i&kcene ce&titke za dan cepubLike GLASILO ' nastalih koristnih od- padkov. No, kakor rečeno, shematski prikazi in ne samo ti, tudi že skonstruirani stroji, cela postrojenja in linije, prikazujejo možnost uporabe odpadkov, ki so se do pred kratkim v manjši meri uporabljali za pripravo sekundarnih surovin. Tu gre v glavnem za operacije ločenja in nato nadaljnje priprave, po nam že znani poti kovin, plastike, papirja. Vendar so stroji, zlasti stiskalnice, uporabnejše od teh, ki jih trenutno lahko kupimo na jugoslovanskem trgu. V naši sredi smo močno pogrešali predstavnika RIKA in pa predstavnike drugih proizvajalcev opreme za našo dejavnost! Videli smo manjše stiskalnice Lin-deman, s širokimi koriti, briketir-ke za ostružke ali za na Šroder napravi pridobljene barvne kovine, nadalje stiskalnice za papirne odpadke z dvojnim košem. Zlasti te stiskalnice so »padle v oči« poslovodjem, ker v njih vidijo nadaljnje povečanje kapacitet z majhnimi sredstvi. Omenjene stiskalnice se ločijo od naših S-10 samo po tem, da imajo dodan še en koš, ki ga delavec polni, med tem ko hidravlika v sosednjem košu stiska odpadni papir. Močan razvoj je bilo opaziti tudi v smeri horizontalnih stiskalnic za papir in plastiko. Ogled Avfall 79 je tudi potrdil dvome strokovnih delavcev v Dinosu, da je zahodni svet ali konkretno Švedska daleč pred nami v koriščenju papirnih odpadkov, ki nastanejo na manjših izvorih, kot v uradih in gospodinjstvih. Tu gre pretežno za časopise, revije in dopise. Ti se sedaj na Švedskem še pretežno »zbirajo« v komunalnih odpadkih. Zakaj sem zapisal, sedaj še? Zato, ker je Švedska dejavnost tik pred vpeljavo novega načina zbiranja takšnih papirnih odpadkov. Inštitut za očuvanje človekovega okolja iz Stockholma je razvil v slabih dveh letih intenzivnega dela metodo zajemanja teh odpadkov na način, ki bi se primerno obdelan, dal prenesti tudi v naše razmere. Videli smo lesene zabojčke, v katere se namesti posebna papirna vrečica, v katero v gospodinjstvih ali uradih odlagajo odslužene revije, časopise, akte. Ko se vrečica napolni (8—10 kg papirja), jo z enostavnim pri jenom potegnemo iz zabojčka in zavoj papirja je pripravljen za transport do predelovalca. Eno- Hidravlična halirnira za papir tipa SPD-12-C z dvojno komoro za stiskanje. Stiskalna hidravlika je vrtljiva na srednji osi in se lahko premika zdaj na eno, potem na drugo komoro stavno, ali ne? Uspeh je odvisen samo od zavesti ljudi. Menim, da je tudi naša samoupravna sredina že primerna za podoben pristop. Ogledu razstave smo namenili tudi dopoldanski čas tretjega dne. KAJ DELAJO Z MESTNIMI KOMUNALNIMI ODPADKI V STOCKHOLMU Popoldne tretjega dne smo z avio-nom odšli v švedsko prestolnico Stockholm. Stockholm je eno najstarejših mest na Švedskem. Leži ob izlivu lepega jezera v morje. Zgrajeno je na otočkih. Značilno za vsa švedska mesta je, da imajo veliko parkovnih površin. V Stockholmu je razmerje med stnovanj-skimi površinami in parki 1 : 6 v korist parkov. Švedi si kaj takega lahko privoščijo, saj že 150 let niso imeli vojne. Vendar tudi pri njih že razmišljajo, da bodo morali to razmerje med stanovanjsko površino in parkom zmanjšati, ker infrastruktura tudi pri njih nosi levji delež stroškov stanovanjske gradnje. Zanimivo je, da so najemnina stanovanj višje v obrobnih novih predelih, kjer stanujejo pretežno mlajše družine ali družine, ki so pridobile stanovanja s socialno pomočjo, ki je na Švedskem zelo razvita. Mesto Stockholm smo si ogledali z avtobusom. Na vse nas je naredilo močan vtis z lepoto zgradb, urejenostjo, številnimi veleblagovnicami in urejenim prometom. Severnjaška hladnokrvnost in umirjenost tudi tu nista zatajili. Ogledali smo si tudi bojno ladjo iz XVI. stoletja, znamenito Vašo, ki se je potopila 45 minut po splovitvi pred 350 leti, sedaj pa so jo dvignili iz blata in vode, obnovili in razstavili za ogled. Vsekakor zelo zanimivo! Strokovni del obiska Stockholma je bil namenjen ogledu zbiralne postaje za odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih in Inštitutu za oču-vanje človekovega okolja. Zbiralno postajo smo si ogledali v predelu Stockholma, ki je še v gradnji. Od planiranih 4000 stanovanj, je že naseljenih 1500. Stanovanja so v nizkih blokih, največ je trinadstropnih. Vsako stanovanje je povezano z zbiralnim hramom v bloku, s cevmi. Zbiralni hram pa je prek radijske zveze povezan z računalnikom v zbirni postaji. Ko se v zbiralnem hramu nabere določena količina odpadkov, te po vgrajenih ceveh s premočjo podpritiska transportirajo v zbiralno postajo, kjer jih v v zračnem ciklonu ločijo od zraka, ki jih je tja prinesel, to komprimirajo in hranijo v zaprtih kontejnerjih, velikosti približno 6 X 2,5 X 2,5 m. Ko je kontejner napolnjen se avtomatsko zamenja s praznim, v centrali komunalnega podjetja pa se vklopi svetlobni znak. Ločeni zrak pred izpustom v ozračje tudi še prečistijo tako, da ga izpirajo z vodo, nastalo blato pa komprimirajo skupaj z trdimi odpadki. Ves postopek zbiranja odpadkov poteka avtomatizirano. Nadzor prek računalnika opravlja samo en strokovnjak in še ta za več zbirnih postaj istočasno. Institut za očuvanje človekovega okolja je državna ustanova, sestavljena iz petih oddelkov, od katerih vsak ima določeno nalogo. Skupna naloga vseh oddelkov je koordiniranje s pokrajinskimi in mestnimi komiteji za očuvanje človekovega okolja in vodenje razvojne politike na tem področju. Ustanovljen je bil leta 1967. Tu smo bili s predavanjem informirani, kako si strokovnjaki na Švedskem predstavljajo razvoj rokovanja z odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in drugih manjših izvorih. Trenutno iz teh odpadkov ločijo kovine, preostanek pa bri-ketirajo in uporabljajo kot gorivo v toplarnah. Razviti pa so že postopki za kompostiranje ali pa kemično predelavo ostanka, ki ga sedaj še sežigajo, predhodno pa je tudi možno oddvojiti papir in plastiko. Kakor sem že omenil, se pripravljajo na akcijo zbiranja odsluženih revij, časopisov in aktov. Temu delu smo posvetili največ v našem pogovoru, ki je sledil predavanju. (Nadaljevanje na str. 31) OTVORITEV NOVEGA SKLADIŠČA IN UPRAVNIH PROSTOROV POSLOVALNICE V SLOVENSKIH KONJICAH Vreme je bilo čudovito. Lep, sončen jesenski dan. Lepšega si ni mogoče zaželeti. Takšen dan je bil bogato plačilo za delavce konjiške poslovalnice, ki so zadnje tri dni dobesedno garali, samo da bi bila otvoritev enkratno doživetje. Res so se potrudili. Vse je bilo čisto in urejeno kot le kaj. Dvorišče, asfaltirani del in oni drugi, novi pokriti skladiščni prostori, vse se je bleščalo v soncu. Da ne omenjani skupnih prostorov za delavce in pisarniških prostorov. Vsi so bili odprti in dostopni vsem. Na vseh mizah je bila tudi zadnja številka našega glasila. In tako dalje. Na dvorišču pred novimi skladiščnimi prostori je bil postavljen oder, ob njem ozvočenje, nad njim zastave in slika Tita. Nobene improvizacije, vse tako kot mora biti. Okrog odra sc je zbralo veliko nastopajočih, kar je dalo slutiti, da bo tudi kulturni spored dober. Slovesnost je začel predsednik sindikalne organizacije poslovalnice v Slovenskih Konjicah, Maks Podkrajšek. Po kratkem pozdravnem nagovoru je dal besedo predsedniku delavskega sveta naše temeljne organizacije združenega dela, Otu Centrihu. Centrih je orisal razvoj Dinosa in poslovalnice v Slovenskih Konjicah, prav tako pa je prikazal naše načrte v prihodnosti. Sledil je kulturni spored, v katerem so z recitalom nastopili člani pionirskega recitacijskega krožka osnovne šole Dušana Jereba, ritmična skupina taborniškega odreda heroja Bračiča in moški pevski zbor delavskega prosvetnega društva SVOBODA iz Zreč. Vsi so svoj program izvajali z vso resnostjo in zato poželi velik aplavz. Po končanem kulturnem sporedu je Maks Podkrajšek objavil, da je novo skladišče odprto in povabil navzoče, da si ga ogledajo. Gostje so se razdelili v več skupin, ki so obšle vse prostore, se ustavljale in pogovarjale. Pri izhodu pa jih je čakal majhen prigrizek, kjer se je pogovor nadaljeval najmanj še eno uro. Razpoloženje vseh je bilo odlično, pa tudi pohval in dobrih ocen o novem skladišču ni manjkalo. Končno so povabljeni gosti odšli na kosilo v nov izredno lep zreški hotel Dobrava. GOVOR PREDSEDNIKA DS TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN — OTA CENTRIHA — NA OTVORITVENI SLOVESNOSTI V SLOVENSKIH KONJICAH Oto Centrih Pred 33 leti je bilo iz odločbo Ljudske republike Slovenije, v zameno za zvezno podjetje, ustanovljeno podjetje ODPAiD LJUBLJANA, ki se je leta 1963 z odločbo občinskega ljudskega odbora Ljubljana Bežigrad preimenovalo v DINOS. Ime pomeni dajmo industriji odpadne surovine in simbolizira dejavnost naše delovne organizacije. V letu 1977 se je DINOS kot enovita delovna organizacija samoupravno preoblikovala v dve temeljni organizaciji združenega dela. Nova organizacijska oblika je poudarila dve smeri naše dejavnosti: — Pripravo odpadnih surovin, ki vključuje zbiranje, pripravo in predelavo koristnih odpadkov jekla, barvnih kovin, papirja in plastike v sekundarne surovine za potrebe bazične in predelovalne Industrije. Ta dejavnost organizirana v eno temeljno organizacijo združenega dela, predstavlja blagovni promet, katerega bistvena značilnost je zbiranje in predelovanje — in ■— regeneracijo tekstila, ki vključuje zbiranje tekstilnih odpadkov in kateri, oplemeniteni z delovnimi operacijami, postanejo sekundarne surovine oziroma končni izdelki v obliki različnih regeneratov. Ta dejavnost organizirana v drugo temeljno organizacijo združenega dela, predstavlja industrijsko predelavo proizvodnega pomena. Na sedanji stopnji razvoja družbenoekonomskih odnosov in razvojne politike v srednjeročnem obdobju 1976 do 1980, je bila najbolj občitna ločnica poslovanja s tekstilnimi odpadki v primerjavi z jeklenimi odpadki, odpadki barvnih kovin in zbiranjem ter pripravo starega papirja. Zavedamo se, da bo z nadaljnjo izgadnjo delov delovne organizacije, predvsem pa temeljne organizacije združenega dela Priprava odpadnih surovin v prihodnjem razdobju mogoče organizacijsko, ekonomsko in samoupravno temeljiti in tudi samoupravno organizirati kot proizvodno temeljno organizacijo združenega dela, še nekatere dele. Zunanji pogled na novo skladišče v Slovenskih Konjicah Otvoritve novega skladišča v Slovenskih Konjicah so se med ostalimi gosti udeležili tudi naslednji predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, krajevne skupnosti in delovnih organizacij: — Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice, FRANC BAN — Sekretar občinskega komiteja ZKS v Slovenskih Konjicah, MAKS BREČKO — Predsednik občinskega sindikalnega sveta Slovenske Konjice, ALOJZ KOŠIR — Načelnik oddelka za gospodarstvo občine Slovenske Konjice, IVAN PEČOVNIK — Predsednik krajevne skupnosti Prevrat, tovariš OPREŠNIK in tajnik sveta krajevne skupnosti, tovariš KOLARIČ — Skupščino občine Ljubljana Bežigrad je zastopal delegat družbenopolitičnega zbora skupščine občine, STANE KOMAN — Direktor kovaške industrije »UNIOR« Zreče MARJAN OSOLE, ki se je slovesnosti udeležil s soprogo. RAZVOJ ODKUPNE POSTAJE V SLOVENSKIH KONJICAH Sestavni del temeljne organizacije združenega dela Priprava odpadnih surovin je tudi poslovna enota Slovenske Konjce, kjer danes praznujemo delovno zmago. Na področju Slovenskih Konjic se je pričelo delo zbiranja koristnih odpadkov leta 1952 z odkupno postajo in enim delavcem, ki je bila organizacijsko vezana na skladišče iv Celju. Po vaseh so bila organizirana zbirna mesta. Kmetje so dovažali z vozovi ali pa nosili v koših v prodajo koristne odpadke. Z razvojem industrije v Slovenskih Konjicah, Zrečah in Slovenski Bistrici, se je pokazala potreba, da odkupna postaja zaposli še dva delavca. Odkup je iz leta v leto naraščal, tako, da je enota v Slovenskih Konjicah zbrala mesečno leta 1954 že 50 ton odpadnih surovin. Leta 1967 je štela odkupna postaja že 5 zaposlenih in je v obdobju od leta 1952 od popolno ročnega dela prešla že na delno mehaniziramo z uporabo kontejnerjev in Škarij. Imela je tudi lastno tovorno vozilo za zbiranje in odpremo odpadnih surovin. V tem obdobju je postala tudi samostojna ekonomska enota. Danes zbere in pripravi mesečno že več kot 1000 ton koristnih odpadkov in predstavlja v temeljni organizaciji združenega dela Priprava odpadnih surovin dobro opremljeno organizacijsko enoto. Iz male odkupne postaje z enim zaposlenim je v svojem časovnem razvoju v 27. letih nastala sodobna poslovna enota z 12 zaposlenimi in pomeni na področju gospodarstva Slovenskih Konjic pomemben gospodarski dejavnik v dejavnosti zbiranja, priprave in predelave koristnih odpadkov v sekundarne surovine. Počasi, toda vztrajno so začeli prodirati tudi dohodkovni odnosi nove organizacijske strukture temeljne organizacije združenega dela v poslovni enoti Slovenske Konjice, ki ne predstavlja več samo odkupno mesto trgovskega pomena, ampak se povezuje dolgoročno s kovinsko predelovalno industrijo na svojem področju. Kot najpomembnejšega imetnika odpadnih surovin moramo omeniti kovaško industrijo Unior v Zrečah, s katero ima sklenjeni sporazum o dolgoročnem sodelovanju in pomeni 80 %> količinske in vrednostne realizacije celotne enote. Prav razvoj kovaške industrije in ostale industrije kot so Konus, Komet, Granit, Kostroj in drugi, je narekoval potrebo razvoja odpadne dejavnosti na področju skupščine občine Slovenske Konjice. Upravičeno lahko trdimo, da je naša delovna organizacija, ki je leta 1976 sklenila 30-latnioo obstoja, ikot naj-starejša v dejavnosti odpadnih su- Maks Podkrajšek, predsednik osnovne organizacije sindikata naše poslovalnice v Slovenskih Konjicah je pozdravil prisotne Ta zelo star tekstilni trgalni stroj so Konjičani lepo očistili in v okras postavili pred vhod v poslovalnico oziroma novo skladišče. En eksponat več za »Dinosov muzej«? Morda pa nas bo ideja, nastala v Murski Soboti in na-psana v 83. številki našega glasila, vendarle prcokupirala.,. rovm v Jugoslaviji lin nosilka te dejavnosti v Sloveniji, že zelo kmalu spoznala, da je njen razvoj mogoč le s stalnim povečevanjem in širjenjem odkupne mreže za odkup in zbiranje koristnih odpadkov, ki jo sestavljajo primemo velike odprte in zaprte skladiščne površine, kakor tudi sodobna tehnična opremljenost za pripravo in. predelavo v sekundarne surovine. Celotne odprte površine temeljne organizacije iza skladiščenje ter pripravo in predelavo odpadkov znašajo več kot 150.000 m2, sami skladiščni objekti pa več kot 12.000 kvadratnih metrov. Skladišče v Slovenskih Konjicah prispeva s svojim novim objektom iin skladiščno površino 4.000 m2 pomembni delež v odkupni in predelovalni mreži temeljne organizacije Priprava odpadnih surovin. Vrednost skladiščnih površin v temeljni organizaciji znaša več kot 6 milijonov, vrednost gradbenih objektov pa več kot 40 milijonov dinarjev. SKLADIŠČE V SLOVENSKIH KONJICAH SMO GRADILI V DVEH OBDOBJIH Investicijska vlaganja so se pričela v letih 1975/76 in so bila končana v letošnjem poslovnem letu. Vrednost vlaganj v dinarjih: I. Obdobje 1975/76 KAJ SMO IN KAJ BOMO ŠE ZGRADILI V celotnem povojnem obdobju so bile zgrajene poslovalnice oziroma skladišča v Trbovljah, Kranju, Škofji Loki, Mariboru, Dravogradu, Murski Soboti, Velenju, Brežicah, Novem mestu, Kočevju, Novi Gorici in Kopru. V mesecu novembru bo temeljna organizacija slavila novo delovno zmago v Lendavi iz otvoritvijo po- dobnega skladišča kot je v Slovenskih Konjicah. Končuje pa se tudi gradnja skladišča v Črnomlju. Pred pričetkom gradnje pa so skladišča v Ajdovščini, Tolminu, Jesenicah, Sežani in Sevnici. V srednjeročnem razdobju 1981—1985 predvidevamo v smernicah in elementih planskega razvoja izgradnjo predelovalnega centra v Ljubljani, Celju, Trbovljah in Novi Gorici. Izdelano imamo tudi študijo za izgradnjo šreder naprave za predelavo opuščenih osebnih avtomobilov in odpadkov bele tehnike. TEHNIČNA OPREMLJENOST DO DINOS Dohodkovni odnosi na ravni celotne temeljne organizacije imajo vedno večji pomen v našem razvoju in izgradnji. Še enovita organizacija leta — zemljišče 157.000 — ograditev zemljišča 120.000 •—• pisarne, garderobe, sanitarije, garaža, skladišče barvnih kovin 1,766.000 — mostna tehtnica 154.000 SKUPAJ 2,197.000 II. Obdobje 1978/79 — skladiščni objekt za pripravo papirnih odpadkov 745.000 —. asfaltiranje in kanalizacija (zunanja ureditev) 400.000 — nakladalna klančina 140.000 — centralna kurjava 200.000 SKUPAJ 1,485.000 Naložba v gradnje v obeh obdobjih znaša 3,682.000 dnarjev. Če k temu prištejemo še proizvodno opremo v vrednosti 2,027.000 din in neproizvodno opremo v vrednosti 155.000 din, znaša celotna vrednost investiranih sredstev v obdobju 1975—1979 za modernizacijo zbiranja, priprave in predelave odpadnih surovin v Slovenskih Konjicah 5,864.000 dinarjev. Danes ima skladišče v svoji proizvodni opremi hidravlično stiskalnico za papir, hidravlično stikalnico za pločevino, dve hidravlični dvigali, en samonakladaleč in 50 kontejnerskih košev za zajemanje koristnih odpadkov. FOTOREPORTAŽA IZ SLOVENSKIH KONJIC Št. 33 — Vhod v novo skladišče na slavnostni dan. Št. 47 — Skupina graditeljev objektov na novem skladišču. Št. 61 — Delovni kolektiv poslovalnice in skladišča v Slovenskih Konjicah, št. 53 — Najslarejši delavci poslovalnice: Franc Čuk, Maks Vcrhovnik (že v pokoju), Franc Javornik, Franc Strmšek (že v pokoju) in Anica Slapnik (tudi že v pokoju). Št. 5 — Ritmična skupina taborniškega odreda heroja Bračiča. Št. 39 — Gostje iz naših poslovalnic in iz skupnih služb. Št. 23 — Direktor Unior-Zreče pojasnjuje kakšen je postopek, da je odpadni odkovek čim manjši. Št. 73 — V prekrasni restavracijski dvorani zreškega hotela Dobrava je po kosilu nekaj pesmi zapel, kdo drugi kot — Stane Mancini. r* M ■■Sfe lil 1 lij ; 1 I igUl i ! /UP* (Nadalj. s 14. strani) 1975 je zbrala in pripravila kot koristno odpadno surovino 75.000 ton odpadkov, v letošnjem poslovnem letu pa bo samo temeljna organizacija združenega dela Priprava odpadnih surovin zbrala več kot 160.000 ton, kjer ima pomembni delež tudi skladišče v Slovenskih Konjicah s 10.000 tonami. Vzporedno z razvojem in izgradnjo poteka tudi izobraževanje delavcev v poznavanju surovin, kajti že pri samem zbiranju, sortiranju in pripravi surovin za bazično in predelovalno industrijo, se začenja prvi korak razvojnega procesa. Dinos je bila prva delovna organizacija v Jugoslaviji, ki je začela v dejavnosti sekundarnih surovin uporabljati nove oblike za zbiranje in transport koristnih odpadkov z uporabo kontejnerskega sistema. Danes ima temeljna organizacija združenega dela Priprava odpadnih surovin že več kot 50 s-amo-nakladalcev. V transportu uporablja 2500 kontejnerskih košev, ki so v stalnem kroženju. Ima 24 kamionov prekucnikov z montiranimi dvigali, 20 dvigal, 9 viličarjev in 76 različnih hidravličnih stiskalnic, 13 Škarij in drugih pomožnih delovnih sredstev za transport lin premikanje odpadnih surovin. Oprema za pripravo koristnih odpadkov v sekundarne surovine ima vedno večji pomen. Kamioni, sa-monakladalci, dvigala, viličarji, hidravlične stiskalnice z dvigali, škarje za -rezanje jeklenih odpadkov, so skoraj v celoti zamenjal težko fizično delo. KAKŠEN JE POMEN NAŠE DEJAVNOSTI Pravica in dolžnost delavcev v združenem delu je, da s stalnim preverjanjem in izpopolnjevanjem spreminjamo in prilagajamo obstoječe samoupravne oblike tako, da delavec razpolaga s svojimi rezultati dela. Razvoj se -nadaljuje na sedanji stopnji družbenoekonomskih odnosov in tehnične opremljenosti. Pomen naše dejavnosti je v: — varovanju in ohranjevanju naravnih virov in z delom pridobljenih vrednot, — smotrnemu gospodarjenju z vsemi vrstami odpadnih surovin, zaradi ponovne uporabe in nižje cene v primerjavi s primarnimi, — čuvanju naravnega okolja pred onesnaževanj em. Ce bi bil nesmrten, bi iznašel smrt, da bi se mogel veseliti življenja. J. RICHEPIN NAŠE NALOGE, PERSPEKTIVA IN CILJI Po-sebno pozornost posvečamo nadaljnjemu utrjevanju položaja delavca na osnovi njegovega sedanjega in minulega -dela v sistemu nagrajevanja po delu in delovnih opravilih, zlasti pa v krepitvi njegove odločilne vloge kot temeljnega dejavnika družbenega razvoja in krepitve akumulativne -in reprodukcijske sposobnosti. Zakon o združenem delu je dal vse osnove za -organiziranje temeljne organizacije združenega -dela na dohodkovni samostojnosti, samoiniciativnosti, medsebojni povezanosti -in -soodvisnosti, ki predstavlja s temeljno organizacijo Regeneracija tekstila in strokovnimi -službami v Delovni skupnosti -celoto delovne organizacije Dinos. Nadaljnja usmeritev razvoja dejavnosti sekundarnih surovin v SR Sloveniji temelji na razvoju materialnih in ustvarjalnih sposobnosti obeh slovenskih delovnih organizacij za promet z odpadnimi surovinami, ki bosta z usklajevanjem svojih razvojnih programov za obdobje 1981—1985 prispevali k pospeševanju in -uveljavljanju dejavnosti v -naši republiki, ki se ne -more ravno pohvaliti -z bogastvom primarnih surovin. Hitrejša rast produktivnosti, dela od rasti osebne in skupne potrošnje in upoštevanje določila o družbenoekonomskem razvoju Socialistične republike Slovenije, da osebna -potrošnja raste za 1/10 -počasneje od dohodka, omogoča delavcu temeljne organizacije združenega dela Priprava odpadnih surovin: — zagotavljanje zdravih in vedno bolj varnih pogojev dela, — -družbeno -prehrano -med delom in rekreacijo v prostem čas-u, —- letovanje v lastnih počitniških domovih, — -osnovno in preventivno zdravstveno varstvo, — izobraževanje im dopolnilno izpopolnjevanje ob delu in — reševanje stanovanjske izgradnje. V vseh letih razvoja, od leta 1946 dalje, predvsem pa po letu 1963, dajemo vedno večjo pozornost izkoriščanju proizvodne opreme in transportnih sredstev in njihovemu vzdrževanju. Pri nabavi -nove p-a upoštevamo tehnične dosežke, predvsem v tujini in -tudi doma, -saj imamo v Jugoslaviji le nekaj proizvajalcev strojne opreme za dejavnost sekundarnih surovin. Vsekakor pa upoštevamo tudi naše možnosti im pogoje v katerih delamo. Vedno boljše medsebojne sodelovanje in samoupravno dogovarjanje z našimi poslovnimi partnerji na osnovi skupnih ciljev v združevanju dela in sredstev ter v dohodkovnem povezovanju, daje vedno boljšo 'kakovost pripravljalnega vložka sekundarnih surovin za bazično in predelovalno industrijo. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo morali posvetiti več pozornosti in vzpostavitvi nove oblike medsebojnega sodelovanja z vsemi dej avniki -izven -gospodarstva. To pomeni, da -se moramo bolj povezovati s ‘krajevnimi skupnostmi, šolami, društvi za varstvo okolja in Rdečim križem, na ravni celotne temeljne organizacije, kar pa p-omeni ob novih pogojih dela -na skladišču tudi z dejavniki družbenih dejavnosti -občinske skupščine Slovenske Konjice. Zakon o ravnanju z odpadki s podzakonskimi ukrepi, ki so tik pred sprejetjem, prvim tovrstnim zakonom v Jugoslaviji, smo dobili temeljni akt, -ki -opredeljuje dejavnost sekundarnih surovin -kot dejavnost posebnega pomena. PRIZNANJE SUBJEKTOM MINULEGA DELA K-o praznujemo današnj-o delovno zmago, pa ne moremo -mimo dejstva, da -imajo zasluge za uspelo modernizacijo in razvoj dejavnosti zbiranja in priprave ter predelave koristnih odpadkov v sekundarne surovine v Slovenskih Konjicah vse generacije in še posebej tiste od leta 1952 dalje. FOTOREPORTAŽA IZ SLOVENSKIH KONJIC Št. 30 — Napis -pri vhodu. Št. 57 — Maks Naglič, poslovodja naše poslovalnice v Slovenskih Konjicah. Št. 38 — Konjiška dekleta so nam pripenjala nageljne. Št. 50 — Takole so se razvrstili gostje, ko so poslušali govor in kulturni program. Št. 76 — Recitacijska skupina in pevski zbor. Št. 32 — Odlična nakladalna rampa. Št. 51 — Prepričevalno o poslovnih zadevah... Št. 27 — Po ogledu zunanjih prostorov na novem skladišču so se gostje zbirali v skupinah in razpravljali. Št. 29 — Oh, nikar me ne slikajte... Št. 13 — Moštvo malega nogometa iz krajevne skupnosti Prevrat s svojim trenerjem. IZ OTVORITVE NOVEGA SKLADIŠČA IN UPRAVNIH PROSTOROV NAŠE POSLOVALNICE V SLOVENSKIH KONJICAH NAČELNIK ODDELKA ZA GOSPODARSTVO OBČINE SLOVENSKE KONJICE, TOVARIŠ PEČOVNIK: (Povzetek izjave) »Tako slovesne in lepe otvoritve še ni bilo v Slovenskih Konjicah odkar opravljam sedanje delo. Prej, ko ste bili še na starem skladišču med nami ni bilo nobenih posebnih odnosov, oziroma se za vas skoraj ni vedelo. Zdaj je drugače. S tako slovesnostjo širite stik z javnostjo in to je prav. Vaš obstoj in dobro poslovanje je še posebno pomembno za tukajšnjo krajevno skupnost in seveda tudi za občino. Mi si v prihodnosti želimo še več sodelovanja z vsemi delovnimi enotami in tozdi. Pravzaprav takih, tako velikih delovnih enot v naši občini ni več, postale so že temeljne organizacije združenega dela, celo take z manjšim številom delavcev, kot jih ima vaša poslovalnica. Z vašim razvojem smo v konjiški občini zadovoljni. Prvič smo zadovoljni, ker ste se razvili v tako solidno delovno enoto iz prvotnih dveh delavcev, drugič pa zato, ker smo se sporazumeli, da ste zapustili prejšnji prostor, ki smo mu zaradi lokacije v središču mesta dali drug namen. Z izgradnjo novega skladišča ste tu ustvarili tudi lep estetski izgled in zato smo lahko, tako mislim, zadovoljni mi in vi. Mislim, da je pomembno tudi to, da je otvoritev vašega novega skladišča v programu praznovanja našega občinskega praznika. Ne gre samo zato, da je dogodek bolj zapažen, temveč tudi zato, ker je to na nek način priznanje.« SODELOVANJE S KRAJANI KRAJEVNE SKUPNOSTI PREVRAT Med udeleženci slavja sem zagledal tudi neikaj fantov v zelenih trenerkah in z napisom »Dinos« na majicah. Bili so sami mladi fantje, zato sem si težko predstavljal, da so delavci iz našega skladišča. Seveda mi radovednost ni dala miru. Stopil sem k njim in v razgovoru, polnim zadovoljstva in zanosa sem zvedel, da je to moštvo malega nogometa iz tamkajšnje krajevne skupnosti Prevrat. Konjiški Dinos je njihov mentor. Podpira jih in ni dolgo tega, ko jim je kupil drese. Igrajo v občinski ligi za prvenstvo občine Slovenske Konjice in sicer 3 leta. Prvo leto so bili četrti v II. ligi, drugo leto so bili prvi v II. ligi, letos pa so v šestem kolu prvi v I. ligi, med 12 moštvi malega nogometa. Povedali so tudi, da nihče od njih ne dela pri konjiškem Dinosu, da pa imajo s kolektivom dobre odnose. So tudi zelo zadovoljni, ker so v lastni krajevni skupnosti našli mentorja. Mislijo, da Dinos dobro sodeluje z organi krajevne skupnosti in da je tako prav. DIREKTOR DELOVNE ORGANIZACIJE DINOS, VLADIMIR KRALJ: (Povzetek izjave) »Otvoritev novega skladišča v Slovenskih Konjicah spada v zaključno fazo našega programa razvoja v letih 1976—1980. Še bolj pomembno kot to pa je širjenje mreže odkupovanja koristnih odpadnih surovin v krajih, ki so vezani na pomembne dobavitelje odpadnih surovin, kot je na primer v Slovenskih Konjicah UNIOR ZREČE in drugi, z območja občine. Tovariš Pečovnik, načelnik oddelka za gospodarstvo občine Slovenske Ko- Ob tej delovni zmagi naše TOZD njice, v razgovoru z našim poslovodjem iz Maribora POS ne morem mimo ugotovitve, da je to rezultat vseh generacij delavcev in delavk Dinosa, ki so se izmenjale od leta 1952 dalje, ko je bilo skladišče v Slovenskih Konjicah ustanovljeno. V tej delovni zmagi so tudi rezultati viška njihovega dela. Javno priznanje naj bo simbolična oddolžitev sedanjega delovnega kolektiva, nekdanjim Kdor želi katero od fotografij, ki so objavljene v tem glasilu naj sporoči uredništvu glasila Dinos Ljubljana, Parmova 33, številko, ki je v levem spodnjem robu vsake fotografije in priloži po 5 din za vsako naročeno fotografijo. Poleg številke naj sporoči tudi kraj posnetka, to je Šibenik ali Slovenske Konjice. Uredništvo IZJAVE TREH UPOKOJENCEV MARJAN OSOLE, DIREKTOR KOVAŠKE INDUSTRIJE UNIOR ZREČE O DINOSU IN NAŠI POLOVALNICI V SLOVENSKIH KONJICAH (Povzetek izjave) »V prostorih vaše poslovalnice tu, v Slovenskih Konjicah sem danes prvič. Opazil sem, da ste dobro organizirani in da greste s časom naprej. Predpostavljam, da boste, če boste tako delali v prihodnosti, dosegli še večje uspehe in zbrali še več odpadnih surovin za naše gospodarstvo. Vidim, da imate mlade, sposobne in zato perspektivne kadre. Zaradi takega vzdušja, kot ga danes doživljam z vami, ne dvomim v vašo prihodnost in zato z zaupanjem gledam tudi na naše sodelovanje, ki bo šlo z ozirom na naš razvojni program, s hitrimi koraki naprej.« Maks Brečko, sekretar občinskega komiteja ZKS v Slovenskih Konjicah, soproga direktorja Unior Zreče, Alojz Košir, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah, Franc Javornik, bivši poslovodja konjiške poslovalnice in Marjan Osole, direktor kovaške industrije Unior Zreče Na vprašanje kaj občutijo danes, ko je slovesna otvoritev tako lepega skladišča in upravnih prostorov in kako se sploh počutijo kot Dinosovi upokojenci iz Slovenskih Konjic, so povedali: FRANC STRMŠEK, ki je zadnjih 12 let delal pri Dinosu, v pokoju pa je že 10 let: »Strašno fino se mi zdi. Zadnje čase sem večkrat prišel sem in občudoval kaj in kakšne prostore in stroje imajo, mi pa jih nismo imeli. Takrat, ko sem bil jaz še aktiven delavec, smo še veliko delali z rokami, z lastno fizično močjo. Zelo sem počaščen, ker sem povabljen na to slavje, pa tudi sicer ne pozabijo na nas, upokojence. Povabijo nas v družbo in na izlete.« MAKS VERHOVNIK, ki je 13 let delal pri Dinosu, v pokoju pa je že 9 let: »To je čisto drugačno skladišče, kot je bilo tisto, na katerem sem še jaz delal. Mislim, da so v tem novem skladišču tudi naši žulji. Hvaležen sem Dinosu, da imam na stara leta vsaj kolikor toliko pokojnine. Kolektiv še ni pozabil na nas upokojence. Vsako leto nas povabijo, da skupno proslavimo novo leto.« delavcem. Ta naša skupna delovna zmaga po programu TOZD POS o izgradnji zaključenih celot v posameznih mestih je nadaljevanje naše sedanje poslovne politike, ki se je začela uresničevati z izgradnjo take enote v Novem mestu, leta 1975. Ob tej zmagi pa zlasti iskreno čestitamo vsem članom delovnega kolektiva poslovalnice v Slovenskih Konjicah. Želim jim veliko delovnih uspehov, čim več zbranih koristnih odpadkov in veliko dobrega osebnega počutja.« ENA SAMA DOBROTA, KI SI JO STORIL SOČLOVEKU, JE VEČ VREDNA KAKOR STO DOBROT — TEBI STORJENIH. V. HUGO ANICA SLAPNIK, ki je 8 let delala pri Dinosu, v pokoju pa je že 6 let: »Ni mogoče primerjati to skladišče s tistim starim. Da bomo imeli tako lepo skladišče si nisem nikoli predstavljala. Z delavci poslovalnice še pridemo skupaj na izletih ali za Novo leto. Pridejo nam voščit in tudi kakšno darilo prinesejo.« • • • Kakšno je mesto vodstev, forumov v kontekstu načel demokratičnega centralizma? Njihova povezanost s članstvom mora biti seveda dialektična. Pobude forumov morajo biti vselej navzoče v razpravah širšega članstva in narobe: vodstvo mora upoštevati kritike, predloge in pobude članstva, jih bogatiti, povzdigniti na raven sinteze in jih kot predloge vračati članstvu v demokratično razpravo... (Iz razprave sekretarja predsedstva CK ZKS Franca Šetinca na 8. seji CK ZKJ) dajmo industriji odpadne surovine dinos Med slavnostnim govorom predsednika delavskega sveta TOZD POS, Ota Centriha FRANC NAGLIC O NOVEM SKLADIŠČU Pri slovesnem kosilu sem imel priložnost, da sem se pogovarjal tudi s Francem Nagličem, vodjo poslovalnice v Slovenskih Konjicah. Pogovarjala sva se o vsem mogočem in tako je pogovor nanesel tudi na najhujši dogodek v njegovem življenju. Dogodil se je meseca marca 1945. Toda o tem kasneje, zdaj pa preberite, kaj mi je povedal o izgradnji novega skladišča in o težavah tik pred otvoritvijo. Zapis seveda ni dobeseden, vsebinsko pa je gotovo brez napak. Prvo fazo izgradnje novega skladišča smo končali že leta 1975, zdaj pa smo končali drugo fazo. Skladiščni prostor smo povečali in ogradili z zidano ograjo. Ta ograja naj 'bi nas stala 700.000 din, v resnici pa nas je stala le 170.000 din, če ne računamo vrednosti dela, ki so ga pri postavitvi ograje opravili delavci našega skladišča. Tudi predelne stene v novem pokritem skladišču smo zidali oziroma »fugirali« sami. To delo so delavci opravljali, kadar je deževalo. Pravzaprav smo do tako lepega skladišča prišli zelo poceni, ker smo ogromno dela opravili v lastni režiji. Ni pa bilo lahko. Najhuje je bilo, ker nas je preganjal rok slovesne otvoritve. Zadnje 3 dni smo delali po ves dan in tudi ponoči. Seveda ne vsi. Takšen, ki mu tudi redno delo ne diši in ki čaka samo na kuverto konec meseca, takšen se tudi izrednemu delu, pa naj bo vzrok zanj še tako pomemben, izogne. Pred tremi dnevi je bilo tu še takšno stanje, da nihče ni verjel v to, da bo vse gotovo do otvoritve. Toda zavzeli smo se in neprestano vodili nadzor tudi nad obrtniki, katerim smo vse prinesli k roki, tako da ni bil mogoč noben izgovor. Zadnji obrtniki so končali delo danes ob 8.30. Vsi, tudi ženske, smo pospravljali, pometali in čistili. Zdaj se vse blešči od čisto- če in reda. Zelo smo ponosni na ta uspeh, čeprav smo utrujeni. Omenili ste dve fazi izgradnje, sem v primernem trenutku vskočil z besedo, in ga vprašal, če imajo v programu še kakšno fazo? Da, tretja faza izgradnje našega skladišča, je odgovoril tovariš Naglič, obsega nabavo strojne opreme. Potrebujemo še dvigalo-viličar j a, boljšo paketirko za pločevino, novo balirko za papir in osemtonski kamion-samonakladalec. ZDAJ PA PRISLUHNITE, KDAJ JE BILO TOVARIŠU NAGLIČU NAJHUJE Šop rdeče trave raste tam, še danes, kot v spomin, pa naj bo to slišati še tako nenavadno, je pripovedoval Naglič. Točno tam raste, kjer je bila razbita glava Franca Štekliča, partijskega sekretarja konjiškega medvojnega okrožja. Sto metrov pod našo hišo, v Ljubečni oziroma v Šmiklavžu, kjer sem se rodil in preživel svojo mladost. Sedem otrok je bilo v družini. Tisti dan, meseca marca 1945, je šel oče, tako kot vsalk dan, že na vse-zgodaj na delo. Bila je še tema, ko sta prišla pred hišo dva partizana in si prižgala cigareti. Nemška patrulja, ki jima je bila že na sledi, je videla, kje sta se lučki prižgali. To je bilo usodno za Štekliča. Petdeset metrov pred gozdom, kamor sta nadaljevala pot, ga je zadel sovražni strel, njegovemu so- Konjiški samohodni nakladalni stroj NAŠ BODOČI DELAVEC Naš direktor Vladimir Kralj pojasnjuje predsedniku skupščine občine Slovenske Konjice, Francu Banu, čemu služi prav takšna nakladalna rampa borcu pa je uspelo pobegniti v gozd. Tam, kjer je Šteklič padel, tam so ga dotolkli še s puškinimi kopiti. Potem so Nemci prišli v našo hišo, prepričani, da sta bila partizana pri nas, je Naglič nadaljeval s pripovedjo. Vseh osem, sedem otrok in mater, so nas postavili v vrsto k peči, vojak z mitraljezom pa je dobil povelje, da nas postreli. Čez čas se je eden od njih vrnil v sobo in rekel: pustimo jih, potem pa je še povedal razlog. Čisto blizu naše hiše je most in na njem je visel nemški plakat. Ne vem več kaj je pisalo na njem, je rekel Naglič, toda dejstvo, da ga ni še nihče raztrgal oziroma odstranil, nam je rešilo življenja. Takrat sem imel 7 let. .. Med gosti, na kraju dolge vrste, je otvoritvenemu programu prisostvoval majhen fantič, skromno a čisto oblečen in z nageljnom na prsih. Zanimalo me je kdo je otrok, ki si je zaslužil, da so mu delavke konjiške poslovalnice, tako kot drugim gostom, pripele rdeč nagelj na prsi. In, ko me je nanj opozoril še Stane Mancini, sem stopil k njemu. Iz pogovora sem sklepal, da je tu čisto domač, saj ni bil prav nič v zadregi, ko sem ga spraševal s čem si je zaslužil nagelj. To je bil DUŠAN VIDMAR, star 10 let, učenec drugega razreda osnovne šole v Slovenskih Konjicah. Najmanj enkrat vsak teden prinese v odkup vrečko odpadkov barvnih kovin. Kasneje sem od poslovodje Franca Nagliča zvedel, da prinese do 30 kg tedensko. Nabere jih v konjiški odlagalni jami za smeti, pomagata pa mu tudi oče in mati. Bravo Dušan, le tako naprej. Na take fante smo vsi ponosni. Simpatični fantič, Dušan Vidmar IZVOLJENI DELEGATI V DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB DINOS LJUBLJANA Volitve so bile 18. septembra 1979 v Ljubljani. Volilnih upravičencev je bilo 55, volilo pa jih je 46, to je 83,6 °/o. Kandidatov je bilo 11, na podlagi števila glasov pa je bilo v delavski svet izvoljenih naslednjih 10 delegatov oziroma delegatk: BAJŽELJ ALENKA, referent za kredite, PILONI ANICA, vodja oddelka za osebne dohodke, GARIČ MARIJA, knjigovodkinja, HRIBAR JANJA, tajnica direktorja delovne organizacije, JENKO JANJA, fakturistka, KORENE JANKO, vodja notranje kontrole, KRASSNIG SERAFINA, vodja saldakontija, RAMOVŠ JANEZ, vodja področja za načrtovanje in izgradnjo, RAUTER GABRA, finančna knjigovodkinja, ROZINA MARIJA, referentka za poravnavo družbenih obveznosti. PREDSTAVLJAMO VAM POSLOVALNICO V KRANJU (Nadaljevanje) JANEZ LOTRIČ je vodja skladišča in namestnik poslovodja naše poslovalnice v Kranju. Prav ta mesec (november), slavi 22-letnico prihoda v našo delovno organizacijo. Prišel je kot šofer in to odgovorno nalogo je opravljal skoraj 21 let. Toda ni bil samo šofer. Znal je delati in misliti, znal je gospodariti in zato ga je kranjski delovni kolektiv velikokrat izbral za svojega predstavnika oziroma delegata v samoupravnih in sindikalnih organih delovne organizacije. Po desetih letih se je že toliko usposobil, da je postal tudi nezamenljivi namestnik poslovodje poslovalnice. Mislim, da je vredno poudariti: najmanj 10 let je bil Janez Lotrič šofer in namestnik poslovdje. Takih primerov je malo. Ko sem si ogledoval skladišče sem opazil kup avtomobilskih karoserij. Zvedel sem, da je ta kup rezultat zbiralne akcije v občini Tržič. Zdaj, ko sva sedela z Lotričem v pisarni, sem ga prosil, da mi kaj več pove o tej akciji. Občina Tržič skozi katero teče zelo prometna turistična cesta, ki nas povezuje s sosednjo avstrijsko državo, je s pomočjo svojih krajevnih skupnosti organizirala akcijo: »Očistimo okolje«. K sodelovanju so povabili tudi nas, ki prevzemamo odpadno blago v vseh tržiških delovnih organizacijah, razen v eni. Naša naloga je bila odpeljati, kar bodo krajani izvlekli iz grap in raznih »divjih« odlagališč. Ali je ta akcija trajala dalj časa, več dni? Da, trajala je dalj časa. Ko so krajani ene krajevne skupnosti, na takšna mesta, kamor smo lahko prišli s kamioni in dvigali, privlekli ali prinesli vse kar so našli ali imeli doma, nas je tajnik krajevne skupnosti poklical. Tisti dan, ko sem sodeloval tudi jaz, kot šofer, smo prišli po material s štirimi kamnioni. Kakšen material je bil to? To je slab material, veliko je razbitih avtomobilskih karoserij. Če računamo stroške prevoza, avtogenega rezanja materiala na manjše kose in stiskanje v pakete, bo naš iztržek za te pakete manjši kot stroški z njimi. Ste to vedeli takrat, ko ste pristali na sodelovanje? Seveda smo vedeli, toda sodelovanju se nismo mogli niti hoteli odreči, ker nam delovne organizacije v tej občini dajejo razmeroma precejšen kos 'kruha. Ste sodelovali tudi v kakšni drugi akciji čiščenja okolja? Vsako leto sodelujemo v akciji zbiranja starega papirja, ki ga organizira Rdeči križ, vsako drugo leto pa v akciji, ki jo organizira Turistično društvo v Kranju. To je akcija odvoza kosovnega odpadnega materiala. Vsako drugo leto zato, ker smo dogovorjeni s Turističnim društvom, da pri tem sodeluje tudi Surovina. Letos je na primer kosovno blago odvažala Janez Lotrič Surovina. V tej akciji sodeluje tudi komunalno podjetje. Na kranjskem skladišču vozijo in razmeščajo kontejnerske koše s starim kamionom brez luči. Zelo so ponosni nanj. Tovariša Lotriča sem prosil, da mi o njem pove kaj več? To je Czepel, ki smo ga dobili v začetku leta 1969. To je bil prvi kamion-kontejner na Gorenjskem, kateremu se je drugi pridružil šele Koristnost nakladalne rampe zadaj za balirnico papirja je očitna. Tisti dan so na njej pretovorili 14 ton litine, 7 ton »Stanc« materiala, štiri kamione papirja... je povedal Janez Lotrič eno leto kasneje. Ves je obtolčen in brez luči je. Že zdavnaj je amortiziran in odpisan. Seveda tudi registriran ni, in z njim ne smemo na cesto. Na skladišču pa je zlata vreden. Motor smo mu obnovili, hidravlika pa je še tako dobra, da dvigne več kot tista na novejših kamionih. Ko pridejo kupci s kamioni po rezano železo, »stanc« material ali po papir zapeljejo pod našo nakladalno rampo, s tem Czeplom pa na rampo pripeljemo polne kontejnerske koše ali bale papirja in jih pretovorimo v kamione. Ali lahko daste nasvet, kako je treba ravnati s kamionom oziroma z motornim vozilom, da je še uporaben, čeprav bi moral biti že med starim železom? Prvo pravilo je, da vozilo ne menja šoferja. Drugo, da šofer pazi na vozilo tako, kot da bi bilo njegovo. Kdor je šofer s srcem in dušo, temu je vozilo drugi dom. Tovariš Lotrič, kmalu po tem, ko ste se preselili sem na novo skladišče, ste zaprosili še za 12 milijonov starih dinarjev za nakladalno rampo za balirnico papirja, čeprav ste imeli tako rampo pred balirnico. Vaš zahtevek se je mnogim zdel nerazumljiv. Odobritev zahtevka je bila takorckoč izsiljena. Kaj nam lahko danes poveste o rentabilnosti te rampe? Nakladalno rampo pred balirnico smo kmalu začeli zalagati z balami papirja. Če smo jih imeli v balir-nici so zavzele prostor za papir, ki ga je bilo treba stisniti v bale. Od tedaj rampa pred balirnico ni več mogla služiti za nakladanje drugega materiala. Za balirnico je bil še neurejen prostor, vendar primeren za izgradnjo rampe. Ker naše skladišče leži na savski naplavini, tako rekoč na mivki, so za rampo na kateri bi se nakladalo oziroma razkladalo kamione, težke od 4 do 20 ton, potrebni globoki betonski temelji. Zato je bila rampa tako draga, toda to investicijsko naložbo smo že zdavnaj 100 %> opravičili. Rampo uporabljamo vsak dan. Danes smo na primer na njej že naložili dvakrat po 7 ton litine za Vitanje, pravkar pa na njej pretovarjamo »štanc« material za Muto. Tudi štiri kamione bal papirja smo že danes naložili na njej; vsega torej okrog 20 ton materiala. Koristnost te rampe je očitna. Vidim, da ste tehnično dobro opremljeni. Vam sploh kaj manjka? Manjka nam večji viličar, kamion s kasonom, nov FAP .. . Vse imamo že naročeno, kdaj pa bomo dobili pa ne vem. V zvezi z našim starim Fapom bi rad povedal anekdoto. Lansko leto sem zamenjal šoferja tega Fapa in odšel s spremljevalcem Hafnerjem po material. Na križišču v Naklem je počila guma in -zapeljal sem na velik črtan trikotnik. Miličnik, ki je videl kaj se je zgodilo, se je približal in rekel: Ta kamion pa je že precej star!« Hafner pa: »Glih en tolik je star, da bo šel letos v malo šolo!« In še to bi rad povedal. Naši kamioni, čeprav so šesttonci niso dovolj močni. Šasija jim prehitro poka. Vzrok ni v tem, da bi kamione preveč natovarjali, temveč v konstrukciji vozila. Motor je tik nad prednjimi kolesi, kontejnerski koš pa tik nad zadnjimi. To je napaka, ki povzroča pokanje šasije. Zaradi tako locirane obremenitve se namreč vozilo med vožnjo v sredini šasije zaradi tresljajev upogiba in to vedno na istem mestu, nekje zadaj za šofersko kabino. Šasije pokajo tudi -pri komunalnem podjetju, čeprav s kontejnerskimi koši ne prevažajo velike teže. Močnejše kamione pa potrebujemo tudi zaradi premagovanja strmin železne nakladalne rampe, ki jo imamo na železniški postaji. Mislim na kamione z močnejšim motorjem. Sedanji kamioni-kontej-nerji, normalno naloženi, normalno je toliko, kolikor dvigne hidravlika, ne zmorejo te strmine. Naj bo dovolj tehničnih problemov; imate kakšne probleme z odpadnim blagom? Problem je prodaja aluminijaste žgure. Imamo je veliko. Čakamo na izvozno dovoljenje. Prej smo jo izvažali v Italijo, potem pa se je zanjo zainteresiralo podjetje Kovina iz Velikega Trgovišta, kar je povzročilo ustavitev izvoza. Zdaj pa Kovini ta kvaliteta ne odgovarja, Dinos pa je moral zopet začeti izvozni postopek. Imate kakšne probleme v medsebojnih odnosih? Na tem področju jih pa nimamo. Rečemo si že kakšno hudo in tudi jezni smo včasih eden na drugega... Balirca papirja, Fende in Špendc sta danes oba jezna. Ko sem o tem govoril s Špendetom se mi je zdelo, da je jezen zaradi dela. Jezil se Spominska fotografija izpred treh let, ko je šel kranjski Janez Kalan v pokoj je, ker je moral najprej delati v tiskarni, zdaj pa še tu. Jaz sicer ne vem kaj je pri tem narobe, on pa bo že vedel. K njima sem prišel, da bi fotografiral Slavka Fen-deta. Njegov intervju v prejšnji številki našega glasila je bil namreč brez njegove fotografije, ker mi posnetek ni uspel, zdaj pa sem ga hotel ponovno fotografirati. Čisto mirno je to odklonil in rekel, da naj grem slikati — Jenkota. Ob pogovoru nista niti on niti Špende, prenehala z delom. Delala sta s tako vnemo, hitrostjo ali ihto, da sem sc čudil... sem vpadel v besedo Janezu Lotriču, potem pa je on nadaljeval... ... bova šla potem skupaj k njemu. (In sva šla, toda opravila nisva nič.) Odnosov ne moremo idealizirati, je nadaljeval Lotrič. Ljudje smo, jeza pa ne traja dolgo, toliko že ne, da bi skalila tovarištvo. Naj vam povem, kako smo se poslovili od Janeza Kalana, ko je šel pred tremi leti v pokoj. Pri nas je bil skladiščnik, menda 16 let. Priredili smo mu veliko slavje, piknik, tu, v garaži. Zbrali smo denar in mu kupili kolo. Rekli smo mu, da zato, da se bo kdaj pripeljal nazaj in pogledal kako se imamo. Je bil zadovoljen? Janez je trdega značaja. Takega mu je kovalo življenje, tudi tisto v partizanih, vendar je tedaj jokal. Ni bilo člana kolektiva, ki ga ne bi to, da je Janezu prišla solza na oči, ganilo. Tudi, ko se kdo poroči zberemo denar in mu kupimo poročno darilo. Spomnim se treh, ki smo jih obdarovali, ko so se poročili. Zadnji se je poročil pred kratkim. Mi smo se že navadili na take samoobdarilne akcije. Vsak da po 10 jurjev. Samo eden je enkrat dal polovico. Mislim, da je to dokaz dobrih odnosov v kolektivu. Tovariš Lotrič, kakšne funkcije pa imate trenutno? Sem predsednik zbora delavcev poslovalnice, član izvršnega odbora sindikalne organizacije, odgovoren sem za splošni ljudski odpor v poslovalnici, sem pa tudi član delegacije za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Kranj. To bi bilo vse. V krajevni skupnosti nimam nobenih funkcij. Živim v KS Hrastje, to je 3 km iz Kranja proti Smledniku. Kako je pri vas, doma? V redu. Imava Majdo, ki je stara 23 let. Je poročena in ima že sinka. Dela pri Živilih. Sinu pa je ime Janez, star je 19 let in je letos končal Iskrino srednjo tehnično šolo. Zdaj že dela pri izdelavi telefonskih central. Kaj delate, ko ste doma? Doma je vedno veliko dela, v hiši in okrog nje, na primer na vrtu, čeprav se žena bolj razume na vrt kot jaz. Na kaj pa se vi najbolj razumete? Kaj je vaš konjiček? Žena pravi: če greš v garažo, te ne spravim več ven. Moj konjiček je avto. Imam Škodo 100 L. Pet let jo že imam. Zdaj sem obnovil ves spodnji del. Svoj čas pa sem veliko kegljal. Zdaj ne kegljam več, zaradi sklepne revme. Kje preživite dopust? Na morju. Skoraj vedno v Savudriji. Tam mi je zelo všeč. Vsem nam je všeč. Kako ocenjujete naše glasilo? Glasilo pa je res v redu. Avgustovska številka je bila zelo pestra. Mislim, da je bila najboljša doslej. Vsako številko preberem od A do Ž. Zadnjič mi ni bila všeč izjava našega delavca iz Škofje Loke o sredstvih za. kegljanje na račun naše sindikalne organizacije. Ko sem to prebral sem imel občutek, da očitek leti na mene. Rad imam red in če imamo kaj, naj ima vsak nekaj od tega. Ni res, da lahko vsi delavci kegljajo. Kegljajo lahko samo tisti, !ki jih kegljanje veseli. Nekdo raje igra šah, drugi raje vadi streljanje. Milijoin in pol, kolikor dotacije dobi naš sindikat, je res premalo za vse, to pa ne pomeni, da se ne da pravično podeliti. Nekaj moramo prihraniti za dedka Mraza, ki obdaruje naše otroke. Tudi za proslavitev dneva žena moramo imeti nekaj. Kdor je bolan več -kot dva meseca, mu damo 50 tisoč starih dinarjev podpore iz sindikalnega denarja. Tovariš Lotrič, imate vi kaj proti športnemu udejstvovanju naših delavcev ali na primer proti zveznim delavskim športnim igram, ki jih organizira INOT? Nikakor. To je dobra stvar, samo jaz mislim, in to sem rekel tudi Simonišku, da si je potrebno za tekmovalni šport priboriti posebna sredstva. Za kegljanje je šlo pri nas v Kranju, letos ena tretjina letne sindikalne dotacije v pol leta. Če naj bi nas kegljanje tudi v drugem polletju stalo toliko, potem nam bi za vse drugo ostalo samo pol milijona. To pa je premalo. Za tekmovalni šport bi morali dodeljevati posebna sredstva. Če jih nimamo, potem predlagam, da gredo naši tekmovalci vsako drugo leto na DSI INOT, vsako vmesno leto pa naj bi znesek, ki se porabi za udeležbo na DSI INOT, porabili doma, za priprave na zvezno merjenje športnega znanja in moči delavcev naše stroke. Na letošnjih delavskih športnih igrah v Šibeniku ni bilo nobenega delavca iz vaše poslovalnice. Vam je gotovo znano zakaj med Dino-sovimi tekmovalci ni bilo tudi nobenega vašega kegljača, čeprav imate nekaj zelo dobrih. Kakšno je vaše mnenje o stališču vaših kegljačev do nastopa v Šibeniku? To, da so hoteli iti vsi ali pa nobeden, ni bilo športno. Pravilno je, da 'se za taka tekmovanja naredi izbor najboljših. Samo, ta princip je potrebno izvajati dosledno in pri vseh športnih panogah, kar pa se ni zgodilo. Izbor -najboljših pa je potrebno napraviti dva meseca pred odločilnim nastopom in sicer zato, da se lahko izbrani v igri navadijo eden na drugega. Nadalje mislim, da je najbolje če pošljemo na DSI INOT samo take skupine, za katere vemo, da nas bodo dobro zastopale. Zakaj bi -tekmovali v vseh razpisanih panogah, če se nismo predhodno pripravili na vse? V tem je veliko resnice, toda za množično udeležbo so krive pro-pozicije za podeljevanje priznanj, sem mu vpadel v besedo. Na kraju tekmovanja dobi priznanje tudi tista delovna organizacija, ki je skupaj dosegla največ točk. Da bi delovne organizacije dosegle čim višje mesto, se s svojimi tekmovalci udeležujejo vseh tekmovalnih panog, ne glede na predhodno pripravljenost. In ker v športu obstoja tudi športna sreča, se včasih zgodi, da katera delovna organizacija povsem neupravičeno doseže visoko mesto pri skupni ocenitvi. Dobro bi bilo, če bi takšno ocenjevanje opustili. No, pa končajva s tem. Zdaj bi vas rad vprašal samo še to, kako ste pri vas izpeljali akcijo NNNP. V soboto 29. septembra smo vsi prišli na delo, tako kot vsak drugi delovni dan. Za akcijo smo bili dogovorjeni s štabom akcije NNNP v krajevni skupnosti Drulovka, kamor spada naše skladišče v Kranju. Mi smo se odločili za predpostavko — požar na skladišču. Delavci so vedeli, da nekaj bo, kdaj bo in kaj bo, pa niso vedeli. Že prejšnji dan popoldne sem pripravil neko avtomobilsko karoserijo v kateri je bilo še precej sedežne garniture. V soboto, po malici, sem to polil z bencinom in zažgal. Ukrepi so bili hitri in uspešni. Medtem, ko je ena ekipa z gasil- skim aparatom gasila požar, je druga odstranila vse kontejnerje izpred pokritih skladišč, da -bi lahko, če bi se vžgala tudi skladišča, umaknili na varno ves material, ki je bil v skladiščih. Ker smo vse delali v naglici, se nam je ena prikolica zataknila ob vhodu naloženi material in nastala je »guž-va«, saj je pri» reševanju« te prikolice šlo zares. Ste imale predhodno kakšno vajo za gašenje požara? Da. Dva dni prej smo zaprosili Franca Zupanca, šefa našega skladišča na Jesenicah, ki je bil svoj čas poklicni gasilec, da je prišel k nam v Kranj in nas naučil gasiti z gasilnimi aparati. Zanimivo je, da se delavci niso navduševali za preizkus, češ, da znajo gasiti, potem pa se je izkazalo, da je bilo njihovo mnenje napačno. Preizkus je bil nujno potreben. Za vajo smo gasili ogenj v sodu, v katerem smo zažgali v bencin namočene cunje. FRANC GRUŠKOVN.IAK je rezilce in pomočnik skladiščnika. Pri Dinosu je že skoraj 21 let. Toliko bo 16. februarja prihodnje leto. Ko je prišel je bil delavec na transportu. Z družino živi na Golniku, kjer že 5 let gradi hišo. V kratkem se bo preselil vanjo. Pri Dinosu je za gradnjo dobil kredit in sicer dvakrat, skupno 13 starih milijonov. Ima hčerko, ki je že poročena in sina Dušana, ki hodi v osnovno šolo. Žena dela v kuhinji, v bolnišnici na Golniku. Franc Gruškovnjak Čeprav ta cesta pelje samo v naše skladišče in je pravzaprav naša, zgrajena z našimi sredstvi, ob cesti, na nasprotni strani skladišča, kranjski inšpektor ni dovolil puščati kontejnerske koše. Zdaj bodo zanje zgradili nadstrešnico na južnem podaljšanem delu skladišča Franc Gruškovnjak v svojem elementu Kako se počuti pri delu in če ima kakšne posebene želje je bilo eno prvih vprašanj Francu Gruškov-njaku, ki bo letos dne 29. novembra, na praznični dan naše republike, »srečal Abrahama«. Na moja vprašanja je Gruškov-njak odgovoril, da se dobro počuti pri nas in da je tudi sicer vse v redu. Prav, mi pa mu čestitajmo za 50-letnico. FRANC OBLAK upravlja dvigalo pri RIKO stiskalnici za pločevino. Pri nas je že enajsto leto. Eno leto je bil na transportu, potem pa je prevzel delo pri stiskalnici. Pri sedanji RIKO stiskalnici dela skupno s strojnikom Antonom Trogrličem. Vidva delata vedno skupaj in samo dopoldne, je bilo eno mojih vprašanj Oblaku. Kako vama gre stiskanje pločevine od rok? Mislim, da kar dobro, je odgovoril. To je odvisno tudi od materiala, ki ga stiskava. Včasih ga ne stisneva niti 10 ton, povprečno pa 12 do 13 ton dnevno. Ali vama stiskalnica dela dobro? Kdo vama jo popravi, če sc kaj pokvari? Malenkosti popravljava sama. Kakšno je vaše mnenje o polkrožnem valjčnem transportnem traku pri stiskalnici? To je zelo dobra stvar za delovno organizacijo, je hudomušno pri- pomnil Anton Trogrlič, ki je poslušal kaj se pogovarjava z Oblakom. Za podjetje, sem vprašal, kaj pa za vaju dva? Midva imava zaradi njega več dela. Prisili naju, da si sama spravljava pakete izpod nog. Za naju bi bilo bolj enostavno, če bi pakete, ki jih stiskalnica potisne ven, kdo drug nakladal v kontejnerje ali na 'kamione. To je povedal čisto resno, vendar sem vseeno prepričan, da ni proti temu traku. Kako pa ste prišli do te zamisli, je bilo moje naslednje vprašanje? S šefom, to je poslovodjem, sva večkrat »gruntala« kaj bi naredili, da tu ne bi stal ves dan kamion in si nakladal pakete. V tem razmišljanju se je rodila tudi ta zamisel. Kaj je bistvo te rešitve? To, da dvigalist, Oblak, ko iz kupa zgrabi pločevino in ko jo spusti v stiskalnico, nadaljuje pot do paketa, 'ki se je med tem »pripeljal« v mojo bližino, ga zgrabi in po isti poti nazaj odnese v kontejner, ki je za menoj. Potem spet zgrabi pločevino itd. S tem načinom veliko prihraniva na času, saj tako skoraj mimogrede naloživa pakete v kontejner. Je to zasluga vaju obeh? Obeh. Vse to delo imava tako preračunano in usklajeno, da brez najtesnejšega in nepretrganega sodelovanja takoj zastane. ANTON TROGRLIČ upravlja, kot smo že zvedeli s stiskalnico. Pri nas je od septembra 1963. Najprej je delal na stari litostrojski stiskalnici, odkar pa imajo v Kranju RIKO stiskalnico pa dela z njo. V pogovoru je znova poudaril popolno usklajenost dela z Oblakom, ki upravlja dvigalo. Ko sem ju fotografiral sem ju opazoval, kako se sporazumeta. Za sporazumevanje ne uporabljata besed, ker se ne 'bi slišale ob ropotu stiskalnice, pač pa se pogovarjata s pogladi oziroma še bolj s premiki glave. Med drugim sem opazil tudi to, -kako Oblak velike kose pločevine, predno jih dvigne iz kupa z grabilcem dvigala, prepogne in tako oblikuje v tako velikost, da gre v odprtino stiskalnice. Prav tako z grabilcem potlači pločevino predno se pokrov stiskalnice spusti navzdol. Tu gre vse kot po tekočem traku, je razlagal Trogrlič. Kamioni kar naprej dovažajo in sresajo pločevino tu, pod dvigalo. Če bi prišlo pri dvigalu ali pri stiskalnici do kakšnega zastoja, bi se takoj vse zapolnilo. Da se to ne bi zgodilo, posvečava stiskalnici in dvigalu posebno in stalno skrb glede ma- Franc Oblak in Anton Trogrlič zanj a in čiščenja. Tako nama delata brez zastoja vseh osem ur. Naj povem, da tudi kadiva ne ob delu. Stroja stojita le v času malice. In kje živite, sem še vprašal Tro-grliča? V Kranju, v bloku imam stanovanje. Imava dva sina, Vinka in Branka, ki sta že zaposlena. Kam pa greste na dopust? Doma sem iz Slavonskega Broda. Tam imam še živo mamo in k njej gremo zelo velikokrat. Na morje nisem šel še nikoli. Ne vleče me tja. Potem sem podobno vprašanje postavil še tovarišu Oblaku. Povedal je, da živi pri Sv. duhu pri Škofji Loki, kjer ima hišo. Tudi njegova družina je štiričlanska. Imata hčerko Mojco in sina Klemena. Mojca že hodi v šolo. Na dopust pa gredo Oblakovi tudi na morje. Tam so bili že dvakrat. Letos so bili pri Vrsarju. Prej so zidali hišo in niso hodili na dopust. Potem sem ga še vprašal, če kaj prebira naše glasilo. Povedal je, da bolj malo, čeprav ga prinese domov. Tako, površno ga že pogleda, sicer pa sploh zelo malo bere. V časopisu na katerega je naročen prebere le, če je kaj zelo zanimivega. SLAVKA NAHTIGAL je referentka za osebne dohodke, piše pa tudi vsa nakazila. Pri Dinosu je že 15 let oziroma toliko bo 1. decembra Slavka Nahtigal letos. Slavka opravlja tudi delo s pošto in še marsikaj drugega. V isti pisarni dela z njo tudi materialna knjigovodkinja, ki pa je že dalj časa v bolniški. Zdaj si njeno delo delita s tovarišico Grajzer-jevo. Na vprašanje kakšni so pogoji dela je povedala, da so dobri, in medsebojni odnosi tudi. Živi v Potočah pri Kranju. Stanuje pri starših, imata pa lastno gospodinjstvo. Pogovarjala sva se tudi o tem, kje preživijo dopust. Letos so dopustovali v naši prikolici v Moravcih. Bilo jim je zelo všeč. Tam je bila s hčerko Irmo in sinom Juretom ter z mamo, medtem, ko je mož ostal doma. V Prekmurju jim je bilo tako všeč, da so bili kar presenečeni. Malo so hodili tudi naokrog. Med drugim so si ogledali znamenito Plečnikovo cerkev v Bugojni. Za naše glasilo je rekla, da je potrebno in da je zanimivo predvsem zato ker prinaša opise dela in živ-Ijanja drugih naših poslovalnic in skladišč. Brez glasila, da ne bi nikoli zvedeli nič ali skoraj nič o tem. Janko Čepelja JANKO ČEPELJA je šofer tovornjaka. Vozi pločevino in papir. Pri nas je eno leto in je zelo zadovoljen. Za šofersko delo ima namreč posebno veselje. Na vprašanje, če ima kakšno posebno željo je zaželel, da bi v ko- lektivu še naprej vladali tako ko-legijalni odnosi kot so sedaj. To je najpomembnejše za delo, za veselje do dela, je rekel in najbrž je to res. Priznal je, da se včasih že kaj »zahakljajo«, skregali pa se niso še nikoli. Čepelja je bil vesel in sploh razpoložen. Tik pred razgovorom je pometal balirnico papirja, kdo ve zakaj, saj to prav gotovo ni bila njegova dolžnost. Oba balirca pa sta ga pri tem gledala in neusmiljeno zbadala, vendar jima ni ostal ničesar »dolžan«. To sem gledal, poslušal in čakal, da bo Janko končal s pometanjem. Ura pa je bila takrat že skoraj 14 in delavci so že pospravljali. Pri tem so se smejali in zbadali, da jih je bilo veselje poslušati. Intervjuval Stane Koman Osebna izkaznica pa&ioaainiča a O^canju Vodja poslovalnice: Franc JENKO Namestnik: Janez LOTRIČ ZAPOSLENIH: vseh H moških 36 žensk 5 mladincev oz. mladink 5 PRIPADNOST DINOSU: nad 20 let t od 10 do 20 let 11 do 10 let 26 KVALIFIKACIJA: visokokvalificirani 11 kvalificirani 28 višja strokovna izobrazba 1 srednja strokovna izobrazba 1 strojnikov H upravljavcev dvigal 2 rezilcev železa šoferjev viličarjev 1 PLAN 1978: 13.180 ton 27.406.350 din 17.209.390 din razlika v ceni REALIZACIJA 1978: 19.383 ton 39.401.467 din 20.331.019 din razlika v ceni 270 ton zalog 392.531 din vrednost zalog PLAN 1979: 15 %i kg povečano na plan 1978 39 "A din povečano na plan 1978 ZAPISKI O LETOŠNJEM TRETJEM ZVEZNEM ŠPORTNEM SREČANJU V ŠIBENIKU Letošnje, tretje delavske športne igre z naslovom RSI INOT 79 so bile blizu Šibenika, na igraščih hotelov SOLARIS. To je velik kompleks s petimi hoteli in z mnogimi športnimi igrišči, tako, da bi tekmovanje lahko bilo mnogo prijetnejše kot pa je bilo. Tekmovanja so se začela v petek, 5. oktobra, končala pa v nedeljo 7. oktobra 1979. Slabo vreme je bilo v soboto dopoldne. Lilo je 'kot iz škafa. Sicer je bilo vreme malo vetrovno in sončno. Organizacija tekmovanja je bila letos v rokah UNIJE iz Zagreba. Ta delovna organizacija, da veliko na sebe, zato je toliko bolj nerazumljivo, kako je mogla dopustiti doslej najslabšo organizacijo tekmovanja. Tekmovalci večkrat niso vedeli kje in kdaj bodo nastopili. Ko so našli tekmovalni prostor se je dogajalo, da tam ni bilo ne sodnikov ne organizatorjev tekmovanja. Te težave so bile za naše, Dino-sove tekmovalce, še toliko težje, ker je Stane Mancini, kot organizacijski vodja naših tekmovalcev, moral zaradi bolezni ostati doma, ni pa imel namestnika. Tekmovalne ekipe so morale same poizvedovati kje in kdaj bodo tekmovale, zlasti težavno pa je bilo to za naše reci in piši, štiri tekmovalke. Bile so zelo slabe volje, ker niso bile kos slabi organizaciji. Storile so kar so mogle in tudi borile so se, toda večkrat brezuspešno, ker na posamezne tekmovalne discipline sploh niso bile pripravljene. Ob takem razpoloženju, kljub posameznim uspehom, ni prav nič čudno, če je bilo večkrat slišati kritiko in vprašanja, zakaj je toliko naših prijavljenih tekmovalk neodgovorno, v zadnjem trenutku, odpovedalo sodelovanje. Če vemo, da so te tudi zase naročile potrebna športna oblačila, poitem pa ostale doma, ima takšno ravnanje priokus po dogovoru. Toda komu v korist in komu v škodo. Če je le malo resnice v tem, potem se je o takem obnašanju potrebno resno pogovoriti in tistim, ki upravičeno zaslužijo kritiko, le to zabrusiti v obraz. V posameznih tekmovalnih disciplinah so bili naši tekmovalci zopet nepripravljeni in prvič skupaj. Seveda so zato igrali nepovezano. Zlasti se je to opazilo v rokometu, kjer so jih nasprotniki obvladovali z dobro režiranimi in Skoraj vedno enakimi napadi na gol. Nekateri tekmovalci, res je teh bilo malo in manj kot na primer prejšnji dve leti, so menda mislili, da bo v nedeljo tudi tekmovanje v pitju, recimo piva. Po ves dan so se nalivali z njim, tudi za zajtrk. Ko enemu našemu tekmovalcu ni in ni šlo tako kot je mislil, da bi mu lahko šlo, je bil mnenja, da bi moral spiti še tri pive, pa bi bilo vse v redu. Zaradi enega take- ga tekmovalca smo drugo rundo vlečenja vrvi izgubili. Pri vlečenju vrvi so poleg teže tekmovalca odločilne noge. Toda ne, če so — telečje. Na tekmovanje v streljanju so naše in druge tekmovalke čakale eno uro in to na dežju. Potem je prišel sodnik, ni pa bilo nobenega od organizacijskega odbora. Tekmovanja ni bilo. Pri kosilu so organizatorji sporočili, da se bo popoldne, zato ker pada dež, streljalo v zaprtih prostorih v Šibeniku. Popoldne pa je posijalo sonce, toda tekmovalke so morale vseeno v 7 km oddaljeni Šibenik. Naša tekmovalka Truda iz Bohove ima močne živce, toda vseeno in upravičeno je kritizirala. Težko je zvedela, kje bo tekmovanje v pikado disciplini, toda tam ni bilo nobenega, razen tekmovalk. Tudi tarč, da bi se ogrele, ni bilo nikjer. Potem je pol ure prepozno prišel sodnik in začel počasi pripravljati tekmovalni prostor. Namesto črte od koder se mečejo puščice je postavil mize, ki pa so predstavljale oviro za dober in sproščen met. Truda je dala tudi naslednjo izjavo o letošnjem tekmovanju. »Brez vsake zveze je to, ker skušamo nadomestiti manjkajoče v vseh disciplinah, v katere so se naše tek- Naše tekmovalke: Lela Jovičevič, Ivica Kangler, Sonja Rahne in Truda Jamnik Vladimir Kralj, ki je tekmoval v namiznem tenisu pa je dal naslednjo izjavo za naše glasilo: »Bil sem na prvih igrah. Bile so pravo doživetje, morda tudi zato, ker so bile prve, prve po odločitvi, da jih sploh bomo organizirali. Organizacijsko, tekmovalno, sama priprava na tekmovanje in vzdušje naše tekmovalne Skupine je bilo v primerjavi s tem, kar doživljam tu, izredno. Te, tretje igre so organizacijsko nedorečene. Pri nekaterih naših tekmovalcih pa sem opazil tudi precej neresnosti. Taki ne bi smeli biti, čeprav je splošna organizacija slaba. Neresnosti pri tekmovanju je delno kriva slaba pred- 55 Naša ekipa, ki nam je priborila edini pokal in prvo mesto v teku na 1000 m: Stupar, Letič in Botanič Remzo. Tik pred odhodom smo se pred hoteli »SOLARIS« pri Šibeniku še enkrat fotografirali — za spomin Od naših tekmovalcev bi morali terjati več discipline in bolj športno obnašanje. Tudi veseli del spada na tako srečanje, toda ne vsak večer. Veselica je lahko samo na zaključku tekmovanja, sicer 100-odstotno vpliva na doseganje slabših rezultatov. Organizacija iger ni bilo dobra. Tudi mi bi morali imeti s seboj takšnega športnega referenta, ki bi skrbel za naše tekmovalce.« Med tekmovanjem je bila organizirana tudi »okrogla miza« na temo združevanja dela in sredstev v naši dejavnosti. Prostor, priprav- movalke prijavile. Tudi ne moremo biti povsod, ker so nekatere discipline istočasno. Toda, če ne bi šle tekmovat kjer smo se prijavili, že pred tekmovanjem, bi tam zgubili vse točke, tako pa smo le priborile Dinosu kakšno točko. Ali se takšne situacije zavedajo tiste, ki so se prijavile, pa potem niso prišle. Zaradi njih imamo me sedaj vse mišice vnete. To je prehud napor. Poleg tega je bilo letos tekmovanje slabo organizirano, kar na nas, ki smo same, še slabše deluje. Lansko leto nam je -na primer Mancini vsem že zjutraj povedal kdaj in kje imamo kakšno tekmovanje. Zato smo bile bolj sproščene in dosegale boljše rezultate. Če bi vedela, kako bo tu, v Šibeniku, sploh ne bi prišla.« hodna priprava. Posebno vprašanje je naša ženska skupina zato, ker ni kompletna, taka kot smo jo prijavili. Ne morem si predstavljati zaradi kakšnih razlogov so nekatere odpovedale sodelovanje tako-rekoč v zadnjem trenutku. Če upoštevamo kakovost tekmovalnih ekip drugih delovnih organizacij in željo vsakega pravega športnika, da se bori v vsakih pogojih, menim, da smo tudi mi dali vse od sebe za čimboljšo uvrstitev naše delovne organizacije. Iz te ocene izključujem tiste, ki so vzeli te igre samo kot veliko priložnost za medsebojno spoznavanje, pri tem pa pozabili na borbenost in odgovornost, ki jim je bila zaupana s tem, da so bili izbrani za člane naše tekmovalne skupine.« Izjava Leona Malešiča o letošnjih delavskih športnih igrah v Šibeniku: »Mislim, da tako velikih iger nima pomena organizirati vsako leto. Bile naj bi vsako drugo leto. Vmes naj bi športniki bolj zavzeto trenirali, tekmovalne skupine pa naj bi se ustanavljale na podlagi poštene in stroge selekcije. Do merjenja sil na selekcijskem tekmovanju bi morale sodelovati vse naše delovne enote, poslovalnice in obrati. ljen za to posvetovanje, je bil presenetljivo dobro zaseden. Na posvetovanju so sodelovali tudi predstavniki zveznega sindikalnega sveta. Prave razprave pa ni in ni hotelo biti. Prenekateri govorniki so razpravljali o drugih problemih, skoraj noben pa ni hotel komentirati vsebine osnovnega referata. Sicer pa je povsem zgrešen načrt, da bi na takem srečanju prišlo do konfrontacije mišljenj. Večji uspeh bi bil, če bi organizatorji pripravili nekaj referatov o določenem vprašanju, razmišljanje o vsebini povedanega pa prepustili udeležencem za konfrontacijo v vsakodnevni praksi in za načrte v prihodnosti. S. K. SEZNAM TEKMOVALCEV !N TEKMOVALK ZA DELAVSKE ŠPORTNE IGRE »INOT 79« V ŠIBENIKU Vseh jih je bilo 32, prijavilo pa jih je 37. MOŠKI:: Beribak Anton iz Brežic Blaževič Hasim iz Ljubljane Botanič Dedo iz Ljubljane Botanič Remzo iz Ljubljane Botanič Rifet iz Ljubljane Brinar Franc iz Trbovelj Hajredini Hajredin iz Ljubljane Herle Bojan iz Trbovelj Jamšek Janez iz Ljubljane Kampuš Drago iz Bohove Klančišar Franc iz Trbovelj se Poje Jože iz Ljubljane Premrl Franc iz Kočevja Rakipov D jemal iz Ljubljane Srakar Miha iz Ljubljane Straham Jože iz Novega mesta Stupar Stevo iz Ljubljane Slivar Vahid iz Ljubljane Vertelj Milan iz Kočevj a Voj in Djuro iz Ljubljane ŽENSKE: Jamnik Truda iz Bohove Jovičevič Lela iz Ljubljane Kramar Jože je tekmoval v rezanju železa Kangler Ivanka iz Bohove Rahne Sonja iz Ljubljane Iz različnih vzrokov ise športnih iger v Šibeniku niso udeležili naslednji prijavljene!: Štih Viktor in Šivic Marjan ter Meden Cvetka, Omahen Bojana in Novak Olga. Korene Janko iz Ljubljane Kozarič Izet iz Trbovelj Kralj Vlado iz Ljubljane Kramar Jože iz Ljubljane Kravcar Rafael iz Ljubljane KAKO SMO SE UVRSTILI V ŠPORTNIH DISCIPLINAH NA TRETJEM DSI »INOT 79« V ŠIBENIKU Letič Rifet iz Ljubljane Luzar Slavko iz Novega mesta Paternoster Janez iz Ljubljane Petrovič Dragiša iz Ljubljane V skupni uvrstitvi moških in žensk smo dosegli 7. mesto med 15 delovnimi organizacijami — udeleženkami iger. Prva je bila UNIJA ZAGREB s Po končani tekmi v namiznem tenisu: Vlado Kralj in Janez Jamšek 210 točkami, mi pa smo dobili 123 točk. V skupni uvrstitvi samo moških ekip smo dosegli 6. mesto. Prva je bila INOS BEOGRAD s 150 točkami, mi pa smo dobili 100 točk. V skupni uvrstitvi samo ženskih ekip smo dosegli 9. mesto med 12. ekipami. Prva je bila UNIJA ZAGREB s 68 točkami, mi pa smo dobili 23 točk. V malem nogometu smo bili predzadnji, to je 12. mesto. Tekmovalo je 13 ekip. Igrali smo dvakrat. Dali smo 3 gole, dobili pa 18. V rokometu je tekmovalno 8 ekip. Zasedli smo 4. mesto. Igrali smo 3 tekme. Dve smo dobili. Dali smo 23 golov, dobili 21. V vlečenju vrvi je tekmovalo 12 ekip. Zasedli smo 3. mesto. Prva je bila Unija Zagreb, druga pa Otpad Split. Premagali smo ekipo iz Novega Sada in Siska, nas pa je premagala ekipa iz Splita. V šahu nam pripada predzadnje mesto, to je 14. Prvi je INOS Beograd, zadnjiz pa OTPAD Split. V odbojki nismo sodelovali. Tekmovalo je 7 ekip. V namiznem tenisu smo med 12 ekipami dosegli 8. mesto. Prva je An-grosirovina Tuzla. Tekmo z Obnovo Osijek smo dobili s 3 :2, s Trgosiro-vino Sarajevo smo izgubili s 1:3, prav tako tudi z UNIJO Zagreb. V skoku v daljavo nismo sodelovali. Tekmovalo je 7 ekip. V teku na 1000 m smo kot ekipa dosegli 1. mesto in 83 točk. Tekmovalo je 11 ekip. Med posamezniki je bil naš iLetič Rifet tretji. V metanju krogle (moški) ,smo kot ekipa dosegli 4. mesto -med osmimi ekipami. Med posamezniki je bil naš Botanič Rifet sedmi e metom 9,56 m. V streljanju z zračno puško smo kot ekipa dosegli 7. mesto med 15. ekipami. Dobili smo 165 točk, najboljši, INOS Beograd pa 223 točk. Med posamezniki je bil naš Bratkovič Slavo prav tako sedmi z 71. točkami. V plavanju smo bili kot ekipa peti, med devetimi ekipami. Med prvimi osmimi najboljšimi posamezniki ni bilo nobenega našega. V kegljanju (moški) smo dosegli 2. mesto med 12. moštvi. Podrli smo 286 kegljev, prvi, najboljši, METIS iz Reke pa je podrl 322 kegljev. V plavanju (ženske) nam pripada zadnje, to je 7. mesto. Med desetimi najboljšimi posameznicami je naša Jamnik Truda, deveta. V streljanju z zračno puško (zenske) smo tudi dosegli zadnje mesto, to je deseto. Enajsto mesto, zadnje, smo dosegli tudi v pikado tekmovanju (ženske). V metanju krogle je tekmovalo 9 ženskih ekip. Kot ekipa smo dosegli 7. mesto. v teku na 600 m (ženske) smo med sedmimi ekipami dosegli tretje mesto. V kegljanju (ženske) nismo tekmovali. V skoku v daljavo (ženske) imamo zadnje, to je 10. mesto. REZULTATOV V PROIZVODNIH DISCIPLINAH ŠE NISMO PREJELI. V ŠPORTNIH DISCIPLINAH SMO DOSEGLI: — eno prvo mesto in dobili pokal (tek na 1000 m — moški), — eno drugo mesto (kegljanje), — dve tretji mesti (vlečenje vrvi — moški in tek ina 600 m — ženske). -I- NOVO LJUBLJANSKO SKLADIŠČI] BO V INDUSTRIJSKI CONI na Črnučah Prostor za novo ljubljansko skladišče smo dobili .kakšnih 8 km daleč od strogega centra Ljubljane — na Črnučah, blizu ceste Ljubljana—Maribor. Nedavno je bil v Ljubljani razgovor o izgradnji objektov na tej lokaciji. Iz zapisnika s tega sestanka povzemamo, da se bo novo skladišče gradilo v dveh fazah. Objekti so označeni z A in B. A so proizvodno-skladišč-ni objekti, B pa pisarniški, garderobni, sanitarni in drugi prostori. Za A objekte so že sklenili naročiti glavni projekt. Objekte B se bo gradilo v drugi fazi. V objektih A in B bosta imela prostore Poslovalnica Ljubljana s skladiščem TOZD POS in Tekstilni obrat Ljubljana TOZD RET. Začetek gradnje bo leta 1980. Celotnega zazidalnega zemljišča imamo 30.000 dvadratnih metrov. -t- (Nadaljevanje s str. 11) Zvedeli smo, da potekajo široke akcije za osveščanje prebivalcev z edinim namenom, da bi že na izvoru ločili papirne odpadke od ostalih. Osveščanje in prepričevanje slonita na dejstvu svetovanega pomanjkanja goriv in na zaskrbljujočem zmanjševanju surovinskih virov. ZAKLJUČEK Strokovno študijsko potovanje smo zaključili četrti dan v poznah nočnih urah, po štiriurnem sedenju v avionu, polni vtisov s potovanja, ki smo jih urejali skupaj in vsak za sebe. Skupna ugotovitev šestih potnikov iz DO Dinos je, da so podobna potovanja potrebna, saj se srečujemo z razvojem tehnologije, ki nam daje vsakdanji kruh, skupnosti pa odpadke, predelane v sekundarne surovine. Meni osebno pa je potovanje pomenilo še nekaj več; vključevanje v življenje Dinosa, spoznavanje sodelavcev in hitro spoznavanje problematike dejavnosti, torej tistega, kar ste in kar bomo Dinosovci doživljali v svojem razvoju. Rafael Kravcar IZVOLJENI DELEGATI V DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE DINOS LJUBLJANA Volitve so bile 18. septembra 1979 in sicer v Ljubljani, Kranju, Novi Gorici, Novem mestu, Kopru, Brežicah, Celju, Mariboru in Bohovi. Vseh volilnih upravičencev je bilo 503, volilo pa jih je 435, to je 81 °/o. Najboljša udeležba volilcev je bila v Novi Gorici in sicer 96 °/o, najslabša pa v Bohovi in sicer 77 °/o. Na kandidatni listi je bilo 29 kandidatov, na podlagi števila glasov pa so bili v 17-članski delavski svet delovne organizacije DINOS LJUBLJANA izvoljeni naslednji delegati: IZ TOZD POS — 9-CLANSKA DELEGACIJA BERNJAK ALOJZ, šofer iz Celja, JAKŠE JOŽICA, blagajničarka iz Novega mesta, JENKO FRANC, vodja poslovalnice v Kranju, KUŠAR IVAN, vodja poslovalnice v Mariboru, NAGLIC MAKS, vodja poslovalnice iz Slov. Konjic, REBRAČA STANE, poslovodja komerc. biroja v Ljubljani, VIRŠCEK ANDREJ, komercialist iz Ljubljane, RADANOVIC FRANC, pomočnik vodje poslovalnice v Brežicah, BOGOŽALEC MILAN, šofer iz Trbovelj. IZ TOZD RET — 4-CLANSKA DELEGACIJA BARLE MARIJA, administratorka iz Ljubljane, JANIČ ANA, vodja izmene v Ljubljani, OBLONŠEK JANEZ, šofer iz Bohove, ZOREC BOJAN, komercialist iz Bohove IZ DELOVNE SKUPNOSTI — 4-CLANSKA DELEGACIJA KURENT REZKA, referentka za poravnavo obveznosti, KURENT FRACIŠKA, referentka za osnovna sredstva PETERNEL NEŽKA, knjigovodkinja ŠUŠTERŠIČ MIRA, vodja finančnega knjigovodstva. MOČNO PODJETJE (Nadaljevanje in konec) Po prihodu Mirka Jermana, narodnega heroja in predsednika občinskega odbora ZZB NOV občine Ljubljana Bežigrad ter Borisa Burdycha, podpredsednika skupščine občine Ljubljana Bežigrad s predstavniki Dinosovih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v Novo mesto, na skladišče naše poslovalnice, je bil organiziran obhod skladišča in ogled demonstracije stiskanja karoserije starega avtomobila s stiskalnico ARNOLD, katero smo pravzaprav želeli pokazati gostoma. Demonstracija je potekala tako: samohodni nakladalec je dvignil karoserijo, nato pa jo je položil na plato stiskalnice tako, da jo je lahko pokrov stiskalnice takoj približno eno tretjino odrezal in stisnil v odprtino stiskalnice. Nato je dvi-galist še dvakrat pomaknil ostanek karoserije nad odprtino in avtomobila ni bilo več. Na drugi strani stiskalnice smo potem videli le razmeroma majhen paket stisnjene pločevine, ki je malo pred tem predstavljala karoserijo večjega osebnega avtomobila. Celotno skladišče je bilo vzorno urejeno, da ne rečemo pometeno. Vsi delavci so delali tako, da je bilo čutiti utrip, kot ga občutiš v dobro organizirani proizvodni delovni organizaciji. To, koliko je naša dejavnost trgovina in koliko proizvodnja, je tudi bilo predmet razgovora v novomeški poslovalnici. V dokaz, da smo bolj proizvodnja kot trgovina, smo vzeli primer Železarne Jesenice. Če ne bi bilo Dinosa in Surovine, bi železarna morala imeti svojo delovno organizacijo za pripravo odpadnih surovin. Mi smo prepričani, da železarni še na misel ne bi prišlo, da se ukvarja s trgovsko dejavnostjo. Potem je Jerman, ob ugotovitvi, da odpadki ne nastajajo samo v delovnih organizacijah, vprašal, koliko koristnih odpadkov novo-meščanski Dinos zajema v krajevnih skupnostih oziroma v vaseh in zaselkih? Novomeški poslovodja, tovariš Hočevar mu je odgovoril, da kar precej, toda še več jih bodo zajemali, ko se bo še več krajevnih skupnosti zavzelo za čisto okolje na svojem območju. Povedal je, da je mladina Črnomlja očistila nekaj okoliških vasi in, da so v Črnomlju že organizirali odvoz kosovnega odpadnega materia- la. Zasluženi denar je mladina porabila za šolske izlete. Pogovor pa je načel tudi vprašanje do kdaj bo naša miselnost taka, da bo računala na plačilo za odpadni material zbran na primer v akciji čiščenja okolja. Ta material je praviloma tako malo vreden, da ne prenese nobene odkupne cene, ker so stroški priprave in predelave v sekundarne surovine večji, kot je prodajna cena takšnega blaga. Celo prevoz na skladišče je prevelik strošek za tak material. Vsekakor bodo prišli časi, ko bo v interesu družbe, da bo plačala odvoz materiala, ki onesnažuje okolje. V razpravo je zopet posegel tovariš Burdych, ki ga je zanimalo, če Tovarna časopisnega papirja v Krškem res uvaža tudi star papir za proizvodnjo novega in sicer 40 °/o, kolikor vsega porabi. Zanimalo ga je, če ne bi bil doma, s posebnimi akcijami zbran papir, cenejši. Odgovora si nisem zabeležil, pač pa sem imel v beležnici zapisano, da je imel naš direktor lansko leto v tej tovarni referat in sicer na jugoslovanskem simpoziju o pro- izvodnji papirja. Govoril je o rezultatih in problemih zbiranja starega papirja in o tem, da ga s primerno organizacijo in družbeno podporo lahko zberemo več. Vsega proizvedenega papirja pač ni mogoče zbrati in vrniti papirni industriji, ker ga na primer veliko ostane tudi v knjigah, toda veliko več ga bomo lahko zbrali takrat, ko se bo miselnost ljudi, ko se bo odnos ljudi do koristnih odpadkov spremenil. Gre za tako imenovano kulturo zbiranja koristnih odpadkov. K takšni kulturi spada na primer tudi to, da človek ne odlaga vseh odpadkov v en koš, da na primer loči celofan od papirja in vrže vsak kos v posebne in v te namene pripravljene vreče. Potem je pogovor zajel vprašanja kako družba vrednoti našo dejavnost, kadar iščemo lokacije za nova skladišča ali za preselitev skladišč. Sicer pa je razgovor potekal o celjskem primeru. V Celju nikakor ne moremo dobiti nove lokacije za skladišče, čeprav na sedanji lokaciji ne bomo mogli ostati. V Celju zakaj? Kdo bi vedel, morda zaradi tega, ker je pred dobrima dvema letoma, ko je imel Dinos v. d. direktorja, Surovina napovedovala razpad Dinosa in priključitev k Surovini. Za trenutek se je tu pogovor nagnil na šaljivo plat. Predstavnik sindikata se je namreč spomnil, je tudi skladišče mariborske Surovine, ki bo tudi moralo zapustiti sedanjo lokacijo in se preseliti na novo. Kaže, da celjski občinski ljudje niso pripravljeni odobriti dveh lokacij za zbiranje in prede- lavo odpadnih surovin. Njihove odločali, kdo je za to, da Kralj simpatije so na strani Surovine. In kandidira za direktorja. Na vpra-kako je bilo na sestanku, ko so sanje, kdo je za Kralja, je zavla- Del uradnega razgovora z Jermanom in Burdychom je potekal tudi v sindikalni sobi novomeške poslovalnice dala popolna tišina, ko pa se je predsednik popravil in vprašal, kdo je za tovariša Kralja, so vsi dvignili roke. Kmalu potem se je pogovor v dobrem razpoloženju končal. Obisk dveh občinskih mož, enega predvsem vojaka-borca in politika, drugega pa predvsem gospodarstvenika in politika, nam bo ostal v lepem spominu. Ob tem uspelem obisku pa se nam poraja želja, da bi nas obiskali tudi drugi odgovorni občinski možje in se seznanili z našimi uspehi in težavami. Stane Koman Kazni za ozde, ki bodo uničevali odpadke V BiH bodo uporabljali tudi odpadni material, ki ga ni moč uporabiti kot sekundarno surovino SARAJEVO, 23. oktobra (Tanjug) - Odpadnega materiala v trdnem, tekočem in plinastem stanju, ki ostane po proizvodnem procesu in ki ga ni moč uporabiti kot sekundarno surovino, v prihodnje v Bosni in Hercegovini ne bodo več zavrgli ali zakopavali. Odpadke bodo odbrali in jih znova uporabili pri predelavi ali dali v promet, za kar bodo skrbele organizacije, ki ustvarjajo ta material, in prometne organizacije. Tako predvideva osnutek republiškega zakona BiH; drugega te vrste v naši državi. V nasprotju s Slovenijo, ki je s podobnim zakonom' dala primat ravnanju z odpadki,-da bi zavarovala človekovo okolje, pa so v Bosni in Hercegovini ta material obravnavali z gospodarsko-.ekonomske plati; tako naj bi posredno uredili, polepšali in zavarovali človekovo okolje. Osnutek zakona BiH navaja tudi vrste materialov, katerih odpadke je mogoče uporabiti. Gre za odpadke vseh vrst kovin, zlitin, papirja, gume, stekla, olja ; lesa, volne, bombaža, lanu. plastike, živalske dlake, kosti, rpgov in kože.. Za neupoštevanje tega zakona v BiH so predvidene visoke kazni. S 50.000 dinarji: bodo-kaznovali na primer organizacije združenega dela, .ki uničujejo odpadli material oziroma ga ne odbirajo, za posameznike pa bodo kazni predvidoma znašale do 10.000 dinarjev. Naša država porabi za uvoz starega železa vsako leto 800 milijonov dinarjev, za star papir 150 milijonov dinarjev, veliko sredstev pa je namenjenih tudi za uvoz drugih odpadkov, ki jih doslej niso organizirano zbrali po naših delovnih organizacijah in občinah. Objavljeno v Delu, 24. 10. 1979 (paket cezecane tjcane >>cbane6 in tulci čS4b« Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom »Danes in jutri 84«, saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu. Znanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah, glede na nov način preskrbe in prehrambene navade nezadostne, in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane družin v izjemnih situacijah. Temeljni element, ki izhaja iz načel NOB in daje celovitosti sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen poudarek, je človek, delavec in občan, edini, ki se lahko v organiziranih in pripravljenih akcijah bori tudi proti moderni vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sposobnostjo tudi največje elementarne stihije. Vsebina paketa rezervne hrane »Danes in jutri 84« omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini 7 dni X 3 obroke X 4 osebe = = 84 obrokov z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C. Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe tako po kalorični kot nutri-tivni plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij in vsebuje 55 g beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična vrednost povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma. Paket bo v vsakdanjem življenju tudi nekakšen regulator med zalogami prehrambenih artiklov, predvsem v dnevih lco nakup v trgovini ne bo mogoč, oziroma ko bo družina potrebovala hitro in enostavno pripravljen obrok, pa tudi na izletih in taboren ju. Paket tehta 25 kg. Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako, da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala. Cena paketa je 1.050,00 din, cena izdelkov v paketu pa je za približno 20 % nižja od maloprodajnih cen. Da bi. delovnim ljudem in občanom poenostavili nakup paketa »Danes in jutri 84« sta Zveza sindikatov in SZDL, kot temeljna nosilca in politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolinska možnost obročnega plačevanja paketa. Tako bo Zveza sindikatov kot najširši družbenopolitični dejavnik delovnih ljudi konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delavcem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnovne organizacije v vsaki TOZD bodo evidentirale kupce in poskrbele za brezobrestno obročno plačevanje (4 obroki). Obroki se bodo odplačevali, kot vsi ostali načini kreditiranja pri izplačilu osebnih dohodkov. Vsaka TOZD bo za svoje delavce jamčila, da bodo obroki v predvidenem času odplačani. Drugi način pa bo potekal preko direktnega naročila in plačila pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni. Prijave in potrebe pa zbira tudi neposredno TOZD Slovenj Gradec, Francetova 17, tel. 062 - 841 551, ali HP Kolinska odd. Gastro, Ljubljana, Nazorjeva 12, tel. 061 - 24 614. SKLEPI 1. SEJE DELAVSKEGA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB DO DINOS LJUBLJANA Prva seja DS skupnih služb novega mandata je bila 9. oktobra 1979, v Ljubljani. Na dnevnem redu je bilo .12 točk. Na seji so bili prisotni naslednji delegati: Bajželj, Filoni, Ga-rič, Hribar, Jenko, Korene, Krassnig in Rozina. Upravičeno je bila odsotna Rauterjeva. KONSTITUIRANJE DELAVSKEGA SVETA Volilna komisija je ugotovila, da je od ll kandidatov bilo za člane delavskega sveta izvoljenih 10. Zato so člani DS sklenili razpisati nadomestne volitve za manjkajočega člana in sicer v 60 dneh. NOVI PREDSEDNIK IN NAMESTNIK DS DELOVNE SKUPNOSTI Delavski svet je na predlog političnih organizacij delovne skupnosti oziroma delovne organizacije razpravljal in izvolil za predsednico delavskega sveta delovne skupnosti MARIJO ROZINA, ki je bila predsednica tudi doslej. Za namestnico pa je izvolil ALENKO BAJŽELJ. I)A NE BI PREKORAČILI FOND DELOVNIH UR so se člani DS strinjali, da delavcem delovni skupnosti ne bo treba delati v soboto 10. novembra 1979, kakor so sklenili letos januarja meseca in sicer zato ne, ker so delali v soboto 29. seplembra 1979, ko je bila akcija NNNP. J.L Naša rokometna ekipa: Blaževič, Rakipov, Vertelj. Stojijo: Poje, Paternoster, Beribak, Kralj in Srakar. Šah. Luzar in Petrovič DELOVNI C AS IN OTROŠKI VRTEC Stanka Zajc stanuje kakšnih 12 km izven Ljubljane, otroka, 'ki ga ima v vrtcu, pa mora vzeti iz vrtca vsako popoldne ob 15. uri in 15 minut. To pa ji ni mogoče storiti ob sredah, ko so delovne ure d,o 16. ure. DS je odobril njeno prošnjo, da bi tudi ob sredah delala do 14 ure. Manjkajoče ure bo morala nadomestiti prvo soboto v mesecu. OSNUTEK SMERNIC za izdelavo srednjeročnega plana 1981 do 1985, ki ga je pojasnil Janez Ramovš, je dal DS v javno razpravo na zbore delavcev do 10. novembra 1979. KOMISIJA BO PROUČILA PRITOŽBE Na odločbe o delitvi osebnih dohodkov se je pritožilo 8 delavk delovne skupnosti. Ker se pritožbe ne morejo rešiti brez proučevanja je DS imenoval 3-člansko komisijo z nalogo da ugotovi, če pritožbe vsebujejo vse elemente na osnovi katerih bi lahko članii delavskega sveta odločali o upravičenosti posamezne pritožbe. NADURE ZA IZDELAVO 9-MESECNEGA OBRAČUNA Predlog je dal odbor za delovna razmerja delovne skupnosti. Delavski svet je odobril največ 400 nadur za izdelavo 9-mesečnega obračuna DO Dinos in obeh TOZD. ODOBRENO POTOVANJE V TUJINO Na Dunaju, v firmi ARNOLD, se je bilo potrebno dogovoriti o času dobave stiskalnice Arnold in njenih rezervnih delov za poslovalnico Maribor. DS je direktorju Vladimirju Kralju, za izvršitev te naloge odobril dvodnevno potovanje na Dunaj v oktobru mesecu. Naša ekipa za mali nogomet: Brinar, Herle, Kampuš, Rakipov. Spredaj: Haj-redini in Klančišar Ekipa, ki nam je priborila II. mesto v kegljanju: v sprednji vrsti: Beribak, Rakipov, Paternoster in Jamšek. V zadnji vrsti: Poje, Premrl, Kravcar in Vertelj. DOLOČITEV VREDNOSTI TOČKE ZA OD Na predlog oddelka za obračunavanje osebnih dohodkov je DS sprejel sklep, da je po uvedbi novega točkovnega sistema po metodologiji »A«, od 26. 8. 1979 pa do konca leta 1979, vrednost točke za osebne dohodke po O, 276423. MED PRESTAJANJEM KAZNI NE BO DELAL J. P. je v tepežu storil kaznivo dejanje še preden je nastopil delo pri Dinosu. Zdaj je moral na prestajanje kazni. DS je najprej sprejel sklep, da zaprosi upravo zaporov, da bi J. P. med prestajanjem kazni delal svoje delo v Dinosu. Ker pa ni pravočasno prišel na prestajanje kazni je DS prvotni sklep preklical. Naša ekipa za vlečenje vrvi (pa&ebne n&&&Letne aa§clLnlce (J)(9LniCLg,a£m& £lm a ptaaicnem b&£u PIONIRJI, MLADINA, DELOVNI LJUDJE IN OBČANI SLOVENIJE SE ŽE VSA LETA PRIDRUŽUJEMO NAPOROM NAPREDNIH, DEMOKRATIČNIH IN MIROLJUBNIH SIL PO SVETU V AKCIJAH SOLIDARNOSTI IN PODPORI NARODOM, KI BIJEJO PRAVIČEN BOJ ZA SVOJO NACIONALNO NEODVISNOST IN OSVOBODITEV IZPOD IMPERIALIZMA, KOLONIALIZMA, RASIZMA IN VSEH DRUGIH OBLIK NACIONALNEGA ZATIRANJA IN PODREJEVANJA. NA TEH OSNOVAH IN OB MEDNARODNEM LETU OTROKA, JE KOORDINACIJSKI ODBOR ZA POMOČ ŽRTVAM IMPERIALISTIČNE AGRESIJE IN NARODNOOSVOBODILNIM GIBANJEM PRI PREDSEDSTVU RK SZDL SLOVENIJE, LETOS PONOVNO IZDAL NOVOLETNE VOŠČILNICE, KI JIH JE IZBRALA POSEBNA KOMISIJA. V OKVIRU AKCIJ OB MEDNARODNEM LETU OTROK JE ODBOR IZDAL TUDI VEČBARVNO ZNAČKO »SOLIDARNOST«, PREMERA 4 CM. ODBOR PRIPOROČA ZARADI LAŽJE IN CENEJŠE DISTRIBUCIJE VOŠČILNIC, NAROČILA KOMPLETOV 10-ih ČESTITK S PRILOŽENO ZNAČKO. CENA KOMPLETA JE 70,00 DIN, POSAMEZNA ČESTITKA PO 7,00 DINARJEV. NAROČILA SPREJEMA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 16, OD OSNOVNIH ŠOL, KOORDINACIJSKI ODBOR ZA POMOČ ŽRTVAM IMPERIALISTIČNE AGRESIJE IN NARODNOOSVOBODILNIM GIBANJEM PRI RK SZDL SLOVENIJE, LJUBLJANA, KOMENSKEGA 11, PA OD DELOVNIH ORGANIZACIJ, USTANOV, OO ZSMS IN SREDNJIH ŠOL. VOŠČILNICE BODO NA VOLJO OBČANOM OD 15. NOVEMBRA V VSEH KNJIGARNAH MLADINSKE KNJIGE IN ZALOŽBE BOREC, ZA PREJETE VOŠČILNICE PO DOBAVNICAH NAKAŽITE DENAR NA ŽIRO RAČUN KOORDINACIJSKEGA ODBORA ŠT. 50101-789-93102 LJUBLJANA, KOMENSKEGA 11, TEL. 313 065. DENARNA NAGRADA ZA OBJAVLJENE PRISPEVKE Z nedavnim sprejetjem pravilnika o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila naše delovne organizacije je bila sprejeta tudi denarna nagrada za objavljene prispevke in sicer: — Za članek s tehtno in izvirno vsebino je denarna nagrada najvišja. Za vsakih 30 tipkanih vrstic — 120 din. — Za prispevke v obliki reportaže ali intervjuja, za vsakih 30 tipkanih vrstic — 110 din. — Za prispevke v katerih poročamo, kako je kakšna stvar potekala, za vsakih 30 vrstic — 95 din. — Tudi za fotografije, risbe in ugankarske risbe je določena nagrada in sicer: — za fotografijo objavljeno na prvi strani 135 din, — za fotografijo, ki se ji lahko reče, da je umetniška — 110 din, — za navadne objavljene fotografije po 67 din, — za fotoportrete — 27 din, — za risbe — 80 din, za grafikone — 27 din, za enigmate in aforizme po 47 din in za vsak kvadratek križanke po 2 din. Preračunajte in videli boste, da vam bo trud in strošek poplačan. Že z eno objavljeno fotografijo na primer, si boste povrnili stroške za celoten film. Uredništvo Narod, ki zatira druge narode, sam ne more biti svoboden. MARX Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Parmova 33, v 560 izvodih. Glasilo ureja uredniški oubor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Tisk tiskarna Tone Tomšič Ljubljana.