PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsld Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 Mr - Leto XLIV. št. 137 (13.075) Trst, sreda, 29. junija 1988 Izidi v tržaškem občinskem ter v goriškem in tržaškem pokrajinskem svetu Lista za Trst ob polovico glasov Tudi v Gorici obveljal splošni trend Izvoljeni slovenski kandidati na listah KPI in SSk v tržaški in goriški pokrajinski svet - V Trstu ni slovenskega socialista na Občini in na Pokrajini - Tudi v goriški pokrajini izpadel slovenski socialist TRST, GORICA — Lista za Trst je tudi na pokrajinskih in občinskih volitvah na Tržaškem jasno dokazala, da je v popolnem političnem razkroju. Na pokrajinskih volitvah v Trstu so melonarji izgubili več kot polovico svojih glasov, na občinski ravni pa so od včeraj celo četrta politična sila. Glasovi listarjev so šli pretežno Krščanski demokraciji, socialistom in v manjši meri tudi fašistom. Komunisti so v tržaški občini potrdili negativni vsedržavni in deželni trend, nazadovanje pa so zajezili v okolici in na Krasu, kar pomeni, da so zvesti slovenski volilci spet množično prekrižali volilni znak srpa in kladiva. Slovenska skupnost je posebno v tržaški pokrajini popravila slab vtis z deželnih volitev, na katerih je, kot znano, le za peščico glasov potrdila svojega izvoljenega svetovalca. Socialisti so tako na Občini kot na Pokrajini potrdili, da preživljajo zelo dober volilni trenutek. Tudi na Tržaškem se je dobro izkazala lista smejočega se sonca, ki se je na krajevni ravni predstavila s simbolom mestne-zelene liste. Presenetljivo dobro so se obnesli tudi zeleni, ki so nastopili pod simbolom marjetice. Proletarska demokracija, ki je sklenila volilno zavezništvo z Gibanjem za Trst, je tako na Občini kot na Pokrajini ostala brez svojih izvoljenih zastopnikov. V tržaški pokrajinski svet sta bila izvoljena dva Slovenca: komunistka Nives Košuta, ki je bila izvoljena v kraškem volilnem okrožju, ter predstavnik Slovenske skupnosti Zorko Harej, ki je bil izvoljen v okrožju Nabrežina-Zgonik-Re-pentabor. V novo pokrajinsko skupščino pa žal nijhl izvoljen dolgoletni odbornik za kmetijstvo Marčelo Čok. Slovenski socialisti so izgubili svojega zastopnika tudi v tržaškem občinskem svetu, kjer je kandidiral Vojko Kocman. V občinski svet so bili izvoljeni predstavnik SSk Aleš Lokar ter komunista Anamarija Kalc in Ravel Kodrič. Oba sta prejela visoko število preferenc. Tudi izidi rajonski volitev na Tržaškem so potrdili premike na občinski ravni. Komunisti so v bistvu ohranili sedeže samo na Vzhodnem in Zahodnem Krasu ter v nekaterih mestnih predelih, drugod pa so nazadovali. Dober uspeh so zabeležili socialisti, Slovenska skupnost pa je izgubila svojega dosedanjega zastopnika pri Sv. Ani in na Kolon-kovcu. Tudi na Goriškem smo bili priča osnovnim premisam, ki so botrovale tem volitvam: napredovanje PSI in KD, nazadovanje komunistov. Vendar tu ni bilo takšnih nihanj, kot smo jih zabeležili v drugih krajih dežele. Razkoraki so sicer bili precejšnji v primerjavi z volitvami iz leta 1983, manjši ali celo nični v primerjavi z lanskimi političnimi volitvami. Omembe vredno je, da je Goriška tokrat, po desetletnem premoru, poslala v deželni svet 6 svetovalcev, in ne samo pet. Trem demokristjanom in dvema komunistoma se je pridružil socialist. Slovenec Ivah Bratina, komunist, je bil ponovno izvoljen, z velikim številom preferenčnih glasov. Podobna nihanja so bila tudi na pokrajinskih volitvah. Komunisti so sicer izgubili eno svetovalsko mesto, pojavili so se zeleni s kar dvema svetovalcema. Slovenci smo izgubili enega zastopnika, socialista Jožeta Ceja. Potrjena pa sta bila komunistka Aleksandra Devetak in Mirko Špacapan od Slovenske skupnosti. Na občinskih volitvah v Tržiču in Ronkah so bili premiki podobni. Še najbolj opazen je visok porast socialistov v Ronkah, kar je tej stranki koristilo tudi, da je iz tega okoliša poslala kar dva svetovalca v pokrajinski svet. Odmevi v rimskih krogih RIM — KD in PSI napredujeta; nadaljuje se - pa čeprav v manjši meri - nazadovanje KPI, ki ga je prvič prehitel PSI; nazadujejo tudi PRI, PSDI in PLI; zeleni so potrdili vlogo stranke, ki napreduje; misov-ci so napredovali v primerjavi s prejšnjim mesecem; fenomen krajevnih list odločno propada. Rezultati deželnih volitev v Dolini Aoste in F-JK so v bistvu to, potrjujejo pa jih tudi izidi pokrajinskih volitev v Trstu in Gorici in izidi volitev za obnovo 33 občinskih svetov. Tudi tokrat sta PSI in KD zadovoljni s pozitivnim rezultatom, še posebno socialisti, ki se veselijo vidnega napredovanja in trdijo, da je končno vzpostavljeno ravnovesje v levici. KD pa je podčrtala dejstvo, da je edina stranka, ki je zabeležila napredek tako v razmerju s političnimi volitvami 1987. leta kot z deželnimi leta 1983. Predsednik KD Ferlani je včeraj komentiral, da se »uspeh KD in PSI ujema z močno krizo, ki jo podoživlja KPI. Gre za globoko krizo, ki se je razvila znotraj procesa radikalne ideološke, kulturne in programske revizije.« Komunisti ne dramatizirajo občutne izgube glasov. Pravega poraza, ki so ga mnogi pričakovali, ni bilo, trdijo komunisti, to pa dokazuje, da se z izolacijo levice okoristi lahko le KD, kot je včeraj poudaril odgovorni za krajevne ustanove Angius. Bolj zaskrbljene so "manjše laične stranke", PRI, PSDI, PLI. Republikanci se že pripravljajo na »mirno razmišljanje« o negativnih rezultatih svoje stranke. Prav tako pa mislijo ukrepati tudi v drugih strankah. Odločno evforični so radikalci in zeleni, ki so v naši deželi postali četrta politična moč. G. R. Iz referata Mihaila Gorbačova na 19. vsezvezni partijski konferenci SZ potrebuje več demokracije in reformo tako političnega kot upravnega sistema Resolucija Informbiroja VOJMIR TAVČAR ANTON RUPNIK MOSKVA — Generalni sekretar CK KP SZ Mihail Gorbačov je v svojem uvodnem referatu na otvoritvi 19. vsezvezne partijske konference posvetil osrednjo pozornost nadaljnji demokratizaciji sovjetske države, družbe in partije. Samokritično je spoznal, da so težave v izvajanju gospodarske reforme dosti težje kot so mislili na začetku perestrojke. Partija takrat ni dosti resno, spoznala vseh deformacij, ki so se nakopičile v desetletjih birokratsko-komandne-ga sistema. Poleg že prej napovedovanih reform na področju pravosodja je Gorbačov orisal tudi globlje reformske posege v strukturo sovjetov, zlasti še vrhovnega sovjeta SZ, ki naj bi dobil svoj tretji zbor in postal resnični socialistični parlament. To pa še ni vse, Gorbačov je predlagal, da bi takemu vrhovnemu sovjetu načeloval predsednik kot najvišja oblast v državi. Povsem razumljivo naj bi to bil generalni sekretar, kar daje slutiti, da se Gorbačov ogreva za "socialistični predsedniški sistem". Kako perestrojko poglobiti in jo narediti nepovratno? S tem uvodnim vprašanjem je Mihail Gorbačov začel ocenjevati triletno pot reform (položaj je prevzel marca, na aprilskem plenumu 1985 pa je začrtal temeljno usmeritev perestrojke). Boj z dogmatizmom gre še naprej, uveljaviti je treba vse tiste ideje Marxa, Engelsa in Lenina, ki utemeljujejo demokratična načela socializma. Gorbačov je rekel, da še niso premagani globlji vzroki za zastoj, ključno vprašanje pa je zdaj reforma političnega sistema (tokrat se prvič pojavlja ta novi pojem, kajti doslej so govorili o mehanizmih). Kar ob začetku je moral partijski voditelj priznati, da še ni nikakršnih občutnih uspehov v izboljšanju oskrbe prebivalstva z živili, blagom široke porabe, pa tudi stanovanjska gradnja ob vseh statističnih uspehih ne zadovoljuje. Odločno je pozval na boj proti vsem ostankom dogmatizma na področju kmetijske lastnine oziroma oblike obdelave ter s primeri dokazoval, da se sovjetsko kmetijstvo lahko spet postavi na noge edinole s prožnim spodbujanjem vseh načinov organizacije dela (poleg kolhozov in sovhozov zlasti še družinske in kolektivne oblike pogodbenih odnosov in dajanje zemlje v najem). Radikalna gospodarska reforma se sooča s pravo sabotažo s strani zveznih ministrstev in uprav, ki z novimi kazalci in uredbami še naprej tlačijo podjetja, namesto da bi jim v duhu zakona o podjetjih omogočali svobodno načrtovanje in ekonomski račun. Bojazni pred temi svobodami še 'niso potrdile, je rekel Gorbačov, češ da so prejšnji izgubarji že v velikem številu pokazali svoje sposobnosti. Še in še je očital birokratskemu aparatu, da zavira potek reforme. Zastran cen je rekel, da noben drug gospodarski mehanizem ne more poprej zaživeti, preden ne postavijo tudi cen z administrativnih na ekonomske temelje. Pri tem je ponovno zagotovil, da reforme cen ne bodo delali na plečih delovnih ljudi, da jim bodo hkrati zagotovili ustrezna nadomestila. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Okvara na zavorah kriva trčenja, ki je terjalo 59 mrtvih in 34 ranjenih Izredno hud obračun nesreče na Gare de Lyon JAKA ŠTULAR PARIZ — V podzemlju postaje Gare de Lyon se je sinoči vlak, ki je prihajal iz predmestja, zaletel v drugega, ki je čakal na signal za odhod. Bilanca nesreče je strašna, podoba perona velike železniške postaje še hujša. Kup razbitin do stropa perona, razmetana trupla in obupni klici na pomoč iz razbitin. Reševalci so morali seči po najbolj drastičnih kirurških posegih za reševanje nekaterih. 59 mrtvih in 39 ranjenih je podatek, ki se utegne še spremeniti. Medtem pa se nadaljujejo polemike o krivdi za katastrofo airbusa A-320 v Habsheimu pri Mulhousu. Če eni krivijo tehnološko koncepcijo letala in njegovega vodenja, po prvih rezultatih uradne preiskave letalu ni kaj očitati. Tudi o tragediji na Gare de Lyon še ni docela jasno, kaj se je v resnici zgodilo. Primestni vlak iz Meluna (južno od Pariza) se je zaletel s hitrostjo okrog 80 km/h v kompozicijo, pripravljeno na odhod v drugo predmestje, Villeneuve St. Georges. Kolizija je bila tako huda, da so štirje vagoni popolnoma razbiti. Toda medtem ko eni trdijo, da so na vlaku iz Meluna odpovedale zavore in da ga je zato zaneslo na kretnici na napačni tir, pravijo drugi, da bi bil vlak za Villeneuve moral odpeljati že prej, toda potniki so se ob deset minut čez sedmo še vkrcavali. Vodstvo SNCF nagiba k teoriji o zavorah, saj je vlakovodja menda javil osrednji tehnični centrali francoskih železnic, da z zavornim sistemom nekaj ni v NADALJEVANJE NA 2. STRANI Spor je tlel pod pepelom nekaj mesecev, v javnost pa je prišel 28. junija 1948, ko je Iniormbiro sprejel resolucijo "O stanju v KPJ". Spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, med Titom in Stalinom je dobil mednarodno razsežnost, komunistično gibanje se je razdelilo v dva tabora. Iniormbiro - mednarodni posvetovalni organ devetih evropskih komunističnih partij - je bil ustanovljen konec septembra 1947 na Poljskem. Čeprav bi moral biti to posvetovalni organ članic, ni nikoli zaživel kot sredstvo za razvijanje sodelovanja med komunisti, pač pa je bil le orodje, s katerim je Stalin skušal uveljaviti vlogo sovjetske KP kot vodilne partije in njeno hegemonijo nad ostalimi članicami mednarodnega komunističnega gibanja. Po svoji zasnovi pa je Iniormbiro odražal tudi težnjo po zapiranju socialističnih držav v blok, ki je bil ostro zoperstavljen zahodnemu bloku. Bil je torej "proizvod" hladne vojne in delitve sveta na dve strogo ločeni influenčni sleri. Zakaj pa prav spopad z Jugoslavijo? Prišli sta navzkriž dve različni gledanji poti v socializem, kali spopada pa segajo še bolj nazaj v čas, v odnose med Kominterno in KPJ. Jugoslavija pa se je tudi znatno razlikovala od ostalih socialističnih držav, saj se je osvobodila sama, njena revolucija je bila avtohtona, država pa vojaško, kadrovsko in politično neodvisna, medtem ko je ostale države osvobodila rdeča armada in jim prinesla socializem na konici svojih bajonetov. Spor med FLRJ in Informbirojem je imel pomembne politične in ideološke posledice, ker je odprl v komunističnem gibanju kompleks vprašanj, pokazal je, da so nesporazumi in spopadi možni, da vseh problemov ni mogoče reševati s parolami. Opozoril je na problem samostojnih poti v socializem. Če so bile v mednarodnem merilu posledice spora zelo hude, so bile v našem krajevnem merilu naravnost dramatične. In rane še niso bile povsem izlečene. Tudi ob tem problemu je opazno prekletstvo Trsta, ki je zazrt v svojo preteklost, ne zna obračunati z njo in jo preseči. Štiri desetletja pa so vedarle dovolj dolga doba, da bi se ta proces lahko začel. V Hannovru zaključeno dvodnevno zasedanje voditeljev Evropske skupnosti V zaključnih dokumentih dvanajsterice o monetarni enotnosti in skupnem trgu HANNOVER — Dvodnevni vrh evropske dvanajsterice je potekal v znamenju konstruktivnega in odprtega dialoga, ki je prispeval k uspešnemu poteku hannovrskega srečanja in tudi nakazal pot do skupnega evropskega trga, dvanajsterica pa je uspela najti primeren kompromis v zvezi z monetarno enotnostjo, do katere naj bi v Evropski skupnosti prišlo že v kratkem. Tako je na kratko ocenil potek zasedanja italijanski ministrski predsednik Ciriaco De Mita, ki ni skrival zadovoljstva, ker so bila upoštevana tudi italijanska stališča. De Mita je istočasno tudi poudaril pomen političnih tem, ki so jih obravnavali na hannovrskem vrhu in še posebej pomen popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom. V zvezi s skupnim evropskim trgom so v razpravi poudarili, da je bila tretjina potrebnih ukrepov že uresničenih in med temi so posebej poudarili liberalizacijo gibanja kapitala, medsebojno priznavanje diplom in zavarovanja. Dosedanja bilanca je po mnenju dvanajsterice vsekakor pozitivna, kar pomeni, da postaja enotni evropski trg realnost, ki bo prispevala k občutni gospodarski okrepitvi Evropske skupnosti, predvsem pa k odprtju številnih novih delovnih mest v vseh državah ES. Med nalogami, ki na poti do tega cilja čakajo dvanajsterico, so kot prednostne navedli potrebo po lažjem in tesnejšem sodelovanju med podjetji raznih držav, še posebej pa bo pozornost dvanajsterice v naslednjih dvanajstih mesecih posvečena javnim delom, bančnim in drugim finančnim storitvam ter vsem potrebnim ukrepom za čim hitrejšo uskladitev tehničnih predpisov v posameznih državah. Hannovrski vrh pa je ponudil tudi konkretno možnost, da se v kratkem času doseže evropska monetarna enotnost. V ta namen je bila formirana posebna skupina strokovnjakov, ki jo vodi predsednik Evropske komisije Jacgues Delors. Ta skupina naj bi pripravila konkretne ukrepe za ustanovitev nadnacionalne osrednje evropske banke, s katero je tesno povezana tudi monetarna enotnost, za katero se še posebej zavzema Italija. Tej enotnosti sicer še na- sprotujeta Velika Britanija in Danska, ki pa naj bi se temu projektu priključili kasneje. V Hannovru pa so sprejeli tudi dokument, kj. obravnava politične odnose med Vzhodom in Zahodom, kjer so poudarili veliko priložnost, ki se ponuja Zahodni Evropi zaradi vse večjega popuščanja na političnem prizorišču. Dvanajsterica je obravnavala tudi večino regionalnih kriz, kjer se je zavzela za mednarodno mirovno konferenco na Bližnjem vzhodu in za spoštovanje resolucij OZN v vojni med Irakom in Irakom. Na zaključni tiskovni konferenci so voditelji evropske dvanajsterice izrekli pozitivno oceno hanno-vrskemu vrhu, predvsem pa so izrekli pozitivno oceno opravljenemu delu v zadnjem obdobju, ko je ES še posebej pod vodstvom ZRN trdno stopila na pot skupnega evropskega trga. Priznanje pa je bilo izrečeno tudi Jacguesu Delorsu, ki bo še naprej vodil Evropsko komisijo in si najbrž še bolj konkretno kot doslej prizadeval za gospodarsko, finančno in delno tudi politično združitev Evropske skupnosti. V senatu razprava o spolnem nasilju V Palermu ustrelili tri mlade krošnjarje RIM — V senatni skupščini se je včeraj pričela toliko pričakovana razprava proti spolnemu nasilju. Pričakovana zlasti s strani naprednega ženskega gibanja, ki se že celo desetletje bori za uzakonitev norm, ki bi na nov, pravičnejši in spodobnejši način tolmačile in zajezile ta naraščajoči družbeni pojav, ki vzbuja splošen gnus in odpor, a ob katerem se še vedno krešejo zelo različna mnenja in pogledi. Že pred enajstimi leti je komunistka Bottari vložila v parlamentu zakonski osnutek za reformo zakonika Rocco iz fašističnih časov, ki dejansko še vedno urejuje problematiko spolnega nasilja, vendar se reforma ni premaknila z mrtve točke. Ko je pred leti kazalo, da bo reforma le priplula v pristan, je postopek nepričakovano obtičal v senatu 26. junija 1986 po kar sedemintridesetih sejah senatne komisije za pravne zadeve in štirih zasedanjih senatne skupščine. Boj naprednega ženskega gibanja za uzakonitev norm proti spolnemu nasilju se je medtem še okrepil. Dovolj je, da se spomnimo letošnjega mednarodnega ženskega praznika 8. marca, ki je v zelo odmevni obliki potekal prav v znamenju boja proti spolnemu nasilju. Takratni ognjeviti pritisk je prisilil tudi katoliško usmerjene in zmerne politične sile, da so prekinile z odlašanjem in zakonski osnutek je končno prišel v pretres komisije za pravna vprašanja. Po daljši razpravi v ožjem odboru, kjer se je ponovila stara pesem ostrega prerekanja med katoliškimi in zmernimi silami na eni ter laičnimi silami in feminističnimi gibanji na drugi strani, je zakonski osnutek končno priromal v senatno skupščino, kjer so prav tako že prvi dan prišla do izraza stara nesoglasja. Reforma bo tokrat verjetno vendarle izvedena, vprašanje je le, kaj bo od osemnajstih členov, kolikor jih sestavlja zakonski osnutek, ostalo ob koncu razprave in pred glasovanjem, do katerega naj bi po dogovoru načelnikov senatnih skupščin prišlo že pred koncem tega tedna. Besedna bitka, ki je na samem začetku dosegla sicer umirjene, a odločne tone, je odraz dveh različnih moralnih konceptov. Katera je pravzaprav osnovna težnja ženskega gibanja v tej bitki? Predvsem ta, da bi bodoči kazenski zakonik smatral spolno nasilje kot kaznivo dejanje proti osebi in ne proti javni morali, ker je koncept starega zakona. Izdelati je treba skratka zakon, pravijo ženske in z njim napredne laične stranke, ki bo določal, da je kazniv vsak spolni odnos, ki je izveden brez privoljenja enega ali drugega. V tem okviru ne sme biti tudi več razlike med posilstvom in nasilno pohotnostjo, kar še vedno razlikuje sedanji kazenski zakonik. Do tu ni več bistvenih razlikovanj v pogledih posameznih političnih sil. Stvari pa se zakomplicirajo okrog tistih členov, ki zadevajo spolno nasilje znotraj družine ter še zlasti spolno nasilje nad mladoletniki. Demokristjan Mazzola je včeraj že napovedal, da bo njegova skupina glede teh točk zahtevala tajno glasovanje. DUŠAN KALC w Se neznana usoda tehnika Micellija RIM — Dan po ugrabitvi tehnika Giuseppe Micellija v Etiopiji italijanske diplomatske oblasti tavajo v popolni temi, saj ni znano, kdo so ugrabitelji. Na zunanjem ministrstvu čakajo, da se Andreotti vrne iz Hannovra, šele takrat bodo ukrepali. Po vsej verjetnosti bodo dela pri uresničitvi načrta Tana-Beles za krajše obdobje ustavili. Protirežimska etiopska gverila trdi namreč, da Italija s temi deli utrjuje Mengistujev režim. PALERMO —- Včeraj je dvojica plačanih morilcev ustrelila tri mlade krošnjarje, in sicer 15-letnega Giusep-pa Lo Jacona, 23-letnega Enrica Ca-landra in 28-letnega Giuseppa Cinaja. Do krvavega streljanja je prišlo v Ulici Nebrodi, kjer se vsak torek zberejo krošnjarji iz bližnje palermske okolice. Tudi včeraj so se krošnjarji zbrali in v tesni ulici se je kar trlo odjemalcev. Mirno prodajo je v trenutku pretreslo neusmiljeno streljanje dveh plačanih morilcev, ki sta hladnokrvno ustrelila tri krošnjarje. Streli so spravili v beg vse kupce in prodajalce, na ulici je zavladala nepopisna panika. Lo Jaco-no in Cina sta bila pri priči mrtva, Calandri so nato sicer nudili prvo pomoč, toda umrl je že med prevozom v bližnjo bolnišnico. Morilca sta izkoristila vsesplošen direndaj in sta se nemoteno oddaljila z motornim kolesom, ki so ga kasneje karabinjerji zasledili nedaleč od prizorišča krvavega napada. Na kraj streljanja so nemudoma prihiteli karabinjerji in policija. Preiskave o neusmiljenem napadu vodi namestnik državnega pravdnika Insacco. Številni očividci so v popoldanskih urah obiskali kasarni karabinjerjev in policije, da bi lahko pomagali preiskovalnim organom pri-sestavi identikita plačanih morilcev. Preiskovalci menijo, da je včerajšnji krvavi napad tesno povezan s palermskim racketom izsiljevanj. Lani so namreč na podoben način ubili druga dva krošnjarja, ki sta prodajala blago na vsakotedenskih trgih. Na sliki (telefoto AP): trupla nesrečne trojice palermskih krošnjarjev. • SZ potrebuje NADALJEVANJE S 1. STRANI Spričo nepregledne množice novih pojavov na področju samoorganiziranja v sovjetski družbi je Gorbačov sicer rekel, da je poleg velike večine organizacij, ki podpirajo perestrojko, opaziti tudi protisocialistično usmerjene, da pa vse to vseeno ne zasluži, da bi stanje dramatizirali. Gorbačov je namenil dosti časa obravnavi človekovih pravic in svoboščin ter očital predhodnikom, da so govorili eno, delali pa drugo. Temeljita reforma pravosodja naj bi zajamčila tudi politične pravice. Med drugim je pustil na razpravo in odprto vprašanje iz tez CK KP SZ o tem, ali naj bi izjemoma dopustili tudi še tretji mandatni rok oziroma strogo omejili vse voljene državne in partijske funkcije na dva petletna mandata. Po ustavni reformi, ki bi jo lahko speljali že do prihodnjega leta, naj bi postal kongres sovjetov najvišji zakonodajni organ. Zasedal naj bi enkrat letno, dobil pa naj bi še tretji zbor zastopstva delovnih ljudi, ki naj bi ga volili sindikati in druge družbene organizacije (zdaj ima zbor sovjetov in zbor narodnosti). Vrhovni sovjet naj bi bil ožji in bolj operativni organ za nadzor nad uresničevanjem zakonodaje. »Poglejte: vsak lahko govori, kar hoče - in kaj se je zgodilo?« Gorbačov je proti koncu zavrnil svarilce pred nevarnostjo preširoke "glasnosti", češ da se je velikanska večina sovjetskih ljudi izrekla za perestrojko. Ljudje so za socializem, toda očiščen od navlak preteklosti. Ljudje so za socializem učinkovitega gospodarstva, ki naj bi bil prožno prilagojen potrebam ljudstva. »Naš smoter je več demokracije, več socializma in več blaginje za delovne ljudi,« je končal svoj referat Miha-il Gorbačov. • Nesreča NADALJEVANJE S 1. STRANI redu in vlak se dejansko ni ustavil pri rdečem semaforju, ki je nameščen približno 500 metrov pred vhodom v Gare de Lyon. Na kraj nesreče, kjer so morali reševalci posegati po varilskem orodju in hudi kirurgiji, sta takoj prišla pariški župan Jacgues Chirac, ki je ostal z reševalci dober del noči, in prometni minister Louis Mermaz, ki ga od nedelje preganjajo nesreče. Le malo prej je z zgornjega nadstropja - ob 18.55, kot vsak dan - odpeljal Orient-Express. Louis Mermaz, minister za promet, izjavlja, da »doslej ni nobenega podatka, ki bi bremenil letalo in varnost A-320.« Ob bistvenem vprašanju, kdo je kriv, so še druga: ali bodo kupci ohranili zaupanje v airbus, pa tudi, ali bo nesreča zaostrila stavko med piloti, ki zahtevajo posadko treh za letalo, zasnovano za dvojico pilotov. Podatki iz obeh črnih skrinjic kažejo po uradni verziji, da je A-320 letel prenizko (30 čevljev ali okrog 10 metrov, ko bi moral biti najmanj sto metrov visoko) in čeprav so motorji reagirali pravočasno (v 5 sekundah), je bilo zaradi nizkega leta prepozno. Letalo je zadelo v vrhove dreves. Uradna verzija ne dolži neposredno uglednega komandanta Michela Hasseli-na in kopilota Mazieresa, toda letalci se sprašujejo, ali ni kriv računalnik supermodernega letala, ki v skladu z vloženimi navodili ni hotel ubogati pilotovega ukaza. Vprašanje je bistveno: ali je računalnik res lahko močnejši od človeka? Zaenkrat kaže, da komercialna usoda A-320, ki hudo skrbi uradno in poslovno stran, ni v nevarnosti. Naročniki z vseh koncev sveta vztrajajo pri nakupih, Lufthansa, Iberia, Ansett (Avstralija), Par Am in drugi, skupaj 21 naročnikov za 483 letal, od tega je 319 že podpisanih pogodb. Air France, British Ainvays in Air In-ter, edine družbe, ki že imajo A-320, od danes letalo spet uporabljajo. LJUBLJANA — Televizijski gledalci, ki so v ponedeljek še uro in pol po televizijskem dnevniku gledali posnetke razprav s seje CK ZK Slovenije, so bili priče skorajda dramatični seji, kakršne na jugoslovanskih ekranih že dolgo ni bilo. Kučanovo razmišljanje o politični situaciji v Sloveniji so predvajali skoraj v celoti, obsežni pa so bili tudi odlomki drugih razpravljalcev, med katerimi je še posebno pozornost zbudila polemika med članom predsedstva CK ZKJ (in bodočim predsednikom jugoslovanskih komunistov?) Stipetom Šuvarjem in številnimi člani slovenskega cekaja, zlasti Božidarjem Debenjakom. Motil jih je predvsem tisti del Šuvarjeve diskusije, ki govori o JLA. Opozorili so, da Suvar izhaja iz napačne predpostavke, češ da gre za konflikt med konferenco ZK v armadi in ZK Slovenije, kajti neskladij ni. CK ZKS je že večkrat obsodil neustrezno pisanje o JLA, pri čemer pa se je seveda treba zavedati, kot je rekel Debenjak, »da je JLA sestavni del avnojske Jugoslavije -in nič več. Zato je odveč prizadevanje nekaterih, ki hočejo njeno vlogo preveličevati, češ da gre za edinega povezovalca Jugoslavije, da predstavlja edino kontinuiteto Titove usmeritve.« »Kdo je vrgel kost o domnevnem vojaškem udaru v Sloveniji?« se je retorično vprašal Stane Dolanc. S stavkom o Mladini in njenem pisanju, ki je povzročilo hude posledice (tudi v turizmu), je na to vprašanje že sam odgovoril, medtem ko je o kronološkem ozadju »afere« obširno spregovoril Milan Kučan. Pojasnil je namreč, kaj je govoril na seji predsedstva CK ZKJ 29. marca letos, torej Z razprave na seji centralnega komiteja ZKS Kučan poročal o dogajanju na seji predsedstva ZKJ povzel stenogram, ki je v iztrganem delu služil Mladini za članek »Noč dolgih nožev«, s katerim je bila v javnost (čeprav so nato članek umaknili) vržena »kost« o vojaškem udaru, o kateri je govoril Dolanc. Stenogram Kučanove razprave v Beogradu je v dosedaj še nepojasnjenih okoliščinah prišel na svetlo v obliki fotokopij (našli pa sO ga tudi pri preiskavi Janševe pisarne). Kučan je obširno spregovoril o razmerah, v katerih je bila sklicana seja zveznega predsedstva. Šlo je za položaj, ki je nastal po objavi nekaterih člankov v Mladini. Slovenski člani predsedstva so pojasnili, da se ne strinjajo z nekaterimi ocenami, predvsem sumničenji o nekakšni kontrarevoluciji v Sloveniji, predvsem pa menili, da te ocene niso upoštevale politične akcije, ki je že potekala v Sloveniji. Za mnoge je vse, vsako razpravljanje in vsak kritičen zapis sovražen... »Nimamo dokazov za to, da gre za zavestno in koordinirano odkrito aktivnost ali specialne vojne z očitno subverzivnimi nameni, kakor tudi nimamo argumentov, da gre za zvezo s sovražno emigracijo. Nimamo dokazov, da so redakcije samo izvajalke ukazov tistih, ki stojijo za njimi. In kdo je to? Ali smo morda mi?« je med drugim povzemal marčevska razmišljanja Milan Kučan. »Dejal sem, da v Sloveniji nismo proti temu, da bi predsedstvo CK ZKJ sprejelo dokument, ki bi postavil v središče pozornosti vprašanje armade in splošnega ljudskega odpora. Toda takšen dokument bi moral biti koncipiran drugače. V razpravi na tej seji sem predlagal, da se predsedstvo CK ZKJ opredeli do stališč, sprejetih na vojaškem svetu (objavljena so bila v vseh sredstvih obveščanja). Opozoril sem na vlogo vojaškega sveta, ki je po zakonu strokovno posvetovalni organ državnega sekretarja za ljudsko obrambo. Pojasnil sem, da mi je v telefonskem razgovoru predsednik predsedstva CK ZKJ Krunič zatrdil, da ni vedel za ta sestanek, niti ni seznanjen z vsebino tam izrečenih ocen (o specialni vojni, protirevolucionarni vsebini pisanja, ipd.). Enak odgovor je dobil dan po seji vojaškega sveta Stane Dolanc od takratnega predsednika predsedstva SFRJ Lazarja Mojsova. Ali to pomeni, sem vprašal, da je ta organ samostojen subjekt političnega življenja države, da lahko samostojno in za javnost sprejema tako dalekosežne politične ocene? Nadalje sem na seji opozoril tudi na navodilo, ki ga je, tako nam je povedal komandant ljubljanskega armadnega območja general Višnjič, dobil neposredno po seji vojaškega sveta, da se pogovori s predstavniki republiškega sekretariata za notranje zadeve glede varnostnih akcij, ki bi jih bilo treba sprejeti v Sloveniji na podlagi teh ocen. V zvezi s tem moram povedati, da je šlo za razgovor o tem, kakšne bi bile možne reakcije, če bi vojaški tožilec oz. zvezni tožilec na podlagi ocen vojaškega sveta začela kazenski pregon zoper pisce nekaterih člankov o JLA; če bi v zvezi s tem bil odrejen preiskovalni pripor in ali je verjetno, da bi prišlo do protestnih zborov, kot je bil na primer zbor pred sodno palačo ob zaslišanju urednika Mladine Francija Zavrla. Komandanta je zanimalo, ali so organi za notranje zadeve sposobni obvladati položaj. Dejal je, da ima nalogo, da po potrebi zavaruje vojaške objekte, da pa so pripravljeni sodelovati. Republiški sekretar Tomaž Ertl mu je odvrnil, da se o teh vprašanjih ne more pogovarjati brez vednosti nekoga iz predsedstva SRS oziroma političnega vodstva Slovenije. Poiskali so mene - na razgovoru je bil tudi tovariš Dolanc (sestali smo se v Planici). Bilo nam je po- vsem jasno, da bi vsaka taka aktivnost, ki bi ne računala z zelo subtilno politično situacijo v Sloveniji, imela nepopravljive politične posledice, za katere politično vodstvo nikakor ne bi moglo prevzeti odgovornosti. Zoper omenjeno navodilo (o katerem niso vedeli organi, ki bi morali) sem protestiral, ne zaradi komandanta, ki je bil ves čas izjemno korekten, ampak zoper takšno prakso. Na koncu sem opozoril še na zahtevo po enotnih ocenah. Na enako stališče sta se postavila oba člana predsedstva CK ZKJ iz Slovenije Franc Šetinc in Štefan Korošec ter izvršni sekretar Boris Mu-ževič, vendar so ostali člani predsedstva menili, da je o teh stvareh treba razpravljati, da je normalno, da je vojaški svet o teh pojavih v Sloveniji razpravljal - s pojasnilom, da na seji vojaškega sveta ni bilo nikakršnih navodil v zvezi z aktivnostmi, o katerih je tekla beseda na razgovoru med generalom Višnjičem in sekretarjem za notranje zadeve. To je vsa resnica o tem stenogramu in drugačne ni. Na tej podlagi niso možne nikakršne špekulacije o vojaškem udaru in seznamu ljudi, ki naj bi jih v Sloveniji aretirali,« je končal Kučan svojo razlago stenograma z »zloglasne« seje predsedstva CK ZKJ. Kot je bilo razbrati iz pomanjkljive razprave Stipeta Šuvarja, so v Beogradu Kučana nekajkrat opozorili, naj ne pošilja stenograma v javnost. Vendar je slovenski predsednik po njegovem mnenju našel dobro formulo, po kateri je to vendarle storil, čeprav posredno, »z obnovo«, ne pa z branjem »uradnega stenograma«... Volilni izidi in porazdelitev svetovalcev v novem deželnem svetu Deželni politični položaj v znamenju večjih sprememb VIDEM — Izidi volitev za obnovo deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine so prav gotovo prinesli nekatere večje spremembe. Omeniti je treba napredovanje KD, močno napredovanje socialistov, padec KPI, močno nazadovanje Liste za Trst, nazadovanje specifičnih strank, kot je Furlansko gibanje. Napredovali sta obe zeleni listi. Podrobnejše izide objavljamo v obeh razpredelnicah, tako da bo branje olajšano. V Benečiji so obnovili tudi občinska sveta v Dreki in v Tavorjani. V obeh občinah sta bili poraženi občinski listi, to je napredni skupini. Zanimivo je tudi pregledati, kako so bili porazdeljeni sedeži, skratka, koliko svetovalcev bo imelo vsako volilno okrožje. Trst je razpolagal s 14 sedeži, neposredno je bilo tu izvoljenih 9 svetovalcev, seštevek v enotnem deželnem okrožju pa je Trstu dodelil še pet svetovalcev, tako da so bili zapolnjeni vsi sedeži. V Gorici je bilo 7 sedežev, v volilnih okrožjih so izvolili pet svetovalcev, v enotnem deželnem okrožju pa so naknadno dodelili Gorici še enega svetovalca, tako da ima Gorica enega svetovalca manj kot jih je omogočalo število sedežev. Videm je imel na razpolago 22 sedežev. V volilnih okrožjih so izvolili 17 svetovalcev, v enotnem deželnem okrožju pa so Vidmu dodelili 7 svetovalcev, tako da ima videmski okraj kar 24 svetovalcev, to je dva več, kot je bilo predvideno na osnovi sedežev. Tolmeč je imel pet sedežev, nepos- redno so izvolili 3 svetovalce, naknadno pa so temu okraju dodelili še dva svetovalca. Pordenon je imel 14 sedežev, neposredno so tu izvolili 10 svetovalcev, v enotnem deželnem okrožju pa so Pordenonu dodelili 13 svetovalcev, torej enega manj kot je bilo sedežev. V novem deželnem svetu bo skupno 62 svetovalcev. Kot zanimivost naj zapišemo, da je dosedanji predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti (KD) prejel več kot 36 tisoč preferenčnih glasov. Špetrski župan Giuseppe Marinig (PSI) je prejel preko dva tisoč glasov, odbornica v isti občini Bruna Dorbolo (KPI) pa je prejela nekaj preko devetsto preferenc. Vrsta strank bo imela po enega svetovalca. Vsekakor bo novi deželni svet zelo pisan, saj bo prisotnih kar 13 strank. To jasno dokazuje, da se politično prizorišče bistveno spreminja. Poleg treh velikih strank obstaja vrsta manjših in minimalnih skupin. Tradicionalne laične stranke izgubljajo, pojavljajo pa se druge skupine, ki po številu glasov dosegajo manjše, a tradicionalne stranke. Prezgodaj je napovedovati, kdo bo vodil bodoči deželni odbor, kdo bo predsednik in kako bo sestavljena vodilna koalicija. Kaže pa, da bo v dvorani deželnega sveta dokaj živahno, saj je za manjše skupine značilno, da znajo biti borbene. Slovence seveda zelo zanima, kako se bo v novem položaju nadaljevala razprava o slovenskem vprašanju. Izidi deželnih volitev v videmski pokrajini STRANKE DEŽELNE VOLITVE 1988 DEŽELNE VOLITVE 1983 RAZLIKA Glasovi Odstot. Sed. Glasovi Odstot. Sed. Odstot. Sed. KPI 47.195 15,9 3 58.484 19,4 5 —3,5 —2 DP 4.837 1,6 1 5.538 1,8 1 —0,2 — PRI 8.585 2,9 1 14.845 4,9 1 —2,0 — MSI-DN 12.404 4,2 1 14.300 4,7 1 -0,5 — LpT 289 0,1 — 814 0,3 — —0,2 — KD 122.257 41,1 9 119.053 39,5 9 + 1,6 — PSI 55.479 18,7 4 38.097 12,6 3 + 6,1 + 1 SSk 294 0,1 — 602 0,2 —■ —0,1 — M. FRIDLI 7.902 2,7 1 20.672 6,9 1 —4,2 — ZEL. LISTA 10.452 3,5 1 — — — — + 1 PSDI 13.175 4,4 1 19.013 6,3 1 —1,9 — ZELENI 7.503 2,5 1 2.249 0,7 — + 1,8 + 1 PLI 6.014 2,0 1 8.079 2,7 1 -0,7 — GIUST. E LIB. 906 0,3 — — — — + 0,3 — DRUGI — — — — — — — — SKUPNO 297.292 100,0 24 301.746 100,0 23 0,0 + 1 Zlobčevi večeri z gosti na Zemonu Se politika in gospodarstvo med seboj izključujeta? V gradiču Zemono pri Vipavi so se konec prejšnjega tedna iztekli pogovori z gosti, ki jih je v sedmih večerih povabil k pogovoru Ciril Zlobec. Od lanske jeseni je na njih sodelovalo sedem uglednih osebnosti slovenskega javnega življenja, ki delujejo na različnih področjih: gospodarskem, političnem, kulturnem, družbenem itd. Sedmi, zadnji gost v prvem ciklusu pogovorov - v jeseni jih nameravajo nadaljevati - je bil predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Z Zlobcem sta spregovorila o sedanjem gospodarskem, političnem in družbenem trenutku v sosednji Sloveniji, ki je vse prej kot lahek. Okvirna tema njunega pogovora, v katero so se kot na prejšnjih podobnih večerih v drugem delu vključili tudi poslušalci (pogovor je tokrat potekal v restavraciji dvorca Zemono, organizirala pa sta ga ajdovska Zveza kulturnih društev in tovarna pohištva Lipa) je bilo vprašanje, ali se politika in gospodarstvo med seboj izključujeta. O tem načelnem vprašanju je Šinigoj dejal, da politika ne ovira izvršnega sveta pri izpolnjevanju njegovih nalog in pristojnosti. »Gospodarske politike in prestrukturiranja gospodarstva pa ni mogoče voditi brez ingerence vlade.« V prvem delu večera - Zlobec mu pravi »Pogovor za ogrevanje« - sta se dotaknila več vprašanj. Na prvem mestu je bilo vsekakor vprašanje o mariborskih dogodkih, ko so delavci več podjetij protestirali zaradi slabih prejemkov. Bila sta mnenja, da v tem primeru ni šlo za navadno stavko, kakršnih je tudi po Jugoslaviji v za- dnjem času vse več, ampak da je šlo v tem primeru za prave socialne nemire, za protest in celo za poskus porušiti politično ravnotežje, celo za neke vrste sodobni ludizem. Vzroki zanje so stari kar nekaj časa, nemire pa so sprožili nedavni ukrepi jugoslovanske vlade v mesecu maju. V zvezi s tem sta Šinigoj in Zlobec govorila tudi o posledicah ukrepov, na katere pa vlada ni računala, tako da zanje ni pripravila nobenih tako imenovanih socialnih programov. Spregovorila sta še o vprašanju sodelovanja Slovenije z drugimi jugoslovanskimi republikami, oziroma o njenem odpiranju v svet, še posebej v razvito Zahodno Evropo. Glede tega meni predsendik Šinigoj, da ima Slovenija, ki je že »stopila v postindustrijsko družbo« še toliko več nalog in odgovornosti. »Leto 1992 moramo v Sloveniji, če že ne v Jugoslaviji, pričakati pripravljeni, če ne bo po nas,« je dejal Šinigoj. Poslušalci so se v drugem delu večera živahno vključili v pogovor s predsednikom, in njegovim gostiteljem. Izrekli so veliko mnenj, razmišljanj in tudi vprašanj. Govor je bil o kmetijski politiki, o drobnem gospodarstvu, o položaju družbenih dejavnosti itd. To so bila vprašanja, ki so jih postavljali brez dlake na jeziku. Največ zanimanja pa je vsekakor vzbudilo vprašanje o gradnji osimskih avtocest, še posebej glede na kmetijsko usmerjeno Vipavsko dolino, skozi katero naj bi po načrtih zgradili cestno povezavo med Vrtojbo in Razdrtim. Razmišljali so tudi o tako imenovani »kraški varianti« avtocestne povezave, ki naj bi ohranila neokrnjena urejena polja v »primorski žitnici«, kakor je nekdo slikovito imenoval Vipavsko dolino. Predsednik Šinigoj je pojasnil, da bodoča avtocestna povezava ne bo bistveno prizadela urejenih polj, da je bila njena gradnja že v načrtu pri sami melioraciji. »Več škode bo narejeno, če bomo zgradili kar pet deteljic za priključke, kot si nekateri želijo in bi s tem imeli avtocesto odprtega tipa, ne pa kot nameravamo, da bi bila cesta zaprtega tipa in bi bila priključka samo dva. »Kraška varianta bi po njegovem mnenju bila daljša in zato tudi dražja. Poudaril je tudi, da bo gradnja vseh odsekov hkratna.« Predlog zakona za izgradnjo transjugoslovanske in osimskih avtocest je že pripravljen. Zagotoviti moramo le denar - dinarska sredstva in sredstva tujih posojil. Sodelovanje v tem smislu z Italijo je prvi primer na svetu, kjer bosta dve državi avtocesto skupaj financirali, skupaj gradili in skupaj uporabljali. Zlobčevi večeri z gosti na Zemonu so se za letos iztekli. Prinesli so tisto, kar so udeleženci od njih pričakovali: poglobljene izmenjave misli o vsem, kar tišči ljudi severnega konca Primorske. Imeli so priložnost, da so se pogovarjali z raznimi ljudmi, ki opravljajo visoke funkcije v slovenskem in jugoslovanskem javnem življenju. Organizatorja sta obljubila, da bosta s pomočjo moderatorja Cirila Zlobca tudi v prihodnje poskrbela za zanimive goste, več pa pri tem računata na želje občinstva. VOJKO CUDER Sestava deželnega sveta STRANKE DEŽELNE VOLITVE 1988 Sedeži DEŽELNE VOLITVE 1983 Sedeži RAZLIKA 88-83 Sedeži KD 24 23 + 1 KPI 11 14 —3 PSI 12 7 - + 5 LpT 2 4 —2 MSI 3 3 — PRI 1 3 —2 PSDI 2 3 —1 MF 1 2 —1 PLI 1 1 — DP 1 1 — SSk 1 1 — ZEL. LISTA 2 — + 2 ZELENI 1 — + 1 GL — — — TLT — — — Protislovenske akcije v Krki CELOVEC —- V zvezi s papeževim obiskom na Koroškem so se pojavili ob cesti preko Ljubelja ptoti Krki stari, znani hujskaški plakati koroškega Heimat-diensta, ki so rotili ljudi, »da ni slovenske Koroške«. Zveza slovenskih organizacij je to akcijo takoj označila kot ponovni dokaz za manjšini sovražno klimo na Koroškem. Zveza pa je tudi ugotovila, da gre očitno za dalj časa načrtovano akcijo, ki so jo izvedle nemškonacionalne sile. A. M. COLLEEN "1 Pl || k McCULLOUGH Prevedla Breda Konte 14. Zavedala se je strašnega, uničujočega razočaranja in obšla jo je želja, da bi se zjokala. Prisotnost gospe Parkerje-ve je obstajala le nekje v njeni podzavesti. Preobrat je bil zdaj prav ironičen. Ko je odkrila, da so Timova tragična usta in otožen pogled njegovih začudenih oči razkrivali le notranjo praznino, da se je njegova iskrica utrnila, preden bi lahko doživel tragedijo ali izgubo. Prav nič se ne razlikuje od psa ali mačke, ki ju ima človek doma zato, ker ju je prijetno pogledati in ker sta tako slepo in ljubeče vdana in zvesta. Toda žival ne razmišlja, nikoli ne more inteligentno odgovarjati, ne zbuditi odziva v razmišljanjih drugega inteligentnega bitja. Le sedi tam, vsa prijazna in ljubeča. Tako kot Tim, bebavi Tim. Z zvijačo so ga pripravili do tega, da je jedel iztrebke, vendar jih ni izbljuval, kot bi to storilo vsako razmišljujoče bitje. Namesto tega je jokal, kot bi zavijal pes, in ko so mu ponudili dober prigrizek, se je spet potolažil in smehljal. Mary Mortonova, ki ni imela otrok, ni poznala ljubezni in je bila oropana vsakega vpliva, ki bi jo počlovečil, ni imela nobenega čustvenega merila, s katerim bi lahko izmerila to novo, grozljivo spoznanje o Timovem pomanjka- nju uma. Ker je bila tako čustveno zaostala, kot je bil Tim umsko, se ni zavedala, da je Tima mogoče ljubiti zaradi njegove okrnjene duševne rasti, kaj šele, da je mogoče ljubiti njej navkljub. O njem je razmišljala na način, kot je moral Sokrat razmišljati o Alkibiadesu, ko je pred ostarelim filozofom stal mladenič izredne telesne in duševne lepote. Domišljala si je bila, kako bi mu predstavila Beethovna in Prousta, mu širila brezskrbno, mladostniško obzorje, dokler ne bi dojel glasbe, literature in umetnosti, dokler ne bi bila njegova notranjost tako lepa, kot je bila njegova zunanjost. Toda Tim je le bebec, ubogi, neumni omejenec. Avstralci znajo to izraziti zelo zbadljivo in jedko, z brezčutnostjo, ki je tako tipična zanje. Inteligenco primerjajo z denarjem in izražajo prvo s pomočjo drugega. Tisti, ki duševno ni čisto pri sebi, ni »vreden celega funta«. Njegovo intelektualno zmožnost izražajo z deli dolarja. Tako je lahko vreden skoraj devetdeset centov ali pa le devet centov, vendar nikoli ni vreden celega funta. Gospa Parkerjeva se ni zavedala, da ji Mary posveča le delček svoje pozornosti, in je veselo klepetala naprej o neobčutljivosti povprečnega moškega. Popila je nekaj skodelic čaja in si sama odgovarjala na lastna vprašanja, kadar tega ni storila Mary. Končno je le vstala in se poslovila. »Na svidenje in hvala za čaj. Če v hladilniku nimate ničesar takega, kar bi mu bilo všeč, ga pošljite k meni, ga bom jaz nahranila.« Mary je odsotno prikimala. Njena obiskovalka je odšla po stopnicah navzgor, sama pa se je spet poglobila v razmišljanje o Timu. Ko je pogledala na uro, je opazila, da je ura že skoraj devet. Pri tem se je spomnila, da delavci, ki delajo na prostem, radi malicajo okrog devetih. Odšla je v kuhinjo, pripravila svež čaj, odtajala zmrznjen čokoladni kolač in ga prekrila s stepeno smetano. »Tim!« je poklicala, ko je odložila pladenj na mizico pod vinsko trto. Sonce je postajalo vse toplejše, zato pri mizici ob stopnicah ni bilo več prijetno. Dvignil je glavo, ji pomahal in takoj ustavil traktor, da bi slišal, kaj mu pravi. »Tim, pridi na skodelico čaja!« Obraz se mu je razjasnil, da je bil podoben mlademu kužku. Skočil je s traktorja, stekel čez vrt do ute in se prikazal iz nje s papirnato vrečko v roki. Potem pa je stekel po stopnicah navzgor, tako da je preskakoval po dve naenkrat. »Joj, hvala, ker ste me poklicali, gospodična Morton. Sploh nisem vedel, koliko je ura,« je veselo rekel, sedel na stol, ki mu ga je ponudila in ponižno čakal, dokler mu ni rekla, da lahko začne. »Se spoznaš na uro, Tim?« ga je nežno vprašala, presenečena nad tem, da lahko vpraša nežno. »Oh, ne, pravzaprav ne. Nekako vem, kdaj je čas, da moram domov. To je takrat, ko je veliki kazalec na vrhu, mali pa tri črtice naprej. Takrat je tri. Vendar nimam svoje ure, ker oče pravi, da bi jo izgubil. Pa me nič ne skrbi. Vedno mi kdo pove, koliko je ura, na primer, ko je čas, da pripravim čaj za malico, ali kadar je odmor za kosilo, ali čas, da grem domov. Nisem vreden celega funta, vendar to vsi vedo in zato je vseeno.« Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Rezultati nedeljskih pokrajinskih volitev v Trstu Volilni razkroj Liste tudi v pokrajini Krščanska demokracija je spet daleč najmočnejša stranka v tržaški pokrajini, komunisti nazadujejo v primerjavi z zadnjimi pokrajinskimi volitvami, njihov poraz pa so močno zajezili slovenski glasovi, posebno na Krasu in v okolici. Socialistična stranka se uvršča na tretje mesto, pred Listo za Trst, ki je tudi na teh volitvah doživela popolno katastrofo in izgubila v primerjavi z letom 1982 kar 16 odstotkov glasov. Dobro so se uveljavili zeleni, liberalci in republikanci so obdržali pozicije, misovci pa so napredovali v primerjavi z zadnjimi pokrajinskimi volitvami. Dokaj dobro se je uveljavila Slovenska skupnost, ki je ne samo izvolila oziroma potrdila svojega svetovalca, Sestava nove pokrajinske skupščine V novem tržaškem pokrajinskem svetu bo kot že omenjeno sedelo 24 svetovalcev, šest manj kot v pretekli mandatni dobi. Krščansko demokracijo bodo zastopali: Manfredi Poilucci, Gian-franco Benci, Raffaele Dello Russo, Salvatore Cannone, Bruno Bratt in dosedanji predsednik Dario Locchi. Komuniste: Pietro Cordara, Fulvio Valion, Ezio Martone, Andrea Spaccini in Nives Košuta. Socialisti so izvolili tri svetovalce, in sicer Maria Martinija, Daria Crozzolija in Franca Gerina. Listo za Trst bodo zastopali Bruno Cavicchio-li, Giorgio Bonat in Alberto Dini, misovce pa Francesco Šerpi in Aldo Debelil. Na listi liberalne stranke je bil izvoljen Sergio Trauner, ki pa je bil izvoljen tudi na Občino in se bo verjetno opredelil za občinski svet. SSk bo zastopal Zorko Ha-rej, republikance Giovanni Cer-vesi, mestno zeleno listo, ki združuje naravovarstvenike in radikalce, bo predstavljal Alessandro Capuzzo, zelene pod simbolom marjetice pa Lucio Pertusi. ampak tudi rahlo napredovala v primerjavi s presenetljivo slabimi rezultati na deželni ravni. V novem pokrajinskem svetu bosta sedela dva Slovenca, in sicer komunistka Nives Košuta in pokrajinski tajnik SSk Zorko Harej, žal pa ni bil izvoljen slovenski socialist in bivši dolgoletni odbornik za kmetijstvo Marčelo Čok, ki je kandidiral v dolinskem volilnem okrožju. Primerjava porazdelitve sedežev na Pokrajini je zelo tvegana, če že ne nemogoča, saj bo zaradi demografskega padca pokrajinski svet štel 24 in ne več 30 izvoljenih predstavnikov. Politično gledano je tudi na teh volitvah osnovni motiv volilni razkroj Liste za Trst, pri čemer so se sodeč po izidih največ okoristili demokristjani, v manjši meri pa tudi socialisti. KD je izvolila 6 pokrajinskih svetovalcev, KPI 5, melonarji in socialisti po 3, misovci 2, po enega pa PLI, PRI, SSk, mestna zelena in laična lista ter zeleni, ki so se predstavili pod simbolom marjetice. Socialdemokrati so izgubili svojega predstavnika, kar velja tudi za Paro-velovo Tržaško gibanje, ki se je na teh volitvah predstavilo skupno s Proletarsko demokracijo. Zelo pomenljivo je dejstvo, da so komunisti izvolili vse svoje svetovalce v okoliških okrožjih in spet svojega predstavnika v šentjakobskem. Neodvisni Piero Cordara je bil izvoljen v Devinu-Nabrežini, Zgoniku in Repentabru, Nives Košuta na zahodnem in vzhodnem Krasu, Andrea Spaccini pri Sv. Jakobu, Ezio Martone v Dolini in Furio Valion v Miljah. KPI je sicer v zadnjih dveh občinah krepko nazadovala, kar odpira kočljive upravne in politične probleme za obe levičarski upravi. Zorko Harej je bil izvoljen v Devinu-Nabrežini, Repentabru in v Zgoniku, vsi trije socialistični svetovalci pa so bili izvoljeni v mestnih okrožjih, kar priča o velikem napredovanju PSI v središču mesta. Med novoizvoljenimi socialisti presenetljivo ni predsednika tržaške Krajevne zdravstvene enote Claudia Bevilac-que. Upravne in politične perspektive na Pokrajini so sodeč po številkah v tem trenutku še precej nejasne in negotove. Morebitna petstrankarska koalicija brez LpT razpolaga v novem pokrajinskem svetu s točno polovico glasov (6 KD, 3 PSI ter SSk, PLI in PRI), morebitna levičarska uprava z zelenimi, SSk in republikanci pa z istim številom glasom. Vprašanje je, kakšno politično pot bo ubrala Lista in kaj mislijo naravovarstveniki. Marsikaj pa bo odvisno od poteka političnih dogajanj na Deželi in na tržaški Občini. SANDOR TENCE Izidi pokrajinskih volitev v Trstu STRANKE POKRAJINSKE VOLITVE 1988 POLIT. VOLITVE 1987 POKRAJINSKE VOLITVE 1982 Glasovi Odst. Sedeži Glasovi Odst. Glasovi Odst. Sedeži KD 45.566 25,2 6 50.202 24,7 37.333 18,9 6 KPI 32.948 18,2 5 40.345 19,9 42.920 21,8 7 PSI 24.100 13,4 3 (2) 37.456 18,5 15.170 7,7 2 PSDI 3.210 1,8 — 3.988 2,0 4.741 2,4 1 PRI 4.313 2,4 1 7.339 3,6 5.679 2,9 1 PLI 4.562 2,5 1 (3) 11.371 5,6 3.112 1,6 — SSk 5.851 3,2 1 (4) 3.994 2,0 6.154 3,1 1 MSI 18.066 10,0 2 21.664 10,7 14.489 7,4 2 DP - TRŽ. GIB. 2.453 1,4 — 2.834 1,4 111 4.002 2,0 1 TLI 2.440 1,4 — 2.103 1,0 — — — ZELENA LISTA 6.024 3,3 1 (5) 11.133 5,5 — — — FURLANSKO GIB. 216 0,1 — — — — — — ZELENI 6.588 3,7 1 — — — — — GIUST. E LIB. 1.295 0,7 — — — — — — LpT 22.957 12,7 3 — — 56.776 28,8 9 OSTALI — — — 10.457 5,1 8.003 4,1 — SKUPNO 180.589 100 24 202.895 100 196.984 100 30 (1) DP ločeno 2.557 glasov (1,3 %). (2) Tudi s kandidati LpT. (3) Tudi s kandidati LpT. (4) Pod simbolom Sardinske akcijske stranke. (5) Pod simbolom Radikalne stranke. Izjava Zorka Hareja Izjava Nives Košute Osebno sem zadovoljen nad volilnimi izidi v tržaški pokrajini, predvsem zato, ker dokazujejo, da ni bilo zaman naše delo na političnem in upravnem področju. Gre za delo, v kate- ro smo vložili veliko časa in truda, ki pa žal ni vedno naletelo na pravilno razumevanje. To tudi z ozirom na smernice in program naše stranke, ki se med drugim ne nanaša samo na našo narodnostno specifiko, marveč izhajajoč iz nje zaobjema najširšo problematiko, od gospodarske do ekološke. Volilni izidi kažejo, da je SSk v tržaški pokrajini, občini in v tržaških krajevnih sosvetih na splošno obdržala svoje položaje. Važno je vsekakor, da sta bila naša predstavnika izvoljena tako v pokrajinski kot v občinski svet, kjer bosta še naprej lahko delovala v prid celotne naše narodnostne skupnosti. Ugotoviti pa moram, da žal nista bila potrjena slovenska kandidata na listah PSI. To bo pač okrnilo slovensko predstavništvo. Pozitiven pa je podatek, da je bila bistveno ošibljena Lista za Trst. Ob koncu naj mi bo dovoljeno, da se iskreno zahvalim vsem, ki so zaupali SSk svoj glas. Prvi podatek, ki me preseneča in hkrati skrbi je ta, da sem edina ženska, ki je bila izvoljena v tržaški pokrajinski svet. To mi bo po vsej verjetnosti nalagalo tudi neke posebne odgovornosti, na katere nisem vnaprej računala. Poleg tega moram ugotoviti, da je po teh volitvah slovensko predstavništvo na Pokrajini bistveno pod pričakovanji, saj ni bil izvoljen noben slovenski kandidat na listah PSI. Volilne izide bo treba seveda še natančneje in resno preučiti. Toda že ob njihovem prvem pregledu po svoje izstopa še nek drug podatek, na katerega bi želela opozoriti. Ugotoviti namreč moram, da čeprav so tudi druge stranke kandidirale mlade, so potem mladi kandidati bili dejansko izvoljeni samo na listi KPI. Kot mlad človek si od te izvolitve veliko obetam, seveda predvsem v političnem smislu, a tudi v osebnem, saj delovanje v izvoljenem telesu predstavlja prav gotovo tudi zanimivo življenjsko izkušnjo. Ob tej priložnosti pa bi se želela tudi zahvaliti vsem volilcem, ki so mi zaupali svoj glas. Upam, da ga bom vredna. • Novoizvoljeni deželni svetovalec D, Tersar: Zavzemal se bom za manjšinska vprašanja V deželni svet je bil na listi PSI izvoljen Darij Tersar, Slovenec, ki ga je kandidirala stranka. Včeraj je obiskal redakcijo Primorskega dnevnika s hčerko, dijakinjo drugega letnika trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Z našim prvim vprašanjem smo želeli izvedeti nekaj važnejših življenje-pisnih podatkov. Odgovor je bil jedrnat: Star sem 40 let, obiskoval sem slovensko osnovno in nižjo srednjo šolo, nato pa zavod Volta, kjer sem se usposobil za strojnega tehnika. Pred de- setimi leti sem postal sindikalist. Delal sem v Tovarni velikih motorjev, kjer sem dve leti deloval v tovarniškem svetu, nato pa sem postal tajnik sindikata kovinarjev CISL. Leta 1982 sem bil izvoljen za enega od tajnikov sindikata CISL, pred tremi leti pa sem kot generalni pokrajinski tajnik nasledil De Grassija. Kako ocenjuješ uspeh socialistične stranke? Zame je bilo prešenečenje, ker se mi je zdelo 15 odstotkov nekaj nedosegljivega. Imeli smo veliko težav. Največjo je predstavljala Lista za Trst, ker nismo mogli vedeti, ali bo ohranila glasove ali pa jih bo izgubila. Povsem pravilno ugotavlja Primorski, da je 12 odstotkov zanjo prava katastrofa. Radio Opčine sem včasih poslušal, vendar ne preveč, ker nimam časa za take stvari. Očitno Paro-velu ljudje ne sledijo, ker hoče nekaj porušiti, ne pa ustvariti. Še posebej nas zanima tvoje mnenje o Slovencih in Deželi. O narodnostni manjšini se govori predvsem takrat, kadar so volitve, in to je velika napaka, ker tak pristop ne omogoča stvarnih dosežkov. Mislim, da je treba sedaj po volitvah poiskati konkretne rešitve, ker ni mogoče, da se po 40 letih še prepiramo in nič ne naredimo. Sam se bom zavzemal za rešitev teh vprašanj, kot je zagotovil tudi Craxi v razgovoru s slovenskim predstavnikom po zborovanju na Trgu Unita. Koliko otrok imaš? Dve hčerki. Lucija, ki obiskuje trgovsko, ima 15 let, mlajša, Sonja pa 12 in bo šla jeseni v drugi razred nižje srednje šole Cankar pri Sv. Jakobu. Na koncu bi bralcem Primorskega dnevnika želel še reči, da smo med volilno kampanjo slišali mnogo besed o tržaškem gospodarstvu, o socialnih problemih Trsta in dežele. Upam in prizadeval si bom, da se na te stvari ne bo pozabilo v petletni mandatni dobi deželnega sveta, (bs) Ob ugodni bilanci Assicurazioni Generali V ospredju zadeva Du Midi Na sedežu v Trstu je včeraj dopoldne potekal redni letni občni zbor delničarjev zavarovalnice Assicurazioni Generali. Skupščine, ki jo vodil predsednik odv. Enrico Randone, se je udeležilo 557 delničarjev, ki so osebno ali s pooblastili predstavljali 70,4 milijona delnic ali 33,55% družbine glavnice. Poslovni leto 1987 se je zaključilo s čistim dobičkom 254,2 milijarde lir, kar predstavlja napredek za 16,6% v primeri z letom 1986. Po odvodu 102,8 milijarde lir v razne rezervne sklade, bo zavarovalnica izplačala dividend v višini 600 lir za vsako delnico. V izrednem delu skupščine so delničarji odobrili napovedano povečanje glavnice s 420 na 1060 milijard lir. Najprej jo bodo povečali brezplačno na 840 milijard, za kritje preostalega zneska pa bodo izdali 110 milijonov novih delnic po ceni 10.000 lir (nominala vsakega dokumenta se glasi na 2.000 lir), ki jih bodo prvenstveno ponudili v odkup starim delničarjem in nameščencem. Iz poročila predsednika Randoneja naj kratko povzamemo še nekaj osnovnih podatkov: naložbe so lani obrodile dohodek 827,6 milijarde lir; vrednost samih naložb pa se je do konca leta povzpela na 9.993,5 milijarde. Družbino premoženje je predvsem v nepremičninah, katerih vrednost znaša 1.251,8 milijarde lir (ta vrednost je vsaj vpisana v bilanci, v resnici pa veljajo nepremičnine AG precej več), kosmata vrednost vnovčenih premij je znašala 4.428,4 milijarde, od tega 2.545,3 na italijanskem in 1.883,1 milijarde na tujih tržiščih. Skratka, grupa Generali je za lansko poslovno leto predstavila najboljšo bilanco vseh povojnih let. Pozornost delničarjev pa je bila letos osredotočena predvsem na problem propadlega naskoka AG na francosko Compagnie du Midi. S tem v zvezi je Randone naglasil, da se je želela zavarovalnica le primerno uveljaviti v sklopu francoske družbe, nikakor pa da ni bil njen namen, da bi se je polastila. Na to vprašanje je treba gledati — je dodal Randone — le kot na ugodno finančno investicijo, kar prisotnost AG pri Midi še vedno je (tržaška družbe poseduje 8,52% sedanjega, kot znano zredčenega, kapitala pariške velikanke). Glede nadaljnjih morebitnih načrtov na tem področju (operacija Midi je Assicurazioni Generali doslej stala okrog 600 milijard lir), pa so se vsi trije voditelji družbe zabarikadirali za odločnim »no comment«. (E. F.) Rezultati volitev za obnovo tržaškega občinskega sveta Napredovali so KD, socialisti in zeleni V novem občinskem svetu bodo Slovenci Anamarija Kalc in Ravel Kodrič (KPI) ter Aleš Lokar (SSk) Socialistični kandidat Vojko Kocman ni prejel zadostnega števila preferenc - Boris Kobal prvi neizvoljeni na listi KPI Če so bili rezultati volitev za obnovo tržaškega občinskega sveta v veliki meri predvidljivi, potem ko so že v ponedeljek pozno zvečer objavili rezultate deželnih volitev, včeraj zjutraj pa še novo sestavo pokrajinskega sveta, je bila pozornost toliko bolj namenjena imenom izvoljenih, saj so se bitke za preference bile na nož in šele včeraj okrog 10. ure zvečer je bila dokončno znana sestava nove mestne skupščine. Prva ugotovitev, ki najbolj zanima naše bralce, je, da bodo v novem občinskem svetu sedeli trije Slovenci. Na listi KPI se je odlično uveljavila Anamarija Kalc, ki je prejela kar 1.339 preferenc, medtem ko jih je nosilec liste Pessato prejel 1.406. Ravel Kodrič pa je s 777 preferencami četrti na lestvici izvoljenih komunistov. Tu velja tudi omeniti, da je Boris Kobal z 263 preferencami prvi med neizvoljenimi na tej listi. Slovensko skupnost pa bo v občinskem svetu še naprej zastopal Aleš Lokar, ki je prejel 432 preferenc, sledita mu Ivan Peterlin s 162 preferencami in Peter Močnik s 137. Sestava nove občinske skupščine KD bo imela v novem občinskem svetu 18 svetovalcev. Stranko relativne večine bodo zastopali Richetti, Tripani, Bet-tio, Cernitz, Favotti, Codarin, Ambrosi, Viezzoli, Bernardinel-lo, Tomizza, Bosio, Molinari, D'-Alessandro, Pangher, Poletti, Černuta, Albanese in Marzulli. Izvoljeni komunisti so: Anamarija Kalc, Pessato, Kodrič, Pani-zon, De Rosa, Costa, Apostoli, Spadaro, Antonia Zanin in Ester Pacor. LpT bodo predstavljali Cecovini, Staifieri, Camber, Gambassini, Causio, Hermet, Seri, Gobessi in Rossi. Na listah PSI so bili izvoljeni Seghene, De Gioia, Agnelli, Anghelone, Cec-chini, Ariella Pittoni, Perelli, Weber in D'Amore. Misovce bodo zastopali Dres-si, Di Giorgio, Depolo, Menia, Macan in Sluga. Na Mestni zeleni listi sta bila izvoljena Pannel-la in Mattioli, na listi s simbolom marjetice pa Gianna Brun-Rizza in Antonella Lima Ram-polla. Po enega svetovalca pa so izvolili republikanci, ki jih bo zastopal Pacor, liberalci (Trau-ner), socialdemokrati (Berce) ter Slovenska skupnost (Lokar). torej tudi za imenovanje prvega občana mesta vse prej kot lahka, kot se da sklepati tudi po nekaterih včerajšnjih izjavah iz socialističnih vrst. Močno se je uveljavil tudi dosedanji podžupan, socialist Augusto Seghene, ki je zbral 3.707 preferenc, drugi na listi PSI pa je bil bivši socialdemokrat De Gioia s 1.177 preferencami. V Listi za Trst je največ preferenc -3.380 - prejel bivši župan Manilo Cecovini, dosedanji župan Staffieri pa je prejel 3.238 preferenc, ki mu prav gotovo ne bodo zadostovale, da bi lahko upal v potrditev županskega stolčka. Tudi listarski poslanec (sicer izvoljen na listi PSI) Giulio Camber je bil precej uspešen, zbral je 2.531 preferenc, zabeležiti pa gre tudi, da je nogometaš Triestine Franco Causio prejel 1.119 preferenc, s katerimi je prekosil marsikaterega listarskega prvaka. Bitka na nož za preference se je odvijala predvsem v novem kartelu med socialdemokrati, bivšimi listarji, triko-loristi in upokojenci, in sicer med pokrajinskim tajnikom PSDI Bercetom in bivšim listarjem Giuricinom. Za pičlih osem glasov je na koncu prevladal Berce. Novost v novi občinski skupščini bo seveda tudi prisotnost-kar štirih zelenih, saj sta tako "smejoče se sonce" kot "marjetica" izvolila po dva svetovalca. Na prvi listi sta bila izvoljena Marco Pannella in Gianni Mattioli, vprašanje pa je, koliko časa bosta vztrajala v Trstu. Bolj verjetno je, da bosta prej ali slej predala mesto "krajevnima" predstavnikoma Mauriziu Bekarju in Paolu Ghersini. Na listi "marjetice" pa sta bili izvoljeni dve kandidatki, o katerih pa nam kljub poizvedovanju ni uspelo prav ničesar izvedeti, saj kaže, da v Trstu nista posebno znani. TOM MARC Izidi občinskih volitev v Trstu STRANKE OBČINSKE VOLITVE 1988 POLIT. VOLITVE 1987 OBČINSKE VOLITVE 1982 Glasovi Odst. Sedeži Glasovi Odst. Glasovi Odst. Sedeži KD 44.243 27,3 18 45.585 25,3 34.262 19,3 12 KPI 24.501 15,1 10 31.592 17,6 33.223 18,7 12 PSI 23.245 14,4 9 0) 34.304 19,1 13.690 7,7 5 PSDI 2.892 1,8 1 3.592 2,0 4.735 2,7 1 PRI 4.290 2,7 1 6.761 3,8 5.923 3,0 2 PLI 4.284 2,6 1 (2) 10.754 6,0 2.902 1,6 1 SSk 3.561 2,2 1 (3) 2.590 1,4 4.108 2,3 1 MSI 15.123 9,3 6 20.427 11,4 13.337 7,6 5 FURLANSKO GIB. 295 0,2 — — — — — — DP - TRŽ. GIB. 2.414 1,5 — (4) 2.565 1,4 ,6) 3.570 2,0 1 GIUST. E LIB. 1.001 0,6 — — — — — — ZELENA LISTA 5.482 3,4 2 (5) 10.276 5,7 — — — ZELENI 5.109 3,2 2 — — — — — TLT 2.216 1,4 .— 1.984 1,1 1.003 0,6 — LpT 23.163 14,3 9 — — 54.874 31,0 20 OSTALI — — — 9.459 5,2 8.800 4,7 — SKUPNO 161.819 100 60 179.853 100 177.241 100 60 (1) Tudi s kandidati LpT. — (2) Tudi s kandidati LpT. — (3) Pod simbolom Sardinske akcijske stranke. — (4) Samo DP. — (5) Pod simbolom Radikalne stranke. — (6) Samo Tržaško gibanje. Izvoljeni slovenski kandidati na listah KPI in SSk Zastopali nas bodo v občinskem svetu Pač pa ni bil tokrat izvoljen slovenski kandidat na listi PSI. Vojko Kocman je namreč prejel le 117 preferenc, medtem ko jih je zadnji od izvoljenih socialistov, dosedanji načelnik občinske svetovalske skupine D'Amore, prejel 409. Prav tako ni bil izvoljen prof. Samo Pahor, pa čeprav je na listi koalicije DP-MT-neodvisni prejel največ preferenc, in sicer 329, drugi na listi pa je Paolo Parovel s 310 preferencami. Daleč za njima je na tretjem mestu pokrajinski tajnik DP Menon, kar verjetno pomeni, da je veliko "starih" volilcev te stranke tokrat ubralo drugo pot. Največ preferenc na teh volitvah je zbral nosilec kandidatne liste KD in bivši župan Franco Richetti, za katerega je oddalo preferenčni glas kar 8.809 volilcev. Povsem jasno je, da je po porazu Liste Richetti glavni kandidat za župansko mesto, pa čeprav bodo pogajanja za sestavo novega odbora in Izvoljeni slovenski predstavniki: Anamarija Kalc (KPI), Ravel Kodrič (KPI) in Aleš Lokar (SSk) Anamarija Kalc »Najprej moram ugotoviti, da sem na teh volitvah doživela kar nepričakovan osebni uspeh. Seveda sem ga vesela in želela bi se zahvaliti volil-cem, ki so me tako široko podprli. KPI je v tej volilni preizkušnji doživela omejen, sicer pa predviden upad glasov. Že z bežnim pregledom volilnih izidov pa je mogoče opaziti tudi nekatere pomembne elemente, ki niso negativni. To velja tudi za slovenske glasove, pri katerih je prišlo do raznih pomembnih premikov. Vse to bo seveda treba še natančneje in skrbno preučiti. V občinskem svetu bom skušala uveljaviti zahteve in potrebe slovenske narodnostne skupnosti, a to vedno upoštevajoč širšo družbeno resničnost, v kateri živimo. Prav zato nameravam posvečati veliko pozornost vsem pomembnim problemom, s katerimi se bo spopadala naša občinska uprava. Rajonske volitve potrdile občinske premike Sestava novih rajonskih svetov Tudi volitve za obnovitev rajonskih svetov v tržaški občini so v glavnem potrdile premike, ki so prišli do izraza na občinskih in pokrajinskih volitvah. V obeh kraških krajevnih sosvetih je KPI kljub omejenemu nazadovanju ohranila vlogo stranke relativne večine, kar pomeni, da so volilci nagradili delo obeh slovenskih komunističnih predsednikov. Slovenska skupnost, ki je imela sedem svetovalcev, je izgubila enega (pri Sv. Ani), socialisti pa so jih po neuradnih podatkih pridobili deset, komunisti pa so jih izgubili pet. Zahodni Kras: KPI 6 ( = ), SSk 2 ( = ), PSI 2 ( = ), KD 4 ( + 1), MSI 1 ( = ), LpT 1 ( = )■ Vzhodni Kras: KPI 5 ( = ), SSk 2 ( = ), PSI 2 ( = ), MSI 1 ( = ), KD 4 (+ 1), LpT 1 (—2), PRI 1 (+ 1). Sveti Jakob: KPI 5 ( = ), KD 5 (+ 1), PRI 1 ( = ), LpT 3 (— 3), MSI 2 (+ 1), PSI 3 (+ 1), PSDI 1 ( = ) Škedenj: KPI 3 (— 1), PRI 1 ( = ) , LpT 3 (—3), MSI 2 (+ 1), PSI 3 ( + 1), TIT 1 ( + 1), PSDI 1 ( = ), KD 6 (+1). Sveti Ivan: KPI 3 (- 2), PRI 1 (+ 1), LpT 2 (— 4), MSI 2 (+ 1), PSI 3 (+ 1), SSk 1 ( = ), KD 4 ( = ). Stara mitnica: KPI 3 ( = ), PRI 1 ( = ), LpT 4 ( —3), MSI 2 ( = ), PSI 3 (+ 1), PLI 1 (+ 1), KD 6 ( + 2). Sveti Vid: KPI 2 (— 1), PRI 1 ( = ), LpT 4 (—3), MSI 2 ( = ), PSI 3 (+ 1), TIT 1 (+ 1), PLI 1 (+ 1), KD 6 (+ 2). Kolonja: KPI 3 ( = ), PRI 1 ( = ), LpT 4 (— 3), MSI 2 ( = ), PSI 3 (+ 1), PLI 1 ( + 1), KD 6 (+ 2). Barkovlje: KPI 3 ( = ), PRI 1 ( = ), LpT 3 (—4), MSI 2 ( = ), PSI 3 (+ 1), SSk 1 ( = ), PLI 1 (+ 1), KD 6 (+ 2). Sveta Ana: KPI 4 (—1), LpT 3 (-3), MSI 2 (+ 1), PSI 3 (+ 1), TIT 1 (+ 1), PSDI 1 ( = ), KD 6 (+ 2). Nova mitnica: KPI 2 ( = ), PRI 1 ( = ), LpT 4 (—3), MSI 3 (+ 1), PSI 3 ( + 1), PLI 1 ( = ), DP 1(+ 1), KD 5 ( +1). Volilni izidi v rajonu Kjadin-Rocol bodo znani šele danes, ko bo Občina po vsej verjetnosti tudi objavila imena izvoljenih svetovalcev. Kot zanimivost naj povemo, da so tako indipendentis-ti kot kartel Proletarska demokracija-Gibanje za Trst, ki so ostali brez občinskih svetovalcev, izvolili kar štiri rajonske predstavnike (TIT 3, DP pa enega). Prepričana sem, da je za boljše upravljanje potrebno sodelovanje vseh občinskih svetovalcev. Le tako bo mogoče premakniti z mrtve točke številne probleme, ki so bistvenega pomena za razvoj Trsta.« Aleš Lokar »Zadovoljen sem, da so me volilci potrdili v tržaški pokrajinski svet, predvsem pa, da se je SSk na splošno še kar dobro uveljavila. Mislim, da bo naša politična organizacija predstavljala tudi po teh volitvah sklicno točko za celotno slovensko manjšino. Kar se mene osebno tiče, zagotavljam, da bom storil vse, da se bo to uresničilo. Če se na volilne izide na Tržaškem ozremo z nekoliko širše perspektive, moramo z veseljem ugotoviti, da je doživela pekoč poraz Lista za Trst in z njo številni italijanski nacionalisti, ki so zavozili Trst v slepo ulico. Po drugi strani pa je tudi pri nas prišla jasno do izraza težnja po vse večjem uveljavljanju sredinskih sil, se pravi sil, ki ne zavzemajo ekstremnih stališč in ki so na oblasti ali vsaj blizu oblasti. Očitno ljudje danes cenijo predvsem reševanje konkretnih problemov in se ne ozirajo toliko na besede in — v nekem smislu — na načelna stališča. Upam, da bomo v tem splošnem ozračju tudi Slovenci končno rešili vsaj nekatere izmed številnih konkretnih problemov, ki jih že leta postavljamo.« Ravel Kodrič Med komunisti je bil izvoljen v občinski svet tudi Ravel Kodrič. Njegove izjave žal nismo mogli zabeležiti, ker se mudi te dni izven Trsta. Računalnik in volitve Med novinarji in računalništvom so odnosi dokaj napeti od takrat, ko so elektronske naprave po redakcijah vsega sveta zamenjale pisalne stroje, lino-tajpe in vse druge časopisne stroje. Toda marsikateri tržaški novinar je včeraj še bolj zasovražil informatiko, ko je moral ure in ure čakati na dokončne rezultate občinskih volitev. Tudi v preteklosti so se sicer pojavljale zamude, navadno zato, ker je v tej ali oni volilni sekciji prišlo do zapletov. Tokrat pa ni bilo tako. Kriv je bil računalnik, ki ni spuščal naprej podatkov, dokler jih ni trikrat preveril, to pa terja svoj čas. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Walter Cioch Pogreb bo jutri, 30. junija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Katinaro. Žalostno vest sporočajo: mama Maria, sestra Patrizia, svak Sandro, nečakinja Sabina in drugo sorodstvo. Trst, 29. junija 1988 (Pogrebno podjetje Zimolo) 29. 6. 1987 29. 6. 1988 Ob prvi obletnici smrti naše mame Štefanije Pahor por. Dovgan se je spominjamo Trst, 29. junija 1988 SVOJCI Ob izgubi dragega strica Danila Radoviča izrekajo iskreno sožalje Liani in svojcem Ude, Gabrijela in Franko Preference, ki so jih dobili kandidati za deželni svet v tržaškem volilnem okrožju Uveljavitev slovenskih kandidatov Največ preferenčnih glasov je dobil C ar bone (PSI) 9.519, sledijo mu Rinaldi (KD) 9.292, Ceccovini (LpT) 3.495 in Miloš Budin (KPI) 3.312 - Bojan Brezigar (SSk) je dobil 1.539 preferenčnih glasov, Dario Tersar (PSI) pa 855 Palača Deželnega sveta v Trstu PREFERENCE KRŠČANSKA DEMOKRACIJA 1) Dario Rinaldi 9.292 izvoljen 2) Lucio Vattovani 4.037 izvoljen 3) Carmelo Calandruccio 3.951 izvoljen 4) Adalberto Donaggio 3.006 izvoljen 5) Silvano Magnelli 2.497 6) Pio Nodari 2.421 7) Angelo Gnido Mannino 868 8) Angelo Ritossa 795 9) Giulio Delise 588 10) Edoardo Kok 457 11) Ruggero Battellini 402 12) Francesco De Lorenzo 361 13) Furio Nicolini 317 14) Maria Pia Monteduro 305 KOMUNISTIČNA PARTIJA ITALIJE 1) Miloš Budin 3.312 izvoljen 2) Ugo Poli 3.146 izvoljen 3) Perla Luša 1.889 izvoljena 4) Luciano Tremul 629 5) Fausto Monfalcon 360 6) Cecilia Assanti 358 7) Giorgio Depangher 272 8) Ravel Kodrič 270 9) Sergio Minutillo 188 10) Vincenzo Marinelli 179 11) Giuliano Adami 135 12) Gabriella Zubelli 112 13) Antoniettamaria Caruzzi 99 14) Igor Pauletti 56 SOCIALISTIČNA STRANKA ITALIJE 1) Gianfranco Carbone 9.519 izvoljen 2) Dario Tersar 855 izvoljen 3) Fulvio Anzelotti 788 4) Jacopo Rossini 727 5) Vittorino Caldi 472 6) Vincenzo Dipace 340 7) Marino Pečenik 311 8) Gianfranco Orel 263 9) Sergio Laurenti 132 10) Francesco Ramigni 132 11) Giampaolo Mandruzzato 105 12) Aurora Cerviatti-Pini 98 13) Giorgio Conetti 82 14) Rita Savani Giadrossi 71 LISTA ZA TRST 1) Manlio Cecovini 3.495 izvoljen 2) Gianfranco Gambassini 2.327 izvoljen 3) Giulio Staffieri 2.196 4) Elio Belsasso 1.530 5) Alfieri Seri 390 6) Gabrio Hermet 344 7) Deo Rossi 287 8) Antonio Peinkhofer 242 9) Aldo Bonifacio 236 10) Giorgio Bonat 227 11) Italico Stener 163 12) Bruno Cavicchioli 95 13) Ermanno Codogno 85 14) Sergio Sorrentino 67 MSI - DN 1) Sergio Giacomelli 2.660 izvoljen 2) Mauro Di Giorgio 1.225 3) Alfio Morelli 1.069 4) Sergio Dressi 1.010 5) Fulvio Depolo 686 6) Innocente Maccan 242 7) Angela Brandi in Fekeza 209 8) Lina Marinelli 137 9) Pariš Lippi 101 10) Sergio Marcon 100 11) Laura De Ferra 89 12) Bruno Sulli 71 13) Francesco Šerpi 52 14) Fulvio Sluga 50 PRI 1) Sergio Pacor 498 2) Aldo Angeli 297 3) Oliviero Fragiacomo 230 4) Arnaldo Rossi 186 5) Adriano Dugaro 124 6) Enzio Volli 99 7) Franco Blasi 64 8) Paolo Rabusin 61 9) Fabio Pizzarello 49 10) Rossana Enenkel 43 11) Enrico Geppi 29 12) Chiara Motka 28 13) Mario Maestro 23 14) Maria Reis por.Ciaftipalini 22 PSDI 1) Giovanni Giuricin 299 2) Mario Berce 285 3) Renzo De' Vidovich 126 4) Bibbiano Čorbo 91 5) Giovanni Marchio 69 6) Ermenegildo De Rota 68 7) Antonio Stigliani 65 8) Mario Giorgini 59 9) Stelio Pranzo 47 10) Fabio Suadi 47 11) Angelo Rocco 37 12) Liana Dellavetta 33 13) Franco De Piazza 29 14) Franco Fonda 25 FURLANSKO GIBANJE 1) Laura Liani por.Grosso 11 2) Valdi Grosso 6 3) Andrea Bergnac 5 4) Emo Tossi 5 5) Paolo Bastiani 4 6) Oliviero Paoletti 3 7) Danilo Forabosco 2 8) Santo Giavon 1 9) Paolo Livon 1 10 Renato Moracutti 1 11 Paolo Pelizzari 1 12 Renato Battistutti 0 13 Giulio Stabon 0 14 Aldo Zuch 0 PLI 1) Silvio Cosulich 384 2) Gualberto Niccolini 289 3) Giorgio Bevilacgua 195 4) Stefano Baldi 111 5) Roberto Verginella 80 6) Roberto Rizzarelli 74 7) Alessandro Torretta 62 8) Giulio Varini 58 9) Marisa Lorenzon 53 10) Euro Ponte 44 11) Renzo Sagues 30 12) Eriella Orengo 25 13) Silvano Valente 25 14) Giovanni Leghissa 19 Izvolitev svetovalcev z ostanki Stranke Skupni ostanki Sedeži z deželnim kvocientom Ostanki Sedeži z ostanki Skupni sed. v enotnem dež. okrožju KD 34.750 2 4.480 — 2 KPI 31.572 2 1.302 — 2 PSI 23.087 1 VI 7.952 1 2 LpT 11.385 — III 11.385 1 1 MSI-DN 33.285 2 3.015 — 2 PRI 21.263 1 6.128 — * 1 PSDI 19.837 1 4.702 — 1 FURLAN. GIB. 14.127 — 1 14.127 1 1 PLI 13.496 — II 13.496 1 1 DP 11.022 — IV 11.022 1 1 SSk 8.682 — V 8.682 1 1 ZELENA LISTA 32.484 2 2.214 — 2 ZELENI 17.454 1 2.319 — 1 GIUST. e LIB. 3.814 — — — — TLT 2.640 — — — —■ OSTALI — — — — — SKUPNO 278.898 12 90.824 6 18 Deželni kvocient 15.135 — Število sedežev 18 PD 1) Samo Pahor 212 2) Giorgio Cavallo 183 3) Paolo Parovel 153 4) Adriana Causi 81 5) Vincenzo Menon 62 6) Bruno Bembi 35 7) Raffaele Dovenna 28 8) Gabriella Lamprecht 20 9) Angela Basile 15 10) Fabio Benes 13 11) Antonella lussa 13 12) Giacinto Lunardelli 8 13) Michele Montecalvo 7 14) Daniele Jarz 2 SSk 1) Bojan Brezigar 1.539 izvoljen 2) Ivo Jevnikar 338 3) Rafko Dolhar 148 4) Giovanni Peterlin 97 5) Federico Stazzapan 64 6) Zorko Harej 56 7) Peter Močnik 49 8) Alessio Lokar 48 9) Mariano Juan Brecelj 42 10) Alojz Rebula 27 11) Luigi Debeliš 13 12) Elvina Miklavec 10 13) Luigi Tul 9 14) Emilio Guštin 8 ZELENA LISTA 1) Andrea Wehrenfenning 389 izvoljen 2) Maurizio Bekar 278 3) Paolo Angiolini 245 4j Luciano Benini 191 5) Paolo Ghersina 154 6) Loredana Jerman 85 7) Marino Busdachin 75 8) Alessandro Capuzzo 55 9) Claudio Tenze 48 10) Costantino Giorgetti 41 11) Antonella Caroli 37 12) Gigliola Milach 32 13) Deodato Butcovich 17 14) Petja Grom 16 ZELENI 1) Lucio Pertusi 200 2) Tullio Micol 51 3) Gallico Giann Brun-Rizza 43 4) Tiziana Trebian 41 5) Alessandra Stoch 16 6) Alberto Penco 15 7) Anna Santangelo 14 8) Corona Trevisan 12 9) Antonella Lima Rampolla 10 10) Claudine Batscher 8 11) Luigi Romano 7 12) Loredana Comisso 6 13) Paolo Bianchin 5 14) Nevena Marcovic 0 GIUST. E LIB. 1) Maurizio Fogar 79 2) Marino Degrassi 45 3) Fabio Zanetti 34 4) Fabio Chiodi Grandi 25 5) Willy Puglia 22 6) Marta Ascoli por.Puzzolo 18 7) Pietro Boschian 17 8) Fabio Degiovanni 17 9) Franca Fiorellino 13 10) Fulvio Fumi 10 11) Ezio Righi 10 12) Isidoro Marass 8 13) Maria Angela Mangiarotti 6 14) Giorgio Polacco 5 TLT 1) Giovanni Marchesich 144 2) Walter Cusmich 85 3) Rosa Montecalvo 28 4) Stelio Franconi 27 5) Giorgio Marchesich 25 6) Giuliano Pettener 23 7) Marcello Fucassi 14 8) Guido Grahonja 13 9) Giorgio Gaspard 11 10) Fabrizio Kuliat 11 11) Lucia Ghersini 10 12) Lucio Paiero 9 13) Stelio Tenci 8 14) Mario Jacopich 5 Izidi volitev za tržaško pokrajino po voliščih VOLIŠČA a. E 55 O PSDI UJ m _ H O. SSK UJ UJ O * 0- S -J Li_ N O. O. o N O * 377 Volišče št. 377 26 7 41 60 1 5 7 44 16 5 4 12 3 98 126 Volišče št. 126 79 2 66 91 — — 20 83 4 10 6 4 17 1 158 194 Volišče št. 194 57 6 30 53 — 3 13 60 6 6 2 14 22 2 76 288 Volišče št. 288 233 8 15 22 — 5 11 50 7 3 6 53 15 1 65 2 Volišče št. 2 70 7 39 61 — 16 9 51 11 8 6 6 21 2 151 113 Volišče št. 113 39 11 63 76 — 10 15 73 11 13 11 9 23 9 121 151 Volišče št. 151 34 18 56 79 1 2 8 42 9 6 4 6 12 2 115 72 Voiišče št. 72 35 11 63 72 2 7 22 49 4 3 9 3 24 3 87 67 Volišče št. 67 46 14 52 83 2 6 20 64 19 10 10 14 20 5 131 108 Volišče št. 108 56 13 56 57 — 4 24 61 14 3 7 5 21 4 94 114 Volišče št. 114 50 9 44 56 1 9 13 51 7 7 3 4 19 4 112 331 Volišče št. 331 7 2 4 4 — — 2 6 1 2 — — 2 — 36 61 Volišče št. 61 35 9 36 78 — 11; 11 44 8 2 6 3 10 — 79 190 Volišče št. 190 83 15 47 47 — 12 11 83 10 11 2 4 12 2 164 29 Volišče št. 29 42 16 42 55 — 3 9 45 18 3 3 3 11 — 90 89 Volišče št. 89 43 7 44 53 1 2 11 30 15 4 6 4 8 3 120 332 Volišče št. 332 6 1 5 3 — 1 1 3 — — 1 1 — 1 14 111 Volišče št. 111 74 13 82 67 1 14 13 86 3 5 6 5 17 3 169 348 Volišče št. 348 52 12 43 48 — 12 11 39 13 10 3 6 7 1 95 263 Volišče št. 263 47 22 44 107 — 1 22 57 60 1 4 9 14 2 102 144 Volišče št. 144 54 16 45 62 1 11 21 39 15 5 9 4 8 7 115 317 Volišče št. 317 79 10 55 77 — 13 31 83 26 8 6 15 10 6 98 136 Volišče št. 136 28 18 28 69 1 3 12 38 29 1 4 14 11 5 92 43 Volišče št. 43 38 12 51 73 — 3 9 42 30 2 1 12 8 3 87 382 Volišče št. 382 117 6 48 65 1 19 15 94 12 14 5 3 17 4 130 278 Volišče št. 278 83 17 40 53 1 10 8 54 18 8 9 10 11 1 66 103 Volišče št. 103 48 6 30 66 — 4 7 41 4 4 4 5 14 4 101 34 Volišče št. 34 50 6 48 60 1 7 19 45 16 5 5. 12 27 5 115 35 Volišče št. 35 45 17 61 88 — 11 22 84 17 6 4 5 20 8 142 259 Volišče št. 259 29 15 48 70 — 8 14 52 36 1 12 8 13 2 103 225 Volišče št. 225 66 12 57 100 — 8 16 57 8 7 5 5 15 1 125 343 Volišče št. 343 43 24 54 109 — 6 ,23 83 35 7 6 25 19 6 136 56 Volišče št. 56 32 12 62 80 — 5 14 56 43 5 5 11 17 3 76 255 Volišče št. 255 93 19 67 66 — 16 22 119 12 14 4 3 31 6 156 107 Volišče št. 107 46 11 32 56 1 3 24 52 8 5 5 7 17 1 113 81 Volišče št. 81 93 9 46 71 — 16 18 85 7 9 1 4 27 17 159 152 Voiišče št. 152 26 8 43 71 1 5 11 49 12 3 4 2 10 3 87 93 Volišče št. 93 26 8 37 48 — 1 10 49 ' 6 2 2 5 7 3 66 378 Volišče št. 378 52 1 13 18 — 7 9 20 2 4 5 20 3 — 62 160 Volišče št. 160 38 11 38 55 — 6 19 62 7 4 2 3 8 3 94 54 Volišče št. 54 30 8 76 48 — 7 10 53 17 2 6 6 15 2 88 217 Volišče št. 217 68 18 63 78 — 15 15 72 16 13 3 4 25 3 134 325 Volišče št. 325 42 2 19 20 — 2 1 17 2 2 1 2 3 — 54 307 Volišče št. 307 127 14 41 55 — 7 26 52 2 13 3 2 15 2 98 364 Volišče št. 364 5 — 1 1 — 1 — 1 — 1 2 1 1 — 6 216 Volišče št. 216 101 14 64 72 2 8 19 77 16 6 3 9 19 9 123 153 Volišče št. 153 35 7 42 45 —•e 4 8 27 5 3 5 2 12 — 80 361 Volišče št. 361 61 6 26 59 — 13 17 110 12 8 5 5 22 6 140 44 Volišče št. 44 31 17 39 58 — — 11 26 22 — 2 5 8 4 76 336 Volišče št. 336 84 5 41 40 1 5 19 62 4 6 8 8 14 4 100 213 Volišče št. 213 123 11 31 48 1 10 19 92 9 17 4 13 24 8 125 169 Volišče št. 169 45 19 44 85 2 7 16 51 6 1 5 1 9 1 98 55 Volišče št. 55 29 21 54 74 — 4 18 34 29 1 2 6 12 1. 77 102 Volišče št. 102 19 5 24 29 1 3 14 32 10 5 3 3 2 1 63 273 Volišče št. 273 70 10 61 81 2 7 24 70 14 7 5 23 15 2 101 284 Volišče št. 284 122 9 43 54 1 3 10 57 23 1 4 57 18 2 108 295 Volišče št. 295 27 24 58 105 1 64 4 16 23 4 7 4 17 1 108 308 Volišče št. 308 26 17 53 86 — 12 14 43 15 4 5 4 11 3 115 365 Volišče št. 365 29 •3 9 11 — 3 2 12 1 2 2 2 2 — 25 269 Volišče št. 269 39 2 30 45 — 8 12 39 7 4 1 3 14 1 83 374 Volišče št. 374 75 1 47 59 — 19 23 66 4 7 6 2 23 9 121 150 Volišče št. 150 45 12 53 97 1 1 24 58 7 5 8 ' 1 18 1 110 30 Volišče št. 30 42 3 27 49 1 3 7 35 5 4 3 3 8 1 76 385 Volišče št. 385 101 9 89 42 3 7 17 79 14 7 3 30 27 3 187 68 Volišče št. 68 29 5 25 34 — 7 10 38 3 3 2 — 12 — 44 24 Volišče št. 24 43 6 50 55 ' — 3 18 71 16 6 12 20 11 11 111 344 Volišče št. 344 72 13 41 29 5 7 20 58 14 2 — 9 21 3 157 162 Volišče št. 162 23 12 51 31 1 3 13 50 15 6 7 5 16 — 98 '33 Volišče št. 33 53 11 45 77 1 8 15 64 17 12 10 8 20 5 143 214 Volišče št. 214 240 4 15 27 1 3 8 41 7 3 9 62 14 3 54 167 Volišče št. 167 18 5 60 41 — 10 17 20 5 3 2 2 11 1 234 25 Volišče št. 25 20 2 30 17 — 5 4 32 13 1 1 3 10 2 65 338 Volišče št. 338 52 14 41 72 — 5 33 99 19 6 ■ 3 11 19 2 150 16 Volišče št. 16 20 7 29 47 — 14 9 25 3 2 3 1 8 4 118 283 Volišče št. 283 125 8 34 39 1 11 12 78 11 6 9 53 12 3 123 253 Volišče št. 253 67 14 74 73 — 8 18 46 5 7 4 2 20 8 140 205 Volišče št. 205 46 1 13 24 — 4 14 48 -1 2 3 6 5 — 59 340 Volišče št. 340 26 9 61 66 1 5 11 30 19 5 3 7 8 2 101 248 Volišče št. 248 38 2 35 37 — 2 5 31 5 10 5 10 8 1 36 174 Volišče št. 174 61 8 47 71 1 17 15 57 7 5 2 5 16 18 124 212 Volišče št. 212 150 3 24 45 1 20 11 49 8 8 9 14 13 2 98 Najstarejši volilec zgoniške občine Karlo Štolfa je volil v Saležu VOLIŠČA S * E o. MSI k -J S PSDI ZEL. O) O- ČL TLT Q_ Q SSK UJ Ul M -J O O 355 Volišče št. 355 50 8 39 33 7 8 37 5 5 3 3 9 -100 319 Voiišče št. 319 51 19 47 55 — 4 4 43 33 2 9 37 17 1 106 6 Volišče št. 6 94 6 30 36 1 7 11 49 3 1 2 7 14 — 62 191 Volišče št. 191 134 13 21 27 — 9 19 53 2 8 6 27 18 3 76 164 Volišče št. 164 22 30 56 96 2 4 17 53 37 1 2 9 20 1 115 60 Volišče št. 60 35 12 69 68 — 5 18 61 24 3 3 3 12 3 131 285 Volišče št. 285 128 13 52 41 3 15 13 74 12 4 7 67 22 2 151 209 Volišče št. 209 75 9 58 54 — 14 37 87 7 12 5 10 31 3 149 63 Volišče št. 63 64 10 66 58 1 2 15 48 15 5 5 7 13 4 154 192 Volišče št. 192 118 4 22 49 — 11 13 34 9 9 1 10 12 3 72 116 Volišče št. 116 33 24 47 64 — 7 18 57 19 4 4 4 20 1 120 326 Volišče št. 326 38 7 17 14 1 6 2 16 — — 4 ■7 2 1 50 36 Volišče št. 36 94 29 35 26 1 4 .11 51 48 1 9 48 17 3 109 125 Volišče št. 125 103 4 34 42 1 10 15 37 5 10 10 6 20 — 93 65 Volišče št. 65 35 12 29 52 — 1 30 40 2 5 8 5 16 4 82 323 Volišče št. 323 38 7 50 66 — 1 23 47 7 1 — 4 10 4 113 77 Volišče št. 77 40 12 41 33 — 4 17 40 13 3 4 3 14 4 96 210 Volišče št. 210 112 6 44 57 1 18 20 69 5 7 5 10 26 4 156 354 Volišče št. 354 30 8 63 81 — 9 18 65 7 5 7 3 17 2 158 12 Volišče št. 12 66 6 51 44 — 24 16 65 4 6 6 1 8 2 170 127 Volišče št. 127 118 8 56 41 — 8 22 56 9 15 8 2 14 2 90 206 Volišče št. 206 86 7 58 62 1 5 16 66 4 16 5 8 27 1 136 163 Volišče št. 163 22 28 54 82 — 8 18 40 27 8 2 4 17 2 69 226 Volišče št. 226 62 12 42 87 — 7 23 70 17 7 7 6 23 5 117 363 Volišče št. 363 33 3 33 72 — 6 12 43 16 2 5 8 18 2 91 228 Volišče št. 228 47 24 56 90 — 10 14 60 19 5 4 9 17 4 164 369 Volišče št. 369 85 10 30 30 — 4 15 47 5 11 2 3 18 4 60 10 Volišče št. 10 44 12 61 56 1 3 15 38 10 5 6 1 .9 1 123 358 Volišče št. 358 71 26 43 105 1 5 34 96 33 9 8 12 11 4 130 240 Volišče št. 240 145 12 33 60 1 8 14 62 5 15 10 31 22 3 113 202 Volišče št. 202 91 8 32 59 — 4 13 70 12 6 6 8 18 4 138 249 Volišče št. 249 36 8 42 33 1 6 12 57 1 11 5 3 9 — 122 98 Volišče št. 98 64 5 46 48 — 6 12 49 10 4 7 1 6 1 116 184 Volišče št. 184 113 7 52 49 1 13 13 55 1 6 9 9 22 5 106 172 Volišče št. 172 77 5 52 49 6 7 54 5 5 1 6 16 2 89 Na volišču štev. 3 v Boljuncu sta prvič volila Jasna Tavčar in Miran Zobec VOLIŠČA E E CL MSI —1 £ PSDI ZEL. L. PSI ČL TLT DP - TG SSK ZELENI —J O O * 241 Volišče št. 241 121 9 26 68 2 11 27 78 10 3 8 23 26 4 110 200 Volišče št. 200 62 11 29 44 — 6 14 89 8 19 5 7 16 5 114 316 Volišče št. 316 69 13 62 76 — 8 20 86 3 8 9 — 20 4 171 220 Volišče št. 220 40 13 62 70 — 6 9 63 16 4 3 10 18 5 128 173 Volišče šl 173 62 5 42 46 — 7 5 59 4 11 5 1 11 3 76 311 Volišče št. 311 75 11 58 80 — 13 14 65 8 5 5 4 20 2 143 239 Volišče št. 239 118 7 48 41 — 7 19 61 4 9 9 24 13 2 113 91 Volišče št. 91 53 7 37 57 1 9 13 63 6 6 4 17 11 1 111 133 Volišče št. 133 55 2 20 28 1 4 6 31 4 3 4 3 10 5 57 351 Volišče št. 351 98 9 33 50 — 8 13 78 6 5 4 9 10 6 132 75 Volišče št, 75 45 13 45 69 — 4 24 68 28 12 5 8 6 7 80 139 Volišče št. 139 109 8 32 51 — . 2 12 46 5 6 4 11 10 — 99 291 Volišče št. 291 218 1 7 10 — 2 3 31 2 3 19 55 12 — 18 314 Volišče št. 314 65 9 65 70 1 9 17 66 13 9 4 5 13 9 127 79 Volišče št. 79 37- 5 63 80 — 13 22 57 23 3 8 5 20 4 125 243 Volišče št. 243 85 7 68 108 — 8 27 84 15 9 4 23 25 6 140 196 Volišče št. 196 98 9 21 37 — 9 8 63 6 8 6 29 12 1 78 161 Volišče št. 161 53 10 54 31 1 1 11 43 4 3 7 — 12 — 62 379 Volišče št. 379 57 12 53 79 — 6 25 111 7 12 3 2 33 6 140 14 Volišče št. 14 30 5 38 40 — 2 11 25 7 6 3 1 5 5 44 88 Volišče št. 88 131 5 46 59 — 15 12 104 7 9 13 14 15 3 129 203 Volišče št. 203 103 8 51 69 1 11 22 86 10 5 13 16 23 7 139 320 Volišče št. 320 111 1 7 5 — 1 6 22 2 3 6 59 4 2 24 95 Volišče št. 95 55 6 39 37 — 8 19 44 7 4 10 4 21 3 91 349 Volišče št. 349 66 10 51 85 — 4 17 59 8 5 4 5 20 5 107 1 Volišče št. 1 19 7 25 14 — 2 6 24 6 5 2 3 6 1 41 322 Volišče št. 322 115 12 35 68 — 16 12 64 12 9 9 22 11 5 132 87 Volišče št. 87 42 10 34 52 1 3 17 28 7 4 9 5 8 2 110 18 Volišče št. 18 32 10 54 32 1 3 9 26 14 2 1 4 12 1 69 134 Volišče št. 134 77 9 44 38 1 8 19 34 15 6 7 8 11 4 84 171 Volišče št. 171 41 19 60 94 1 5 10 42 19 3 5 5 13 — 103 115 Volišče št. 115 76 9 50 81 1 5 15 50 7 10' 4 , 4 12 2 88 39 Volišče št. 39 19 19 46 63 — 2 9 41 10 3 2 4 10 4 60 138 Volišče št. 138 95 3 27 48 — 8 11 39 5 11 6 8 17 3 88 23 Volišče št. 23 36 14 37 56 — 2 15 37 ' 8 2 5 16 6 3 73 156 Volišče št. 156 26 7 45 66 — 2 11 24 7 2 6 3 11 4 107 27 Volišče št. 27 62 11 51 89 1 6 30 73 21 6 10 11 19 12 98 258 Volišče št. 258 150 24 41 99 — 9 21 57 14 14 12 24 28 1 104 375 Volišče št. 375 87 24 65 71 1 10 26 88 15 8 12 12 24 5 142 177 Volišče št. 177 120 4 32 60 — 4 16 41 6 7 7 9 12 — 95 279 Volišče št. 279 114 25 37 52 — 6 30 53 13 6 8 33 38 3 94 187 Volišče št. 187 118 7 30 38 1 24 10 49 5 2 8 — 13 3 77 353 Volišče št. 353 52 15 60 98 — 9 15 64 10 3 8 6 19 3 125 168 Volišče št. 168 51 20 58 90 — 10 27 57 19 3 6 2 29 1 120 286 Volišče št. 286 240 3 12 11 — 6 5 51 2 3 8 64 13 3 43 158 Volišče št. 158 49 16 49 59 1 3 11 42 18 6 6 7 15 4 101 131 Volišče št. 131 66 6 31 33 — 6 17 30 3 6 4 3 15 2 70 387 Volišče št. 387 101 6 45 79 — 19 16 113 15 10 5 4 18 3 111 178 Volišče št. 178 107 7 31 45 1 7 15 53 6 2 2 21 17 2 134 146 Volišče št. 146 59 19 65 97 — 7 14 87 29 3 5 1 21 7 111 185 Volišče št. 185 101 7 37 33 1 .14 9 41 2 7 4 1 10 2 75 21 Volišče št. 21 27 5 42 46 1 4 13 27 14 2 3 11 7' 1 76 9 Volišče št. 9 70 14 50 59 — 11 10 74 9 11 10 13 20 4 191 179 Volišče št. 179 57 3 23 31 — 5 8 32 5 5 7 3 8 3 58 66 Volišče št. 66 47 7 53 70 — 9 11 63 13 5 8 4 15 1 124 280 Volišče št. 280 31 19 56 50 — 10 21 68 33 3 3 18 15 5 138 287 Volišče št. 287 236 5 9 19 — 5 8 34 8 4 14 74 10 2 40 346 Volišče št. 346 49 8 40 57 — 13 10 44 10 7 2 8 15 3 102 302 Volišče št. 302 49 17 37 73 — 4 27 81 15 5 3 2 17 4 130 148 Volišče št. 148 51 5 34 35 — 8 24 48 9 7 4 3 17 3 89 371 Volišče št. 371 21 3 8 3 — 2 - 5 1 2 4 2 — — 29 135 Volišče št. 135 50 10 46 46 1 7 11 47 7 4 2 7 7 — 102 159 Volišče št. 159 44 19 35 57 1 2 14 40 18 2 5 1 5 2 88 293 Volišče št. 293 266 8 19 17 1 5. 3 33 2 3 10 120 10 — 39 129 Volišče št. 129 46 11 45 77 — 11 12 62 5 4 6 7 7 3 75 222 Volišče št. 222 61 2 24 34 1 4 7 33 5 6 11 4 15 — 82 143 Volišče št. 143 41 13 40 58 — 2 23 76 16 2 7 10 26 4 118 147 Volišče št. 147 52 3 43 59 — 5 18 58 16 10 4 3 18 5 76 328 Volišče št. 328 10 2 11 8 — 1 1 6 4 1 2 3 2 2 23 372 Volišče št. 372 21 5 26 11 2 4 4 13 4 2 1 2 — 2 107 201 Volišče št. 201 68 15 50 51 — 14 29 66 9 12 5 4 22 3 132 359 Volišče št. 359 116 1 33 55 — 21 16 58 8 9 10 6 14 — 99 105 Volišče št. 105 86 11 46 57 1 3 22 73 8 5 9 5 22 3 82 132 Volišče št. 132 65 3 42 41 1 11 13 37 6 6 5 3 12 2 92 327 Volišče št. 327 14 — 7 6 — — - 7 ■ 4 — 2 3 3 — 20 367 Volišče št. 367 77 5 32 40 — 11 10 40 2 2 5 1 16 6 64 130 Volišče št. 130 58 3 39 37 1 10 8 54 5 5 5 7 22 1 88 NADALJEVANJE NA 8. STRANI Izidi volitev za tržaško pokrajino po voliščih J Č E VOLIŠČA ---5 J__________j— P- fslO^ NADALJEVANJE S 7. STRANI 270 Volišče št. 270 72 9 46 81 u 19 64 12 15 4 13 18 3 133 324 Volišče št. 324 20 4 37 24 — 4 4 36 3 1 5 3 12 7 222 211 Volišče št. 211 94 12 64 53 2 11 7 84 15 5 10 9 13 3 172 170 Volišče št. 170 38 23 57 72 1 12 17 62 19 7 7 6 19 5 152 345 Volišče št. 346 27 8 60 47 1 6 16 47 9 1 — 5 13 — 77 388 Volišče št. 388 100 6 40 70 1 10 38 86 2 16 6 7 26 — 140 149 Volišče št. 149 29 10 56 50 — 2 13 45 12 4 10 14 8 4 108 3 Volišče št. 3 98 7 35 54 — 17 9 59 4 7 9 6 21 3 138 281 Volišče št. 281 135 16 29 59 — — 19 58 13 10 11 71 33 6 76 254 Volišče št. 254 58 10 40 66 — 8 13 60 7 3 2 3 11 10 136 234 Volišče št. 234 65 11 28 92 — 4 18 69 7 4 4 8 23 2 135 26 Volišče št. 26 58 14 49 69 — 6 8 53 7 . — 7 '10 15 2 121 180 Volišče št. 180 108 5 27 40 — 7 11 41 3 8 5 10 20 — 85 123 Volišče št. 123 107 -.4 50 39 — 3 10 37 6 7 4 12 5 4 110 53 Volišče št. 53 44 15 72 106 — 13 16 81 13 3 1 7 18 2 126 230 Volišče št. 230 53 14 61 73 — 8 11 38 9 7 7 17 11 1 117 231 Volišče št. 231 26 5 43 77 — 9 16 38 8 5 6 3 14 3 106 384 Volišče št. 384 76 6 23 53 — 10 14 60 11 11 5 14 25 1 93 313 Volišče št. 313 68 12 48 29 — 12 15 45 4 8 3 14 8 1 114 181 Volišče št. 181 97 3 21 55 — 7 8 45 2 5 1 3. 12 5 72 347 Volišče št. 347 32 18 56 122 1 7 28 30 33 3 7 2 13 4 97 124 Volišče št. 124 96 9 24 50 — 4 7 27 2 4 6 3 6 2 70 224 Volišče št. 224 36 14 52 66 — 11 18 55 12 4 7 2 13 4 122 118 Volišče št. 118 42 11 44 77 1 6 18 58 9 5 11 4 19 6 115 145 Volišče št. 145 43 25 61 87 — 2 28 44 43 2 3 4 14 8 109 318 Volišče št. 318 57 7 59 37 — 10 8 33 8 1 7 14 19 3 157 277 Volišče št. 277 88 10 48 101 — . 3 16 61 11 1 4 10 16 2 116 252 Volišče št. 252 117 12 65 71 — 11 12 78 9 2 15 12 19 4 109 357 Volišče št. 357 79 9 51 37 — 9 11 68 1 1 7 4 18 2 102 121 Volišče št. 121 57 6 45 61 — 11 15 50 10 5 3 7 25 4 107 373 Volišče št. 373 54 12 33 52 1 11 14 56 6 5 3 14 20 1 83 94 Volišče št. 94 74 — 13 1 1 2 — 25 2 1 2 16 8 1 19 294 Volišče št. 294 50 14 66 60 — 11 13 61 5 3 9 3 15 4 95 38 Volišče št. 38 57 10 46 48 1 4 14 68 10 2 2 12 12 3 95 271 Volišče št. 271 37 5 15 23 — 3 9 27 2 8 4 9 10 2 47 166 Volišče št. 166 40 11 49 40 1 2 29 42 4 4 6 1 10 4 65 266 Volišče št. 266 41 13 58 74 1 9 20 69 29 10 6 13 17 2 97 142 Volišče št. 142 75 8 31 44 — 8 12 46 7 3 5 4 9 3 106 175 Volišče št. 175 39 14 34 92 — 3 14 66 12 4 3 5 4 1 106 59 Volišče št. 59 31 8 23 38 1 3 7 37 4 — 7 — 13 62 112 Volišče št. 112 85 6 39 50 — 6 13 54 7 7 8 5 14 3 87 261 Volišče št. 261 35 23 58 90 1 1 18 66 52 7 4 10 10 4 146 204 Volišče št. 204 111 7 41 58 — 10 27 85 7 11 7 8 29 2 154 260 Volišče št. 260 31 10 48 84 — 4 10 36 13 2 5 7 16 1 103 188 Volišče št. 188 84 10 28 37 1 14 9 60 . 2 4 5 4 12 4 101 176 Volišče št. 176 68 7 45 60 — 11 11 56 11 7 3 4 15 2 163 267 Volišče št. 267 57 10 47 81 — 13 16 109 19 4 9 13 25 7 103 19 Volišče št. 19 77 11 59 41 — 8 11 55 4 9 4 5 17 6 98 218 Volišče št. 218 76 14 63 94 1 8 33 59 16 2 5 6 28 5 95 193 Volišče št. 193 121 5 21 44 — 7 9 85 5 13 6 27 17 7 97 120 Volišče št. 120 90 15 54 62 1 4 11 72 10 7 4 3 17 — 140 321 Volišče št. 321 82 7 45 40 1 4 15 57 5 3 10 1 22 2 96 110 Volišče št. 110 69 5 31 59 2 15 19 38 13 12 8 6 18 3 126 195 Volišče št. 195 69 9 41 61 — 8 18 82 7 8 7 3 30 1 111 304 Volišče št. 304 60 6 45 36 1 7 10 47 1 5 5 5 7 1 84 235 Volišče št. 235 47 14 18 44 — 8 6 37 13 6 6 3 5 T 87 8 Volišče št. 8 51 10 35 46 1 2 12 27 6 4 1 1 12 1 64 342 Volišče št. 342 45 2 40 44 3 11 8 42 9 2 9 5 12 5 216 207 Volišče št. 207 70 1 27 29 — 4 10 38 — 5 4 3 8 2 63 368 Volišče št. 368 59 14 69 66 2 12 12 72 9 3 3 11 14 3 68 329 Volišče št. 329 — — — — — — 1 1 — — 1 — — — 1 32 Volišče št. 32 27 5 41 44 — 7 10 49 8 5 2 2 15 — 83 306 Volišče št. 306 104 20 53 99 — 12 26 77 19 11 6 3 15 3 91 92 Volišče št. 92 49 3 35 27 1 3 10 37 9 11 3 6 14 4 61 246 Volišče št. 246 68 6 67 60 2 5 19 76 6 9 3 25 18 3 106 57 Volišče št. 57 16 22 48 64 1 8 16 37 20 2 3 9 7 79 272 Volišče št. 272 94 11 53 64 — 5 22 78 11 8 13 32 32 6 112 232 Volišče št. 232 51 28 68 91 — 7 26 68 29 10 11 15 17 3 151 58 Volišče št. 58 27 3 36 63 — 2 15 26 18 7 7 5 13 2 90 315 Volišče št. 315 52 19 70 65 1 17 17 94 10 7 4 3 13 1 175 31 Volišče št. 31 54 9 48 71 1 12 10 74 16 8 12 11 15 — 115 82 Volišče št. 82 21 7 45 55 — 5 14 40 9 2 3 4 13 3 53 189 Volišče št. 189 56 13 50 52 — 12 15 56 7 14 5 1 19 3 141 40 Volišče št. 40 68 12 64 74 2 7 13 59 13 4 5 10 12 3 132 360 Volišče št. 360 61 10 78 94 5 7 25 88 9 10 4 16 24 8 149 303 Volišče št. 303 98 9 47 83 — 4 14 59 8 9 3 4 11 2 119 386 Volišče št. 386 103 5 66 64 1 13 10 108 10 5 9 13 30 8 122 236 Volišče št. 236 92 7 28 64 — 8 11 71 2 1 13 3 7 14 3 108 VOLIŠČA ^a.S_iu.a.Na.a.i-Q(/>NO^ 41 Volišče št. 41 257 Volišče št. 257 90 Volišče št. 90 69 Volišče št. 69 48 Volišče št. 48 64 Volišče št. 64 337 Volišče št. 337 84 Volišče št. 84 292 Volišče št. 292 352 Volišče št. 352 223 Volišče št. 223 198 Volišče št. 198 Volišče št. 297 Volišče št. 227 Volišče št. 119 183 Volišče št. 183 300 Volišče št. 300 Volišče št. 51 Volišče št. 122 186 Volišče št. 186 370 Volišče št. 370 11 Volišče št. 11 335 Volišče št. 335 5 Volišče št. 5 Volišče št. 45 Volišče št. 13 128 Volišče št. 128 366 Volišče št. 366 104 Volišče št. 104 Volišče št. 154 Volišče št. 341 Volišče št. 42 310 Volišče št. 310 350 Volišče št. 350 309 Volišče št. 309 Volišče št. 4 Volišče št. 197 297 227 119 51 122 45 13 154 341 42 4 197 30 94 41 28 40 29 58 89 225 61 71 55 65 41 52 80 84 42 54 71 65 56 43 41 57 18 109 101 34 71 29 34 130 35 79 107 45 104 44 64 32 31 62 66 4 4 3 6 4 7 r 7 6 21 11 16 11 19 17 18 16 13 14 8 25 14 8 18 17 13 81 49 53 49 70 43 41 52 44 61 58 51 32 37 82 56 87 54 39 8 4 17 6 9 6 6 1 8 4 15 11 3 86 1 1 5 7 6 2 - 6 29 46 40 46 49 88 43 41 38 63 - 5 - 5 - 8 - 5 2 11 1 9 - 9 - 6 1 4 - 11 1 4 - 10 1 - - 4 - 7 - 8 1 4 - 11 24 78 10 27 20 102 13 6 3 3 8 5 6 3 8 5 3 9 3 6 5 2 4 8 4 5 10 12 8 9 7 8 12 13 10 11 34 15 18 21 15 11 15 28 12 8 10 2 14 8 18 0' 10 - 11 1 15 3 5 5 18 2 102 83 92 51 149 102 1 105 3 165 5 101 2 113 3 138 5 118- 4 109 2 74 6-159 1 104 2 104 4 223 4 122 3 153 5 70 1 70 23 31 16 19 16 18 - 23 3 13 8 28 140 112 129 82 264 118 112 142 8 149 47 Volišče št. 47 50 18 52 40 — 8 12 52 17 6 — 2 14 6 91 od nabrežinskih volišč 7 Volišče št. 7 103 5 35 60 — 11 13 60 12 6 4 4 17 1 103 381 Volišče št. 381 85 19 39 62 — 12 14 85 18 24 6 14 18 5 132 J (D — 96 Volišče št. 96 49 4 20 39 — 5 13 36 5 9 4 5 17 — 66 VOLIŠČA 5 ; tu 100 Volišče št. 100 80 14 47 77 1 11 12 79 5 6 5 5 23 4 152 O. * tr CL MS 'o. J? Š Ql ZEL. (ptič) O EE ž ž£ Č> ZEL. (son.) Bele-Nev. I VOLIŠČA Zn 2E g s CO Š Q_ ZEL. (ptič) Q g S CO <2> ZEL. (son.) | Bele-Nev. 1. 67 59 11 14 13 184 9 13 22 81 4 64 32 24. Ul. Cappella 7 52 44 26 15 6 137 4 8 5 29 5 33 27 47. Ul. Cappuccini 10 46 22 13 10 2 103 5 9 8 41 i 16 25 2 60 47 26 25 5 178 7 19 10 52 3 37 29 25. Korzo Verdi 17 35 30 17 9 5 74 1 15 6 45 1 40 25 48. Korzo Verdi 17 65 34 25 11 5 96 4 6 Ib 51 1 25 20 3. 89 44 14 25 4 204 9 18 23 50 2 34 39 26. Trg Med. d’Oro 2 18 41 14 6 — 77 1 13 3 31 1 16 11 49. Korzo Halla 244 2 6 6 — 1 84 1 1 2 — 1 — 9 4. Ul. CodellMB 82 51 19 29 12 160 4 22 30 46 3 36 38 27. Trg Med. d'0ro 2 46 43 94 14 1 141 6 9 9 54 4 50 34 50. Ul. V. Venelo 171 6 23 7 4 1 50 — 2 2 12 — — 7 5. 44 28 10 15 4 92 5 11 31 25 4 12 21 28. • Ul. Orzoni 1 55 73 68 21 7 220 6 21 13 70 3 63 39 51. Ul. V. Venelo 155 4 7 4 — 1 25 — 2 — 1 — 1 6 6. Ul CodellMB 59 19 18 19 6 94 6 25 26 37 2 29 22 29. Ul. Codelli 16 88 50 8 25 9 137 5 19 34 59 1 39 44 52. Ul. V. Venelo 174 .5 6 4 — 2 29 7 3 3 9 1 2 43 7. 34 24 n 9 4 108 5 10 11 29 — 28 35 30. Ul. Campagnuz. 23 36 46 16 21 6 196 5 17 10 62 3 22 34 53. Ul. Žara 17 62 57 19 44 4 219 4 21 8 63 10 30 52 8. 69 49 16 24 11 263 15 33 16 75 4 34 41 31. Ul. Campagnuz. 23 68 34 24 21 7 178 3 20 5 44 1 34 32 54. Ul. Boschetto 20 36 34 22 14 6 161 5 9 5 52 6 28 17 9. Ul. Diaz 22 63 27 11 14 10 193 5 16 21 66 4 31 ■ 34 32. Ul. Br. Avellino 4 21 41 16 39 7 141 2 3 7 41 2 18 26 55. Ul. Matteotti 14 43 67 17 19 10 144 9 7 1 75 6 48 32 10. 57 24 13 14 7 119 1 17 •17 31 4 37 18 33. Ul. Udine 18 46 69 12 85 11 270 7 11 5 64 9 26 50 56. Ul. Mascagni 9 31 48 19 30 1 130 1 14 11 27 4 28 37 11. 44 23 16 7 3 92 3 8 4 48 1 15 30 34. Ul. Udine 20 27 64 17 33 4 282 2 3 9 49 7 33 64 57. Ul. Mascagni 9 64 79 11 41 7 175 5 22 9 74 3 41 49 12. 26 26 11 10 1 73 1 3 4 40 4 23 13 35. Ul. 4. novembra 22 14 137 86 28 9 114 4 14 2 69 2 23 26 58. Ul. Bersaglieri 3 28 76 4 107 6 294 5 3 5 39 3 16 45 13. 7 12 6 6 3 28 1 3 2 8 1 11 13 36. Ul. 4. novembra 22 18 84 24 22 4 108 6 6 1 52 — 21 26 59. Ul. Codelli 16 55 25 13 31 10 166 5 36 24 60 5 27 28 14. 62 44 21 40 11 270 6 15 9 74 4 59 57 37. Pevma 23 9 135 158 12 4 86 3 6 4 93 5 24 32 60. UL Leopardi 1 74 56 8 23 11 167 3 17 b 79 4 45 41 15. 67 67 28 37 14 279 2 13 24 122 7 57 42 38. Ul. Rismondo 12 52 33 23 12 8 140 4 28 9 41 3 26 17 61. Ul. Cappuccini 10 37 39 21 17 7 170 2 16 6 62 6 26 32 16. 98 63 33 19 7 205 4 13 12 91 2 45 43 39. Ul. Leopardi 1 65 38 10 16 4 219 5 18 12 58 7 22 38 62. Ul. Sv. Mihaela 24 157 145 24 3 116 2 8 11 109 7 36 54 17. Ul. Diaz 22 71 29 7 24 4 148 9 11 42 2 25 32 40. Ul. Cappella 7 44 83 51 13 9 133 4 13 10 48 4 50 14 63. Ul. Codelli 16 80 81 18 45 12 247 4 37 19 79 5 43 39' 18. Ul. Virgilin 2 48 25 11 8 5 103 2 8 5 29 6 22 27 41. Ul. Mascagni 9 54 34 17 15 5 186 ■ 4 23 24 53 2 47 39 64. Ul. V. Venelo 171 4 15 4 3 1 43 1 — — 4 1 4 7 19. Ul. Virgilio 2 33 40 15 18 5 131 2 21 14 48 3 31 32 42. Ul. Sv. Mihaela 41 104 68 33 8 166 4 19 3 96 4 36 45 65. Ul. Br. Avellino 4 17 bb 11 19 7 106 3 2 6 24 4 13 23 20. 28 44 35 13 7 105 4 24 9 46 3 34 25 43. Ul. Udine 20 17 71 16 36 8 153 6 2 6 32 — 18 22 66. Ul. Mascagni 9 73 89 19 69 8 248 7 17 6 55 4 48 50 21. Ul. Br. Pavia 47 65 52 23 27 8 255 4 12 8 71 4 32 42 44. Ul. Gramsci 2 70 80 38 40 ■10 216 10 15 9 98 5 45 69 67. Ul. Boschetto 20 36 9 6 11 7 98 3 25 29 27 3 26 30 22. 34 69 4 17 13 176 9 8 9 65 4 34 28 45. Ul. Orzoni 1 57 71 29 22 6 191 8 18 15 58 1 65 30 68. Ul. Udine 20 32 83 b 60 9 166 10 5 6 78 10 43 36 23. Korzo Verdi 17 22 43 27 8 1 60 - 8 3 23 1 18 7 46. Ul. Cappella 7 59 49 27 14 6 137 1 11 11 70 5 57 26 69. Ul. Cappuccini 10 38 48 13 25 3 104 1 3 8 42 4 26 32 Preverjanje učinkovitosti reklamnih filmov in spotov Nemogoča ljubezen v drobcih - tako se je rodil reklamni spot, v katerem je reklamizirani predmet v kosih. Zgodbico o ljubezni med mehiškim revežem in lepotico so posneli v Oaxaci. Alejandro, ki se preživlja s čiščenjem čevljev, je kot plačilo za snemanje želel le rdeč bicikel, Elisabeth pa je manekenka. Vse v 60" za dragocen parium... V zadnjih tednih so tudi v Italiji uvedli test ' ad vantage tv", s katerim preverjajo učinkovitost reklamnih spotov. Ta oblika preverjanja se je uveljavila v Ameriki ob koncu šestdesetih let, nato še v nekaterih evropskih državah, kot denimo v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Danskem. Z raziskavo se bavi družba Explorer Marketing Research, ki skuša ugotoviti predvsem, koliko se uspeta vtisniti v spomin gledalcu reklama sama in reklamizirani predmet. Reklame je iz dneva v dan več, reklamna sporočila bombardirajo gledalca in tako je povsem logično, da želi naročnik v tej množici spotov preveriti, če je pravilno naložil denar za reklamo. Test "ad vantage tv" je uporabljiv ob samem izdelovanju reklamnega spota ali kasneje, ko reklamo že oddajajo. Zdi se, da je najbolj zanesljiv podatek tisti, ki ga lahko dobijo po približno poldrugem mesecu oddajanja reklame. V Nemčiji zahteva preverjanje po tem roku skoraj 60% naročnikov. Test lahko odpravi med drugim eno od slabosti reklamnih spotov, in to je prepogosto oddajanje, preverja pa tudi pravilnost dolžine reklamnega sporočila. Test sloni na 250 intervjujih osebam, ki si ogledajo odlomke televizijskih sporedov. V sporedih so seveda tudi reklamni vložki. Da niso odgovori pogojeni, predstavijo test kot splošnejšo raziskavo o televizijskih oddajah. Končna vprašanja zadevajo seveda reklamni del. Med posnetke vključijo skupno sedem reklamnih spotov, od katerih testirajo štiri. Glavni podatek, ki ga skušajo dobiti je, s kakšno lahkoto in v koliki meri se ljudje spomnijo reklamnega vložka in nato še rekla-miziranega predmeta. Očitno je, da dobri spot izstopa iz skupine predstavljenih reklamnih vložkov in se najgloblje vtisne v .spomin gledalcu. Ob koncu testa intervjuvancem navadno razložijo, kakšen je bil cilj raziskave. Reklamni spoti se med seboj razlikujejo tudi glede na reklamizirani predmet. Za pralne praške poudarjajo navadno ime, gledalec mora torej prepoznati predmet po imenu ali obliki embalaže. Za druge vrste reklama skuša prepričati o učinkovitosti "dobrine". Izredno važna sta pri tem izbira glasbene spremljave ali nastop znanih osebnosti. Ženska in njena stvarnost breda pahor Živeti sam ne pomeni biti sam V Italiji naj bi jih bilo že poldrugi milijon. Največ jih sodi v starostni razred 30 do 40 let, v glavnem so zadovoljni s svojo usodo, ker opravljajo poklic, ki so si ga sami izbrali in tudi plače imajo še kar v redu. Sicer pa na splošno mislijo, da so si uredili življenje po lastni želji; tudi za lormulo »živeti sam« ali »biti single«, kot se temu reče-s priljubljeno tujko, so se odločili sami. Skratka biti sam v Italiji je prej prostovoljna izbira kot prisila, istočasno pa sam ni sinonim za osamel. Do takšnih zaključkov naj bi prišla anketa, ki sta jo pred nedavnim izvedla raziskovalni inštitut Ispes in tednik Panorama. Vsepovsod, še posebej v Italiji, so namreč človeka, ki je živel sam, sila pomilovali, češ ubogi nikogar nima, ki bi ga imel rad. Še zlasti so bili jeziki zlobni, ko je živela sama ženska, kajti pomenilo naj bi, da si ni znala nikogar najti (mišljeno je bilo nobenega moškega). Pa se ti začno, predvsem v večjih mestih, pojavljati številni singles, ki jim ni videti hudega in še nad življenjem so zadovoljni. Kot že rečeno »živeti sam« he pomeni »biti sam«, kar je tudi pokazala že omenjena anketa. Žal niso preučili številčnosti pojava glede na spol; ta element so upoštevali samo pri nekaterih vprašanjih Na primer o vzrokih, ki so pripeljali do dejstva, da živijo sami oziroma same: tako je zanimivo, da okoli 60% moških zagovarja svojo izbiro kot prostovoljno, medtem ko je bila tovrstna odločitev prostovoljna za okoli 45% žensk. Za nad 42% žensk, ki živijo same, gre namreč bolj za slučaj kot za hoteno rešitev, približno 12,5% pa naj bi jih bilo v to prisiljeno. Presenetljivo je odstotek prisiljenih moških višji, saj presega 14%, nekaj pod 25% pa jih meni, da je posledica okoliščin. V moč dobre organizacije verjamejo bolj ženske kot moški, ker jih je nekaj več kot polovica prepričanih, da je življenje v dvoje cenejše, le če se singles ne znajo organizirati. Moški pa so enako prepričani, da samsko življenje več stane oziroma, da vse zavisi od organizacije. Zelo malo enih in drugih meni, da je samsko življenje cenejše. Če pogledamo na osebno izkaznico italijanskih singles, ugotovimo, da jih več kot polovica ni bila poročenih, nekaj nad 30% je ovdovelih, dobrih 16% pa je ločenih. Nekaj nad 40% ima stalnega partnerja že več kot leto dni, med temi je več moških, medtem ko ima več žensk, vsega sicer le 10% intervjuvanih, več kot enega stalnega ljubezenskega partnerja. S svojim čustvenim življenjem so bolj zadovoljni samski moški kot ženske, skoraj 40% žensk pa misli, da dejansko med prejšnjim in samskim življenjem glede tega aspekta ni bistvenih razlik. In končno še o spolnem življenju samskih: ugodno ga vsaj z vidika kvantite ocenjuje nad 70% moških in nekaj nad polovico žensk, medtem ko je četrtina žensk precej nezadovoljna. Vsekakor so samski moški na tem področju aktivnejši od ženskih vrstnic. Poleg čustveno-spolnega področja pa so samski ljudje aktivnejši še na drugih: tako so na primer izračunali, da veliko več porabijo za nakup knjig ali gledališko-filmskih kart, veliko raje in laže potujejo. Zato so se na naraščajočo četo singles pred raziskovalnimi inštituti veliko prej spomnile potovalne agencije, ki so za nove in radodarne potrošnike pripravile posebne programe. Prav tako so začele manjšati svoje embalaže tudi industrije jestvin. Zanimanje za nov pojav je torej precej motivirano, predvsem z ekonomskega vidika, kajti iz ankete je nesporno izšlo, da samski ljudje, iz sreče ali za tolažbo, porabijo na glavo več denarja kot družinski očetje in matere. Tri znane samke - od leve proti desni: igralka Mariangela Melato, parlamentarki Silvia Costa (KD) in Roberta Breda (PSI) :: ■i današnji televizijski in radijski sporedi 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Dok.: Groenlandski tjulenji 13.00 Nanizanka: La famiglia Brady 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Film: Mille lire al mese (kom., It. 1938, r. Max Neufeld, i. Alida Valli, Umberto Melnati) 15.25 Risanki: Moncicci, 15.50 Grisu il draghetto 16.00 Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi 17.00 Dok. oddaja: Tutti in pista 17.30 Risanka: Tao Tao 17.45 Oddaja iz Parlamenta 17.50 Film: Mogli pericolose (kom., It. 1958, r. Luigi Comencini, i. Syl-va Koscina, Renato Salvatori) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: La signora in giallo -Delitto a Cabot Cove 21.20 Šport: košarka, Italija-Nemčija 22.30 Dnevnik 22.40 Variete: Cucina Gambarotta 23.30 Šport: atletski miting 0.15 Filmske novosti 0.20 Dnevnik - zadnje vesti # RAI 2 | 10.00 Šport: peteroboj (iz Montelibret-tija) 11.55 Nadaljevanka: Moliere 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Aktualno: Diogenes 13.30 Nadaljevanka: Saranno famosi -Ma sul serio, gente... 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delLestate (vodi Marta Flavi) 16.45 Film: L'amore e novita (kom., ZDA 1937, ri Tay Garnett, i. Ty-rone Pbwer, Loretta Young) 18.05 Aktualna oddaja: Spaziolibero 18.25 Oddaja iz Parlamenta 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Aktualno: II testimone (pripravil Giuliano Ferrara) 22.20 Dnevnik - večerne vesti 22.35 Variete: Videocomic (pripravila Nicoletta Leggeri) 23.20 Dnevnik - zadnje vesti 23.30 Film: Sfida agli inglesi (vojni, VB 1957, r. Roy Ward Baker, i. Hardy Kriiger, Colin Gordon) rai 3 i 12.45 Slovesnost ob 50-letnici duhovniškega poklica kardinala Uga Polettija, papeškega vikarja v Rimu 14.00 Deželne vesti 14.10 Šport: žensko kolesarstvo, dirka po Italiji 14.55 Šport: mednarodni teniški turnir (neposredni evrovizijski prenos iz Wimbledona) 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej - Drobci (pripravili Maria Letizia Gambi-ni, Enrico Ghezzi, Ciro Giorgini, Paolo Luciani) 20.30 Nanizanka: Professione pericolo - ... e chiamala vacanza! 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: II giorno dopo (dram., ZDA 1983, r. Nicholas Meyer, i. Jason Robards, Joberth VVilliams) 23.35 Kulturna oddaja: Una sera, un libro 23.50 Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Rubrika: 20 let prej j Ir RTV Ljubljana 9.00 Poletna noč (pon.) 18.10 Video strani 18.25 Otroška oddaja: Tri predice 18.35 Otroška pravljica: Miškolin -Miškolin v krempljih (J. Ribičič) 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme in Obzornik 19.13 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Aktualno: Mednarodno delavsko gibanje - grenki mir (3. del) 20.45 Mednarodna obzorja: Sakartvelo ali kako živeti sedanjost (Gruzinci pravijo svoji domovini Sakartvelo in imajo svoje izraze še za marsikaj, kar se jim je dogajalo v zgodovini in kar se jim dogaja tudi sedaj. Avtor oddaje, ki je nastala v sodelovanju s tbilisijsko televizijo, je Tone Hočevar, režiser pa Zoran Lesič.) 21.30 Dnevnik 21.45 Poletna noč, vmes Schwarzwald-ska klinika (11. del nemške nadaljevanke) 0.45 Video strani TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Kronika in reportaže: Šport spektakel 15.00 Tenis: Turnir v Wimbledonu (neposredni prenos) 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: TRST — Dokončni izidi volitev v Furlaniji-Julijski krajini TRST — Zadnji dan na Tržaškem velesejmu REPEN — Razstava Vere Terstenjak v galeriji Kraške hiše 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Šport: Atletika za Grand Prix (posnetki iz Berlina) 23.00 Dnevnik 23.10 Športne vesti: Sportime 23.30 Tenis: Turnir v Wimbledonu (povzetki) L jjjl CANALE 5 8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore 11.00 Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Dottor Kildare 15.00 Film: Fiori nella pol-vere (dram., ZDA 1941, r. Mervin Leroy, i. Greer Garson, Walter Pidgeon) 17.00 Nanizanke: II mio ami-co Ricky, 17.30 L’albe-ro delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano 18.30 Kvizi: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-glie e marito 20.30 Film: Gioventu bru-ciata (dram., ZDA 1955, r. Nicholas Ray, i. James Dean, Natalie „ Wood) 22.35 Nanizanka: Top secret 23.35 Film: Le vie della citta (krim., ZDA 1947, r. By-ron Haskin, i. Burt Lancaster, Kirk Douglas) 1.15 Nanizanka: Spy Force j ^2? RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Film: II barbiere di Si-viglia (glas., It. 1946, r. Mario Costa, i. Nelli Corradi, F. Tavaglini) 11.00 Nan.: Mary Tyler Moore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Pol-lon, Simpatiche ca-naglie 14.30 Nadaljevanke: La val-le del pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.30 Febbre damore 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Quincy 20.30 Kviz: O.K. il prezzo e giusto 22.35 Aktualno: Italija sprašuje 23.35 Nanizanke: Spencer, 0.30 Vegas, 1.25 Mis-sione impossibile ITAUA 1_________ 8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipane nero 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Nan.: LTncredibile Hulk, 21.30 Mac Gyver 22.30 Filmski tednik: Ciak... si gira 23.30 Film: I sogni muoiono alLalba (dram., It. 1961, r. Indro Montanelli, i. Lea Massari, Ivo Gar-rani) 1.15 Nan.: La strana coppia fITOif TELEPADOVA 11.30 Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nanizanka: La fattoria dei giornifelici 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Bug insetto di fuoco (fant, ZDA 1975, r. Jeannot Szwarc, i. Joanna Miles, Brad-ford Dillman) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.45 Film: Morte di un ami- co (dram., It. 1960, r. Franco Rossi, i. Gianni Garko, Spiros Focas) 1.30 Nanizanka: Switch ^ TELEFRIULI 13.00 Dokumentarec: Lepa Italija 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Dražba 15.30 Risanke 16.30 Glasbena oddaja: Musič box 18.00 Nadaljevanka: Incon-trarsi e dirsi addio 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 20.30 Variete: Hamburger serenade 22.00 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo r# TELEOUATTRO [Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.10 Dopoldanski zbornik: Problemi sodobne družbe, (9.00) Kuharska potovnica; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Simf. orkestra RTV-Lj z dir. Antonom Nanutom v občinskem gledališču v Tržiču; 12.00 Sestanek ob 12.; 12.40 V prostem času; 13.20 Zborovska glasba: Dekliški zbor Vesna iz Križa (dir. Bogdan Kralj); 13.40 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kresničke; 14.30 Glasbene diagonale; 16.00 V objemu gora; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: J. Brahms; 18.00 Slovensko slovstvo v filmu; 18.20 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ruparjev ansambel; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Opere; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Razne zanimivosti, reportaže in pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Informativna oddaja: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Glasbena oddaja: V ritmu...; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.25 Koledarček; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Glasba; 9.32 Feeling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Aktualno: Na prvi strani; 10.10 Srečanja; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba p° željah; 14.00 Srečanje s Kompasom: 14.45 Edig Galletti; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 17.00 Bubbling; 17.33 Aplavz za...; 18.00 Ghetto Blaster; 18.30 Glasbene skice. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 Glasba po željah: 20.40 Aktualna oddaja: Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; nato Nočni glasbeni spored. V Černigojevi galeriji v Lipici na ogled še druga umetnikova dela _______pismo uredništvu___ O glasbeni kritiki Letošnjega avgusta bo minilo dve leti od^ otvoritve stalne galerije Avgusta Černigoja v Lipici. 24. avgusta bo tudi obletnica 90-letnice rojstva tega zanimivega, skozi vse življenje nemirnega in do konca življenja ustvarjalnega umetnika, katerega dela pa še vedno niso do konca raziskana in celovito postavljena. Znano je, da je umetnik zadnja leta svojega življenja preživel v Lipici, kjer je bil deležen posebne skrbi prijaznih ljudi te delovne organizacije in to je bil tudi glavni razlog, da je prav Lipici zapustil svojo bogato zbirko del, ki so zbrana v tamkajšnji galeriji, ki nosi po avtorju ime. Kljub temu da je to ena najbogatejših galerij po številu del enega umetnika, pomeni L500 del le majhen del tistega, kar je Černigoj v svojem izjemno plodovitem življenju ustvaril (zlasti če pomislimo na njegove ladijske poslikave, poslikave cerkev, ilustratorsko delo, velike intarzije, opreme prostorov, kiparsko delo itd.). Sicer zanimiva in lepa galerija je mnogo premajhna, da bi lahko dali vse na ogled. Zato je bilo že ob otvoritvi rečeno, da se od časa do časa dela menja. Tako je bila za letošnjo turistično sezono že zgodaj spomladi izvedena nova postavitev. Vodilo te postavitve je bilo, da bi kolikor mogoče celovito predstavili Černigoja kot predstavnika slovenske moderne umetnosti in slovenskega konstruktivizma. Iz zbirke je sedaj na ogled 400 del iz različnih obdobij in v različnih tehnikah - od grafik, risb, kolažev, objektov, prekrasnih barvnih olj, intarzij in mnoga teh del so prav sedaj prvič na ogled, tako da obiskovalce Černigoj tudi po smrti znova preseneča. Posebnost razstave je, da so nekatera manjkajoča dela, ki jih galerija nima, a so pomembna za preglednost, nadomeščena s fotodokumentacijo v naravni velikosti. Na ta način razstava opozarja tudi na pomembno Černigojevo ustvarjalno delo na področju arhitekture, scenografije in kostumografije. Avtorji razstave so s posebnim premislekom uokvirili posamezne slike in upoštevali postavitve razstav iz zgodnjih let nastopa konstruktivizma. Obiskovalec galerije doživi pravo vzdušje Černigojevega duha že ob samem vstopu v galerijo, ko ga s stene pozdravi Černigojev manifest iz Tan- ka, na nasprotni steni pa povečana fotografija Černigoja ob stroju. Oko obiskovalca ne more le bežno mimo muzejsko urejenih vitrin, v katerih je najprej nekaj Černigojevih predmetov, sledi pomembnejša literatura o njem, zbirka fotografij. Dragocena je zlasti fotografija Černigoja s svojimi profesorji na sloviti šoli Bauhaus. Postavitev razstave je z veliko zavzetostjo opravila avantgardna skupina NSK, ki jim je Černigoj v nekem smislu tudi vzornik. Pri izboru del pa je sodelovala Lučka Čehovin, ki je poskrbela, da se je upoštevalo vse, kar je mojster naročil, ko se je pripravljala galerija, ki je pa žal ni dočakal. Ob tej priliki bi veljalo povedati, da galerija do danes še ni končana, kajti Černigoj je želel, da njegova galerija nikoli ne bi bila le muzejskega pomena, ampak bi moral biti v njej prostor, kjer bi lahko razstavljali tudi drugi umetniki, predvsem mlajši. Na ta način bi Lipica postala tudi kulturno zanimiv turistični kraj. Ob tej priliki so tudi v hotelu Maes-toso prenovljeno jedilnico v pritličju, kjer se je Černigoj nazadnje največ zadrževal, opremili z njegovimi slikami, izmed katerih posebno izstopa zanimiva slika, ki je v bistvu osnutek za mozaik z naslovom: Življenje primorskega ljudstva, ki zopet predstavlja Černigoja kot umetnika širokih dimenzij. Odslej bo ta prostor poimenovan Černigojeva soba. Galerija v Lipici je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 18. ure. a. n. »Kritika ali filologija je tista plemenita umetnost, ki ločuje dobro od slabega«....»slabi kritiki so sodniki, ki sedijo v senci glasbe«... tako o glasbenih kritikih italijanski baročni violinist F.M. Veracini. Glasbeni kritik je važen dejavnik v glasbenem življenju, saj lahko s svojimi mnenji večkrat odločilno poseže v glasbeno dogajanje in v načrtovanje glasbenih dejavnosti. Povsem človeško je, da prizadeti glasbenik kritiko o svojem delovanju sprejema ali odklanja bolj po tem, ali je kritika pozitivna ali ne, kot pa po sami strokovnosti kritike. Res pa je, da je večkrat težko ocenjevati strokovnost glasbenega kritika; večkrat so kritiki pravi mojstri besede: zvočne in dolgovezne fraze so že kar prava poezija; kaj je kritik hotel povedati pa nam pravzaprav ostaja skrito. Zato je pač najbolj pametno, da glasbeniki igramo in ne polemiziramo s tistimi kritiki, ki jim naše igranje ni všeč. Ob branju ocene plošče dua Pahor-Slama, ki jo je za Primorski dnevnik (19. junija 1988) napisala Mirjam Žgavec pa sem si zaželel prekršiti to zlato pravilo molka: to utemeljujem z dejstvom, da sem osebno neprizadet - s tem, da je avtorica najprej »raztrgala« avtorje, je svojo umetniško ihto potešila; ob koncu ocene sem ostal »nepoškodovan« in (upam) v stanju, ki mi dovoljuje objektivno presojo. Nimam posebnih literarnih talentov: moram se zato omejiti na dejstva, a začnimo od začetka. Ime Mirjam Žgavec sem prvič zasledil v Primorskem dnevniku 1. marca 1988 pod člankom »Nova kaseta z baročno glasbo«. Ker je bila ista kaseta V ponedeljek začetek seminarja slovenskega jezika in kulture V ponedeljek se bo v Ljubljani začel tradicionalni Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo tokrat potekal že petindvajsetič zapored. Seminar je v vseh teh letih postal nekakšna nepogrešljiva postaja vseh tujih slavistov in slovenistov, pa tudi tistih, ki bi radi prvič stopili na pot poznavanja slovenščine in Slovencev. Letošnje delovno srečanje bo teklo od ponedeljka do sobote, 16. julija, in v tem obdobju bodo udeleženci seminarja doživeli marsikaj zanimivega, v prvi vrsti predavanja najvidnejših slovenskih slavistov, potem pa seveda strokovno ekskurzijo in nepogrešljivo družabnost. Seminar, ki bo potekal v prostorih Filozofske fakultete, ima točno določeno vsebinsko izhodišče in zaokroženost, ki naj bi se po besedah organizatorjev (ljubljanska Univerza in slavistični oddelek) kazala v pretresanju aktualnega problema družbenega konstituiranja Slovencev kot narod. Oglejmo si sedaj pobliže spored Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. V ponedeljek (ob 9. uri) bo slovesna otvoritev, na kateri bo spregovoril Matjaž Kmecl. Od torka dalje pa se bodo zvrstili razni seminarji in predavanja. Naj omenimo samo nekatera: Zgodovinski razvoj oblikovanja slovenskega naroda, Narečje in knjižni jezik, Slovenski protestantizem kot odločilna razvojna stopnja slovenske narodne biti, Glasba kot možni konstitut nacionalne samobitnosti, Likovna kultura in slovenski narod, Med jezikovno politiko in jezikovno kulturo, Slovenci, družbena struktura, narod, Sodobna slovenska izseljenska književnost v ZDA... Na tem mestu pa moramo navesti še podatek, da se bo danes v Ljubljani začel tudi znanstveni simpozij Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. V organizaciji Kulturnega doma Gorica Agropop na Goriškem gradu Slovenska rock skupina Agropop bo drevi nastopila na Goriškem gradu v okviru goriških poletnih prireditev. Koncert prireja Kulturni dom Gorica, in to je prvič, da naša osrednja kulturna hiša na Goriškem konkretno sodeluje pri organizaciji teh večerov. To dejstvo je še kako pomembno, saj dokazuje, da si Kulturni dom Gorica počasi a vztrajno utira pot v širše kulturno dogajanja v Gorici. Poleg drevišnjega koncerta bo Kulturni dom Gorica organizator še dveh večerov na Gradu: 8. julija bo nastopila plesna skupina Kazina, 26. julija pa bo v Gorici gostovalo SSG z Molierovim Georgeem Dandinom. Skupina Agropop spada med najboljše slovenske rock ansamble. Njeni temperamentni nastopi vedno »vžgejo« občinstvo, zato je drevi na Gradu pričakovati res dober in prijeten večer. Kritik Tršar ob odprtju Kravosove razstave v Pilonovi galeriji Žarčenje povednih in bogatih grafičnih listov Ko so pred nami na stenah grafični listi akad. slikarja Marjana Kravosa, grafični listi, ki - kot bi se morebiti izrazili nekateri - »nič ne pomenijo«, »nič ne povedo«, utegne biti najplodnejši prav ta nazadnje našteti nagovor. Zakaj ob t. i. »abstraktni umetnosti« - in razstavljena grafika Kravosa nedvomno šteje med njo - je lahko usoden že prvi stik gledalca, ki je prepričan, da je v umetnosti neob-hodno potrebna prav takšna pripovednost: že iz odpora do vsega, kar ne pomeni nekaj čisto predmetno realnega, vsak dan vizualno prisotnega, bo brez pomisleka odklonil umetnost te vrste kot površino slikarjeve domišljije,- ali kot papagajsko posnemanje »modnih« norosti za vsako ceno; pa celo kot vlečenje poštenih gledalcev za nos. Namen sledečih uvodnih besed naj bi torej bil izgladiti ali vsaj zmanjšati ta nesrečni nesporazum med gledalcem in slikarjem; ali še bolj konkretno: spodbiti tisti preddomišljeni predsodek takšnega gledalca o tovrstni umetnosti, ki že vnaprej blokira, prepreči njegovim perceptivnim zmožnostim, da bi se prepustile sugestivnosti vsakršne likovne umetnine, pa naj bo ta tradicionalna, takšna torej, da »nekaj pomeni«, ali »modernejša«, takšna, da ne more na njej ne v oblikah ne v barvah razločiti nikakršnih obrisov predmetov, poznanih oseb ali krajine. V takšne, kot radi rečemo, likovno zahtevnejše stvaritve moremo vstopati na dva med seboj močno različna načina. Ali s pridobljeno večjo likovno izobrazbo, ki nam omogoča prenikati v bistveno sintakso likovne umetnine - tako sposobnost si pridobimo le zlagoma, z vztrajnim zanimanjem, poglabljanjem v umetnine na razstavah itd. Drug način pa je dosti preprostejši in vsakemu dostopen. In ta je v tem, da neobremenjeni, brez vseh predsodkov pristopamo k likovnim delom, se potapljamo vanje brez vnaprej postavljenih zahtev, kakšna naj bo slika po našem okusu, kaj nam mora povedati. Slikar in teoretik Vasilij Kaudinski je lepo zapisal: »Ne vem, zakaj se gledalec vedno sprašuje, čemu slikar ni naslikal tistega, kar on pričakuje. Spraševal naj bi se rajši, kaj mu je slikar na sliki'hotel povedati!« Zatorej je gotovo najboljši način, ki ga lahko uberemo, da se slikam približamo svobodno, neobreme- njeno - kot otroci, bi lahko rekli. Kot otroci nestrpni in radovedni, kaj nam ima avtor slike povedati, s čim nas misli pritegniti, osvojiti. In če s takšno otroško radoživo radovednostjo pristopimo h Kravosovim listom po stenah tega razstavišča, bomo presenečeni ugotavljali, da nam je slikar vanje nasul kopico nenavadnih, zanimanja vrednih novosti, ki zamikajo naše oko. Tudi slikar je kot radoveden neugnan otrok, ki si izmišlja in poustvarja nenehno nove igre. Kravos si je vzel za likovno konstanto te svoje igre čisto preprosti kvadrat: ta vsklajeni in, pravijo, najbolj racionalni lik, ki je povsod, kjerkoli se pojavi, nezmotljivo znamenje človeškega duha, postaja v neštetih variacijah v Kravosovih kompozicijah protagonist zgodbe, ki se odvija pred našimi očmi. Kaj vse mu je namenila brskajoča avtorjeva domišljija! V kakšne nenavad- ne situacije ga postavlja! Kako domiselno ga spreminja, razsekava, podvojuje, notranje parcelizira, prestavlja zdaj na rob, zdaj v središče dogajanja! Ali pa ga četveri s križem notranjih silnic - z znamenjem koordinatne trdnosti - pri čemer učinkujejo vodoravnice daljše, zanesljivejše od vertikal, ki so vedno v nevarnosti, da zdrknejo v diagonale, da se zvrnejo, prekopicnejo. Tako se nam zdajci ta slikarjeva igra z izbranim kvadratom ne kaže več brez vsebine, saj ji je ta pridana v ven in ven spreminjajočih se občutenjih - v pomirjenosti in tveganju, v lagodnem miru pa v spuščanju v avanturo - skratka ta prvinski kvadrat preizkuša vse mogoče načine svojega vizualnega učinkovanja. Odbleske svetlob in senc na njem ne doživljamo več zgolj kot geometrijsko šahiranje, marveč kot razkrivanje notranjih armatur in prelomnic tega častitljivega lika. Nič več ne bomo poslej gledali list za listom kot indiferentno vajenico, marveč rajši kot sugestivno pripoved o vedno novih obličjih, o izrazno nabitih novih vsebinah, ki nam jih prek tega lika posreduje ustvarjalna Kravosova imaginacija. To je zgodba o kvadratu, ki se je zapredel v vrstno nenavadnih položajev, vedno drugačnih sosedskih konstelacij; v nenehno nove načine vizualnega izzivanja, omamljanja v očarujočih likovnih sestavinah. In moč umetnikove domišljije jih vse po vrsti spreminja v cikel, v nekakšno kontinuirano, razvijajočo se pripoved o kvadratu, ki se je usodil v avanturo, kateri ni videti konca... Zares brez konca, zakaj tudi ko z njim prehodimo vse postaje do zadnjega lista, se ta avantura novih modifikacij nadaljuje v gledalčevi, se pravi, v naši predstavi naprej. Iz pasivnih podoživi j alcev postajamo aktivni soustvarjalci, domišljevalci novih kompozicij - takšnih, ki so še bolj po naši meri in okusu. . Prav to aktiviranje gledalca pa je tudi najžlahtnejše darilo umetniškega sugeriranja, ki si ga /e mogoče zamisliti. In Kravosove tehnično popolne pa vsebinsko bogate grafike premorejo to dragoceno kvaliteto, to nerazložljivo žarčenje, ki nas prepriča in notranje oplemeniti! MARIJAN TRŠAR ocenjena v Primorskem dnevniku že v decembru 1987, me je članek rahlo začudil, a se je začudenje takoj umaknilo veselju, da imamo končno strokovnjaka za glasbene ocene. Žal je bilo to veselje kratkotrajno: ugasnila ga je fraza »stopničasta dinamika, ki je že skoraj imperativ baročnega stila«. Stopničasta dinamika je bila namreč imperativ oživljanja baroka v Nemčiji med obema vojnama. Pogoj za tako dinamiko so bili v nemških tovarnah (Neupert, Wittmayer) izdelani dvoma-nualni čembali s štirimi registri. V naših krajih smo take instrumente uporabljali še daleč po drugi svetovni vojni. (Tržaški glasbeni konservatorij je dobil čembalo, ki odgovarja današnjim pogledom na barok šele v letošnjem šolskem letu! V tem pogledu ga je naša Glasbena matica prekosila, saj ima podoben instrument že od leta 1982). Vendar lahko trdimo, da v zadnjih dvajsetih letih ljubitelji (poznavalci) baroka uporabljajo instrumente, ki ne dopuščajo nikakršne stopničaste dinamike. 8. maja 1988 ocenjuje Mirjam Žgavec v Primorskem dnevniku »Nov klavirski učbenik s priloženo kaseto«. Žal je tudi tu na pisanem travniku proze-poezije gospe Žgavec cvetka, ki dokazuje njeno neznanje. Na čembalu z »netemprirano uglasitvijo« ni mogoče zaigrati (zadovoljivo) nobene baročne skladbe! Netemprirano klaviaturo (orgle) so uporabljali v srednjem veku s tem, da so intervale uglasili v čistih kvintah. Nujna posledica je bila prevelika terca in, kdor se le bežno ukvarja z glasbeno zgodovino, ve, da je bil interval terce tokrat uvrščen med disonance. Ko so potem v renesansi začeli dajati prednost čisti terci, je bila nujna posledica (ne bi želel vnašati v svoje pisanje še matematičnih elementov!) premajhna kvinta (torej popravljena ali »temprirana« kvinta). Ta blagoglasna uglasitev je imela to slabo stran, da so bili prehodi iz tonalitete v tonaliteto omejeni. Kasneje so zato glasbeniki iskali kompromisne rešitve: Bachova »Dobro temprirana klaviatura« pomeni prav to -možnost prehoda skozi vse tonalitete a z zanimivo značilnostjo, da je (zaradi različno temperiranih intervalov) vsaka tonaliteta imela drugačen zven. Enolika temperatura (vsi intervali popravljeni v enaki meri) je postala ideal šele v našem stoletju! Nisem se mogel izogniti skušnjavi, da omenim te konkretne primere tudi zaradi tega, ker je ocena plošče dua Pahor-Slama dosti bolj neoprijemljiva. Tako je seveda zelo subjektivno, če ima nekdo z nečim »veselje« ali ne. Ne vem, če je lahko novost »kompozicijskih prijemov« sinonim za kvaliteto, prav tako ni jasno, kakšne vsebine naj »problematizirajo« novi kompozicijski prijemi. Kaj pomeni »premalo odprt register temeljnih tonov«? Adle-šič govori v svoji knjigi »Svet zvoka in glasbe« o temeljnih tonih pri trobilih; ali moramo flavti in spinetu dodati še trobento, da bo v glasbi več glasbe? Da je v Merkujevi »glasbi glasbe premalo«, lahko zveni duhovito, a ne spada v resno glasbeno kritiko! Prav tako je gospa Žgavec duhovita, ko ocenjuje Alda Danielija, a žal prav nič originalna: kdor si je ogledal film Amadeus, je lahko slišal, da so tudi Mozartu očitali »veliko not«. Kaj spet pomeni »preveč mehanično« pri Suiti Ubalda Vrabca? Ali je tudi srednji stavek te suite preveč mehaničen? Mirjam Žgavec zaključuje oceno plošče z oceno dua: »... Natančno tolmači partiture in se razpoloženjsko angažira, obliko bere korektno, vprašanje pa je, kaj lahko naredi še več za glasbo, ki si jo je izbral.« Predvsem: to pisanje je poizkus, da naredim kaj več za to glasbo. Bolj kot izraz »izbral« pa bi se mi zdel umesten izraz »zbral«. Na plošči so namreč skladbe, ki so jih slovenski skladatelji v loku dvajsetih let napisali za duo Pahor-Slama in skušali smo vključiti kar največ tržaških slovenskih avtorjev. In tu se postavlja vprašanje kvalitete naše kulture. Dejstvo, da živimo v zamejstvu, še ne pomeni, da potrebujemo drugačna merila. Kot flavtist si ne želim nobene globalne zaščite. Prav tako tudi naši skladatelji ne potrebujejo olajševalnih kriterijev pri presoji njihove glasbe. Ideja o uvrstitvi najprej Ramovševega in nato Merkujevega večera v ciklus koncertov »Repentabor« se je porodila, ko sem poslušal spored Petrassije-vih. skladb. Misel, »kaj takega zmoremo tudi mi«, se mi je porodila spontano. Zato je miselnost, da moramo za vsako ceno pohvaliti to, kar je naše, prej škodljiva kot koristna. A opravičilo za tako miselnost je vsaj dober namen. Nobenega opravičila pa ni za nekritično zapostavljanje naše kulture, čeprav lahko že sama majhnost slovenskega naroda privede do manjvrednostnih kompleksov: kdo ne pozna neštetih primerov, ko se mora slovenski umetnik ali znanstvenik najprej uveljaviti v tujini, da se potem lahko uveljavi tudi doma? Od tu pa je kratek korak do miselnosti (po francoskem vzoru: Pariz kulturno središče - ostala Francija provinca. Ali po avstrijskem vzoru: Dunaj središče - ostala Avstrija provinca), da se slovenski kulturni prostor konča na Viču. MILOŠ PAHOR Košarka: na prvi kvalifikacijski tekmi za udeležbo na OI Italijani zlahka, jutri tudi Jugoslavija Italija - Finska 109:76 (59:44) ITALIJA: Gracis 2, Gentile 6, Mag-nifico 12, DelLAgnello 4, Bosa 12, Ves-covi 10, lacopini 3, Binelli 14, Riva 31, Della Valle 6, Costa 3, Boni 6. FINSKA: Laanti 3, Markkanen 14, Lahdentniemi 3, Pehkonen 15, Niemi-nen, Kulonen 16, Raitanen 5, Salmi, Heikkinen 13, Marttinen, Huttunen 8, Tanner 2. SODNIKA: Richardson (VB) in Brys (Bel.); PM: Italija 34:41, Finska 17:24; PON: Heikkinen (35); 3 TOČKE: lacopini 1:2, Riva 2:4, Della Valle 0:1, Pehkonen 3:5, Kulonen 1:2, Raitanen 1:4, Huttunen 0:3, Tanner 0:2; GLEDALCEV: 1.000. ARNHEM (Nizozemska) :— Kot je bilo pričakovati, je na svoji uvodni tekmi kvalifikacijskega turnirja za nastop na olimpijskih igrah v Seulu Italija zlahka zmagala proti skromni Finski. Danes jo čaka nekoliko zahtevnejši nasprotnik, Zahodna Nemčija, ki pa je izgubila nekaj svojih solidnejših ig- ralcev, tako da nova zmaga prav tako ne bi smela biti v dvomu. Jutri nastop Jugoslavije BEOGRAD — Na Nizozemsko je včeraj odpotovala tudi jugoslovanska reprezentanca, ki jo jutri čaka prvo srečanje C skupine z Norveško. Pod vodstvom trenerja Dušana Ivkoviča je na pot krenilo 12 igralcev: Petrovič, Radulovič, Čutura, Kukoč, Paspalj, Obradovič, Radovič, Vrankovič, Divac, Pecarski, Radja in Cvijetičanin. Pred odhodom so bili tako trener kot igralci optimistično razpoloženi. »Za Seul se bosta gotovo uvrstili Sovjetska zveza in Jugoslavija, za tretje mesto pa se bodo potegovale Italija, Španija, Grčija in Nizozemska,« je menil Ivkovič. Kapetan »modrih« Dražen Petrovič, ki bo po Seulu kariero nadaljeval pri madridskem Realu, pa je pristavil: »Že dolgo nismo imeli tako dolgih in temeljitih priprav. Vsi smo v dobri formi, tako telesno kot duševno, in imamo realne izglede, da se uvrstimo za nastop v Južni Koreji.« Rezultati in spored SKUPINA A DANES: Švedska - Nizozemska (19.00); Španija - Irska (21.00); počitek: Velika Britanija. JUTRI: Velika^ Britanija - Irska (19.00); Švedska - Španija (21.00); počitek: Nizozemska. 1. JULIJ: Velika Britanija - Švedska (19.00; Nizozemska - Španija (21.00); počitek: Irska. 2. JULIJ: Irska - Švedska (19.00; Nizozemska - Velika Britanija (21.00; počitek: Španija. SKUPINA B IZIDA: ZRN - Turčija 89:82; Italija -Finska 109:76; počitek: Danska. DANES: Danska - Turčija (19.00); Italija - ZRN (21.00); počitek: Finska. JUTRI: Danska - Italija (19.00); Finska - ZRN (21.00); počitek: Turčija. 1. JULIJ: Turčija - Italija (19.00); Finska - Danska (21.00); počitek: ZRN. 2. JULIJ: Turčija - Finska (19.00); ZRN - Danska (21.00); počitek: Italija. SKUPINA C JUTRI: Grčija - Izrael (19.00); Jugoslavija - Norveška (21.00). 1. JULIJ: Norveška - Grčija (19.00); Jugoslavija - Izrael (21.00). 2. JULIJ: Izrael - Norveška (19.00); Jugoslavija - Grčija (21.00). SKUPINA D JUTRI: Švica - Francija (19.00); SZ -Poljska (21.00). 1. JULIJ: SZ - Francija (19.00); Poljska - Švica (21.00). 2. JULJJ: Francija - Poljska (19.00); SZ - Švica (21.00). Finalni del, v katerega se bosta uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine, bo od 3. do 10. julija v Rotterdamu. Pravico do nastopa v Seulu bodo imele prve tri uvrščene ekipe iz finalnega dela, ki se bodo pridružile devetim izvenevropskim peterkam. Na igrah v Južni Koreji se bo namreč za olimpijska odličja od 17. septembra do 2. oktobra borilo dvanajst ekip. Spinksa je podrl že v prvem krogu Tyson brez konkurence ATLANTIC CITY — Za svojo 35. zmago v boksarski težki kategoriji je svetovni prvak Mike Tyson potreboval natančno minuto in pol. Izzivalca Spinksa, nepremaganega svetovnega prvaka v srednje težki kategoriji, ki v svoji profesionalni karieri ni doživel niti enega poraza, je z dvema silovitima krošejema in udarcem naravnost v srce prvič podrl že po eni minuti, po štetju do osem pa ga je pokončal brž ko je vstal. Če vemo, da je bil Spinks ta čas dejansko najresnejši Tysonov nasprotnik, je jasno, da bo 22-letni Američan še dolgo kraljeval. To je še toliko bolj res, če upoštevamo, da je tudi v ponedeljek ponoči pokazal do- ločen napredek v znanju. Tysonova zmaga je po svoji bliskovitosti sicer nenavadna, vendar ne predstavlja pravega rekorda. Leta 1900 je Jim Jeffries podrl Jeffa Finegana v 55", Michael Dokes še je leta 1980 v 1'03" otresel Mikeja Weaverja, leta 1908 pa je Tommy Burns odpravil Jema Rocheja v r28". Spinks je že pred dvobojem napovedal, da bo odnehal, zdaj pa ni več tako gotov. Tyson je za ta dvoboj dobil 20 milijonov dolarjev, se pravi, da je za vsako sekundo zaslužil 219.000 dolarjev, to je 280 milijonov lir, Spinks pa 13 milijonov in pol dolarjev. Tenis: turnir v Wimbledonu Lendl se je namučil LONDON — Travnata igrišča res ne odgovarjajo Ivanu Lendlu: skoraj pet ur se je namreč mučil, preden je strl odpor Avstralca Marka Woodforda. V setih je že izgubljal z 2:1, izenačil je na 2:2, v petem nizu pa je spet zelo tvegal. Nasprotnik je že imel v rokah odločilno žogo, ko je povedel s 7:6 in 30:40 pri servisu Lendla. Slednji se je rešil nevarnosti, sam povedel z 9:8 in potem s servisom odločil tekmo. V četrtfinalu se bo Lendl pomeril z zmagovalcem srečanja med Mayottom in Lecontom. Zaradi dežja so že predsinočnjim morali prekiniti srečanja, a tudi včeraj je deževalo. Nekaj izidov: Moški (osmina finala): Lendl (ČSSR) -Woodford (Avstral.) 7:5, 6:7 (6:8), 6:7 (4:7), 7:5, 10:8; Mayotte (ZDA) - Leconte (Fr.) 6:4, 7:6 (7:5), prek.; Connors (ZDA) - Kuh-nen (ZRN) 7:5, 6:7 (7:9), 6:6, prek. Ženske (osmina finala): Paradis (Fr.) -Minter (Avstral.) 6:3, 5:7, 6:4; Sukova (ČSSR) - Potter (ZDA) 7:6 (7:4), 6:4; Navratilova (ZDA) - Savčenko (SZ) 6:4, 6:2. Kolesarstvo: dirka po Italiji Maria Canins na dobri poti SINALUNGA — Maria Canins je na dobri poti, da osvoji končno zmago na kolesarski dirki po Italiji, saj ima pred današnjo zadnjo etapo (Civitacastella-na- -Rim) lepo prednost pred Avstralko Hepplejevo. Vrstni red 7. etape: 1. Hepple (Avstral.), ki je 103 km od Mocaiana do Si-nalunge prevozila v 2.34'53"; 2. Canins, isti čas; 3. Rossner (NDR) po 3'37"; 4. Du-sart (Bel.); 5. Brambani (VB); 6. Chiappa (It); 7. Harris (Niz.); 8. Holjer (Šve.); 9. Bonanomi (It.); 10. Hack (Av.), vse isti čas. Skupna lestvica: 1. Canins (It.) 16.56T9”; 2. Hepple (Avstral.) po 2,21' ; 3. Rossner (NDR) 3T0"; 4. Bonanomi (It.) 4'23"; 5. Gould (Avstral.) 5'09"} 6. Kidling (NDR) 516"; 7. Varenkamp (ZRN) 5'20"; 8. Holjer (Šve.) 5'21"; 9. Bramban (VB) 5'58"; 10. Chiappa (It.) 6’58". Včeraj v Beogradu Maratonska seja disciplinske komisije NZJ BEOGRAD — Tu se je sestala disciplinska komisija Nogometne zveze Jugoslavije, na kateri so razpravljali o sankcijah v zvezi s tekmama zadnjega kola I. jugoslovanske nogometne lige Priština - Čelik in Sutjeska - C. zvezda. Seja je bila maratonska in je trajala pozno v noč, tako da kazni do zaključka redakcije niso bile znane. Komisija je zaslišala uradne osebe in igralce z obeh tekem, na zaslišanju pa ni zvedela nič bistveno novega. Med zaslišanimi je. bil tudi sodnik Mi-roljub Usec iz Sežane, ki je sodil tekmo Sutjeska - C. zvezda, ki mu očitajo, da ni prekinil tekme v Nikšiču, kjer je po izenačujočem golu C. zvezde prišlo do fizičnega napada na stranskega sodnika. Sežanski sodnik tekme ni prekinil, ker je stranskega sodnika vprašal, če ga je kdo izmed igralcev ali trenerjev udaril, napadeni sodnik Popev pa mu je odgovoril, da ni bil napaden. Zanimiv je bil nastop podpredsednika Čelika Rizamuliča, ki je beograjski tisk obtožil za politizacijo afere. Danes se bo v Beogradu sestala še tekmovalna komisija, ki bo registrirala ali pa tudi ne obe tekmi. Nogomet: pretep na pokalni tekmi BUKAREŠTA — Finalna tekma za nogometni pokal Romunije med Dinamom in Steauo se je končala s pretepom, v katerem so po »svojih močeh« sodelovali igralci in gledalci. Pretep je izbruhnil prav pri koncu tekme: ko so do kraja manjkale le tri minute, je pri rezultatu 1:1 sodnik razveljavil gol Steaue. Njeni igralci niso hoteli nadaljevati tekme, češ da jih je s to odločitvijo grobo oškodoval. Nasprotniki so se tedaj polastili pokala, ki je bil na mizi ob robu igrišča, misleč, da. imajo do njega pravico, ker nasprotnik ni hotel nadaljevati z igro. Na teren so tedaj vrdli gledalci in pretepa niso mogli preprečiti, tako da so morale, poseči varnostne sile. Televizija, ki je dotlej neposredno prenašala dogajanja na igrišču, je prenos takoj prekinila. Kako se je zadeva končala, je včeraj javila romunska tiskovna agencija: komisija vsedržavnega sveta za šport se je odločila, da pokal podeli Steaui, češ da jo je sodnik oškodoval. Nogomet: razbohotila se je »kupoprodajna sezona« Juventus še vedno okleva MILAN — Včeraj so v kongresnem centru v Milanofioriju uradno odprli »kupoprodajno sezono« nogometašev, ki bodo igrali v prihodnjem prvenstvu v Italiji. Vendar pa so do sedaj sklenili že celo vrsto pogodb, od katerih je nekaj kar »zanimivih«. V italijanski A ligi so najbolj aktivni Napoli, Torino, Sampdoria in Inter, najmanj pa Juventus, Pescara, Piša in Lecce. Vodstvo Napolija se je že takoj po koncu prejšnjega prvenstva odločilo za pravo čistko, ki jo sedaj uresničuje. Odšli so (ali še bodo) vsi uporniki, nakupili pa so »azzurra« Fusija, vratarja Giulianija, Carannanteja, Ce-lestinija, Corradinija in Ravanellija. Torino je nakupil nekaj mladih, morda bo prodal »bisera« Cravera in Crippo, nakupil pa je tujce Škora od zagrebškega Dinama, Brazilca Eduja in Mul-lerja. Sampdoria je opravila nekaj dobrih »blitzov« z nakupom Španca Vic-torja in Dossene, Inter pa se je izkazal predvsem na področju tujcev. »Alahova peta« Madjer se baje zaradi poškodbe izkazuje za staro copato in ga bodo morda odposlali k... pošiljatelju, zato pa je najetje Nemcev Brehmeja in Matthausa zelo posrečeno. Juventus čaka in čaka. Prodal je Fa-vera in Boninija, nakupil le Galio ter potrdil Rusha, sedaj pa tuhta in tuhta. Morda bo še kaj iz tega... Jasno je, da vsi v glavnem iščejo tujca, saj je na splošno bolj poceni in atraktivnejši, kdaj celo naravnost »eksotičen«, Asco-li se je »posvetil« Jugoslaviji ter nakupil Arslanoviča in Cvetkoviča, Atalan-ta je seveda potrdila odličnega Strom-berga, Bologna je najela Belgijca De Mola, ki se je izkazal pri Anderlechtu, Cesena je potrdila Jožica ter nakupila Holmgvista, Como je potrdil Corneli-ussona in »spodil« Borghija, Fiorentina je od Piše nakupila Dungo, Lazio si je »izboril« Gutierreza, Dezottija in Ru- ben Soso, Lecce je potrdil Barbasa in Pascullija, Milan je seveda potrdil »nizozemska junaka« Gullita in Van Bas-tna ter si zagotovil še nič manj kot Rijkaarda, Napoli je potrdil Maradono in Careco, Pescara je odslovila Sliško-viča in potrdila Juniorja, Piša je nakupila Beena od Feyernoorda, Roma je potrdila Vdllerja, nakupila Brazilca Renata in odslovila Bonieka in Ber-greena, Verona pa je nakupila Canig-gio in Troglia ter odslovila Elkjaera in Bertholda. Pri važnih »domačih« nakupih bi omenili aktivnost Atalante, ki si je zagotovila Fanno, Fiorentine, ki je od Coma nakupila Borgonova, Interja (Cucchi je spet njegov) in Rome (nakupila je najboljšega mladega italijanskega napadalca Rizzitellija). Sedaj pa vsi navijači od svoje ekipe pričakujejo »čudeže« v obliki nakupa, ki bo naenkrat rešil vse probleme enajsterice... Šah: svetovni pokal Ljubojevic zadnji BELFORT - T>o treh zaporednih porazih je jugoslovanski velemojster Ljubomir Ljubojevic pristal na zadnjem mestu lestvice drugega turnirja za svetovni šahovski pokal. Ljubojevic je ta izredno kvalitetni turnir začel zelo solidno s sedmimi zaporednimi remiji, nato pa je v njegovi igri nekaj zaškripalo, kar se je nato še kako poznalo. Jugoslovanski velemojster mora sedaj vsaj rešiti svojo »čast«. Na lestvici vodi svetovni prvak Kasparov, kateremu je »veliki sovražnik« Karpov naredil veliko uslugo, saj je premagal mladega Ehlvesta, ki tako zaostaja za vodilnem le za pol točke. Izidi 10. kola: Sokolov - Ljubojevic 1:0; Karpov - Ehlvest 1:0; Short - Be-Ijavski remi; Kasparov - Andersson 1:0; Jusupov - Hjartarson remi; Nogueiras - Spasski rami; Ribli - Speelman 1:0; Hiibner - Timman 1:0. Lestvica: Kasparov 7,5; Ehlvest 7; Karpov 6 (1); Sokolov in Spasski 6; Hiibner 5,5 (1); Ribli 5,5; Short 5;”Andersson, Speelman, Beljavski, Hjartarson in Jusupov 4; Ljubojevič, Nogeiras in Timman 3,5. Pri Sireni vedro in veselo z najmlajšimi Pred kratkim se je pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena začel tečaj optimistov za najmlajše, katerega se udeležuje skupno kar 35 otrok, od katerih je kakih 25 začetnikov. Vaditelja Jadran in Iztok iz Izole sta kar navdušena s svojimi malčki, ki pri Sire- ninem nasipu vadijo prav vsak dan. V soboto se bo ta prvi tečaj končal s sklepno regato, drugi tečaj za začetnike pa se bo začel 11. julija. Naš pomorski klub je tako dokazal, da se da z navdušenjem in voljo do dela premostiti marsikatera težava pri delu z najmlajšimi, ki so nad tečajem navdušeni, saj se zelo trudijo, da bi v kratkem postali »pravi pomorščaki«. Na slikah: levo vidimo zbrane malčke s svojima vaditeljema, desno pa otroke »med akcijo«. Včeraj v Tržaški knjigarni slovesna predstavitev Nova Ruplova knjiga o našem športu »Novo v zamejski telesni kulturi« s tematskim podnaslovom »Pogledi, popis dejavnosti in društev« je nova knjiga prof. Alda Rupla, ki so jo včeraj slovesno predstavili v Tržaški knjigarni. Okusno publikacijo so založili in izdali Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenska kulturno -gospodarska zveza in Športni center Kulturnega doma v Gorici s pomočjo mnogih drugih ustanov in sponzorjev, predstavitev pa so organizirali Tržaška knjigarna in ZSŠDI. V uvodni besedi je upravnica knjigarne Ude Košuta pozdravila avtorja in vse prisotne, nakar je predsednik ZSŠDI Odo Kalan predstavil prof. Rupla in izrazil nekaj mnenj o knjigi. Po njegovem mnenju je knjiga prej tematska kot zgodovinska, prej problemska kot »arhivska« in torej dosti bolj živa in sveža kot recimo kak priročnik občeveljaven v času. Avtor Aldo Rupel pa je predvsem govoril o povodu in vzrokih, ki so ga privedli k temu, da se je lotil pisanja. Povod je bil pač zelo enostaven. Avtor, ki je, tega ne smemo pozabiti, leta 1982 objavil knjigo o zamejskem športu od začetkov do danes, je to problematiko že obdelal v oddajah za slovenski tržaški radio in je bil torej material že pripravljen. Treba ga je bilo le obdelati in pripraviti za knjižno obliko. Razlogov pa, ki jih je nanizal Rupel, je seveda mnogo. Dogodek, ki ni zapisan, pač hitro potone v pozabo, a če o njem govoriš, ga seveda ovrednotiš in mu daš pravo veljavo. Ena od značilnosti slovenske mentalitete je pač »literarnost« vseh dogodkov, zato jih moramo, še si to seveda zaslužijo, izročiti zgodovini. Rupel je še dodal, da na publikacije ne smemo več gledati kot na neke spomenike, ki morajo trajati večno v času. Knjiga je predsem tekoče blago, ki ga je treba uporabiti, in prav v ta okvir spada tudi ta publikacija, ki problemsko opisuje in razglablja o zadnjem desetletju v zamejski telesni kulturi, oz. točneje o vsem novem, kar je to telesno kulturo ovrednotilo in obogatilo. Na pobudo goričkega odbora ZSŠDI Zanimivo tekmovanje $ kajaki Prvo tekmovanje s kajaki, ki ga je goriški odbor ZSŠDI nedavno pripravil od Gorice do Sovodenj, je povsem uspel. S tem se je tudi uresničila želja prirediteljev, da bi obudili zanimanje za to športno panogo med goriškimi Slovenci, predvsem med tistimi, ki živijo vzdolž Soče in so med obema vojnama (to velja predvsem za Podgorce) pokazali naklonjenost temu vodnemu športu. Tokratnega tekmovanja (proga je merila 4 5 km) se je udeležilo kakih 40 kajakašev, ki so bili porazdeljeni v različne starostne kategorije. Absolutni zmagovalec prireditve pa je Solkanec Flajš Dag, sicer član jugoslovanske mladinske reprezentance,_ ki sodeluje na svetovnem prvenstvu v Španiji. Na sliki: skupina kajakašev pred startom ob goriškem sejemskem razstavišču. Umetnostno kotalkanje Samo Kokorovec na festivalu miru v Bolgariji Včeraj smo na kratko poročali, da se bo v okviru italijanskega prvenstva v umetnostnem kotalkanju, ki te dni poteka v Pierisu, v ekshibicijskem nastopu predstavil tudi Poletov kotalkar Samo Kokorovec, nosilec srebrne kolajne na zadnjem svetovnem prvenstvu. Včeraj pa so nam sporočili, da Korovec ne bo mogel nastopiti v Pierisu, ker je sinoči odpotoval v Bolgarijo, in sicer z italijansko kotalkarsko reprezentanco, ki se bo udeležila mednarodnega festivala miru, ki bo te dni v Sofiji. Ob koncu tedna v Kopru Zanimivi športni prireditvi V vrsti športnih prireditev ob 9. Koprskih srečanjih sta bila v soboto v Kopru dva športna turnirja. V telovadnici osnovne šole Anton Ukmar je bil košarkarski turnir, o katerem smo že poročali in na katerem je zmagal tržaški Jadran pred ekipo italijanske skupnosti Ottavio Valich z Reke, Domom iz Gorice in gostitelji. Na malo-nogometnem turnirju, ki je bil odigran na Bonifiki, pa je v konkurenci sedmih ekip zmagal Ciciban, drugi pa je bil Tuttifrutti - Sonček. (Kreft) Mlade košarkarice iz Sežane druge v Turinu Na velikem mednarodnem turnirju v minikošarki, ki je bil prejšnji teden v Turinu, so nastopile tudi mlade košarkarice iz Sežane. V skupnem številu 112 nastopajočih ekip in preko 1500 pionirk in pionirjev, so v kategoriji propaganda" osvojile drugo mesto in tako potrdile visoko vrednost, ki so jo dokazale z osvojitvijo naslova prvakinj Slovenije za leto 1988. V predtekmovanjih so varovanke trenerja Krta premagale nekaj znanih ekip, kot Cas-telfranco in Torino Mirafiori, ki sta veljali za favorita v tej kategoriji. V finalu so zasluženo izgubile od tradicionalno neugodnih igralk Intercluba in Milj. Trener Krt nam je po turnirju izjavil: »Zadovoljen sem z nastopom, saj smo nekaj tekem res izvrstno odigrali. Nekoliko bolj sem razočaran nad finalnim srečanjem, v katerem je vsa ekipa odpovedala. V kategoriji "gaz-zelle" pa so Sežanke osvojile 5. mesto, kar je še vedno lep uspeh za prvi mednarodni nastop«. To je potrdil tudi trener Jordan Mahnič, ki je nastop svojih varovank ocenil takole: »Prvo tekmo smo odigrali pol ure po prihodu v Turin in jo nesrečno izgubili s košem razlike. Za tri točke smo izgubili tudi naslednjo srečanje, tako da razlike niso bile velike. Šele proti koncu turnirja so se igralke sprostile in igrale kot znajo. Zadovoljen sem z nastopom, ki je za dekleta in zame bil velika izkušnja.« (M. S.) Košarka: prestopila je v promocijsko ligo Svojevrsten pojav Cicibone Zamejska košarka se res ne ponaša z ekipo, ki bi v doglednem času utegnila preseči Jadranov ugled. Vendar se tokrat soočamo s slovenskim moštvom, ki bo v naslednjem tekmovalnem obdobju popestrilo število slovenskih ekip, ki nastopajo v promocijskem prvenstvu. Nanašamo se na lani osnovano Cicibono, ki se je pod vestno taktirko trenerja Fabia Sancina povzpela iz prve divizije v pokrajinsko člansko prvenstvo. Najbolj umestno se nam je zdelo kar samega Fabija povprašati o namenih in ciljih te ekipe. Izvedencem tvoje ime verjetno ne zveni povsem tuje. A tudi trditi ne moremo, da bi vsakdo mogel kar na lepem natresti kopico podatkov o tvoji pretekli in sedanji dejavnosti... »Ne bi si drznil izjaviti, da me na pločniku pred izložbami mimoidoči kar vsevprek sprašujejo po avtogramih. Mimo šale, naj se predstavim. Že mlad sem se seznanil s košarko in jo vzljubil. Najstniško kariero sem izpolnil pri Ginnastici Triestini, nakar sem prestopil k takratnemu Lloydu Adriaticu. Mladinska vrsta je 1968. leta posegla po 6. mestu na vsedržavnem mladinskem prvenstvu in zaradi tega uspeha so me sklicali v širši izbor mladinske reprezentance. Ko sem mladinsko kategorijo prerasel, sem s člani Lloyda nastopal v B ligi, nato pa še z Italsidrom v C ligi. S tekmovalno dejavnostjo sem zgodaj obračunal. S štiriindvajsetimi leti sem košarko povsem opustil. Po parketnih igriščih se mi je stožilo po dolgih šestih letih. Vrnitev na igrišče so mi predlagali v Miljah, kjer sem v promocijskem prvenstvu zastopal barve Časa del Frigo, leto kasneje pa sem doživel snidenje s slovenskim košarkarskim okoljem. Prestopil sem namreč k Boru, kjer sem tudi treniral najmlajše začetnike. Preselitev k openskemu Poletu ni v meni zatrla sled po »pedagoški pustolovščini« in tako sem se predano posvetil slovenskim doraščajočim upom.« Od kod pa zamisel in pobuda o ustanovitvi članske tekmovalne ekipe? »Ugotovil sem, da je Bor razpolagal z zadostnim številom mladih, a za visoke kakovostne ravni ne najprimernejših igralcev. Šlo je za skupino mojih bivših gojencev, ki se še niso nameravali »upokojiti«. Soglasno smo sklenili zasnovati moštvo, oziroma bolje rečeno skupino prijateljev, ki naj bi se brez posebne želje po otipljivih rezultatih podala v "močvaro" prve košarkarske divizije.« Kako pa je potekalo vaše udejstvovanje? »Vadbenih prostorov ni bilo na razpolago, zato smo se na prvenstvene tekme pripravljali ter vsiljevali naše zahteve po prijateljskih tekmah nesrečnežem, ki so nam nasedli. V teku lanskega prvenstva smo odigrali povprečno dve prijateljski tekmi tedensko. Letos pa smo si izborili tedensko urico vadbe v prostorih Borovega športnega centra, seveda pa nismo opustili običaja prijateljskih tekem.« Letošnji uspeh najbrž ni bil povsem pričakovan. Kako je sploh prišlo do prestopa? »Mogel bi trditi, da je to posledica uigranosti in veseljaškega vzdušja, ki smo ga bili sposobni ustvariti. Vsak član društva je prispeval z glasilkami ali s plesom in kitaro k vedremu razpoloženju. Naj ponovim, da ne stremimo za rezultati za vsako ceno, pa sicer, iskreno povedano, prestop v višjo ligo nam je v dobršni meri omogočila slepa boginja. Nam je treba kvečjemu priznati, da smo jo z neobremenjenim pristopom k igri kar pridno »ocigani-li«. Očarali smo jo tudi z vzporednimi dejavnostmi, kot, so plesni tečaj in letovanja, pa smučarski izleti.« Posrečilo se vam je, toda razpravljati pa ste vendarle morali o kakršnemkoli že taktičnem prijemu. »To je predpostavka, ki je ne gre spregledati. Na voljo nisem imel nikakršnih mojstrov. Razpolagal pa sem s skupino 15 plečatih tekačev in predrznih, čeprav ne pretirano natančnih trojkarjev. Naša igra je temeljila na hitrosti v napadu in "srh vzbujajoči obrambi". Šlo je za tehnično izjemno nezahtevno igro.« Kaj pa v bodoče? »Okrepili se bomo s prijatelji, s sicer bivšimi Borovimi igralci. Vprašanj e je, ali bodo voljni podleči izvirnemu "ne boj se ga" pristopu h košarki. Ozračje v ekipi nameravamo ohraniti ne-omadeževano, sreči pa se ponižno priporočamo.« Statistični podatki Cicibona je odigrala 15 tekem: osvojila jih je 14, izgubila pa le eno. Skupno je dala 1376 točk (povprečno 92 na tekmo) prejela pa so 1170 točk (povprečno 78 na tekmo). V prostih metih je metala 185/362, to je 51%, dosegla pa je 68 trojk, 4,5 na tekmo. STRELCI: Vanja Jogan 320 točk (21,3 na tekmo, prosti meti 42:70, 22 trojk, 15 odigranih tekem). Robi Smot-lak 302 točki (21,5 na tekmo, PM 48:93, 32 trojk, 14 tekem). Adriano Kovačič 189 točk (13,5 na tekmo, PM 30:58, 4 trojke, 14 tekem). Pavel Lippolis 146 točk (10,4 na tekmo, PM 17/34, 14 tekem). Aram Vodopivec 115 točk (9,6 na tekmo, PM 11:21, 2 trojki, 12 tekem). David Pupulin 34 točk, 3,3 na tekmo, PM 12:18, 11 tekem). Marko Jagodic 30 točk, 3,3 na tekmo, PM 2:7, 9 tekem). Fabio Sancin 25 točk (8,3 na tekmo, PM 1:1, 2 trojki, tri tekme). Aleš Turk 20 točk (2,8 na tekmo, PM 0:9, 7 tekem). Peter Fonda 17 točk, 2 na tekmo, PM 5:10, 9 tekem). Branko Jankovič 12 točk (1,7 na tekmo, PM 2:13, 7 tekem). Abi Barbiero 10 točk (3,3 na tekmo, PM 0:1, tri tekme). Boris Vascotto 9 točk (1,8 na tekmo, PM 0:2, ena trojka, 5 tekem). Plačo 3 točke (1,5 na tekmo, ena trojka, dve tekmi). (V. Jogan) Na sliki - z desne proti levi: Fabio Sancin, Adriano Kovačič, Pavel Lippolis, Vanja Jogan, Pavel Volk, Peter Fonda, Roby Smotlak, Abi Barbiero, Aleš Turk, David Pupulin, Aram Vodopivec, Marko Jagodic, Plačo. Z deskanjem se poceni rešimo preobljudenih plaž — i.— Pred kakimi desetimi leti se je tudi pri nas pojavila nova športna panoga, ki je postala popularna v zgIo kratkem času, in to zaradi možnosti direktnega stika z naravo ter izkoriščanja naravnih sik Ta šport je jadranje na deski, ki jih je v prodaji že mnogo vrst, tako da je ta šport vsem dostopen. Vendar človek, ki še ne pozna osnov jadranja, ne more kar na slepo kupiti deske in opreme in odjadrati v neznano. Deske se zelo razlikujejo po obliki in namenu. Začetnik mora poznati primerno opremo, da se mu ne bo zgodilo kot našemu Frančku, ki je nekega dne stopil v trgovino s športno opremo in kupil lepo desko, dolgo 3 metre. Franček se je na svoji novi deski trudil in potil, uspehov pa ni imel. Zopet je stopil do prodajalca, ki mu je naložil nov kup odvečne opreme. Precej ga je stalo in ker se ni ničesar naučil, je vso opremo prodal. Do vsega tega je prišlo zaradi nepoučenosti in naivnosti. Mislimo, da bi moral vsak začetnik poznati osnovno opremo za deskanje. Deska, na kateri stojimo, ima desni in levi bok. Njen sprednji del je konica, zadnji pa krma. Večina desk ima sredi trupa zarezo, v katero vtaknemo kobilico, ki seže kakih 70 cm v globino vode in preprečuje vetru, da nas bočno odnaša. Na krmi je še ena zareza. Vanjo vtaknemo smernik. Ta ima obliko delfinove plavuti, meri največ 30 cm in nam pomaga obdržati enakomerno smer med plovbo. Na palubi je luknja za zglob jambora, to je prožen del, ki nam omogoča, da nagnemo jambor na katerokoli stran. Jambor je iz aluminija ali iz umetnega vlakna. Navadno je dolg 470 cm, lahko pa ga še podaljšamo ob uporabi velikega jadra. Jadro je trikotne oblike. Idealna površina jadra za začetnika je od 5 do 6 kvadratnih metrov. Deskalcu, ki tehta okrog 70 kg, bi svetovali jadro s površino 5,5 kv. m. Jadro za začetnike nima letvic in ga z lahkoto dvigujemo iz vode. Boljša pa so jadra z letvicami, ker ne plapolajo v vetru in omogočajo hitrejše drsenje po vodni gladini. »Fun« jadra imajo navadno dolge letvice, ki segajo čez celo širino, te uporabljamo na manjših deskah. Njihov kroj nam omogoča izvajanje raznovrstnih akrobatskih likov. Jadro nategnemo s pomočjo »burna«, ki ima obliko dvojnega loka. En konec je pritrjen na jambor, drugi pa na stičišče spodnjega in zgornjega roba jadra. Med osnovno (obvezno) opremo torej sodijo: deska, kobilica, smernik, zglob, jambor, jadro in lok. Zaradi varnosti pa mora deskalec nositi tudi rešilni jopič. . DAVID POLJŠAK (Se nadaljuje) obvestila JK ČUPA organizira tečaje za razred optimist (za mladince do 14. leta starosti) ter tečaje na jadralnih deskah (od 14. leta dalje). Tečaji za razred optimist se bodo odvijali od 20. 6. do 1. 7., od 4. 7. do 15. 7., od 18. 7. do 29. 7. ter od 1. 8. do 12. 8. Tečaji na jadralnih deskah pa od 11. 7. do 16. 7., od 18. 7. do 23. 7. ter od 25. 7 do 30. 7. Vpisovanje sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah v popoldanskih urah. SHINKAI KARATE CLUB vabi vse domače na zaključni večer ter na ogled tekmovanja, ki bo v Športno-kulturnem centru v Zgoniku jutri, 30. junija, ob 20. uri. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 30. t. m., ob 20. 30 na sedežu ŠZ Sloga v Bazovici (Gospodarska zadruga) seja odbojkarske komisije. Dnevni red: 1. Seminar v Repnu, 2. Poletni seminar - skupne priprave, 3. Tečaj za začetnike v Zgoniku, 4. Propagiranje odbojkarske igre, 5. Razno. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljapa Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska L JzTT M™ član italijanske zveze časopisnih založnikov REG 29. junija 1988 Po trditvah ameriške TV mreže ABC o načrtovanem atentatu na papeža na Dunaju Avstrijski notranji minister zavrnil govorice o zaroti proti svetemu očetu Papež Janez Pavel II. na goti ^roti^katedraU svetega Štefana, kjer bi moralo DUNAJ — Ameriška TV mreža ABC je ob koncu papeževega obiska v Avstriji objavila vest, da je avstrijska policija odkrila načrt za umor papeža Janeza Pavla II. Po trditvah ABC bi moralo do atentata jiriti pretekli četrtek v katedrali sv. Stefana na Dunaju. V vesti o načrtovanem atentatu je bilo tudi rečeno, da avstrijska policija išče dva turška državljana, atentat pa naj bi bil preprečen z nenadnim vdorom avstrijske policije v muslimanski center na Dunaju. Vest je včeraj takoj komentiral avstrijski notranji minister Karl Blecha, ki je zanikal govorice o atentatu na papeža Janeza Pavla II. Blecha je sicer priznal, da so nekgj dni pred začetkom papeževega obiska aretirali dva Turka. Do aretacije je prišlo, ker naj bi iz Turčije prišle vesti o možnosti atentata na Trgu sv. Štefana. Toda kasneje se je izkazalo, da je šlo za dva mito-mana, ki sta na vsak način hotela vzbuditi pozornost. Po drugi strani pa je hotel domnevni "atentator" pritegniti pozornost mednarodnega tiska. Govorice o možnosti atentata sta sprožila sama in tako je eden od njiju ponudil policiji svoje sodelovanje ter je nameraval drugega Turka prijaviti na dan namišljenega atentata. Ob aretaciji sta bila oba Turka tudi "oborožena", vendar se je izkazalo, da gre le za navadne igrače. Avstrijski notranji minister je zagotovil, da je to edina resnica o "atentatu" na papeža. Vesti o načrtovanem atentatu na papeža pa niso naletele na nikakršen odmev v Vatikanu. Direktor vatikanskega glasila ni hotel komentirati trditev ameriške TV mreže ABC. V Vatikanu želijo po vsej sili pomen te novice čim bolj zmanjšati in trdijo, da med obiskom papeža Janeza Pavla II. v Avstriji ni prišlo do nobenega takega dogodka po katerem bi sklepali, da je kdo načrtoval atentat na papeža. V Ulstru atentat na šolski avtobus LONDON — Šolski avtobus je bil včeraj tarča atentata v Ulstru. Na avtobusu je bilo 13 dijakov, vozil pa ga je rezervist britanske vojske. Neznanci so namestili tempirano bombo v bližini kraja Lisnaskea. Bombo so po vsej verjetnosti skrili v bližini ceste, po kateri je običajno peljal šolski avtobus. Eksplozija peklenskega stroja je ranila 15-letno dijakinjo in šoferja, tudi drugi dijaki in šolarčki pa so morali v bolnišnico zaradi utrpelega šoka. Policija je izjavila, da se nesreča le za las ni sprevrgla v tragedijo, saj je bomba eksplodirala nekaj sekund potem ko je mimo privozil šolski avtobus. V večernih urah je IRA prevzela odgovornost za atentat. ■ SKOPJE — Zaradi trgovine z mamili (policija jim je zaplenila 4,5 kilograma heroina) so v Skopju sodili sedmim domačinom iz Tetova in enemu Italijanu. Dve osebi sta bili obsojeni na sedem let zapora, drugim trem pa so prisodili pet let zaporne kazni. Mic-hele Pantano, doma iz Mesine, bo moral presedeti tri leta v zaporu. Kardinalski zbor v Vatikanu Papež imenoval 24 kardinalov VATIKAN - Papež Janez Pavel II. še ni obupal nad svojim neposlušnim bratom, francoskim škofom msgr. Marcelom Lefebvrom, zato pa mu je posvetil veliko pozornosti včeraj, ko je v Vatikanu imenoval 24 novih kardinalov. Msgr. Lefebvre, zagovornik skrajno konservativnega in tradicionalističnega krila katoliške Cerkve, je že pred nekaj meseci napovedal, da bo-29. junija imenoval štiri škofe in to brez papeževega dovoljenja. Bliža se torej datum, ko bi morala v Švici zazijati nevarna rana v Cerkvi, saj bi Vatikan izobčil Lefebvra in "nove" škofe in tako povzročil razkol. Kritični do msgr. Lefebvra so tudi pripadniki mešane skupine Comunione romana, ki se idejno sicer strinjajo s švicarskim škofom, a dvomijo, da bo imenovanje štirih novih škofov pomagala njihovemu boju proti »modernizmu in naprednim silam v Cerkvi«. Prej bi lahko trdili obratno, so v svojem pismu Lefebvru napisali zastopniki najbolj reakcionarnih sil rimskokatoliške Cerkve. Janez Pavel II. je msgr. Lefebvru že posredoval uradni "monitum", priložnost kardinalskega zbora pa je raje posvetil milejšemu opominu. Zbranim kardinalom je papež izrazil, da ga silno skrbi primer francoskega škofa, ki je na tem, da spravi Cerkev na rob razkola. Po govoru, ki ga je imel papež v latinščini, se je v Vatikanu pričel "tajni kardinalski zbor". Tega zasedanja se lahko udeležijo izključno kardinali, imenovanje novih kardinalov pa se odvija na "javnem zboru". Letos bi moral papež imenovati 25 kardinalov, prejšnjo nedeljo pa je nenadoma izdihnil priznani teolog Hurs von Balthasar. Javnega kardinalskega zbora so se udeležili tudi ministri Andreotti, Gava in Colombo, danes pa bo papež daroval slovesno mašo, pri kateri mu bodo pomagali novi kardinali, ki so včeraj dobili kardinalski klobuk: zastopniki sedemnajstih držav (SZ, Kitajske, Italije, Francije, Avstralije, Španije, ZDA, Kanade, Brazilije, Kolumbije, Madžarske, Mozambika, Avstrije, ZRN, Otokov Mauritius, Indije in Kameruna. V Agrokomercu kradli denar s ponarejenimi teleks nalogi BIHAČ — Tretjeobtoženi v aferi Agrokomerc Alija Aleševič je po petih dneh končal svoj zagovor in priznal odgovornost za rop denarja z lažnimi teleks nalogi. Gusarski vpad z lažnimi nalogi, ki jih je obtoženi vztrajno imenoval predmetna nakazila, so storili, da bi zaščitili Agrokomerc, SDK in prvega človeka kombinata Fikreta Abdiča. Obtoženi Aleševič je priznal del odgovornosti za lažne teleks naloge. Dejal je, da so jih spustili v obtok v obdobju mrtve gradbene sezone in da so tako sposojena sredstva vrnili v začetku prihodnje gradbene sezone. Po njegovem mnenju tega ni moč označiti kot kontrarevolucijo ali gospodarsko spodkopavanje države. Obtoženi je med drugim navedel, da je v določenem trenutku telefoniral v Beograd, drugoobtoženemu Makiji Pozdercu, da bi ta posredoval pri guvernerju Narodne banke Jugoslavije Radovanu Makiču, ki naj bi spodbudil reško Jugobanko, da bi dala zagotovilo za nek uvozni posel Agroko-merca. S tem, je posredno zavrgel trditve drugoobtoženca, da pri bančnikih ni zastavljal svojega nedvomnega ugleda pomembne in zaslužne politične osebnosti za kakršnekoli prednosti velikokladuškemu kombinatu. Po navedbah obtožnice, ki jih Aleševič ni zanikal, temveč jih je le drugače pojasnil, je skupaj z obtoženo Nado Omerdič, pomočnico direktorja interne banke Agrokomerca za dinarska plačila in po dogovoru s Fikretom Abdičem na teleks aparatu napravil pet lažnih nalogov o domnevnem vplačilu temu kombinatu, več kot 15 milijard 513 milijonov dinarjev. Aleševič in Omerdičeva sta nato te naloge natipkala na istem aparatu, kakršnega so poklonili tudi velikokladuš-ki podružnici SDK in jih v podružnici podtaknila med prave naloge. Tako naj bi Agrokomercu nakazali 2,7 milijarde dinarjev iz Temeljne banke Priština, več kot tri milijarde iz Jugo-petrol banke Beograd, 3,2 milijarde iz Ljubljanske banke Novi Sad, 2,5 milijarde iz Jugobanke Beograd in še štiri milijarde dinarjev iz Ljubljanske banke v Novem Sadu. (dn) Ameriški častnik umrl v bombnem atentatu ATENE — Včeraj zjutraj je v atentatu v mestnem središču glavnega grškega mesta izgubil življenje 54-letni ameriški kapetan bojne ladje William Edward Nordeen. Kot običajno se je kapetan Nordeen tudi včeraj napotil okoli 7. ure proti ameriški ambasadi. Sedel je v avto in se odpeljal. Toda njegova poslednja pot se je prav kmalu zaključila, ko je namreč privozil mimo nekega parkiranega avtomobila, je ta eksplodiral. Eksplozija je imela tako moč, da je popolnoma uničila oba avtomobila, truplo kapetana pa je poneslo kakih deset metrov stran. Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli policija in rdeči križ. Preiskovalni organi so nato ugotovili, da so atentatorji najverjetneje pobližesledili vožnji pokojnega kapetana. Ko je ta privozil mimo avtomobila, ki je bil prepoln dinamita, so z daljinskim upravljanjem sprožili bombo. Odgovornost atentata še ni prevzela nobena grška teroristična skupina, po mnenju preiskovalcev pa so to izvedli pripadniki skupine 17. november. Ta skupina je v zadnjih letih uresničila že več bombnih atentatov in želi na ta način, po mnenju ogorčenega grškega vladnega predstavnika Kostopulosa, oslabiti državno demokracijo. Zadnji protiameriški teroristični atentat je bil preteklega 19. marca, ko je eksplozija v nekem atenskem baru ranila 14 oseb, med temi so bili tudi štirje ameriški vojaki iz ameriškega oporišča Hellenikon. Na sliki (telefoto APj: policijski izvedenci pregledujejo razbitine avtomobilov, ki jih je eksplozija popolnoma uničila. Po ponedeljkovi predaji in ob libijskem posredovanju Arafatovi borci zapuščajo Šatilo BEJRUT — V palestinskem begunskem taborišču Šatila se je včeraj začela evakuacija Arafatovih pristašev, ki so se v ponedeljek predali po silovitem bombardiranju borcev prosirskega palestinskega odpadnika Abu Muse. Do predaje je prišlo s posredovanjem Libije, ki je v Šatilo poslala svoje opazovalce. Sporazum o premirju predvideva, da Sirci jamčijo za varnost arafatovcev in da jim omogočijo premestitev v begunski taborišči Ain el Hilveh in Mieh Mieh. Po pričevanju očividcev pa sirski vojaki skrajno grobo izvajajo to določilo. Že res, da so Palestincem pustili osebno orožje, a brez nabojev, tako da se lahko sirski vojaki znašajo nad njimi. Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz Libanona, hoče Sirija ob pomoči odpadniških Palestincev dokončno streti Arafatov PLO. Pristaši Abu Muse bodo sedaj "očistili" bejrutsko taborišče v Burž el Baražnu. Sirske okupacijske sile so medtem pričele mrzlična pogajanja s sunitskimi libanonskimi veljaki. Damask se boji, da bi suniti podobno kot v preteklosti podprli Arafatu zveste Palestince. Prav zato so tokrat Sirci "čiščenje" bejrutskih taborišč poverili odpadniškim Palestincem. Pred njimi so to poskusili pristaši prosirskega šiitskega Amala, a jim to ni uspelo, ker so Palestince podprli suniti in druži. Na sliki (telefoto AP): Palestinci čakajo na odhod iz Šalile Problem odpravljanja strupenih odpadkov LAGOS, CAGLIARI — Strupeni odpadki, ki jih je italijanska ladja prepeljala v nigerijsko luko Koko, niso radioaktivni. To je včeraj sporočila skupina britanskih izvedencev, ki je v preteklih dneh opravila vse potrebne preglede na obtoženem tovoru. Predstavnik skupine James Mc Giu-gan je sicer še dodal, da so v nekem zaboju res zabeležili-nekaj radioaktivnosti, toda ta je le za malenkost višja od zemeljske radioaktivnosti. Britanska skupina izvedencev je naredila te preglede na pobudo nigerijskih oblasti. Te so namreč pred dvema tednoma trdile, da je bil del italijanskih strupenih odpadkov radioaktiven. S podobnimi problemi so se ubadali tudi tehniki deželnega zdravstvenega laboratorija iz Cagliarija, ki so morali pregledati večji tovor sumljivih odpadkov. Pred dnevi je namreč pripotoval na Sardinijo, podrobneje v industrijsko luko Sarroch, večji tovor odpadkov. Milansko podjetje Sai-ga je nabralo več odpadkov iz bolnišnic v pokrajinah Coma in Milana in jih je poslalo v sardinsko luko. Tu bi morali odpadke sežgati v bližnjem upepeljevalniku, tega pa deželne oblasti niso dopustile. Zasumile so, da bi odpadki lahko bili strupeni. Včeraj pa so tehniki deželnega zdravstvenega laboratorija ugotovili, da so bili vsi sumi neutemeljeni, ker odpadki niso strupeni. Deželni svetovalec za zaščito okolja je kljub tem pojasnilom ukazal podjetju Saiga, naj odpelje vse odpadke. Delo Američanov Houove in Schimmla napačno prikazali kot odkritje drugega genetskega koda Končno molekularna razlaga prevajanja genetskega koda Pri oploditvi se moška in ženska gameta združita in nastane celica. Iz te prve celice se potem razvije nekaj tako očarljivo zapletenega, kot je naš organizem. Sestavlja ga na milijarde celic, ki so med seboj zelo različne, hkrati pa tesno povezane, saj je organizem po definiciji nekaj drugega kot pa skupek elementov. Vse to se očitno odvija po točno določenem načrtu. Navodila oziroma informacije, ki vodijo ta proces, so zapisane z biokemičnimi črkami v nukleinskih kislinah, ki tvorijo de-zoksiribonukleinsko kislino (DNK — angl. kratica DNA). Tu so popolni podatki, kako izdelati vse druge vrste molekul v celici, pa tudi kako razporediti celice. DNK po eni strani predstavlja nadzornika vseh procesov v celici, po drugi pa kemično vez med eno in drugo generacijo. Po DNK naši predniki živijo v nas in mi bomo živeli v svojih potomcih. Če do tega ne pride, če ni potomstva in se ta veriga pretrga, nastopi absolutna biološka smrt, uničenje genetskega bogastva. Narava je v tem oziru neizprosna. DNK sestavljata dve spiralni verigi, tako da ima obliko zelo dolge dvojne vijačnice. Tvorijo jo nukleotidi, vsak nukleotid pa je sestavljen iz baze, sladkorja deoksiriboze in fosfata. Razlikujemo 4 vrste baz: adenin, ti-min, gvanin in citozin, ki so tako rekoč črke življenja. Z njimi je napisan kod, to je priročnik z navodili za gradnjo beljakovin organizma. Beljakovine so sestavljene iz aminokislin 20 različnih vrst. Torej, če povzamemo, DNK sestavljajo 4 vrste baz, beljakovine pa 20 vrst aminokislin. Tri baze v DNK sestavljajo ko-don oziroma "napišejo" besedo, ki jo potem celica pri sintezi beljakovin prevede v ustrezno aminokislino. Celični encimi prevedejo stavek DNK v stavek aminokislin, se pravi v beljakovino. Pri tem procesu preidemo iz jezika štirih črk (baz) v jezik dvajsetih črk (aminokislin). Da do tega pride, pa je nujno potreben neki pretvorni sistem. V jedru celice se kodno obves- tilo iz DNK prenese na obveščevalno ribo-nukleinsko kislino (RNK — angl. kratica RNA), ki je tudi sestavljena iz nukleinskih kislin. Obveščevalna RNK prenese informacijo iz jedra v citoplazmo in se pritrdi na ribo-som, to je na nekakšno delovno mizo, na kateri se sintetizirajo beljakovine. Od vsake trojice baz na obveščevalni RNK se odcepi prenašalna ribonukleinska kislina (RNK) tako, da se pritrdi nanjo specifična aminokislina. Ribosom se giblje vzdolž obveščevalne RNK in prebira kod. Aminokisline se vežejo na vsako RNK v kodnem zaporedju in tako nastajajo nove molekule beljakovin. Dejansko edinole prenašalna RNK neposredno povezuje nukleinske kisline z beljakovinami — in prav to že od nekdaj predstavlja pravo zagonetko. Kaj je in kako deluje ta pretvornik, ni lahko ugotoviti. Da so stvari zapletene, dokazuje že dejstvo, da že dobrih 25 let vneto preučujejo njegov ustroj in delovanje. Kot kaže, pa so dolgoletne raziskave velikega števila razi-skovalvcev iz vsega sveta v zadnjih časih le obrodile nekatere od zaželenih sadov. Pred kratkim sta raziskovalca Paul Schimmel in Ya Ming Hou na slovitem Massachusetts Institute of Technology (MIT) v Bostonu prišla do odkritja, ki nedvomno predstavlja pomemben mejnik. Vsaj delno jima je uspelo odkriti, kako omenjeni pretvornik deluje. Svoje delo sta objavila v reviji Nature. Odkritje je naletelo na izredno velik odmev, in ne samo v vrstah strokovnjakov. Marsikdo je začel govoriti celo o odkritju drugega genetskega koda, kar je v resnici zgrešeno ali vsaj pretirano. Da bi bolje razumeli, za kaj gre, smo se obrnili na prof. ARTVRA FA-LASCHIJA, enega največjih italijanskih strokovnjakov na tem področju, ki je ravnatelj tržaškega sedeža Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo (IC-GEB) Organizacije združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO). V celičnem jedru se nahaja DNK (1), ki jo lahko imamo za knjigo, v kateri so zapisane vse informacije za življenje. Kodno sporočilo preide iz DNK v obveščevalno RNK (2), ta pa gre v citoplazmo. Tu celica prevede kodno sporočilo v beljakovino (3). V tem procesu ima bistveno vlogo prenašalna RNK (4), ki se na eni strani (5) veže na kodon obveščevalne RNK, na drugi (6) pa prenaša aminokislino (7), ki jo potem drugi encimi vežejo na nastajajočo verigo beljakovine (3). Prenašalna RNK torej omogoča, da so aminokisline v beljakovini v sosledju, ki ga določa obveščevalna RNK Houova in Schimmel sta dokazala, da encim aminoacilsintetaze (8) prepozna na prenašalni RNK par baz na točno določenem mestu (9). (povečava) Profesor Falaschi, kot se je razvedelo, odkritje Američanov Paula Schimmla in Ya Ming Houove zadeva delovanje prenašalne ribonukle-inske kisline (RNK). Toda za kaj pravzaprav gre? »Že pred 25 leti so dognali, da trojici baz odgovarja ena aminokislina in da več kodonov določa isto aminokislino. Toda to še ni pojasnilo, kateri je osnovni mehanizem tega procesa in Ravnatelj tržaškega sedeža ICGEB prof. Arturo Falaschi kako poteka prevajanje iz "jezika štirih črk", ki je značilen za dezoksiribo-nukleinsko kislino (DNK) v "jezik dvajsetih črk", ki je značilen za beljakovine. Jasno je bilo le, da obstaja neki pretvornik. Ta pretvornik so pozneje prepoznali v prenašalni ribonuk-leinski kislini (RNK), kajti le-ta ima trojico baz (antikodon), ki so komplementarne kodonu obveščevalne RNK (ta pa je, kot znano, kopija DNK). Prav °d antikodona je odvisna izredna specifičnost prenašalne RNK, ta pa je Pretvornik in za vsako trojico baz določi eno aminokislino. Vsaka od dvajsetih aminokislin ima svojo prenašalno RNK, ki prepozna enega ali več specifičnih kodonov za svojo aminokislino. To pa še ni obrazložilo, kako Poteka prehod iz enega jezika v dru-9ega.« Problem se je na tak način le premaknil z ene na drugo točko. »Tako je. Že 25 let je osnovni pro-olem razvozlati, kako to, da encimi Pritrdijo na določeno prenašalno RNK samo določeno vrsto aminokislin in ne ~mgih. Ta izredna specifičnost je bila dolgo let nerešljiva uganka. Ti encimi so biološki katalizatorji in se imenujejo sintetaze. Dvajset jih je, ena za vsako aminokislino. Npr. encim za alanin veže to molekulo z visokoenergetsko vezjo samo na odgovarjajočo prenašalno RNK, ki ima antikodon za alanin. Ta encim je bistvo prevajanja koda iz jezika štirih v jezik dvajsetih črk. Na eni strani prepozna aminokislino, na drugi prenašalno RNK. Osnova interakcije tega encima s točno določeno prenašalno RNK in točno določeno aminokislino ni bila znana. Vprašanje je bilo, kaj encim prepozna: prav gotovo specifično aminokislino (eno izmed dvajsetih pač —- in do tod ni problemov); toda kaj prepozna na prenašalni RNK? Vso prenašalno RNK, samo antikodon ali kaj drugega?« Prav na to vprašanje odgovarja odkritje raziskovalcev Massachusetts Institut of Technology... »Houova in Schimmel sta s svojo raziskavo odgovorila na to vprašanje, vsaj kar se ene aminokisline tiče, in sicer alanina. Encim na eni strani spozna alanin, na drugi zelo enostavno strukturo prenašalne RNK, to je en par baz G-U (gvanin in uracil), ki sta prečno povezani, kar pomeni, da je dvojna vijačnica zaprta. Ta par baz je zelo blizu točke, na kateri encim pritrdi aminokislino. Če ta par G-U prenesemo na točno isto mesto druge prenašalne RNK, ki ima sicer drugačen antikodon, značilen za drugo aminokislino, bo ta encim vseeno vezal nanj alanin. To pomeni, da zadostuje par specifičnih baz na točno določenem mestu blizu točke, kjer se veže aminokislina, da ga specifični encim prepozna in pritrdi aminokislino. Prepoznavanje prenašalne RNK odvisi torej od dokaj enostavne strukture, ki jo sestavlja en sam par baz na točno določenem mestu. To so nepravilno imenovali drugi kod. V resnici pa to ni drugi kod, ampak le prva podrobna molekularna razlaga prevajanja genetskega koda. Zato je raziskava zelo zanimiva. Je sad odlično izpeljanega dela, ki na zelo preprost in eleganten način odgovori na zelo zanimiv problem. Jasno je, da vsak encim prepozna svoje sporočilo. Kar se drugih amoinokislin tiče, pa ne vemo še ničesar. Verjetno vsak encim prepozna zelo preprosto sporočilo, ki ga sestavlja nekaj baz na določenem mestu, v določeni razdalji od kraja, kjer encim pritrdi aminokislino. To je bistvo raziskave Houove in Schimmla.« Kakšna je po vašem mnenju praktična vrednost te raziskave? »Ne vidim takojšnjih aplikacij. To odkritje je važno predvsem s pojmovnega, spoznavnega stališča. Ne vidim torej velikih aplikacij v produktivnem sektorju. Vsekakor je ta raziskava zanimiva predvsem s teoretičnega vidika, kajti razlaga prevajanje iz jezika DNK v jezik beljakovin. Poleg tega je raziskava zanimiva, ker upošteva dosti širši problem, in sicer interakcijo med nukleinsko kislino in beljakovino. Lahko namreč ugotovimo, da neki zelo specifičen del površja beljakovine prepozna neko zelo specifično in hkrati zelo kratko sosledje nukleinskih kislin ter vpliva na njihovo delovanje. Interakcije med nukleinskimi kislinami in beljakovinami so zelo važne. Od njih so odvisni vsi regulacijski procesi v celici in torej življenje same celice. Prav zato je važno temeljito preučiti ta pojav. Vsako novo do- gnanje na tem področju pripomore k boljšemu razumevanju problemov, ki so navidezno zelo oddaljeni od problema koda.« Se mogoče s tem vprašanjem ukvarjate tudi v Trstu? »V Trstu se ne ukvarjamo s problematiko koda. Raziskujemo predvsem uravnavanje replikacije DNK v človeških celicah. Preučujemo beljakovino, ki se veže na DNK v točno določeni točki, ki je po našem mnenju točka, kjer se začne replikacija DNK. Torej se tudi mi v Trstu po svoje ukvarjamo s problemom interakcije beljakovine z DNK.« Bi lahko boljše poznavanje tega procesa privedlo do izdelave zdravil, še zlasti za virusna obolenja, upoštevajoč, da je pri virusih najbolj specifična prav DNK, saj virusi pri svojem razmnoževanju uporabljajo beljakovine celic, ki jih zajedajo? »Preden bi lahko izdelali zdravila, ki bi preprečevala virusno razmnoževanje, bo treba razumeti molekularne interakcije, ki omogočajo virusu, da se razmnožuje. Te interakcije so zmeraj med beljakovino in DNK. Torej vračamo se vedno na isto področje. Lahko si predstavljamo zdravilo, ki je zelo podobno enemu izmed teh dveh faktorjev in ga zavre. Vendar so problemi še zelo veliki. Če bi npr. uporabili beljakovine, bi jih celice takoj razgradile; če bi uporabili nukleinske kisline, bi te sploh ne prišle v celice, ker imajo negativni naboj. Težave so očitno še zelo velike. Najprej bo treba razumeti interakcije med beljakovinami in nukleotidi. To pa šele zdaj podrobneje spoznavamo.« EDI KOŠUTA Prvič je gnezdil lani, vprašanje pa je, ali bo obstal Sokol selec na Devinskih stenah Verjetno se je že marsikateri bralec letos podal na novo urejeno Rilkejevo stezo na Devinskih stenah in tu opazil veliko črno ptico s kovinsko svetlikajočim se perjem, močnim kljunom in repom klinaste oblike. Nepoznavalec bi rekel, da je velika črna ptica ena izmed vran in se ne bi niti preveč zmotil, saj gre prav za največjega predstavnika vran v Evropi — krokarja. Krokar je letos postal novi gnezdilec devinskega nabrežja in prav te dni lahko opazujemo popolnoma odrasle mladiče, ki se razposajeno lovijo nad skalovjem in gozdom. Malo pozornejši opazovalec pa je verjetno opazil, da se nad devinskimi čermi spreletava še ena, sicer manjša, a veliko hitrejša ptica; po krajšem in ukrivljenem kljunu lahko takoj spoznamo, da gre za ujedo. Ko si jo v letu natančneje ogledamo in opazimo ozke koničaste peruti in prav tako ozek rep, pa še značilne temne "zalisce", jo določimo kot sokola selca (Falco peregrinus). Sokol selec je pri nas zelo redek gnezdilec, gnezdi pa povečini na policah in v špranjah na nedostopnih pečinah, tako pri morju kot v notranjosti. Seveda mora imeti poleg primernega gnezdišča na razpolago tudi dovolj hrane, in sicer ptic, s katerimi se skoraj izključno hrani. Še pomembnejši pa je zanj mir, saj je že marsikatero gnezdo propadlo prav zaradi vznemirja-nja, ki ga povzročajo plezalci, izletniki in ne nazadnje tudi zbiralci jajc in sokolarjev, ki plenijo po mediteranskih gnezdih in preprodajajo mladiče za vrtoglave vsote. Trgovina z mladiči različnih vrst sokolov je v srednji Evropi zelo razširjena, posebno v Nemčiji, Švici, Franciji pa tudi v Italiji in ZDA. Naravovarstveniki so ugotovili, da so samo leta 1981 iz Italije na nezakonit način pretihotapili več kot dvesto mladičev in jajc sokola selca. Poleg ropanja gnezd pa selca ogroža uporaba raznih kemičnih sredstev v poljedelstvu. Ker je selec (kot vse ujede) na vrhu prehranjevalne verige, se strupi v njem nakopičijo in živali tako postanejo neplodne. Raziskave so dokazale, da so prav ti strupi (do nedavnega posebno DDT) krivi, da so postale lupine jajc pretanke in prekrhke in jih je samica s svojo težo zdrobila. Sokol selec (foto D. Ratclfffe, The Peregrine Falcon) Občina Devin-Nabrežina je leta 1984 izdala petletni odlok, ki prepoveduje dostop na območje med Rilkejevo stezo in morjem, saj so vedno številnejši izletniki in plezalci začeli ogrožati nekatere po redkosti splošno znane živalske, pa tudi rastlinske vrste. Prav ta odlok je imel izjemno važno vlogo pri naselitvi in kasnejši gnezditvi sokola selca. Samec in samica sta se že nekaj časa prej občasno zadrževala na območju in lovila skalne golobe; prvič pa sta uspešno gnezdila lani, ko so proti sredini junija srečno poleteli trije mladiči, v ponos in srečo vsem tistim, ki so se vrsto let na vse načine trudili, da bi do tega trenutka sploh prišlo. KAJETAN KRAVOS Okrog Zemlje se vrti že na tisoče umetnih satelitov v najrazličnejše namene Vse bolj komuniciramo s pomočjo umetnih nebesnih teles Ko se sproščeno sprehajamo po poljskih stezicah in zremo v modro vedro nebo, se nam to zazdi čisto in nedotaknjeno. V resnici pa je ' tam zgoraj" že zelo živahno. Človekova strast po vedno novem in višjem je privedla Adamove in Evine potomce, da so se dvignili visoko nad oblake. V sončnem sistemu lahko naštejemo kar 31 naravnih satelitov, ki se vrtijo okoli planetov. Tudi okoli Zemlje se vrti njen sicer edini naravni satelit Luna. Koliko umetnih satelitov pa se urejeno vrti okoli zemeljske oble? Točnega števila verjetno nihče ne pozna. Nekateri trdijo, da jih je več kot 16 tisoč, saj je od daljnega 4. oktobra 1957, ko so sovjetski vesoljski izvedenci izstrelili v zemeljsko orbito prvi umetni satelit Sputnik 1, odpotovalo v vesolje veliko število takšnih "umetnih zvezd". Umetni sateliti so postali že vsakdanjega, večkrat življenjskega pomena. Metereološki sateliti nas npr. seznanjajo s trenutno višinsko karto, po kateri lahko sklepamo, če nam bo vreme naklonjeno v naslednjih urah ali celo dneh. Navigacijski sateliti nudijo ladjam in letalom prepotrebne umetne orientacijske točke. Nekateri umetni sateliti skrbijo za geodezijsko kontrolo zemeljske površine, za astronomsko preučevanje oddaljenejših zvezd itd. Več umetnih satelitov pa se žal pomika po bližnjem vesolju zgolj v vojaške namene, kar moti ljudi, ki želijo živeti v miru in sožitju z vsemi narodi sveta. TELEKOMUNIKACIJSKI SATELITI Najvažnejša skupina umetnih satelitov pa so nedvomno telekomunikacijski sateliti, ki skrbijo za nemotene televizijske, radijske in telefonske povezave med vsemi zemeljskimi celinami. Te lahko delimo v tri važnejše podskupine, in sicer v skupino, ki sprejema signal z določenega mesta ali določenih mest na neki celini in ga nato oddaja v določen(e) kraj (e) druge celine; v skupino, ki sprejema signal z določenih mest, ki so lahko premična ter ga nato posreduje drugim premičnim ali nepremičnim sprejemnim postajam, in v skupino t.i. DBS Service (Direct Broad-casting Satellite service), ki oddajajo širšemu območju na Zemlji. V to skupino spadajo tudi vsi sateliti, ki oddajajo televizijske in radijske oddaje. Gotovo ste že opazili, da nekatere italijanske zasebne televizijske postaje "polnijo" svoje Sicer skromne programe z angleškimi ali ameriškimi televizijskimi programi, kot sta npr. ameriški CNN (Cable network news) ali angleški Super Channel. Te televizijske programe oddajata dva umetna satelita, in sicer ameriški Intelsat V ter evropski ECSF-1, ki se geocentrično vrtita okoli ekvatorja v zračni razdalji 36 kilometrov. Seveda poleg njiju oddaja televizijske programe še kopica drugih satelitov. V nadaljevanju tega spisa pa bi želel obrazložiti, zakaj sta za nas ta dva satelita trenutno najzanimivejša. Najprej bi rad nekaj besed posvetil oddajanju in sprejemanju satelitskih signalov. Vzemimo primer evropskega satelita ECSF-1. Ta sprejema 10 televizijskih postaj, in sicer pet nemških, dve angleški; po eno pa imajo Francozi, Nizozemci in Italijani (RAI UNO). Omenjene evropske države torej pošiljajo v EČSF-1 svoje programe, satelit pa jih nato oddaja v realnem času (elektromagnetni valovi namreč potujejo s svetlobno hitrostjo, to je 300 tisoč km na sekundo) proti Zemlji. Te elektromagnetne valove pa lahko nato sprejemamo le s posebnimi aparaturami in posebno anteno. Ta ima obliko paraboloida, premer pa mora znašati, če želimo imeti dober sprejem, najmanj 180 cm. V fokusu paraboloida leži najvažnejši del antene, in sicer konvertor, ki poveča sprejeti signal. Satelit pošilja elektromagnetne valove na valovni dolžini 11 GHz (gigahertzov), konvertor pa spremeni signal na 1 GHz. Ta nato nadaljuje svojo pot do sprejemnika, ki ga lahko namestimo v bližino televizorja in v katerem lahko izbiramo najbolj priljubljeni satelitski TV program. Celotni sprejemni sistem (paraboloidna antena, konverter in sprejemnik) pa je trenutno žal še zelo draga stvar. Kdor ga želi kupiti, bo moral zanj odšteti kar čedno vsoto 4-5 milijončkov lir, kar je za dober sprejem dobrega ducata evropskih in ameriških TV programov po mojem mnenju pravi luksus. Take sisteme proizvaja že več svetovno znanih tvrdk, kot so npr. Philips, Salo-ra, Toshiba itd., do popularizacije tega načina sprejemanja pa bo gotovo prišlo šele v naslednjem desetletju, ko se bo z večjo proizvodnjo in očitnejšo funkcionalnostjo močno znižala cena takšnih sistemov. Sprejem satelitskih programov pa žal ni vedno mogoč. Večina umetnih satelitov leži nad Atlantskim in Indijskim oceanom, zato jih mi "vidimo" zelo nizko, in sicer le nekoliko višje od obzorja. Če se torej nahajamo v kakšnem goratem predelu, je sprejem praktično nemogoč. Že skromni griček nam lahko postane usoden in se moramo zato "zadovoljiti" le s programi, ki jih oddajajo normalni terenski TV oddajniki. POSEBNOSTI SATELITOV INTELSTAT V IN ECSF-1 Trenutno sta naj zanimivejša umetna satelita ameriški Intelsat V in evropski ECSF-1. Prvega lahko sprejemamo, če usmerimo paraboloidno anteno za 60 stopinj proti vzhodu, drugega pa, če je antena obrnjena za 27,5 stopinje proti zahodu. Naklonski kot paraboloidne antene znaša le 30 stopinj, in to le v primeru, _ko je naravnost usmerjen proti poldnevniku. Če anteno zasučemo na desno (zahod) ali na levo (vzhod), pa se bo naklonski kot očitno zmanjšal. To potrjuje dejstvo, da je sprejem med hribi res nemogoč. Zgoraj omenjena satelita oddajata vrsto zanimivih programov (seznam le-teh si lahko ogledate v priloženem okvirčku) in sta edina satelita, katerih programe lahko sprejemamo odlično, brez vsake motnje ali morebitnega "snega". V naših krajih sicer lahko sprejemamo programe še z vrste drugih satelitov, kot npr. s švedskega in norveškega, ker pa smo na robu t.i. sprejemne površine, je sprejem slab in nezadovoljiv. Evropa je bila vedno ena vodilnih sil v načrtovanju in izpopolnjevanju satelitske tehnologije. Kaj pa se nam obeta v bližnji prihodnjosti? ZR Nemčija, Francija in Italija bodo prve evropske države, ki bodo imele na razpolago sistem neposrednega oddajanja lastnih TV oddaj s satelita. V ta namen bodo odposlali več manjših satelitov, ki bodo "leteli" nad določeno državo. Poleg teh satelitov pa načrtujejo ojačenje "mednarodnih" satelitov, oziroma tistih, ki bodo oddajali več evropskih in ameriških programov. Intelsat V in ECSF-1 npr. oddajata z močjo kakih 50 vatov, novi sateliti pa bodo oddajali s petkrat večjo močjo — kar 250 vatov. Na ta način bomo lahko sprejemali satelitske oddaje z veliko manjšimi parabolojdnimi antenami, katerih premer bo znašal skromnih 90 cm. Prihodnja leta bodo torej v znamenju vse večje televizijske izbire, kar bo gotovo prava poslastica za TV ljubitelje. Kljub temu pa je treba označiti uvedbo in razvoj satelitov kot pravo in prepotrebno revolucijo v komunikacijskih povezavah. MARKO ČUBEJ Nekaj zanimivejših satelitskih oddaj PROGRAM (DRŽAVA) SATELIT FREKVENCA URE ODDAJE Arts Channel (ZDA) Intelsat V 11.135GHz 3 Children's Channel Intelsat V 11.015GHz 8 CNN (ZDA) Intelsat V 11.155GHz 24 3Sat (D) Ecsl-1 (2) 11.171GHz 5/6 3Sat(D) Intelsat V 10.971GHz 5/6 FilmNet (VB) Ecsl-1 (9) 11.140GHz 24 Lifestyle (ZDA) Intelsat V 11.135GHz 4 Premiere (ZDA) Intelsat V 11.015GHz 8/9 Ral Uno (I) Ecsf-1 (1) 11.005GHz 18 Rti Plus (D) Ecsl-1 (8) 11.091GHz 5 Sat 1 (D) Ecsl-1 (10) 11.507GHz 10 Screensport (ZDA) Intelsat V 11.135GHz 6 Sky Channel (VB) Ecsl-1 (6) 11.650GHz 18 Super Channel (VB) Ecsl-1 (12) 11.674GHz 24 Teleclub (D) Ecsf-1 (7) 10.986GHz 8 Tv 5 (F) Ecsf-1 (4) 11.471GHz 3/5 Worldnet (ZDA) Ecsf-1 (4) 11.508GHz 1/2 Kakšne malte so uporabljali ko še niso poznali cementa Kako se je razvila človekova graditeljska sposobnost? Kako je človek iz naravno zavarovanih bivališč prišel do "hiše", t.j. do zgradbe, narejene po načrtu in z namenom, da bi varovala pred mrazom, vročino, vetrom in dežjem? Na razpolago je imel kamenje in les in kar se je ohranilo kamnitega, priča o zmožnosti skladanja oblikovanih kamnitih blokov z veliko spretnostjo. Pomislimo npr. na Tirintos ali Mikene. Z današnje perspektive predstavljajo korak naprej ostanki starih egipčanskih zidov, pri katerih je opaziti vezavo na soncu posušenih opek z blatom iz reke Nil. Tak način vezave in gradnje pa je mogel vzdržati samo v suhem podnebju, ker bi se ob dežju kaj hitro razkrojil. Bolj zanimive in tehnološko važne so egipčanske kamnite zgradbe. Kot vezivo med bloki so uporabljali mavčno malto, ki so jo pripravljali iz žganega alabastra ali sadre — mineralne oblike kalcijevega sulfata. Ker so Egipčani imeli na razpolago mnogo več apnenca, so si znanstveniki dolgo belili glave z vprašanjem, kako da niso prišli do uporabe apna, ki ga je mogoče pripraviti z žganjem apnenca. Danes velja domneva, da niso imeli dovolj kuriva, ki bi jim omogočilo segreti kalcijev karbonat do okrog 950 stopinj Celzija, pri katerih se apnenec razkroji na ogljikov dvokis, ki uhaja kot plin, in kalcijev oksid, ki je žgano apno. Ta se ob gašenju reakciji z vodo — spreminja v gnetljivo maso, ki z vmešanim peskom daje malto, tkivo za vezanje in prekrivanje kamenja in opeke, torej zidov. Strjevanje tako pripravljene malte je osnovano na rekarbonataciji kalcijevega hidroksida. Preprosteje povedano, gašeno apno se ob stiku z ogljikovim dvokisom spet spreminja v kalcijev karbonat, torej v trdno kamenino. V tej enostavni shemi pa tiči mnogo pasti, katerim so se prvi mojstri zidarji — Rimljani - znali spretno izogniti: njihove malte še danes pričajo o neoporečnosti njihovega postopka. Ključni fazi priprave prvovrstne malte sta: 1. gašenje žganega apna — pravšnja količina vode in čas, da se kalcijev oksid do zadnjega delčka hidratira; 2. temeljita priprava — mešanje — apna in peska. No, prav tu smo spet na zgodovinski prelomnici, ki je zaznamovala človekovo dejavnost za tisočletja! Zgodilo se je v zaledju Neapeljskega zaliva, kjer je Vezuv in obilica vulkanskih kamenin, med njimi tuf. Njegova značilnost in posebnost je v tem, da se je strdil iz tekočega stanja (lave) s hitrim ohlajevanjem. Ta naglica je onemogočila, da bi se sestavne enote, molekule silicijevega dioksida (SiOJ organizirano uredile po vrstah in plasteh, skratka po redu, ki je lasten trdnemu stanju in ki mu pravimo kristalna mreža. Ta nedokončanost procesa urejevanja ohranja takemu materialu neki potencial, zmožnost, da še nekaj "naredi". V primeru tufa prihaja to do izraza tako, da fino zmlet in vmešan v apneno malto izčrpa svoj potencial s kemično reakcijo s kalcijevim hidroksidom. Rezultat je trajna in obstojna spojina, katere značilnost je, da se strjuje tudi pod vodo. Pa se bo kdo vprašal, kako to, da so Rimljani gradili vodovode in pristanišča tudi daleč od Neapeljskega zaliva, kjer je tuf doma. (Materialu se danes pravi "pozzolana", slov. pucolan, po kraju Pozzuoli). Odgovor je enostaven: na kraju samem so si proizvajali umetni pucolan, se pravi material, ki vsebuje amorfni, nekristalizirani SiO;. Tega je mogče pripraviti iz zmletih opečnih odpadkov, ki spremljajo proizvodnjo opeke iz ilovice, s katero je bil človek že zgodaj domač. Pravilno razmerje med apnom, pucolanom in peskom je prvi zabeležil Vit-ruvius, vendar se je neoporečnost postopka in vrhunska kvaliteta rimskih malt v srednjem veku izgubila. Analize so pokazale, da je bila napaka v nezadostno žganem apnencu, ki je po gašenju dajal apno zelo slabe kvalitete. Novo poglavje se je začelo šele okoli leta 1800 z odkritjem postopka za proizvodnjo tega, kar danes imenujemo cement (tipa Portland) in brez katerega ne bi bila mogoča današnja ekstenzivna gradnja betonskih objektov. Treba pa je tudi povedati, da smo danes glede trajnosti in obstojnosti cementnih malt daleč od rimskih in — paradokslano . da so najboljše tiste s primešanim pucolanom! JURIJ SLOKAR Podjetje MI POT pri Proseku razvija senzorje Tudi med nami so uspešni raziskovalci Stroj za zlatenje hrbtne strani silicijskih rezin je eden izmed pomembnejših dosežkov tehnologije MIPOT Prvi vtis je nenavaden, saj ima obiskovalec občutek, da je zgrešil naslov in da je prišel v špeditersko podjetje, ne pa v raziskovalni laboratorij industrije MIPOT. V vhodnem prostoru so namreč nagrmadene kopice škatel in treba je nekaj truda, preden se obiskovalec znajde v labirintu in odpre prava vrata, ki vodijo v dejanski laboratorij. Vendar se ta začetni vtis hitro popravi že po prvih pozdravnih besedah s skupino, ki dela v laboratoriju in ki izpopolnjuje ter razvija tenkoplastno tehnologijo. Za navidezno neurejenostjo, ki je tudi in predvsem posledica neustrezne razporeditve lokalov, je takoj občutiti vnemo raziskovalcev, precejšnje znanje, predvsem pa ljubezen do poklica, ki je nedvomno muhav in včasih kar skopari z zadoščenji. Vendar je mogoče z entuziazmom marsikatero težavo premosti. In entuziazma res ne manjka v proseški hali, kjer delajo vodja laboratorija Slavko Sulčič in tehniki Teo Kralj, Aleks Sosič in Klara Stefani. Razvojni laboratorij podjetja MIPOT je nastal predvsem iz potrebe po poglabljanju in dopolnjevanju programa hibridov, ki jih proizvaja krminsko podjetje MIPOT z debelo in tenkoplastno tehnologijo. Tovarna je pri tem izkoristila možnosti, ki jih je nudil Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, in je podpisala sporazum za raziskovalni program o tenkoplastnih senzorjih tlaka. Ob tem programu pa laboratorij razvija še druge, ki so vsi povezani s tehnologijo tenkoplastnih aplikacij. Ob raziskovalni vnemi pa v laboratoriju ne pozabljajo na trg: vse "vragolije", s katerimi se ukvarjajo, so potencialni proizvodi, ki laboratoriju samemu, predvsem pa tovarni MIPOT, odpirajo zelo perspektivno tržišče. »Vzemimo na primer senzorje,« rad pojasnjuje Slavko Sulčič, »ki so nepremostljiv vmesni člen za avtomatizacijo vseh proizvodnih procesov. Za vodenje avtomatizacije računalniki nujno potrebujejo senzorje, ki dajejo vse potrebne informacije o raznih parametrih delovanja.« Zato so v pro-seškem laboratoriju posvetili svojo pozornost ravno senzorjem. Za razvoj tenkoplastnega senzorja tlaka imajo dogovor s Centrom za raziskave pri Padričah. Občutljivost prvih senzorjev je povsem zadovoljiva in tudi stabilnost v času je spodbudna. Ce bodo dovolj hitri še z avtomatizacijo in line-arizacijo naprave (odpravljanje motenj, ki jih ob skokih temperature povzroča različno raztezanje kovin), bodo na tem področju prvi v Evropi. Prav tako spodbudne rezultate so dosegli s senzorji za merjenje sile. Priprave so sicer majhne, vendar zahtevajo dosti znanja. Ne teoretičnega, ker naprave izkoriščajo enostaven princip, pač pa tehnološkega, saj je treba dobro poznati kovine, obvladati tehniko naparevanja in tenkoplastnega filma. Trg pa je spodbuden, saj take senzorje uporabljajo na primer za elektronske tehtnice, ki jih sedaj tudi v Italiji uvajajo z zakonom vsepovsod. Ob senzorjih pa v proseškem laboratoriju razvijajo tudi stroje za nanašanje tankega filma na različne podlage. Pri tem se poslužujejo tehnologije naparevanja in »sputterin-ga«. V obeh primerih so potrebne posebne komore, v katerih ob zelo nizkem tlaku nanašajo izredno tanko plast kovine (osnovna sestavina je zlato) na stekleno ali drugačno podlago, ki jo nato obdelajo s fotografskim postopkom. Vezja in upori so tako majhni, da jih s prostim očesom ni mogoče zaznati. Samo elektronski mikroskop odkrije radovednežu, kakšno čudo se skriva na majhni in na videz amorfni ploščici. »V našem laboratoriju,« pravi Sulčič, »načrtujemo stroje in nato sestavljamo dele, ki jih pripravijo druga podjetja in delavnice. Zdi se mi, da smo dosegli kar precejšnje uspehe v kakovosti teh strojev, bitka za trg pa je huda, saj je na tem področju velika konkurenca zlasti nemških firm. Naša prednost je, da smo cenejši. V Sloveniji smo se kar lepo uveljavili, sedaj pa skušamo postopno prodreti na italijanski trg.« Čas kar beži v prijetnem razgovoru. Iz laboratorija, ki ob prihodu v obiskovalcu ne vzbudi kakega posebnega vtisa, odhaja človek s prijetnim občutkom, da se Slovenci vključujemo v tehnološke procese in da jih obvladamo, da smo tudi s tega vidika aktivno in ustvarjalno vključeni v to družbo. VOJMIR TAVČAR Tako zagotavljajo matematiki Kolmogorov, Arnold in Moser Sončni sistem nikakor ni podoben švicarski uri, zračunali pa so, da je še kar obstojen Že nekoč je človek opazoval nebesni svod in vznemirjal ga je vsak nenavaden dogodek, kot je bil sončni ali lunin mrk ali pa komet. Babilonci so prvi začeli zapisovati efemeride, to je tablice s podatki o legi nebesnih teles. Do Newtona je bilo sestavljanje efemerid le sad opazovanja. Pred tristo leti pa je Newton odkril zakone, ki urejajo premikanje nebesnih teles. Od tedaj dalje astronomi razpolagajo z zanesljivejšimi sredstvi za predvidevanje planetnih in kometnih tirov. Ta so postala še učinkovitejša z uporabo računalnikov. Odkritje Newtonovih zakonov je postavilo astronome in matematike pred nove in zahtevnejše probleme. Do tedaj so efemeride napovedovale lego planetov le za razmeroma kratka obdobja. Nove matematične metode pa so vsaj teoretično dovoljevale napovedi tudi za milijone let. Astrofiziki so začeli dajati prve odgovore na nova kozmološka vprašanja: koliko je staro vesolje, kako ge nastalo, kakšne spremembe lahko pričakujemo v milijonih let? Natančni računi in opazovanja z vedno bolj izpopolnjenimi teleskopi so kaj kmalu pokazali, da sončni sistem nikakor ni podoben švicarski uri, ki se vsakih 24 ur povrne v točno isto stanje. Na planete ne deluje samo privlačna sila Sonca. Tudi razmeroma majhne privlačne sile, ki delujejo med planeti samimi, vplivajo na planetne tire. Nastalo je vprašanje, ali je v milijonih let sončni sistem obstojen ali pa je mogoče, da kak planet zapusti sončni sistem ali trči v drug planet. Nekaj primerov iz vsakdanjega življenja nam bo pokgzalo, da lahko tudi razmeroma majhne sile drastično spremenijo navidezno obstojne situacije. Najenostavnejši primer je nihanje na gugalnici. Po začetnem odrivu nihanje daljšamo s primernim premikanjem telesa. Znanstveno se temu sovpadanju ritmov pravi resonanca. Če nismo previdni, se lahko gugalnica celo prevrne. Resonanco izrabljamo tudi, če se nam avto zarije v sneg in če ga hočemo spehati ven. Vsi vemo, da je najenostavneje avto poriniti, počakati, da se za-guga nazaj, spet poriniti in tako naprej v ritmu, ki nam ga sam avto narekuje. Po nekaj nihajih, ki bodo vedno daljši, bomo avto zrinili iz luknje. Pri obeh primerih nam izkušnja pove, da imata avto in gugalnica (pa tudi nihalo pri uri, lesena brv itd.) »svoj« ritem. Temu ritmu pravimo lastna perioda. Pri opisanih primerih skušamo ta ritem ujeti, da bi se nihanje povečalo. Resonančne pojave uporabljajo tudi v elektroniki, a predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli zdaj o tem spregovoriti. Resonanca je lahko seveda tudi nevaren pojav. Vsak častnik pozna pravilo, ki prepoveduje voditi četo čez most v paradnem koraku. Glede na to, da vojaki navadno ne ljubijo teoretičnih študij, lahko sklepamo, da so do te odločitve prišli po številnih nezgodah, a o njih zgodovina molči. Klasičen primer katastrofalne resonance pa je viseči most Tacama. Leta 1940 so most dogradili v državi Washing-ton v severozahodnem delu ZDA. Veljal je za pravo tehnično čudo. Bližnja banka si je delala reklamo z geslom "Zanesljiva kot most Tacama". A nekaj mesecev po dograditvi je prišlo do nevihte, nastali so vrtinci in ti so se ujeli z lastno periodo mostu. Nihaji so postali vedno daljši, dosegli so razpon devetih metrov, nakar je most zgrmel v reko. Dolgo si načrtovalci niso bili na jasnem, zakaj se je to zgodilo. Dandanes je menda most Tacama omenjen v vsaki knjigi, ki obravnava resonanco. Banka pa si dela reklamo kako drugače. V sončnem sistemu je najvidnejši resonančni pojav opazen pri Jupitru in Saturnu. V petih Saturnovih letih se Jupiter zavrti približno dvakrat in ga ob tisti priliki »potegne za rokav«. Ta vpliv se močno pozna na Saturnovem tiru. Leta 1885 je švedski kralj Oskar II. razpisal nagrado za matematika, ki bo znal dokazati, ali je sončni sistem obstojen ali ne. Nagrado je leto pozneje dobil francoski matematik Poincare. Dokazal je, da na splošno sistem, kot je naš, ni obstojen. Dokončno so problem rešili leta 1963 ruski matematik Kolmogorov, njegov učenec Arnold in švicarski matematik Moser. Odgovor je še kar pomirjujoč: čeprav planetni sistemi na splošno niso obstojni, je vsaj res, da so v večini primerov obstojni in da lahko pride do katastrofalne resonance le v redkih primerih. Matematične metode, ki so jih razvili Kolmogorov, Arnold in Moser, uporabljajo danes tudi pri predvidevanju gibanja atomskih delcev v pospeše-valnikih. V ženevskem sinhrotronu se protoni vrtijo v krožnih tirih s hitrostjo, ki je blizu svetlobne. Magnetno polje jih pospešuje in vodi v krogu s polmerom 150 metrov po cevi, katere premer znaša 15 cm. Na začetku so simulirali eksperimente z velikimi računalniki, da bi razumeli, koliko protonov bo iztirilo in se zaletelo v stene cevi. A število obratov je tako veliko, da so bile zaokrožitvene napake računalnika prevelike, da bi bili rezultati praktično uporabni. Potrebni so bili teoretični rezultati, ki bi pokazali, kakšno posledico imajo odbojne sile, ki delujejo med protoni. Pospeševanje protonov traja od tri do enajst ur. V tem času opravijo protoni približno 10.000.000.000 obratov. Za primerjavo naj povemo, da se Zemlja od svojega nastanka še ni tolikokrat zasukala okoli sonca. Matematična teorija napoveduje skromno količino protonov, ki jih zanese s krožnega tira. Opazovanja se skladajo s predvidevanji. Ponovil se je čudež, da je matematična teorija, ki je natala iz zelo specifične potrebe, služila za razlago popolnoma drugačnega pojava. ALJOŠA VOLČIČ Sprehod po fiziki delcev Nekoliko prikrojen Shakespearov verz daje naslov knjigi, s katero nas Janez Strnad, eden izmed najuspešnejših slovenskih poljudnoznanstvenih piscev, popelje v svet fizike najmanjših delcev. Avtor se je odločil za zgodovinski pristop, češ da je »edino zgodovinska pot odprta bralcem, ki ne želijo računati«, da bi pripoved poživil, pa jo je postavil v okvir zgodovinske igre v štirih dejanjih z epilogom. Prvo dejanje prikazuje, kako so fiziki v 18. in 19. stol. dokazovali, da snov sestavljajo atomi. V drugem dejanju se izkaže, da atome sestavljajo elektroni in jedra; v tretjem, da jedra sestavljajo protoni in nevtroni; v četrtem pa, da protone in nevtrone sestavljajo kvarki. Epilog obtiči ob odprtem vprašanju, ali so tudi kvarki sestavljeni. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani in obsega 154 strani večjega formata s številnimi ilustracijami. Kaže, da prve »črnoglede« domneve o vzrokih pojava niso tako trdne Je upravičen preplah zaradi ozonske luknje nad Antarktiko? Znanost in tehnologija sta v tej dobi naša stalna, čeprav večkrat le posredno opažena sopotnika. Z njima se seznanjamo v vsakdanjem življenju, ko sta že prehodili dolgo pot, ki vodi od elitnih inštitutov in laboratorijev do serijske industrijske proizvodnje, ko sta že udomačeni in nevznemirjujoči. Od časa do časa pritegne našo pozornost kakšen poseben primer (milijone ljudi je presedelo noč pred televizijskimi ekrani, ko je človek stopil na Luno), čeprav smo prezaposleni, da bi njegovo problematiko poglobili (o letih in letih dela tisočev znanstvenikov in tehnikov, ki so pripomogli k temu uspehu, večina sploh nima pojma). Še slabše pa je, ko pride znanost do nezaželenega slovesa, ker se spopade z ustaljenimi navadami ali moralnimi koncepti, ali ko povzroči nepremišljeno ali netočno obveščanje splošni preplah, ki periodično spremlja znastveni napredek. Nekaj takega se danes dogaja s stratosferskim ozonskim slojem, ki milijone let tiho bedi nad nami, ne da bi sploh vedeli za njegov obstoj, in o katerem se trenutno govori kot o bolniku, od čigar zdravja smo odvisni tudi mi. Stvar je sicer res zelo resna, ozonski ščit nad nami je neobhodno potreben, nekateri podatki o njegovem stanju so res zaskrbljujoči, pa se vendar ne morem izogniti vtisu, da so nekateri presegli mejo znanstvene verodostojnosti in povzročili preplah, ki se bo najbrž kmalu izkazal za nepotrebnega. Poglejmo natančneje, za kaj gre. ZNAČILNOSTI IN POMEN OZONA V ATMOSFERI Plast ozona, ki se nahaja v gornjih predelih atmosfere, je eden od členov naravnega ravnotežja, sredi katerega se je razvilo življenje in od katerega je le-to odvisno. Atmosfera prepušča nekatere sončne žarke, prestrega pa npr. izredno energetske ultravijolične (UBV), pred katerimi si zatorej organizmi nikoli niso ustvarili naravne obrambe. V atmosferi v glavnem nahajamo dvoatomsko molekulo kisika, ki pa jo v višjih plasteh UBV žarki razkrajajo: posamezni atomi se tedaj spajajo s sosednjimi molekulami in ustvarijo triatomsko molekulo kisika — ozon. Tudi te molekule pod vplivom žarkov razpadajo v "normalni" kisik in atom, ki se znova spaja z drugimi molekulami itd. Rezultat vsega tega je dinamično ravnotežje med molekulami kisika in ozona. Več sestavin, ki se v manjših količinah nahajajo v atmosferi, ta mehanizem moti: izredno škodljivi so flu-°rovi in klorovi ogljikovodiki ter bromov monoksid, ki reagirajo s prostimi atomi kisika in zavirajo reakcijo z molekularnim kisikom. Ce gremo še za eno stopnjo globlje v tem kratkem Pregledu, ne smemo zanemariti dej-stva, da je atmosfera vse prej kot sta- tična in da številni zračni tokovi ustvarjajo in rušijo lokalna ravnotežja. Podatek, da je razmerje med ozonom in kisikom 1:1.000.000, je torej strogo statističen in zato posplošen. Tako je npr. več ozona nad tečaji kot nad ekvatorjem, več ga je nad južnim tečajem kot nad severnim, maksimalno gostoto doseže približno pri 25 km višine, več ga je v vročih mesecih kot pa v hladnih. ODKRITJE LUKNJE NAD ANTARKTIKO IN PRVE RAZLAGE Od kod pa sedanji preplah? Leta 1985 so angleški raziskovalci projekta British Antarctic Survey objavili podatke osemletnih analiz ozonove plasti nad južnim tečajem. Od začetnih 400 Dobsonov (stotink milimetra plasti, ko bi ozon prenesli pod pritisk ene atmosfere), ki so jih izmerili oktobra 1977 (nad južnim tečajem je takrat pomlad), je gostota iz leta v leto padala do 180 Dbs leta 1985. Ko bi se ta trend nadaljeval, bi bile posledice lahko res uničujoče: neposredno za živa bitja, ki bi bila izpostavljena ultravijoličnemu sevanju, posredno pa, ker bi to žarčenje tudi povečalo količino toplote na zemeljskem površju in torej bistveno spremenilo klimo in hidrično ravnotežje na Zemlji. Temu vzporedne laboratorijske raziskave so preučevale možne krivce za te spremebe. Seveda je sum v prvi vrsti padel na tiste faktorje, ki že delujejo v naravi: z zornega kota kemikov bi se pomanjkanje ozona lahko razlagalo s povečanjem količine tistih spojin, ki preprečujejo ustvarjanje ozona. Na to povečanje so že leta 1965 opozarjali ameriški raziskovalci, ko so v najrazličnejših poljih začeli uporabljati snov imenovano "freon" (kemično CFC1, in CFfilJ. To snov so uporabljali v najrazličnejših razpršilih, plinih za hladilnike, pri čiščenju elektronskih naprav, umetnih penah in izolacijskih ploščah. Snov sama se je zdela imenitna: kemično inertna, ni predstavljala nobene nevarnosti za človeka in na videz niti za okolje. In vendar je ta inertnost dvorezni nož. Freon ne reagira z drugimi sestavinami atmosfere, vse dokler ne pride v visoko stratosfero (50 km višine). Tu se pod vplivom UBV žarkov le razbije in sprašča atome klora, ti pa reagirajo s prostimi atomi kisika, ki tako ne sodelujejo pri ustvarjanju ozona. Kar je še hujše, tako nastali klorov monoksid kmalu še sam razpade in sprosti manj reaktivni kisik, ki tvori z drugimi kisiki normalne dvoatomske molekule: rezultat vsega tega je, da ostajajo klorovi atomi še naprej prosti in nadaljujejo svoje delo- vanje, namesto ozona pa nastaja v večji količini navadni kisik. NENAVADEN ODMEV PRVIH DOMNEV Resnici na ljubo so svarila znanstvenikov dosegla konkretne rezultate. V ZDA so kaj kmalu prepovedali nekatere, v tem smislu najbolj škodljive snovi, leta 1987 pa je 23 držav podpisalo sporazum o postopnem odpravljanju freona v industriji (ampak brez pretirane sile: leta 1995 naj bi proizvodnja padla na raven leta 1986, leta 2000 pa naj bi dosegla polovico te proizvodnje). Skupina industrijskih velikanov, med katerimi italijanski Mon-tedison, je že začela na lastno pest raziskovati možne alternative, pred kratkim pa se je celo slovita veriga McDonaldovih restavracij odločila, da ne bo uporabljala te snovi pri zavojih za slovite hamburgerje. Ko bi bile nakazane hipoteze resnične, bi taki sklepi verjetno bili že prepozni. Tudi ko bi s proizvodnjo freona pri priči prenehali, bi se njegovo delovanje nadaljevalo še kakšno desetletje. MOŽNE PA SO TUDI DRUGAČNE RAZLAGE Zavest, da nepremišljena uporaba določenih izdelkov lahko povzroča trajne okvare našemu ekosistemu, je torej globoko prodrla tudi v potrošniški svet, istočasno pa so se pojavili v znanstvenih krogih tudi povsem drugačni glasovi. Sovjetski in Japonski znanstveniki namreč trdijo, da se pri vsem tem pozablja na izredno vlogo, ki jo odigrajo zračni tokovi, katerih vpliv naj bi bil dosti vidnejši kot pa povečanje količin klora industrijskega izvora. Omenili smo že, da je porazdelitev ozona zelo različna in odvisna od lege, zemljepisne širine in letnih časov. Tako si lahko razlagamo dejstvo, da je v višini med 10 in 35 km ozona največ nad tečaji, čeprav je sončno sevanje, in torej proizvodnja ozona, dosti višja nad ekvatorjem, in to zaradi zračnih tokov, ki na novo ustvarjeni ozon odnesejo z ekvatorja do tečajev. Nad Južnim tečajem kljub temu pride do delnega preosnovanja atmosferskih plasti, medtem ko zračni tokovi nad severnim tečajem preprečijo dotok ozona preko 60 stopinj širine. Pozimi, ko so v višji stratosferi idealni pogoji za nastajanje gostih polarnih oblakov, v katerih se ujamejo vsi tisti elementi, ki bi se lahko spojili s klorom in torej preprečili njegov uničujoč učinek na ozon: od tod dejstvo, da je gostota ozona v tem letnem času precej nižja. Zato pa pridejo ti znanstveniki do zaključka, da je vsa zadeva o ozonski luknji lahko le rezultat trenutne spremembe zračne cirkulacije v atmosferi: doba sedmih let naj bi bila statistično povsem brez vrednosti, saj so ta klimatska nihaja zelo počasna. (Na drugih planetih trajajo posamezne nevihte tudi več let, pojem zase pa je ogromna pega v Jupitrovi atmosferi, ki so jo dalj časa imeli za nespremenljivo značilnost, je pa po vsej verjetnosti le sad orkanske nevihte, ki traja v nedogled.) Drugi znanstveniki so vzeli v poštev mogočen izbruh mehiškega vulkana El Chicon, po katerem se je sprostilo v atmosfero ogromno toplih sestavin, ki so močno spremenile klimatsko ravnotežje na planetarni ravni. Tudi taki pojavi bi lahko vplivali na proizvod^ njo ozona v tistem predelu atmosfere in torej na manjši dotok ozona na tečaj. Zadeva je torej vse prej kot rešena: leta 1987 so v Čilu štiri države sprožile skupno raziskavo o stanju atmosfere nad Južnim tečajem, s katero naj bi z mogočnimi sredstvi (letali, stratosferskimi baloni, zemeljskimi napravami, okoli katerih se mudi nad 150 znanstvenikov in tehnikov) nabrali kopico podatkov ne samo o ozonu, ampak o vseh najrazličnejših astmosferskih komponentah, ki naj bi dale jasnejšo sliko o pojavu ozonske luknje. Do takrat pa si ne bi preveč belil glave — konec sveta je še zelo daleč. UROŠ KOREN ■11 z a ii st >ži rje iii z nar avo Onesnaževanje okolja - nov pojav v človekovi zgodovini Pojem ekologije poznamo po zaslugi nemškega biologa Haeckla šele dobrih sto let, do ekoloških sprememb, ki so določale življenjske pogoje živim bitjem, pa je prihajalo ves čas Zemljine in človekove zgodovine. Vzemimo za primer naravnih vplivov samo delovanje vulkanov v starejših geoloških dobah. S pojavom človeka je prišlo do novih vplivov na okolje. Za vsako razvojno stopnjo oziroma za vsak način človekovega gospodarjenja so značilni drugačni vplivi. V dobi nabiralništva in lova se je človek, recimo poenostavljeno, zadovoljil s ponudbo narave, vendar s prisvajanjem njenih darov ni prizadeval krogotoka snovi in vprašanja odpadkov ni bilo. Lahko bi rekli, da se je obnašal kot gost. Ko se je lotil kmetovanja in živinoreje, pa je človek z ekološkega vidika vzel zadeve drugače v roke. Začel je spreminjati obličje Zemlje s krčenjem gozdov in z ustvarjanjem drugih umetnih pogojev za rast kultiviranih rastlin in udomačenih živali. S tem je povzročil marsikje škodljive posledice v okolju, kot je na primer odnašanje zemlje (erozija). Kljub temu pa z uvajanjem umetnih ekoloških pogojev ni bistveno načel osnovnih prvin okolja. S pridobivanjem kovin se je začelo onesnaževanje zraka, ki pa je bilo omejeno na redke kraje in ekosistema kot celote ni prizadevalo. Podobno velja za onesnaževanje voda in pojav odpadkov, do česar je prišlo s pojavom večjih zgostitev ljudi v mestih. Tako Atene, Rim, Aleksandrija in druga velika mesta starega veka že poznajo obe omenjeni težavi, ki sta povzročali epidemije. Rim celo že odgovarja na onesnaženost vode z vodovodi. V tem času lahko govorimo že o žariščih onesnaževanja okolja, ki pa so bila omejena predvsem na mesta, njihovi vplivi pa so se v primeru epidemij širili tudi zunaj mestnega prostora. V srednjem veku se je število žarišč onesnaževanja z razvojem mest in pridobivališč kovin povečalo, vendar še vedno govorimo o krajevno precej omejenem onesnaževanju. Osnove za onesnaženje okolja, kot ga poznamo danes, je razvilo nekaj zadnjih stoletij z miselnostjo in ravnanjem, ki sta navzoča v pogledu na naravo (naravo razložiti in premagati), v pogledu na človeka (podrejenost proizvodnemu interesu), v gledanju na razvoj (neprestana rast materialne proizvodnje), v industrializaciji, militarizaciji itd. Industrijsko dobo lahko označimo kot dobo izredno povečanih človekovih možnosti in moči. Če gledamo te možnosti z ekološkega vidika, potem je treba reči, da so bile v mnogočem izkoriščene v napačni smeri. Obseg škodljivih vplivov na okolje se je povečal tako, da govorimo o splošnem onesnaženju (zraka, vode, tal, rastlinstva in živalstva ter o zdravstveni prizadetosti človeka). Prišlo je do kakovostno novih vplivov na okolje, ki se bistveno razlikujejo od vplivov v preteklosti. Vplivi kemičnih snovi in sevanj načenjajo biološke osnove življenja, saj spreminjajo zasnovo dedne snovi (vse več spačkov med novorojenčki, vse bolj prizadeta sposobnost obnavljanja rastlinskih vrst...). Značilnost novejših vplivov človeka na okolje je njihova dolgoročnost in nepredvidljivost posledic. Nepredvidljivost zadeva predvsem vplive, katerih posledice se jasno pokažejo šele v naslednjih rodovih, ne na tistih, ki so bili škodljivim vplivom izpostavljeni (dolgoročni vplivi zdravil, kontracepcijskih tablet, sevanj). Nove kemične snovi se pojavljajo tako rekoč dnevno. Kljub vse ostrejšim zahtevam kontrolnih ustanov pri marsikateri novi snovi niso opravljene vse raziskave o možnih škodljivih vplivih, isto velja tudi za zdravila. Predvem ostaja neznano, kako se obnašajo nove snovi pod različnimi pogoji v stikih z množico drugih nevarnih snovi. Nekatere nevarnosti odkrije šele raba teh snovi. Primer: aspirin je veljal do nedavnega skoraj kot del jedilnika, danes zdravniki pred njim svarijo. Za sklep: vse več znamo, vse več imamo, glede posledic lastne dejavnosti pa smo čedalje bolj v stiski. Moč vedno spremlja tudi nemoč. LOJZE PETERLE Poleg meningitisa in drugih nevarnih bolezni Klopi prenašajo lajmsko boreliozo V razbeljenih poletnih dnevih narava kar vabi iz zaprašenih mestnih ulic v osvežujoče sence gajev in gozdov. Žal pa se marsikdo s takih izletov vrne domov z neljubim gostom na koži — klopom. Klopi so zelo nadležni zajedalci in nevarni prenašalci najrazličnejših bolezni, od vročice Skalnatega gorovja v ZDA, leptospiroze, vročice Q in še bi lahko naštevali. Na našem ozemlju, predvsem pa v osrednji Sloveniji, je klop znan kot prenašalec virusnega klopnega meningitisa. Prav pred kratkim pa so tudi pri nas odkrili najnovejšo bolezen, ki jo prenašajo klopi: to je lajmska borelioza. Ime je dobila po ameriškem mestecu Lyme v Conecticutu. Tu so pred kakimi 10 leti opazili zaskrbljujoče visoko število artritisa pri otrocih in mladih ljudeh. Pri četrtini prizadetih oseb so pred začetkom bolezni opazili rdeče lise na koži, ki so se širile. Take kožne spremembe so že v začetku tega stoletja opisali evropski dermatologi po klopovem vbodu, šele ameriškim raziskovalcem pa je uspelo odkriti, da klop v tem primeru prenaša posebno spiralno bakterijo — borelijo (lat. Borrelia burgdorferi). Sedaj so že razpoložljivi posebni krvni testi, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali nas je klop okužil s tem bacilom. V Sloveniji so od junija do septembra 1987 prijavili 34 primerov te bolezni. Približno toliko pa jih je pri nas opisal v istem obdobju prof. Giusto Trevisan. Naravni rezervoar tega bacila so mali in večji gozdni sesalci. Odtod pridejo pri sesanju krvi v razne členonožce. Pri klopih so te borelije odkrili v 10 do 20 odstotkih. Pri nas jo prenaša predvsem klop lxodes ricinus. Preiskave v Avstriji so pokazale, da jo imajo klopi v predelih, kjer ni klopnega meningitisa, ki je virusne narave. Klopi pa niso edini prenašalci te bakterije, ki lahko pride v človeško telo tudi po piku drugih žuželk, ki pijejo kri. Po pričevanju nekaterih bolnikov, ki so zboleli za lajmsko boreliozo, naj bi jih pičil brencelj (goveji obad). Pri bolnikih so borelijo našli v pordeli koži, v tekočini obolelih sklepov in v možganski tekočini. Brez specifičnega zdravljenja se kožni eritem lahko širi po zelo velikih kožnih površinah in doseže celo pol metra premera. V nekaterih primerih se lahko pridružijo tudi drugotna žarišča in celotni bolezenski potek lahko traja tudi več mesecev. Z dovolj močnimi odmerki penicilina prične rdečica bledeti in kmalu izgine. Tudi v nezdravljenih primerih rdečica izgine po nekaj mesecih, vendar bacil, ki jo je povzročil, ostane živ v človeškem organizmu in tako lahko nastopijo vnetja sklepov in mišične bolečine z vročino. Nastane lahko tudi pravo vnetje jeter. Če se vnamejo periferni živci, nastopijo zelo hude bolečine, katerim lahko sledi tudi ohromitev in vnetje možganov in možganske opne. To vrsto meningopolievritisa imenujemo po njegovih raziskovalcih tudi Garin-Bujadoux-Bannwarth. Nekaj mesecev po kožnem vnetju se lahko pojavijo tudi komplikacije na srcu s prevodnimi motnjami in z razšritvijo predvsem levega prekata. Ista bakterija borelija pa poleg opisane bolezni povzroča še nekatere druge, in sicer: limfadenosis cutis benigno, ac-rodermatitis cronico atroficans, nekatere oblike lokalizirane sklerodermije in verjetno tudi splav pri nosečnicah. Limfadenosis cutis benigna ni huda bolezen in se tudi sama od sebe pozdravi. Kaže se v neostro omejeni rdeči oteklini okrog pika klopov in drugih žuželk. Acrodermatitis cronica atroficans se pojavlja predvsem na prednji strani spodnjih udov. V prvem štadiju so tu vidne neboleče modrikaste lise različnih premerov. Koža je Mikrofotografija Borrelie burgdorferi seva BITS 1, izoliranega oktobra 1987 v Trstu (Giusto Trevisan, La borreliosi di Lyme). nekoliko nabrekla, a ne boli. Po nekaj mesecih zbledi in postane atrofična, tanka kot cigaretni papir in nagubana. Atrofira tudi podkožje in zato so prizadeti predeli vgreznje-ni, podkožne vene izstopajo in so razširjene, vmes pa videvamo zatrdline. Prizadeta koža je zelo ranljiva, tako da z lahkoto nastanejo čiri, ki se težko zdravijo. Istočasno se lahko pojavijo komplikacije na živčevju in sklepih. Tudi iz teh predelov nog so osamili bacil borelijo. Glavna raziskovanja na tem področju v Evropi potekajo sedaj v smeri identifikacije in diferenciacije evropske borelije, ki je nekoliko drugačna od ameriške. Po mnenju nekaterih bakteriologov naj bi se borelije spreminjale celo v gostitelju; to naj bi bil vzrok za leta trajajoče infekcije. Klopov vbod torej ni nekaj banalnega, kot bi se lahko zdelo na prvi pogled. Katerokoli spremembo opazite na koži, kjer ste gostili klopa, je boljše, da jo pokažete zdravniku, predvsem zaradi možnosti nastanka ene od poznih komplikacij na sklepih, srcu ali živčnem sistemu. Ker so klopi prisotni povsod v naravi, je prav, da se odpravite na izlet primerno obuti in oblečeni. Čez debele nogavice bo klop težko prilezel, prav tako čez dolge hlače. Če vas pot vodi čez drn in strn in zaidete v kakšno grmovje ali visoko travo, bo verjetno umestno, da se obilno namažete s prep.irati ki odvračajo klope in žuželke. Ce kljub vsemu najdete na koži nezaželenega gosta, ne skušajte ga kar tako izpuliti, glava je globoko zarita v kožo in sami jo boste zelo težko zbezali ven. Klop se bo sam odlepil, če ga boste na debelo premazali z oljem ali bencinom ali, še bolje, z vazelinom, da mu zmanjka zraka in tedaj sesalni kaveljčki popustijo sami od sebe. MAJDA KOŠUTA Njihove spoznavne sposobnosti so preiskusili že v številnih eksperimentih Malokdo ve, da so ribe tudi izvrstne učenke Marsikdo ima ribe za topa ali kar neumna bitja, toda dovolj se jim je nekoliko približati in se izkaže, da gre za zgrešeno predstavo. Kdor ima doma akvarij, je verjetno opazil, da kadar se jim približamo in vzamemo v roke posodo s hrano, ribe postanejo nemirne in se zberejo v tistem delu akvarija, kjer ponavadi dobivajo hrano. Zanimivo je, da postanejo nemirne, če napravimo gibe, ki so povezani z njihovim hranjenjem. Drugi gibi ali le hoja pred akvarijem ponavadi ne sprožajo nemira pri njih. Če bi natančneje opazovali spremembe v vedenju rib, bi ugotovili, da se naučijo razlikovati naše gibe v enem tednu. Učenje, ki je povezano s preživetjem v okolju, kot je npr. hranjenje ali beg pred sovražnikom, poteče zelo hitro. Spomniti se moramo, da med ribami ni prenosa znanja in izkušenj od staršev na potomce, zato se morajo ribice same naučiti, kako in kje se prehranjevati. V različnih okoljih poteka tovrstno učenje preko različnih učil. SPOZNAVANJE OKOLJA Ribe, ki zrasejo in živijo v plitvih rekah, v katerih je veliko svetlobe, imajo zelo razvite oči, saj spoznavajo okolje in iščejo hrano z njimi. Te vrste se naučijo razlikovati med muho in listom, ki plavata na vodi, med bilko trave in črvom. Skratka, naučijo se razločevati v okolju le tiste oblike in gibanja, včasih tudi barve, ki so zanje koristne. Ribe z dobro razvitimi očmi so se v laboratorijih izkazale kot dobre učenke. Postrvi, zlate ribice in tropske ribe koralnih grebenov so se naučile pritiskati z usti na rdeč gumb, da so dobile hrano. Skalarka se je v 4 dneh naučila potegniti za belo nitko, da je dobila črva. Če so isti ribi ponudili pozneje črno ali rdečo nitko, se ju skalarka ni dotaknila. Ribe so celo učili preplavati labirinte ali preskakovati ovire, da so dobile hrano. Teh spretnosti so se večkrat naučile v nekaj dnevih in so s svojo hitrostjo učenja presenetile in očarale raziskovalce. Danes lahko beremo o neštetih poskusih, ki so jih opravljali na ribah, da bi spoznali njihovo sposobnost učenja in pomnenja. Ribe so s pogojevanjem učili razlikovati med različnimi barvami, temperaturami, svetlobami in vodnimi tokovi. Zanimivo je, da so se nekatere ribe naučile razlikovati tudi med različnimi zvoki. Nobelov nagrajenec Karl von Frisch je naučil ameriškega somiča, da je na žvižg priplaval po hrano. Somič se je naučil povezovati žvižg s hrano v petih dneh. Ribe, ki živijo v kalnih mlakah ali blatnih vodah, spoznavajo okolje z drugimi čutili. V razmerah, v katerih so oči neuporabne, sta za sprejem informacij iz okolja voh in okus primernejša in sta se zato pri takih ribah zelo razvila. Okušalni brstiči se pri teh ribah nahajajo tudi zunaj ustne votline; posejani so Som ima izredno razvit okus; okušalne brstiče ima tudi v značilnih brkih. po glavi, plavutih in škržnih poklopcih. Pri nekaterih ribah opazimo v bližini ust majhne brke (krap, som, menek), na katerih so našli skoraj izključno same okušalne brstiče. Okušalni brstiči po telesu so pomembni za zaznavanje in lokaliziranje hrane. SPOZNAVANJE SOVRSTNIKOV Dolgo časa si raziskovalci niso znali razložiti pomena voha pri ribah. Raziskave, ki so jih opravili na ameriških somičih, so vsaj delno rešile ta problem. Somiči živijo v skupinah s točno določeno socialno hierarhijo z vodilnimi in podrejenimi osebki. Somiči branijo svoj položaj in svoje ozemlje pred sovrstniki. Večkrat se zato zgodi, da pride do dvoboja, ki se zaključi z zmagovalcem, in premagani somič od tistega trenutka dalje priznava premoč zmagovalca in ga zato ne izziva več. Somiči si sporočajo svoj položaj v hierarhiji preko kemičnih snovi v sluznici, ki prekriva kožo. Spremembe v položaju v hierarhiji se odražajo v spremenjeni sestavi sluznice. Somiči te spremembe zaznajo in glede na te spremenijo svoje obnašanje do teh osebkov. Preko kemičnih snovi v sluznici samci tudi prepoznajo samice in ugotovijo, kakšna je njihova pripralvjenost na dvorjenje in drstenje. Raziskovalci so ugotovili, da zaznavanje kemičnih snovi v sluznici poteka preko voha. Ko so namreč zamašili somičem nosnice, so opazili, da se somiči niso več prepoznavali med sabo, niso več priznavali in spoštovali položaja v hierarhiji in so se začeli napadati. Tudi po izgubljenih dvobojih so premagani somiči vedno znova napadali zmagovalca, kar se ne dogaja v normalnih okoliščinah. PRESENETLJIVO OBČUTJIVA ČUTILA Tudi ribe z dobro razvitim vohom in okusom so uporabili v laboratorijih. S pogojevanjem so ribe naučili razlikovati med seboj različne kemične snovi, salinitete, in različne koncentracije snovi. Na ta način so ugotovili, da so npr. somiči sposobni zaznati snovi, ki so milijonkrat razredčene, in da tudi z lahkoto ugotovijo izvor snovi s primerjavo koncentracij na različnih delih telesa. Na Univerzi v Ljubljani smo tudi izvedli nekaj takih poskusov, v katerih smo somiče naučili, da so zaplavali iz svojih skrivališč, le ko smo v akvarij dodali neko točno določeno kemično snov. Tudi v našem in drugih primerih so se naučena vedenja pojavljala še pol leta po prenehanju učenja. V zvezi z vohom je zelo zanimiva zgodba o ameriških lososih. Lososi se izležejo v rečnih izvirih in se nato preselijo v morje, kjer odrastejo. Ko so ribe pripravljene na drstenje, se vrnejo v isto reko, kjer so se izlegle, se zdrstijo in poginejo. Dolgo časa so se raziskovalci spraševali, kako je možno, da najde losos, ki živi v širnem oceanu, izliv svoje rojstne reke, ki je neprimerljivo majhen v primerjavi z oceanom. Po dolgoletnih raziskavah so ugotovili, da si lososi pri iskanju svoje rojstne reke pomagajo z vohom. Vsaka reka ima namreč svoj značilen vonj, ki je odvisen od različne sestave rastlin, živali in podlage. Lososu se ta vonj vtisne za vse življenje v spomin, ko se izleže iz jajca. Odrasel losos v oceanu plava toliko časa vzdolž obale, dokler ne zavoha vonja svoje reke, ki mu potem sledi. Lososov voh je na vonj svoje reke izredno občutljiv in ga zato zazna na ogromne razdalje. Do tega spoznanja so se raziskovalci dokopali tako, da so lososem zamašili nosnice, ko so se približali obali. Lososi z zamašenimi nosnicami niso bili sposobni najti svoje rojstne reke. Iz teh in podobnih raziskav z lahkoto ugotovimo, kako pomembno vlogo imajo pri ribah čutila, kot so oči, voh in okus. Za normalno življenje rib morajo biti ta čutila zdrava in nepoškodovana. S kemičnimi reagenti ali topili onesnažene vode zelo prizadenejo in poškodujejo ravno ta občutljiva čutila. Ribam preprečujejo normalno življenje snovi, ki spreminjajo vonje rek in njihovo kemično strukturo in ki poškodujejo čutila, tako da ne zaznavajo več okolja, kot bi morala. Ribe se sicer dobro prilagajajo na spremenjene pogoje v okolju, nekatere bolj uspešno, druge manj, in tudi spremenijo svoje življenjske navade, če je to potrebno. Sprašujemo se le, koliko časa bo to prilagajanje še možno. DAMIJANA OTA Ali branje v neprimernih razmerah povzroči kratkovidnost? Stara ljudska modrost, da si lahko pokvarimo vid, če beremo pri slabi svetlobi, je dobila oporo v poročilu, da je pri Eskimih več kratkovidnosti, odkar imajo obvezno šolanje. Vemo, da je pri kratkovidnosti zrklo predolgo, tako da slika predmeta ne nastane na mrežnici, temveč pred njo. To motnjo lahko popravimo z razpršilnimi lečami. Ta opažanja so dobila potrditev in možno razlago s poskusi, ki jih je napravil Josh Wallman s sodelavci iz koledža mestne univerze v New Yorku in izsledke objavil v reviji Science. Pravkar izvaljenim piščancem so prekrili oko ali le polovico očesa s prozornim plastičnim ščitom. Merjenja po dveh in po šestih tednih so pokazala, da so bila zrkla ali deli zrkel, ki so bili prekriti, bistveno daljši od neprekritih zrkel ali njihovih delov. Očesa ali deli očes, s katerimi živali niso mogle ostro videti, so postali kratkovidni. Kako si to lahko razlagamo? Zrkla novorojenih ljudi in piščancev so daljnovidna, to je prekratka. Med normalnim razvojem se zrkla podaljšujejo. Po Wallmanovi domnevi izdelujejo tisti deli mrežnice, v katerih so živčne celice aktivne, snovi, ki zavirajo rast zrkla v dolžino. Nasprotno pa majhna aktivnost živčnih celic spodbuja izločanje snovi, ki pospešujejo rast zrkla v dolžino; zato naj bi se tako zrklo kar podaljševalo, oko pa postajalo krat- vidno. tVallman sodi, da so živčne celice rerifernih delih mrežnice pri bra-i premalo zdražene, podobno kot i piščancev, ki gledajo skozi plas-:o. Morda bi dodali, da je branje adljivo le, če je osvetlitev nepri-;rna. Seveda so tudi pri kratko-Inosti, kot pri mnogih drugih ne-avilnostih in boleznih, poleg zu-njih pomembni tudi notranji de-miki, na primer dednost.