Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrete vsakokrat Leto XXXI. Celovec, 14. kimavca 1912. Št. 37. Evharistični shod na Dunaju. Nepregledna množica vernih katoličanov iz vseh delov sveta, zlasti pa iz vseh krajev Avstrije, je zbrana te dni na cesarskem Dunaju. Odrešenik sveta, skrit pod podobo kruha, je tista privlačna sila, kateri sledijo stolisoči gorečih src, da se navžijejo v sedanjih v verskem oziru tako brezbrižnih časih novega navdušenja za verske ideale, da se napijejo nove ljubezni do evharističnega Boga, da se oh pogledu na stotiso-če, ki se klanjajo Najsvetejšemu, okrepijo v verovanju na Tistega, ki je središče vsega našega verskega življenja! Nad 400 koroških Slovencev, na čelu jim koroška slovenska duhovščina in njih voditelj dr. Brejc, je zbranih na Dunaju, da se kot samostojna skupina »Koroški Slovenci« v družbi s Slovenci drugih dežel uvrsti med druge na Dunaju v proslavo Najsvetejšega zbrane narode. Za koroške udeležence je evhdristični kongres zelo pomenljiv, morda bolj kakor za druge. Velika večiha svetne inteligence na Koroškem je v verskem oziru ali mlačna ali brezverska ali celo strupena sovražnica katoliške vere. Odpadniško gibanje se širi celo že po deželi, med nemškutarskimi Slovenci, gonja zoper požrtvovalno duhovščino postaja vedno gr-ša, nesramnejša, slovenskega duhovnika ne ščiti več nobena oblast, ampak v senci in pod zaščitom brezverskih nemškonacional-nih višjih gospodov, ki zavzamejo najodličnejša mesta v deželi, slovenskega duhovnika preganja, obrekuje. Ljudstvo vidi to, vidi, kako se nekaznovano gazijo svetinje katoliškega prepričanja, kako se podpira in postavlja za vzgled vse, kar diši po grdi, od vseh poštenih ljudi na svetu obsojeni nem-škutariji. Doma na Koroškem vidi Slovenec, da se sme svobodno gibati le nasprotnik katoliških, vernih Slovencev, da ima le on v javnosti veljavo. Ta žalostna zavest mori premnoge naše ljudi, jim jemlje samozavest, da jim upada pogum. Kako čisto druga slika se razgrinja pred njimi na Dunaju! Najodličnejši možje, učenjaki, naj višji uradniki, najimenit- nejši državljani in, kot najlepši vzgled, sam presvetli cesar s celim dvorom bodo častili to, kar je sveto slehernemu pravemu koroškemu Slovencu v najbolj zapuščenem, od sveta na pol ločenem kraju. Najvišje glave bodo na Dunaju stopale v isti vrsti s tistimi, ki jih doma puhle glave, napolomikan-ci po umu, barbari po srcu imenujejo manjvredne ljudi. Kar bi bilo na domačih tleh v Celovcu nedopustno, za kar bi nas na Koroškem nemškonacionalci imenovali hujskače, ho na Dunaju spričo tisočerih zastopnikov slehernega avstrijskega naroda samo-obsebi razumljivjo, lepo in dobro, tabla s samoslovenskim napisom »Koroški Slovenci« in trakovi v narodnih barvah, slovenske pridige, zborovanja. Štirje slovenski škofje bodo Slovencem oznanjali v slovenskem jeziku božjo besedo, da, na Dunaju bodo koroški Slovenci videli, kaj je pravo katoli-čanstvo, ki daje vsakemu svoje, nobenemu ne jemlje narodnih pravic. Vtisi, ki jih bodo na Dunaju dobili koroški Slovenci, bodo za nje v verskem in narodnem oziru neprecenljive vrednosti. Zato pa tudi razumemo besnenje koroških nemškonacionalnih listov zoper evharistični kongres. »Freie Stimmen« in »Bau-ern-Zeitung«, glasila odpadniškega gibanja, v številki za številko napada kongres. Toda za njuno bevskanje se nihče na svetu ne bo zmenil, razven tistih duševnih revežev, ki sploh ne znajo več samostojno misliti, ampak namesto njih mislita zanje imenovana odpadniška lista. Silno ju boli velikanska množica udeležencev na kongresu, ker vedo, da nemški nacionalci pač nikdar ne bodo mogli uprizoriti le nekaj oddaleč podobnega. Če ti ljudje na svoje »Sudmarkfeste« zvabijo na tisoče ljudstva, da tam ob kresu malikujejo in proslavljajo svojega Wodana ter hujskajo množico zoper katoliške Slovence potem imenujejo to krasno narodno manifestacijo, ki podžiga narodna srca; če pa se združijo na Dunaju katoličani, da dajo duška svojim verskim čutilom, pa imenujejo to velikansko klerikalno demonstracijo, kjer bodo navzoča klerikalna društva, »klerikalne bratovščine« itd. Nemškim nacionalcem ne da spati dejstvo, da dobijo udeleženci evharističnega kongresa znižano vožnjo, da dobijo dopust za udeležbo vojaki-častniki, učiteljstvo, državno uradništvo. Seveda bi bilo to vse v redu, če bi se šlo za kako brezversko nemškonacionalno prireditev! Vse to zunanje slavje je nepotrebno, pravijo. Če pa oni v svoje namene prirejajo brezštevilne slovesnosti z največjim pompom, je zopet seveda vse v redu. Vzrok vsega tega pisarjenja nemškona-cionalnih listov pa je le brezmejno sovraštvo do katoličanstva in strah, da bi v oči-gled veličastnim evharističnim slavnostim na Dunaju trpel umetno ustvarjeni ugled nemškonacionalne politične stranke, ki je v primeri z ugledom verskih svetovnih organizacij pravi pritlikavec. Bog blagoslovi evharistični kongres in koroške Slovence v njihovem boju za verske in narodne pravice! 40 letnica Šentjakobske posojilnice v Rožu. Šentjakobska posojilnica v Rožu je obhajala v nedeljo, dne 1. septembra 1912, svojo iOletnico, odkar je bila ustanovljena kot prva slovenska koroška posojilnica. Med še danes obstoječimi posojilnicami na Slovenskem sploh pa je poleg ljutomerske posojilnice, ki je bila istočasno ustanovljena na Štajerskem, najstarejša. Misel za ustanovitev se je sprožila na velikem slovenskem taboru pri Rožeku leta 1871. Za uresničenje te misli so se zavzeli predvsem tedanji, že umrli šentjakobski župnik Franc T r e i b e r, letos umrli c. kr. štabni nadzdravnik dr. Valent. Janežič, ki je bil domačin šentjakobski, najbolj pa, edini od ustanoviteljev še sedaj živeči tedanji kaplan č. g. Radoslav Knaflič, sedanji župnik v Ločah pri Beljaku. Ker še tedaj ni bilo zadružnega zakona, se je posojilnica ustanovila kot društvo na temelju ces. patenta od 26. novembra 1852, drž. zak. št. 253. Pravila tega društva so bila Podlistek. Hvaležni črnec. Napisala Miss Mary Edgeworth. Poslovenil Ratiški. Na otoku Jamajka sta bila dva posestnika bogatih plantaž. Mr. Jefferies ni bil sicer okrutnež, a vendar ni imel srca za uboge sužnje. Te je imel za nižjo vrsto ljudi, za nesposobne za kaj dobrega in plemenitega, vedno pripravljene za izdajo, katere je treba vedno držati v jeklenih rokah, in molče je odobraval, ko je njegov oskrbnik postopal ž njimi kot živino. Glavna skrb je bila, da so rodile njegove plantaže — a črncem naj se godi, kakor jim drago. Njegov oskrbnik Durand je postopal z delavci po svoji prosti volji. Jefferies je Čul o tem nečloveškem oskrbnikovem početju a navadno je to vedno preslišal. Največ je bilo zanj to, da se je mogel zabavati pri razkošnih veselicah, vsak se hip krepčujoč z izbornim vinom, da pri tem pozabi na svoje silne dolgove. Rabil je denar in zato naj črnci jokajo in trpe. Ti ubožci so silno trpeli, to tem bolj, ker so vedeli, da njihovi bratje na plantaži Mr. Edwardsa mnogo boljše žive. Ta gospodar je plemenito postopal s svojimi sužnji. Njegov oskrbnik Abraham Rayley je bil poštenjak, kateri je prepustil vsakemu črncu kos zemlje ob njegovi kolibi, katerega je obdeloval ob določenem dnevu v tednu. Res imajo na Jamajki sužnji zemljo, s katere pospravljajo tudi pridelke zase, a Cesto se zgodi, da si je ubožec komaj obdelal zemljo in postavil kolibo, se tamkaj udobno nastanil, kar ga je naenkrat prepodil oskrbnik. Nesrečnež mora zapustiti ženo in svoje otroke, da počasi podleže težkemu delu v meksikanskih rudnikih. A zakaj? Samo radi dolgov svojega gospodarja! Echvardsova plantaža ni poznala tega nasilja in barbarizma. Njegovi sužnji so živeli v zadovoljstvu, veseleč se vseh radosti pod domačim nebom. Nekega jutra je čul Mr. Edward s pri svoji plantaži klice na pomoč iz kolibe, kjer je bival priden in pošten Jefferiesov suženj Cezar. Stopivši noter je zapazil Edwards sužnja vsega potrtega in njegovo mlado še lepo ženo, ki je klečala pred oskrbnikom Duran-dom, kateri je kričal: »Mora iti, pravim, da mora iti, čemu tu pretakaš solze !« Ko je Durand zagledal Edwardsa, je takoj utihnil. Uboga črnka je šla iz kolibe ter si pulila lase, in Cezar je molče sedel kot vkopan. Durand je mirno spregovoril: »Sir, nič ni posebnega; Cezarja hočemo prodati, radi tega tako plaka njegova. Res sta se vzela, a Klara dobi že lahko še drugega moža, in sčasoma se bo potolažila.« Klara je zaklicala: »Nikdar! Nikdar!« Edwards je vprašal: »Komu hočete prodati Cezarja in zakaj ?« Durand se je zakrohotal: »Gospodarjevi dolgovi morajo biti plačani s kožo sužnjev.« Edwards de pomilovalno: »Ubožec, kako bo zapustil kočo, katero je postavil, in te banane, katere je tako skrbno gojil?« Cezar je bolno pogledal Edwardsa in ga zaprosil: »Ali hočete biti moj gospodar? Rotim vas in lepo prosim, kupite naju oba; ne bodete se kesali. Cezar bo zvesto služil!« Klara, je takisto priskočila in lomila roke : »Gospod, Cezar vam bo zvest!« odobrena od deželne vlade koroške 5. septembra 1872 in odposlana potom okrajnega glavarstva v Beljaku župniku Francu Trei-berju. Prvi odbor se je sestavil sledeče: Matevž Hribernik, posestnik, predsednik ; Radoslav K n a f 1 i č , kaplan, tajnik ; Jožef Šuster, posestnik in gostilničar, denar-ničar; Jožef Janežič, posestnik, preglednik (isto kot odbornik). Za pregledovalca računov pa dr. Valentin Janežič, polk. zdravnik, in Jožef Zupanc, posestnik. Sredi septembra je začela posojilnica uradovati, in sicer ob istih dneh kot še danes, namreč vsaki ponedeljek. Po enem letu poslovanja, to je koncem avgusta 1873, sklical je odbor prvi občni zbor, da poroča o delovanju in napredku za prvo leto. Prvi občni zbor se je vršil v uradnih prostorih pri »Mačku« na Tešinji dne 28. septembra 1873. Bilanca za prvo leto je ugodno izpadla in se je takoj s tem letom začela nabirati »matica«, to je rezervni zaklad. Načelnik posojilnice je bil do leta 1876 Matevž Hribernik, leta 1876 pa je bil izvoljen tedanji denarničar Jožef Šuster, ki je načeloval do leta 1900, to je 24 let, katerega leta je vsled starosti izstopil in kmalu potem umrl. Kot tretji načelnik je bil izvoljen sedanji župnik č. g. Matej Raž un, ki je načeloval deset let, od leta 1911 naprej pa vodi blagajniške posle. Sedanji načelnik je šentjakobski župan g. Franc May er. Tajniške posle je opravljal ustanovitelj posojilnice č. g. Radoslav Knaflič, do leta 1884, leta 1885 pa tedanji kaplan in sedanji dekan v Trbižu č. g. Valent. Kraut. Od leta 1886 do 1887 je bil tajnik leta 1910 v Št. Lenartu pri Sedmih studencih umrli župnik Franc Bergman, od leta 1888 do 1899 rajni župnik Andrej A p 1 e n , od leta 1899 do 1910 posestnik Franc Kobentar, in sedaj opravlja to delo posestnik g. Jožef N a g e 1 e. Promet pri posojilnici se je večal leto za letom in največji promet v vseh 40 letih poslovanja je bil leta 1881. v znesku 829.438 kron 24 h. Enako se je množila tudi poso-jilnična »matica« kljub temu, da se je vsako leto razdelilo velike svote v razne dobrodelne namene, predvsem za slovenske šole. Skupni darovi vseh 40 let presegajo znesek 50.000 K. Ker je vsak vlagatelj po pravilih moral biti tudi član društva, se je število članov zelo hitro množilo in je bilo leta 1887 že nad 1000 člahov. Največje število članov je posojilnica dosegla leta 1896, namreč 1512. Veliko važnih notranjih izprememb se je zgodilo za časa desetletnega načelovanja č. g. župnika M. R a ž u n a. Glavna izpre-memba je bila ta, da se je posojilnica vsled sklepa izvanrednega občnega zbora z dne 2. aprila 1901 izpremenila iz društva z omejenim poroštvom v zadrugo z neomejeno zavezo v smislu zakona iz leta 1873. Med tem časom, in sicer leta 1909, je posojilnica tudi izstopila iz »Zveze slovenskih posojilnic v Edwards je takoj odšel k Jefferiesu, kateri je komodno ležal na divanu ob čašici kave. Omenivši sužnja, je odvrnil Jefferies: »Da, da. Nesrečen je. Pomilujem ga iz srca, a pomagati mu ne morem. Durand pravi, da pritiskajo dolgovi in denarja ni nikjer. Sicer pa to ni prvi slučaj na Jamajki.« Edwards je, izustil: »Dovolj hudo!« Jefferies je odvrnil: »Ne verujte mnogo tem črncem, ker izdajo vas ob prvi priliki. Gotovo poznate njihov pregovor: »Bog daje črncu to, kar je po-zabil belec ^ Konečno je Edwards plačal odkupnino za Cezarja in Klaro in to mnogo večjo, kakor bi dobil za nju na trgu. Ko sta zvedela, da ostaneta nerazdružljiva, ju je obšlo nepopisno veselje. Seveda sta dobila pri novem gospodarju kočo in kos zemlje. Edwards je dejal Cezarju: »Sedaj se, dragi moj prijatelj, nič več ne boj, da bi te kdo pregnal s tvoje grude ali da boš prodan radi dolgov drugih.« Cezar ni mogel od ginjenosti spregovoriti ne besede. Ko je čul sladke besede: »dragi moj prijatelj«, so ga oblile solze nepopisne radosti. Ubogi rob je bil navajen jokati le pod udarci palice, a ne tudi od hvaležnosti --------- (Dalje sledi.) Celju« in pristopila k ljubljanski »Zadružni zvezi«. Leta 1910 se je preskusilo zaupanje ljudstva do posojilnice, ker so, kakor pri drugih slovenskih posojilnicah, posebno pri šentjakobski posojilnici narodni nasprotniki hoteli nesrečo pri »Centralkasi« v Celovcu zvaliti na slovensko posojilnico. To je bil eden najnesramnejših činov naših narodnih nasprotnikov. Preskušnja je bila zelo huda, a zaupanje v najstarejšo slovensko posojilnico je bilo toliko in tako trdno, da ji ni ničesar škodovalo in je posojilnica iz tega boja izšla kot zmagovalka, na novo podprta z zaupanjem ljudstva. In tako je prešlo tudi štirideseto leto in bilanca 401etnega delovanja nam danes kaže okroglo pol milijona hranilnih vlog, pol milijona danih posojil, okroglo 33.000 K rezervnega zaklada in 600 članov, od katerih vsakdo jamči s celim svojim premoženjem za posojilnico. Te številke, predvsem rezerva po 33.000 kron, in preje omenjenih, za dobrodelne namene razdeljenih 50.000 K nam živo kažejo, kaj je prva koroška slovenska posojilnica delala celih 40 let in kake dejanske uspehe je ustvarila. Zgodovina te posojilnice, ki je bila začetek cele gospodarske organizacije koroških Slovencev, pa nam jasno pove: »Da smo si slovenski Korošci ustanovili sami, iz lastne sile gospodarsko organizacijo« in da »se koroško slovensko ljudstvo politično probuja, gospodarsko krepi in kulturno izobražuje le po lastnih moče h«. (Glej uvodni članek v »Miru« od 31. avgusta 1912, št. 35, str. 234.) Šentjakobski posojilnici v Rožu ob njeni 401etnici iskreno čestitamo ter ji iz srca želimo, da bi še dolgo, dolgo z enako lepimi uspehi delovala v korist koroškemu slovenskemu ljudstvu! SM, papir# jr z «finii! Bnevns novice In dopisi. Cesarska odlikovanja. Cesar je v zahvalo za uspešno sodelovanje, da je bil brambnj zakon in vojaški kazenskopravdni red v državnem zboru pravočasno sprejet, odlikoval ministrskega predsednika grofa Sttirgkha z velikim križem reda sv. Štefana, deželnobrambnega ministra Friderika pl. Georgija je povzdignil v baronski stan, pravosodnemu ministru Viktorju vitezu pl. Hochenburgerju je izrekel svojo posebno zahvalo, podpredsednika državnega zbora predsednika brambnega odseka g. Jožefa Pogačnika je povzdignil v viteški stan in državnemu poslancu dr. Konstantinu Isopescul-Greculu je podelil komturni križec Franc Jožefovega reda. Vlaki k evharističnemu kongresu. K evharističnemu kongresu se je odpeljalo iz Celovca 11. t. m. nad 400 Slovencpv, nad 520 koroških Nemcev in 12. t. m. skozi Celovec 540 Tirolcev. 251etnica. 251etnico svoje mature so dne 9. in 10. t. m. obhajali gg.: F. Beran, c. kr. rač. svetnik v Celovcu; dr. A. Brugger, zobozdravnik v Celovcu; dr. E. Fugger, zdravnik v Leobenu; dr. F. Gassmair, zdravnik \ Sovodju; K. Hauser, c. kr. rač. svetnik v Celovcu; F. Hilpert, vpok. župnik, sedaj v Pliberku; dr. P. Huth, zdravnik v Wolfsbergu; Jul. Leopold, c. kr. stotnik na Dunaju; dr. M. Lernbas, zdravnik v Oseku na Češkem; F. Mairhofer, c. kr. poštni kontrolor v Celovcu; H. Pardatscher, c. kr. rač. svetnik v notr. ministrstvu; msgr. Podgorc v Celovcu; A. Ramusch, c. kr. stotnik na Dunaju; M. Ražun, župnik v Št. Jakobu v Rožu; F. Streiner, župnik v Pòksteinu; J. Wilhelmer, župnik v Paternionu. V nedeljo zvečer so se gospodje sešli pri »Zvonu« k prijateljskemu pozdravu, katerega se je udeležil tudi bivši profesor zbranih gospodov, g. vladni svetnik J. Scheinigg. V ponedeljek je bila sveta maša v stari gimnazijski kapelici, ki jo je daroval g. msgr. Podgorc. Celovške dame so jubilante presenetile z ubranim svojim petjem. Popoldne so napravili gospodje izlet na Vrbsko jezero in se zbrali deloma na vili celovške posojilnice (pri Kašniku). Zvečer je bil slavnostni banket pri »Sandwirtu«, pri katerem je svirala Jungherova godba. V slavnostnem toastu je g. msgr. Podgorc na- pil svojim sošolcem, spomnil se dijaških let, spomnil profesorjev, opomnil prijatelje, kako da je izobraženec izbran iz tisoč drugih, ki potrebujejo njegovega vodstva, kako da je največja čast moža delo, za družinskega očeta seve v prvi vrsti delo za lastno družino, ali potem tudi delo za druge, da se bo kedaj moglo reči, tod so hodili dobri možje. Sledili so še drugi govori in glasile so se zopet stare vesele pesmi in zlasti stari »Gaudeamus«. Tako so se stare prijateljske vezi znova poživile in so se prijatelji razšli z najboljšimi vtisi iz Celovca in z željo, da bi po 15. letih mogli praznovati še lepšo prijateljsko veselico. Hipoma obogateti je mogoče le s srečko, in sicer nudi k temu največ upanja turška srečka, ker ima šest žrebanj in za 1,800.000 frankov glavnih dobitkov vsako leto. Vsak, kdor zmore na mesec 4 K 75 h, zamore po posredovanju »Slovenske Straže« kupiti to res izborno srečko. Ta denar pa na noben način ni zgubljen, kajti komur že sreča ne makloni glavnega ali pa vsaj večjega dobitka, ta mora zadeti vsaj 400 frankov, oziroma zamore srečko po vsakočasni vrednosti poljubno banki prodati. Prihodnje žrebanje turških srečk bo dne 1. oktobra t. 1. — Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slov. Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. C. kr. državna gimnazija v Celovcu. Vpisovanje v 1. razred na novo vstopivših učencev se vrši 15. septembra med 9. in 12. uro in 16. septembra med 8. in 9. uro dopoldne. Dečki se morajo priglasiti v spremstvu očetov ali njihovih namestnikov v ravnateljevi pisarni, morajo predložiti rojstni in krstni list, zadnje ljudskošolsko spričevalo in odšteti kot sprejemnino 9 K 20 h. Sprejemni izpit se začne 16. septembra ob 9. uri dopoldne. Vpisovanje v drugi in višje razrede se vrši 16. in 17. septembra od 8. do 12. ure dopoldne ter od 3. do 5. ure popoldne in sicer morajo priti lanski učenci v učno sobo 3. razreda, oddelek A, predložiti zadnje letno spričevalo in plačati 5 K. Na novo vstopivši bodo vpisani v ravnateljevi pisarni, morajo prinesti seboj rojstni in krstni list in zadnje šolsko spričevalo z odhodno klavzulo ter plačati 9 K 20 h spre-jemnine. Konec vojaških vaj III kora. Dne 4. t. m. so bile končane vojaške vaje, ki so se letos zopet vršile na jugu, in sicer na slovenskem ozemlju. Rdeči stranki je poveljeval poveljnik feldmaršallajtnant Kuzma-nek, modri pa fml. Winkler. Vojaškim vajam je prisostvoval tudi generalni nadzornik in bivši načelnik generalnega štaba Kohrad pl. Hòtzendorf. O vodstvu vaj, o disciplini in obnašanju čet v boju in njihovi vojaški izobrazbi se je izrazil zelo pohvalno. Posebno hvalo zaslužijo tudi k orožnim vajam vpoklicani rezervisti, ki so se kljub dolgemu korakanju, slabim prenočiščem in neugodnemu vremenu v vsakem oziru držali prav dobro. Srečke efektne loterije »Slov. Straže« se dobijo v Celovcu pri »Slovenski kršč. - soc. zvezi« v hotelu Trabesinger. Ena srečka stane 1 K. Nameravali napad na nad vojvodinj o Marijo Jožefo. Tržaška policija je prišla na sled, da so nameravali štirje delavci izvršiti na avstrijsko nadvojvodinjo Marijo Jožefo napad. Nadvojvodinja biva sedaj v Mi-ramaru, odkoder hodi vsak dan v Milje slikat razvaline tamošnjega gradu. Ob taki priliki so nameravali osumljeni napasti nadvojvodinjo in jo umoriti. Policija je vse štiri aretirala. Nadvojvodinja Je blaga gospa in je kot načelnica finančnega odseka za evharistični kongres dosegla, da so za kongres na razpolago znatne svote. Po koroških gorah je padel sneg precej globoko ter je povzročil občuten mraz. Ponekod je padla slana in škodovala ajdi, ki vsled deževnega in mrzlega vremena ne more zoreti. Odpad od vere. Od katoliške vere je odpadel deželni uradnik Matija Obiltschnig v Celovcu, rojen 2. septembra 1888. Fant je gotovo slovenskega rodu. Je res tako: Najprej odpad od naroda, potem odpad od vere! Povdariti je treba ponovno, da je fant v deželni službi, kadar so pa kake volitve, pa so nemški nacionalci čez »dobri kristjani«? ki pišejo katoliškim Slovencem pisma (letake): »Dragi kristjani!« — Hinavci! Poroka. Dne 9. kimovca sta bila v Med-gorjah poročena Tomaž Maček, p. d. Štetim, kmet v Običah, in Uršula Riepan, p. d. Tomaževa hči, v Zablatah. »Hoscet« je bila brez godcev, a vendar zelo fletna. Bog daj novozakonskima obilno sreče in svoj blagoslov! Vogrče. Občni zbor podružnice »Slovenske Straže« se je minolo nedeljo izvršil prav lepo. Z velikim zanimanjem so sledili navzoči govoru g. Smodeja iz Celovca in navduševalnim besedam g. župnika S e k o -1 a. Izvoljen je bil zopet stari odbor, ki je prav marljivo deloval. Na shodu se je prodalo lepo število srečk »Slovenske Straže«. Slovenci, kupujte jih, ker so v prid naši »Slov. Straži«! Vogrče. Na občnem zboru podružnice »Slov. Straže« na Malo Gospojnico je č. g. Fr. Smodej zelo poljudno in navdušeno govoril o narodnosti in kaj lepo in jasno dokazal iz sv. pisma, na vzgledu Kristusovem in apostolov, da smo dolžni ljubiti svoj narod in da je slab kristjan, kdor narod svoj zataji. Iz krasnih, v srce segajočih besedi govornikovih je nato podružn. tajnik v kratkem govoru izvajal resnico, da smo obenem tudi dolžni braniti svoj narod pred navalom sovražnikovim in na vzgledih iz zgodovine, sosebno grške, pokazal, kako so stari poganski narodi znali ljubiti in braniti svojo domovino. Naša sveta dolžnost je torej, da jo mi kot kristjani še bolj čislamo in še krepkeje branimo, zlasti s tem, da smo požrtvovalni udje »Slovenske Straže«, ker v nevarnosti ni samo naša narodnost, ampak tudi katoliška vera naša. Da besede govornikov niso padle na trda tla, pokazalo je naslednje razpečavanje srečk »Slov. Straže«, ki je bilo zelo uspešno. Potrdil se je še slednjič stari odbor. Udeležba na shodu pa je bila topot žalibog le bolj pičla. Želeti je posebno med moško mladino več zavednosti in smisla za pametno, narodno delo, ne pa samo za pijačo in igro. Prevalje. Na praznik Marijinega rojstva je priredilo tukajšnje slovensko delavsko društvo svojo letno veselico. Udeležencev je prišlo toliko, da je bila zborovalna dvorana našega društva v Steklovi gostilni do zadnjega kotička zasedena. Razun mnogih delavcev iz bližnjega Guštanja so nas posetili tudi preč. g. Rok Tonjko, provizor obirski. Z velikim zanimanjem smo sledili besedam govornika, preč. g. dr. Gregorja Rožmana iz Celovca, ki nam je v lepi besedi, a vendar prav po domače razjasnil pomen in namen katoliških delavskih društev in nam pokazal, v čem se bistveno razlikujeta krščansko misleči delavec in socialni demokrat, ki tava v tmini nevere in materializma. Srčna hvala g. govorniku, da se je tako radovoljno odzval Mašemu vabilu. Po govoru ste se uprizorili dve kratki igri, in sicer: »Bratranec« in »Spoštuj očeta ali sinovo maščevanje«, prva razvedrilne, druga pa globoko resne vsebine. Tu smo imeli zopet enkrat priliko, po vsej pravici občudovati izurjenost in gibčnost naših vrlih igralk in igralcev; nastopili bi z uspehom ravno tako lahko pred izbranim občinstvom v kakem mestu. Da se pa o prestankih med igro občinstvu ni bilo treba dolgočasiti, za to so skrbeli naši tamburaši. Končala pa se je vsa ta dobro uspela prireditev s srečolovom, ki je imel za marsikaterega neustrašenega srečolovca ta ugoden uspeh, da smo ga videli zadovoljno se smehljajoč odhajati s svojim plenom. Hvala plemenitim darovalcem za njihove darove, ki jih vsako leto izreče delavskemu društvu v ta namen. Črna. V nedeljo, dne 15. septembra 1912 ima podružnica nemškega Schulvereina »pri Prahu« svoj občni zbor. Katoliški Slovenci, pridite gledat naše »pristne Nemce«, da bodete vedeli, kdo vas hoče iz vaše zemlje pognati, in to z denarjem, ki jim ga vi nosite! Črna. (Nekoliko odgovora.) Naši posilinemci so grozno občutljivi ljudje. Da so pri vinu zraven jako jezičljivi, se jim ni čuditi. Ko pove sem in tja »Mir« nekoliko resnice, je vse pokoncu v Izraelu. Seveda vse čez kaplana. »Ta prokleti far bode še slabši kot je bil Šenk,« je blagovolila se izraziti visoko izobražena (?) »nemška« gospa, kateri so Slovenci vedno le v senci. Sedaj, ko so dijaki raznih šol doma, še tisti pomagajo izražati ogorčenje nad kaplanom. Seveda članke v »Mir« piše kaplan; kdo pa drugi! Saj se že vsem drugim hlače tresejo pred visoko nemško gospodo. Pa tudi kdo bi bil zmožen čiste slovenščine, ki je obiskoval našo »na puf« postavljeno šolo. O naših »Nemcih« se ne sme povedati, da so nemškega mišljenja »strammdeutsch«, ako-ravno so člani »Schulvereina«, imajo naročene le nemškonacionalne liste (med katere štejem tudi »Štajerca«, katerega sicer hočejo utajiti, ker se ga — sramujejo. Bodite vsaj bolj previdni, ko ga nosijo v sobotah otroci s pošte). — O zadnjih dveh člankih v »Miru« sledeče: a) Glede Markoviča in Rahoja je škoda bila za papir. Čeravno kaj radi naši žandarji zabavljajo pimti našim organizacijam, nam niso nič nevarni, ker jih vsak pozna. Osebni napadi — če tudi resnični — nam nič ne pomagajo, b) Glede slavnosti dne 18. avgusta »pri Štuferju«. Komu na čast je bila? Punzengruberju — ali cesarju? a) Punzengruberju! Kaj imajo potem zraven opraviti šolarji pri bakljadi pod vodstvom nadučitelja. Posebno vzgojno vpliva tudi, da so šolarji ob tri četrt na devet zvečer peli »pri Štulerju« nemško cesarsko pesem pod vodstvom treh učiteljev. Po svojem razumu bi mislil, da spadajo v tem času otroci kam drugam kot pa v gostilno, kjer se že cel popoldan gratis popiva. Pa seveda to vedo patent-vzgojitelji bolje! b) Slovesnost je bila namenjena cesarju! Zakaj pa se potem ni tudi pod to firmo vabilo? So li mislili, da bi to nemška srca manj ogrelo? Potem kaj pa ima »Wacht am Rhein« opraviti na taki cesarski slavnosti. Odkrito povedano: Slavnost dne 18. avgusta je bila breztaktna, žaleča velik del prebivalstva, ki čuti avstrijsko in slovensko. Smatral sem dosedaj gasilno društvo za nekaj, kar je nad strankami in sem se po tem ravnal; zato tudi lahko izjavim, da članka v »Mir« nisem pisal jaz in tudi dosedaj še ne vem, kdo da ga je; postopanje pa od strani več odbornikov gasilnega društva v nedeljo, dne 8. septembra, pri »Prahu« me je prepričalo o nasprotnem. Torej mi se poznamo! V obraz lizati, za hrbtom pa surovo sumničiti, to znate. To pa zna tudi vsak »barabovc«. — V. Razgoršek, kaplan. Trg Spodnji Dravberg. Pri prejšinjem županu so se občinski ubogi morali včasih preobleči in se jim je strgana obleka pošila. Sedanji župan pa za take malenkosti nima skrbi, akoravno vsak dan vidi neko siroto razcapano in umazano kakor kapusovo strašilo po trgu hoditi. Kaj si mislijo tujci? Ni to škandal za trg? Nabava frankfurtar-skih zastav je menda po mnenju župana bolj potrebna, kakor pa izdatki v prid občinskim ubogim. Vetrini—Zakamen. Začetkom tega meseca nas je zapustil ter se preselil v svoj domači kraj — Šmarjeta v Rožu — naš do-sihdobni organist in cerkovnik gosp. Jurij Rašer. Bolezen ga je k temu prisilila. Dva meseca manj kot pet let je opravljal svojo službo. Zlasti kot organist se je pokazal pravega veščaka svoje stroke ter vrednega učenca slavnega mojstra A. Foersterja. Tako dovršenih koralnih poizkusov, kakor nam jih je nudil on, bo težko najti v kaki cerkvi, posebno na deželi. To je moral vsak, ki je muzikalično nadarjen in ki je prisostvoval njihovim proizvajanjem na koru, nepristransko pripoznati. To objavimo v dokaz, da smo znali ceniti njegovo zmožnost in njegov trud, ter da s tem izrazimo svojo hvaležnost. Dal Bog, da bi zopet okreval ter posvetil svoje moči v čast božjo in v slavo katoliške cerkve! Kazaze. (P o g r e b.) »Smrt ne izbira«, pravi pregovor. Ona prereže nit staremu, a tudi mlademu, kakor smo; to videli tudi pri nas v zadnjem času. Pred dobrim mesecem nam je nesla občespoštovano Vazarje-vo mater, ki smo jo ob izredno veliki udeležbi faranov izročili k večnemu počitku, minuli teden pa je vzela Ilgočevi družini staro mater, ki je dosegla visoko starost 86 let, na petek pred Malo Gospojnico pa je neusmiljenka ugasnila luč mladega življenja, pridni llletni Hermanovi hčerki Mariji Sekol. Milo so peli zvonovi pri prejšnjih pogrebih, a še mileje pri smrti in pogrebu te mlade device. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi. Na čelu sprevoda je šla šolska mladina z venci in šopki v rokah, katere je vrgla potem kot zadnji pozdrav v grob sedaj rajne šolske tovarišice, v sredi sprevoda pa so nosile rakev članice tukajšnje Marijine družbe, katere so ji ob grobu zapele tudi ljubko pesem v slovo. Ob svojem nagovoru je umrlo učenko stavil domači g. župnik za vzgled šolski mladini, katera naj bi jo posnemala v pridnosti, pobožnosti in ubogljivosti. Od pogreba rajne Majričeve Mojcke ne pomnijo ljudje tako ganljivega pogreba, kakor je bil ta, saj nisi videl nobenega. očesa brez solz. Zanimivo je, da je bila rajna, ki ji je bilo ime Marija, rojena na Marijin praznik (8. decembra 1900) ter tudi na Marijin praznik na Malo Gospojnico pokopana. N. v m. p.! Djekše. (Veselo in žalostno.) Pri občinski seji v nedeljo, 8. septembra, je prvi svetovalec g. Anton Slamanik izročil županu g. Mihaelu Ladinik krasno diplomo častnega občanstva. V svojem nagovoru je povdarjal velike zasluge slavljenčeve, saj že čez 30 let vestno in skrbno vodi našo veliko in težavno občino. Mnogo nesreč in bridkosti je zadelo občino, odkar je g. Mihael Ladinik postal župan, a vsakokrat je po svoji moči rad pomagal in si hitro prizadeval, da je izposloval pomoči in podpore. Dovolj je bilo prilike, da smo spoznali njegovo dobro srce in blag značaj. Za časa njegovega županovanja in največ po njegovem prizadevanju so se Djekše mnogo povzdignile. Vas je dobila lepe nove hiše, novo zložno cesto do Velikovca in izvrsten vodovod, za katerega je ravno gosp. župan brezplačno prepustil vrelce na svojem travniku, dasiravno zavoljo tega trpi njegovo posestvo občutno škodo. — Pretečeni ponedeljek smo spremili k večnemu počitku mlado pridno gospodinjo Ruževega posestva. Bila je stara komaj 27 let; omožena je bila šele šest let. Pogreba, ki sta ga vodila domači in sosedni g. župnik iz Št. Janža, se je udeležilo mnogo ljudstva. — Jesensko vreme imamo sedaj prav žalostno. Mraz in dež dan na dan. Žetev je tu, otavo je treba sušiti, a vreme slabo. Če se prikaže za malo časa sojnce, spravljajo ljudje svoje pridelke domu nekako boječe in hitro, kakor bi kradli. V noči od torka na sredo nas je že zapadel sneg. Velikovec. (»N i za nas«), tako si misli naša požarna bramba, oziroma njeni voditelji, kadar je kaka cerkvena slavnost, da bi se spodobilo nastopiti v paradi. Kako lepo se bere po časopisih, da se po drugih krajih ob gotovih časih, kakor na praznik sv. Rešnjega Telesa ali cesarjev god in rojstni dan udeleži tudi požarna bramba v paradi božje službe. Toda vse drugače je v Velikovcu. Drugodi se ravnajo požarne hrambe po geslu: »Bogu v čast, bližnjemu v pomoč.« Naš fajerber seveda za take »mračnjaške reči« ni. Kako lepo se je podalo posebno na cesarjev rojstni dan, ko so nastopili in se udeležili cerkvene slavnosti naši veteranci! Požarni brambovci pa so seveda za take nastope preveč »napredni«. Če pa je kakšna hajlovska prireditev ali kaj podobnega, potem pa vselej »gasi« tudi naš fajerber. Grebinjski Klošter. Na angeljsko nedeljo je imelo naše izobraževalno društvo zborovanje, katero je, čeravno ni bilo ugodnega vremena, jako lepo uspelo. Udeležba je bila. zadovoljiva. Gospod živinorejski inštruktor Krištof je v svojem gospodarskem govoru poljudno in lahko umljivo razlagal pomen in korist prašičereje, katere napredek je odvisen od hlevov, pasme in postrežbe, posebno naj se pazi na vzgojo mladičev in izbiro dobrih in rodovitnih plemenskih prašičev obojega spola. Poučni govor so pazljivo poslušali in izrekla se je želja, da bi se tukaj ob priložnosti napravil gospodarski tečaj za ukaželjno mladino. Društvena knjižnica, ki šteje že 175 knjig vsakovrstnega dobrega berila, se prav pridno rabi. — Vreme tu imamo, da se Bog usmili. Na ravnem z veliko težavo spravljamo otavo domu, moramo jo takorekoč s travnika krasti; še slabeje so pri tem gospodarji v gorah, ki imajo še ves oves zunaj, da celo še pšenico. Korte. Dne 4. septembra so opravili tukaj obletnico za ljubljenim Rup. Rotarjem gospodje župniki Dolinar, Linasi in dr. Lučovnik ter provizor Vuk. Korčani so lepo okinčali grob in imeli to jutro praznik. Tako so skupno z duhovniki počastili spomin mladega vrlega gospoda, ki nam je bil zdrav zgled v delu, pa še bolj bolan zgled v trp- Ijenju, vesel in šaljiv še tudi v bolezni. K njegovemu pogrebu lani je prišlo 18 duhovnikov prijateljev kljub temu, da je bil bežal daleč od sveta v tiho samoto. Počiva v grobu leta 1884 umrlega pisatelja benefici-jata Jan. Božiča zraven zadnjega benefici-jata Iv. Slomška. Veselil se je naprej, da bo umrl in počival na gori v samoti in pri Sv. Križu. Njegovemu spominu v čast smo skupaj poslali »Slovenski Straži« 12 K in pri-dejali 2 K, darovani od g. Mavhlerja. — S svojim obiskom sta nas razveselila gospoda kanonik Virnik in profesor Huter. Prve avtoritete tu-in inozemstva priporočajo „Kufeke“ kot najboljše živilo proti bljevanju, črevesnemu katarju, driski itd. Iz Kanalske doline. Trbiškemu znanemu polomu sledijo kar zaporedoma razni »polomčki«. Proschevo posestvo je na dražbi kupil posestnik in trgovec Haring v Trbižu. Ker pa ni imel dovolj sredstev za vzdrževanje tega posestva, so se nemškonacionalni Trbižani potrudili za drugim kupcem. Iz te zadrege jih je rešil mesar Krčevoj iz Bele peči, v katerem se pretaka čista — hrvatska kri. Smili se nam slavni, svoj čas pri deželni razstavi v Celovcu občudovani »Drey-horststdbl«, v katerem so se shajale vse »strammdeutschnational« glave kakor potrti Dreyhorst, gozdarski oskrbnik, sodnik i. dr., »slavni« Wegscheider i. dr. Imamo torej nazadnje še »Dreyhorststubl-polomček«. Velikovec. (Naša električna luč.) Menda ga ni kraja, kjer bi električna razsvetljava tako nagajala, kakor v našem naprednem (?) mestu. Vsak trenotek imamo električne mrke. To se posebno letos čuti, ko je nebo navadno oblačno in velika ponočna obločnica na nebu ne more zastonj razsvetljavah velikovških naprednjakov in mračnjakov. Ker pa je vodja naše mestne in občinske elektrarne znan strokovnjak, gotovo ni krivde iskati pri njem, ampak v elektrarni sami, ki ni kos več svojim nalogam. Ali bi ne bilo boljše, da bi se naši napredni »purgarji« bolje brigali za zadostno razsvetljavo, kakor pa za protislovenska in protikatoliška društva in prireditve? Dajte svoje kronce rajše za ljudstvu občekoristne namene, kakor pa za nemoralno ponemčevanje. Za smrtno kazen. Na Dunaju se je vršil shod nemških juristov in sodnikov. Na podlagi referata dr. Kahla iz Berolina so se udeleženci shoda izrekli s 470 proti 424 glasovom za smrtno kazen. Značilno za ta shod sodnikov in juristov je pa, da je bil sklican za nemške juriste in sodnike iz Avstrije in — Nemčije. Ali ne bi imel več pomena shod vseh avstrijskih sodnikov in juristov? Politične vesti. Občinske volitve v Gradcu. Za občinske volitve v Gradcu, ki se začnejo 17. t. m., sta liberalna in neodvisna krščanskosocialna stranka sklenili za tretji razred kompromis proti socialni demokraciji. V tretjem razredu je 16 kandidatov. Vojna nevarnost na Balkanu. Odkar je Italija začela vojno v Tripolisu, postajajo razmere med balkanskimi državami in Turčijo vedno bolj napete. Ljudstvo v Bolgariji, Srbiji in na Grškem je vneto za vojno proti Turkom. V Atenah se je vršil velik ljudski shod, na katerega so prišli tudi Grki iz daljnih krajev. Sklenili so resolucijo, v kateri protestirajo zoper ravnanje Turkov z grškimi kristjani, ki bivajo v turški državi. Bolgarska vlada je navidezno v škripcih, ker ljudstvo zahteva vojno s Turki. Srbija je izdala ukaz, s katerim prepoveduje izvažanje žita iz Srbije, kar vzbuja sum, da hoče Srbija mobilizirati ali pa vsaj Turčijo malo prestrašiti. Srbska narodna banka in druge banke so omejile posojila. Laško-turška vojna. Laški general Ganeva, poveljnik laške armade v Tripolisu, je bil odpoklican. Na njegovo mesto sta imenovana za poveljnika v Tripolisu generalni poročnik Ragni, v Ci-renajki pa generalni poročnik Briccola. Nova poveljnika bota imela dolžnost, da zase- deta tudi notranjo deželo. Mirovna pogajanja med turškimi in laškimi poverjeniki se nadaljujejo. Društveno gibanje. Slovensko čebelarsko društvo za Spod. Štajersko priredi od 15. do 19. septembra t. 1. v Celju (grad Zg. Lanovž na Lavi) veliko čebelarsko razstavo. Prav obilni priglasi iz Štajerske, Kranjske in tudi iz Koroške so poroštvo, da bode ta razstava vele-zanimiva. Pokazala bode, v kolike j meri je moderno čebelarstvo napredovalo tekom zadnjih let med Slovenci. Vabimo prav prisrčno brate Korošce, da se tudi oni v prav obilnem številu udeležijo te naše razstave in tako pripomorejo, da bode naša prireditev tudi glede obilnega obiska tem častne j e uspela. Upamo, da bode ta sestanek čebelarjev iz tolikih krajev naše domovine nam čebelarjem in našim prijateljem v korist in vzpodbujo. — V Celju, meseca septembra 1912. — Razstavni odbor. Žiiaravas. Katol. slov. izobraževalno društvo »Trta« ponovi v nedeljo, dne 15. t. m. v »Društveaem Domu« v Žitarivasi igro »Miklova Zala«. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišča 60 vinarjev. Igralci. Velikovec. Društvo »Lipa« priredi v nedeljo, dne 15. septembra v prostorih »Narodnega doma« zborovanje z veliko narodno igro. Na sporedu je tudi tamburanje mariborskega dijaškega tamburaškega zbora, govor, šaljiva pošta in prodaja šopkov. Vstopnina bo mala. Začetek točno ob treh. Odbor. Cerkfeie vesti. Za administratorja je nastavljen v Porečah ob jezeru č. g. Blaž Wòlfl, kaplan v Tinjah. Provincialna kapitelska seja oo. kapucinov se je vršila 4, t. m. v Celju, ki ji je predsedoval general o. Pacifik Sejano iz Rima. Za provinciala je bil izvoljen dosedanji superior pri graškem centralnem pokopališču o. Edvard Bervar, ki je že enkrat užival to čast. Za definitorje so bili izvoljeni o. Linus (dosedaj gvardian v Gorici), o. Zeno (vikar v Švanbergu), n. Albert Mosslberger (gvardian v Irdningu, pred nekaj leti gvardian v Celovcu) in o. Ladislav Hazemali (gvardian v Celju). Izpremembe v štajerski provinci oo. kapucinov. Švanberg: o. Edvard Bervar, provincia!; o. Zeno Lezno gvardian; o. Hubert Madlener kot vikar v Knittelfeld; o. Štefan Trenner kot koadjutor v Metters-dorf; o. Efrem Majcen v Knittelfeld. Gorica: o. Valerian Sartory v Škofjo Loko. Celje: o. Filip Zemljič kot vikar in sub-magister v Švanberg; o. Rudolf Marolt gvardian. Volšperg: o. Henrik Putrih v Lipnico; o. Goth. Purtscher gvardian; o Placid Paar kot vikar v Hartberg; o. Janez Ks. Reberc v Lipnico. Sv. K riž: o. Hieronim Streminger gvardian v Gorici; o. Bonaventura Sabec v Volšperg. Lipnica: o. Albin Tetzel vikar; o. Ciril Goričan v Mu-rau; o. Leo Crček gvardian; o. Benedikt Čirič v Celje; o. Irenej Kobal v Murau. Murali: o. Irenej Leutner v Volšperg; o. Viljem Ebenberger v Celovec. Celovec: o. Otokar Cejan vikar; o. Lambert Lanzuner gvardian; o. Kajetan Dvoršak v Gorico. Hartberg: o. Evgen Merše kot vikar v Volšperg. Škofja Loka: o. Metod Mišič kot gvardian k Sv. Križu na Vipavskem; o. Erhart Pečar vikar. Knittelfeld: o. Bruno Karner kot koadjutor v Gradec; o. Bonifac Miiller v Švanberg. Gradec: o. Atanazij Eisler superior. Mettersdorf: o. Janez Dam. Lovretačič k Sv. Križu na Vipavskem. LISTNICA UREDNIŠTVA. L. S. v L. Hvala! Prosimo! Na drugo pozneje v pismu. Pozdrave! — M. v M. Vsled pomanjkanja prostora ni bilo mogoče, sedaj zastarelo. Na svidenje! — Kotmaravas: Vseh dopisov nismo prejeli iz ene in iste roke. Knpnjte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“! Pazite blagohotno na ta-le znak pravega : Franckovega : pridatka za kavo. Varujte se pred ponaredbami! Poučite tudi Vašo kuharico, da pazi na : kav in mlinček: Tovarna v Zagrebu. im 98 Naprodaj je majhno posestvo, ki ima okoli 15 oralov sveta in veliko sadnega drevja. Več se izve pri Rutarju na Radišah, pošta Žrelc (Ebental) pri Celovcu. MOJA STARA izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo Steckenpferd-lilijno m 1 e č n a t o milo od tvrdke Bergmanu & Co. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod. Loterijske številke. Praga, 4. septembra: 90 82 55 6 43 Line, 7. septembra: 19 44 58 24 32 Trst, 7. septembra: 61 34 43 50 33 Tržne cene v Celovcu 5. kimavca 1912 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litr. (biren) °d do K V K v K V Pšenica .... 23 _ _ _ 14 72 Rž 20 45 22 — 12 35 Ječmen .... 21 63 — — 10 60 Oves 20 50 21 23 7 25 Proso .... — — — — — Pšeno .... __ — 37 30 — — Turščica . . . — — — — — — — — Fižola rdeča . . — — — — — — Repica (krompir) 6 — 6 66 3 — Deteljno seme . Seno, sladko . . 5 50 7 50 — — „ kislo . . 4 5 50 — — Slama .... 2 80 3 50 — — Zelnate glave po 100 kos. 10 — 16 — — Repa, ena vreča — — — — — — Mleko, 1 liter . . — 24 — 28 Smetana, 1 ,, . . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar) 1 2 80 3 60 Slanina (Špeh), pov. 1 n 2 10 2 30 .. „ sur. 1 1 80 2 10 Svinjska mast . . 1 2 — 2 30 Jajca, 1 par . — 20 — 26 Piščeta, 1 par . . 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . — — — — 30 cm drva, trda, 1 mC 2 70 3 20 30 „ „ mehka, 1 „ 2 40 2 80 100 kilogr. Počrez O živa zaklana 'd Živina £ od dc od do od do £ 2 v kronah Oh it Konji — — — — — — Biki — — — — — — — — Voli, pitani . . 556 — 88 — — — 4 4 „ za vožnjo . 360 420 — — — — 16 10 Junci 300 340 — — — — 8 5 Krave .... 280 564 70 74 — — 64 30 Telice .... 220 — — — — — 1 1 Svinje, pitane . — — — — — — — — Praseta, plemena 8 60 — — — — 340 210 Ovce JCeoženjen organist ali absolvent kake orglarske šole se sprejme v začasno službo s 1. oktobrom tl. Vprašanja na župni urad Otok ob Vrbskem jezeru, Kor. Vabilo na mimi ©fefiii ifeer Št. jakobske posojilnice v Rožu na kvatrno nedeljo dne 22. septembra 1912 ob 3. uri popoldne v Narodnem domu v Št. Jakobu v Rožu. Spored: 1. Poročilo o letnem računu. 2. Razdelitev čistega dobička in določitev nagrad funkcijonarjem. 3. Volitev odbora in načelstva. 4. Govor in slučajnosti. Pripomba: S tem obCnim zborom obhaja Št. Jakobska posojilnica štiridesetletnico svojega delovanja. Načelstvo. l S1EG0S G1ABER jj O cer^eni slikar □ jjj v štebmi pri Beljaku, pošta Malošče jj g se priporoča častiti duhovščini. g Hranilnica In posojilnica v SsnilieM pri Pliberku registr. zadr. z neomej. zavezo s tem naznanja, da razen običajnega uradovanja ob četrtkih od i. avgusta 1912 nap ref sprejema hranilne vloge tudi vsako HEdgjo po prvi sveli mil. Odbor. Vsled obolelosti in odstopa dosihdobnega organista in cerkovnika se ta služba za Vetrinj-Zakamen nanovo — tudi takoj — odda. Prosto stanovanje (2 sobi in kuhinja), mesečno stalnih K 24'GG od občine, ter približno toliko službenih dohodkov. Prosilci naj se obrnejo na župnijski urad Vetrinj. 3^3EHSE3K3eSKaBS2S^eKK33SSKHggHI (internat) a šil m\n i ini imi ifi si. iii is Sili i liiisoi Slovenska trpvška šok v Llubllanl. Kongresni trg št. 2. s pravico javnosti vsled razpisa c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 20. avgusta 1911, št. 14.649. ----------------------------- Sprejemno naznanilo. V dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo sprejemali učenci se priporoča p. n. slovenskim staršem. V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih. Šolsko leto se prične dne 4. novembra t. 1. 1', Plačila 26 kron mesečno. p Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šol-jl skim sestram v Velikovcu na Koroškem. n—_______________^ Družinska dog sepfsisifera fi. 1. osi fio. in 12. ure dopoMsie. V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let ter so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole. V I. letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno izkušnjo. Brez sprejemne izkušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. Pri sprejemu imajo prednost sinovi trgovcev in obrtnikov. Odhodno izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno učno dobo v trgovini. K vpisu naj pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in K IS-— vpisnine in prispevka k učilom. Ostala pojasnila daje — tudi pismenim potom — PRHHKH za leto 1913 Je raipfniur izšla z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva se skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani ; v „Katoliški Bukvami", prodajalni „Katol. tiskovnega društva", dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič, F. M. Schmitt in Iv. Korenčan; v Trstu: prodajalna „Katol. tiskovnega društva". — Cena komadu 24 vin., po pošti 5 v več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik. Od 1878! Povsod izkušeni sloveči in priljubljeni domači zdravili. Pri večjih naročilih znatno znižane cene. ^TH-TiiiernHa MURM. Edino pristen z zeleno redov ico kot varstveno znamko. Postavno zavarovano. Vsaka ponaredba, posnemanje in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti. se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženju, hripavosti, olajša katàr, prsne in pljučne bolezni. posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnim boleznim, vnetju jeter in sle-zene, netečuosti, slabi prebavi, zapeki. proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih. opeklinami, prišču itd. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika specialna steklenica stane K 5’60. lekarnarja l TWerry-ja edino pristno cssifiMisfeo lataslšs zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse. tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3’60. Razpošilja: Lekarna »Pri angelu varihu« Adolf THIERRY v Pregradi pri Rogatcu. Dativa sa po vsaii večjih lekarnah. Na deheio v mehiGinaldrogerijah. Lepa kmetifa =- v ŠkoVlčaVi oìj Vrbskem jezeru je naprodaj po zmerno nizki ceni. Posestvo je arondirano in obsega 23 oralov sveta (6 oralov njiv, 6 oralov sladkih travnikov, 9 oralov lepo zaraslega gozda, 2 orala pašnika), lep sadni vrt, novo zidano hišo in skedenj. Proda se z gospodarskimi potrebščinami ali brez njih. Občina in šola sta slovenski. Pojasnila daje posestnik Anzelm Aichholzer pd. Svatič v Škofičah, p. Vrba ob jezeru na Koroškem. Pečeni češko posteljno perje. 1 kg sivega pukanega K 2-—, boljšega K 2-40, napolbetega K 3-60, belega 4*80, prima puhastega K G-\ prve vrste 7-20, prima puh VyZL_- -. najboljše vrste K 8-40, najfinejšega snežnobelega 9‘GO Popolne postelfe ~ iz gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, dobro napolnjene, 1 pernica ali 1 spodnja postelj, 180 cm dolga. 116 cm široka K 10, 12, 15, 18. 200 cm dolga, 140 cm široka K 13. 15, 18, 21, 1 blazina 80 cm dolga, 58 cm široka K 3, 3 50, 4; 00 cm dolga, 70 cm široka K 4*50 5 50, 6 Neugajajoče se zamenja ali vrne denar. — Natančen ilustr. cenik na vse kraje brezplačno. Benedikt Sachsei, Lobes št 818 pri Plznu (Češko). i Ti V/ i/ M ■ -i olneno blago za ženske in sukno za moške obleke, zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna Siertsiscki » Celiti il. SOS. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. ramnafielisfitiss. V Ljubljani, 2. septembra 1912. Eleganten in trpežen je pristni %! Palma KAVČUK PODPETNIK I Dobiva se v vseh tozadevnih jtrgovinah. istersko, dalmaìisi* Specialna vina, sladka, garantirano naravna: REFOŠKO, - REFOŠKAT, - MUŠKAT. «?.LŽSJos.KOFLER BELJAK, Perau-cesla št. 1. Telefon 123. sko, soriško vrne (Teran, Opolo, Lisa, Vipavec). CR0HTIH zauareaalna zadruga = » ZAGREBU. = Edini (Mi zwanntiii zavod, J Centrali : Ustanovljena 1884. ZAGREB, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovičeve ulice. Podinžnica: Trst. Vis dol Lavatoio št. 1, II. nadstr. (Telefon 25-94.) Elaima zasfiapsf&a: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: fl BllS ŠifilSiPtlijs» * 1- Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti, a. ansa . 2 zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Prati škodi po požara: gospodarskih strojev, blaga itd.). 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) J. Emammm® stekleni!! lip. Zadružno imetje v vseh delih znaša............................................K 2,713.674-13 Od tega temeljna glavnica.................................................................. 800.000-— Letni dohodek premije s pristojbinami....................................................... 1,363.040-89 Izplačane škode.........................................................................„ 4,970.238-48 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji. Natančnejše informacije daje GlM ZaSlfiPSlVO V LjlU)« [MM M & SÌÌVaF). Okrajni zastopnik za Celovec in okolico je g. JOŽEF ŠTUHEC, solieitator v pisarni dr. Miillerja. Obenem sprejemata ponudbe imenom okrajnega zastopnika g. ALOJZIJ TERČEK, knjigovez v tiskarni družbe sv. Mohorja v Ceìovcu, in g. MILOŠ SVANJAK, učitelj v Strojni, pošta Prevalje. Hranilno in posojilno društvo v Celovcu M : D n zk uraduje vsak dati, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. il Jv,.;'/' . ' . I. • naaanr J[_iaaar-3nr -in—ir-ir-ir-ir-sn 8 vsUisiesliriiBiinožieinočeiie! 8 C M lioCele vsaj 10 vinarjev na leden žrlvovaii S N za svojo oziroma za nriiiadnosi svojiii oiroR? N n Potem pišite „Slov. Straži" v Ljubljani po knji- n U žico g. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, U Q ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. Q se ne snseio prezreli, ako se lutee pre' preCiti hude bolezni. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče. je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Vsi deli embalaže imajo postavno de- 5 VRRILO! ponevano varsiveno znamko. GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. FRAGNER-ja, '•1”aolS,t01jra „Pri črnem orlu", PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. vwmKKsm Po pošti se razpošilja vsak dan. ...... Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K P50 se pošlje mala steklenica, za K 2-80 velika steklenica, za K 4 7 < «Ive veliki steklenici, za K 8’— štiri velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu „Pri angelu", Naprodaj so muzikalije bivšega vetrinjskega organista J. Rašer, latinske maše od najtežjih instrumentalnih do najlažjih z orglami, kakor tudi preludije različnih vrst in muzikalije za glasovir in gosli, vse še dobro ohranjeno, po jako nizki ceni. Na ogled so vsakomur pri S. Kocijan, org., Žihpolje, Koroško. Vsak strokovnjak \,X Vam pove, da so orig. OtMtor stabilen ali nepremaklj. in iz tovarne C. Prosčh, Celovec, imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu. Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja I »WDrM—W**» Vajenca, ki je vešč slovenščine in nemščine, sprejme Josip Kandut, trgovina s steklenino v Borovljah. V najem se da manjše posestvo z novim poslopjem blizu Velikovca. — Posetve je 20 b ir n o v. Več pove uprav-ništvo „Mira“ pod št. 35. Za odgovor naj se priloži znamko za 10 vinarjev. če pijete mojo zelo priljubljeno Penai si prihranite, Štedilno kauo (nadomestilo sa kavo). 1 kg samo K 1*60, finejša 1 „ „ „ 2*—. Poskusno blago proti 60 vin. v pisemskih znamkah, sicer od 5 kg naprej pošilja franko do poštnega kraja trgovina s kavo in kavina pražarna Janez Fleimiš, Dunaj XVI!, KalvarienberGgasse št. 12. MEJ Tita« tapilii a žiM kni 43 z odklopljivim obodom, čisto iz kovanega železa in jeklene pločevine so zajamčeno neporušni. Naj-jslUPi manjša uporaba kuriva, najhitrejše napravljanje j pare, najkrajše parenje, slaba krma zopet porabna Titania rpntniflinp v sestavi> trpežnosti in natanč-lILOIIIIl UulllllluyD, nosti v posnemanju neprekošene. Stroji za sejanje, za obračanje sena, senene grablje itd. © najboljše kakovosti. Titania tovarna, Wels št. 196, Zg. Avstrijsko. Zastopslua pousssd ! ! — Pošiljamo na poizkusnjo. Plačevanje na obroke rado dovoljeno. Prospekti, spričevala zastonj. Zastopniki se iščejo povsod. Edino slovensko narodno podjetje Hotel Trabesinger —is Celoiscu, llelikoušha cesta št. 5. — Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhnja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. — V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarice, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste —— vedno dobro postreženi. ■ — Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela Lojziha in Pepca Leon. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. od dne vid do dne vzdiia. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje In vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi. Vlnkuluje In devinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Eskompt in Incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetn, Tr tu, Sarajeva, Gorici, Celju In erspozdura v Gradežu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8'- za komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.