj jesti, ali nisi mogel še en teden počakati. Pojdi, pa ti bom ]az dala!« Nista se ustrašila rudarja slabotnih žensk, ki sta kričali iz kuhinje, pač pa sta se sramovala in res nista šla na delo. Drž. pravdništvo jih je tožilo na tozadevno ovadbo pregreška v smislu člena II zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ da sta s temi besedami odvračale delavce od dela in sta jih res tudi odvrnili. In bili sta ženski tudi aretirani in sta prebili 7 dni v preiskovalnem zaporu. V zagovoru je poudarjal zastopnik obtoženih, da v tem slučaju ne more biti govora o namenu. da bi zadržale delavce od dela. ker to so ženske čeče. klepetanje ženic od kuhinje do kuhinje. Tudi se mora vpoštevati razburjenje, ki je vladalo takrat med delavci. Izmed katerih so hoteli nekateri vztrajati, drugi pa se vrniti na delo Obe obtoženki sta bili oproščeni, če* da ne tvorijo te besede ščuvanja, marveč »o le boU predmet razžaljenja časti.
Borzna porožšla.
Zagreb, 12. novembra. Devize. Dunaj 0.1210-0.1222, Budfmpešta 0.45-0.47, Bukarešta 42—43, Italija, izplačilo 378 do 380, London, izplačilo 380—381, ček 379.50—380, New York, ček 86.25—86.75, Pariz 482.50—487.50, Praga 250-251, Sofija 0—79, Švica 1520—15.30. Valute. Dolarji 80—85.50, avstrijske krone 0.1210— 0,1220, napoleondori 0—320, Jire 0—376,
Beograd, 12. novembra. Devize. Dunaj 0.1110—0.1115, Budimpešta 0.48— 0.495. Bukarešta 42—4.3.50, Ženeva 1520.50 do 1530, London 378.25—379, Milan 379— 379.75, New York 86.50—86.60. Pariz 487— 488, Praga 250— 250J0. Solun 125—135. Sofija 64—68. Valute. Dolarji (po sklepu borze) 85.50, bolgarski levi 61—66. funti 0—378, madžarske krone 0J5—0.40, romunski leji 40.50—41.50,
Otroci revolucijo.
Krasna drama v 5. dejanjih za časa francoske revolucije po romanu
Frederika Soulić 13. 14. in 15. novembra
kino„L|ubl]anskl dvor“
Predprodaja vstopnic od U. do 1. are
Gospodarstvo
^ova direktna železniška oroga Maribor — Zagreb.
Nova rusko-angleška dražba, ki je pre-Vzfela eksploatacijo doslej neznatnega premogovnika pri Majšperku v Halozah, je po svojih izvedencih ugotovila, da se nahajajo v vsem severovzhodnem iztočišču haloških goric bogate plasti najboljšega premoga so ima krog 5000 kalorij. Zaloge premoga so po izjavah teh strokovnjakov tako velike, da je eksploatacija zasigurana za najmanl 2001et. Kvaliteta presega vse dosedanje v naši državi in se haloški premog lahko primerja z najtinejšimi vrstami, katere smo morali doslej uvažati iz Češkoslovaške. Osobito naši plavži so bili doslej primorani dobavljati premog iz inozemstva. V zvezi s premogovnikom namerava družba, ki si je že nabavila najpotrebnejše moderne stroje in je deloma že pričela z eksploatacijo, zgraditi na Pragerskem tudi plavže, jeklarne in tovarno za koks. Ker je premogovnik oddaljen 7 km od Pragerskega, prve železniške postaje, je družba pričela že letos poleti graditi od Pragerskega do Majšperka svojo lastno normalnotirno progo, ki je že skoro popolnoma dovršena in deloma tudi že v prometu.
Zgradba te nove sedemkilometrske privatne proge od Pragerskega v smeri proti Rogatcu pa je rodila nov, zelo važen projekt: novo direktno železniško zvezo med Mariborom in Zagrebom. Govori se, da se prometno ministrstvo že zanima za novo progo Pragersko — Majšperk ter jo namerava odkupiti in podaljšati preko Haloz do Rogatca, ki se že prihodnje leto spoji s Kropino in preko te z Zagrebom. Ne vemo sicer, koliko je na teh vesteh resnice, in če se prometno ministrstvo res bavi s tem načrtom, gotovo pa je, da je zadeva velikanske gospodarske in strategične važnosti in da bi bilo treba merodajne kroge v Beogradu zainteresirati za to stvar, četudi bi današnje privatne govorice ne bile resnične. Površen pogled na zemljevid zadostuje, da se tudi lajik prepriča, kaj bi pomenila izvedba tega projekta in s kako malimi stroški bi se dal izvesti; saj je od približno 106 km, ki bi jih merila ta nova proga 76 km že zgrajenih; ker pa je za spoj Krapine z Rogatcem (16 km proge) kredit že odobren in se dela prično že prihodnjo pomlad,» bi sc bilo pravzaprav treba odločiti na novo samo za zgradbo proge Majšperk—Rogatec, ki bi merila komaj kakih 14 km.
Nova d Tehtna železniška proga med Mariborom in Zagrebom bi tekla do Pragerskega (16 km) po dosedanji progi podržavljene južne železnice, od Pragerskega do Majšperka pa po že zgrajeni privatni progi rusko-angleške družbe (7 km), ki bi jo država odkupila. Od Majšperka do Rogatca (14 km) bi tekla proga, katero bi bilo treba še trazirati in zgraditi ob cesti Ptujska gora —Rogatec. Teren je ugoden in brez resnih ovir, tako, da bi gradnja ne bila draga. Od Rogatca do Krapine (16 km) je proga že trasirana in kredit za gradnjo odobren; od Krapine dalje do Zagreba (približno 53 km) bi tekla po dosedanji progi državne želez-aice Krapina—Zaprešič in od tu do naslednje postaje Zagreb po progi sedanje podržavljene južne železnice. Nova direktna proga bi bila, kakor smo že omenili, dolga kakih 106 km in bi jo normalen poštni vlak prevozil
v približno 3 urah', normalen brzovlak pa prej kakor v 2 urah. če hočemo prav razumeti pomen te nove proge, moramo primerjati njeno dolžino in vozni čas na njej z dolžino in voznim časom sedanje proge Maribor—Zidani most—Zagreb. Ta proga znaša 167 km in normalen poštni vlak rabi Po njej iz Maribora v Zagreb najmanj 5 ur, brzovlak pa 3.30. Nova proga bi bila krajša za celih 60 km, vozni čas bi bil pri normalnem poštnem vlakn krajši za 2 uri, pri br-zovlaku pa za najmanj 1.30! Približno za toliko pa bi potnik tudi prej prišel iz Maribora v Zagreb kakor iz Maribora v Ljubljano.
Velikega pomena bi bila ta nova proga tudi za Rogatec, oziroma v bližini se nahajajoče naše najelegantnejše letovišče in zdravilišče Rogaško Slatino. Sedanja železniška zveza med Mariborom in Rogaško Slatino preko Orobelnega meri 79 km., nova pa bi merila le 33 km., bila bi torej za celih 46 km krajša. Še ogromnejša bi bila razlika med Rogaško Slatino in Zagrebom. Danes meri proga Zagreb—Zidani most— Grobelno—Rogaška Slatina le 72 km, torej celih 69 km manj! Sicer dobita Rogatec in Rogaška Slatina z Zagrebom novo 72 kilo-metersko zvezo že z zgraditvjo 16 kilome-terske proge Rogatec—Krapina tudi brez izvedbe 'projekta Maribor—Zagreb, profitirala pa bi z novo direktno zvezo v smeri proti Mariboru in dalje proti severa. Za Maribor sam pa nova proga Zagreb—Krapina—Rogatec—Grobelno ne prihaja praktično v poštev brez zveze Rogatec—Majšperk, ker bo le za 15 km krajša od dosedanje Zagreti—Zidani most—Maribor.
Nova proga Maribor—Rogatec—Krapina —Zagreb bi ne bila važna samo za lokalni promet Maribor—Zagreb, ampak bi bila tudi mednarodnega pomena, ker bi nudila najkrajšo in skoro direktno zvezo med Prago, Krakovim, Dunajem, Gradcem in našim morjem; preko Maribora in Zagreba bi spajala ena proga te inozemske trgovske centre z Bakrom, druga (Liška železnica) pa s Splitom. Dalje bi sp znatno skrajšala tudi proga Praga—Dunaj—Maribor—Zagreb — Beograd. Istotako velikega pomena bi bila tudi v strateglčnem oziru, ker bi nudila hitro in varno transportirani e čet iz centruma na slovenski sever. In vse to dosežemo takoj, če zgradimo samo 14 km nove proge od Majšperka do Rogatca in uredimo seveda tudi ostalo že obstoječo progo za direkten in hiter promet, kar pa tudi ne bi stalo veliko. Merodajni krogi naj vzamejo ta projekt resno v pretres in naj poskrbe za čimprejšno izvedbo.	L—s.
X Nove cigarete. Uprava državnih moncpolov namerava uvesti še eno vrsto cigaret. Te cigarete bi bile srednje vrste iu istotake cene.
X Koncesija ameriške družbe na Ruskem. Svet ljudskih komisarjev je odobril podelitev koncesije ameriški družbi, Id jo zastopa inž. Smith, za eksploatiranje zlatih rudnikov na reki Kargi, ki se izliva v reko Selengo na Daljnem Vzhodu. Koncesija se je podelila za dobo 24 let. Koncesijonar bo plačeval najemnino od dotičnega sveta in poleg tega bo odrajtoval 5 do 8% pridobljenega zlata ruski državi. — Lahko si mislimo, da bodo Američani to priložnost temeljito izkoristili. Tako imajo od ruskega naravnega bogastva za boljševiške vlade le tujci obilen dobiček-
Iz trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo.
Združeni odseki so imeli včeraj sejo, na kateri se je razpravljalo o položaju na naših obrtnonadaljevalnih šolah. Sledila je razprava o določilih finančnega zakona, da edino trgovski minister daje dovoljenje za ustanavljanje novih industrijskih in fabriških podjetij. Seja je soglasno odobrila odporno akcijo proti uzakonjenju tega določila ter sklenila udeležiti se po dveh članih deputacije vseh zbornic, ki naj intervenira za izločitev tega določila iz finančnega zakona. Obširno se je govorilo o izrednih prispevkih za posebno porabo cest po § 22. zakona z dne 21. februarja 1921, ki se zahtevajo v zelo različnih zneskih od trgovskih in in-dustrijalnih interesentov. Osvojen je bil predlog; da se opozori gradbeno direkcijo na položaj in predlaga anketo onih, ki so interesiranl na enotni in zadovoljivi ureditvi tega vprašanja. Podrobna razprava se je vršila glede kuluka, zlasti v kolikor zadeva privatne nameščence ter so bili storjeni sklepi za akcijo, ki naj doseže odpravo ne-dostatkov. Sledilo je obširno poročilo o so-cijalnem zavarovanju in o nedostatkih v tej zavarovalni stroki. Odobrena je bila Predlagana obširna spomenica, ki se pošlje ministru za socijalno politiko zaradi reforme in reorganizacije. Z odobravanjem je bila sprejeta resolucija, ki se obrača proti novi naredbi glede povišanja prispevkov pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Povdarjala se je zlasti okolnost, da trpi naša konkurenčna zmožnost v veliki meri, ker obstoja pokojninsko zavarovanje samo v Sloveniji in Dalmaciji Obsežno poročilo je bilo podano in odobreno o trgovinski pogodbi z Avstrijo, nadalje akcijah zbornice v poštno-prometnih zadevah in o številnih akcijah o železno-pro-metnäh zadevah. Popoldan so imeU seje obrtni, trgovski in industrijski odsek.
INDUSTRIJA.
X Nemško-frarcoska konkurenca na Madžarskem. Kakor poročajo budimpeit listi, se je vnel v poslednjih tednih hud konkurenčni boj med francoskimi in nemškimi avtomobilnimi podjetji Do zadnjega časa so kupovali Madžari avtomobile v prvi vrsti na Nemškem. A francoske avte-mobilne tvornice prodajajo avtomobile f boljši kup ter pod znatno ugodnejšimi pogoji. Nemški industrijalci zahtevajo takojšnje plačilo, francoski pa čakajo tudi daljšo dobo na denar. In zato naročajo In kupujejo Madžari dandanašnji rajši od Francozov in nemška avtomobilna industrija izgublja vedno bolj madžarski trg.
TRGOVINA.
X Rusko-brltaoska trgovska zboraica. »Izvestija« z veseljem beležijo sklep rusko-britanske trgovske zbornice v Londonu, da bi se s posredovanjem združenih angleških trgovskih zbornic dosegla obnovitev angle-ško-ruskih diplomatičnih stikov. List pripominja, da stoje ruski industrijalci, kateri so se izselili, na nespravljivem stališču napram ruski sovjetski republiki.
DAVKI. — CARINE.
X Zvišanje carine za uvoz naše živine na Bavarsko. Nemško poslaništvo je obvestilo naše ministrstvo za zunanje zadeve, da je bavarska vlada zvišala carino za uvoz naše živine.
DENARSTVO.
X Nova valuta v Avstriji. V Avstriji se živo pečajo z mislijo uvedbe nove valute. Nova krona bi bila 10.000 sedanjih kron (skoro en frank ali tri lire). Ker je avstrijska krona že nad eno leto popolnoma stabilizirana, je zelo verjetno, da se ta izprememba, ki bi jo izvedli prihodnje leto, tudi posreči.
PROMET.
X Paketne pristojbine za inozemstvo. Poštno ministrstvo je odredilo, da se menja relacija zlatega franka proti dinarju za paketne pristojbine v mednarodnem prometu v razmerju 1:20. Pristojbina za nujno odpravo paketa v inozemstvo znaša torej 10 dinarjev (50 centimov).
X Zračne proge. V kratkem se bo govorilo o »vzdušnih potih«, kakor se govori o železniškem omrežju. V Evropi se do-sehdob izrabljajo sledeče zračne črte: London - Manchester, London - Pariz-Curich, London - Bruselj - Kelmorajn, London - Ostende . Amsterdam - Bremen -Hamburg-Kodanj, Hamburg-Berlin, Berlin-Gdansko - Königsberg - Memel . Riga -Reval . Heisingfors, Königsberg - Smolensk - Moskva, Pariz-Strasburg-Praga-Varšava, Berlin - Lipsko . Monakovo, Praga - Dunaj, Gdansko - Varšava - Lvov, Curich . Monakovo . Dunaj - Budapešta -
Beograd - Bukarest - Carigrad, Moskva Harkov - Rostov - Novorosijsk - Batum Tiflis, Toulouse - Perpignan, Marseille Barcelona - Alicante - Malaga, Pariz Lausanne.
RAZNO.
X Vojna odškodnina. Naša država J8 prejela dosedaj od Nemčije 245,902.281 zla. til: mark na račun vojne odškodnine.
Glavni uredniki Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v LjublianL
Pisalni stroji, poMščins itd.
Mehanična deiaenica (popravljalnih)
UilBLMNR
Šeienburgova ul. 6||.
_ L. Baraga.
^	r
Toplofta
tovarna pločevinastih šhaftj
J. Pleško
Ljubljana
Karlovška cesta štev. 2
S "   "	1 "S
Delavnica
e pilm rini
Viljem
Separt
Ljubljana
Šeienburgova ulica 4
(na dvorišču).
Šolska in precizna risalna orodja.
Merilni instrumenti.
Merila in tehnične potrebščine.
■ ■
Brata Pohlin Idr.
tvornica vlasnlc, kljukic, rinčlc za čevlje, kovinastlh gumbov i. t. d.
Ljubljana I., poštni predal št. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo^
Zahtevajte vaoree In cenik. Pri večjih naročilih popust
GRADBENO POD3ET3E
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA. Bohoričeva ul. 20.
L JAX & SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta priporoča svojo bogato zalogo :
Pisali&iii strojev „ADLER“ Šivalnih strojev
za rodbino In obrt
Voznih koles
Styria - - Dfirkopp,
Orožno kolo ftVaffenrad)
Ceniki zastonj In Iranko.
t

Ravnateljstvo la isradništvo Jadranske banke a. d. V Beogradu naznanja tužno vest, da je njen bivši uradnik in kolega, gospod
Anton Škerlavaj
po daljši in mučni bolezni dne 10. t. m. preminul. Pogreb se bo vršil dne 13. L m. ob 2. uri pop. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo mu blag spomini
V Ljubljani, dne 12. novembra 1923.
■ /	! ■ T ' 3 '
And. Jakil, !°S K
prodajalna Ljubljana, Poljanska cl3.
7nivnm«a> rana ■« Bogato skladišče moških, ženskih in otro-Klatil S ških čevliev iz telečjega boksa v vseh i SOBianO Diago a ■ barvah, govedjega boksa in rjave kravine.
SPLOŠNA KNJIŽNICA
St. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, povest, broš. Din 12 vez. Din 17
2.	R. Murnik: Na Bledu, povest . . „	»16
3.	I. Rozman: Testament, ljudska drama „	„12
4.	F. Milčinski: Fridolin Žolna, humor. „	„8
5.	C. Golar: vPoletno klasje, izbr. pesmi „	„20
6.	Dr. Lavo Čermelj: Boškovićev nauk, broš.	„ 16
7.	Utva: Andersenove pripovedke, broš.	„ 12
8.	Gaboriau: Akt št. 113, roman „	„ 22
Cene se razumejo brez poštnine.
22
17
13
26
23
17
28
ZVEZNil RUHItö-Ljubljana, Hpn trg a in po iseh knjigarnah.
|||i||||||l|||l||l||l||||i;|l!|i|i||||l||i||lil!i|[[|;
toim poidi!
lilitikt
3esenice.
Stavbna vodstva; LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
«RMriK«
Slike narisal akad. slikar M. Gaspari.
Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo
za mladino
izide koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne
v Ljubljani.
Cena po Din 25*—, v luksusni izdaji
po Din 30*—, v prenotadjl do 20. novembra 1.1. po Din 20•— odnosno Din 25-—.
Poštnina posebej po Din 1’—odnosno za luksusno izdajo po Din l•50•—, za inozemstvo dvojna poštnina.
Prenotadje In naročila sprejema
Zvezna knjigama,
Ljubljana, Marijin trg 8.
[Ml OGLASI:
■ ■9
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—{ vsaka nadaljna beseda 25 para, z davščino vred.
brušeno z zlatim okvirom (steklo 76 cm X 46 om) se “godno proda. Kje, pove uprava.
za razne stavbe, proračune, presojanje, osnutke, stavbenega vodstva in kontrolo prevzame zelo poceni znani in ugledni strokovnjak. Tukajšnji in zunanji interesenti naj pošljejo takoj svoj naslov pod »Načrti«, Aloma Company, Ljubljana.
Brajäina,r.”d"rj:™T
nik, vodna moč, 26 oralov krasnega posestva 5,600'000 K. Pfjnngffsji od 9 do 250 ora-fua&alutt lov f gostilnam, mesarijam, žagami, mlinom, trgovinam.
Ullfl V Mariboru, takoj prosto ullU stanovanje.
Ujna v Mariboru, 7 sob takoj niau prostih proda Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
novourejeno z velikim vrtom in takoj prostim stanovanjem na Rakeku proda za Dinarjev 130.000 realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska c. 12
16 oralov v neposredni bližini Maribora — vsled odpotovanja ugodno na prodaj. Naslov pove Realitetna pisarna. Ljuljana, Poljanska c. 12.___________
sredi Ljubljane s takoj prostim stanovanjem naprodaj za Din 135.000 v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska c. 12.
mm
v Sp. Šiški, predvojna zgradba, takoj vsa prosta naprodaj, z velikim vrtom za Din 375.000 v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska c. 12.
Ma se
1 moški prstan s tremi briljanti, 1 nova moška suknja, 2 dežna plašča ženska, 1 divan in foteli. Poizve se Marija Jelenič, Stara pot 1 od 11.—3. ure in od 6. ure zvečer dalje.
morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modrece na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgamitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte olerte in cenike!
(eno ali dve) za takoj ali poznejši čas z posebnim vhodom in električno razsvetljavo. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Nujno“.
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
s hišo s tremi sobami, gospodarskimi poslopji, njivami in vrtom tik mesta na Štajerskem proda za Din 135.000. Reali-tetna pisarna, Ljubljana, Poljanska c. 12.
1= tla®
nudi k 27.50 Din 1 kg karna Lukač, Slavonija.
Mije-
. IjH Hiti
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šeienburgova ul. 6/1. j
Z veseljem sporočam, da je patentirani aparat Toplodar, katerega sem naročil za mojo restavracijo, nad vse pričakovanje dober, prihrani mnogo kuriva in nesnage in greje popolnoma lokal, tako, da sem ž njim zelo zadovoljen in ga vsakomur najtopleje priporočam Adolf Spatzek, restavrater pri „Gozdu“, Naroča se: Jugome-talija, Ljubljana, Kolodvorska 18 ali R. Nipič in drug Maribor.
majhen, se odda v sredini mesta zelo prometen kraj. Plača si 1 leto naprej. — Ponudbe m upravo lista pod „Prometen“
dobro ohranjeno trgovsko opravo za manufakturno in špecerijsko trgovino in sicer: štelaže v dolžini 14 m ter zraven spadajoče pulte. Istotam se prodasta 2 veliki, emajlirani peči „Mei-dinger“ za dvorane; en cikionet 7—17 HP za 2 osebi, moderno izdelan, zelo praktičen, priporočljiv za trgovske potnike, ter eno motorno kolo 11/, HP „Motasachohe“. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Josip Toplak, Dolnja Lendava.
Dim
močnega, poštenega, z dobrir šolskim izpričevalom sprejmer takoj v trgovino z mešanin blagom. Robert Graselli, Sliv niča pri Št. Juriju ob juž. žel
Irte iia «m
sredi Ljubljane, s takoj prostim stanovanjem, koncesijo in vsem inventariem na prodaj za Din 450.000 — v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska c. 12.
vrtom, blizu električne železnice s prostim stanovanjem proda za Din 95.000 Realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12.
ii ttaka »Z*waa Halam i*
■« ▼ Ljubljani