štev.
V Ljubljani, v t 10. julija 1880.
Letnik VIII.
Inseratl se sprejemajo in volji tristopna vrtita:
8 kr., če Be tiska lkrat, ^ n n n ii ^ n
n ,i ,i n 3 „
Pri večkratnem tiskanji •ena primerno zmanjša.
Rokopis
se ne vračajo, nefrankovan« pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravni&tvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. 16 v Medijatovi liiši, II. nadstropji.
PolitUm list ze slovenski uni
Po poŠti prejeman velja :
Za ceio leto	, . 10 gi. —	kr.
za poiieta	. . 5 „ —	„
za četrt leta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velia:
Za celo leto . . 8 gi. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 3 „ 10 „
V Ljnbljani na dom pošiljan veljA 60 kr. več na leto.
Vredništvo je Poljanski nasip St. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Odpravljena bira je dvojna bira.
Nemškutarska vtčina deželnega zbora je vkljub tehtnim ugovorom narodnih poslancev sprejela postavo za odpravo duhovenske bire. Kaj bo nasledek? Splošni vtis na nas je tak, da je to le nov davek, ne da bi se stari odpravil. Mi poznamo take odveze in odkupe iz zgodovine. To ni nič druzega, ko da se ljudstvo molze, bremena pa mu ostanejo stara poleg novo izmišljenih. Spominjajmo se le oro-panja samostanov in raznih verskih zakladov po Evropi. Od kodi se dobili samostani po Laškem Bvoje premoženje? Iz Bame bire: ljudstvo je za duhovščino toliko akup nabralo, ali pa so posamezniki kaj več žrtvovali, da se je za duhovnike nabral nekak kapital, iz kterega so živeli, da ni bilo treba vedno pobirati zii-nje. Kaj so storili liberalci s "tem prav za prav ljudskim premoženjem?
Konfiscirall so vse cerkveno premoženje, ter obljubili duhovščini plačo iz državue blagajnice. Tisti denar, ki se je od prodanih cerkvenih posestev skupil, zginil je kakor kafra. Duhovščina je zdaj oropana in revna, ljudstvo pa nema nič za to. In kaj bo na Kranjskem? Cele tri miljone, reci tri miljone goldinarjev bodo iztlačili in izprešali iz našega revnega kmeta za tako zvani odkup bire. Ali bo pa s tem bira tudi že odpravljena? Malo je verjetno, da bo. Kdo nam je porok, da bo ta kapital dobro naložen, da bo zavarovan pred vsako nezgodo, pred vsakim nasilstvom ? Zgodilo se je že, in se zna še zgoditi, da brezobzirni vojskovodje in usurpatorji poberejo ka-
pitale , kjer jih dobe, kakor imamo v novejšem „liberalnem" času dosti takih izgledov; in kaj bo potem? Oe tiste kase zmanjka, iz ktere bi se imeli duhovniki plačevati, ali bodo potem ljudje brez duševnih pastirjev ostali ? Nikakor ne. Rajši bodo kos kruha z duhovnom delili, samo če bodo kterega dobili, napravili bodo novo prostovoljno biro, iu odkupljena bira bo potem dvojna bira, eno namreč bodo plačevali, drugo pa v natori dajali; zastonj bodo tedaj vse eksekucije in vse tožbe in ves pritisk, ki bo zdaj potreben , da se odkup izplača, zastonj bodo te denarne žrtve, kakor v vodo vržene, ali bolje v ono veliko žrelo, kamor je zginilo že toliko ljudskega premoženja pridobljeuega s krvavimi žulji. Tako so Turki od krščanske raje davek pobrali, in kedar jim je zopet zmanjkalo, pobrali so davek še v drugič in tudi vtretjič, dokler je namreč kmet še kaj imel.
Reklo se bo, da tukaj ui nevarnosti , da se za odkupljeni kapital ni treba bati, da bo varno naložen. Recimo tedaj, da se ta najskrajnejša nesreča ne pripeti, da nadalje denar v varne roke pride , ali bo pa zamogel nadomestiti ta fond sedanjo biro? Le pomislimo, koliko bo stala komisija), ki bo vredila velikost teh dajatev; pomislimo, da se denarja povsod nekaj prime, kakor se mokarja prime moka, če bi tudi ne hotel; vzemimo najmanjši znesek, koleke in druge male stroške , s kterimi je vzdigovauje denarja združeno, potem bomo sprevideli, da bo prišel č sti dohodek tega fonda zelo zmanjšan na dan, tako zmanjšan, da duhovniki ne bodo mogli več shajati,
iu ljudje bodo morali na novo biro dajati, da si bodo duhovnika vzdrževali, in izrastla bo druga bira, imeli bodo tedaj dvojno biro, eno bo iztirjeval eksekutor, drugo bodo pa prostovoljno dajali.
Ta slučaj se bo pa pripetil v nekterih krajih precej po upeljavi nove postave. V krajih, kjer nemajo stalnega dnhovnika, in si ga vzdržujejo le s prostovoljno večo biro , naložila se jim bo denarna dajatev, duhovnika bodo pa zgubili, ker ta ne bo mogel živeti s tistimi krajcarji, ki mu bodo došli iz odkupa, in morali bodo napraviti poleg denarne dajatve še posebno biro natornih pridelkov.
Kaj pa, ko bi se pri nas kaj tacega pripetilo, kakor na Nemškem? Tam je liberalna vlada odstavila katoliške duhovnike, in katoliki so bili brez dušnih pastirjev, čeravno so davke plačevali, kakor protestanti. Vlada je postavila in plačevala lažipastirje , takozvane „državne duhovnike", kteri od škofov niso bili potrjeni.
Kaj je hotelo ljudstvo storiti ? Napravili so prostovoljno',biro za prave duhovnike, da niso ostali brez vse službe Božje, in vzdržavali so po tem takem dvojne duhovnike, namreč „državne" in prave cerkvene.
Imeli so tedaj tudi tam dvojno biro, in kaj tacega sei v teh brezverskih časih povsod lahko pripeti. Ako bi bili na Pruskem imeli tako naturalno biro, kakor pri nas, potem ne bi bilo treba, na novo ustanovljati je, in tudi onih „državnih" duhovnikov ne bi bila mogla vlada tako lahko usiliti.
Za odkup od grajščin je naša dežela še
Pijanec.
Našim ljudem podomačil V i i i n s k i.
10 Tašča.
(Dalje.)
,,Grje godeš, ko tepen tat; našemu gospodu bi se ne bilo sramovati tvoje pridge. — Oj, kaka bolečina, kaka bolezen, zdaj zdaj bo po njem! Le od vina, to ti misli. Ako te pes popade, primi ga, ostriži dlake, obloži rauo, pa je dobro," pravi logar pred Janka do roba poln kozarec postavljaje.
„To je pa res," rtča mlinar z Jarovine, „za tako bolezen ni boljega zdravila, ko grlo sperati. Tako se jaz zdravim, kadar od vina boleham. Pa veliko deni panje dlake, kakor pravi Filip, to je edini lek in zdravilo, ki gotovo pomaga."
„Urabež," spregovori Janko globoko užaljen, „Grabež, ali si te misli tudi ti?'1
„I, kaj pa da?" odgovori kupec.
Mlinar prime kozarec, zlije v grlo pa še enega in sedi nem in zamišljen.
„Vrag te ziblje, ti nam boš vse veselje pokvaril. Janko, bodi človek, bodi mož, junak, pa nam povej, kje si se prievrknil," pravi Filip, velik kozartc pred njega devajoč.
Mlinar globoko uzdihne, kakor bi šel po sapo ua dno sres, in začne praviti:
„Prijatli, tovarši — vi veste, kako velika sila me pritiska. Jutri zjutraj imam plačati tri tisuč forintov, pa še četrtine nimam, odložiti se več ne da: ali plačati ali skidati se kakor potepuh in rokovujač, druge poti ni. To povem svoji ženi, pa ona, sirota, zvesta duša mi druzega svetovati ue ve, kakor da grem k njeni materi. Tovarši, povem vam, ni gorjega in hujega na svetu, kakor če se mora človek ponižati ln prositi ljudi, take ljudi, ki jih človek mrzi in ki jih tako rad ima, kakor prešič nož v goltancu. Ni bilo druzega pomočka, šel sem k zakupnici. Ta ima hud klepetec, moja tašča, sam vrag jo šunta, ali pa ji na jeziku sedi. Že naprej sem vedel, da bo treskalo, zato sem popil par kupic slivovca, da se osr-čim, ohrabrim, kakor za pred hudo uro. Pridem tje, je ni doma. Čakam čakam, ona pride, pa zaropota na mano: kaj da čem od nje, me praša. Pravil sem ji vse lepo , odkritosrčno slovenski, kakor mislim, gorko sem ji tožil svojo stisko, v kaki veliki zadregi da sem, vse sem ji lepo krščanski pred oči postavljal, pa"— ,,No," mu seže logar v besedo, „jeli, namesti da ti denarja da, ti je pa pridgala in
levite brala. Al zatorej si zdaj tako mehak in dober kakor kresavna goba za ogenj."
„Stara je", pravi Janko dalje, „stara moja tašča, Bog se ne daj pregrešiti, mi je prošnjo, mojo ponižno prošnjo, kar naravnost mi jo je odbila. Upanje mi je podrla po dolgem iu po prek. Kakor strežaj stepava oprašen kožuh, tako je ona udrihala po moji grešnji vesti. Tako mi je voljo mečila in občutke močila, in občutke budila, da Bem bil ves voljan pa resnat. Vroče mi je prihajalo ne vem, kako to. Take mi je pravila, da me je ena bolj pogrela kakor druga ; prav gorke je va-me metala. Rekla je: jaz ne morem za-te nič storiti; pa bi tudi ne hotela ne in ko bi bila še bolj bogata ko naš grajšak. Raje, stokrat raje bi dala siromaku, samo da bi djal: Bog povrni. Ali tebi kaj dati, to se pravi v ogenj ulivati olje, da še huje gori, da se še bolj podkuri tvoja strast in tvoja hudobnost. Veš kaj, ti nesrečni človek, ti pogubljaš sebe, moriš svojo dobro žeuo, svojo Katinko , ki ti je tako zvesta, da raje od žalosti razkaplja in pogine, kakor da bi tebe popustila. O velika nesreča me je zadela , da sem jo dala tebi, da sem svojega i otroka izročila pestem tacega pijanca. Nesram-Inež, potepuh, vsake vrste malopridnež, vedi,
dolžna b e d e m miljonov , in dosti težko občuti ljudstvo to breme ^ zdaj pa hočejo nov odkup napraviti. Pa z grajščaki je drugače, ko z duhovni. Če se ljudstvo od grajščin odkupi, in če so grajščaki enkrat plačani, potem je mir in konec VBega, če grajščine prav na kant pridejo , to ljudstvu nič mar, saj lahko tudi brez grajščakov živi. Brez duhovnikov pa ljud stvo ne more živeti, in če bi se primerilo, da bi ta fond iz odkupa bire ne imel blagoslova, da bi se kam pogubil, da bi ne nesel toliko obresti, iz kterih bi duhovščina mogla živeti, — in to se prav lahko zgodi, kaj bo ostalo dru zega, ko napraviti novo biro, da se dušnim pastirjem živež preskrbi I Kam bo prišle tiste obligacije od zemljiške odveze? Nam se pač zdi, da jih imajo grajščaki že prav malo v rokah, da je njih večina v posestvu različnih judovskih bankirjev in špekulantov. Da so jih grajščaki morda lahkomišljeno zapravili, da bo morda sami krivi, če zdaj nemajo niti denarja, niti prejšnjih odkupljenih pravic do kmečkih pridelkov, to radi priznavamo, pa to ostane vendar dokaz, da taki fondi radi pridejo v tuje, nepoklicane roke, in kdo nam razkaže bodočnost, kdo nam povč, kaka osoda čaka še tega fonda treh miljonov , ki ga bodo naši kme tovalci gotovo b potom na obrazu in s stoter-nimi solzami izplačevati morali.
Ali je treba še več dokazov, kaka nevar nost uas čaka s to postavo? Ali je treba še dosti več povedati, da se zbudi cela dežela, ter odločno protestira proti temu najnovejšemu udarcu liberalizma?
Vse občine naj nemudoma po konci stopijo, ter naj se obrnejo s prošnjami do dežel nega predsedništva in do ministerstva, naj nas obvaruje pred to deželno nesrečo, naj se obrnejo do svetlega cesarja, da tej postavi odreče svoje odobrenje!
Od našega čast. g. deželnega predsednika pričakujemo pomoči v tej zadevi, in ravno tako od pravične TaaiTejeve vlade.
Posebno pa naj občine povdarjajo, da so to postavo sklenili zastopniki grajščakov in mest, ki nobene bire ne plačujejo. Liberalni nemškutariji pa kličemo: Quousque tandem!
Politični pregled.
Avstrijske deiele Nemško-liberalni listi se kaj živo potegujejo za Tiirokracijo, ker vedo, da imajo
pri njej še vedno najtrdnejšo podporo; saj jim je prav birokracija pomogla do tolike veljave, ker so mnogi uradniki dali se rabiti za agi tatorje pri volitvah , da so „liberalnim , usta-vovernim" kandidatom na noge pomagali. Po VBeh deželah smatrala se je vedno birokracija kot ovira ljudske svobode; kako je vendar to, da bi bila naša avstrijska birokracija steber ustavnosti in svobodoljublja ? Liberalizem naših ustavovernih centralistov Be s tem najbolje karakterizira. Bili so časi, namreč 1. 1848 in že prej, ko so tudi naši liberalci sovražili birokrate, kajti tačas bili so uradniki še absolutisti. Odkar se je pa uvedla ustava, nemajo se liberalci več bati uradnikov, rabili bo birokracijo kot svoje slepo orodje, in zveza z uradniki bila je liberalcem toliko lože mogoča, ker so bili oboji Nemci in centralisti. Zastava nemškega centralizma, to je oni prapor, pod kterim so se zbirali „liberalci" in birokrati, o pravi svobodi pa so oboji malo pojma imeli, rabili so to besedo le kot kazalec na zunaj, da so bolj priproste obrtnike na limanice lovili. Uradnike gonila je v „liberalni" tabor tudi sebičnost, ker so še le od tačas prednost pred duhovščino zadobili, ko se je začelo zabavljanje na vero in duhovnike. V prejšnjih časih bili so grajščaki prvi, za njimi pa precej duhovniki, uradniki in meščani, ki so zdaj jedro liberalne stranke, prišli so še le v tretjo vrsto. Vsled prekucij prišel je tretji stan na vrb, in zato še zdaj sovraži prva dva stanova, ker se boji, da bi mu ne vzela zopet nadvlade. Od tod zabavljanje na „fevdalce" in „klerikalce."
Da so v Kranjskem deželnem zboru naši poslanci grajali postopanje nekterih okrajnih glavarjev, in da g. predsednik Winkler na to ni nič odgovoril, to vzbuja jezo in gnjev liberalcev, in v dunajskih liberalnih listih beremo danes jako ojstre opazke ,čez g. Winklerja, ker po njih nazorih se uradnik nikdar grajati ne sme, če bi prav kaj napačnega storil, saj spada k „vladajoči liberalni stranki", ktera edina je poklicana vse vladati. Da res tako mislijo, tega smo se mi dostikrat prepričali, ker so naš list vedno konfiscirali, če smo kaj grajali na uradnikih.
V velikem strahu žive tudi zavolj nekega članka pražke „Politike", ktera je nasvetovala, nnj se med uradniki nekoliko sčisti, da ne bodo službovali ljudje, kteri sedanji vladi in sistemi pri vsaki priliki kljubujejo in naspro-
tujejo. Liberalni listi pravijo, da hočemo vse nemške uradnike iz služb spraviti, pa ne pomislijo, da so tudi ministri večidel Nemci, in vendar jim ravno liberalci najbolj do živega gredo, tedaj hočejo oni sami te najviše nemške uradnike (ministre) iz služb spraviti. „Politik" pravi, da mi ne zahtevamo, naj bi bili povsod slovenski uradniki, ampak le to 8e sme po pravici zahtevati, naj ne pusti vlada na najimenitnejših mestih takih služabnikov, ki jej ravno nasproti delajo, ter v njenej delavnosti ovirajo. Ta svet je pameten in potreben, in če se Taaffe ne bo po njem ravnal, potem se mu zna zgoditi, da ga bodo lastni organi na tla vrgli. Saj ao tudi ljubljanski kazinoti večidel uradniki, in so vendar ministerstvu nezaupnico izrekli. Vlada naj jim le nekaj ener-žije pokaže, pa bodo kmalo drugo pesem peli!
V Btajarskem deželnem zboru je tudi poslanec Šuc interpeliral zaradi ravnopravnosti slovenskega jezika. Cesarski namestnik je odgovoril, da so uradniki na slovenskem Štajerskem vsi (?) slovenščine zmožni, in da tudi v slovenskem jeziku uradujejo. (??) Poslanec Dominkuš je tožil o gospodarskem pritisku na Slovence, ter rekel, da od vseh. eksektivnih dražb na Štajerskem jih pride 80% na Slovence. (I!) Nemško - liberalni poslauci so naredili banket, kjer je Rechbauer miloval toliko „zatrte" Nemce.
Vnanje držav«
Pravijo, da Turčija ne bo pričela očitne vojske zoper Grke in Črnogorce, ampak da bo tajno podpirala Albance, ki se hočejo ustaviti razkosanju svoje zemlje. V Carigradu se bojda nabirajo prostovoljci, ki pojdejo Albancem na pomoč.
Anglija hoče poslati nekaj vojnih ladij pred Carigrad, da Turke ostraši; ti pa popravljajo trdnjave ob Dardanelah.
Orecija se pripravlja na boj, in misli se, da jej bo tudi Črnogora pomagala. Ali bodo Bolgari to priložnost porabili, da se čisto otresejo turškega jarma, pokazala bo prihod-njost.
Izvirni dopisi.
Iz Tirolskega 5. julija. Tirolci Be bodo bodoče strelične zabave na Dunaji v jako velikem številu vdeležili, kakor se že zdaj ve, poslala bode Tirolska okoli 10 tisuč izurjenih
to ti bo dušo težilo , zato boš dajal še kdaj težak odgovor pred Bogom. Le tako naprej počni v strasti svoji in zavrženosti. Le napreduj v zapivanju , prisilil me boš, da bom po aodoijski poti zahtevala od tebe svojo hčer in njeno deco, ker si tak zapravljivec. Potlej se po svetu potepaj, je dosti širok, hodi pa prosi Bkorjico kruha, boš videl, kdo ti ga bo dal, vsak bi bil neumen. Le pojdi in pogini za tujim plotom, boš skušal, kako ti bodo ljudje vrata kazali in te čez prag Buvali. Pojdi kamor te žene tvojo spačeno srce, ne poslušaj svoje žene; o, le pojdi in poberi se, pa kradi jemlji in ropaj, ubijaj; trpi žejo iu lakoto , koprni v ječi, naposled pa krepaj na vešaleh, na tvojem grobu še vran ne bo krokal, nikar da bi kdo molil in plakal. O veri in postavi 's tabo še besede ne govorim, ker nihče ne pozna, kako s hudoben. Janko Janko, misli na-mc, kaj ti pravim , Janko na smrtni postelji se ti bodo odprle oči, tedaj ti bo žal po veri, ki jo zdaj zametavaš, pa bo prepozno za zmerom 1" II koncu je pa še pridejala: „Janko, ako se pa spreobrneš odkritosrčno in pošteno živiš, bodi uverjen, da jaz bom tvoja mati, ki te bom
ravno tako rada imela kakor moja hči. Verjemi mi, dobro mislim s tabo."
„O jemnasta, stara babina, saj ti je lepo pridgala", nasmeji se logar, „zakaj ji nisi ust zataknil?"
„Da bi bila meni tako govorila, odmeril bi ji bil s prevelcem," reče kupec trkaje po kozarcu.
„I, seveda", pravi Janko dalej, „kipelo mi je okoli srca kakor vroča voda, pa vendar sem stal pred njo kakor dete, pa jokal sem, tako mi je prigrevalo; o že ne pomnim, kol iko let se že nisem tako britko jokal. Pa ravno danes se mi je tako nekam smililo, da se mi je srce v prsih topilo."
„O, pojdi, pojdi," godrnja logar, „tak strašljivec! Ti si mi junak, ki se mi bojiš krila pa suknje. Tebe vsaka mokra cunja v kozji rog zapodi. Pojdi raje v luno kovat, ali pred peklo koče prat. No le pij in operi to sramoto svojo z vincem."
„Filip", reče Janko prežaljen, „ne priganjaj me več na pijačo. Ogibal se je bom, vidim, da me ne vodi do dobrega konca. Zdaj vidim Bam, kam sem dospel s tem potem. Do ubo-
ščine sem jo privlekel, zašel sem na mejo naj-večega siromaštva in beraštva. Moja žena pa otroci, ubogi moji otroci, ti niso krivi ne dolžni. Kadar se zravnajo, kleli bodo svojega očeta, ki jim je vse zapravil in nič druzega ne zapustil, ko svoje s sramoto onečedeno ime. S prstom bodo za njimi kazali: lejte, to so otroci pijanca Janka. Zdaj moram plačati svoj dolg, pa ne morem, nimam odkod, ne s čim. Vrgli me bodo iz mlina ven, delati ne morem, prositi me je sram, pa druzega ne kaže, moram prositi, sem primoran. Ne bom več pil."
„Ne vem, kaj bi djal, Janko , če nisi ob-norel. Ali so se ti kolesa v glavi potrle? zmešan si. Stokaš in mijavkaš kakor prehlajen maček pod oknom. Ilola, Anka! prinesi tisti imenitni kozarec, da se Janko iz njega pameti napije. Le pij sinko, samo dno v kozarcu pu-šti, pa take muhe si izbij iz glave ; se bo že pomagalo, v potrebi ti jaz pomorem. Vidil boš, kdo je tvoj pravi prijatelj, ali prevzetna in napuhnjena zakupnica , tvoja gosposka tašča, ali pa mi malovredneži, lopovi, huneveti, o kterih ti neumni ljudje pravijo, da se jih čuvaj. Zakaj ti pa zdaj oni ne pomagajo? Zdaj
strelcev, koje bo pet ali še več godeb 8 častnimi trofeami iu z deželuimi in družbenimi zastavami apremljevalo. Da bodo doatojno zastopani, delajo Be v celi deželi velikanske priprave ; kajti Tirolci kot znani strelci nočejo biti zadnji pri omenjeni kratkočasnici in hočejo pokaziti ob enem , da jim je mar za narodno nemško sijajnost strelske izurjenosti in da jim je na Brcu ljubezen do Avstrijske domovine.
Znano je, da ima Tiroska zveste in zanesljive sinove, kakor tudi pobožne hčere, da sta na iste duševni in svetni vladar ne malo ponosna; gotova istina je pa tudi, kar nam zgodovina dokazuje, da je narod, kjer si podajata regent in vladika miroljubni roki, močen in nepremagljiv. Že beseda sloga sama ukroti dostikrat sosednega sovražnika. Žali-bože, da je na Bvetu vse le časno in sprem-livo. Pridejo drugi časi in z njimi tudi drugi pojmi. Tirolci bo se dolgo časa branili naselitev tujcev, dobro vedoč , da nimajo od njih nikakega blagra pričakovati. Železnice dale so ves drugi tir navadnemu in občnemu življenju
Pri železnicah nastavljeni uradniki in drugo osobje so rodom večinoma Nemci izvzemši nekoliko Slovanov, kteri zadnji vode ne bodo kalili. Prvi, kakor tudi iz židovskega gnjezda sem zahajoči agenti, in dalje časa tu .bivajoči touristi vplivajo na škodo domačega življa povsod, kamor pridejo posredno in neposredno. Najprvo juuaško delo te sodrge je, da padejo na „pfalfe", toraj, da naredijo razpor med meščani in duhovščino. Ni jih sram se posluževati pri tem poslu izrazov, ki naravnost po nižujejo deželo, kmeta kakor inteligenco, pre drznost njihova sega tako daleč, da Tirolce kar v obraz budale deželane zovejo, da bodo v tej budalosti ostali, dokler ae ne otreaejo jarma duhovščine. V lepih in zapeljivih be sedah jim nadalje slikajo prostost in neodvisnost; pod krinko hinavščine obetajo jim zlato bodočnost v nemškem prostem rajhu, da še več, v svoji zaslepljeni ognjevitosti in divji strasti obetajo jim celo prosto samovlado, kjer ne bo treba dosti davkov plačevat, niti druzih davščin odrajtovati; nemški rajh Be bo razprosti ral od Binje Adrije do mrzlega severnega morja; obsegal bode razun sedanjih nemških provinc tudi še pridobljene kraljivine češko, Ogersko Ilirijo itd. Česar sami ne morejo zmleti, pomagajo jim židovski časopisi. Zares znajo ti prusjani z umetno nastavljenimi zanj-
kami ljudi Blepiti, razpor sejati in tako na škodo domačim kruh jesti. Zakaj nek ti širo-koustni bahači (Maulhelden) v svoji prosti deželi , kjer bi si človek vsaj mislil, da kar pečene tiče iz neba v usta padajo, ne ostanejo oziramo tje ne romajo.
Zalibog, da je gori navedena čista istina; obžalovaje moram tudi reči, da pada Beme tudi na plodna tla in da tudi raste. Po krčmah že čuješ na pol olikane gospodiče in lahkoverne rokodelce surovo moderno zabavljanje po črnih, po kutah, samostanskih penezih itd.; židovski listi so jim čisto priljubljena vsakdanja duševna hrana, devojk lepe čednosti propadajo in blagi značaj Tirolcev se je jel polagoma zgubljevati in konečuo bodo Tirolci hote ali nehote popolnoma v rokah neprebavljivih lažiliberalcev in požrešnih in lačnih prus-janov, prav kakor so zdaj slovenske kronovine. Tirolci Bicer priznavajo in grajajo nesramno predrznost umazanih dopisov in telegramov v židovskih dunajskih listih iz Ljubljane, zlasti zadnji telegram v „deutsche Zeitung" od 27. junija, zadevajoč strelišno zabavo v Ljnbljani, vsled kojega nemčurji mestnega županstva de želnega predsednika kar naravnost prezirajo in posredno tudi vlado in cesarja zaničujejo. Naj kdo ugavarja, da to niso črni naklepi ve-likonemškega hrepenenja. Gluh in slep mora biti, kdor teh nazorov ne pozna. Ali bi ne bilo najboljše sredstvo, da bi dimnikarju metlo iz roke vzel in te rogovileže iz mestne kakor iz deželne hiše pomedel in po dratu v „rajh" poslal ?
Ubogo Tirolsko čaka, kakor sem dokazal, huda katastrofa, ogenj v velikem poslopji je zaneten in voditelje, ako v pravem času tleče žrjavice ne ugase, čaka dosti posla. Žali bog, da bi se furija divjega elementa prej ukrotila, predno začne sad, zasejan iz izmečka prosto-mislečega ljudstva, zoreti. Šaljivo pri VBi resnici je, kako ti prusjani in židovi cela kra Ijestva v nemško krono oziroma v republiko vtikajo. Med vsemi najljubša jim je Slovenija oziroma Ilirija, kajti Bamo s Slovenijo niso zadovoljni, njih pest sega dalje kakor bi si kdo mislil, kajti oni hočejo celo Hrvatsko in še dalje, tudi Bosna jim je na srcu. Srečna Ilirija! Nemčija išče pravo posestvo vtemeljiti tam, kjer „Italia irredenta" ravno naravne meje postavlja. Čigava bo toraj Ilirija? Kaj rado se zgodi, da, kjer se dva tepeta, se tretji smeji.	Vidovski.
Domače novice.
V Ljubljani, 10. julija.
(.Deseta seja deželnega zbora kranjskega) je bila v četrtek zelo viharna. Na vrsto je prišla postava o odkupu duhovenske bire. Poročevalec nemškutarske večine gospodarskega odseka je bil dr. Deu, ki je predlagal, da se postava sprejme. Poročevalec narodne odsekove manjšine, poslanec gospod Detelja, je v iskrenem govoru ovrgel vse puhle razloge poročila večine in stavil predlog, naj se čez to postavo prestopi na dnevni red, to je, naj se brez razgovora zavrže. Gospoda poslanca Klun in Svetec sta jedrnato podpirala ta nasvet, nasprotniki vit. Gariboldi, dr. Schrey, baron Apfaltrern in dr. Deu pa so navajali svoje stare puhle razloge za potrebo in koriBt te postave. Ko se jo sitni dr. Schrey oglasil, je vse bežalo z dvorane, tako da je govoril le svojim. Naše strani govornikom pa je donela živahna pohvala zbornice in natlačeno polnih galerij. Ko je Deteljin predlog pri ustnem glasovanji padel z 19 nemčurskimi proti 16 narodnimi glasovi, je poslanec gosp. Kluu naznanil, da se narodni poslanci nadrobne (spe-cijalne) razprave te postave ne bodo vdeležili, in potem so nemčurji sprejeli postavo, o kteri pa se nadjamo, da ne bo zadobila cesarjevega pritrjenja. Nadrobneje poročilo pride še. — Včerajšnja (enajsta) seje je bila tajna, šlo je za plačo deželnih uradnikov. Dvanajsta seja je danes.
(Deželni zbor) je imel včeraj tajno sejo s sledeč m dnevnim redom : Poročilo finančnega odseka: O peticiji primarjev deželnih dobrodelnih naprav za povekšanje plač; o reorganizaciji deželnih uradov. Poročilo finančnega odseka k vprašanji, kako pokriti potrebščine deželnega, zemljiščno-odveznega in normalno-šolskega zaklada za leto 1081, potem o potrebi, da se prenaredi pogodba z državo zarad priplačil k zemljiščno-oveznemu zakladu, in o načinu, kako dovoljevati občinske priklade za I. 1881. Seja je trajala do 4. ure popoludne. Reorganizacija dež. uradov je bila po nasvetu finančnega odseka sprejeta. Vseh stalnih služb bode odslej 21, za kterih plače se bo po trditvi g. poročevalca Vestenecka potrebovalo kakih 1200 gld. na leto več, kakor doslej. — Prošnja primarijev deželnih bolnišnic se je rešila s Bledečimi sklepi: 1. Primariji dobe namesto dosedanjih desetletnic po 200 gld. odslej 6 petletnic po 100 gld., ki se v
se bo pokazalo, kdo je tvoj prijatelj. Pregovor sicer pravi, da v sili gre sto prijatlov na lot, pa ta je bosa. Ti imaš na svetu samo štiri prijatle : mlinarja z Jarovine? logarja Filipa, kolarja Jurja, pa mene kupca Grabeža, poštenega kupca; mi ti ostanemo zvesti vsili in potrebi. Tak pij, ali si obseden, da ne čuješ, če ne, si vreden, da te s kozarcem po glavi trenem!" vpije kupec razjezen.
Janko prime za kozarec z drhtečo roko, pogleda va nj in tresočim glasom praša:
„Grabež, je resnica, kar govoriš , ali je šala?"
„Resnica je, živa resnica, kakor sem rekel, tu je moja roka ali pa noga, če ti več velja."
„Ilopsasa, risasa", krikne Janko ovese-ljen, „vse Btroške jaz plačam, denar imam, prodal sem nekaj zlatih stvari." Rekši popade kozarec, ga izprazni naglo, kakor bi trenil in pravi: ,,daj večerjo sem. Vina, žganja, sem na mizo nanosite, pa še kvarte zraven." Ko se je bil že dosti nalil, praša kupca:
„Grabež, kako pa bo, kar Bi mi obetal?"
„Kakor sem dejal. Ostanem pri besedi; besedo snesti, te neznačajne navade ni pri meni."
„Kdo mi bo denar posodil, kaj praviš?"
„Stari jud. Sem že govoril ž njim. Ker sem tvoj odkritosrčen prijatelj, sem zmeraj na pomnu imel tvojo potrebo in Btisko. Je že na vse pripravljen, jutri zjutraj lahko denar dobiš."
„To je prijatelj, to pa to. Živio, Grabež!"
„Samo to je treba, da podpišeš dolžno pismo, v kterem zapisuješ mlin staremu judu. Koliko je vredno vse tvoje gospodarstvo ?"
„Okoli dvajset tisuč forintov z vsem orodjem."
„No, vidiš, dva tisoč Bi dolžan v mestu, tri tisuč pa meni, tedaj bomo vse to, namreč pet tisuč zapisali v eno dolžno pismo, da ne bo toliko nepotrebne pisarije, pa ga damo judu. Pošteno boš obresti plačeval, pa si rešen iz nevarnosti. Da imaš pa še kak sold gotovine, i vzameš pa lahko še nekaj sto več in tako bo I šest tisučev. A velja tako?"
„Že velja, sladki moj prijatelj. Čaj, da te objamem. Živio moj Grabež!"
Zdaj so se gostili, jeli in pili , da je od mize teklo, do zore. Janko je bil nadelan kakor čep, niso ga noge nosile in zatoraj ni mogel iti v vas k judu. Kupec ga tjekaj spravi ali privleče in Janko podpiše dolžno pismo, ne-prebravši pisanja. V pismu je bilo pa tako zapisano, da mlinar Prašnik je judu šest tisuč forintov dolžan in da se zaveže v treh mesecih mu jih plačati in ako bi tega ne Btoril, se ima mlin na dražbi prodati, da jud dobi svoje denarje. Pogodba je sklenjena, Janko pa veselja ne ve, kaj bi počel. Spet je pil ves božji dan, pa do mraka in do noči. Še le zdaj ga huda vest domu prižene. Privlekel se je bil ob zidu, legel v hlev in Bpal do poldne.
Drugi dan ga najde Katinka tužna in ža-lostna med živino, vsega onesnaženega in uboga žena se je mogla spet prepričati, kako globoko je že padel; pa druge utehe ni imela, nego Bogu potožiti.	(Dalje prih.)
penzijo ne bodo vštevale. 2. Primariju dr. Fuchsu se dovoli osebna priklada letnih 200 gld., ki se mu v penzijo ne bodo vštevali, sekundär kirurgičnega oddelka pa remuneracija letnih 200 gld. — Gledč deželnih vradnihslu žabnikov in portirja se je sklenilo jim k dosedanji plači pridejati še 10 gld. na leto. — Tajna seja se potem ob J/44. uri sklene in prične javna seja, v kteri se samo dnevni red jutrajšnje Beje določi.
(Javna zahvala.') Podpisanemu odboru je čast, presrčno zahvaliti se vsem častitim društvom in posameznim osebam, ki so sodelovali pri slavnostnem sprejemu zagrebškega „Sokola" in pripomogli, da je cela ta svečanost vzbudila v sosednih nam bratov srcih navdušeno priznanje. Vzlasti gre v prvi vrsti zahvala do moljubni gospej Murnikovi in Valentini za trudoljubivo prizadevanje za okicčanje zastave, najbolje pa gospicama Smrekarjevi in Winter-halterjevi, ki ste izvanredno žrtvovali se z brezplačno umeteljno napravo traku. Omenjamo z radostjo sodelovanja Šišinske čitalnice oziroma njenih pevk, in vsigdar pripravljenih domoljubnih pevcev ljubljanske čitalnice, da ne zabimo Bizaviške zastave in sploh vseh Slovencev Gorenjßke. Živili 1 na zdravje!
Odbor „Sokola."
(Jeza nemčurjev) zavoljo zadnjih dogodeb v deželnem zboru kranjskem je taka, da seje bati za njih pamet. V dunajskih listih so celo telegrafično napadli deželnega predsednika g Winklerja zato, ker ni nobene besede črhnil v obrambo vit. Vestenecka, ko so ga naši po slanci tako rekoč „živega rezali." Menijo li ti čudni preroki, da je deželni predsednik kranjski za to, da bi zagovarjal grehe okrajnih glavarjev? Gosp. Winkler je skušen mož, on pozna naše razmere in če bi bil naših govornikov kteri kaj neresničoega povedal o večini naših okrajnih glavarjev, gotovo bi se bil po tegnil za-nje. Krive ljudi zagovarjati pa ne gre, najmanj se Bpodobi to deželnemu predsedniku, namestniku cesarja.
Deželni zbor kranjski.
Osma seja 5. julija.
Najprej vit. Vesteneck poroča v imenu gospodarskega odBeka o več občinskih prikla-dah, ktere se po kratkem razgovarjanji posameznim občinam dovolijo. Sprejme se tudi predlog deželnega odbora o napravi ceste iz Idrije v Vrščevo potem , ko je deželni predsednik gosp. Winkler obljubil, da jo bo delala tako tudi vlada.
Poročilo finančnega odseka o ustanovah se sprejme po nasvetih deželnega odbora, potem poroča dr. Poklukar o sirotišnici baronice Lichtenturnove v Ljubljani ter stavi sledeče predloge :
1. Deželnemu odboru se nalaga , za naprej od dohodkov sirotinskega zaklada tri četrtine obračati v podporo domačih Birot približno v enakih Bvotah za vsaki spol, — ter samo eno Četrtino dohodkov nalagati v pomnoženje ustanovnega zaklada. 2. Deželni odbor n8j skrbi za to, da se število prostorov za Bi-rote deklice v tukajšnji Lichtenturnovi sirotišnici na stroške sirotinskega zaklada pomnoži, ob enem pa podpora Birot deklic na roke polagoma opusti. 3. Deželni odbor naj za to skrbi, da red usmiljenih sester v tukajšnji sirotišnici sedajno letno plačo 100 gld. za vsaki proBtor vsaj v razmeri b pomnoženjem usta-nov8kih prostorov primerno zniža. 4. Deželni odbor naj tudi obstoječi dekliški sirotišnici podobne naprave za dečke s tem podpira, da
takemu zavodu pogojno zagotovi primerno število iz sirotinskega zaklada plačanih prostorov za sirote dečke.
K četrti točki predlaga dr. Bleiweis pri-atavek, da, če bi ne bilo dosti denarja, naj bi se dajalo posojilo iz sirotninskega zaklada. Razprave se vdeleže Vesteneck, dr. Bleiweis, ki povdarja, da sirotnišnica je izvrstna odgo-jišnica, Svetec, ki Bleiweisov predlog podpira, dr. Schrey — „sine quo non" —, Dežman in dr. Poklukar. Pri glasovanji se sprejmo od-sekovi predlogi, dr. BleiweiBOV pristavek pa zavržejo nemčurji.
Finančni odsek predlaga, da bi se s Kranjskega poslala dva štipendista na Dunaj učit se rezljanja in pletenja košev in jerbasov ter vrboreje in da ae za to dovoli 400 ali 300 gl.
Tu Be oglasi poslanec gosp. Klun s predlogom, naj bi se poslal na deželne stroške tudi deček v Znojm učit se umetne lončarije, ker je te obrtnije v deželi veliko, in naj se za to dovoli 300 gld. z deželnega zaklada. Gosp. Dreo reče, da bo tudi kupčijska zbornica osnovala ustanovo s 300 gld., pa le za pletenje; dr. Vošnjak govori za krepko podporo že ob-Btoječi industriji na Kranjskem, ravno tako dr. Poklukar ; poročevalec slednjič izreče, da bo omenjeno ustanovo naspravil gosp. Dreo sam, toraj se lahko izmed prvih dveh da ena učencu lončarstva. Ti predlogi se tudi Bprejmo z določbo, da mora tako izučeni štipendist potem vsaj 5 let na Kranjskem biti za poduk v svoji stroki. Deželni glavar izreče gosp. Dreotu toplo zahvalo za lep dar.
Pride na vrsto poročilo o ohranenji gimnazije v Kranji in o zalogi za podporo reservi-8tom. Poročilo pravi, da dežela zdaj ni v stanu ob obilnih stroških za srednje šole ohraniti še kranjsko gimnazijo, a se zanaša, da bo vlada kaj storila za-njo.
Tukaj pa deželni predsednik gosp. Winkler naznani, da je Nj. veličanstvo cesar z odlokom 26. junija dovolil, da gimnazija v Kranji ostane proti temu, da občina skrbi za poslopje, prostore in kurjavo ter za štirirazredno gimnazijo daje po 1000 gld. na leto, dokler pa nima še štirih razredov, pa za vsak razred po 250 gld.
To veselo novico Bprejme zbornica 8 trikratnim „slava" in „hoch" presvitlemu ceBarju, resolucija pa potem odpade.
Pri drugem delu nasveta', ki hoče , da bi se deželnemu glavarju vit. Kalteneggerju izrekla zahvala dežele kranjske za trud in marljivost, ki jo je imel pri reservistnem zakladu, prevzame predsedništvo deželnega glavarja namestnik dr. Bleiweis.
Prvi se zoper ta predlog oglasi poslanec Svetec, ki se po vsi pravici čudi temu predlogu. Dežela naša ni nehvaležna ali skopa s pohvalo, toda vedeti mora, zakaj jo da, in da jo tisti, komur jo da, res tudi zasluži. Za kaj pa se ima tu izreči zahvala? Ali za nabiranje? Ne, le za ravnanje s tem denarjem, kterega je bilo vsega skup 9800 gl., razdelilo se ga je pa 8600 gld. , 1200 gld. je ostalo. To ui bilo tako težko niti tako zaslužno, da bi zahvalo morala dajati vsa dežela. Če bi to bilo, bi morali hvalo izrekati prej še tajniku in blagajniku, ki sta imela pri tem še več opraviti. Vsi pa bo storili le svojo dolžnost, nič druzega. Imamo pač med seboj moža — dr. Bleiweisa — , ki res zasluži zahvalo vse dežele po svojih delih. Njegovo delo je odprava najdenišnice, po kteri je deželi prihranjenih že dobrih G0.000 gld., pa temu, da nam je od države pridobil 25.000 gld. na leto, ker dežela dobiva zdaj namestu 150.000—175.000
gld. Tak mož zasluži zahvalo, pa mi nismo nikdar mislili nd-njo, ko smo bili v večini. Zakaj bi se zdaj komu kadilo ? Predlog je le strankarsk manever, vi hočete zahvalo dati svojemu načelniku v imenu kranjske dežele. Njegovo delovanje je premalenkoBtno, zato naj se čez predlog odseka prestopi na dnevni red.
Dr. Poklukar je enakih misli, da zaupnica je čisto nepotrebna, vit. Kaltenegger pri tem delu nima nobenih posebnih zaslug.
Poslanec Navratil isto tako povdarja zasluge dr. Bleiweisa, pa nihče mu ni hvale vo-tiral. Če bi hoteli že dežele hvalo izreči komu, izrekli bi jo presvitlemu ceBarju, ki tako želi mir med narodi in je nastavil take ministre, potem našemu deželnemu predsedniku. Dokler vit. Kaltenegger ne bo dobil zaupnic z dežele in svojih zaslug ne dokazal, nikar mu votirati zahvale!
D. Schaffer, ki mora biti povsod, kjer se govori, brani Kalteneggerja, dr. Zamik pravi, da je netaktno, da hočejo zdaj hvalo votirati svojemu privržencu, ko bo v večini; naši tega dr. Bleiweisu niso hoteli, čeravno je tudi pol leta opravljal posel deželnega glavarja in takrat prihranil deželi 1500 gld. na svoji plači. Poslanec Svetec pravi, da je vendar prav bIu-til, da je namreč ta nasvet le strankarska demonstracija, in ostane pri svojem predlogu,
Dr. Schrey mora tudi svoje zgovornosti ,,obolos" v kadilnico stresti; kaj je govoril, ne vemo, ker Bmo šli z večino poslušalcev z dvorane, pa veliko vredno ni moglo biti, čeravno precej dolgo.
Dr. Vošnjak pravi, da nemškutarji ne morejo votirati hvale v imenu dežele, ker ne za-Btopajo dežele, marveč le kliko v nji. Zbor ta je „illegalen", nepostaven zavoljo nepravilnosti pri volitvah. Naj se le zbor razpusti, bodo že videli, kjo bo večina.
Gosp. Lukman trdi, da je sklep v odseku bil enoglasen, dr. Vošnjak in dr. Poklukar temu glasno ugovarjata, zadnji reče, da je celo zoper predlog govoril.
Zdaj vzame vit. VeBteneck kot poročevalec v roko kadilnico, s ktero tako ljuto maha, da mu dr. Vošnjak v Bredi govora v obraz vrže: „to je laž.' Najviši mahne ž njo na koncu govora, ko ae spne do trditve: „v knjigi zgodovine kranjske bo Kalteneggerjevo ime vpisano z zlatimi črkami." Občinstvo pritisne tej ko-losalnosti krohot.
Pri glasovanji nemškutarji zavržejo Svetčev predlog, na to se narodni poslanci vzdignejo vsi in gredo z dvorane, občinstvo pa jim kliče za to „dobro," „živijo" in ploska z rokami. Ostali nemčurji potem votirajo Bvojo zahvalo svojemu glavarju.
Pokadeni deželni glavar pride nazaj bled in zelen, kakor Lazar z groba, in mrmra nekako zahvalo svojim , pa s takim glasom , da se vidi, kakor da bi bil prejel nezaupnico, kar je pač tudi res, ker zastopniki ogromne večine so mu jo res tudi dali najodločnejšo. Še le, ko se zborovanje nadaljuje, pridejo uarodni poslanci zopet na svoje sedeže nazaj.
Drugi del seje so bila ustna poročila o raznih predlogih deželnega odbora. Med drugim se je sprejela preuarejena postava o obdelovanji ljubljanskega močvirja, potem pa potrdilo več računskih sklepov raznih zakladov. Ostale še točke so se zavoljo pozne ure preložile na deveto sejo 7. julija.
Glasovir
7 oktavov, trden in dobro ohranjen, je naprodaj. Nadrobneje se izve pri vredništvu „Slovenca."	(2)
Idajatelj in odgovorni urednik Filip adlap.
J. lazikovi uasleiki  Ljubljani.