Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/197 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L6-9052 Naslov projekta Leksika in potek izoleks v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem Vodja projekta 23441 Matej Šekli Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 3.600 Cenovni razred B Trajanje projekta 07.2007 - 06.2010 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke 8206 Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju - Slowenisches Wissenschafts Institute in Wien Družbenoekonomski cilj 10. Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega obveščanja 1.1. Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 10. Naziv Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega obveščanja 2. Sofinancerji2 1. Naziv Osterreichische Akademie der Wissenschaften, Balkan-Kommission Naslov Dr. Ignaz Seipel-Platz 2, A-1010 Wien, Avstrija 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Ocenjujemo, da je bil program raziskovalnega projekta v celoti realiziran, kar je tudi pripeljalo do realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev. Izpeljane so bile predvidene faze za izdelavo slovarja in jezikovnih kart: že zbrano in po določenih kriterijih urejeno gradivo v kartoteki za izdelavo slovarja je bilo dopolnjeno s podatki o krajevnem izvoru; gradivo za izdelavo kart, ki izhaja iz dveh virov - vprašalnih listkov in tonskih posnetkov - je bilo izpisano in sistematizirano na podlagi poknjiženja poimenovanj in glede na že obstoječo mrežo krajev, na podlagi česar so bili izdelani indeksi za vnos gradiva na karte. Za uresničevanje obeh ciljev, slovarskega in lingvisti čnogeografskega, smo vpeljali vnašalni sistem ZRCola, ki je bil v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU predvsem za potrebe slovarja dopolnjen z novimi znaki. 1. Slovaropisni cilji Izdelava slovarja je poteka po že ustaljenem postopku: izpis gradiva iz listkovne kartoteke z določitvijo pomenskih polj in navedbo derivatov in sinonimov, sistematičen izpis in transliteracija gradiva na podlagi zastavljenih slovničnih kriterijev v oblikovnem razdelku, nato citatna navedba izbranih primerov rabe izhodiščnega leksema v kontekstu ter besednozvezni in frazeološki razdelek z morebitnimi kontekstualnimi primeri. Nazadnje je bila preverjena in zabeležena pojavitev izhodiščnega leksema v relevantnih leksikografskih virih. Po koncu teh faz je bilo gradivo s terenskimi raziskavami dopolnjeno z morebitnimi novimi pomeni, derivati in sinonimi ter opremljeno z ustreznimi kazalkami. Sledile so še korekture slovarskega besedila. Ugotavljamo, da smo pri izdelavi slovarja v celoti slediti prvotnim natančnim strogo določenim znanstvenim kriterijem za izdelavo slovarja, zastavljenim v okviru projekta Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, katerega delno nadaljevanje je projekt Leksika in potek izoleks na avstrijskem Koroškem. Prvotni zasnovi slovarja smo sledili tudi pri končnem oblikovanju oz. pripravi besedila za tisk. 2. Lingvogeografski cilji Za izdelavo leksično-besedotvornih kart je bilo vzpostavljeno sodelovanje z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU: najprej je bila izdelana digitalna osnovna karta na podlagi že obstoječih mreže krajev in osnovne karte, ki pa je v preteklih letih omogočala le izredno zamudno ročno kartografiranje gradiva. Vzpostavili smo način sistematizacije indeksiranega gradiva, ki omogoča digitalno kartografiranje gradiva za jezikovne karte v sistemu GIS (Geografski informacijski sistem). Na podlagi kartografiranega gradiva so bili izdelani jezikovnogeografski komentarji z etimološko analizo poimenovanj, opisom zemljepisne razširjenosti, analizo vključenosti poimenovanj v širši slovenski jezikovni prostor in upoštevanjem širšega kulturnozgodovinskega ter sociolingvističnega konteksta obravnavane predmetnosti. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Ocenjujemo, da so bili realizirani vsi zastavljeni raziskovalni cilji. Za tisk sta bila po v 3. točki opisanem programu pripravljena dva zvezka (6. in 7.) slovarja Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. Zvezka sta doslej količinsko najobsežnejša zvezka slovarja v seriji. 6. zvezek (iztočnice na kd-kv) je tudi že izšel leta 2009 v okviru založbe sofinancerja projekta, Avstrijske akademije znanosti [COBISS.SI-ID: 16146945], pri kateri so izšli tudi vsi dozdajšnji zvezki in pri kateri bo predvidoma izšel tudi 7. zvezek (L-Mi). Iztočnice z začetnicami Mn-Na, tudi ustrezno slovarsko obdelane v okviru programa in ciljev projekta, so zaradi količinske omejitve strani posameznega zvezka pripravljene za izdajo v naslednjem zvezku slovarja. 6. zvezku sta priloženi barvni jezikovni karti s poimenovanji za krompir in koruzo, 7. zvezku pa karte s poimenovanji za gozd, kositi in kosec (za slovenska narečja na avstrijskem Koroškem). Te karte so bile izdelane kot realizacija lingvističnogeografskega cilja projekta po fazah in s sodobnimi računalniškimi orodij, opisanimi in navedenimi v 3. točki poročila. Komentarji h petim kartam so bili izdelani in večinoma tudi že predstavljeni na slavističnih simpozijih in objavljeni (koruza, krompir, gozd) v zadevni slovenski in tuji znanstveni literaturi (prim. 6. točko, Znanstveni rezultati projektne skupine), kar je tudi ustrezno navedeno ob slovarju priloženim kartam. Izdelana digitalna osnovna karta in vzpostavitev načina za digitalno kartografiranje gradiva v sitemu GIS, s tem pa občutna ekonomizacija dela pri izdelavi jezikovnih kart v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika, sta omogočili izdelavo bistveno večjega števila jezikovnih kart, kot smo lahko predvideli ob zastavitvi raziskovalnih ciljev projekta. Tako je bilo kartografirano gradivo za nadaljnjih 35 jezikovnih kart, kar je omogočilo širšo interpretacijo tudi že komentiranih petih jezikovnih kart. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Program raziskovalnega projekta se ni spreminjal. V letu 2008 se je zamenjal vodja projekta, in sicer prof. dr. Vere Smole z dr. Matejem Šeklijem, ker je Veri Smole 30. 9. 2008 poteklo delovno razmerje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Sprememba vodje projekta je predstavljala njegovo organsko nadaljevanje in ni vplivala na njegovo vsebinsko izvedbo. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO KARNICAR, Ludvik: Diatopische Synonymie fur die Kartoffel in den Karntner slowenischen Dialekten ANG Ludvik Karničar: Diatopic synmonymy for potatoe in the Carinthia dialects of Slovenian Opis SLO V članku so z leksikološkega in geolingvističnega vidika obravnavana poimenovanja za rastlino krompir (solanum tuberosum) v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem (ziljsko, rožansko, obirsko, podjunsko). Kot sinteza k analitičnemu delu študije je dodana tudi leksikološka jezikovna karta, ki prikazuje potek različnih izoleks, ki loči areale različnih poimenovanj, kot so (podzemeljske) hruške, čompe, repa, repica, krompir. ANG In the article the denominations for the plant potatoe (solanum tuberosum) in the Slovenia dialects of Austrian Carinthia (the Gailtal/Zilja, Rosental/Rož, Obir/Obir, Jauntal/Podjuna dialects) are presented, from lexicological as well as geolinguistic perspectives. As a sythesis to the analytical part of the study a lexicological linguistic map presenting the shape of issolexes parting the areas with different denominations like (podzemeljske) hruške, čompe, repa, repica, krompir is aded. Objavljeno v Peter Deutschmann (ur.), Kritik und Phrase. Festschrift fur Wolfgang Eismann zum 65. Geburtstag, Dunaj: Praesens Verlag, 2007, str. 553-565. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 35211874 2. Naslov SLO ŽEJN, Andrejka: Poimenovanja za gozd v koroških slovenskih narečjih (članek) ANG Names for 'forest' in Slovene dialects of Carinthia (Andrejka Žejn) Opis SLO V članku je uvodoma predstavljen historiat zasnove in dela na dolgoročnem projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, katerega nadaljevanje je projekt Leksika in potek izoleks v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem. Osrednji del članka sta karta za poimenovanja za gozd, izdelana s sodobnimi računalniškimi orodji, in komentar h karti. ANG The article introduces the history of concepts and works performed on the long-term project Lexical Inventory of Slovene Vernacular Language in Carinthia which has been continued through the project Lexica and the Development of Isolexes in Slovene dialects in Austrian Carinthia. The main part of the article comprises a map of names for 'forest', prepared by means of modern computer tools, and the map's commentary. Objavljeno v Wolfgang Eismann, Klaus Trost (ur.), Anzeiger fur slavische Philologie XXXVI (2008 [natisnjeno 2009]), str. 155-169. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 31198765 3. Naslov SLO ŽEJN, Andrejka: Viri gradiva za narečni slovar ANG ŽEJN, Andrejka. Sources of Material for a Dialect Dictionary Opis SLO Na podlagi dela pri projektu Leksika in potek izoleks v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem smo analizirali gradivo za izdelavo narečnega slovarja Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem in iz raznovrstnega gradiva določili tipe virov za narečni slovar glede na namen raziskave ter glede na uporabnost gradiva v posameznih razdelkih narečnega slovarja. ANG By working on The lexicon and the course of lexical isoglosses in Slovene dialects in Austrian Carinthia project we analyzed material for producing the dialect dictionary Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (Dictionary of Slovene Popular Speech in Carinthia). Using diverse materials, we defined the types of sources for the dialect dictionary with regard to the purpose of the research and the usability of the material in individual sections of the dialect dictionary. Objavljeno v JESENŠEK, Marko (ur.). Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja, (Zora, 56). V Mariboru: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008, str. 290-306. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 28611373 4. Naslov SLO Ludvik Karničar, Andrejka Žejn: Poimenovanja za koruzo v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem ANG Ludvik Karničar, Andrejka Žejn: The denomination for mais in the Slovenian dialects of Austria Carinthia Opis SLO V članku je predstavljena analiza poimenovanj za koruzo v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem (turka, turkinja, turščica, sirek in koruza) in njihove vključenosti v sistem poimenovanj za koruzo v slovenskih narečjih, kot je prikazan na že objavljeni karti po gradivu za SLA. Posamezne pridevniške, samostalniške in glagolske tvorjenke iz leksema sirek nakazujejo smer širitve izoleks. ANG In the article an analysis of words for 'corn' in Slovenian dialects in Austrian Carinthia (turka, turkinja, turščica, sirek and koruza) and their inclusion in the system of names for corn in Slovenian dialects as shown on the already published map on the basis of the material for SLA is presented. Individual adjectival, nominal and verbal derivatives from the lexeme sirek point in the direction of the widening of the isolexe. Objavljeno v Vera Smole (ur.), Slovenska narečja med sistemom in rabo, Ljubljana: Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2009, str. 575-588. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 30656813 5. Naslov SLO ŠEKLI, Matej: Merila določanja mej med slovenskimi narečji in podnarečji ANG ŠEKLI, Matej: Criteria of delimitation between single Slovenian dialects and subdialects Opis SLO V prispevku so prikazana merila določanja mej med posameznimi slovenskimi narečji in podnarečji znotraj posamezne narečne ploskve. Za vsako narečje in podnarečje so tako podane njegove definicijske lastnosti. Merila narečjeslovnega razmejevanja in klasificiranja na vodoravni ravni so tako genetska kot strukturna ter so uporabljena dopolnjujoče. ANG In the article the criteria of delimitation between single Slovenian dialects and subdialects within a dialect base are discussed. Moreover, for each dialect and subdialect its definitory characteristics are given. The criteria of dialectogical delimitation and classification on horizontal level are of genetic as well as structural nature and are compelentary combined. Objavljeno v SMOLE, Vera (ur.). Slovenska narečja med sistemom in rabo, (Obdobja, Metode in zvrsti, 26). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009, str. 291-318. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 30656045 Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO HAFNER, Stanislav (ur.), PRUNC, Erich (ur.), KARNICAR, Ludvik (ur.), ZEJN, Andrejka (ur.). Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Karnten ANG HAFNER, Stanislav (ur.), PRUNC, Erich (ur.), KARNICAR, Ludvik (ur.), ZEJN, Andrejka (ur.). Thesaurus of the Slovenian folk language in Carinthia Opis SLO Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Karnten (Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem) je dolgoročni projekt dokumentacije slovenskega narečnega besedja na avstrijskem Koroškem. Zbiranje narečnega gradiva na terenu poteka od časa po drugi svetovni vojni, njegovo izdajanje pa se je začelo leta 1982 z izdajo prvega zvezka tega narečnega slovarja, v okviru katerega je doslej izšlo šest zvezkov slovarja, zadnji v okviru projekta L6-9052 leta 2009. ANG Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Karnten (i. e. Thesaurus of the Slovenian folk language in Carinthia) is a long-term project of documentation of Slovenian dialect lexicon in Austrian Carinthia. The collecting of dialect material on field has been going on from the period after second world war, its publishing however began in 1982 with the first volume of this dialectological vocabulary, followed by five other volumes by now, the last being published within the L6-9052 project in the year 2009. Šifra C.07 Drugo uredništvo Objavljeno v Schriften der Balkan-Kommission, Philologische Abteilung, Sonderpublikation. Wien: Osterreichische Akademie der Wissenschaften, 2009. Zv. 6. Tipologija 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela COBISS.SI-ID 16146945 2. Naslov SLO ZEJN, Andrejka: Graški leksični raziskovalni projekt - uresničevanja prvega delnega cilja ANG ZEJN, Andrejka: Lexicological research project in Graz - the realization of the first part of the project Opis SLO Prispevek prinaša pregled začetkov dolgoročnega projekta popisa slovenskega ljudskega jezika na avstrijskem Koroškem, zasnovanega v Gradcu leta 1978. Osredotoči se na predstavitev uresničitve prvega delnega cilja projekta, Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, in izpostavi nekatera vprašanja in rešitve tega zahtevnega dela, ki je pomembno tudi kot podlaga in zgled drugim podobnim in sorodnim jezikoslovnim raziskavam. ANG This paper brings a review of the beginning of a long-term project on documentation of the Slovenian spoken language in Austrian Carinthia, devised in Graz in 1978. It focuses on the presentation of the realization of the first part of the project target, Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, and exposes some questions and solutions for this demanding work, which is also important as a basis and example for other similar and related linguistic research work. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KOLETNIK, Mihaela (ur.), SMOLE, Vera (ur.). Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, (Zbirka Zora, 41). Maribor: Slavistično društvo, 2006, str. 446-455. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 25547053 3. Naslov SLO Kritik und Phrase: Festschrift fur Wolfgang Eismann zum 65. Geburtstag ANG Critics and Phrase: Festschrift to Wolfgang Eismann's 65th Anniversaty Opis SLO Monografija Kritik und Phrase je posvečena avstrijskemu slavistu Wolfangu Eismannu za 65. rojstni dan. Gre za kritični pretres sodobnega stanja v raziskovanju na različnih področjih: jezikoslovje in literarne vede (slavistika, germanistika, romanistika, ugrofinistika) ter širše humanistika (kulturna teorija, semiotika, filmska analiza, teorija medije, glasba, študij selitev). ANG The monograph Kritik und Phrase (Critics and phrase) is dedicated to Austrian slavicist Wolfgang Eismann's 65th anniversary. It brings a critical overview of the actual stare in different research areas like linguistics and litterary science (Slavic, Germananic, Romance and Finno-Ugric philology) as well as other areas of humanities (cultural theory, semiotics, film analysis, media theory, musics, migration studies). Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v Herausgegeben von Peter Deutschmann ; unter Mitarbeit von Peter Grzybek, Ludwig Karničar, Heinrich Pfandl. Dunaj: Praesens Verlag (Literaturwissenschaft, Sprachwissenschaft, Musikwissenschaft, Kulturwissenschaft), 2007. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 15608840 4. Naslov SLO KARNIČAR, Ludvik: Fonetično zapisovanje narečnih etnoloških besedil ANG KARNIČAR, Ludvik: Phonetic transciption of ethnological texts in dialect Opis SLO Prispevek prikazuje način poenostavljenega fonetičnega zapisovanja etnoloških gradiv v narečni obliki. Gre za interdisciplinarni prenos znanj in aplikacija izdelanega načina dokumentacije gradiva iz stroke v stroko. V dialektologiji razvit način zapisovanja narečnih besedil za potrebe jezikoslovja je prilagojen za zapisovanje narečnih besedil za potrebe etnologije. ANG The contribution illustrates the way of simplified phonetic transcription of ethnological material in dialect form. It is about an interdisciplinary trasfer of knowledge and about application of the elabolarated way of data documentation from one research area to another. The principles of dialect text documentation for linguistic purposes is adjusted to ethnological purposes. Šifra F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Objavljeno v TI=Traditiones : zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU : = acta Instituti ethnographiae et Instituti ethnomusicologiae Slovenorum ISSN: 0352-0447.- 37, 1 (2008), str. 155-167. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 29446189 5. Naslov SLO ŠEKLI, Matej. O narečni osnovi jezika Celovškega ali Rateškega rokopisa ter o izvoru oblike seydi ANG ŠEKLI, Matej. Dialect Base of the Language of the Klagenfurt/Celovec Manuscript and the Origin of the Form seydi Opis SLO V prispevku je na podlagi obravnave značilnosti glasovnega sestava jezika Celovškega ali Rateškega rokopisa (1362-90) določena njegova genetskojezikovna pripadnost, tj. narečna osnova. Nadalje je s pomočjo filološke primerjave besedila apostolske vere s starovisokonemškim izvirnikom podana tudi nova interpretacija izvora glagolske oblike seydi. Razpravi je na koncu dodana še glasovna in naglasna rekonstrukcija besedil. ANG This contribution determines the genetic-linguistic classification (i.e., the dialect base) of the Klagenfurt/Celovec Manuscript (1362-90) based on an analysis of its phonological system. Through philological comparison of the Credo text with its Old High German original, a new interpretation of the origin of the verbal form seydi is offered. Phonological and accentological reconstruction of the texts is also provided in the article. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Jezikoslovni zapiski, 14 (2008), št. 1, str. 29-40. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 28564525 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Referat na mednarodni znanstveni konferenci (B.03) KARNIČAR, Ludvik: Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem: dokaz živosti graške lingvistike. Slavia Centralis 3/2 (2010), str. 80-86. [COBISS.SI-ID 252891392] Predstavitev projekta Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem na 6. mednarodnem kongresu dialektologov in geolingvistov (6th SIDG Congress) v organizaciji Mednarodnega združenja za dialektologijo in geolingvistiko (International Society for Dialectology & Geolinguistics (SIDG)), ki je potekal na Univerzi v Mariboru od 14. do 18. 9. 2009, na katerem je sodelovalo več kot sto najpomembnejših dialektologov in jezikoslovcev s celega sveta (Evropa, Severna Amerika, Japonska). Predstavitev je imela velik odmev v mednarodni strokovni in nestrokovni javnosti. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO_ Za razvoj slavistične in slovenistične znanosti so 6. in 7. izdelani zvezek Tezavra kot nadaljevanje serije in objavljene leksične jezikovne karte zelo pomembni zaradi večje sistematizacije in objave gradiva iz koroških slovenskih narečij, posebnega in pomembnega dela slovenskega jezikovnega ozemlja. Na avstrijskem Koroškem so namreč slovenska narečja podvržena močnemu vplivu večinskega nemškega jezika, deloma pa tudi vplivu slovenskega knjižnega jezika. Objavljen slovar in jezikovne karte so pomembno dokumentaristično gradivo, ki omogoča nadaljnje znanstveno preučevanje (zgodovinskojezikoslovno, geolingvistično, kontaktnolingvistično, socilingvistično, kulturološko proučevanje). Podrobnejše regionalne geolingvistične raziskave so pomembni za geolingvistično proučevanje širšega slovenskega kot širšega slovanskega jezikovnega ozemlja. Velik delež izposojenk iz nemščine, ki so se prevzemale v slovenska narečja v večstoletnih stikih germanske in slovanske jezikovne skupine, se je namreč ohranil samo v slovenskih narečjih, ne pa tudi v nemščini. Tako je slovensko narečno gradivo tudi vir za zgodovinskojezikoslovne in sociolingvistične ter širše kulturološke raziskave nemškega jezika. Poleg tega je dokumentirano gradivo podlaga za raziskovanje prevzemanje iz slovenskega v nemški jezik, saj prevzemanje poteka večinoma na ravni narečja, ne pa knjižnega jezika. Tezaver je eno najpomembnejših narečnih leksikografskih del za slovensko jezikovno ozemlje. K razvoju znanosti prispeva že sama njegova zasnova kot zgled za podobno dialektološka in leksikografska dela ter kot pomemben prispevek k besednemu korpusu za vseslovenski narečni slovar. ANG The elaboration of VI and VII volume of the Thesaurus and the continuation of this series as well as lexical lingustic maps published are very important for the developement of Slavic and Slovenian philology, as they represent the systemization and publication of dialect material from Carinthian dialects of Slovenian, a specific and important part of Slovenian linguistic territory. In Austrian Carinthia the Slovenian dialects are exposed to strong influence of the majority German lanuguage, and, partly, to Standard Slovenian. Moreover, the published vocabulary and linguistic maps are very important documentary material which enables further scientific inquiery (historic-linguistic, geolinguistic, contact-linguistic, sociolinguistic and culturological studies). Detailed regional geolinguistic studies are also important for geolinguistic studies of the whole Slovenian and Slavic linguistic area. A great amount of borrowings which passed from German to Slovenian dialects in contacts of Germanic and Slavonic language groups though centuries has been preserved only in Slovenian dialects, but not in German itself. Therefore the Slovenian dialect material represents a source for historical-linguistic, sociolinguistic as well as culturological studies of German as well. The documented material is also a base for linguistic study of language borrowing from Slovenian into German, as borrowing takes place on dialect level and from one standard language to another. Thesaurus is one of the most important dialectological lexicographical works within Slovenian linguistic territory. Its contribution to the science is represented by the lexicographic conception itself as an example for similar dialectological and lexicographic works as well as a great contribution to the lexical corpus of the Slovenian dialect vocabulary. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Z dvostranskim raziskovalnim projektom L6-9052 je bilo preko Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju institucionalizirano pomembno mednarodno znanstveno sodelovanje med Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter Avstrijsko akademijo znanosti, ki sta bila sofinancerjema projekta. Tako narečni slovar Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Karnten (Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem) kot jezikovne karte so pomemben dejavnik pri ohranitvi slovenske jezikovne in kulturne dediščine na avstrijskem Koroškem, saj so slovenska narečja v Avstriji med vsemi slovenskimi govori verjetno najbolj izpostavljena jezikovni asimilaciji s strani večinskega jezika (nemščine). Z nadaljnjim izdajanjem slovarja bo vsaj v pisni obliki ohranjeno dragoceno jezikovno gradivo in z njim zamejeno območje obstoja slovenske jezikovne skupnosti na avstrijskem Koroškem. ANG_ With the research project L6-9052 an important international scientific cooperation between the Slovenian Accademy of Sciences and Arts and Austrian Accedemy od Sciencies was institutionalized trhough the Slovenian Scientific Institute in Vienna. The Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Karnten (i. e. Thesaurus of the Slovenian folk language in Carinthia) as well as languistic maps are an important factor in preserving Slovenian language and cultural heritage in Austrian Carinthia. The Slovenian dialects in Austria are namely those which are most exposed to language assimilation from the majority language (German) from all Slovenian dialect. With the uninterrupted publishing of the vocabulary the precious linguistic material will be preserved, at least in written form, and the Slovenian linguistic territory in Austrian Carinthia will be delimited. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj 0DA NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj ♦> DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj ♦> DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj ') DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj *> DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O 0 O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o O o 0 G.01.03. Drugo: o O o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu 0 O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov 0 o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje 0 o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije 0 O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti 0 o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost 0 o o o G.02.07. Večji delež izvoza 0 o o o G.02.08. Povečanje dobička 0 o o o G.02.09. Nova delovna mesta 0 o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih ® O O O G.02.11. Nov investicijski zagon ® o o o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o ® o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O ® O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o ® o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o ® G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja ® o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave ® o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o ® o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o ® G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O ® G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O ® O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O ® O G.07.02. Prometna infrastruktura ® o o o G.07.03. Energetska infrastruktura ® o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva ® O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Osterreichische Akademie der Wissenschaften, Balkan-Kommission Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 72.859,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. HAFNER, Stanislav (ur.), PRUNČ, Erich (ur.), KARNIČAR, Ludvik (ur.), ŽEJN, Andrejka (ur.). Thesaurus der A.02 slowenischen Volkssprache in Karnten 2. Ludvik Karničar: Diatopische Synonymie fur die Kartoffel in den Karntner slowenischen Dialekten, v: Peter Deutschmann (ur.), Kritik und Phrase. A.03 3. Andrejka Žejn: Poimenovanja za gozd v koroških slovenskih narečjih, v: Anzeiger fur slavische Philologie XXXVI/2008, str. [155]-169. [COBISS.SI-ID: 31198765] A.01 4. Ludvik Karničar, Andrejka Žejn: Poimenovanja za koruzo v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem. Vera Smole (ur.), Slovenska narečja med sistemom in rabo A.03 5. ŽEJN, Andrejka: Graški leksični raziskovalni projekt -uresničevanja prvega delnega cilja. V: KOLETNIK, Mihaela (ur.), SMOLE, Vera (ur.). Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah B.03 Komentar Ocena Za Avstrijsko akademijo znanosti so rezultati projekta pomembni kot nadaljevanje dolgoročnega projekta, ki pod okriljem Akademije z večjimi ali manjšimi prekinitvami poteka že od leta 1980. Za Akademijo je pomemben tudi prispevek rezultatov projekta k znanosti, saj gre za netipičen konfrontativni, dvojezični narečnoslovensko-nemški znanstveni slovar, ki je z znanstvenega vidika pomemben ne le za raziskave slovanskih, ampak tudi ostalih jezikov. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Matej Šekli in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana, 21.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/197 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2011-1 v1.01 82-43-67-ED-E0-A6-05-E9-07-42-E0-25-7F-E5-08-31-4A-AF-CC-99