Uprava: Nebotičnik, Gnjeva uL 1. Telefon 38-85. Cek. račun: Ljubljana Štev. 14.6U. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec Je 12 Din. Za tujino 20 Dih, Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica St L Telefon 38-58. Rokopisov ne - vračamo. St. *9. Ljubljana, sreda 5. februarja 1936. Leto II. Ločitev je za ljubezen to, kar veter za ogenj: mali ogenj uga* Snet veliki ogenj pa razvname. Bussy. Dnevna pratika i.v^reda, 5. februarja 1936. Kato* ‘dani; Agata. Pravoslavni: 23. ja* nuaua, Kliment, dežurne lekarne v Ljubljani. "L Kmet, Tyrševa c. 43, irnkoczy> Mestni trg 4, ustaL Šelenburgova ulica 7. Vreme Jugosiavrjja. oblačno in deževno enie vlada v celi kraljevini. Sne-v Gorskem kotaru. Temperatura r„, ni spremenila. Najnižja tempe-r5Ura: Mrzla vodica —1, naovišja 1)0 v Sarajevu +15. Ohl A>°Ved vremena za jutri; ževi vreme- močni vetrovi, de* (jj al°vbo mestoma, a mogoče tu-kratih6^*0 v Planinah in severnih din '1 ^r^ave- Temperatura bo pa-haja ^ gotice vzhaja ob 6.55, za- Radio Ljubljana krm11.3’ 5- februarja. Ob 12: Iz lutk in škratov, plošče, la ii ,Vpenie, poročila, 13: poroči-14. d-‘5: Kmečki orkestri, plošče, l'ii+Por°^ila, 18: Otroška ura. Prav. torpnv83'. barija Vera, Lisico Zvi-pj Pko igrajo člani drame, 18.40: Žila ^ri s poslušalci, 19: poro-ciar't Narodna ura: dr. Boži-rperj ayr'^ Predava o dr. Edu Šlaj-delav k0lt zdravniku in narodnem na 20.45: Večer Rista Savj-’ ra«»o orkester, 21: poročila. Gledališče DRAMA Sreda _ Začetek ob 20. uri. ^ q a- februarja: Dies irae. Red Cet^ k* februarja: MoBere. Red l^tek 7 i , • rebruarja: zaprto. S-ed, , OPERA: Cjgf: PefsSa: PreSme",anl <\RedtrUaril,: PkS V bel7'. februarja: Koncert Glas-Matice ljubljanskiev Izven. ”C,as“ je zanimiv Konec Bevčeve afere, ki je razburjala svet — Deževje bo odločilo v abesinski vojni — Sužnji zagonetnega svetnika — Gimnazijka z revolverjem, ki se ni sprožil Kako so umorili starca Pečarja . Abeslnci se pripravljajo, da vržejo Italijane Iz svoje dežele Addis Abeba, 4. febr. Agencija »Radio« poroča, da se m severnem bojišču abesinske čete pripravljajo na velik napad na vsej črti, da bi tako vrgle sovražnika popolnoma iz svojega ozemlja. Italijani so prvo črto Aksum — Adu-a — Adigrat popolnoma utrdili, ker je po njihovem mnenju nemogoče zdržati v sektorju Mukale. Abesinske čete so cesto med Aduo in Makalo od včeraj do danes zasedle že v dolgosti nekaj kilometrov- Na Tembienu abesinske čete polagoma prodirajo. Vsak dan prihajajo novi transporti municije iz Desiki. Italijani, ki grade cesto med Makalo in Šel Urotom, so v stalni nevarnosti, da bedo napadeni od vseh strani, saj so Abe-sdinci pokrajino v bližini Makale popolnoma okupirali in bo v kratkem vsak beg italijanskih čet, ki se ne bi pravočasno umaknile iz krajev, ki se nahajajo južno od Makale, nemogoč- Pričakuje se, da bo v kratkem sektor okoli Makale popolnoma brez italijanskih čet-Abesinske čete so na reki Takazze zgradile nekaj zasilnih mostov, ker je prehod zaradi visokega stanja vode, ki je nastal po zadnjem deževju, brez mostov nemogoč. Italijani, videč, da se morajo umakniti, sp vise svoje mostove uničili, da jim ne bi mogel sovražnik slediti Italijanska izvidniška letala delajo polete nad bojno črto od Tembienu preko Makale vse do Danakila, toda se ne vračajo več na aerodrom v Makali, temveč v Aduo. Število abesinskih čet na severnem bojišču znaša okoli 250.000 mož, vštevši še razkropljene čete pa okoli 275-000 mož. Lokalna borba na cesti Adua —• Malkala se še nadaljuje 1 Abesinske čete vidno napredujejo. Addis Abeba, 4- febr- Agencija »Radio« poroča, da vlada na severnem in na južnem bojišču popoln mir, kot to poročajo dopisniki iz obeh front. Na južnem In Jugozapadnom delu Si vrši velika pregrupacija abesinskih čet. V splošnem je pa 200.000 vojakov kar najpopolneje utrdilo svoje postojanke, ki so bile že slabe. Uradno priznavajo, da je pri zadnji bitki pri Dolu padlo 50.000 abesinskih vojakov, ki so jih večinoma pobile italijanske letalske bombe Dež, ki je trajal že tri tedne, je danes prenehal, kar bodo abesinske čete izrabile in pričele prodirati- Rim, 4. febr. Agencija T-O. poroča iz južne fronte, da So italijanske čete okupirale ves teritorij med Ganale — Dorya in Dana — Parma- Ta okupacija je uradno potrjena. Na tem teritoriju so baje vodje in oborožene sile plemena Gali a Borama sodelovali in pomagale razpršiti Italijanom abesinske čete. Na severnem bojišču kot poroča dopisnik iz Eritreje, ni bilo nikakih važnejših dogodkov-Italijanski letalci sodijo, da je glede na opaženo zbiranje abesinskih čet pričakovati novih operacij okoli Amba Aladže in na teritoriju Danakila- Skrbi Italijanov ASmara, 4. febr- T O. poroča da vlada v tukajšnjih vojaških krogih velika zaskrbljenost radi uspešnega prodiranja abesinskih čet. Italijanski generalni štab namerava v kratkem ukreniti razne ukrepe. Tako se posvetujejo, ali naj pošljejo nove sile proti Makali ali pa naj se izda povelje o umiku- Maršal Badoglio potrebuje novih čet, ki jih pa trenutno ne more dabiti. Stanje italijanske vojske ni ravno ugodno, vendar upajo, da s prihodom svežih moči zopet vržejo abesinske čete proti jugu. 40.000.000 plinskih mask London, 4-febr. Britanska via da namerava naročiti 40 milijonov plinskih m..-sk, ki jih bo razdelila med prebivalstvo v slučaju vojne. Prizor iz prekrasnega filma »Oči čjornija« (Orne oči), ki pride jutri na spored v kino Slogo. Ta film, ki se je predvajal v Parizu nad pol leta v enem največjOh kinematografov nam pokaže zopet Harry Baure — velikega francoskega »Janningsa« — enega najslavnejših _____________Igralcev.________________ Makala obkoljena Addis Abeba, 4- febr. Agencija »Radio« poroča: Pričakuje se v-Sak trenutek vest, da je Makala zavzeta- Makala je popolnoma ob-koljena in odrezana je zveza med italijanskimi oddelki v Makali In oddeliti, ki Se umikajo po cesti Adua — Makale proti Adui. Strašna letalska nesreča Bukarešt, 4- februarja. Velika letalska nesreča se je prigodila V medel jo blizu kraja Rečica. Strmoglavilo je romunsko civilno letalo, ki je opravljalo redno zvezo med Tem ešvarom In Klausenburgom-Letalo je pilotiral znani romunski rekorder kapitan Ivamowici, ki je mrtev. Nadaljne najnovejše vesti na strani 7. Zokoj se je tako ustrašilj Ker tako umazane vode pri perilu I# Hi videl nikdar. Ali je njegovo perilo res tako zelo zamazano? Bog obvaruj! Gospa Ivanka takoj pojasni uganko. Terpentinovo milo Zlatorog ima v svoji obilni, gosti in beli peni to izredno^ moč, da izvleče iz perila vso nesnago. Cim čistejše je pe* rilo oprano, tem temnejša je voda. Konec ljubljanske afere, ki se je nad njo zgražal svet Ljubljana, 4. febr. Ljubljana, vsa Slovenija in tudi vsa Jugoslavija, prav tako pa tudi vsa Avstrija, Čehoslova« ška, Madžarska, Nemčija in dru* ga Evropa se je pred božičem 1934. stresla v najhujšem morah nem ogorčenju, ko so listi ' V V \ , i .'v v % < " ' li objavljati strahotne vesti o družabnem škandalu v Ljubljani .Ves svet je zaradi teh poročil krotko, malomeščansko in po* božno slovensko Ljubljano smat* ral za brlog najrazuzdanejših or* gij- so vsi mali in tudi največji listi z malenkostnimi izjemami ob* javljali grozno nedokazane po* drobnosti o tej aferi in pisali o omamljanju žensk z opojnimi sredstvih in orgijah, kjer so se pohotni gostje zabavali z opija* njenimi damami in damicami ob zvokih gramofonske godbe. Piša* li so o problemu velike moralne in gmotne škode, v zvezo z afero spravljale tudi ugledne ljubljan* ske in podeželske osebe. O za* prtem Bevcu so pisali, da je v seksualni kriminalistiki brez dvo* ma izreden fenomen, kakršnega medicinska literatura najbrž še ni zabeležila. Pripisali so mu 100 žrtev Čitali smo o moralnem škanda* lu in o vprizarjanju erotičnih ekscesov, ko so prihajale na dan fantastične zgodbe o izsiljeva* njih in delikatne zgodbe o umet* nih abortih, seveda pa tudi o za* sliševanju ugledne gospode. Čita* li smo o orgijali v zobotehniškem ateljeju in o omamljanju pošte* nih žensk, ki je zahtevalo 20 ne* prostovoljnih žrtev, nadalje pa sploh tudi o posilstvih in o vseh mogočih zločinih seksualnega značaja kar na debelo. Beograj* ska »Politika« je razglašala velik družabni škandal, zagrebški »Ju* tamji list« se je pa zgražal nad muzejem nemorale v„ Ljubljani in spet nad velikim pornograf* skim muzejem, kjer čutijo posle* dice ugledni ljubljanski meščani. Zagrebčani so čitali, da je Bevc ženske omamljal s hipnotičnim vplivom in omamnimi drogami, ki jih je mešal v konjak, a »Koprive« so v sramoto naših zobozdravnikov, dentistov in zobnih tehnikov objavile veliko sliko ljubljanskega zobnega ate* Ijeja, polnega žive golote. Fantazija in javno mnenje je te opise še povečala in jim doda* lo najstrahotnejše mere, da je bila po drugih pokrajinah ofcfa* tena vsa Slovenija. Vsega tega ni bilo saj niti obtožnica ne govori o posilstvu in inkriminira samo do* godke med Bevcem ter posamez* nhni ženskami brez drugih prč. Fotografije so dokazale, da pri obiskih uglednejših ost* sploh ni bilo nobene ženske zraven, pač je pa kavalirsko radodarni Bevc povabil marsikoga na čašico h* kerja, da bi razširil svojo prakso. Zločin zoper javno moralo Samo tega, in s .cer po para* grafu 275 k. z., dolži obtožnica obdolženca in pa prestopka proti javni morali ter prevare Paragraf 275 k. z. je silno zani* miv in naša javnost dositj še ni bila poučena o njem. Gre za n~< moralno dejanje, ki je nekako uradno. Zakon namreč pravi da sc proti § 275. pogreši; kdor izvrši nemoralno dejanje kot sta* rešina, nadzornik zdravnik, ver* ski predstavnik, vzgojitelj, uči* tel j ali drug organ, izkoriščanje oblast, ki mu jo daie ta njegov položaj, in sicer s talio osebo, na katero ima vpliv po svojem polor iaju. Obtožnica očita Jošku Bevcu, da je sam v letih 1931 do 1934 izvrševal ob priliki ordinacij kot dentist iz* koriščanjeob/fls/, ki mu jo je da* jal njegov položaj, proti pači* j en tkam, s katerimi je bil v do* tiki, nemoralna dejanja. § 275 ob* tožnic tolmači, da obdolženec sicer ni primoral pacijentk, ven* dar pa § 275 kaznuje vsakogar. kdor zlorablja bodisi svoj avto* ritativni položaj, bodisi siceršnji vpliv, ki ga ima nad osebami, s katerimi pride v dotiko, tudi če niso dani znaki sile ali pretnje v smislu paragrafa 269 k. z. (posil* stvo) celo tedaj, če se izvrši de* janje s pristankom osebe na* sprotnega spola. Zagovornik dr. Kandare je pa tolmačil § 275 tako, da po* klic dentista nikakor ne spada med poklice, ki jih ima v mislih zakon, saj vendar vsi vemo, da so dentisti obrtniki, ki so z zo* bozdravniki v najhujšem boju za svoje pravice. Svoje stališče je branilec dokazoval tudi s sta* rim kaz. zakonom, § 132 in pa z razsodbo dunajskega vrhovnega sodišča, ki določa, da zobozdrav* nik sploh ni kazniv, če ne upo* rablja narkoze pri kratki opera* čiji, dentista pa sploh izključuje. Na kakšno stališče se postavi senat v Bevčcvi zadevi, bo poka* zala razsodba ob 17.30 Omenja* mo samo, da je razprava jasno dokazala, da ni bilo nobenega po. silstva, ki jih tudi obtožnica ne inkriminira, pod mamili pa mo* ramo razumeti samo Oči čornija Slavna ruska romanca »Črne oči« v filmu, ki je žel triumfalne uspehe v Parizu (nad pol leta v bulvarskih kinematografih) v Beogradu in Zagrebu. JUTRI V KINU SLOGI! likerje in žganje Takih zavratnih »mamil« je sti vajena vsa Ljubljanal Razprava je tajna je popoldne naznanjali beli listek na vratih št. 79, vendar pa je bm dvorana že pri nadaljevanju razprave ob 16. spet skoraj pub na mladih pravnikov in pravnic. Drž. tožilec Goslar je očital za* > govorniku, da je dobro prepari* ral priče, češ, tam zunaj je ose* ba, ki nagovarja priče, naj pri za* slišan ju ne govore. »Jo bomo eru* irali!« Skoraj vse priče so pri raz* pravi izpovedale popolnoma dru* gače, kakor v preiskavi. Drž tožilec: Ali si je prciska* va izmislila? Zagovornik dr. Kandare: Izmi* slila! Izmislila! — nato je pa dr* žavni tožilec skočil na hodnik opozorit obtoženčevo soprogo* da ne bi vplivala na priče. Za* pretili so ji celo, da jo spravijo v posebno sobo! O neki grozni fotografiji je so* dišče ugotovilo, da taka fotogra* fija sploh ne eksistira Pri razpravljanju o različnih točkah obtožnice je drž. 1. ožilec umaknil več točk obtožbe Že dopoldne so nežko ’;akali dveh važnih prič, popoldne pa )e stražnik prišel povedat, da obe gospodični ležita zaradi težke bo* lezni, kar je izpričal tudi zdrav* nik. Med pričami so prav lepa de* kleta. Neko dekle se trdovratno brani govoriti, vendar jo pa pred* sednik potolaži, češ da so tu sa* mo poklicni ljudje Pravila so 0 dogovorih in sporazumih in neka priča je celo priznala, da je od obdolženca sprejela zaprošeni de* narl Naglo se mrači in poslušat p d* bajajo tudi starejši gospodje. Kdaj in kako je bil Bevc prijavljen Začuumje je zbudila glavna obremenilna priča. Povedala stvari, da niti rmtsMi n,i mogoč® na § 269. obenem je pa tudi Prl' povedala, di |e filozofirala 0 s\ etorpiisemiskdi probiemr.li z "'i', kim mčadctiičem. Ta fii!ozois!| prijatelj je pričo tudi nagovori’ da je Bevca priljavala 'poiio^’ seveda pa šele dve leti po Kodkih. Dokazano je. da Bevc ni gel napraviti več fotografsK pomenkov, da ne b: tega opa® fotografirane osebe, ker je ra)'! za vsak posnetek ine^Tij ploščin in vselej zamenjati kot žarnico nameščeno niagu ziljsko luč. Fotografski aparat ros imel prav spretno montiraj’ omairici za radno, vendar ta z ka fotografij, ki so jo srni' aitrajj za najobremerifineUša cor„raV delicti. obtoženca pravzaP . razbremenjuje, ker m'iso o01'6 LSve. Predvsem pa fotogr^ ^ so za fotografi ram je tudi vCfJfto-Najlbol užaljena priča 'J3.. ,,va! graifi.ri celo veselo po/'" •>- Nadaljevanje na str. upravičujejo domnevo, da dame pustile fotograf rata 1 Potres v Ljubljani 9 . Ljubljana, 4. jan. ■ oi'zinodraf Zavoda za meteorologijo in geodinamiko na ljubljanski umverzi je zabeležil danes ob 9-ili 45 močan potresni sunek, ki je trajal tri minute lotres so občutili zlasti v višjih adstropjih. Tako so n. pr. v Ljul>-J'm s kem dvoru, kjer ima uradne pro-■ ore direkcija državnih železnic, v Qe,tJeira_ nadstropju ob 9-ih 16’ do 'n 17 občutili močan navpični po-J681*' 8unek. nato pa kasneje v sme- SevCra proti jugu- ea so močno občutili tudi stano-11 v Knafljevi ulici in še marsikje J, Ljubljani. .. ,rava 7avoda prosi vse one, ki so n res občutili, da ji to sporoče z Zav0] ° kraia 'n 5asa. Ti dopisi na mik0' Za raoteorologijo in geodina-0 na ljubljanski univerzi so pošt-n,ne Prosti. Dnevna kronika V e- ^Utr' premijera krasnega filma So i"1*1 Opozarjamo žo danes, da nu si bidlvajal od jutri naprej v ki-__ ‘ °o’ krasen film >Oči čjormja« Tu -:rnp °^i) Filmsko delo režisoija ■^ke tnRke^. Tu lilm je polnil pnri-in ..)u'Varske kinematografe pol leta Mn' Poročajo visoko umetnost llar r 'iwv.flju viistiKU umumusi nar V r-, aura. francoskega »Janingsa«. tilnm slavn- ^Pmer 'Kra vo.Hko vlogo filni" sodelujejo ruski Pevci, zbor tisti balalajk. ruska romanca »Oči čjornija«. v fr,Plo priporočamo v ogled vsem k0^m' ki si žele pri filmu lepih užit-' 7 Beogradu in Zagrebu je imel ^ 0Sfromen uspeh. boš •1>esfra revi’a vseh narodnih - m Plesov bo večer Jadranske k' bo btos v docela pre-bnt,,'I' ^vn,rani na Taboru v so- bot0 rj£un^‘ pijanke, Korošce in (iole Vni ste tudi vi, X sl? dohilj povabila! ihoči boln’šnica kliče na po-l^tiskiL' ^ so se zdravili v Ijub-skovav bolnišnici ali so tam obi-SprifČ'1 bolnike, so bili ogorčeni biol. na,Zmer- ki vladat) v bolmš-Za ", rjmanikive vseh sredstev Dfo^oj^^tbo zdravljene, plasti pa tlbdo k3,! morata po dva tudi Žetie kv3 lokati v skupni poste Ki. ha jSklicuek, javno z.borovaje, da jp vabijo vse. ki vedo, korp "eba pomoči našim lx>lni-‘ebrna-i^ovae bo v četrtek 6. dvora a ob pol 19. v mag-stratni ‘ , -bigoislovenska ženska bo. ’ Akcija za dravsko banovi- ,za dij'ake srednjih In iitvo u ‘13 $ol )>() pitiredilo Dru-•ov. O-'^^boselnih prof. kandida- Pf^drnett .^iak bo imel za vsak Ličnin tri ure tedenskega pouka. 4 SO VSak oredmet bo znaša-ho , ’ voisnina pa 5 Din Tečaj ?0rsk6m i sporazumno s Profe-0. t n „dru^vom. Pričel se ho m. "o/!- Vpisovanje bo od 5. ganski i;!?," doJ6’ v IL deški n # r dob-* * 7 PoethovnoVi ulici asbila. ^ bidi vsa podrobna me-7, po č$tai „Glas" mzi Ce imate Še tako visoke zahteve? 7"$VW -'■JSm/ s Chlorodontom Pl boste gotovo zadovolini Jugoslovanski proizvod Tuba Din.'-8.. Ljudje, ki se bore z nenaklonjeno usodo Maribor, 4. februarja Toliko Mariborčanov ga pozna! Sleherni večer ga vidite na odru v »Veliki kavami« Simpatičen, črnolas gospod je, kii izvablja iz gosK glasove, da se nam ob njih trga srce in da sleherni gostov nehote prisluhne. Vidite, žabo 'ga poznate. ker ie navaden kavarniški muzikant, radi ga imate, ker ume tako lepo igrati. Malokomu pa je znano, da gospod bnidrih Schv/arz-mann. tako je ime gospodu, skriva za lepim visokim čelom še toliko neizpolnjenih želj in da živi mimo muzike tudi še za kaj drugega Gospod Schvvarzmaim. ki je rojen Poljak seda., pa Jugosloven. je na kratko rečeno še znanstvenik. Pozanimal sem se za usodo simpatičnega moža. Gospod Fridrih je nesrečen Sam pravi tako. Sai ljubi glasbo, ampak to večno muziciranie v trušču in dimu. od ranega večera do zgodnje zore, ga ubčuje duševno in telesno. Gospod pa bi tako rad živel še za kaj drugega. Zadnjič je v kratkem odmoru prisedel k meni. Poznava se že od pred. — Glejte, — pravi. — Zopet sem dobil priznane. Ampak kaj mi vse skupaj pomaga, ko pa človek ne more naprej. — Pokazal mi je pismo. Začudil sem se. Bilo je iz Hollywooda, podpisana pa je bila svetovno znana pisateljica Vicki Baumova. Vprašam ga, kako in kaj. Ni utegnil odgovoriti. Moral je zopet na oder. V naslednjem odmoru je bil pri meni, z obširno brošuro v roki. — Tole sem napisal, — je dejal. Na čelni strani brošure čitam: Fridrih Sclnvarzmann: »Der Schon heitssin im Lichte der Grundpsy-chologie«. Začudim se in ga vprašam, kako to, da je napisal in izdal v nemščini. — Samo zato, ker sem tako lahko za brošuro in problem, ki ga v njej obravnavam, zainteresiral znanstvenike vsega sveta. Vidite in brošuro sem poslal tudi Vicki Baumovi, ki mi ie odpisala, da jo je prečitala z velikim za ni-manjem in da si je razjasnila pereč problem, ki ga niso mogli dosedanji psihologi. Slična pisma sem prejel tudi od avstrijskih, madžarskih in naših znanstvenikov... — V naslednjem odmoru mi je gospod povedal še več. — Študiral nisem nikjer. Vsa moja izobrazba je ljudska šola v CQ*Rtohowi na Poljskem. Vsi moji sorodniki so bili godbeniki in je ista usoda doletela še mene. Sprva sem bil zadovoljen. Brez konservatorija sem bil priznan violinist in sem poučeval tudi na nekem madžanskem internatu. Sam ne vem^ več. kdaj sem se pričel baviti s psihološkimi problemi. Kar tako sam od sebe. Sem v tem oziru popoln samouk. Ampak bi silno rad študiral, seveda, ko bi imel denar. Denar je danes vse... — .— Torej je muzika za vas‘kar tako, mimogrede? — vprašam. — Seveda. Saj živim samo v sanjah na študij. Usoda hoče drugače. ampak jaz se borim proti njej. V prostem času študiram. In če vam lahko zaupam, pišem tudi roman... — Doma sem prečita! njegovo brošuro. Zanimivo je. da si je mladi in brez dvoma nadarjeni človek ustvari! smer lastne psihologije, s katero zavrača mnoge izsledke svetovnega psihologa Freuda. Brošura je pisana samozavestno ter v resnem znanstvenem tonu. Kadarkoli vidim sedaj gospoda Fridniha, vselej mi ga je žal. Morda bolj kot on bi želel, da bi se ta ali oni mecen žrtvoval za štu- Ljaibluma, 4. februarja. Te dni je naša srednješolska mladina prejela izkaze o uspehih in neuspehih prvega poletja. V tradicijo že spada, da ob tem času -poleg radosti mladi lju dlje potočijo tudi precej solz in vlaida kakor v pekle raškem breznu — marsikje jok in stok ter škripanje z zobmi. Prenapolnjene šole Seveda je križ. Mladina govori o krivicah, vzgojitelji ju profesorji radi potožijo, da pride na srednje šole marsikaj, kar ne spada tja, starši tarnajo, da se-dianva šoja vse preveč eldsperi-mcntUra in žonglira z mladi no. Bog se spoznaj iz te zavozljane kopice! Res te pač, da morda ni vse ta ko, kakor bi si ždeli, res pa je tudi, dia mladina ne bo nikoHi ne-halla tožiti o krivicah v šoli. Marsikdaj je krivo pomanjkanje nadarenosti, tu in tam pomaga k nesreči lahkomiisefinost, težava je pa tudi v tem, ker so vsi učni zavodi na srednji šoli preobremenjeni in razredi prenapolnjen1. dij ambicijoznega muzikanta, ki se bori z usodo. Ampak, ko so v sedanjih časih meceni tako redki, za take znanosti pa sploh. Kdor pa bi se zanima! za Schwarzman-novo brošuro, jo dobi za mal denar v mariborskih knjigarnah, ob- Saj ima gimnazija na Pdyam/an toliko ali nemaira celo več gojenk in gojencev kakor Škofja Loka meščanov! Vročekrvna obupanka No, v zlite temu še nekako gre. V Ljubljani smo ljudje mirni in to se menda pozna tudi naši mladini. Vzičc temu se tu in tam v kodrolasi glavici porodi temna obupna misdl. In se tudi zgodi, da se fantič ali deklica malo poigra s samokresom, ker »mu ni mogoče več žive-ti«. Na sredo ni šlo v Ljubljani nobeno mlado žvljenje ob zaključku tega polletja radi šole v kraje. odkoder ni vrnitve. Dosti pa ni manjkaSo. Na nekem zavodu je baje obupana mladenka mape-rifla proti profesorju im nato proti sebi samokres, ki pa je na srečo — odpovedal pokorščin o. Mlado vročeglavo obupanko je zadela disciplinarna kazen. No. pa je le bolj prav tako. Ko se dekle umiri, se bo najbrže samo smejalo črn in naitolepom. In prej ati slej bo apo-znaila, da srednješolska matura 3e ne pomeni zveličanja. O samokresu, ki se ni sprožil... Sužnji zagonetnega svetnika Ljubljana, 4. febr. Naše življenje j ©postalo sčla zamotano, ali kakor se pravi bolj no-bel: komplicirano. Res je, red mora biti,' sicer bi šlo vse križem in bi nazadnje še obvel.ala tista znana — kar je tvoje, to je moje, pa tebe nič ne briga. Nerodno bi b io pasti tako globoko, v tako široko anarhistično svobodo. No ja, nerodno, kakemu brezposelnemu ali pa prezadolženemu kmetu — hm! Nekaterim pa bi se srce vražje krčilo in marsfkakega »težkega« bi kap zadela in bi mu še tako draga medicina nič več ne pomagala. Kakor se vzame: taka široka svoboda bi bila navsezadnje vendarle nekoliko čudna. Sicer pa, pardon, © tteli svobodi sploh ni govora. Teoretična in praktična demokracija Mii živimo tako rekoč (jurist bi dajal: formalno!) v nekakem ozračju demokracije. Menda smo si vsi ©diinli v tem, da je poglavitna sesta. vina demokracije ravno svoboda, seveda ne taka, da bi od nje pijani postali in počenjali, kar bi se komu zljubilo, ampak taka, da di vsem svobodno dihati. Da ni taka, da bi eni druge prerasli in jih politem pod seboj zadušili. Teoretično se to lepo čuje, bi mi utegnil prigovarjati ta ali oni. Toda praktično, gospod žurnalist, kaj nič ne gledalte okoli sebe, kako je s to demokratično svobodo!? Saj vendar vidite to obupno borbo. Živalski metež takorekoč. Drug čez drugega se gnetejo ljudje, drug drugega obžirab, denunciralo, sicer so si v lice prijatelji in' si zagotavljalo odkritosrčnost in nekakšno solzavo socialno solidarnost. V politiki se delajo sporazumi, ki pa so navadno sila kratkih nog, veljajo le dotlej, dokler se takozvani »okupacijski« interesi ne začno križati Potem pa je kajpada takih konkubinatov in ženi-ifov konec in začne se zgodba o mački in psu. Potem pa še, gospod če že hočete pisati, kaj se na g sem izbral vas, da ste mi ria.blrž.iii prijatelj in zaupnik Odslej boste v vsem moja desna roka!« Mladenič je zardel od vesela In hvaležno stisni Jackovo roko. »Danes som odkril neko skrivnost, dragi Edvard1«, ije Jack prijateljsko nadaljeval in se nasmolim:!!, ko je Edvard s tako pozornostjo upiral varnj oči. »Vi tiubite Bessie Wilkesovo?« »Da, gospodar«, je ves v zadregi potrdil Edvard. »No, vidim, da se nisem zmo-'liL Saj je to povsem naravno. Sami ste se lahko prepriičafi, da ie Bessiie pošteno dekle in da ji ni kaj očitati, čeprav je sama prišla sem. To so bile zgolj romantične sanje mladega dekleta, ki je hotelo sodelovati pri naših skrivnostnih podvigih. To sem slutil takoj, ko sem prvikrat z njo govorili.« Edvard je pozorno poslušal in srce se mu je očajšdb, ko je v;-del, da gospodar zaradi tega ni nič nejevoljen, imasprotino: n e-govi ljubezni do Bessie je colo naklonjen. »Edvard«, je J-acik nadaljeval, »vam je znana vsa skrivnost te hiše. Zdaj — zdaj vam pa hočem zaupati še neko skrivnost: jaz ljubim! Ljubim tole pllavr4a-so deklico, katere Sliko vidite tu na moji pisaflmi mizi.« »Elo Morrisovo-«, je vzklikniL Edvard. To ime mu je talko nenadoma prišlo na um An izgovo-nUl ga Je tako lv"tro, da sam ni vedel, kdaj in kaka. Jack se je zdrznil m bil tako presenečen In prepaden, da je kar zastokal. »Edvard! — Edvard, od kod veste to ime? Povejte — takoj povetite!« Burno je izbruhnili to, da se je Edlvard prestrašil. »-Oprostite, gospodar, to ime je nocoj izustil baron Hardv, ko se je ra-zgovarjall s tisti mlcpo-vom — Gliffondom«. »tla! dobro poznam oba!« »Slišal sem teite baronove besede: Bessie je zelo lepa in samo ena je še lepša — Ela Morrisova«. Jack je gfoboko vzdihnil. »Oh, zdaj vse razumem!« je besno vzkliknili. »Tisto noč — da . . . vse vem zdaj, vse . . .0, to ije strašno! — Ela — Ela, zakaj si mi storila -to?« Zakrili si je obraz z rokama in se zatopil v mollc. Edvard ga ni hotel motiti. Nepremično je ždel na svojem stoiliu, gledal sliko -lepega dekleta na pisalni mizii in si vsega tega ni vedel razlagati. »Edvard« je po dolgem premoru spregovoril Jack, »Poslušajte: Odslej niste več samo moj pomočnik, med tovariš pni delu; ne, vi ste odsM moj osebni pri-titielj im brat!« »Gospodar!« se je ves ginjeni prtMonil Edvard. »Zapovejte — Ijaz poslušam!« Jauk je vs-tal jn ga potrepljal po rami: »Ste že pravi dečko, Edvard! A zdaj je že pozna ura . . . Pri-■hodive dni se bova pogovorila o najimih načrtih, zdaj pa pojdiva spat.« Ko ije Edvard šel preko mo-stovža dio svoje sobe, je zaslišal »k Jiimove sobe glas. — Aha! je pomiislil. Srn je že spet zagrešil kako nerodnost — in zdaj je strega pridiga. Hotel je že i‘h' dalje, a so mu zaustavile rS.iStup zi os in ‘ap3S3q nurooi nerazločnega govorjenja prodrle na nljegovo uho: »Mož s krinko, kdo ga pozna?« Edvard je pri-sMrnl, a megel je vtjeti samo še mukaj posameznih besed, ki dih je Izgovarjata Bliža,: »Boljša prtilika ... -ti si strahopetec!". . . podmornica . . • bogastvo . . . « Vmes se je slišata godmba-ti Jima, nato pa je pogovor ufflhniL Edvard je lodšei,, z maki je z glavo. A dosti o tem ni ,razmišljali, ker ga je, ko je legel v po-šteHj, obvzeta druga misel — mi-sell na Bessie, ki je spala pod is-bo streho v drugi sob". ZLOČINKA »Dragi, zopet sem ti pripravila tvojo naljljubšo jed«, je nežno rekla Lady Mac Donaldova svojemu soprogu. »Upam, da ti bo teknila. Ah, saj me tvoje slabo zdravje čedalje bolj skrbi. . . « »Hvala ti Nelly, za vso skrb!« jc polkovnik s hvaležnim pogledam dejal. »Zdli -se mi pa, da se danes malo boflje počutim. Tudi apetit tm-am. . . « »To me veseli, zato pa moraš I pojesti celi biftek!« Polkovnik ie rad obilno jedel in se je s sJas-tjo lotil bifteka. »Odlično si ga popravila, Nel-8y!« je pohvalil. »Ati ne bi ho-te-ki trnjUii ti pokusiti košček?« je silil ženo, ki si je bila vzela na krožnik drugo jed. »Hvala, dragi, le privošči si ga, sploh pa veš, da biftekov tie Sjublm.« Polkovnik je bil pri mizi zelo dobre volje, ko sta pa po obedu odšla v bJi.ardno sobo malo poigrat, je njemu postalo spet slaba »Moj Bog, kaj ti je? Ali naj pošljem po zdravnika?« je tarnala on-a. »Ah, kaj zdravnik, saj nič ne ve, ta mazač!« je odmahnili z roko. »Prosim, odpri okno! nekaj me dnš-i v prsih!« Nely je z vražje zlobnim usmevom stopila k oknu in ga na stežaj odprla. Potem je sedla k svojemu možu. »Ali boš sploh mogel oditi v Aldrernhorst, dragi?« ga je vprašala, ko mu je malo odleglo. »A, na manevre? Zvečer, ljubo dete! Naroči hlapcu, naj za deveto uro pripravi konja. Vrnem se pojutrišnjem. Jahanje mi jdlo diobro de. Zadnjič sem se vrnil povsem čil m zdrav. Upam, da mi bo tudi zdaj dobro storilo«. Noto je zadremal v nasflianja-ču, ona pa je ipo prstih odšla v sv-ojo sobo. Ne-lllv je stala na balkonu im z belim robcem mahala svojemu možu, ki je odhajal na krasnem Šarcu. Ko se je vrnita v sobo in pogledala tna uro, je videla, da je šeie nekaj minut čez deveto. Iz domačih gajev DRAGOTIN KETTE: Kako te ljubim Kako te ljubim, angel moj, kako! Naj ti povem? Jaz nisem jasni zvon, jaz tudi nisem modri Salomon — ko stari prerok jaz jecljam samo. A pride sodnjl dan. Tokrat v nebo pozove tromba nas pred božji tron, In brez krivulj in brez cesarskih kron Jehovino, glej, sodi nos oko. »Poetje!« — on zavpije z glasom [hudim — »T7 pet, ti šest, ti dvajset krasotic sl ljubil? ... Proč, a ne v jokanje vic, v pekel, ki vse zastonj za vas se [trudim/...« Tu vstopim jaz s teboj veselih lic... »Tl zvest si njej?... Ne čudim se, [ne čudim.« Dragotin Kette spada med naše največje lirike. Rodil »e je 19. jan. L 1876. na Premu na Notranjskem, kjer je njegov oče učiteljev* *!, študiral je v Novem mestu in na Dunaju. Zavratna jetika pa je zgodaj izpoilkopala njegove telesne sile. Preden se je mogel popolnoma razviti in razmahniti, ga je 36. aprila L 1899. v stari cukrami na Poljanah v Ljubljani pokosila smrt. Pokopan je pri Sv. Križu v skupnem grobu s svojima prijateljema Ivanom Cankarjem in Josipom Murnom. Taka je usoda Da ji ne uideš! Pred leti so na periferiji Dunaja našli zmrznjenega berača. Izkazalo se je, da se J6 mož svoj čas udeležil neke ekspedicije na severni ti.čaj, ki je tam v ledu žalostno pogrnila; on je bil edini, ki se je reš.-l. Torej tam na severnem tečaju je ušel ledeni smrti, na ulici velemesta pa je zmrznil. Prodi koncu vone so vsi listi poročali o bojevniku, ki je iz najstrašnejših bitk, iz toče granat odnesel zdravo kožo, kakor da je angel varuh držai nad njim neprer bajen dežnik; potem je prišel v ujetn štvo, odkoder je pobegnil in slednjič skozi nešteto nevarnosti srečno prišel domov. Deset korakov pred domačo hišo pa ga je tramvaj povozil do smrti. Eden iz malega števila tistih, ki so se rešili, ko se je potopila >TE tanic«, je nekaj let pozneje utonil v neki mlaki, v katero .e padel, vračajoč se ponoči z vesele krokanje. Iz New Vorka je pred kratkim dospela vest, da se je ameriški rekordni letalec Jack H»llyday smrtno ponesrečil. A ne morda na kakem svoem vratolomnem po^ letu, kakor jih je že napravil na sliniSne, ne da bi se mu kad zgodilo. Ne. Ampnk doma je, igrajoč se s svojim sinčkom, zaahal lesenega konjička in pri tem tako nesrečno padel, da si je zlomil tilnik in obležal mrtev. človek svoji usodi ne uide. Zato, če je pameten, opušča vse napore, da bi se kakor pravimo — proti njej »oborožil«. Nasi Itaki se menda ravnajo po tem spoznanju, kadar se upajo ven v javnost, dasi vedo, koliko sovražnosti i-n besnosti jih obda'a. Ce jim je namerne^ no, da uidejo plačilu na tem svetu, tedaj jim bo morilčeva krogla ravnotako malo ranila kožo, kakor jim ne ganeva srca solze in vzdihi trpečih. Če pa jim je namenjeno, da jih zadene strela osvete, jih bo ta strela gotovo zadela, če tudi po ovinkih. To pa je tisto upanje zatiranih. Drugega upanja »tak skoraj nimajo. Astrološka napoved za 5. februar. Ugoden dan, ki prinaša zlasti umetnikom uspehe. V splošnem ie dan tudi ugioden za rodbinsko In ljubavno življenje. Danes sklenjena poznanstva med moškimi in ženskami vodijo navadno do zakona. Tudi za denarne zadeve so danes dobri izgledi. Ozvezdje današnjega dne je naklonjeno zlasti osebam, ki so rojene maja ali oktobra. Današnji novorojenčki bodo ve8 ali manj romantične narave. Zanimivi ljudie z živahno fantaztio. globoko čustvenostjo, ampak brez pravega življenskega cilja. Mali sinko pregleduje leksikon, pni kihniti: Kolumb 1426—1492 se ustavi. — Mamica, kaj pa pomenijo te številke? — To, to, to so številke njego* vega telefona! * — čestokrat slišim, gospod doktor, da zdravniki postavijo napačno diagnozo! — Prj meni se vam tega ni trer ba bati I Če jaz zdravim bolnike za jetiko na primer, gotovo tudi za Jetiko umrje! Bevčeva „magična" sila Ndkii olbdorženčev pivski tovariš Je obbčudiovat neverjetno Bevčevo moč ntui Idtidsmi, češ, naposted pa je bila zaslišati ob 20.30 tudi Bevečva sopro-*1. Angela. v,^nje koirespcindence Bevčc-V 1 hubic je tnliato prav dolgo. Ve odmoru, ki jih je moralo biti žavami. Menda pride pri nas na komaj 20 državljanov po en dr j žavni nameščenec. To je gorat stasno! Pod sedanjim sistemom trni vse, od vrhovne uprave pa dol do zadnjega uradka. In vsaka uprava ima na programu relort mo uprave, ker se pod preobilico poslov vse duši. In današnji čas z vedno novimi nalogami naplavt Ija dela čedalje več. Če hodite v Beogradu po ministrstvih, vam vse zdihuje: Ne zmagujemo več dela, toliko ga je! Zato pa tak za« stoj v reševanju tudi nujnih za» dev, prepočasnost povsod in v vsem, in pod tem trpi vse naše državno življenje. Baje prihaja v kabinet g. minit stra dr. Korošca povprečno 800 pisem na dan. Zdaj pa računajte: če vzame vsako pismo samo eno minuto časa, se pravi že to več kakor 12 ur na dan dela. Drugim ministrom pa se gofovo tudi ne godi dosti boljše, ali pa še slab* še. In tako se potroši čas s sat mirni »sitnicami«, — kje naj je potlej še kaj časa za velike reči? Ampak v jedru ne gre ter zgolj za vprašanje decentralizacije, s tem bi se upravni aparat samo porazdelil na toliko in toliko edi* nic, ne bi se pa hkratu tudi zmanjšal. A tukaj je Usta ki jut kiča: Upravni aparat treba močt no skrčiti, ker tolikšnega balasta, kakršen je danes, naše državne finance trajno ne morejo prena« šati. Torej je potrebna korenita tet forma uprave, poenostavljenje poslovanja na vseh področjih; to bi pa imelo za posledico zelo znatno redukcijo uradništva. To se pravi: na tisoče ljudi bi izgubi, lo svoj kruh. Zato ne kaže izvesti te refort me, ne da bi se hkratu izvršile tudi potrebne reforme našega celokupnega gospodarstva, ki bi ga podvi gnile k novemu življet nju in razmahu, in bi reducirat ni uradniki in drugi, ki danes si« lijo v državno službo, lahko na« šli zaposlenja v privatnih podt jetjih. „Glas“ je poceni Poročilo za smučarje Bistrica—Boh. jezero 4. februarja 1 C, pooblačilo se je, vetrovno 10 cm južnega snega. — Koča na Gorju-šah 3. febr.: vreme je lepo, na 10 cm podlagi 10 cm novega snega. Smuka dobra. — Bled — Jezero: pooblačilo se je, vetrovno, 1 C. — Kranjska gora—Rateče: — 1 C, barometer stoji mimo, sneži, na 25 cm podlagi 15 cm južnega snega. — Pokljuka 3. febr: — 2 C, sneži, mirno, na 70 cm podlagi 30 cm novega snega, smuka prav dobra. Skakalnica uporabna. — Vršič, Krnica, Tamar: 1 m južnega snega. Maribor m— Narodno gledališče. Sreda 5. februarja: Zaprto- — četrtek, 6. februarja ob 20. uri: »Kariera kanci ista Wi,nzaga«. Red B. m— Kino. Grajski: Vohunski velefilm izza svetovne vojne »Tajni kurir«. V glavni vlogi Hans Albers- — Union: Biser ■filmqkc lepote »Božanstvena žena« z Marto Eggert. m— Tone Hren umrl. V nedeljo dopoldne je v Studencih pri Mariboru izdihnil svojo blago dušo šolski upravitelj g- Tone Hren. Blagega pokojnika poznajo kot izvrstnega solnika, narodnega delavca in organizatorja širom naše države, zato je našla njegova prezgodnja smrt globok odmev. Naj mu bo ohranjen med mami časten spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! m Tajinstvena smrt je doletela pretekle dni 62-letno prevžltkuiri-co Ano Štuhečevo v Vučji vasi-Zvečer je pribežala k nekemu sosedu vsa zasopla in povedala, da Jo je nekdo napadel. Sosed je s pomočjo svoje žene spravil starko iv posteljo, kjer pa je nekaj minut nato umrla.- Orožniki so skušali takoj dognati pravi vzrok smrti, niso pa našli nikakih znakov nasilja- štuhečevo je najbrže zadela zaradi velikega razburjenja kap, iker se je nekoliko pred smrtjo sprla s svojim zetom. m— 1000 dinarjev gotovine, zlata ženska ura in prstan je izginilo iz zaklenjenega st umovanja Uršule Ijovrečeva na Tržaški cesti 2. Lovrečeva je bila od doma in je njeno odsodnost izrabil še neiz-sledeni vlomilec in s plenom nez-nanokam popihal. Policija poizveduje. m— Za precej jurjev gre v novi aferi, o kateri se je razvedelo te dni- 35-Ietm agronom Beno Alter je ponaredil več poštnih nakaznic in dvignil z njimi pri mariborski pošti okoli 15.000 dinarjev. Alter-ja so že prijeli in priznava dejanje- Izgovarja se z bedo in brezposelnostjo. m— 3 : 2 za Primorje je končala nedeljska nogometna tekma med ASK Primorjem iz Ljubljane In SK Rapidom. Polčas 2 : 1 za Primorje. Sodil Je g- Nemec. Skupščinsko neurje Beograd, 3. febr. Za današnjo sejo narodne skupščine je vladalo veliko zanimanje, vstopnice so bile že oddane nekaj dni pred razpravo. To pa radi tega, ker se je del opozicije odločil za obstrukcije. Tudi poslancev samih se je lotilo mrzlično razpoloženje. Pred sejo so imeli plenarni sestanek skupščnski klubi, med njimi tudi klub JRZ. Nekako okrog pol enajste so poslanci zasedli svoja mesta, del poslancev oborožen s posebnimi lopaticami iz lesa ter lepenke, s katerimi so razbijali po klopeh. Opozicija je stavila tudi nekaj predlogov o znižanju zemLarine, glede novih kreditov za prehrano pasivnih krajev itd. Nemir v dvorani se ni polegel, zalo je tajnik Nenadič prečita! zapisnik zadnje seje. Voja Lazič ugovarja proti pravilnosti zapisnika. Nemir je naraščal, žabo je predsednik Čirič zvonil z vsemi »zvoiovi«. Kmalu nato so po govorih raznih govornikov, prijavljenih in neprijavljenih prekinili sejo! Med tem odmorom se je vlada posvetovala o bodočem delu v zborrtici radi obstrukcije parlamentarne opozicije. Po poldrugo urni seji se je nadaljevala skupščinska seja. Predsedoval je Franc Markič. Po govorih poslanca Došena ter posl. Janjiča je dobil besedo finančni minister dr. Letica. On je izvajal med drugim: Kraljevska vlada se je leta 1935. dvakrat borita z vprašanjem davka na zemljišča, da se zniža za kmete za eno petino. Vlada dr. Stoiadi-noviča je letos predložila skupščini in narodna skupščina je v finančnem zakonu sprejela, da se davek kmetom zniža za eno tretjino normalne vrednosti! Smelo trdim, gospodje poslanci, da doslej ni niti ena vlada storila toliko glede davka za kmete, kolikor je storila vlada dr. Stojadinoviča. (Opozicija protestira, JRZ ploska!) Ker finančni minister v imenu vlade ni sprejel zahteve nujnosti za predlog dr. Došena, je dal predlog predsednika na glasovanje. Večina je predlog zavrnila. Nato je skupščinski tajnik Nenadič v silnem nemiru sporočil, da je 'poslanec Ra-dislav Vućetić s tovariši predložil resolucijo, v kateri zahteva, da vlada poišče sredstev za dobavo ljudske ter živinske hrane. Minister je po pojasnjevanju sprejel nujnost te resolucije. Predsednik Markič je zaključili sejo ter napovedal novo za jutri ob desetih z istim dnevnim redom! Večna pesem kolov, nožev, vil... Ljubljana, 3. febr. Pred sodnike stopi postaran možakar, dolge brade, s palico nekam ■trudno stopa, gluh ali vsaj rad bi bil gluh! Vroča kri mu ni dala miru in zato so ga danes obtožili poizkusne oskrumbe ter delne poškodbe nad sedem letno deklico iz Primskega. Nervozno sedi na obtožni klopi, večkrat se ozre nazaj, kdo vse bo navzoč pri razkrivanju njegovih grehov. Ves skrušen ves ubog! Sam pri sebi mrmra: O moj Bog, o moj Bog! Boga ni bilo na pomoč, le sodni zbor zaseda! Zagovornik mu še pred razpravo nasvetuje: Kar vse pri-znaijfce! Stari Luznar pa le: O moj Bog! Sodnik Kralj razglasi tajno razpravo ter dvorana se izprazni! Ker pa glavne priče ni l^ilo k razpravi in je prišla samo njena mati, se je razprava preložila na 14. t. m. Nato se je vršila razprava o kolih, nožih, vilah tam od Iga. Janežič Janez, Nučič Franc ter Golob Jiarnej so fantje od fare! Kar na lepem so se jim pojavili noži in koti ter vile v rokah, pa se je začelo preklanje! Seveda nazaj grede iz gostilne! Na prvi razpravi so bili vsi obsojeni na 10, 10 in 14 dni zapora! Kar vsi bi morali sedeti. Pa se je pritožil Janežič Janez in o tem so zdaj sklepali. Janežiič se sklicuje na silobran, kot prliče navaja svojega očeta, mater ter sestro! Zagovarjal ga je dr. Tavčar v zastopstvu. Nučič taji, da bi tolkel s kolom ali nožem, za vile pa prizna, katere je pa izpulil soobte-ženemu Golobu, zaito vali vso krivdo nanj! A njega ni k razpravi! Po zagovoru še kratko pričkanje, kdo je tolkel s kolom, kdo z vilami on kdo suval z nožem. Po kratkem posvetovanju sodnk Kralj razglasi: Že obsojeni Janežič Janez se oprosti krivde Goloba ter Nun-čiča se zavrne na civilno pravno pot. Ko odhaja Janežič skozi vrata, doda sodnik Kralj za njim: Saj vem, da boste kmalu zopet tukaj! Nučič pa možato pristavi: Drugič bom pa res tudi jaz tako delal kot pravi pretepači! NAŠA VAS Beričevo. Naše društvo kmet* skih fantov in deklet ne prireja bučnih demonstracij. Tiho in za široko javnost skoraj neopazno je naše delo. Zakaj resno delo more pač biti tako. Z veseljem in ponosom se zbiramo okoli svojega ognjišča, našega Kmet« skega doma. Tu nam poteka delo za naš kulturni napredek. Začet« kom januarja smo imeli svoj redni občni zbor, na katerem smo resno promotrili delo v lan* ski poslovni dobi. Ponosni smo naj, saj vemo, da je vse to ddk) sad naših žuljev. Posamezna po« ročila društvenih fun-kcijonarjev so izkazala prav razveseljivo bi* lanco. Vendar pa se hočemo za bodoče leto s še večjo vnemo vreči na delo. V nov odbor, ki mu načeluje preds. Lojze Avsec, so bili izvoljeni delovni tovariši. — V preteklem tednu je v ok* viru našega društva predaval znani naš zadrugar in gospodar* stvenik tov. ravn. Fran Trček. Poučno gospodarsko predavanje je bilo prav dobro obiskano. Ta* kih predavanj sl želimo še več! — Zadnjo nedeljo v januarju pa smo priredili vesdnevni drama« tični tečaj, ki ga je vodil načel* nik dramatičnega odseka Zveze tov. Rozman. Tečaja se je ude* leževalo 54 tečajnikov. Pri na* šem delu za ljudsko igro nam bodo skušnje, ki smo jih dobil* na tem tečaju, prav dobro kori* stile. Za idoči mesec pa priprav* ljamo nekaj predavanj Kino Sreda, 5 februarja. Matica: Abdul Ham id Ideal: Pustolovščine grofice Danicki Sloga: Črne oči Union; Idealni soprog Šiška: Stari in mladi kralj Celje Aretirani so bili na Svečnico ponoči 3 fanti, ker so nasilno odprli izložbo knjigarne »Domovina« i*1 od tam pobrali nekaj knjig, nalivnih peres, par denarnic, v skupni vrednosti 414 Din. Vsi trije fantiči so pravi Celjani in so oddani okrožni sodniji. Pregled motornih vozil za mesto i*1 srez Celje bo 10. februarja od 9. **r® daljo na Sp. Lanovžu. Vsak lastnik motornega vozila mora prinesti^acboj kolek za Din 100.—, Prometno 'knjižico, in takso za ogled. Vozilo mora imeti očiščeno. Nepregledanim vozilom se tablica ne bo izdala. Z nožem je pretekli teden v Brezni* pri Humu ob Sotli bil napaden 26 letni dninar Ivan Lugarič. V prepir** mu je posestnikov sin Josip Ivič i® Brezna zadal dve globoki rani v pleča eno pa v desno roko tako, da so z vaj zdravi v Celjski bolnici. V Pokojninskem zavodu v Celju so pretekli četrtek popoldan neki fantalini pokradli več električnih stikal in napisnih tablic. 5 fantov starih od 10 do 15 let pa je v Gosposki ulici iz neko trgovine pokradlo več medeninastih kljuk. Hali deiAšl Vsaka beseda 50 par. Najmanjši snesek 5 Din. Drl in ban. davek 1 Din. Oglasniki, ki iščejo slnžbe, plačajo samo po 25 par za beseda Na pismena vprašanja Je priložiti sa odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu Hranilne knjižice kupite in prodate najugodneje potom Adamič, zastopnik »štedovne zadruge« Ljubljana, Gosposvetska 8, Tel. 32-86, Maribor, Tomšičeva 11. Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah - diskretno. Velika Izbira odličnih partij obojega spola Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3 PREMOG »Stanovsko« (4900 kal.) 100 kg. Din 36.—* postavljeno na dom trg. kuriva Borštnikov trg ?• Tel. 33-53 Hrnnilnelinpltf prodate ali kupit® najbolje P*>to® moje pisarne. lidno poslovanja Priložite znamkof ulica 13. TeL 38-tv Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč______Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.