Leto XLIII - št. 95 - CENA 8 di
Kranj, petek, 7. decembra 1990
DISKOTEKA PRIMADONA
PODARJA 15 POTOVANJ NA COSTO BRAVO
VEČ NA 23. STRANI
Ne sovraštvo do dragih,
ampak strah
za lastno preživetje
Poslanci o plebiscitu
Milan Kučan in dr. Dimitrij Rupel na novinarski konferenci po vrnitvi iz španske pokrajine Katalonije.
Uspešna zunanjepolitična poteza Republike Slovenije
Na pragu skupščine evropskih regij
Delegacija Republike Slovenije pod vodstvom predsednika predsedstva Milana Kučana, v njej pa sta bila še podpredsednik vlade Matija Ma-lešič in zunanji minister Dimitrij Rupel, je našla v španski pokrajini Kataloniji novega zagovornika pri vključevanju v Evropo.
Ljubljana, 5. decembra -
To sta na sredini novinarski konferenci po vrnitvi z dvodnevnega obiska v španski pokrajini Kataloniji povedala Milan Kučan in dr. Dimitrij Rupel. Slovenski obisk v Španiji je bil načrtovan in je utrdil petletno tradicionalno dobro sodelovanje med Slovenijo in Katalonijo, ki imata veliko skupnega. Obe sta najbolj razvita dela svojih držav, vendar Katalonija v Španiji ni po razvitosti tako spredaj kot Slovenija v Jugoslaviji in je zato položaj Katalonije lažji. Katalonci dobro poznajo razmere v Sloveniji in Jugoslaviji, zavedajo se resnosti naše krize ter podpirajo težnje po samostojnosti Slovenije. Katalonci, ki so rned najvplivnejšimi v skupščini evropskih regij, ki je
eden od posvetovalnih organov Sveta Evrope, kmalu pa utegne postati eden od domov evropskega parlamenta, so zagotovili, da bodo na današnjem in jutrišnjem sestanku skupščine zagovarjali sprejem Slovenije v skupščino evropskih regij, v kateri je sedaj okrog 160 članic iz držav, ki so članice EGS ali sveta Evrope, Slovenija pa bi bila prva članica iz države, ki ni članica EGS ali Sveta Evrope. Slovenija je sedaj opazovalka, spremenjeni statut pa bi omogočil njeno članstvo. Kot sta povedala Kučan in Rupel, to še ni zadosti za evropsko uveljavitev slovenske državnosti, vendar moramo sedaj trkati na vsa vrata, ki lahko samostojno Slovenijo vodijo v skupni evropski dom velikih in malih
narodov, tudi tistih, ki v preteklosti zaradi najrazličnejših razlogov niso uspeli zgraditi svoje državnosti. Katalonce zanima tudi gospodarsko sodelovanje, vendar jih je zanimalo, kdaj se bo zmanjšal politični rizik za sodelovanje z nami, kar pa žal, kot je dejal Kučan, ne velja samo za Katalonijo, ampak za večino tujih partnerjev. Pod tem bremenom je na primer nov katalonski dogovor o sodelovanju z Iskro, katere dosedanje sodelovanje je vredno 4 milijone dolarjev. Sploh bi se tam po sodbi ministra Rupla lahko marsikaj naučili, tudi glede delovanja parlamenta, pravil medstrankarskega sodelovanja, pristojnosti organov, skratka politične tehnologije. • J. Košnjek, slika G. Šinik
Stečaji niso rešitev
Kranjsko gospodarstvo je na robu zloma, pravzaprav se je že začel, saj bi stečaj štirih, petih podjetij že kmalu po Novem letu na cesto pognal 3.000 do 4.000 zaposlenih. Napovedi, ki jih vse pogosteje slišimo na sejah kranjske vlade, so torej resnično črne, še bolj črna pa je napoved predsednika Mohoriča, ki pravi, da se bo po nekaj mesecih v takšnem položaju znašlo celotno kranjsko gospodarstvo, če represivni ukrepi zvezne vlade ne bodo popustili.
Pri tem je najbolj zanimivo njegovo stališče do stečajev, saj pravi, da stečaji niso rešitev. Kot idealistične označuje poglede, da naj bi pripomogli k ozdravitvi našega gospodarstva, da naj pač propadejo tisti, ki niso zdravi. Nedvomno kranjsko oblast prežema strah pred neobvladljivimi socialnimi problemi, ki so zdaj kot tempirana bomba, njene eksplozije pa ne bo mogel v Kranju preprečiti nihče, če bomo morali še naprej po Markovi-čevo čakati zadnjo ladjo v konvoju.
Stečaji niso rešitev, ker ni nikogar, ki bi propadajoča podjetja kupil, ki bi prišel s kapitalom. Elan je nedvomno tudi v tem pogledu prava učna ura, saj smo bili prav zadnje tedne priče obupnemu poskusu, da bi ga rešili
s pomočjo zasebnika, ki ga je skušal vzeti v najem, ki potemtakem nima denarja, da bi ga kupil. Seveda bi bil Elan dobra kupčija, saj njegova blagovna znamka še veliko pomeni, navsezadnje ima tudi smučko, zanjo pravijo, da so to smuči leta 2000. Kdo bi se šele zanimal za ubogi Tekstilindus, ki obupno potrebuje kapital, za novo tkalnico 80 do 100 milijonov mark, kolikor znaša celotni kranjski občinski proračun. Veseli bodo lahko, če jim bo uspelo prodati prazne prostore bivšega Inteksa in tako vsaj malce podaljšati životar-jenje. Nedvomno bi tudi za druge tekstilne tovarne težko našli kupce, saj imajo skoraj vse zelo zastarelo opremo, ker so "morale" zaostati v razvoju.
Globoka gospodarska kriza, ki jo, kot vse kaže, skuša premier Markovič zdraviti z balkansko inačico železne lady, je rebra pokazala že spomladi, ko se temelji njegovega programa še niso tresli, zdaj je že razgaljena, čeprav še vedno nekako nočemo verjeti, da je res tako. Nemara bo spoznanje prišlo čez noč, bolje rečeno s pravo vrednostjo dinarja. Do tega pa verjetno ni daleč, saj strokovnjaki napovedujejo, da se bo to moralo zgoditi že decembra. # M. Volčjak
Železarna 22. decembra zapira obrate
Jesenice, (\. decembra - Jeseniška železarna je v tako oreiVhodnem položaju kot še nikoli doslej. Kakor nam je Povedal podpredsednik poslovodnega odbora jeseniške Že-jezarne Jane/ Poljšak, do konca leta ne bodo Uresničili pro-J**odttega načrta, saj nimajo naročil. Jeklarna 1 že stoji. Je-*«arna 2 pa bo obratovala do 10, decembra in se ustavila do «5. decembra. 25. pa se spet ustavi in stoji do 5. januarja, udobno bodo obratovali tudi ostali obrati.
V ponedeljek, 10. decembra, bo kar 3,000 delavcev na Prisilnem dopustu /a teden dni, nakar se bodo /a teden dni nekateri vrniti na delo, 22, decembra pa se Železarna ponosno ustavi. \ železarni si prizadevajo, da bi zagotovili osebij* dohodke vendar opozarjajo, da bodo z izplačili velike fe-**ve. • D, Sedej
Višje sodišče potrdilo sklep kranjskega
Stečaj Elana potrjen
Kranj, 5. decembra - Senat višjega sodišča v Ljubljani je zavrnil vse pritožbe upnikov in potrdil sklep kranjskega sodišča o uvedbi stečajnega postopka za Elan. Kdo bo novi stečajni upravitelj, bo znano do petka.
Kranjsko sodišče je odločbo višjega sodišča dobilo danes, stečajni senat, ki ga vodi Dragica Pirihova, je o tem novinarje seznanil na časnikarski konferenci. S sklepom višjega sodišča so že danes seznanili Elan, takoj so ga izobesili na oglasni deski sodišča. Sklep o uvedbi stečajnega postopka je tako postal pravnomočen, morebitna pritožba ne more zadržati stečajnega postopka, spomniti pa velja, da je narok za preizkus terjatev v stečajnem postopku določen za 14. januar, tedaj bo torej šele znano, čigav bo postal Elan.
Vodja kranjske enote Temeljnega sodišča v Kranju Anton Subic pa je povedal, da po odstopu Milana Čučnika iščejo novega stečajnega upravitelja, predvidoma do petka bo znano, koga bodo izbrali. • M. V.
Zahvala donatorjem
Gimnazija
postala biser Kranja
Kranj, 6. decembra - Ob 180-letnici gimnazije v Kranju, ki so jo v takratnih Ilirskih provincah ustanovili Francozi, in ob 90-letnici prve velike mature je Kranj dobil nov biser; znotraj in zunaj prenovljeno gimnazijsko poslopje.
Ob tej priliki se je na po- vsem donatorjem, ki so omo-nedeljkovi svečani akademiji gočili obnovo in v petih letih kolektiv  gimnazije  zahvalil   zanjo prispevali skupaj kar
osem milijonov mark. Zahva-la velja kranjskim podjetjem, občini in še posebej nekdanjim maturantom, ki so se postavili za obnovo, saj sistemskega denarja zanjo, kot je dejal ravnatelj Valentin Pivk, ni bilo niti desetine. Pri obnovi so se izkazali tudi načrtovalci iz Arhitekt biroja in gradbinci, ki so imeli tako posluh za revitalizacijo kot za finančne tegobe investitorjev.
Z pridobitvijo nekaterih novih prostorov (male dvorane na podstrešju) in nekaterimi preureditvami (velika dvorana, avla, knjižnica) gimnazija postaja tudi odprt kulturni prostor za Kranjčane. K duhovni obogatitvi kraja bo lahko izdatneje pomagal tudi vsebinsko prenovljen vračajoči se splošnoizobraže-valni gimnazijski program. • H. J., toro: G. Šinik
Plebiscit 23. decembra
Stranke s$ podpisale spo-razum o skupnem nastopu m plebiscitu.
Ljubijaaa, 6. decembra -Čeprav skupno zasedanje vseh zborov slovenskega parlamenta v času zaključevanja redakcije le traja, je mogoče že napovedati, da bo plebiscit o samostojnosti ta neodvisnosti Republike Slovenije v nedeljo, 23, decembra. Pred poslanci so ta predlog učinkovito zagovarjati predsednik skupščine dr. France Bučar, predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Predstavniki v parlamentu zastopanih strank šo pred tem podpisati sporazum o skupnem nastopa na plebiscitu, skupščini bo predlagan sprejem Deklaracije o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope,, prav tako pa tudi Izjava o dobrih namenih Republike Slovenije. Strankarsko soglasje je doseženo tudi glede tistega člena Zakona o plebiscitu, ki govori o potrebni večini za odločitev. Na predlog vtade in predsedstva naj bi bila odločujoča absolutna večina, to je veČina vseh volilnih upravičencev. • J. Košnjek
co
o cz
CD CD CO
CO CZ
>o
s <
<
l NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Tržiško gospodarstvo ob tričetrtletju
Prijateljstvo ali kaj več
Sedaj, ko radi kličemo iz spomina zaradi najrazličnejših razlogov pozabljene dogodke, smo slovenski javnosti pretekli teden tudi povedali, da mineva 120 let od dogovarjanj o trdnejši povezavi med Slovenijo in Hrvaško. Spomin na ta dogodek ta trenutek ni več samo obujanje zgodovine, ampak ima globlji smisel. Predsednika slovenskega in hrvaškega predsedstva Milan Kučan
in dr. Franjo Tudjman sta izmenjala pismi v korist nadaljnjega sodelovanja med republikama in skupnega nastopanja pri reševanju jugoslovanske krize oziroma mirne in spodobne razveze jugoslovanskih republik. Drevi se bosta Kučan in Tudjman srečala v Celju. Na hrvaški strani je zrasla napoved, da utegneta predsednika ob tej priložnosti podpisati nekakšno Celjsko listino o sodelovanju. Ko smo časnikarji v sredo o možnosti podpisa take listine vprašali Milana Kučana, je odgovoril, da za že tokratni podpis listine ne ve, znana pa mu je ideja o dokumentu o skupnih namerah Slovenije in Hrvaške, takšen dokument pa na Hrvaškem tudi pripravljajo. Sicer pa njegov podpis na listini ni samo stvar njegove osebne presoje, ampak imamo v Sloveniji stvari urejene tako. da je za takšno dejanje potrebno soglasje predsedstva in parlamenta.
Pri tokratnih vezeh med Slovenijo in Hrvaško ne gre samo za prijateljstvo, ampak za precej višjo stopnjo sodelovanja. Dr. Jože Pučnik je pretekli teden v Kranju naglas povedal, da med Ljubljano in Zagrebom redno brnijo telefoni in potujejo telefaksi. Republiški vodstvi se medsebojno sprotno obveščata o potezah in namerah. Mogoče je Hrvate naša nenadna odločitev za plebiscit presenetila, vendar ima sedaj naša odločitev na Hrvaškem popolno podporo, slišijo pa se namigi, da utegne tudi Hrvaška uporabiti plebiscit kot najbolj legalno pot za samostojnost, vendar bo ta republika imela že pred tem novo ustavo. Hrvaška resno razmišlja, da bi Jugoslavija v prihodnosti postala trgovinska unija, s Slovenijo pa bi sklenila konfederalno pogodbo, dokaj trdno, kar pa Sloveniji ni po godu. Mislim, da nas pri tem ne smejo gnati čustva in evforija. da pač v osamosvojitvenih prizadevanjih rabimo zaveznika. Naša državna samostojnost in neodvisnost nam mora biti prva in šele. ko bo storjen in zavarovan ta korak, kaže razmišljati o možnih povezavah. Slovenci z raznimi trdnimi povezavami v zgodovini nismo imeli sreče, vedno smo si na glavo nakopali novega gospodarja, tokrat pa si te napake ne smemo privoščiti. Tega ne gre jemati kot zavračanje sodelovanja, vendar so nujne odprte karte in poteze v korist obeh republik, ne pa na škodo drugih. S tem si namreč zaveznikov in razumnih sogovornikov, ki jih bomo na poti v popolno državnost še potrebovali, ne bomo dobili. Tudi previdnost in taktnost, ki jo Hrvati ubirajo do Mar-koviča in Markovičeve vlade, ni nepomembna. Tako Slovenija in Hrvaška imata v njem somišljenika, kar se tiče depolitizacije armade, kar je bila tema zadnjega pogovora Kučana, Tudjmana in Markoviča. Tej vladi ne kaže sicer dajati vnaprejšnjih pristojnosti in pooblastil, v času poravnavanja naših notranjih računov pa bi bila ta vlada sposobna opravljati skupne posle, za katere bi se dogovorili. Hrvaška bo sprejela nekatera dopolnila k zvezni ustavi, kijih predlaga Markovič, Slovenija pa se o tem še ni izrekla, morala pa se bo v sorazmerno kratkem času.
Sodelovanje s Hrvaško torej nima samo ene strani, vezani na državnost in samostojnost obeh republik. Je tudi pomemben element jugoslovanske razveze, kjer je Hrvaška zaradi številnega prebivalstva srbske narodnosti v težjem položaju, sodelovanje pa ima tudi mednarodne razsežnosti. Ko svet govori o jugoslovanski demokratizaciji, omenja Slovenijo in Hrvaško, ko govori o razpadu, omenja, razen teh dveh republik, le še Srbijo, ti dve republiki pa sta bili prvi, ki sta stopili v evropske integracije, odprta pa so jima tudi vrata v skupščino evropskih regij. Zato je tudi njuna odgovornost doma in na tujem za vse, kar se dogaja in se bo še dogajalo, večja. • J. K.
Dr. Peter Vencelj
ob 180-letnici gimnazije v Kranju
Skrb za dobrega učitelja je skrb za dobro šolo
Kranj, 6. decembra - Slavnostni govornik na ponedeljkovi akademiji ob 180-letnici ustanovitve gimnazije v Kranju je bil slovenski šolski minister dr. Peter Vencelj.
»Kranjska gimnazija je bila vedno dobra gimnazija,« je dejal, »nova podoba šole daje upanje, da se ljudje zavedajo pomena šolanja. Mnogi se nismo mogli sprijazniti z izgubo gimnazije. Čaka nas zahtevno delo, da bomo oblikovali sodoben gimnazijski program, ki bo upošteval potrebe znanosti pa tudi duhovno bogatil mlade. Pred nami je tudi postavitev poklicnih šol, kjer je šel razvoj dalje, in srednjih tehničnih šol.«
Minister dr. Peter Vencelj je tudi poudaril, da je skrb za dobrega učitelja skrb za dobro šolo, dobro gimnazijo. Samo s pridnostjo Slovenci ne bomo mogli v korak z razvitim svetom. Računalništvo, informatika sta na pohodu. Pred učitelji je naloga, da ju dobro obvladajo, da obvladajo stroko. • H. J.
»GLAS
Ob 35-letnici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo
Ustanovitelj in izdajatelj CP Glas, Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana. TOZD TČR Ljubljani
Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
naročnina za IV. trimesečje je 160,00 din
Gorenjski glas urejamo in pišemo Marko Valjavec (direktor), Štefan Zargi (v. d, glavnega urednika) Leopold ina Bogataj i •. d odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport luri/em. poslovne informacije). Danica Dolenc (/.i dom in druJino. /.i nt iti i vosi i. IV/il'I. Danica Zavrl - Zleblr (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (i/obraJevanje. i/ šolskih klopi, kronika. Skofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radov Ijica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija!. Jože Kosnjek (notranja politika spori). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Gorazd Sinik (Fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje). Ivo Sekne, Nada Prevc m Mirjana Draksler ttehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kr.mi MoJe Pijadcja I. Kranj Tekoči račun pri SDK: 51300-603-319«
Telefoni: direktor in glavni urednik 2H-46.V uredništvo 21-860 m 21-835. ekonomika propaganda 23-987. računovodstvo, naročnine 28-463 mali oglasi 27-960.
Neobjavljenih pisem in slik ne v racamo. Časopis je oproščen promeinega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Nove izgube v tržiških tovarnah
Izgubarjem so se pridružila še štiri podjetja
Tržič, decembra - Ob koncu pregledu tretjega trimesečja poslovanja tržiškega gospodarstva se je izkazalo, da je stanje poslabšano; prejšnjim izgubarjem - Triglav, Zlit, BPT, Peko, Tiko, Obrtno podjetje, Komunalno podjetje - so se pridružila še štiri. Izgube so se rešila le Oblačila Novost.
Izvršni svet tržiške skupščine je na svoji zadnji seji 4. decembra nemočno ugotavljal, da gre tržiškemu gospodarstvu vse slabše, podjetjem, ki so ob polletju poslovala z izgubo, so se pridružila še štiri nova, Gozdno gospodarstvo (TOK), SGP Tržič, Mercator - Preskrba in GKZ TZE Križe. Izgube se je rešila le konfekcijska hiša Oblačila Novost. V vseh teh delovnih orgnaizacijah je zaposlenih 6823 delavcev, kar po-
meni 91 odstotkov vseh zaposlenih v tržiškem gospodarstvu. Bati se je le, da so prikazi gospodarjenja v tretjem trimesečju delno tudi prikrojena, celotna slika pa se bo brez dvoma pokazala ob bilancah ob koncu leta, ki pa bo po vsej verjetnosti še slabša.
V primerjavi tržiškega gospodarstva z gorenjskim in slovenskim se je pokazalo, da je bil bruto dobiček z 2.336 din na delavca v tržiškem gospo-
darstvu najnižji v regiji in je zaostajal za 7600 din za regijskim in za več kot 16000 din za republiškim povprečjem. Akumulacija na delavca je silno majhna, le 199 din, in zaostaja za regijskim povprečjem za 962 in za slovenskim kar 3000 din. Izguba v primerjavi z ostalimi sicer ni visoka, 12.173 din, medtem ko je ima Gorenjska v povprečju 31000 in Slovenija 18000 din. Povprečno obračunani čisti osebni dohodki in nadomestila na delavca so bili v Tržiču najnižji v regiji; za gorenjskim gospodarstvom zaostajajo za 828 din oz. za 18,2 odstotka, za slovenskim pa kar za 1265 din oziroma za 25,4 odstotka. So pa tržiška podjetja najmanj obremenjena z davki in ori-spevki in sicer so podjetja v Tr-
Javna tribuna o ustavi in plebiscitu
Plebiscit je prava pot
Jesenice, 6. decembra - Miran Potrč, ki naj bi bil gost javne tribune bila ta ideja vržena v slovenski
o ustavi in plebiscitu, je bil zadržan, zato je javno tribuno vodil Lenart Šetinc. V prepolni dvorani skupščine občine je gost govoril o plebiscitu in o ustavi. Plebiscit je nujen, le ideja o plebiscitu je bila prelahko vržena v slovenski prostor.
Ko je Lenart Šetinc govoril  dejal, da so izrazito nedemo-
o ustavi, je med drugim dejal, da mora biti ustava sprejeta z dvotretjinsko večino, SDP pa se zavzema, da bi javna razprava o osnutku ustave trajala do februarja. Stranka demokratične prenove se ne strinja z mnenji, da bi morali v ustavo zapisati le osnovne človekove in državljanske pravice, temveč bi morali zagotoviti tudi socialne pravice in pravice delavcev do soupravljanja. Podpirajo tudi predlog, da se v preambulo vpiše tudi pomen NOB.
SDP odločno nasprotuje republiškemu avtomatizmu in centralizmu in je za postopno demilitarizacijo Slovenije. Lenart Šetinc je o nekaterih novih zakonih in potezah nove vlade
kratični" takega zakon o javnih shodifi, ki med drugim prepoveduje zborovanja pred skupščino, niti v najbolj svinčenih časih ni bilo. Če bo zakon o obveščanju tak, da opozicija ne bo imela dostopa do medijev, bo zavladalo enoumje, ki bo mnogo hujše kot vse, kar smo o enoumju kadarkoli slišali.
V nadaljevanju je Lenart Šetinc govoril o plebiscitu in odgovarjal na vprašanja o državljanstvu. Dejal je, da je že dalj časa znano, da bo vseljudsko glasovanje potrebno, saj je osamosvojitev eden izmed ciljev slovenskega naroda. SDP ocenjuje, da je plebiscit prava pot, veliko pomislekov pa ima ob tem, na kako lahkoten način je
prostor. Kritičnost do nove oblasti se povečuje, saj bi se morala v tem času izkazati z dosti več rezultati, kot se je. Stranka vladi tudi očita, da se premalo pogovarja s predstavniki v drugih jugoslovanskih republikah. SDP je ob razpravi o plebiscitu postavila nekaj pogojev: plebiscit ne sme zapreti vseh konfederalnih možnosti;
žiču plačala v tem tričetrtletju na 100 din čiste plače le 87,5 din, Gorenjska pa 106,9 in Slovenija 116,1 din.
Tržičane hudo skrbi tudi nov politični položaj v Jugoslaviji, kajti veliko tržiških podjetij ima prodajo svojih izdelkov vezano na južne republike, najbolj seveda Peko, ki ima tam blizu sto svojih prodajaln. Akumulacije za prestrukturiranje tržiškega gospodarstva ni, rešitev pa bi bila edinole v tem-Iz dneva v dan se bolj zavedajo, da bo dokapitalizacija možna le s tujim kapitalom, i" upajo, da se bodo stvari lažje urejale, potem ko bo za nami plebiscit, sprejeta ustava in se bodo odnosi doma kolikor toliko normalizirali. • D. Dolenc
vlada mora konkretno predstaviti vse posledice take odločitve, saj je sedanje gradivo preveč verbalno; pravico do glasovanja imajo vsi, ki so vpisani v volilni imenik; zagotoviti se mora dobro manjšin; jamčiti se mora za premoženje, ki ga imajo Slovenci v drugih republikah; šest mesecev po plebiscitu pa naj bi se vsa vprašanja uredila.
Po sedanjem zakonu dvojno državljanstvo ni možno, kar je logično, saj imamo še vedno federacijo, v kateri bi z dvojnim, državljanstvom pridobili tudi dve volilni pravici. • D. Sedej
Danes v Preddvoru
Okrogla miza o plebiscitu
Preddvor, 5. decembra - Občinski odbor Slovenske demokratske zveze Kranj prireja danes, v petek, ob 18. uri v kulturnem
domu v Preddvoru pogovor o plebiscitu. Člani republiškega vodstva stranke Janez Janša, Spomenka Hribar in Anton To-mažič bodo odgovarjali na vprašanja o plebiscitu (kdo zavira razpis plebiscita, kakšne bodo posledice slovenske neodvisnosti itd.) pa tudi o drugih aktualnih političnih dogodkih. • C Z.
I STRANKARSKE NOVCE
Seja jeseniškega izvršnega sveta
Obrtniki ne morejo plačevati obveznosti
Jesenice, 3. decembra - Gospodarski rezultati so v jeseniški občini vse slabši. Brezposelnost naglo narašča. Med iskalci zaposlitve več kot polovica žensk. Nekateri obrtniki zaprosili za odlog plačila davkov in prispevkov.
Na minuli seji jeseniškega bilo nekoliko več gostov, ven-
izvršnega sveta so člani razpra- dar se je zmanjšala doba biva-
vljali o gospodarskem poslova- nja.
nju v obdobju od januarja do Člani izvršnega sveta so se
septembra, o predlogu odloka ze pred časom pogovarjali s
o začasnem financiranju prora- predstavniki Obrtnega združe-
čunskih potreb v prvem trime- nja in Obrtne zadruge o teža-
sečju in o problematiki plače- Vah, ki jih imajo obrtniki zara-
vanja družbenih obveznosti. di neplačevanja izstavljenih ra-
V primerjavi z enakim lan- čunov pravnim osebam. Tako
skim obdobjem beležijo padec obrtniki niso mogli plačevati
industrijske proizvodnje za 11 družbenih obveznosti. Na se-
odstotkov, slabši so tudi rezul- stanku so se dogovorili, da se
tati na področju zunanje - trgo- nekaterim   obrtnikom dovoli
vinske menjave, izguba pa je odlog plačila akontacije davka
kar za desetkrat večja in znaša jn da se jim izterjava prispev-
586 milijonov dinarjev. Povpre- kov odloži, saj bi s prisilno iz-
čni čisti osebni dohodek je zna- terjavo zavezancem onemogo-
šal 4.450 dinarjev, v družbenih čili normalno proizvodnjo, dejavnostih pa 5.813 dinarjev.
Realno se je povprečni čisti Ko so na Jesenicah analizi-osebni dohodek glede na ena- rali plačevanje obveznosti, so ko lansko obdobje v gospodar- ugotovili, da večina obrtnikov stvu zmanjšal za 39 odstotkov, poravnava obveznosti po prete-v družbenih dejavnostih pa za ku rokov, ki so določeni za pla-30 odstotkov. Zaposlenost se je čilo. Za primer: deset obrtni-zmanjšala za 5 odstotkov, brez- kov dolguje skupno več kot mi-poselnost naglo narašča. Na lijon dinarjev, kar predstavlja Zavodu je prijavljenih 850 18 odstotkov dolga vseh zave-iskalcev zaposlitve, od tega več zancev v občini. Poleg tega mo-kot polovica žensk. Zanimivo rajo plačati še akontacijo dav-je, da se je število obrtnikov kov in prispevke. Uprava za zmanjšalo za sedemnajst, od te- družbene prihodke lahko odloga je 14 avtoprevoznikov. Že ži le plačilo davka, izvršni svet vse od lani pa je vedno več pa le plačilo občinskih prispev-prodajaln na drobno in obrito- kov. Tistim obrtnikom, ki so valnic, povečuje pa se tudi šte- posredovali vloge, bodo torej vilo oseb s postranskim pokli- plačilo družbenih obveznosti cem. Zasebniki imajo manj za- za nekaj časa odložili. • D. poslenih. V turističnih krajih je Sedej
Vejsil Horozović
Gorenjske stranke:
stranka za enakopravnost občanov Jesenice
Pomaga naj jugoslovanski
RtlCCl kriZ Stranka za enakopravnost ob-
čanov na Jesenicah ima 500 članov, vodi jo Vejsil Horozović, ki je tudi poslanec družbenopolitičnega zbora skupšč'" ne občine Jesenice:
»Pred kratkim smo organizirali zelo odmevno in dobro obiskano javno tribuno o osnutku slovenske ustave m plebiscitu,« pravi Vejsil Horozović. »V stranki se zavzema; mo za to, da se v SloveniJ1 najprej sprejme ustava in šele nato plebiscit. Mislimo, da so v taki ustavi, kakršna je predlagana, pravice drugih nar°; dov in narodnosti v SlovenU1 okrnjene. Se največ problemov pa je zaradi državljanstva, saj m1' slimo, da se pod pritiskom ne moremo odločati in na asimilacij0 tudi ne bomo pristali. Hude stiske so v mešanih zakonih, strah Je predvsem tiste mlade, ki so v Sloveniji rojeni. Kako naj se odloc''
V Železarni je od vseh, ki čakajo na delo, kar 80 odstotk°v Neslovencev. Ljudje so v hudih eksistenčnih stiskah in še težje bo, zato bo naša stranka prosila za pomoč jugoslovanski Rdeč' križ. .
Kako bomo glasovali na plebiscitu? Če bo plebiscit pre. slovensko ustavo, bomo Neslovencem priporočili, da se plebisc1' ta ne udeležijo ali: če nam nova vlada ne bo povedala, kaj nas čaka, se plebiscita, kije nesporna pravica slovenskega naroda, n bomo udeležili.« • D. Sedej
Oživele bodo pokljuške partizanske smučine
Slovesnost na Goreljku
Radovljica, decembra - V soboto, 15. decembra, ob 11. uri bo Goreljku na Pokljuki tradicionalna spominska svečanost pn spomeniku tragično preminulega 3. bataljona Prešernove brigade-Tokrat bo slovesnost združena s športnim tekmovanjem; po sp° minski slovesnosti pri spomeniku bo spominski tek borcev P pokljuških partizanskih smučinah. Ženske bodo tekle na 2, m Ški pa na 3 km. Razglasitev rezultatov bo ob 14. uri v vojašnici fl Rudnem polju. Prijave za tekmovanje bodo sprejemali v
Spon
hotelu do 10. ure. • D. D.
Petek, 7. decembra 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN WE8mmm*LAS
Vlada oblikovala osnutek proračuna republike za prihodnje leto
Skrajna meja je 55 milijard
Slovenska vlada je tudi pripravila predlog zakona in ga dala v obravnavo skupščini, ki bo omogočal hitrejše in učinkovitejše poseganje v gospodarstvo, vključno z merili. Kdaj, komu in kakšno pomoč vlada lahko zagotavlja.
| NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR H
Ljubljana, 1. decembra - Republiška vlada je konec novembra večkrat usklajevala republiški proračun in dala njegov uradni osnutek v skupščinsko proceduro zadnji dan novembra. Proračun Republike Slovenije bo v letu 1991 zbral 54 milijard 779 milijonov dinarjev ali okrog 38 odstotkov slovenskega družbenega proizvoda v prihodnjem letu. To je skrajna meja, poudarja finančni minister dr. Marko Kranjec, čeprav pričakovalci denarja iz proračuna uporabljajo vsoto, ki bi pomenila kar 42 odstotkov družbenega proizvo-
da v prihodnjem letu. Republiški proračun bi se sicer lahko zadolžil, vendar ima že za letos dobre 4 milijarde dolga. Treba si bo pomagati z javnim dolgom, kot delajo mnoge druge države. Nekatere zahteve so pretirane, razen tega naj bi se proračun prihodnje leto polnil z novim davčnim sistemom, ki je prav tako že v skupščinski proceduri. Gospodarstvo naj ne bi bilo dodatno obremenje-vano, pač pa državljani. To utegne povzročiti socialne nemire, vendar druge poti ni, še posebej zato ne, ker družbeni proizvod ne bo naraščal, am-
pak kvečjemu padal. Rezerve so v nujni reorganizaciji državne in javne uprave ter z zmanjševanjem števila zaposlenih v družbenih dejavnostih, kar pa spet pomeni dodatni zahtevek za socialno varnost teh ljudi. Dobra polovica proračuna bo porabljena za družbene dejavnosti prav tako kot letos. Nekoliko več utegne dobiti znanost ter socialni skladi za brezposelne, vendar se bodo njihove pravice še zmanjšale. DSicer pa je proračun grajen, kot da bomo še naprej živeli v Jugoslaviji. V primeru osamosvojitve bo denar, ki bi šel za
skupne jugoslovanske potrebe, ostal doma. DTežkim gospodarskim razmeram seje pridružila še katastrofalna vodna ujma s skoraj desetimi milijardami dinarjev škode. Republiška vlada bo zvezni predlagala, naj zbor republik in pokrajin zvezne skupščine sprejme zakon, po katerem naj bi Narodna banka Jugoslavije prek Narodne banke Slovenije odobrila naši republiki iz primarne emisije tri milijarde posojila, ki naj bi ga vrnili v osmih letih z ose-modstotnimi obresti, prvi obrok pa bi vrnili že prihodnje leto. • J. Košnjek
Skupščinski poslanci o davčni reformi
Davka nihče rad ne plačuje
oaroara
-ll-toC Struznikova 1
Ljubljana, 5. decembra - Tako je svojo obrazložitev davčne reformi ki so jo prvega dne zasedanja pretresali poslanci slovenske skupščine, zaokrožil Marko Kranjec, republiški sekretar za finan-Ce» potem ko je stekla razprava o svežnju novih davčnih zakonov.
K paketu petih davčnih zakonov, je bilo slišati vrsto pomislekov, od tega, da se je za korenito spremembo tovrstne zakonodaje težko odločiti, dokler ni izračunov, kaj bo prine-s'a, do modelnega preizkusa, Proračuna, programa financiranja družbenih dejavnosti, kako se bo proračunski denar de-j]l med republiko in občine, kolikšna bo samostojnost slednjih Pri tem... Sicer pa je namen nove davčne zakonodaje poenostavitev sistema in pravičnejša
\**merja. Zlasti davek od dohod
zbrali okoli 61 milijard dinarjev.
Skupščina je prvega dne zasedanja sprejela predloge za iz-
Davčni zakoni: zakon o financiranju javne porabe, ki odpravlja večino prispevkov in porabo združuje v proračunih: zakon o dohodnini, ki obremenjuje tako rekoč vse prebivalce naše republike s stalnim bivališčem od šest mesecev naprej: zakon o davku od dobička pravnih oseb, se pravi podjetij; zakon o davku na izplačane osebne dohodke, se pravi davek na plačilno listo, ki je le prehodnega značaja: in zakon o zagotavljanju sredstev za potrebe socialne varnosti, ki odvaja prispevke za socialo. zdravstveno varstvo, zaposlovanje...
dajo zakonov o financiranju javne porabe, o dohodnini, o davku na izplačane osebne dohodke, o davku od dobička pravnih oseb, o zagotavljanju sredstev za potrebe na področju socialne varnosti. Začeli pa so tudi razpravo o dveh »socialnih« zakonih, in sicer predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih ter o osnutku zakona o zaposlovanju, zavarovanju in drugih pravicah za čas brezposelnosti. Več o teh na strani 5. • D. Ž.
nine bo manj obremenil ti-. *» ki zaslužijo manj od '•2-kratnega republiškega do-J}°dka, bolj pa one, ki zaslužijo denimo petkratni povprečni dohodek, in sicer za 15 odsto-
tkov. Od dohodnine, ki bo sicer obremenila 1.300.000 davčnih zavezancev, se prav skoraj vsakogar, bodo zbrali okoli 15,5 milijarde dinarjev, to pa bo tudi osrednji davek, ki ga bomo že v prihodnjem letu plačevali vsi, ki imamo stalno bivališče v Sloveniji vsaj šest mesecev. Skupno naj bi z davki
Socialdemokrati -za plebiscit - čimprej
Na sestanku predsedstva občinske organizacije SDSS Jesenice, smo izrazili željo, da se plebiscit izvede čimprej, najbolje še pred koncem letošnjega leta. Vsako oklevanje ne poceni samo zgubljanje najboljše priložnosti, temveč tudi odlašanje stoletnih želja po lastni državnosti, ki je pogoj za preživetje slovenskega naroda.
Samostojna Slovenija bo imela tako kot za Slovence enak pozitivni pomen tudi za vse druge narodnosti, saj bodo nam vsem po ustavi zagotovljene enake pravice.
Ko bomo na plebiscitu glasovali za samostojno Slovenijo, ob slavnostnem dogodku ne bomo ocenjevali pozitivnih in negativnih posledic. Negativne bomo kasneje odpravljali sProti, ker natančnih odgovorov na vrsto vprašanj ni mogoče dati, vprašanj ne bomo postavljali. Dvomi o prihodnosti nas ne težijo. Taki ki brez vprašanj ne morejo, naj se vprašajo, kaj se bo zgodilo z nami, če ostanemo pri tem, kar imamo sedaj.
Odgovor je bolj jasen. V bedi smo in vanjo drsimo vedno globlje. Po dogajanju na jugovzhodu države z gotovostjo sklepamo, da bi pristali na dnu. Pri tem bi bilo Slovencem najtežje pri duši, ker bi nas v srcu »glodal« Cankarjev opo-niin o narodu hlapcev.
Vzemimo si vajo Prešerna za vzgled. Pozabimo na dvo-nie- Po svoji volji in postavi se odločimo za samostojnost, za sebe in za svoje hvaležne otroke. Uživajmo ob misli, da je naša nadaljnja usoda odvisna samo od naših odločitev.
Evropi pa bo dana možnost, da naše, v samoodločbi po demokratični poti izražene želje sprejme kot dejstvo.
Predsedstvo občinske organizacije SDSS Jesenice
Naložbe v družbenih dejavnostih
Prednost žirovskemu zdravstvenemu domu
Škofja Loka, 5. decembra - Občinski izvršni svet je včeraj sprejel stališče, naj ima v naslednjih letih pri naložbah v družbenih dejavnostih prednost zdravstvo. Delo zdravstva sicer po novem financira republiški proračun, medtem ko naložbe praviloma ostajajo v občinski domeni. Izvršni svet je podprl tudi vrstni red; prednost ima nov zdravstveni dom v Žireh, za njim prizidek k škofjeloškemu domu in obnova doma v Železnikih.
Gradnja zdravstvenega doma v Žireh zaradi pomanjkanja denarja že celo desetletje izpada iz občinskih planov. Inšpektorji in zdravstveni strokovnjaki gorenjske splošne medicine so že pred leti ocenili prostore v stavbi žirovske zadruge za neprimerne in nefunkcionalne. Prostori so hladni in premajhni, v njih ni mogoče izvajati zdravstvenega varstva, kot ga nerekuje medicinska doktrina.
V žirovskem zdravstvenem domu se zdravi okrog 4600 prebivalcev Žirov, število domačih bolnikov pa za približno dvajset odstotkov povečujejo še okoličani, ki zaradi različnih vzrokov obiskujejo zdravnike v Žireh. Izračuni kažejo, da bo leta 2020 na zdravstveni dom Žiri gravitiralo okrog 7400 domačinov in okoličanov.
Največji problem zdravstvenega doma v Škofji Loki je funkcionalno in strokovno nerešljiva sedanja ambulanta za nujno medicinsko pomoč (predviden je prizidek), medtem ko so v stavbi doma v Železnikih dotrajani streha, okna in centralno ogrevanje. • H. Jelovčan
Davčne olajšave za poplavljence
^kofja Loka, 5. decembra - Občinski izvršni svet je včeraj sklenil, il se kmetom, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku in ki s. J*' bila zaradi poplav zapisniško ugotovljena škoda na kmetij-j*"11 zemljišču, odpiše četrta akontacija davka, v primerih, ko gre cij    *° škodo, pa tudi neporavnane obveznosti iz preteklih akonta-
cjo Izvršni svet se je odločil tudi za odpis davka od stavb in na-niestila za uporabo stavbnega zemljišča ljudem, ki jih je priza-obn poP'ava> m s'cer v sorazmerju s škodo. Podobno velja za •t* I * ^' so obdavčeni po dejanskem dohodku in za pavšali-horit da zanje avtomatizem ne velja. Na upravo za družbene pri-do i   moraJo nasloviti prošnjo za odpis Četrte akontacije davka,
lega pa bodo upravičeni le tisti, ki so utrpeli veliko škodo. Za   ^Prava bo, razen za obrtnike, na osnovi zapisnikov komisij Zav°Cen° šk°de posredovala skupnosti pokojninsko-invalidskega Sn ar°vanja in zdravstveni skupnosti tudi predlog za odpis pri-
PFAFF
»DARILO ZA MENE?!«
POSEBNA IZVEDBA ŠIVALNEGA STROJA »DUALMATIC« Z DVOJNIM POMIKOM BLAGA IN KOVČKOM SEDAJ PO IZREDNI CENI
NETO SAMO ATS 8.317,-   (OMEJENA KOLIČINA) PRIVARČUJETE ATS 2.000.-
sPevk
ov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. • H. J.
i
BELJAK * CENTER VVIDMANNGASSE 41 Tel   9943 - 4242 - 26039
CAKA VAS DARILCE!
Rožljanje z orožjem
Skoraj sočasno sta vojski na dveh popolnoma različnih koncih sveta povzdignili glas in opozorili, da kar tako enostavno še ne mislita izginiti s političnega prizorišča, na katerem sta dolgo časa imeli ogromna pooblastila in z njimi seveda tudi skrbeli za varovanje tedanjega obstoječega sistema.
Govor je seveda o vojaškem uporu v Argentini in o grožnji jugoslovanskega zveznega obr-imbnega ministra Veljka Kadijevi-ča. da bo vojska pač posredovala s silo. če bo začutila, da je to potrebno.
V Argentini je znana skupina »carapintadas« (tako se imenuje zato, ker si njeni pripadniki ob vsakem uporu takoj s sajami premažejo obraz) z uporom pritisnili na predsednika Menema in razburkala tamkajšnje prebivalstvo, ki je bilo prepričano, da so trije podobni upori proti bivšemu predsedniku Alfonsinu že preteklost. Zdaj so se znova zavedeli, da morajo z vojsko tudi pod Me-nemovo vlado še naprej resno računati.
V Jugoslaviji pa je general Kadijevič preko Miroslava La-zanskega (Tanjugovega vojaškega komentatorja, sicer pa znanega novinarskega zagovornika vojske) zagrozil mladim demokracijam v Sloveniji in na Hrvaškem, pa tudi tisti, ki se v težkem porodu rojeva v Srbiji in za katero sploh še ni jasno, ali bo preživela.
Kadijevič je nastopil v starem generalskem slogu. Tako značilnim za leta socialističnega režima Jugoslavije, ki pa danes praktično ne obstaja več. Vojska je pač institucija, pri kateri z glavo misli samo njen vrh, ves stroj pod njim pa te zamisli potem samo še slepo izvršuje, zato tudi za dojemanje današnje jugoslovanske realnosti potrebuje precej več časa od drugih. Jugoslovanski generali še vedno živijo v svetu socializma, svetlega Titovega lika, bratstva in enotnosti, sami pa se čutijo za edini poklicane, ki naj bi obvarovali ta idilični (a utopični) red, ki ga v realnosti že dolgo ni več.
Generali ne morejo dojeti, da s svojo akcijo niti slučajno ne bi ohranili enotne Jugoslavije, pač pa bi kolo jugoslovanske zgodovine v primerjavi s svetovno zavrteli nekaj desetletij nazaj. V svetu (predvsem pa v Latinski Ameriki, kije vedno slovela po tem) je obdobje državnih udarov že davno minilo in je torej akcije upornih vojakov mogoče uvrščati med delovanje tako imenovanih »skupin pritiska«, ki se pač na tak način pogajajo z oblastnimi strukturami. Pri nas pa bi vojaško posredovanje s silo pomenilo šele začetek nekega mračnega zgodovinskega obdobja generalskih diktatur, ki s seboj ne prinaša prav nič prijetnega. V svetovni zgodovini se je pokazalo, da so vojske s svojim posredovanjem vedno prinesle teror, diktaturo, enosmerno nasilje in še marsikaj hudega. Danes povratek v te čase ni več tudi v interesu svetovnih velesil.
Zatorej se Kadijevič s svojo vojsko lahko kaj hitro znajde v praznem prostoru, saj je praktično neverjetno, da bi ga v današnjem svetu pri tako norih potezah sploh kdo podprl. Jugoslavija je že v sedanjem »miru« tako hudo krizno žarišče, da si svetovna politika ne more dovoliti še globlje krize. Res pa je, da mora računati tudi z jugoslovansko balkansko miselnostjo, ki pa je žal nepredvidljiva. Samo na te karte lahko igrajo nestrpni generali, vendar je to zelo kratkoročna igra, ki dolgoročno niti slučajno ne more prinesti uspeha.
Kadijevičeve poteze je zato mogoče gledati predvsem s tistega zornega kota, v katerem se nam kaže kot poveljnik neke neži-vljenjske in toge institucije. Kaže se nam kot človek politik (in vojaški vrh je od nekdaj posegal na politično področje), ki skuša zaustaviti nekaj, kar se dogaja pred njegovimi očmi, vendar mu ni natančno jasno, kaj to sploh je. Ve samo, da je povsem drugačno od tistega, kar je vojska opazovala in branila do sedaj, zato bi bilo po njegovi logiki tu pač dobro uporabiti kar silo.
Marko Jenšterle
V ponedeljek v Cankarjevem domu
Pogovor o človekovih pravicah
Ljubljana, 4. decembra - Ob dnevu človekovih pravic bo v ponedeljek ob 17. uri v Štihovi (okrogli) dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani okrogla miza z naslovom Aktualni trenutek človekovih pravic. Pogovor pripravljajo Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Društvo za Združene narode za Republiko Slovenijo, skupina Amnestv Internacional, Jugoslovanski komite mednarodne helsinške federacije - skupina za Slovenijo, Komisija za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije in Odbor za varstvo človekovih pravic na Kosovu - Ljubljana. • C. Z.
Namesto v dveh predprazničnih ponedeljkih
Občinske in sodniške hiše v soboto odprte
Kranj, 6. decembra - Uradi občinskih in sodniških hiš bodo za ljudi normalno odprti v soboto, 8. in 15. decembra. Državni uslužbenci bodo delali v teh dveh sobotah namesto v dveh predprazničnih ponedeljkih; vrata teh hiš bodo namreč zaprta v ponedeljek, 24. decembra, pred Božičem, in 31. decembra, na Silvestrovo. • H. J.
Akademik prof. Bogo Grafenauer v Škofji Loki
V klubskih prostorih škofjeloškega hotela Transturist se nam v sredo, 12. decembra, ob 18. uri ponovno obeta zanimivo srečanje. Pripravlja ga Slovenska demokratična zveza Škofja Loka ob svoji nedavni pobudi za spremembo občinskega praznika. Povabilu na razgovor pod naslovom »Škofja Loka in 30. junij 973.« se je prijazno odzval akademik prof. dr. Bogo Grafenauer, ki bo krajanom mesta in njegove okolice ter prebivalcem obeh dolin osvetlil dogajanja v obdobju pred znamenito darilno listino in po njej, s katero je loško gospostvo dobilo v upravljanje velik del zemljiške posesti na območju današnje občine.
Pogovor z uglednim strokovnjakom, zgodovinarjem in univerzitetnim profesorjem bo povezoval Aleksander Colnik.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Telefonski kabel proti Hotavljam - Čeprav vreme ni najbolj naklonjeno izvajalcem za dokončanje telefonske akcije v krajevni skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini, kaže, da bodo z glavnimi deli vendarle "ušli" snegu. Jarek za položitev kabla od Gorenje vasi do Hotavelj je praktično že izkopan (na sliki) in po programu naj bi še ta teden PAP začel polagati tudi kabel. V krajevni skupnosti so nam povedali, da so izgledi, da bi bila akcija končana še do konca leta. To je hkrati tudi velika želja vodstva krajevne skupnosti, prav gotovo pa telefone težko pričakujejo tudi naročniki na območju Hotavelj. - A. Ž.
Tehtanje
V precejšnji večini krajevnih skupnosti na Gorenjskem je prav v teh dneh največ govora o pripravi in sprejemu srednjeročnih programov do leta 1995. Ob iztekanju sedanjega takšnega obdobja, ko so bila po večini v programih krajevnih skupnosti na prvem mestu različna komunalna dela, marsikje še vedno ocenjujejo, da jih prav na komunalnem področju čaka tudi v prihodnje največ dela.
Vendar pa v tem trenutku ne bi smelo biti odveč tudi takšnole razmišljanje. Ob resnih opozorilih in napovedih, da bo denarja za uresničevanje različnih komunalnih akcij v krajevnih skupnostih malo, veliko premalo, ne bi smeli pozabljati, da bodo v marsikateri krajevni skupnosti slej ko prej ugotovili, da so pri njih, poleg komunalnih, vedno bolj pomembni tudi drugačni problemi. Gre namreč za to, če krajani ne bodo mogli več toliko prispevati k uresničevanju posameznih akcij, bo to pomenilo odraz stanja, ki bi mu lahko rekli "zategovanje pasu". Prav to, razmišljanje o pomoči v krajevnih skupnostih ob takšnih primerih, velja pretehtano tudi uvrstiti v prihodnje programe. • A. Žalar
Obiskani Miklavževi nakupi
Kranj - Letošnji prodajni sejem Miklavževi nakupi, ki ga je tudi letos skupaj s trgovci I. decembra v Savskem logu organiziral Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem, je prijetno presenetil tako organizatorje kot prodajalce. Načrtovani prostor za razstavljalce na tri tisoč kvadratnih metrih se je zaradi zanimanja slednjih povečal za tisoč kvadratnih metrov. Še bolj pa je presenetil obisk. Vsak dan so namreč na sejemskem prostoru zabeležili po nekaj tisoč obiskovalcev. Prireditelji ocenjujejo, da je eden od razlogov za tolikšno zanimanje tudi brezplačen vstop. Miklavževi prodajni dnevi so se na sejmu končali v sredo. • (až)
Spet Prometno ogledalo
Kranj - V okviru obrambnega in samozaščitnega usposabljanja prebivalstva bo po prvem delu v začetku letošnjega leta Sekretariat za ljudsko- obrambo občine Kranj ta mesec skupaj z Delavsko univerzo Kranj nadaljeval s predavanji. Tudi zdaj bodo na programu predavanja (vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah) z videoposnetkom Prometno ogledalo. Od 10. do 12. decembra ob 18.30 bodo predavanja v Osnovni šoli Simona Jenka, Komenskega 2 za krajane krajevne skupnosti Kranj Center. 12. in 20. decembra ob 18. uri bosta v Iskrini menzi (pri Savskem mostu) predavanji za krajane krajevne skupnosti Gorenja Sava. Za krajane krajevne skupnosti Čirče bosta predavanji 13. in 17. decembra ob 18. uri v Srednji mlekarski in kmetijski šoli. 17. in 20. decembra bosta predavanji ob 18. uri v Domu krajevne skupnosti Struževo za krajane krajevne skupnosti Struževo. Predavanja v krajevni skupnosti Orehek - Drulovka pa bodo od 18. do 20. decembra ob 18. uri v osnovni šoli na Orehku. Predavanja z videoposnetkom trajajo eno uro. • (až)
Božično voščilo na Primskovem
Primskovo - V krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občini je tako rekoč že vse nared za prireditev oziroma koncert z naslovom Božično voščilo, ki bo v dvorani zadružnega doma na Primskovem v soboto, 15. decembra. Prireditelj koncerta bo tokrat organizacija Rdečega križa Primskovo. Predsednik krajevne organizacije RK Primskovo Jože Eljon pravi, da takšne prireditve na Primskovem še ni bilo. Na koncertu, ki bo trajal približno poltretjo uro, bodo nastopili Ansambel Marela, Franc Pestotnik - Podokničar, Sašo Hribar - Radio Ga-Ga, Miha Dovžan, Meta Malus, Silvo Teršek, Tomaž Novak, Ivica Oštir in Cerkveni pevski zbor Primskovo. Vstopnice po 100 dinarjev (za katere je, mimogrede, veliko zanimanje) so že v prodaji v trgovini Primskovo v zadružnem domu in v pisarni krajevne skupnosti. Sicer pa bodo tudi to prireditev podprli sponzorji iz krajevne skupnosti in sicer Pavel in Cilka Zibert, Ivica in Tone Arvaj, Trgovini Kašča in Rž, Optika Prime, Kisarna Strniša in Petrol ter Cestno podjetje Kranj. Koncert Božično voščilo se bo začel v dvorani zadružnega doma, ki sprejme okrog 500 obiskovalcev, ob 19.30. Na prostoru pred zadružnim domom bodo v soboto, 15. decembra, tudi stojnice, kjer bodo obiskovalci lahko dobili kasete nastopajočih, spominke, igrače... Organizacija RK Primskovo bo izkupiček od celotne prireditve namenila za humanitarne namene. • (až)
Praznik v krajevni skupnosti Šenčur
Neuresničene obljube obveza in zahteva
Vodstvo krajevne skupnosti bo poslej dosledno spremljalo dogajanje in brez sodelovanja krajevne skupnosti ne bodo več dovoljevali različnih posegov na njihovem območju.
Šenčur, 6. decembra - Preveč neuresničenih obljub, načrtov... se je nabralo v zadnjem in nekaj minulih srednjeročnih obdobjih v krajevni skupnosti, da bi jih lahko v tem trenutku, čeprav se začenja praznovanje krajevnega praznika, in ko razmišljajo o srednjeročnem razvojnem programu krajevne skupnosti, lahko pozabili in zanemarili. Tako ocenjuje novi predsednik 15-članskega sveta krajevne skupnosti Franc Kern.
Prireditve ob letošnjem prazniku se bodo tako kot vsako leto v začetku decembra (v spomin na ustanovitev Kokrške čete) začele tokrat že to nedeljo. Osrednja pa bo prihodnji petek, 14. decembra, ko bo ob 18.30 v Šenčurju akademija s podelitvijo priznanj. Tokrat bo, za razliko v minulih letih, malo drugače, saj bodo na njej nastopili ansambel Štirje kovači, humorist Marjan Robiek-Matevž, Šenčurski pevski zbor in plesalci. Sponzorji prireditve pa bodo Živila, LB Gorenjska banka in Letališče Brnik.
"Moj pogoj ob začetnih težavah za izvolitev predsednika, ker ni nihče pristal na prevzem te dolžnosti, je bil, da bodo vsi člani sveta
resnično delali. In potem smo se sredi septembra tudi lotili dela. Najprej smo ocenili minulo oziroma minula srednjeročna obdobja
Socialna varnost
in komunalna dejavnost
Kranj - Prihodnji teden v torek, 11. decembra, bo v eni največjih krajevnih skupnosti v kranjski občini, v krajevni skupnosti Vodovodni stolp razširjena seja skupščine, za katero sklicatelji pravijo, da jo bodo, če bo udeležba dovolj velika, preimenovali kar v zbor krajanov. Obravnavali pa bodo tokrat srednjeročni plan za naslednja štiri leta, s kratko oceno dela zadnjih štirih let. V predlogu za razpravo so med pomembnejše naloge za prihodnja leta uvrstili zagotavljanje varnosti krajanom, ki so socialno oziroma materialno ogroženi, takoj za kulturno in športno aktivnostjo pa so opredelili razvoj komunalnih dejavnosti, trgovine, obrti, plinifikacijo, telefonijo, gradnjo kabelske televizije in še nekatere druge. V programu iz minulega srednjeročnega obdobja pa ostajata, saj bosta prav gotovo sprejeti kot programski nalogi, tudi rekonstrukcija Partizanske ceste od Jelovice do priključka na Rupo in razširitev prodajalne Oskrba za 100 kvadratnih metrov. Čeprav gre za predlog srednjeročnega programa, pa je med naštetimi nalogami, če bodo sprejete, kar nekaj takšnih, ki jih nameravajo uvrstiti med prednostne za prihodnje leto. Razširjena seja skupščine oziroma zbor krajanov bo ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Vodovodni stolp. • (až)
Volitve v KS Železniki
Železniki - V krajevni skupnosti Železniki, kjer so že dvakrat podaljšali razpisni rok za možne kandidate na volitvah predsednika in članov sveta krajevne skupnosti, so se zdaj po pogovoru s predstavniki strank odločili, da bodo volitve na zborih krajanov na področju posameznih vaških odborov 15. in 16. decembra. Zadnji rok za možne kandidate za predsednika in deset članov sveta pa je 9. december. Na zborih krajanov bodo volili predsednika sveta KS in predsednike vaških odborov, ki bodo na ta način hkrati izvoljeni tudi za člane sveta. Predsednike odborov, ki bodo prav tako člani sveta, za komunalo, upravljanje objektov krajevne skupnosti, za statut in priznanja ter za socialno in zdravstveno varstvo pa bo po volitvah imenoval novi predsednik sveta krajevne skupnosti. • A. Ž.
Obnova Likozarjeve ceste
Kranj, 28. novembra - Osnutek lokacijskega načrta rekonstrukcije Likozarjeve ulice v Kranju bo mesec dni razgrnjen v krajevni skupnosti Primskovo, saj je izvršni svet osnutek sprejel.
Zaradi lastninskih problemov je neobnovljene ostalo približno 200 metrov Likozarjeve ceste na Primskovem do križišča pri Jaku. Predvideno je dvopasovno vozišče v širini šestih metrov, na obeh straneh pa 1,6 metra široka pločnika. S Ceste Staneta Žagarja bo urejen nov dovoz, potekal bo med banko in servisom. Porušiti bodo morali montažno garažo, v lokacijskem načrtu so prikazani tudi posegi v infrastrukturne objekte. Na celotnem odseku nameravajo zasaditi živo mejo. Ocenjujejo, da bo gradnja stala nekaj manj kot 3,5 milijona dinarjev. • M. V.
Programska seja
Gorice - V nedeljo bo v Lovskem domu na Pangerščici v kranjski občini programska seja krajevne organizacije ZZB NOV Gorice. Na vabilo so sklicatelji zapisali, da bodo obravnavali in skušali dobiti konkretne odgovore na vprašanja o spravi, državljanski vojni 1941-1945, kdo so padli za domovino, o ustavi Slovenije, referendumu - plebiscitu... • (až)
Pojasnilo
Kranj - Na članek Gasilski častniki, ki je bil objavljen 20. novembra v Gorenjskem glasu, seje oglasil Milan Benedik. Piše, daje izpit za gasilskega častnika opravil že 1975. leta. Letos pa so Oskar Kranjc, Marko Ferjan in Milan Benedik opravili izpit za višje gasilske častnike. Milan Benedik še dodaja, da ni ogorčen, vendar je bilo treba preveč truda, da bi jim (ip) na tako lahek način vzel čine. • (až)
in pri tem so nam bile neizpolnjene obljube tudi iztočnica za program," ugotavlja predsednik sveta Franc Kern.
Na komunalnem področju so to predvsem še vedno makadamske ceste Šenčur - Visoko, Šenčur - Velesovo in Šenčur - Britof. Predvsem prvi dve povezavi naj bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju dobili asfalt. Tudi gradnja vrtca se že osem let vleče skozi programe in od takrat se je število prebivalcev povečalo za najmanj 1000. Podobno je s telovadnico, zdravstveno postajo... Precejšnje nezadovoljstvo je že nekaj časa tudi v zvezi z gradnjo novega naselja. Stavbno zemljiška skupnost pred gradnjo ni poskrbela za infrastrukturo in danes imajo novi prebivalci številne probleme. Še starejša pa je obljuba in obveza Letališča. Že 1978. leta je bilo obljubljeno, da bodo na robu Šenčurja čez dve leti uredili protihrupno zaveso; do danes je še ni.
"Kar zadeva slednje smo se že pogovarjali s sedanjim vodstvom podjetja. Dogovor je, da se prihodnje leto pripravijo načrti, uresničijo pa leta 1992. Kar zadeva novo naselje, pa bomo pri odgovornih (zadruga, izvršni svet, stavbno-zemljiška skupnost...) zahtevali, da krajevna skupnost
V nedeljo ob 9. uri, ko ho po ulicah Šenčurja in Srednje vasi propagandna vožnja AMD, se bo v krajevni skupnosti tudi začelo letošnje praznovanje krajevnega praznika. Popoldne ob 16. uri bo potem v kulturnem domu tudi Moped show. V ponedeljek ob 18. uri bo v Domu gasilcev v Srednji vasi slavnostna seja sveta KS, v naslednjih dneh pa bodo vsak dan na programu različne športne prireditve.
končno dobi urejeno naselje. Poleg naštetih problemov in obljub iz preteklosti pa smo si v svetu KS, če tako rečem, med čednimi nalogami zastavili načrtno in celovito ureditev (meteorne vode. razsvetljava, asfalt) Beleharjeve ulice in javno razsvetljavo ter ka-bliranje elektrike na Velesovsk) cesti, VVeingerlovi ulici. Stružni-kovi poti, Mlakarjevi ulici. Partizanski in Kranjski cesti ter v Srednji vasi. Želimo pa tudi, da ponovno zaživi v krajevni skupnosti kulturna dejavnost, ki je v zadnjem obdobju skoraj zamrla-S tem v zvezi pa bo treba zagotoviti tudi nekaj denarja za ureditev kulturnega doma...
Čeprav se v novoizvoljenem vodstvu KS zavedajo, da bo pn uresničevanju programa, srednjeročnega bodo sprejemali na zboru krajanov januarja, primanjkovalo denarja, pa računajo na denar iz natečaja za krajevne skupnosti ter na sodelovanje krajanov z delom in prispevki. Na takšen način so namreč v zadnjem času zgradili in uspešno končali zahte-vno telefonsko akcijo. • A. Za-lar
"Pri Avguštinu" poskrbeli za sladokusce in vegetarijance
Radovljica - V zadnjem času se tudi v Radovljici vse več domačinov, pa tudi ljudi iz drugih krajev, loteva zasebnega gostinstva. Tako je v Radovljici že ducat novih in obnovljenih lokalov, več ali manj prijaznih gostišč, kar je vsekakor pozitiVI10' saj konkurenca narekuje tudi kvaliteto.
Še do nedavnega ničkaj vabljivo gostilno "Pri Avguštinu v starem delu Radovljice je poleti nova lastnica Blanka Lužnik spremenila v čisto, predvsem pa v gostišče z bogato ponudbo specifičnih jedi. Prikupna krčmarica Blanka, ki se enako spretno kot okoli miz, vrti v kuhinji, pri štedilniku, skupaj s svojo materjo, ki je v kulinaričnem svetišču "glavna", je pred 11 let« prišla s češke, a ne kot gostinka, temveč kot prevajalka s fakultetno izobrazbo. Najbrž ste že uganili, v Radovljici lahko prvič izbirate med Češkimi specialitetami, seveda z obveznim1 "knedlčki" in omakami znanimi iz praških in brnskih restavracij. Blanka pozna okus gorenjskih sladokuscev, zato ne zanemarja tradicionalnega jedilnika, vendar želi privabiti tudi tiste, ki imajo radi češke sladice. V svoji'ponudbi ima tudi presenečenja za dietike in vegetarijance, ljubitelji piva pa lahko naročijo tako svetlo kot temno pivo.
Pa brez strahu, če ne znate češko. Blanka zelo tekoče, brez naglasa, značilnega za njene rojake, govori slovensko. • J. Rolc
H Carmen po modne dodatke
Kranj, decembra - Tako majhna in neznatna je hišica pri .'v i ajdi cevem mlinu, tik nad zelenim rokavom Save, da si jo včasih mimogre" de spregledal. Toda ne morete je spregledati danes, ko živahni pisi na hiši in ob cesti opozarjajo, da je tu galanterija z vsem, kar sodi vanjo in še več.
Januarja letos je Slavica Kurson v tej pravljično majhni spomeniško zaščiteni, nekdaj Majdičevi hišici, odprla prijazno prodajalno z gumbi, z vsem potrebnim za šivanje in pletenje, z veliko izbiro najbolj modnih dodatkov, ogrlic, uhanov, zaponk, bleščic, s pisanimi trakovi, elastikami, zadrgami, nogavicami, volno (še po januarskih cenah), drobnimi darilci, sežanskimi puloverji in pletenimi bluzami in še toliko drugega. Preveč je, da bi lahko našteli vse. Najbolj so nas navdušile "zlate verižice na me-
tre". Preprosto si izberete vzorec in dolžino, Slavica pa varn verižico kar po meri "odreže • Najbolj modne boste lahko *c za 50 din! 9 In kako priti do trgovinice-Z avtom mimo Majdičeveg3 mlina   ali   po Lena
rdičevem
klancu, peš pa se z Jelenoveg3 klanca preprosto spustite stopničkah, stopite mimo sod* alnega zavarovanja in že ste Prl Carmen. Hitro se boste lahko prepričali, da center mesta le n' vse, da je ob nakupih dane-treba pogledati tudi na obroO' je. Včasih se splača! • D. O'
Petek, 7. decembra 1990
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. stran mmmm®mGUKS
Skupščina o zakonih na področju delovnega prava in zaposlovanja
Na trgu delovne sile bo gneča
Dosedanja delovnopravna zakonodaja ni omogočala, da bi prikrito podzaposleni delavci hitreje prehajali med brezposelne, predlagane spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki močno zmanjšuje pravice delavcev v prid delodajelcev, pa bodo to pospešile.
Ljubljana, 6. decembra - Zbori republiške skupščine so imeli na dnevnem redu tudi predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih ter predlog zakona o zaposlovanju, zavarovanju in drugih pravicah za čas brezposelnosti.
Spremembe prvega zakona zadevajb zlasti presežne delavce, ki jim zdaj veljavna zakonodaja dolgo zadržuje delovno razmerje, po novem pa se v primeru, da v podjetjih postanejo trajno odveč, lahko hitreje (že Po šestih mesecih) poseže v njihovo delovno razmerje. Predvideni so tudi postopki ravnanja in obveznosti organizacij in delodajalcev v primeru individualnih ali kolektivnih odpustov. Kadar gre za ugotavljanje presežkov, naj bi v firmah sprejeli programe reševanja presežnih delavcev, pa naj gre pri tem za Preprečitev odpustov ali za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Tu predlagatelj tudi opozar-Ja na težave, ker v zakonodaji še ni razrešen sistem delavskega soupravljanja in tudi ne sindikalna reprezentativnost, ki bi lahko imela v teh primerih pomembno vlogo. Še na eno novost v zvezi z zadrževanjem zaposlitve delavcev kaže opozoriti: predvidene so namreč tudi
Obseg zaposlovanja se zmanjšuje že tretje leto zapored. Leta 1987 je bilo v Sloveniji prijavljenih le 17.826 iskalcev zaposlitve, konec lanskega leta je delo iskalo že 33.796 ljudi, konec septembra letos pa 49.577. Zaradi bistveno slabše možnosti za zaposlovanje, priliva generacije iz šol in pričakovanih stečajev se bo nezaposlenost od lani do konca tega leta več kot podvojila.
O zakonih, ki zadevajo materialni in socialni položaj delavcev, so pred skupščino oblikovali skupna stališča tudi trije slovenski sindikati, Ravnikov, Tomšičev in Plohlov. Menili so, da bi ob vsakem posegu v pravice iz delovnih razmerij moral svoje reči tudi sindikat, delavci pa pri tem doseči večjo soupravljalsko vlogo. Soglasni so biti, da v sedanjih okoliščinah, ko ni programov prestrukturiranja gospdarstva in možnosti novih delovnih mest, predlagane zakonske spremembe niso sprejemljive in da manjka razvojno-socialnega programa. Tudi za predlagani zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti se niso ogreli, saj gre za omejevanje pravic delavcev.
možnosti kot prerazporeditev delavca na nižje delovno mesto, krajše preusposabljanje, skrajševanje delovnika.
Uveljavitev teh sprememb, ki so veliko bolj restriktivne od zdaj veljavnega zakona, pa ni mogoča brez hkratnega sprejetja zakonodaje, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. Sistem pravic ostaja večidel tak. kot ie hil
z nekaterimi novostmi pri usklajevanju ravni socialne varnosti. Raven najnižjih dajatev in cenzusa se znižuje od dosedanjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev po zakonu na 80 odstotkov tega zneska. Tudi višina dajatve, ki znaša 60 odstotkov od osnove (zdaj do 80 odstotkov od osnove) za delavce,
ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali likvidacije podjetja. V sistemu pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti omenimo tudi pravice začasnih presežnih delavcev v organizaciji, ki lahko uveljavlja sofinanciranje stroškov prekvalifikacij ali dokupa zavarovalne dobe do 50 odstotkov udeležbe. • D. Z. Žlebir
Miklavževanje v Ratečah
Raziskovalec slovenskih ljudskih običajev dr. Niko Kuret je v svojem obsežnem delu Praznično leto Slovencev odmeril dovolj pozornosti tudi sv. Miklavžu in običajem ob njegovem praznovanju. To obsežno delo je v dopolnjeni obliki lani doživelo svojo drugo izdajo. Generacija, ki je preživljala svoje otroštvo pred dobrimi štirimi desetle-*W, nosi v svoji zavesti praznik sv. Miklavža kot najbolj svetel dan v letu, . P°'n otroških upov in pričakovanj, kaj jim bo »Miklavž prinesel« v nastavljene peharje in krožnike - kaj jim bo prinesel ponoči, ko ga ne bo "ihČe videl, ko se zavije hiša v trden spanec. V številnih krajih so bili v navadi tudi Miklavževi obhodi.
Miklavž je v spremstvu angelov in parkeljnov hodil po vaseh * °d hiše do hiše, spraševal otro *e, ali so kaj pridni, karal poredne otroke, vendar vsakega obdaroval Otroci pa so pred njim mo-''li m trepetali so pred parkeljni. *' so rožljali z verigami in nosili s seboj koš za poredne otroke.
V letih po drugi svetovni vojni So Miklavževe obhode po vaseh ln Miklavževe prireditve v me-HI h - prepovedali. Toda običaj je "'I tako trdoživ, da se je na Go-f^njskem v nekaterih vaseh kljub temu ohranjal vse do danes.
Nič čudnega, saj je Miklavž ne
Samo v naših krajih, ampak v Vsej Zahodni in Vzhodni cerkvi že'o čislan svetnik. Med vsemi legendami o njegovi čudodclnosli jn dobrodelnosti je najbolj znana ™|enda o treh hčerah revnega 0Cc'a, ki jih je rešil sramotne Usode. Ponoči jim je skozi okno Porinil tri kepe zlata in jim tako Priskrbel polrebno doto, da so se ^ogle poročiti. Ta legenda je Upodobljena tudi na srednjeveški 'reski (iz 15. stoletja) v cerkvici
na Bregu pn Preddvoru (Kopija te freske je na ogled tudi na razstavi gorenjske ljudske umetnosti v muzejski hiši na Titovem trgu v Kranju). Ljudska domišljija je kepe ziata zamenjala z jabolki, sadjem, zato so po tradiciji spadala jabolka poleg orehov za obvezne darove, ki jih je dobri svetnik vsako leto prinašal otrokom.
Ta svetnik je prava, zgodovinska oseba. Bil je škof v Mali Aziji in je umrl leta 324. Njegove ostanke pa so leta 1084 prenesli v Bari v Italiji. Močno češčenje sv. Miklavža, ki ga pozna ves krščanski svet. se je v 12. stoletju razširilo iz širšega evropskega prostora tudi tostran Alp. Na Slovenskem mu je od vseh svetnikov posvečenih največ cerkva -blizu 200.
Miklavževi odhodi potekajo povsod, kjer so se udomačili, bolj ali manj po istem modelu. Razlike so le v njegovem spremstvu, ki je včasih na moč skromno (samo angel in parkelj), včasih pa izredno številno.
»Na Gorenjskem je Miklavževanje v povojnih letih zavoljo
razmer močno ponehalo. Ohranilo pa se je v Naklem, Dupljah, Velesovem, na Vodicah.«
Ta napis je spremljal in vsebinsko dopolnjeval razstavo mask iz živalske kože, mask parkeljnov iz Dupelj, v izložbenem oknu kranjske Elite decembra leta 1988. V vaseh pod Stolom, v drugih vaseh v okolici Kranja pa v Gornjesavski dolini - v Ratečah in Podkorenom so se do danes ohranili obhodi Miklavža. Povsod je fantovska skupnost nosilec in ohranjevalec tega starodavnega običaja.
Pa opišimo, kako miklavžujejo Ratečani. Poprej je pravica prirejanja Miklavževih obhodov pripadala »regrutom« - fantom, ki so bili to leto potrjeni k vojakom. Samo regruti so smeli ob novem letu tudi »koledvati« po hišah. To pravilo zdaj več ne velja, saj je fantov manj. Darila za obdarovanje otrok nakupijo fantje s svojim denarjem, te izdatke pa dobijo povrnjene ob novem letu, ko hodijo koledvat od hiše do hiše in pred vsako hišo zapojejo koledniško pesem ter voščijo domačim srečo pri ljudeh, živini in na polju.
Poprej so bili Miklavževi sprevodi v Ratečah veliki, saj je bilo tudi po dvajset parkeljnov v sprevodu, zdaj jih je več kot polovico manj. Parkeljni nosijo ovčje kožuhe z navzven obrnjeno dlako, na glavi pa »obličja« iz kosmate ovčje kože - bele, črne, šekaste z našitimi dolgimi rdečimi jeziki, ušesi, tudi rogovi. Pa zvonce na-
f skupščine Zveze klubov zdravljenih alkoholikov
Družno je breme lažje nositi
. Predstavniki posameznih klu-b°v zdravljenih alkoholikov Go-'enjske so kar po vrsti ugotavlja-
'< da novih članov ni. Vendar ne Zuto- ker bi alkoholikov na Go-renjskem ne bilo več. pač pa za-
®* ker so težke gospodarske raz-j^re pri nas posegla tudi na to P°o.ročje: delovne organizacije nuruijo več denarja, da bi pošiljajo svoje delavce na zdravljenje, vpJ'h pa že pošljejo, traja zdra-
Uenje le nekaj mesecev in ne see leto dni kot nekoč. Tudi med
°dclavci ni več tistega razume-W)a do alkoholika Tako se klu-Js,;Uajo. ostaja jedro kluba, Iju-J*. ki so so včlanili pred štirimi, n^,m' leti ali še prej, novih pa ' Ce pa le pridejo z bolnišni-
čnega zdravljenja, pridejo v klub le nekajkrat, potem jih ni več; z nekaj obiski ne morejo niti prav spoznati klubske terapije. Klubi dobro delajo le lam, kjer so terapevti oziroma člani, ki s svojo delavnostjo in prizadevnostjo držijo klub skupaj, nadaljujejo s to trdo "šolo za življenje".
Terapevti se sprašujejo, ali morda ni priliva zato, ker je v procesu zdravljenja vloga kluba premalo predstavljena. Ugotavljali so tudi, da je njihov statut potreben prenove: tako "boljševističen" se zdi ves tekst statuta. Naj dobi novo ime in prijetnejše naj bo napisan. Programi dela naj bodo prijazni, kulturni, predvsem pa naj V* bodo obvezni.
Vse kar obvezuje, je že vnaprej obsojeno na propad. Pokazalo se je, da najbolje delajo tisti klubi, kjer se programi porajajo sproti, iz želja članov. Tak klub je na primer v Škofji Loki, kjer danes člani dosegajo lepe uspehe v kulturnem življenju njihovega mesta.
Na skupščini je bil izvoljen tudi novi predsednik Zveze klubov zdravljenih alkoholikov za Gorenjsko - Ludvik Gorjanc. za podpredsednika sta bila izvoljena Brnest Zupan z Jesenic in Vinko l.avtar iz Škofje Loke, za sekretarja pa Bojan Bizjak iz Kranja. Novi predsednik je skupščini predstavil programske usmeritve zveze: poglabljali bodo stike med
vežejo ob pas in šibe imajo v rokah. Miklavževi sprevodi v Ratečah so 8. decembra zvečer. Ob šestih zvečer krene sprevod na pot, z obhodom začno v vzhodnem delu vasi. Starejši domačin - ne-našemljen hodi na čelu sprevoda, nosi »vvaterno« in zvoni pred vsako hišo s cerkvenim zvončkom. Pri vsaki hiši vpraša, ali sme sprevod noter.
Miklavževanje je v Ratečah priljubljena oblika ljudskega gledališča, ki se ga vsako leto znova veselijo stari in mladi. Zbirajo se po hišah in čakajo na Miklavžev prihod; pravijo, da gredo »molit k Miklavžu«. Zdaj se lako zbirajo le otroci in starejši domačini. Poprej pa so hodila molit k Miklavžu tudi dekleta. Tudi po dvajset ljudi seje zbralo v kakšni hiši. Z Miklavževimi sprevodi so bile združene družabne igre, zabava - pa tudi jezni obračuni. Dekleta so parkeljni lovili po hiši, jih nadlegovali, stiskali, mazali z globinom, katera je bila tudi tepena, če je imel kdo iz sprevoda jezo nanjo. Tudi z moškimi, ki so se jim tako ali drugače zamerili, so fantje ob tej priložnosti obračunali.
Pred nekaj leti so prvikrat priredili miklavževanje za najmlajše v cerkvi. Vse je kazalo, da z domačim obhodom po hišah ne bo nič. Negodovali so starejši, češ da bodo otroci prikrajšani. Otroci pa so se kujali in grozili, da tudi v cerkev ne bodo šli več. če ne bo več Miklavž po hišah hodil. Tako so Ratečani še danes navezani na ta običaj. Naško Križnar je miklavževanje po rateško leta 1984 posnel tudi na filmski trak.
Anka Novak
klubi in Zvezo KZA za Gorenjsko, z ostalimi humanitarnimi društvi, strokovni svet pri skupščini zveze bodo aktivneje vključili v delo klubov zdravljenih alkoholikov. Želijo tesnejše sodelovanje s socialnimi centri, zdravstvenimi ustanovami Gorenjske ter s Psihiatrično bolnišnico v Begunjah. Predvsem pa bodo skušali doseči bolj organizirano delovanje zdravljencev z daljšim ab-stinenčnim stažem v vseh oblikah socialnih in humanitarnih dejavnosti in ustanavljati nove klube zdravljenih alkoholikov na Gorenjskem. Kot prvo nalogo pa so si zastavili nov pravilnik zveze, ki naj bi ne bil tog, temveč naj bi kar najbolj spodbujal dobro, živo delo klubov, in ki naj bi pritegnilo prav vse hospitalno zdravljene alkoholike. Zavedajo se, da bodo v težkih časih, ki prihajajo, še bolj potrebovali drug drugega. • D. Dolenc
December v Kranju
Miklavž, Božiček, dedek Mraz
Kranj, decembra - Ta teden se je na kranjskih ulicah pojavil prvi otroški dobrotnik, Miklavž s svojim sprevodom, do konca leta pa tudi Božiček in dedek Mraz pripravljata kopico prazničnih prireditev. O njih so nas na novinarski konferenci seznanili predstavniki odbora za prireditve pri kranjskem izvršnem svetu.
Miklavževanje je večidel mimo, kot Miklavžev dar pa je razumeti tudi jutrišnjo gledališko predstavo Mojca Pokrajculja ob 10. uri v Prešernovem glecališču. Le nekaj dni predana bo dovoljeno otrokom (in odraslim) do božičnega praznovanja, ki ga bomo Kranjčani deležni od petka, 14. do ponedeljka, 24 decembra. Med Prešernovim gledališčem in cerkvijo bodo za praznični čas postavili »Božični trg«, ki ga bo vsak dan ob 16.30 z obiskom počastil Božiček, drugo jedro božičnega praznovanja pa bo v gradu Kieselstein, kjer bodo vsakega od 12 večerov do praznika predstavljali božične šege, otroke pa bo na prireditvi pod imenom »Postavimo smrečico« od 17. do 21, decembra ob 17. uri obiskoval Božiček, v soboto, 22. decembra, pa med 10. in 12. uro. Ker se pred božičem začenja tudi prva runda šolskih počitnic, v Kieselsteinu od 24. do 30. decembra med 10. in 12. uro pripravljajo tudi nekakšno »veselo šolo«. V sklop božičnega praznovanja sodi tudi dvoje koncertov, in sicer koncert Komornega orkestra RTV Slovenija (z dirigentom Petrom Škerjancem), 21. decembra ob 19.30 v Prešernovem gledališču, in v soboto, 22. decembra, ob 19. uri božični koncert »Mir ljudem na zemlji« v kranjski cerkvi.
Po božiču se bo nadaljevalo prednovoletno praznovanje, kakršnega poznamo že iz prejšnjih let, le da bo središče dogajanja z novoletnim trgom na Trgu revolucije, kamor bo od 26. do 30. decembra vsako popoldne prihajal tudi sprevod z dedkom Mrazom. Za vsako popoldne je agencija Pan, eden od organizatorjev, povabila po enega gosta. Zvrstili se bodo Romana Kranjčan, Vlado Kreslin, Jani Kovačič, Trio 3 in še kdo. Tudi pred novim letom bosta dva koncerta, v sredo, 26. decembra, ob 20. uri novoletni koncert APZ France Prešeren v dvorani kranjske gimnazije, in naslednjega dne ob 20.15 v kinu Center koncert Pihalnega orkestra občine Kranj. Zadnjo soboto v letu pa bo ob 10. uri v Prešernovem gledališču spet Mojca Pokrajculja. Teater bo odprt tudi na Silvestrovo, ko bo ob 19.30 predstava Kdo se boji Virginie Woolf. Tedaj bodo stojnice na novoletnem trgu zaprli in postavili prizorišče silvestrovanja na prostem, kakršnega meščani Kranja sicer še ne poznajo, znano pa je drugim, denimo Ločanom.
Organizatorji obetajo prijetna decembrska praznovanja, kar nas lahko samo veseli, saj so bila dogajanja okoli dedka Mraza nekaj zadnjih let precej osiromašena. Tokrat ne jadiku-jejo nad pomanjkanjem denarja, ker so se zadeve lotili tržno. Prireditve obetajo pokriti z izkupičkom od prazničnih stojnic.
• D. Z. Žlebir
VESTI
Predavanje o rožah
Vse člane in druge upokojence, ki ljubijo rože. Društvo upokojencev iz Kranja vabi na zanimivo predavanje, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 17. uri v veliki sejni dvorani društva. Predaval bo strokovnjak Janez Jenko, in sicer o boleznih sobnih cvetlic. S seboj lahko prinesejo liste ali druge dokaze obolele rastline. Drugi del predavanja bo namenjen aranžiranju cvetja za božične in novoletne praznike. Tudi material, s katerim želijo aranžirati domače prostore za praznike, naj prinesejo s seboj. Vstopnine ni.
Ponovno po nakupih v Avstrijo
Glede na veliko zanimanje članov društva in drugih upokojencev (53 sedežev v avtobusu so prodali v dobrih dveh urah) bo Društvo upokojencev iz Kranja ponovilo poldnevni nakupovalni izlet na Koroško. Ponovno pojdejo po nakupih v Avstrijo v torek. 18. decembra, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Zaradi velikega interesa prosijo članstvo, da se čimprej prijavi, da ne bo prepozno. Če bo treba, pa bodo izlet spet ponovili. Prijave torej sprejema društvo na Tomšičevi 4 v Kranju, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
Dobrodelni koncert za zavod v Kamni Gorici
Liberalno-demokratska stranka iz Radovljice in Zavod Matevža Langusa iz Kamne Gorice prirejata v torek, 11. decembra ob 19.30 dobrodelni koncert za specialno opremo zavoda V festivalni dvorani na Bledu bodo nastopili saksofonist Andy Arnol, kitarist Milan Ferlež, igralec Polde Bibič, plesalka Alenka Hain, trobilni kvartet Gallus, Oktet LIP, na citre bo igrala Nataša Meglic, na lajno pa Ratko Tepina. Nastopali bodo tudi varovanci Zavoda M. Langusa. Program bosta povezovala Alenka Bole Vrabec in Janez Dolinar.
Priznanja krvodajalcem
Drevi ob 18. bo v prostorih Občine Kranj slovesnost s podelitvijo priznanj krvodajalcem, ki jo prireja občinski odbor Rdečega križa iz Kranja. Slovesnost bodo popestrili tudi s kulturnim programom. Vabijo vse, ki se zavedajo dragocene misli, da kri rešuje človeška življenja.
ZECHNER
HIFI - TV - VIDEO CELOVEC - CENTER 8 MAI STRASSE 36 Tel.: 9943-463-512516
MTC - AVTOR ADIO 2 x 30 W
DIGITALEN, AVTOREVERSE, FIKSNE POSTAJE...
SAMO neto ATS 1.660.-
SONY ViDEOREKORDER z vsemi funkcijami namesto 6.600   samo neto 4.999 ■ " KOLIČINA
GRUNDIG • PANASONIC • TELEFUNKEN • SONY • GOVORIMO SLOVENSKO
'    -^':'^r:;GLAS 6. STRAN
PISMA
Petek, 7. decembra 1990
PREJELI SMO
Novi stanovanjski zakon
V zadnjem času se veliko piše o osnutku stanovanjskega zakona, ki naj bi že decembra tega leta izšel ali kmalu po novem letu. Mišljenja so deljena in pravih predlogov, kako naj ta zakon izgleda, je premalo.
Najprej naj omenim, da me močno moti beseda »dedovanja stanovanj ni«. Zakaj tako? Ker so tisti, ki z nami živijo, ravno tako vlagali svoj delež v stanovanja tako, da se vsi v njih dobro počutimo.
Varianta - tabela, da se pri ocenjevanju vrednosti stanovanja odbije -30 odstotkov, polog 20 odstotkov, ostalo plačilo v roku 10 let, ni sprejemljiva, ker marsikateri 20 odstotkov pologa ni zmožen dati. Ljudje starejše generacije, ki živimo v družbenih stanovanjih - smo nosilci stanovanjske pravice, in cela družina, tisti, ki smo bili zaposleni, ali so zaposleni, je plačevala v stanovanjski fond. In če smo trije člani družine plačevali vsak po 30 let, je skupaj za vse tri 90 let. Poleg tega smo redno mesečno plačevali najemnino - stanarino. Kaj tisto, kar smo v tem času vložili v stanovanje in ohranili stanovanjski fond tako, kot bi bilo stanovanje že naše.
Ministru za okolje in urejanje prostora pomagajmo, da se vse pripombe nas nosilcev stanovanjske pravice upoštevajo in v tem smislu naj se zakon prilagodi tako, da bo v zadovoljstvo vseh nas. Pri sestavi bodisi osnutka ali zakona naj sodelujejo res strokovnjaki, med njimi pa naj bodo tudi nosilci stanovanjskih pravic, ne samo taki, ki imajo svoje hiše. Poglejte, kot pravimo na malega človeka, bodisi da je upokojenec ali v delovnem razmerju, ki imata eden ali drugi nizke mesečne prejemke, in pomislite, koliko bi lahko dal pologa na stanovanje pri odkupu in kako bo pozneje poravnal mesečne obveznosti.
Predlagam pa takole. Najprej je treba oceniti, koliko so stanovanja stara, v kakšnem stanju so, kaj vse so nosilci stanovanjskih pravic sami financirali v stanovanja, da so jih obdržali v dobrem stanju. Pri starih stanovanjih nad 30 let naj bi se cena znižala za 50 odstotkov, polog naj bi bil od 5 - 20 odstotkov, glede na to, koliko kateri zmore. Tisti, ki ima dosti denarja, pa naj da pri odkupu čimveč ali vse, ostalim naj se da rok odplačila 20 - 25 let in ne 10 let. Tistemu, ki tudi 5 odstotkov ne zmore, je treba dati rok plačila pologa mogoče eno leto.
Vedeti moramo tudi to, da bo treba takoj po odkupu stanovanja verjetno takoj še kaj vložiti, ne smemo pa pozabiti, da je po trebno stanovanje takoj zavoro vati pri Zavarovalnici Trigla itd. Na vse je potrebno misliti in še enkrat predlagam, naj se z zakonom ne hiti in ne dela vroče krvi med nosilci stanovanjske pravice, ker sedaj živimo v negotovosti.
Lojze Špiler Radovljica
Nadaljevanje gospodarske vojne
Na zahtevo SKZ in po pristanku parlamenta bo vlada RS uvedla davek za nakupljene kmetijske pridelke in živila v tujini in drugih republikah, da bi s tem preprečila »nelojalno« konkurenco in »zaščitila« domače pridelovalce.
Zgodovina se ponavlja, z njo pa tudi časi, ko so takratne vodilne republiške strukture preko Beograda uspele zagotoviti sprejem takih zveznih predpisov, ki so zavarovali njihovo »nacionalno industrijo« pred tujo konkurenco. Takratni razlog: nedovoljna usposobljenost. Ukrep naj bi bil začasen, ki pa se je podaljševal desetletja. Danes vsi ugotavljajo neustreznost zveznih predpisov, sami pa sprejemajo podobne na republiški ravni. Nji-
II
whovo delovanje bo podobno tistim pred 20 leti, le obseg bo zmanjšan z republiškimi mejami.
Lepo prosim, v čem pa je razlika med slovenskim davkom in srbskimi taksami za slovenske izdelke? Zakaj potem toliko hrupa okrog srbskega sklepa? Dvoličnost! To je samo nadaljevanje gospodarske vojne, ki jo je začela Slovenija že leta 1987 s Šini-gojevo doktrino: visokih cen slovenskih izdelkov na jugoslovanskem trgu. Znano je, kakšne posledice je povzročila; še dolgo jih bomo vsi čutili. Oba ukrepa (slovenski in srbski) bosta trg samo še bolj zaprla in zvišala cene.
Strinjam se s poslancem, kije na zasedanju skupščine RS 25. 10. zahteval, (ko je bilo govora o protiukrepih), »da najprej počistimo svoje Avgijeve hleve«, kajti če bomo proizvajali po evropskih merilih, bomo lahko prodajali tudi v Srbijo. Tega pa ne bomo dosegli z zaščitnimi davki! Samo povečali bomo nepregledne kolone kupcev živil in drugih izdelkov v Avstrijo in Italijo. Ti namreč dobro vedo, da je pralni stroj Gorenje preko meje več kot polovico cenejši; to velja za večino drugih izdelkov in živil, in to ve tudi srbsko vodstvo. In kdo plačuje razlike? Nihče drug, kot domači potrošnik, tudi srbski. Kdo jo bo plačal po osamosvojitvi ali odcepitvi Slovenije? Ostal bo samo še slovenski potrošnik, zato se mu ne obeta nič dobrega.
Markoviča kritizirajo zaradi uvoza cenejših živil. Ce delavci porabijo za hrano že nad polovico zaslužka, so ta še kako dobrodošla, ko pa se domača še kar naprej dražijo. Trdijo, da mesna industrija manipulira z uvoženim mesom tako, da ga predeluje v mesne izdelke, ki jih prodaja po enakih cenah. Čigava pa je dolžnost to kontrolirati in preprečevati? Je to dolžnost Markoviča ? Kaj počno tržni inšpektorji, republiški in občinski? Evropa je še daleč, s takim ravnanjem pa bo vedno dlje!
Tržič, 31. 10. 1990
Stane Rakovec Slap 23, Tržič
V Evropo kot suverena slovenska država
Ne vem, ali boste objavili, pa vseeno vam pošiljam ta prispevek - svoje mnenje in izraz ogorčenosti nad pisanjem oziroma predlogom M. Tozona iz Škofje Loke.
Z vsem bistvom podpiram članek Franceta Kavčiča iz Škofje Loke - njegov odgovor na predlog M. Tozona (5. 10. 1990), naj se občinski praznik Škofje Loke ne imenuje več po Dražgoški bitki, temveč po letu 973, ko je bila Škofja Loka dodeljena tujcem v daljni preteklosti - Freisinškim škofom. (Kavčičev članek je bil objavljen 19. 10., oba v vašem listu). Tehtnih in poštenih utemeljitev v Kavčičevem izčrpnem odgovoru ne bi ponavljala, ker se tičejo NOB.
Ogorčena sem nad predlogom za tako spremembo. Kolikor morem, berem in zasledujem dnevne novice v zvezi z današnjimi spremembami v naši domovini. Kljub napakam, ki so se vedno dogajale in se še bodo, saj brez njih še v normalnih in ne tako težkih časih in razmerah, kot so sedaj, ne gre, je tako omalovaževanje NOB le prehudo in nedopustno. Upam, da je to tudi za premnoge člane Demosa, ki so kakorkoli sedaj, ali pa že pred leti iz različnih vzrokov izstopili iz vrst ZKS in »ki so okusili dobrote NOB«, se kljub odstopu tega povojnega obdobja s ponosom radi spominjajo. Trdnega mnenja sem, da g. Tozon s tem predlogom - s popolnim negiranjem NOB pri večini ljudi ni veliko, ali nič pridobil, razen pri sebi enakih, katerih upam, da ni veliko, čeprav so nekateri upravičeno sovražni.
Pišem kot zadnji član partizanske družine in kot sestra
dveh že umrlih bratov - prvobor-cev Stanka in Janeza Kocjanči-ča iz Zgornjih Gorij, oče mi je umrl v taborišču v Nemčiji. (Jaz z majhnim otrokom ter ostala družina smo bili prav tako v taborišču v Nemčiji). Zato čutim, da imam pravico, da se oglasim, saj bi se gotovo tudi že kdo drug, žal je že mnogo pokojnih.
Za brata Stanka sem pisala spomine na Cankarjev bataljon pred decembrsko vstajo in po njej leta 1941, kar je precej v zvezi z Dražgoško bitko, zato se čutim še bolj prizadeto s pisanjem g. Tozona.
Če se je g. Tozonu ali drugim njegovim somišljenikom storila kakšna krivica v sedanjem času, tedaj gotovo ni temu kriva Dra-žgoška bitka.
G. Tozon daje pobudo, da naj se na dan praznovanja Dražgo-ške bitke, razen drugih sprememb, ko naj ne bi bil več občinski praznik, prirejajo srečelovi in veselice. Nisem sposobna, da preverjam, ali so bile žrtve v Dražgoški bitki potrebne ali ne, to je pač delo zgodovinarjev. Stvar je pač taka, da je vsaka vojna nepotrebna in tako tudi žrtve. In vojne niso povzročili partizani, pač pa okupator in njegovi hlapci.
Na karkoli drugega oziroma kakšno tolmačenje nisem sposobna odgovarjati, čutim pa potrebo in dolžnost tudi zaradi spomina na brate - prvoborce, da vam posredujem svoje pomisleke, da ne govorim o zgražanju!
S pozdravi!
Spodnje Gorje, 27. oktobra 1990 Dana Ulčar
Odprto pismo javnemu pravobranilstvu Gorenjske
Čeprav je nekaj časa vladala nova oblast, pa mnoge družbene dejavnosti še delujejo po starem sistemu: neodgovorno in zahrbtno. Takšen vtis daje Javno pravobranilstvo Gorenjske, ki zastopa staro plansko boljševiško institucijo Domplan.
Če bi branili družbeno imetje, kot je tudi zamišljeno, bi še razumel. Toda, da ščiti za strokovno odgovorno delo nesposobne ljudi, preprosto ne morem razumeti. Za kaj gre?
Leta 1979 sva z ženo dobila s posredništvom Planike družbeno stanovanje v 130 let stari hiši -prvi šoli v Naklem. Vse je bilo v zelo slabem stanju. Stene plesni-ve in gobaste, lesena tla gnila na mokri zemlji, nazadnje prebelje-no 1973. leta, v obeh sobah nobenega grelnega telesa, zato je kondenčna vlaga uničujoče delovala, v prehodu poleg stranišča velik kup dreka pokrit z lesenim zabojem, v kleti pa gnojnice do gležnja. Toda za referente Dom-plana in Planike je bilo vse v redu. Ob prevzemu se bivša stranka še ni izselila. Takoj sem se pritožit. Toda takratnim višjim gospodom Domplana in Planike se ni dalo priti pogledat, kakšna je njihova resnica. Predsednik stanovanjske komisije je le pisno odgovoril in natresel polno neresnic. Takšno je bilo spoštovanje - nekulturen odnos do sodelavke z več kot dvajset let dela v njihovi tovarni. Res bi lahko šla v stolpnico, vendar smo iz več razlogov šli v zamenjavo na deželo.
Sedaj pa k Dom-planu - stanovanjsko planiranje.
Zaprosil sem za adaptacijo. Prišel je neki njihov referent, po-pisatstanje. Pridobil sem še soglasje drugih dveh strank in pričela se je Kalvarija. Prihajali so obrtniki na oglede. Adaptacijo je prevzel Bukovac, nestrokovnjak. Z delavci se je pogajal v bifeju kranjske Avtobusne postaje. Bližala se je huda zima. Zato sem se izkopov lotil sam. V mali prehodni sobi so bili trije gnili leseni podi eden na drugem na mokri zemlji zaradi kondenčne vlage debelih kamnitih zidov. Vse sem izkopal sam in nanosil suhega rizeljna. Sredi betoniranja je šef ostal brez delavcev. Ker je bil pod nastavljen previsoko, se je porabilo preveč betona, ki sva
ga največ znosila moja žena in jaz. Zidovje in beton sem sušil noč in dan z električnimi pečmi. Tega stroška mi nihče ni povrnil. Spomladi leta 1980 smo na enak način uredili spalnico. Potem bi morala priti na vrsto kuhinja. Pa referent Lisec ni imal več volje. Pod je bil okrog in okrog gnil v širini enega metra. Spodaj je bila zemlja. Ker v tej gnilobi in z mišmi nismo mogli dostojno živeti, sem vse izkopal, izsušil in zabetonira!. Pod štedilnik in peč pa položil ploščice. Da je pod v kuhinji gnil, je kriva tudi zgornja stranka, ker je s pomijami mašila odtok in njihova umazanija je posebej pozimi poplavljala našo kuhinjo. Večkrat jim je voda ušla iz pomivalne mize in na stropu naše kuhinje so se pojavljali veliki črni madeži. Kuhinja je bila nekoč črna. Ta dejstva je ugotovil tudi sodni izvedenec. Namesto da bi povzročeno škodo pošteno plačala, nas je stranka Melvida Seferagič žalila. Lagali so, da pušča inštalacija. Če je okvarje na inštalacija, zamaka stalno. Tako je bilo v kleti in stranišču. Ko sem zamenjal ventile, ni več zamakalo.
Leta 1982 so zgornji stranki naredili kopalnico in jo tudi opremili. Kar kmalu smo bili deležni poplave. Nihče me ni vprašal za soglasje za kopalnico v skupnem prostoru. Lani so jim spet obnovili vse ploščice v kopalnici, vso inštalacijo in še straniščno školjko. Toda že po dveh dneh je voda spet curkoma lila v naš predprostor. Poplavo smo imeli od zgoraj tudi 18. 10. 1990. Zaradi stalnega namakanja je segnii tudi pod v predpro-storu. Moral sem ga izkopati sam in zabetonirati. Na naša opozorila odgovarjajo, da smo krivi mi, ker nismo dovolili, da bi odtoke speljali skozi našo kuhinjo. Ni bilo potrebe.
Nežman - referent za vodovodne inštalacije in Novak za gradnjo vse delata na pamet brez načrtov. Sredinski nosilni zid je debel 80 centimetrov in po njem bi idealno speljali odtok iz kuhinje in kopalnice skozi vežo v kanalizacijo. Odnos Dompla-novcev do nas je vseskozi skrajno zaničevalen. Pred njihovo sugestijo so se tako obnašali tudi njihovi obrtniki. Vgrajevali so najslabše materiale. V vlažno spalnico so položili topli pod na jutri, da je segnii v petih letih. V stranišče je poslovni človek Silvo Vindiš položil škart ploščice, ki so se dvignile že po enem mesecu, popokale pa so tudi v kopalnici, ki so jo gradili osem mesecev in še vrata narobe postavili. Kopalnico pa so pobelili tako, da sem moral kmalu vse ostrgati in prebeliti z apnom.
Dimnik so nam večkrat zamašili. Odpreti in očistiti sem ga moral sam.
Naročil sem popravilo strehe in namestitev snegolovov. Obrtnik pa je zamenjal le strešne žlebove, čeprav jih nisem naročil. Soseda ima pri tej hiši več besede kot jaz. Hišni svet ne obstaja, ker so le tri stranke. Tako tudi skupnost stanovalcev ni mogla delovati in so takšne razmere idealne za Domplanovo samovoljo. Hiša nima pravega gospodarja.
Zgoraj je stanovala stranka z vednostjo Domplana nezakonito. Njen sorodnik je imel dve družbeni stanovanji. Že prvo leto so mi grozili s sodnijo za stanarino, čeprav sem imel plačano. Zagrešili so tatvino z mojega tekočega računa in sem zato traj-nik storniral. Nobenih računov ne pokažejo, kaj šele, da bi jih predložili v potrditev. Ker Domplan ni hotel poravnati dolga, sem jaz za nekaj mesecev ultimativno odtegnil stanarino. Namesto popravil in izpolnitev dogovora so tožili mojo ženo. Ker obresti niso sproti izračunali in se niso držali dogovora sklenjenega na sestanku dne 19. julija 1989. Na tem sestanku so bili navzoči direktor Stankovič, Nežman in Novak. Po dogovorjenem datumu (K), avgust) ni bilo nikogar blizu. Tudi po večkratni ustni in pisni urgenci ne. Pisno sem prisiljen komunicirati zaradi govorne napake in nekateri zaradi nje v apatiji zelo trpijo in zaradi njihovega zaničevanja in prezira tudi jaz. In če človek za-
radi njih hudobije ne trpi druge škode, neprijazno okolje lažje prenaša, če se pa hiša na glavo podira, je pa to težje.
Po navedenem datumu do iz-koriščevalskih obresti Domplan ni upravičen. Upravičeno sumim, da tako namenoma zavlačujejo in si protipravno prilaščajo denar stanovalcev.
Predmet spora je tudi neupravičeno zaračunavanje kanalščine. Kriv je Novak, ker zadeve ni hotel uredili pri Vodovodu. Problem z vodo je sedaj urejen. Odpadno vodo iz kuhinje pa že od 1. 11. 1987 nosimo v stranišče. Zamerim sodišču, ker naših razlogov ne upošteva in ščiti dom-planovsko lenobo. Vse druge račune sproti in v redu plačujem. Smetarino in RTV naročnino edino jaz vseskozi plačujem. Tako pa lahko nekateri delajo hišo, saj ne plačujejo storitev in prispevkov.
Lani sem iskal na Javnem pravobranilstvu in pri tožilstvu pomoč zoper Domplan in sosedo, ker nam z betonsko ograjo preprečuje prehod okrog hiše, ob steni naše shrambe ima precejšen kup gramoza ter njeno drevje in lopa uničujeta našo drvarnico. Leta 1959 so Jarčevi in takratni stanovalci v tej hiši na krajevni skupnosti sklenili sporazum, da bo Jarc praznil greznico te hiše in meteorne vode naj bi
se stekale v sosedovo kanalizacijo, v zameno pa bi sosed smel hoditi čez dvorišče te hiše v cerkev, čeprav uradne služnostne poti nima. Sosedovih fekalij ne odvažajo in vodi so pregradili odtok, le pot neupravičeno uporabljajo. Voda z njihove drvarnice teče na steno naše drvarnice. Na moje ugovore zaradi škode, trdim, da tudi zlonamerne, mi očitajo, da ni nič mojega, da me nič ne briga, da je Domplan gospodar. Novo vodstvo ni nič boljše.
Z novim stanovanjskim zakonom moramo odpraviti stare boljševistične institucije in ustanoviti povsem novo stanovanjsko podjetje s povsem nov9 organizacijo in z novimi ljudmi, da ne bodo stare škodljive navade uvajali v nove razmere. Demos seje ob volitvah zavezal za pravično in pošteno urejanje družbe. Sedaj je zadnji čas za izpolnitev dane obljube. Torej proč z Dom-planom! Tudi v pravobranilstvu in v tožilstvu je treba takoj namenjati ljudi in navade, da bodo novi kadri stopili na prste tudi družbenim strukturam in ne te delavcem.
Terjam nepristransko občinsko komisijo, ki bo raziskala razmere in v novih razmerah, določimo lastnika, gospodarja m razmerja do stanovalcev.
Frančišek Vrankar
ODMEVI
Spoštovani tovariš Stane Boštjančič
Vaša pisarijo pod naslovom »Odborniška omika« me vedno znova in znova spravlja v prijeten nasmeh. Vidim, da ste nepoboljšljivi. Saj poznate tista dva slovenska pregovora: »Kar se Janezek nauči, to Janezek zna« in »Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne«. Da se razumeva, tu ne mislim vas, pač pa samo na pregovore v zvezi z vašim pisanjem. Zahvalite se Marksu zaradi njegovega predvidevanja, kakšne nevarnosti bi lahko pretile vam v kranjski skupščini, če bi bili izvoljeni kot delegat, in njegovi modrosti, ki jo je navdihnil tudi vašim volilcem, da vas niso izvolili. Kaj bi bilo, če bi vam dr. Stiasnv v kakem poudarjanju svojega prava zabrusil, da vam bo izpulil domine, ali pa vam še celo storil silo in namesto zob izpulil jezik in vas za vedno utišal.
Sicer pa, ko prebiram vaše pisanje, se mi nenehno vsiljuje vprašanje, le kdo stoji za njimi in vas izkorišča kot anteno za pošiljanje v eter take in podobne vesti. Vi niste bili na tej seji, pa ste vendar še o čenčarijah zelo dobro obveščeni. Ali hočete biti vzgojitelj drugače mislečim, kako naj se vedejo v takih in podobnih primerih. Zakaj v vaših pismih bralcev tako radi javno mažete ljudi, ki niso po vašem okusu. Volitve še ne bodo tako kmalu. Kaj nas volilce briga, kaj ste vi imeli v partijskih vrstah pred 22 leti. To je vaša partijska stvar. Bojim se, da vas na Gorenjskem ne bodo proglasili za kranjskega Mc Cartija, saj veste, tistega lovca v ZDA.
Jože Dolhar
Je bila oddaja RTV Slovenije čisto objektivna?
Gorenjski glas je 9. novembra 1990 opisal potek okrogle mize na RTV Slovenija z naslovom: NOB ali državljanska vojna.
Na zasedenem ozemlju so Italijani imeli MVAC, Nemci pa: »Obrekreiner Selbstschutz« pod vodstvom in sankcijami svoje policije. Ta dejstva niso bila prepričljivo dokumentirana, niti to ne, da je narodnoosvobodilna vojska Slovenije prešla pod poveljevanje J A že od marca 1945 dalje, v celoti pa takoj po osvoboditvi vse do današnjih dni.
Prav bi bilo, da svoja videnja povedo zgodovinarji iz Rima, Nemci iz Rulde in JA (zgodovinarji) iz Beograda. Precej vedo tudi vojaški zgodovinarji iz Veli-
ke Britanije, Rusije in ZDA, saj so imeli svoje vojaške odposlance že med vojno v slovenski narodnoosvobodilni vojski in partizanskih odredih Slovenije, ki so imeli v Črnomlju svoj Glavni štab. Zgodovinarji so imeli mednarodni simpozij, za katerega ve premalo preprostih ljudi.
Kranj, 22. novembra 1990
S. Bobek Kranj
Protest KO ZB Trata - Gosteče
glede uvedbe postopka za spremembo statuta občine Škofja Loka
Na seji 26. 10. 1990 krajevne organizacije ZB Trata - Gosteče smo obravnavali dopis statutarno pravne komisije. Na vse navedbe poročevalca - predstavnika oziroma predlagatelja pobude odločno protestiramo za uvedbo postopka za spremembo statuta občine oz. njegovega o-člena, ki je bil predlagan na p0' hudo Slovenske demokratične zveze Škofja Loka. S to spremembo naj bi se spremenil datum praznovanja
občinskega
praznika od 9. januarja na 30-junij.
Poudarjamo, da je 9. januar kot občinski praznik povezan z Dražgoško bitko, ko so se bojevali borci Cankarjevega bataljona v dneh od 9. do 11. januarja 1942. Ta bitka je bita odločno opozorilo okupatorju, da smo pripravljeni braniti ne le samo Dražgoše, ampak vse Slovence, ki sta jim grozila izselitev in P°" nemčenje.
Zato nasprotujemo predlogU' da se praznuje 30. junij kot zgodovinski dan na davnega W£ 973, ko so freisinški škofje pr>' dobili posestva v škofji Loki. °0 njih se je (udi poimenovala LO' ka. Kaj so pomenili freisinški škojje za takratne prebivate* Škojje Loke? Nič drugega kot intenzivno ponemčevanje
podloz-
nikov. V dokaz so številna P0' nemčena imena (Triler. Gartner itd.). Naj povežemo potujčevanje naših ljudi z občinskim praznikom ?
To je nesprejemljivo. Zat° smo odločno proti vsakršnemu spreminjanju datumov občinskega in drugih praznikov, ki so P0' vezani z NOB. Le aktivnemu odporu zavednih Slovencev pr°n okupatorju se imamo zahvalil'; da smo Slovenci ostali na t zemlji. Prav tako tudi protestira' mo proti spreminjanju imen so in ulic.
Za krajevno organizacijo
Trata - Gosteč« Peter Krajn'*
Petek, 7. decembra 1990
KULTURA UREJA: LEA MENCINGER
7. STRAN WE8mmZ3lQiLAS
Nove knjige Prešernove družbe
OD ROŽ DO SPOMINOV
Ljubljana - Knjige Prešernove družbe izhajajo v tradicionalno visokih nakladah. To še posebej velja za redno letno zbirko, letošnja je osemintrideseta po vrsti, njenih šest knjig pa je izšlo v skupni nakladi 210.000 tisoč izvodov. Da pa je cena knjig dostopnejša za naročnike, sta pripomogla tako bivša Kulturna skupnost Slovenije ter zdaj že dolgoletni sponzor Ljubljanska banka. Predstavitev knjig je
z recitacijami Prešernovih pesmi lepo uvedel dramski igralec Polde Bibič.
Program tako razširjene zbirke na Slovenskem mora biti vsekakor izredno skrbno izbran. Zato je po besedah urednika Ivana Bizjaka na predstavitvi zbirke v začetku tega tedna, letošnja izbira pisana in zanimiva za širok krog bralcev. Prav najširšemu bralnemu izboru je prilagojena vsebina Prešernovega koledarja 1991, ki mu je oblikovalec Julijan Miklavčič izbral naslovno sliko - Bled v upodobitvi Antona Karingerja. Tudi tokratna slikarska predstavitev v izboru dr. Ivana Sedeja in njegovi spremni besedi je namenjena seznanjanju s slovenskimi likovnimi umetniki: predstavljen je slikar Marij Pregelj. Skozi celotni koledar pa so lepo razporejeni literarni sestavki, poezija Ervina Fritza in Jožeta Smida, prispevki, ki nas spominjajo na pomembne slovenske pisatelje, glasbenike, razumnike ter seveda puspevki avtorjev, ki obravnavajo pomembnejša dogajanja v Evropi in svetu sploh.
Ponatis knjige Miloša Mikel-na Kako se je naša dolina privadila svobodi bo po dvajsetih letih od prvega izida verjetno
prav tako vedro branje kot prvikrat. Zanimivo je seveda, da je prvi izid ugodno pozdravila literarna kritika, bralci pa ne posebno. Pisatelj Mikeln zdaj vsekakor preskuša, ali so oboji še istega mnenja.
Brez dobrega potopisa vsekakor ni dobre letne zbirke. Za tokratni okus po širnem svetu so izbrali Vladimira Janežiča potopis Ta nori svet. Avtor je zašel na različne konce sveta kot ladijski zdravnik pa tudi kot navaden turist z izjemno željo po spoznavanju posebnosti, ki so površnemu popotniku vsekakor skrite ali vsaj nerazpoznavne. Komu bi na primer prišlo na misel, da bi London predstavljal pretežno skozi tisto čudno nagnjenje Angležev do kriminalk - navsezadnje so slavni tudi po Jacku Razparaču in Agathi Cristie. Skratka, Ja-nežič gleda ta svet malce drugače, vseskozi pa vedro. Knjigo je iz srbskohrvatskega jezika prevede! Janez Kajzer.
Pisatelj Branko Hofman najbrž ni mislil, da bo njegova mladinska knjiga Ringo Star postala takšna uspešnica, da bo moral takoj napisati nadaljevanje. Zdaj je knjiga z naslo-
Najuspešnejša knjiga Prešernove družbe pa ostaja še naprej - Poezije dr. Franceta Prešerna. Ob 190 - letnici pesnikovega rojstva so pesmi znova ponastisnili - tokrat že devetič. Poezije so izšle v nakladi 7000 izvodov z uvodom in razlago dr. Antona Slodnjaka.
vom Ringo potepuh že izšla, kaže pa se že očitna želja založbe, da bi pisatelj napisal še tretjo knjigo o psu Ringu, ki pa seveda ni glavna zvezda dogajanja, pač pa svet mladostnika tam okoli šestnajstih let, ko se dogajajo fantastične reči vsakomur v neponovljivem mladostniškem času.
V nizu knjig Sto slovenskih je tokrat novost Sto znamenitih rastlin na Slovenskem avtorja dr. Toneta Wraberja. Pri sestavljanju liste najznamenitejših rastlin je imel avtor nemalo težav, da je obseg lahko prilagodil sprejetim merilom. Omejil se je zato na rastline, ki so bile prvikrat opisane pri nas na Slo-
venskem, take, ki z imenom (navadno kranjskim) odražajo botanično zgodovino; v izboru so seveda tudi rastline, ki jih odlikuje izjemna redkost na naših tleh, pa tudi rastline, ki na naših tleh dosegajo mejo svoje razširjenosti. Pri tem pa avtor ni upošteval državnih meja, pač pa tako imenovani slovenski kulturni prostor. Knjiga s barvnimi fotografijami, vse so delo avtorja samega, na ta način pripoveduje, da botanika ni le znanost, pač pa pomemben del narodove kultrre.
Leta za pet drugih je nenavadna knjiga, nekaj zato, ker ni nastajala "namensko", pač pa je avtor dr. Janez Milčinski na ta način kasneje obdelal zapiske, spomine in pričevanja, ki si jih dela "za zasebno rabo". Nastala je knjiga, ki jo bodo bralci prav gotovo lepo sprejeli že zaradi človeške topline, ki veje med vrsticami, pa naj piše o potresu na Siciliji ali o svojem letenju z balonom pa na čase tako značilnega "milčin-skega" humorja. Založbi se je knjiga zdela tako zanimiva, da se z njo odpira nova serija knjig na temo "spomini in pričevanja". # Lea Mencinger
Novo v kinu
MISSISSIPIV PLAMENIH
Glavne vloge: Gene Hackman, VVilUem Dafoe Režija: Alan Parker
Gene Hacman in VVilliem Dafoe sta agenta FBI, ki sta iz Washingtona poslana na jug ZDA z nalogo, da raziščeta umor treh borcev za človekove pravice. Trdi, rasistični in konservativni predstavniki vladajoče bele rase, od katerih bi se ponoči vsakdo lahko prelevil v zloglasnega člana ultra-desne organizacije Ku-KIux-Klan, jima njuno vohljanje in brskanje po »lokalni folklori« na vso moč otežujejo z dodatnim terorjem nad črnim prebivalstvom, z grožnjami in vsesplošno zaroto molka. Da pa bo konflikt popoln, poskrbita tudi sama glavna junaka, katerih metodi odkrivanja zločina se drastično razlikujejo.
Gene Hackman, ki je svojo mladost preživel v Mississi-Piju, skuša svoje cilje doseži skozi »mehko varianto« prepričevanja in dialoga, poznava-
nja in spoštovanja lokalnih zakonitosti in določene tople humanosti,  skorajda razumevanja, s katerim pristopa k reševanju zločina.
VVilliem Dafoe je nasproti njemu ves administrativno nepopustljiv z vsem institucionalnim aparatom za njim. Primarni problem se torej dogaja med obema glavnima akterjema, problem zločina in rasizma pa je paradoksalno potisnjen v drugi plan.
Prenesimo analogijo, za lažje razumevanje problema, na naše razmere. Mississipi kot ekscesen jug države je pri nas Kosovo. Crnci so Albanci, belci so Srbi. Gene Hackman in VVilliem Dafoe sta dva Slovenca, od katerih je den jugoslovansko (federativno), drugi pa evropsko (plebiscitno) usmerjen. Stališče svojega lastnega kolega je vsakemu od njiju bolj
Kranj - Revija folklornih skupin kranjske občine, bila je konec novembra, je pokazala veliko novega. Razveseljivo je, da večina folklornih skupin plesom dodaja še druge folklorne elemente - od pri kftza običajev, obrti, petja itd. Nov splet plesov je pokazala folklor-n* skupina Iskra in sicer plese s Korčule, folklorna skupina je "»študirala prikaz žganjekuhe, folklorna skupina Primskovo je v *v°j program vključila običaje ob rojstvu otroka in štajerske plese, •olklorna skupina Sava ima v programu zdaj "ofiranje" na Gorenj-?^eni, folkloristi veterani pa imajo program belokranjskih plesov. Revijo si je ogledala tudi strokovna komisija, ki je folkloristom v kasnejšem pogovoru razložila svoja opažanja. - L.M. - Na sliki: n*stop folklorne skupine Primskovo - Foto: Jure Cigler
ekscesno od tega, da recimo Srbi neusmiljeno terorizirajo Albance, zaradi česar sta na koncu koncev tu (na Kosovu, v Mississipiju).
Po vrsti tragičnih, dramatičnih, razburljivih dogodkov in spoznanj, se dva detektiva (Slovenca) začenjata razumevati. Prvič v vsem Filmu se pokličeta po imenu. To tako težko izpostavljeno razumevanje in priznavanje različnosti je jedro problema, ki avtomatično obrodi sadove. Družno grabita za drevo in zločinski Ku-Klux-
Klanovci kot gnile hruške popadajo pred njune noge.
Težak, resen, tragičen in kljub vsemu optimističen film starega mojstra Alana Parkerja (The Wall - Zid, Polnočni ekspres, Birdy, Angelsko srce). Toplo priporočamo, ne samo zato, ker se v njem znajo skrivati še neodkriti zametki rešitve jugoslovanske krize.
Na sporedu v kinu Center 8. in 9. decembra ob 16.45 in 19. uri.
Zoran Smiljanič
Pesniku v spomin - Na dan rojstva pesnika Franceta Prešerna je bilo kar nekaj slovesnosti - od postavitve plastike Primicove Julije v Ljubljani, podelitve priznanj kulturnikov v Kranju in še kje. Pesnikova rojstna hiša v Vrbi pa je sprejela častilce njegove poezije tako kot že vsa leta doslej: igralec Pavle Rakovec je bral spomine Prešernove sestre Lenke, ansambel za staro glasbo Caminata Carnium iz Kranja je igral staro glasbo, pesni zbor France Prešeren iz Brez-nice pa je poleg Zdravijice zapel še nekaj narodnih. • Foto: Peter Kozjek
___KONCERT V GALERIJI
i
Lancovo - Jutri, v soboto, 8. decembra, ob 18. uri bo v galeriji Brigita na Lancovem pri Radovljici koncert kvarteta Domna Jeraše, ki ga sestavljajo: Frenk Rožič, alt saksofon, Mitja Jeraša, tenor saksofon, Domen Jeraša, I. pozavna, Lojze Jeraša, II. pozavna. Igrali bodo klasični jazz. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi slike iz stalne zbirke akademske slikarke Brigite Požegar - Mulej.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava France Prešeren - ljubezen, jezik, domovina - ob 190. letnici pesnikovega rojstva. V galerijskih prostorih Mestne hiše so na ogled dela akad. slikarja Roka Zelenka in oblikovalke keramike Leje Ber-netič - Zelenko.
V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili predstavo Harolda Pinterja Hišnik - za abonma petek II in izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 bo predstava E. Albeeja Kdo se boji Virginije Woolf ob 19.30 - :a izven. Jutri, v soboto, ob 10. uri bodo predstavo Mojce Pokrajculje ponovili za izven - dohodek predstave je namenjen otrokom iz vrtca Tončke Čeč v Celju za nakup igrač.
V gradu Kieselstein bodo jutri, v soboto, ob 10. uri nastopili lutkarji Odra treh herojev iz Pirnič s predstavo Mezinček.
V galeriji Gabi, Vodopivčeva 3, je odprta prodajna razstava del akad. slikarja Zmaga Puharja.
V galeriji Bevisa, Koroška c. 47, so še ogled dela akad. slikarja Kiarja Meska.
PREDDVOR - V hotelu Bor je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Mateja Metlikoviča.
KROPA - V Bertoncljevi sobi Kovaškega muzeja Kropa je odprta novoletna prodajna razstava del akad. slikarja Kamila Legata.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja akvarele Štefan Bertoncelj.
V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. alikar in grafik Črtomir Frelih.
V galeriji Fara odpirajo danes, v petek, ob 19. uri razstavo likovnih del akad. slikarja Domna Slane.
V mini galeriji stavbe Skupščine občine Škofja Loka razstavlja fotografije Janez Pipan, član FK LTH Šk. Loka.
Zbirke Loškega muzeja so z decembrom odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen obisk med 9. in 13. uro, po predhodni najavi na upravo muzeja (telefon 622-262). Za večje skupine (šolske in odrasle) je na voljo ogrevan prostor v okroglem stolpu - pedagoški delavnici, kjer vrtijo filme o zbirkah Loškega muzeja, Panjske končnice na Slovenskem, Lepote Slovenije, v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
SOVODENJ - V nedeljo, 9. decembra, ob 16. uri bodo priredili v Domu koncert okteta Jelovica. Izkupiček od vstopnic je namenjen v dobrodelne namene - za poplavljence. TRŽIČ - Danes, v petek, ob 18. uri bodo v paviljonu NOB odprli razstavo fotografij in diapozitivov podvodnega sveta avtorja Franca Golteza.
KAMNIK - Ob šestdesetletnici bajtarstva na Veliki planini so v razstavišču Veronika odprli razstavo, ki bo na ogled do 12. decembra.
Danes, v petek, ob 19. uri bo v veliki dvorani Doma kulture (Kino Dom) dobrodelni koncert Pihalne godbe Solidarnost Kamnik pod vodstvom Francija Lipičnika. LJUBLJANA - V Mali galeriji Moderne galerije Dušan Tršar razstavlja najnovejše skulpture v bronu in kovanem železu.
V galeriji Kompas, Titova 12, je na ogled prva prodajna razstava sodobnih jugoslovanskih imen unikatnega oblikovanja.
KOROŠCI V KROPI
Kropa - Danes, v petek, ob 19. uri bo v Domu v Kropi prireditev z naslovom Srečanje v Kropi, ki jo pripravlja Moški pevski zbor KUD Stane Žagar Plamen Kropa. Na srečanje so namreč povabili kulturno društvo z Radiš, s katerim sodelujejo že 27 let. Gostje bodo pripravili bogat spored, v katerem se bodo predstavile vse tri pevske skupine - moški in mešani zbor ter oktet radiški fantje. Pridružili se jiom bosta tudi mladinska in otroška skupina, učenci koroške glasbene šole in športniki njihovega karate kluba. Spored bodo povezovali tako z besedo kot z diapozitivi. Na prireditvi sodeluje tudi pisatelj Janko Messner, ki bo bral iz svojih del.
Francka Tronkar:
POLJUBITI ŽIVLJENJE
Ne vem, koliko dandanes še hočemo in znamo prebirati in ljubiti pesmi - te otroke tišine. Da, pretihe so nam, premalo opazne. Celo življenje samo ne znamo več ljubiti. Znamo zahtevati od njega in se pritoževati, kot da smo ga kupili - dobrega, najboljšega, z garancijskim listom za 100 let.
Ob izidu zbirke POLJUBITI ŽIVLJENJE je Francka Tronkar /s pomočjo režiserke, recitatorjev in glasbenic/ priredila lep literarni večer v gradu Kieselstein /Kranj; datum ni več pomemben/. Glej - in te tihe pesmi, čustveno in barvno ni-ansirane v svetlih tonih tople ljubezni do sveta, ljudi, življenja, so - na glas povedane ob spremljavi klavirja in pridušenega dihanja polne dvorane - prebudile v ljudeh trnuljčasto spečo radost. Kdo ve, ali bi jo občutili tudi doma, ko bi pesmi prebirali sami zase v vsakdanjem okolju. Prazničnost, svečanost, medsebojno dograjevanje različnih panog umetnosti so često kot reflektorji, ki ustvarijo iz kapljic mavrične bisere. Pa so čiste vodne kapljice pijača vsemu živemu - a mi želimo bleščavo... »Odžejati prijatelja / z besedo resnice.« Tako pravi avtorica - a nam to ni dovolj. »Prestopiti črto. / Se polastiti svetlobe.« To nam je še bližje. In ko sugestiven glas recitatorke niza čuda pred našo dušo, smo končno vzhičeni ob verzih: »Orositi vse suše./ Poljubiti življenje.«
Pozabljamo na vsakdanje trgovanje, barantanje z življenjem - in ga začutimo kot darilo. To je dovolj, da lahko zaželim nežno zeleni knjižici POLJUBITI ŽIVLJENJE srečno pot v čim več rok, pred čim več oži, v čim več src. / Ah da, pohitite - izšla je v omejeni nakladi!/
Ni res, da bi se zaradi zbirke Francke Tronkar /to je njena peta knjiga/ življenjske težave in puščobe zmanjšale - pač pa se zveča naša moč, vzgon radosti nas nosi čez ovire. To je umetniško darilo, izpeto v petih ciklih na 47 straneh. Ne nameravam razčlenjevati, tehtati in meriti lepo tekočih verzov - v omenjenem prostoru se omejujem na bistvo in to je avtoričino življenjsko sporočilo: »Potihoma blagoslavljamo /svoj veliki čas/. Jutri bomo potovali / skozi cvetni prah.«
Nekateri verzi v zbirki so do neponovljivosti enkratni, dragoceni. Tiste si ponavljam. Shranjujem v spomin. Druge pozabljam. Tako se živi.
Neža Maurer
Tudi sevanje v hišah sodi med elementarne nesreče
Vzorčna obnova Frelihove hiše
Škofja Loka, 5. decembra - Vodna ujma, ki je pred dobrim mesecem dni pustošila na Škofjeloškem, je uničila stanovanja šestnajstim družinam. Za sedem družin, ki nove domove že grade in so kandidirali za posojilo iz sklada občinske stanovanjske solidarnosti, je izvršni svet priporočil pomoč s posojili po redni poti na podlagi razpisa posojil, za sedem družin, ki so imele pred poplavo stanovanjski problem rešen, pa so zdaj prav tako potrebni pomoči, pa prednostno predlaga posojila štirim najhuje prizadetim.
V istem sklopu kot poplavljence skuša občinski izvršni svet reševati tudi 25 družin, ki živijo v hišah z nadpovprečno koncentracijo radona. Rezultati meritev sevanja, ki jih je opravil Inštitut Jožefa Štefana iz Ljubljane, kažejo, da je najbolj ogrožena družina Rajka Freliha iz Gorenje Dobrave. V njihovi hiši so namerili kar 1688 bekerelov na kubični meter.
Iz sredstev za odpravo elementarnih nesreč bo občinska hiša naročila projekte in predračun del za obnovo Frelihove hiše. Po tem vzorcu bodo nato reševali tudi druge hiše z nadpovprečnimi dozami radioaktivnega sevanja. Denar bo izvršni svet skušal zagotoviti v proračunu za naslednje leto. • H. Je-lovčan
DOMUS razstavlja
Otrok pri igri in delu
Ljubljana, decembra - Od 3. do 13. decembra bo v potrošniško informativnem centru na Kardeljevi 2 v Ljubljani (zraven UrŠu-linske cerkve) odprta tradicionalna prodajna razstava »Otrok pri igri in delu«, kjer bodo sodelovali proizvajalci igrač, pohištvene opreme za otroke ter proizvajalci glasbil in glasbenih igrač.
Igra je za človeka v prvi dobi življenja osnovna življenjska potreba, kajti z igro si otrok razvija svoje sposobnosti, spretnosti, pridobiva izkušnje in se s tem duševno in telesno razvija. Igrača mora biti primerna razvojni stopnji, starosti in psihofizičnim sposobnostim otroka. Zato je treba vedeti, kakšno igračo naj dobi otrok v določeni starosti. Pomembno pa je tudi okolje, v katerem se otrok igra, zato bodo na tej Domuso-vi razstavi prikazani tudi delovni pripomočki, mize, stoli. Razstava je namenjena otrokom in vsem tistim, ki jih v prazničnih dneh želijo obdariti. Za poslovodje in prodajalce v trgovini bodo organizirana tudi strokovna predavanja in predstavitev novosti. Prikazane bodo ljubkovalne, mehke igrače, didaktične igrače, ki so silno pomembne za otrokov razvoj - to so kocke, zlaganke, gradbeni elementi, glina, plastelin, papir, barvice in podobno, gibalne igrače, kot so žoge iz različnih materialov, igrice na kolesih, kolesa, igre z balinci, igrala na prostem. Poseben poudarek bo dan glasbenim igračam; te omogočajo, da otroci sami poustvarjajo glasbo in ritem. Prikazan pa bo tudi igralni kotiček - kako naj bo opremljen prostor, kjer se otrok igra, največ zadržuje.
Med številnimi proizvajalci igrač in opreme bodo sodelovali tudi gorenjski proizvajalci in prodajalci, kot Merkur Kranj, Darij Oman Kranj in Plastika Ažman iz Naklega. 6. decembra bo informativni dan Mizarstva Krajne iz Vitanja, 12. decembra pa se bo ob 10. in 13. uri predstavil EFEKT iz Crnič z lutkovno igrico. • D. D.
Oživele bodo pokljuške partizanske smučine
Slovesnost na Goreljku
Radovljica, decembra - V soboto, 15. decembra, ob 11. uri bo na Goreljku na Pokljuki tradicionalna spominska svečanost pri spomeniku tragično preminulega 3. bataljona Prešernove brigade. Tokrat bo slovesnost združena s športnim tekmovanjem; po spominski slovesnosti pri spomeniku bo spominski tek borcev po pokljuških partizanskih smučinah. Ženske bodo tekle na 2, moški pa na 3 km. Razglasitev rezultatov bo ob 14. uri v vojašnici na Rudnem polju. Prijave za tekmovanje bodo sprejemali v Šport hotelu do 10. ure. • D. D.
Novoletna prodajna razstava
Radovljica - V Šivčevi hiši bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli novoletno prodajno razstavo, na kateri bo mogoče izbirati med likovnimi deli primernimi za božična in likovna darila. Na otvoritvi bosta v kulturnem programu nastopila Stanko Praprotnik, trobenta, in Jože Kocjančič, rog, z božičnimi pesmimi. Razstava bo odprta do 30. decembra vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
Zakon o vzgoji in izobraževanju
Kranj, 5. decembra - Izvršni svet Skupščine občine Kranj vabi vse pedagoške delavce in druge občane na predstavitev osnutka zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki bo v torek, 11. decembra 1990, ob 17. uri v sejni sobni številka 15 na občini, Trg revolucije 1. Novosti zakona bo predstavil dr. Peter Vencelj, republiški sekretar za vzgojo in izobraževanje. Vabljeni! • V. S.
Tečaj urejanja suhih šopkov
Kranj, decembra - Hortikulturno društvo Kranj prireja od 10. do 12. decembra tečaj urejanja suhih šopkov in novoletnih aranžmajev. Vabi tudi mentorje iz osnovnih šol in vzgojiteljice iz vrtcev ter gostince.
Le malo spretnosti je treba, da si za čez zimo sami napravimo lep suh šopek ali prazničen aranžman za Božič in Novo leto. Te spretnosti bo tečajnike te dni spet učila ing. arh. Anka Bernard Tečaj se bo pričel v ponedeljek, 10. in končal v sredo, 12. decembra; potekal bo vsak dan od 16. do 18. ure v prostorih stare osnovne šole Simon Jenko, v neposredni bližini paviljona Hortikulturnega društva Kranj oziroma Prešernovega gaja. Vhod iz Gregorčičeve ulice. Tečajniki naj prinesejo s seboj razno suho cvetje, zelenje, vaze, peno za osnovo šopka, vrvice, škarje in podobno. (Obvezne so tudi copate.) Cena tečaja je za člane 100, za nečlane pa 200 dinarjev. Ob koncu tečaja bo od 17. do 21. decembra v paviljonu društva razstava najlepših šopkov in aranžmajev. • D. D.
Nesrečni v lepem stanovanju
"Garje" od izpadajoče kamene volne
Škofja Loka, 3. decembra - Ko sta Ana, invalidska upokojenka, in mož Stanislav Polajnar s tremi otroki januarja 1988 dobila revita-lizirano solidarnostno stanovanje na Mestnem trgu 30 v Škofji Loki, sta bila vesela. Družina je šla lahko na svoje. Veselje je nekoliko zbledelo, ko sta si podstrešno stanovanje ogledala. Velik bivalni prostor, ki je hkrati dnevna soba in kuhinja, ima štiri majcena okenca. Ana, upokojena prav zaradi slabovidnosti, se je zbala, kako bo z njenimi očmi ob vedno prižgani veliki neonski luči, brez katere je v sobi tudi podnevi temno, bala se je tudi za vid svojih otrok. Stanovanja zato niso prav radi vzeli, a druge izbire pač ni bilo. Na poletje so se vselili.
»Prvo leto je kar šlo,« pripoveduje Ana, le čudno se ji je zdelo, zakaj je prejšnji stanovalec tožil, da v tem podstrešnem stanovanju ne more živeti, da ga duši, in zakaj ga je tudi naslednja na solidarnostnem spisku zavrnila.
»Naslednje leto so se začele pojavljati pike po telesu. Najprej pri otrocih, posebej občutljiva je hčerka. Hodili smo okrog zdravnikov, ki so sprva trdili, da imamo garje. Mazila niso pomagala. Spraševali smo se, od kod neki garje, in to ne le v naši družini. Slišali smo, da jih imajo tudi nekateri stanovalci v podobnih podstrešnih stanovanjih na Mestnem trgu. Dr. Vera Šarfova iz otroškega dispanzerja v Škofji Loki pa je potem ugotovila, da niso garje, ampak da gre za alergično obolenje kože zaradi kontakta z izolacijsko volno. O tem je 27. julija letos napisala tudi potrdilo, razen te-
ga pa priporočila tudi svetlejše stanovanje.«
Stanislav Polajnar je povedal, da so konec oktobra zaprosili za zamenjavo stanovanja. »Komisija za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu nas je uvrstila na seznam s slabo tolažbo, pri vzdrževalcu stanovanj, škofjeloškem Obrtniku, pa naročila takojšnjo odpravo napak vstanovanju oziroma izpada izolacijskega materiala izpod lesenih letev. Prišel je eden od Obrtnika in hotel, da začnejo delati, vendar nisem dovolil. Kam naj gremo, ko bo vse odkrito? Zahteval sem nadomestno stanovanje. Priznam pa, da stanarine od poletja naprej ne plačujem. Je tudi ne mislim za takšno stanovanje!«
Stanovanje z opaženimi mansardnimi stenami in stropom je na pogled prijetno, toplo. Stanislav Polajnar odkrije letvico v opažu. Pod njim je ne-
zaščitena kamena volna. Ta sili tudi iz vseh špranj v opažu, ki se je očitno izsušil. Volna leti skozi. Ko podrsaš po cevi gretja pod stropom, ki se je vsak dan ne čisti, je nabereš za debelo na prst. Volna je povsod, v zraku, na tleh, v perilu, oblačilih. Po uri obiska pri Polajnar-jevih imam občutek, da me vse ščemi in praska.
»Sosedje so sami nekaj popravljali, jaz ne mislim,« je odločen Stanislav Polajnar. 13. decembra bo otroke, 17-letno Tatjano. 5-letnega Anžeta in 3-letnega Mateja (ki sta ju z ženo dala v vrtec samo zaradi nemogočega stanovanja) peljal na
specialistični pregled v Kranj« kjer bodo gotovo potrdili diagnozo dr. Šarfove. Zakonca upata, da ju bodo na stanovanjski potem le resneje jemali, ce ne bo zaleglo, bosta stvar gnala še naprej. V tem stanovanju družina ne bo živela!
Malomarnost revitalizator-jev, ki izolacije niso zaščitili (nad lesenim stropom pod streho je dobesedno nametana), Je očitna. Očitno je za družbena stanovanja vse dobro. Otrokom se pike gnojijo, srbijo, od praskanja so se jim razlezle v cele madeže. Najmlajši, ki p° stanovanju rad hodi bos, jih ima tudi po podplatih. Doklej' še? • H. Jelovčan
Kaj bo z duty free shopi
i 9
Pri Kompasu bodo M Shopi
Ljubljana, 4. decembra - Zakon, ki je pred približno osmimi meseci predpisal zapiranje prostocarinskih prodajaln, je takrat povzročil veliko razburjenje v podjetjih, ki so zadnja leta po vsej državi odprla popularne duty free shope. Zato so se odločili, da bo zapiranje postopno, vrata zadnje prostocarinske trgovine pa naj bi se zaprle zadnji dan letošnjega leta.
Seveda so zato vsak po svoje začeli razmišljati, kaj narediti z večinoma lepimi in sodobnimi prodajalnami ter številnimi prodajalci, ki so jih zaposlili v njih. Tako so samo pri Kompasu imeli letos januarja okrog 1500 prostocarinskih trgovin. Kot računajo, so z njimi
v letošnjem letu naredili za okrog pol milijarde mark prometa. Kot novost so za tujce uvedli povračilo prometnega davka za nakup nad tisoč dinarjev. Kljub težavam zaradi devetnajstih različnih davčnih stopenj so uspeli vse računalniško obdelati, tako da tujci vse
pogosteje nakupujejo za večje vsote.
Zaradi nove zakonodaje so med letom pri Kompasu že zaprli približno polovico prostocarinskih prodajaln, v notranjosti države pa so morali izdelke obdavčiti. Po novem letu pa bo ceni z davkom dodana še
v njih zaposleni številni proda^ jalci (pa tudi tujci in domaćim smo se navadili na nekatere iz; delke iz. teh trgovin), so se pri Kompasu odločili, da kljub carinam trgovin ne zaprejo. Preimenovali jih bodo v M Shope (po imenu Kompas Magistrat, ki skrbi za zastopstva in konsignacije). Kot pravijo vodilni, cene ne bodo prida višje, saj so nekateri proizvajalci že zače'! zniževati cene. M Shope pa naJ bi odlikovala tudi vse pestrejša ponudba tujih in tudi domačih proizvajalcev, ki jih odlikuje kvaliteta. Na mejnih prehodih
carina, tako da bodo duty free bodo ostali duty"free shopi, ki shopi izgubili svojo veljavo, bodo poslovali kot doslej. • Ker pa trgovine že stojijo in so v. Stanovnik
Komisija bo pripravila tudi program javnih del
Bolje nekaj kakor nič
Kranj, 28. novembra - Brezposelnost hitro narašča, zato je izvršni svet kot dobrodošlo novost sprejel program komisije za zaposlovanje, ki bo z natečajem zbrala programe samozaposlovanja, se ukvarjala z brezposelnimi in skušala vplivati na ustrezno davčno politiko.
Na Gorenjskem je bilo ob koncu oktobra brezposelnih 4.225 ljudi, zdaj jih je verjetno že več kot 5.000, od tega polovica v Kranju. Vsako leto v Kranju na zaposlitvena vrata potrka približno tisoč mladih ljudi, ki pridejo iz šol. Če ne bodo dobili dela, se bo brezposelnost s sedanjih 4 odstotkov dvignila na 10 odstotkov, v kar pa seveda niso všteti morebitni stečaji podjetij in odpuščanje odvečnih delavcev. Po nekaterih napovedih naj bi bilo sredi prihodnjega leta v Kranju že 13.000 brezposelnih.
Možnosti, da bi naenkrat zaposlili sto in več ljudi, ni več, zato je dobrodošlo vsako prizadevanje, da bi zaposlili enega, dva, tri, je dejal Slavko Kalan z Zavoda za zaposlovanje v odgovoru na vprašanje, ali program komisije za zaposlovanje predstavlja nezaupnico zavodu. Komisijo, ki jo je konec junija ustanovil kranjski izvršni svet, vodi njegov član Miran Tivadar, ki je dejal, da je program zelo praktično usmerjen, zagotavlja pa, da bi na tem področju sploh kaj naredili, predvsem pa več kol doslej.
Komisija bo z natečaji in koncesijami spodbujala in skušala v Kranj privabiti podjetnike, ki bodo zaposlili ljudi, osnovali naj bi poseben sklad ali pa le dopolnili o pospeševanju podjetništva, ki ga je izvršni svet že sprejel. S pomočjo javnega razpisa bo zbrala program samozaposlovanja in razreševanja brezposelnosti v kranjski občini, nato pa ? izbranimi sklenila pogodbe o izvedbi programov. Brezposelnim pa bodo nudili pomoč in informacije, v ta namen nameravajo odpreti center brezposelnih in se ukvarjati z javnimi deli. Prav uvajanje javnih del je na seji izvršnega sveta vzbudilo pozornost in sklenili so, da naj komisija program javnih del pripravi v dveh mesecih. • M. V.
VEČ KOT
^r: GLAS
časopis
Preimenovanje ulic
Brez ideološkega (strankarskega) barvanja
Čeprav je bilo že v preteklosti precej negodovanja nad spremembami imen naselij, ulic. sol in drugih ustanov, poje nezadovoljstvo prikipelo na dan predvsem v predvolilnem boju in po volitvah, ponekod celo tako močno, da seje že bilo bati nepremišljenih ukrepov. Ko so se strasti nekoliko umirile in seje evfotijO polegla, jc prišlo na dan tudi spoznanje, da bi bilo ponavljanje napak iz preteklosti prav takšno enoumje. kot ga očitamo povoj' nim partijskim oblastnim organom, da so sporna imena naseli) ulic in ustanov ob vseh problemih le obrobni problemček m da preimenovanje niti ni tako preprosto in poceni. Treba je spremeniti osebne dokumente (osebne izkaznice, potne liste, bančne m druge knjižice), telefonske imenike, zemljevide in karte, zamenjali stare hišne in ulične oznake z novimi, spremeniti razne evidence...
Nesporno je, da se zgodovina slovenskega naroda ni začela 1941. leta in da na stotine ulic, ki so poimenovane po osebnostih in dogodkih iz narodnoosvobodilnega hoja in revolucije, ni v pravem razmerju z ostalo slovensko zgodovino. Podatek, da so v Kranju 1958. leta imenovali in preimenovali 47 ulic m da jih.I* od tega 43 dobilo ime po osebnostih in dogodkih, ki so tako ah drugače povezani z zgodovino komunistične partije, narodnoosvobodilnega boja in revolucije, pove dovolj. Pa.ne le to: nekatere osebnosti, po katerih se imenujejo ulice, so ob prevrednotenja zgodovini' že izgubile nekaj sijaja ali so že celo kompromitirane. Spomnimo se. kaj je, denimo, črnogorski dopisnik Dela Branko Jokič letos spomladi zapisal za Moše Pijadeja. če je od tega, kako oblastno nečloveško je ravnal z ženskami, res samo nekaj, *' ne zasluži, da hi se po njem imenovala ena od kranjskih ulic
Če so v preteklosti mnogo ulic poimenovali ali preimenovali z ideološko pobarvanimi imeni ali imeni, ki ljudem niso ugajala ali so se jim zdela vsiljena, je prav, da nesmisle in krivice p"' slopno popravimo, vendar pa ne tako, tla hi ponavljali napake '-preteklosti in da bi enemu "duhovnemu nasilju" sledilo drugo. U imenovanj in preimenovanj bi morali izločiti ideološke 'strankarske) poglede in izbrati takšna imena, da se ne hi obnje spo11' kala vsaka naslednja oblast. Za imena ulic bi poleg krajevnih imen lahko uporabili tudi priimke znanih kulturnikov, znanstvenikov, gospodarstvenikov, iznajditeljev - skratka imena, kijih m bi bilo treba spreminjati ne glede na to. kdo je na oblasti - rdeCt-črni ali zeleni, z leve. desne ali iz sredine, in imena, ki bi jih !ju' dje sprejeli za svoje... • C. Zaplotnik
Petek, 7. decembra 1990
REPORTAŽA
9. stran wwmmm>GLAS
Z Alpetourom in hortikulturnim društvom v Rabcu
Poletje dolgo leto dni
zapiskih ni mogel prehvaliti lepot in dražesti zalivov in zalivč-
Rabac, novembra - Če verjamete ali ne, so se gostje ribiškega in turističnega mesteca Rabca na dnu Istre prejšnji teden sprehajali v kratkih rokavih, ob hišah so bogate spenjavke bungavile v največjem razcvetu, ob stezicah in potkah, speljanih križem kražem, najdete cvetoči slak, drobne marjete in drugo poljsko cvetje, po vrtovih pa zorijo kakiji, mandarine, kiwi, limone. Saj pride tudi hladno vreme in od morja piha s tako silo, da vas na sprehajalni poti ob morju lahko penasti morski val zmoči do kože, toda naslednji dan bo spet toplo, morje mirno in spokojno, gostje bodo spet pri morski ograji hranili galebe, se zapodili v breg za žajblom, se po peš poti povzpeli v zgodovinski Labin in uživali v zelenih livadah in toplih barvah, ki vas prepričajo, da je jesen le koledarska, v resnici je pa še ni in je še dolgo ne bo. V Rabcu se poletje nadaljuje, čeprav so plaže prazne in le sem in tja kakšen nedeljski ribič namaka svoj trnek. Poletje občutiš, ko obraz nastavljaš soncu, ko se morje tako pre-lestno lesketa zdaj v srebrnini. zdaj je spet tirkizno in takoj za tem neskončno in nedopovedljivo temno modro. Kraj, kjer pozabiš na vse...
Letovišče avstrijskih oficirjev in dunajskih dam
Ne privlači pa gostov le nizka cena in dober zrak. Tudi prijazni ljudje so tisti, ki te pritegnejo znova in znova, od vašega natakarja pri stalni mizi, do ribičev v luki, ki se vsako jutro vrnejo z morja z boljšim ali slabšim ulovom, do prodajalke sadja in deklet v samopostrežni trgovini. Vsak bo našel prijazno besedo in lep nasmeh. To je v njih od nekdaj, nič ni komercialno narejenega. Da tu živijo prijazni ljudje, je pisal že pred stodvajsetimi leti angleški popotnik Richard Fran-cis Burton, ki v svojih popotnih
Zgodovinsko zanimiv je bližnji Labin, ki priča, da je bila nekoč tu doma visoka kultura, mestece pa je preveval svobodnjaški duh.
kov Rabca in okolice. Že tedaj je na rabski plaži zrasla poletna rezidenca trgovske družine Proha-ska in malo kasneje je bil zgrajen prvi hotel "Quarnero". kjer so letovali mladi avstrijski oficirji, dunajske dame in tržaški trgovci.
i
Zanimiva predavanja, šopki, citre
Vsak večerje v hotelu Hedera in Mimoza živa glasba, vsak hotel ima svoje animatorje, ki skrbijo za redno vsakodnevno telovadbo v bazenu, za sprostitev na trim stezi, za družabne igre. za skupne izlete. Tokrat pa je bilo v hotelu Mimoza še posebej živahno, kajti Gorenjci so si pripravili svoj program bivanja in aktivnosti. Organizirali so svoje izlete v okolico, do idiličnega jezerca z zeleno vodo kot pri Sedmerih triglavskih jezercih, v Labin po peš poti, do tunela, kjer so še nedavno vozili boksitovo ludo in jo nakladali na ladje. Pod vodstvom predsednice kranjskega Hortikul-
turnega društva dipl.ing. arh. Anke Bernard so spoznavali sredozemsko rastlinje, vsako popoldne ob petih pa prisluhnili predavanjem s cvetličnih razstav po Evropi, o vzgoji sobnega cvetja in aranžiranju zimskih šopkov, spremljanimi z diapozitivi. Eno predavanje pa je bilo namenjeno zdravi prehrani starejših ljudi in sicer varovalni dieti, ki Jo je zanimivo predstavil Brane Smid, vodja samopostrežne restavracije v Kranju. Zvečer so lahko izbirali med živo glasbo v v avli hotela in citrami Vide L'čakar iz Kranja. Največkrat so izbrali Vido. kajti ob citrah so lepo po domače zapeli, povedali kaj za smeh. Alpe-tour podobne hortikulturne počitnice v Rabcu obeta za začetek marca.
Bili so prelepi dnevi z bogato vsebino: vsak je marsikaj koristnega našel zase in niso bile redke pripombe, da bi za takšnole organizacijo Alpetour zaslužil pravi pravcati turistični nagelj. • Besedilo in fotografije: D. Dolenc
Moderni hoteli, idilične peščene plaže, kilometri in kilometri sprehajalnih poti, mehak zrak, ki blaži astmatične težave - to je Rabac.
Gorenjci so očarani
Za Rabac sem slišala pred leti, ko je naš trajekt s Cresa prav zaradi slabega vremena moral namesto v Brestovi pristali v Rab-eu. Toda glasovi o čudovitih hotelih Narcisu, Hederi in Mimozi, kjer imajo (skorajda) vse sobe Pogled na morje, o prelepih cvetočih pomladih sredi zime, o nenavadno mehkem zraku, ki tako blagodejno vpliva na dihalne organe, so prihajali kasneje. Počasi, a nezadržno, bili so vedno glasnejši. Alpetour in Kompas sta tu s svojimi gosti stalno navzoča. Alpetour pelje vsak mesec vsaj en poln avtobus v Rabac. Kompas prav tako. Kot pove Dolhar-Jev Franci iz Alpetoura, so samo ''•ni in letos prepeljali semle dol v'eč kot pet tisoč Gorenjcev. Kdor pride, vsak je očaran in ne more se več upirati. Gostje se vračajo v Rabac. Kot pove direktor vseh treh hotelov Silvano Zahtila, tu prednačijo Slovenci. Osemdeset odstotkov gostov je Slovencev, ostali so tujci, nekaj odstotkov Hrvatov in Srbov.
morje. Zato, ker je tu bivanje tako zelo poceni, le 126 din za upokojenca in 16! din za ostale. Direktor zatrjuje, da se jim splača, če imajo v hotelu vsaj 300 gostov. Pri današnjih cenah res ni veliko za odličen, polni penzion. Pa tudi zato. da je malo spr&tnembe in konec koncev je zrak tu čisto drug, kot v Šibeniku. Zrak z istrskega hribovja se prav v tem za-vetnem zalivu Rabca meša z mehkim zrakom z morja. Tako ugodna in zdrava klima, da so pred leti, ko v sosednjem Labinu še ni bilo termoelektrarne, tu imeli bolnišnico za pljučne bolezni. Pravijo, da temperatura tudi sredi najhujše zime ne pade pod 5 stopinj C. Nič stopinj so namerili le enkrat, ko je sredi sedemdesetih let padel celo sneg.
Tudi silvestrovanje
Z morja
na morje
Zadovoljen je. Žal mu je le, da hotel Narcis nima ogrevanja in mora biti čez zimo zaprt in hudo Jim manjka (istih nekaj deset sob »estega in sedmega nadstropja v Hederi, ki so prav tako brez ogrevanja. Kdo bi si pred dvajsetimi leti mislil, da bodo prav zime v Rabcu tako obiskane. Mimoza, ki je vabljiva še posebej zaradi plavalnega bazena / morsko vodo, je razprodana za ves december, Prejšnji leden je prišlo vanjo Mošestdeset gostov iz Šibenika. Prav ste prebrali. Z morja na
Takšne gneče, kot je poleti, v mesiu seveda ni. Takrat, pravijo, so plaže polne, poln je zeleni travnik pred tremi kockastimi hoteli, kajti tu je kamp, ki pa ga bo uprava skušala v nekaj letih spraviti proč in tu urediti le igrišča in sprehajališča. Že sedaj imate tu mini golf. teniška igrišča, namizni tenis, balinišče, čolnarno, restavracijo na prostem in še kaj bi se našlo. Vrsto lepih načrtov ima vodstvo hotela, če bodo le časi za to. Obnovili bodo hotele. Mimoza je bila obnovljena predlanskim, hotel Hedero, v katerem je bazen s sladko vodo. bodo zaprli za ves december, ga malce obnovili in odprli za Novo leto. Rezervacije že prihajajo. Za novoletne praznike bo odprt tudi hotel Apollo v mestu in prostor se bo dalo dobiti tudi pri zasebnikih.
vsako jutro se v luko vračajo ribiške ladje. Te dni je bil ulov bogat.
konec smo si na poti domov v Opatiji ogledali še mestni park, ki skriva številne redke primerke sredozemskega rastlinja.
SAMONIG CENE
Za ženske
Kratka spalna srajca
149.-
Triko ali frotir pižama
Steznične hlače
3oKcien*e izasla raven
99.-
Za moške
Za otroke
Kavbojke z gubami
179.-
Dekliško rožasto krilce
249.-
op'ane vseb veh
Steznične spodnje hlače
69.-
Modna bluza
249.-   ^ 199.-
Športna srajca iz flanela Žametne hlače
r i »modnih barvah        m ^9^%
199.-       i isi,-
Modna srajca Termične hlače
199.- = 259.-
Dekliška bluza iz batista
199..
Dekliški dvodelnik
iz ao'isnanega bombaža
299.-
Srajca za k obleki
TOdn vzorec ^% đ% ^%
:       %M %M m
Flanelasta spalna srajca    žametne hlače z gubami
169.- 399.-
Jacquard - pulover
enostavna nega. oo     # (JF #%
I OS."
mešan.ca vofnc
Jogging
s kapuco moden akf'ja'en
349.-
Viskozna bluza
299.-
Sviter
Z nabskom ^se^ velikosti
Dekliška flanelna obleka
379,-
Darilni zavoj
dve br.saii a iroMia #%LI m
159.-
339.-
Bustier - garnitura „   . . .
.'bornem       m Bombažne »Leggings«
109.- h|ace    iqq ,
Satin - spodnja obleka
s č pkasrm okrasom enooarvna ah ool-skan
SAMONIG
DOBROPISI
l* 1'Kl »I*I»
95.-
Modno krilo
mešanica volne
399.-
Polo- pulover
aliiopica; jtoiecim LILI 1
ovratnikom
Jogging - trenirka
149.
DOliSkana vseh veiikos
Modna garnitura pisanega posteljnega perila
139.-
I pernica m
' prevleka Dia.'.ne
SAMONIG - kupci
lahko v VVIPARK - garažah, Hausergasse, do dveh ur
BREZPLAČNO PARKIRAJO
Parkirni lističi v prodajalni!
Sviter
s kapuco
na vrvični poleg
299.-
Jogging - trenirke
299.
Triko ali frotir pižama
299.
Flanelna pižama
Triko ali frotir pižama
139.
Dvojna garnitura posteljnega perila
Ove pernici in dve prevtski :a kazine potiskan
499.
Garnitura perila
a čistega bombaža od
54,
Rjuha z elastiko iz frotirja
98.-
Jakna
toplo podiožena od
499.-
Garnitura perila
maiica in spodnie mače
79.-
Kitasti pulover
199.-
'a.'iićfun barvah
199.-
Žametne hlače
Modne hlačne nogavice
vseb modric Darvan
29,
Fine hlačne nogavice
vzorekom
15,«
Športne hlačne nogavice
Pulover s kapuco
ah
159.
i gubami v monoir Da'vab
359.-
I rpodnih oarvan
Modne hlače
s pasom in zavihki ^J^J^J
Smučarski pajac
669
Smučarski pajac
599
Jopica s stoječim ovratnikom
Flanelna posteljna garnitura    j gg
Flanelna rjuha   _ _
looia m varčevalna LILI pn energiji 9*<5r.
Modni sviter
199.-
Jakna
daljšega kroia
l vrvicnim poiegom
499.-
al. polo • pulover vseh velikosti
79.-
Kapna proti revmi
polnjena s ć sto M f%
ovčjo volno Jjj
Zdravstvena blazina
poinienai vomo I ene strani koia
269.-
59,
HO
Transparentni nedrček
49.-
Modni pulover
onn
perlenim veMsivorr ^^mJJJi
Smučarska garnitura
topio podložena       g g ^
Hlače s hlačnim jermenom,   _ _ _,
159
Posteljna podloga
U bombažnega inkoia pomie.na z mešanico
elastične bombaž kvaliteta
Garnitura
99.-
Smučarska srajca
■ moomh oa'vah
99.-
Fantovska flanelna srajca,
enobarvna a karirasta vseh velikosti
299.-
89.-
Odeja iz ovčje volne
599.
zagoiovijena kakovost
Še več vam pokažejo naše praznično okrašene izložbe!
SAMONIG
_TVOJA BLAGOVNICA V BELJAKU NA SAMONIG-ECK.
^5MlSSWSS€HJiS 10. STRAN
TELEVIZIJA, RADIO
Petek, 7. decembra 1990
TVSPORED
PETEK
7. decembra
9.00 TV mozaik
9 00 Delfin Fliper, ameriška nanizanka za otroke 9.25 Vojne usode, angleška nadaljevanka
14.50 Video strani
15 30 Sova, ponovitev
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 TV mozaik: Tednik, ponovitev
18 10 Spored za otroke in mlade
19.05 Risanka
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20 Nebu   naproti, ameriška
dokumentarna serija 21 20 Zakon  v   Los Angelesu,
ameriška nanizanka 22.10 TV dnevnik 2235 Sova
Družinske vezi, ameriška
nadaljevanka
Ob letu osorej, ameriški film
1.00 Video strani _2. program TV Slovenija
16.00 Satelitski programi
17.30 Regionalni   programi TV
Slovenija - studio Maribor:
Tele M 19.00 Videomeh 19 30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Ave Marija 21.00 Vprašajte ZIS 22.00 Yutel 23.00 Vtdeonoč '
_1. program HTV
9.15 9.20 9.30
10.00
12.00 12.10 12.20 13.30
16.10 16 25 16.30 1640
18.25 18.45
19.10 19.30 20.00
21.55 22.40 23.00 23.05
0.35
Poročila TV koledar
Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka
Šolski program, kontaktna
oddaja
Poročila
Video strani
Satelitski program
Shakespeare na TV: Sen
kresne noči
Video strani
Poročila
TV Koledar
Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka
Številke in črke, kviz Taksi, ameriška humoristična nanizanka Risanka TV dnevnik
Prepovedano, ameriški film
Zagrebški sejem jazza '90
TV dnevnik
Poročila v angleščini
Ekran brez okvira, oddaja o
kulturi
Poročila
SOBOTA
8. decembra
8.20 Video strani 8.30 TV mozaik 8.30 Nemščina
9.00 Muzzy,    angleščina za
najmlajše 9 15 Radovedni Taček: Miš 9.35 Lonček, kuhaj: Zelenjavni
zrezki
945 Čebelica   Maja: Nepovabljeni gost 10.05 Križem kražem, oddaja TV Skopje
10.35 Alf, ameriška nanizanka 11.00 Zbirajmo star papir, zabav-noglasbena prireditev
11.45 Zgodbe iz školjke
12 15 NUK v Ljubljani, 2. oddaja 12.30 Naša pesem '90, 7 oddaja 13.00 Videostrani
13.15 Lepa naša domovina. Turizem, ponovitev zabavno-glasbene oddaje
13 45 Od obzorja do obzorja, od-
daja o knjigah
13.55 Ciklus filmov VValta Dis-neyja: Ta presneti maček, ameriški mladinski film
15.50 Žarišče, ponovitev
16.20 Sova, ponovitev
16.50 EP video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 Beograd: DP v košarki (m): Crvena zvezda - Pop '84, vključitev v prenos
18.25 Divji svet živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije
18.55 Ali že veste
1907 Risanka
19 15 TVokno
19.30 TV dnevnik
19.59 Utrip
20.20 Žrebanje 3x3
20.35 Shovv Rudija Carrella
22.15 TV dnevnik
22 30 Sova
Zlata dekleta, ameriška nanizanka
Murphvjev zakon, ameriška nanizanka Calamitv  Jane, ameriški film
I. 30 Video strani
_2. program TV Slovenija
15.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
16.00 Revija poklicnih boksarjev
17.05 Okno: Povratek k Staxu, ponovitev zabavnoglasbe-ne oddaje HTV
18.00 Mati in sin, avstralska humoristična serija
18.30 Kotor: vaterpolo: Jugoslavija - Madžarska, prenos
19.30 TV dnevnik
20.15 Ob 10-letnici smrti Johna Lennona
22.15 Filmske uspešnice: Nočna
izmena, ameriški film 0.00 Yutel
1.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program HTV
8.15 Poročila 8.20 TV koledar
8.30 Vesela sobota, spored za otroke
10.00 Izbor šolskega programa 10.30 Kaj je film
II. 00 Nemščina - Alles gute 11.30 Kako biti skupaj 12.00 Izbrali smo za vas
14.00 Ko se spopadejo svetovi,
ameriški film 15 40 Mikser M, zabavna oddaja 16.25 TV teden
16.40 En avtor, en film: Mudro
nja: Na koncu stoletja 16.55 Poročila
17.00 Sedmi čut, oddaja o prometu
17.10 Narodna glasba 17.40 Spletka, angleška nadalje vanka
18.10 Dokumentarni film 18.55 Rakuni risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Spalntčno okno, ameriški film
22.10 TV dnevnik
22.30 Poročila v angleščini
22.35 Izseljena Hrvaška
23.20 Fluid, zabavnoglasbena
oddaja 0.00 Poročila
0.25 Športna sobota, TV Črna
Gora 0.00 Poročila
NE UJA
9. decembra
1. program HTV
8.10 Videostrani 8.20 Živžav
9.15 Hov!, ponovitev angleške nanizanke
9.40 Gradovi: Pomniki se spominjajo v legendo 10.10 Zgodba o Hollvvvoodu, ponovitev
11.00 Mati in sin, humoristična
oddaja 11.30 Domači ansambli
11 55 EP video strani 12.00 Kmetijska oddaja 12.30 Video strani
12 50 Križkraž, ponovitev
14.30 Alternative, poljska nadaljevanka
15.35 Sova, ponovitev
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 Sebastian, ameriški film
18.40 Od obzorja do obzorja, oddaja o knjigi
18.50 Risanka
19.00 TV mernik
19.15 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
2005 Primož Trubar: Moji ljubi Slovenci, TV nadaljevanka 21.05 EPP
21.10 V Atomske toplice po nagelj...
22.30 TV dnevnik 3, šport, vreme 2255 Sova: Spet ti?, ameriška humoristična nanizanka, Murphvjev zakon, ameriška nanizanka 0.15 Video strani
__2. program TV Slovenija
10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA in igrani film
13.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
14.00 Športno popoldne
17.30 Ob 70-letnici nogometne zveze Slovenije
18.30 Nadaljevanje športnega popoldneva
19.30 TV dnevnik
20.00 Svet vulkanov, francoska poljudnoznanstvena serija
20 30 Tek za življenje, dokumentarna oddaja
21.10 San Remo '90, zabavno glasbena oddaja
22 05 Športni pregled
23.10 Yutel
9 45 Poročila 9.50 TV koledar
10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke
12.00 Kmetijska oddaja
13.05 Daktari, ameriška nanizanka
13.55 TV družinski magazin 14.25 Sestanek brez dnevnega
reda, Kulinarični kotiček -
Emo, igrani film 16.55 Za ljubezen in svobodo,
angleški film 18.45 Evvoksi, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20 00 Donator, TV nadaljevanka
20.50 Midasov dotik, angleška poljudnoznanstvena serija
21.40 TV dnevnik
22 00 Poročila v angleščini
22.05 Športni pregled TV Sarajevo
22.50 KOncert ob 125-letnici rojstva Jana Sibeliusa, pos netek iz Helsinkov 0.50 Poročila
PONEDELJEK
_10. decembra
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik
9.00 Miti in legende islamskih ljudstev
9.15 Ciciban, dober dan: Prometna sredstva 9.30 Mladinski  pevski festival
Celje '85 10.00 Utrip 10.15 Zrcalo tedna 10.30 TV mernik 15.20 Videostrani
15 30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik
17.05 Zdravo, ponovitev
18.25 Spored za otroke in mlade
18.30 Radovedni Taček: Jajce
18.45 Čebelica Maja
19.10 Risanka
19.15 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19 55 Vreme
20.05 V. Despotov: Divji svetnik, drama TV Novi sad
21.15 Osmi dan
22.00 TV dnevnik, vreme
22.25 Kaj pa ti piskaš... ob 150-le-tnici rojstva Frana Gerbiča
23.15 Sova:
Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka
Murphvjev zakon, ameriška nanizanka
0.35 Videostrani
2. program TV Slovenija
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana
19.30 TV dnevnik
20.00 Lepa naša domovina: Kultura, zadnji del zabavno glasbene oddaje
20.30 Po sledeh napredka
21 00 Sedma steza, športna od daja
21.20 Omizje: O plebiscitu 22.25 Yutel
___1. program HTV
9.15 Poročila 9.20 TV koledar
9.30 Sedmi veter, otroška serija 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.25 Naši slavni umetniki: Oskar
Herman 16.10 Video strani 16.25 Poročila
16 30 TV koledar
16.40 Sedmi veter, otroška serija
16.55 Hihitavčki, otroška serija
17.10 Familv album, tečaj ameriške angleščine
17.40 Hrvaška danes
18.25 Številke in črke
18.45 Morje, dokumentarna oddaja
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Boljše življenje, serija TV Beograd
21.00 7 dni v svetu, zunanja politika
21.30 TV dnevnik
21.50 Poročila v angleščini
21.55 Kinoteka Holtvvvooda:
Storm vvarning, ameriški
film 23.15 Poročila
TOREK
11. decembra
8.50 Video strani
9.00 TV mozaik
9.00 Zgodbe iz školjke
9.30 Človekovo telo 10.00 V hribih se dela dan 1030 Nemščina
11.00 Sedma steza, športna oddaja
11.20 Osmi dan
14.55 Video strani
15.05 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev
15 30 Sova, ponovitev
16 50 EP video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik 1
17.05 TV mozaik
18.10 Spored za otroke in mlade
19.05 Risanka
1920 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 Življenje v barvah, francoska nadaljevanka 20.55 EPP
21.00 Ray Charles, koncert ob 40-letnici glasbenega delo vanja, 1. del 22.00 TV dnevnik 22.25 Sova
Policijski oddelek, ameriška nanizanka Murphyjev zakon, ameri ška nanizanka 23.40 Video strani
2. program TV Slovenija
9.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 950 EPP
9.55 Sestriere: svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (m), prenos 1. teka
10.50 Satelitski programi - po skusni prenosi
12.50 EPP
12.55 Sestreire: svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (m), prenos 2. teka
13.45 Premor
14.00 Muenchen: tenis - Grand
Slam Cup, prenos 16.30 Svetovni pokal v alpskem
smučanju   -  slalom (m),
posnetek iz Sestriera 17.30 Regionalni   programi TV
Slovenija - studio 2 Koper 19.00 Folklorna skupina Emona
iz Ljubljane 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20,30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški   večer: Egipt
Lavvrenca Durrela, angleški
dokumentarni film 21.50 Tenis - Grand Slam Cup,
posnetek iz Muenchna 22.35 Yutel
1. program HTV
915 Poročila
9.20 TV koledar
9.30 Mali svet, otroška oddaja 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.00 Hrvaška klavirska glasba 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16 30 TV koledar 16.40 Mali svet, oddaja za otroke 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke 18.45 Kulturna dediščina Hrvaške
19.15 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Navečer, španska nadalje
vanka 20.55 Žrebanje lota 21.05 V velikem planu, kontaktna
oddaja 22.35 TV dnevnik 22.55 Poročila v angleščini 23.00 Kinoklub Evropa: Ljubimci
moje matere, poljski film 0.30 Poročila
SREDA
12. decembra
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik
9.00 Spored za otroke in mlade: Živ žav
9.55 Divji svetnik, drama TV No vi Sad
10.55 Življenje v barvah, francoska nadaljevanka 14.50 Videostrani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 TV Mozaik
17 05 Vulkani, francoska poljudnoznanstvena serija 17 35 Po sledeh napredka 18.05 Spored za otroke in mlade 19 00 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
2005 Film    tedna: Pogrešani, ameriški film
22.05 EPP
22.10 TV dnevnik
22.30 Druga godba. Papa Wem-ba, Zaire
23.10 Sova
Alf, ameriška nanizanka Murphvjev zakon, ameriška nanizanka S festivala športnih in turi stičnih filmov Nova Gorica 1990: Letalske sanje, lit-vansko sovjetski film, Vrh -izpoved srečnega človeka, sovjetski film 1.15 Video strani
_2. program TV Slovenija
14.00 Muenchen. tenis - Grand
Slam Cup, prenos 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 TV Slovenija - Studio Mari
bor: Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče
20.30 Športna sreda 22.30 Svet sporoča 23.30 Yutel
1. program HTV
9.15 Poročila
9.20 TV Koledar
9.30 Hov!, otroška nanizanka 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.00 Glasba iz ateljeja: George
Gershvvin 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Hov!, angleška otroška nanizanka
17,10 TV gledališče: Deske, ki
pomenijo življenje 17.40 Hrvaška danes
18.25 Številke in črke, kviz 18 45 Videoboom 1915 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Moderni časi, oddaja o filmu
Spalnično okno, ameriški film
22.40 TV dnevnik 23 00 Poročila v angleščini 23.05 Dokumentarna oddaja 23.35 Poročila
ČETRTEK
13. decembra
8.50 Video strani
9.00 TV mozaik
9.00 Grizli Adams
9.20 Nadarjeni otroci
9.55 Pustolovščina slikarstva,
slikar in njegov univerzum 10.30 Muzzy,    angleščina za
najmlajše 10.45 Slovenci v zamejstvu 11.15 Zakon  v  Los Angelesu,
ameriške nanizanke 14.30 Videostrani 14.40 TV mozaik: Muzzy, angleščina za najmlajše 15.55 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 Mozaik, šolska TV ponovitev
17.35 Pustolovščina slikarstvo, slikar in njegov univerzum
18.15 Spored za otroke in mlade
18.15 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje
18.45 Alf, ameriška nanizanka
19.10 Risanka
19.15 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 Vojne usode, angleška nadaljevanka
21.10 Tednik
22.15 TV dnevnik
2235 Sova
Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Mavrica, angleška nadalje vanka 0.00 Video strani
_2. program TV Slovenija
16 00 Satelitski programi - po-
skusni prenosi
17 30 Regionalni   program TV
Slovenija studio Ljubljana
19.30 TV dnevnik 20.00 Split: PEP v košarki: Pop '84  Scavolini, prenos
21 30 Žarišče
22.00 Divji svet živali, angleška poludnoznanstvena serija
22 25 Večerni gost: dr. Drago
Klemenčič
23 15 Tenis - Grand Slam Cup,
posnetek iz Muenchna 0.45 Yutel
_ 1. program HTV
9.15 Poročila 9.20 TV koledar
9.30 Operacija Barbarossa, TV nadaljevanka za otroke
10 00 šolski program
12.00 Poročila
12.10 Video strani
12.20 Satelitski program
14 50 Hrvaški pisci na TV ekranu A. Kovačič - I. Ivanac: La danjska sekta
16.10 Videostrani
16.25 Poročila
16.30 TV koledar
16.40 Operacija Barbarossa, TV nadaljevanka za otroke
17 10 Ljubitelji narave: Mount St. Helene, poljudnoznanstve ni film
17.40 Hrvaška danes
18.25 Številke in črke
18.45 Dokumentarni program
19.15 Energija, ekonomija, ekologija
19.30 TV Dnevnik
20 00 Spekter, politični magazin
21 00 Svet narave, angleška po-
ljudnoznanstvena serija
22 00 TV dnevnik
22.20 Poročila v angleščini
22 25 Glasbena scena
23 30 Poročila
PETEK, 7. decembra:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 9.05 Z glasbo v dober dan -11.05 Petkovo srečanje + glasba
- 12.00 Poročila - na današnji dan
- 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Studio ob 17.00 in glasba -18.05 Vodomet melodij - 1900 Radijski dnevnik - 19,45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23 00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program - glasba
SOBOTA, 8. decembra:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 805 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Kulturna panorama -11.05 Radijski kabaret - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije 4- EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19-45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu - 22 00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra 23.05 Literarni nokturno -23.15-5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 9. decembra:
Prvi program
500 800 Jutranji program, glas ba - 8.05 Radijska igra za otroke 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03 16.00 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo 16.00 Lojtrca domačih - 17 30 Humoreska tega tedna - 18.00 Prilju bljene operne melodije - 1900 Radijski dnevnik - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer 22 00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-04.30 Nočni program, glas ba
PONEDELJEK, 10. decembra:
Prvi program
4.30 8.00 Jutranji program, glas ba - 7.00 Druga jutranja kronika 8.05 Počitniško popotovanje oc strani do strani - 10.00 Dopoldan
ski dnevnik: Informacije, gospo darstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revija* in tekmovanjih - 15 15 Radio °a nes, radio jutri - 15.55 Zabada glasba - 17 00 Studio ob 17. m glasba - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo 20.00 Sotočja (prenos studia Radia Maribor) 21.05 Za: plešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-430 Nočni program, glasba
TOREK, 11. decembra:__
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glas" ba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, g° spodarstvo, glasba - 11.05 Človek in zdravje - 12.10 Pojemo in go-demo - 12.30 Kmetijski nasveti -14.05 Znanje za prihodnost -17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli -20.00 Radijska igra 20 39 Glasbeni intermezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15 4.30 Nočni program, glasba
SREDA, 12. decembra: ___
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9 05 Z glasbo v dober dan - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 12 10 Pojemo W godemo - 14.05 Mehurčki - 15.5» Zabavna glasba - 17 00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik | 2000 Zborovska glasba po žel)1 poslušalcev 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno -23 15 4.30 Nočni program - g'as' ba -
ČETRTEK, 13. decembra: _I
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Znanja široka cesta -9 05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti 12 40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku -14.25 Iz glasbene tradicije jugO; slovanskih narodov in narodnosti
- 15.55 Zabavna glasba 18.05 Minute z Big bandom RTV LJU" bljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli 2000 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21 05 Literarni večer - 22.20 Iz naših sporedov -23.05 Literarni nokturno - Tiodof Rosic: Ikona svetega konstantna
- 23.15-4.30 Nočni program, glasba
Petek, 7. decembra 1990
SPOREDI, KRIŽANKA
11. stran wmmmmsLAs
kovinOtehna
Blagovnica FUŽINAR Jesenice
Kasetofoni SAMSUNG
ob nakupu z gotovino - 10 % J2L£7^T- 2.412.-
nemogoče je mogoče - nemogoče je mogoče
KRANJ CENTER
6. decembra: amer. komedija STARŠI IN OTROCI ob 16 in 18. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: HLM PRESENEČENJA ob 20. uri,
7. decembra: amer. komed. film STARŠI IN OTROCI ob 16. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: FILM PRESENEČENJA ob 18. in 20. uri,
8. decembra: amer. thriller film MISSISIPI V PLAMENIH (o rasizmu) ob 16.45 in 19. uri, pred premiera amer vojnega filma VOJNA ZA SLAVO ob 21.15 uri. 9. decembra: amer. thriller film M IS SISIPI V PLAMENIH ob 16.45 in 19- uri, premiera amer. vohun thriller filma BREZ IZHODA ob 21. 15 uri, 10. decembra: premiera amer. akcij, filma DNEVI GRMENJA ob 16., 18. in 20 uri, 11. decembra: amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 16., 18. in 20. uri, 12. decembra: amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 16., 18. in 20. uri, 13. decembra: amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 16., 18. in 20. uri
KRANJ STORŽIČ
6. decembra: amer. avstral. pust. Wied. KROKODIL DUNNDEE II. °b 18. in 20 uri, 7. decembra: Premiera amer. trde erotike SR-ČECE ob 18. in 20. uri, 8. decembra: amer. western film BLEDO-UČNI JEZDEC ob 16. uri, amer. trda erotika SRČECE ob 18. in 20. uri, 9, decembra: hongkon. karate film KRALJ BOKSARJEV ob 16. uri, amer. trda erotika SRČECE ob 18. in 20. uri, 11. decembra: amer trda erotika SRČECE ob 18. in 20. uri, 12. decembra: premiera amer. komedije TRAPASTI HARRY ob 18. in 20. uri, 13. decembra: amer. komedija TRAPASTI HARRY ob 18. in 20. uri
ŽELEZAR
6. decembra: premiera amer thriller filma MISISSIPI V PLAMENIH ob 17.45 in 20. uri, 7. decembra: amer. thriller film MIS SISIPI V PLAMENIH ob 17.45 in
20. uri, 8. decembra: amer. akcij, film PTIČ NA ŽICI ob 17. in 19. uri, premiera amer. trde erotike EROTIČNI KOLEDŽ ob 21. uri, 9. decembra: amer akcij film PTIČ NA ŽICI ob 17 in 19. uri, amer. trda erotika EROTIČNI KOLEDŽ ob
21. uri, 10. decembra: amer. akcij, film PTIČ NA ŽICI ob 18. uri, amer. trda erotika EROTIČNI KOLEDŽ ob 20. uri, 12. decembra: Premiera angl. srhljiv ZGODBE S TEMNE STRANI ob 18. in 20. uri, 13. decembra: angl. srhljivka ZGODBE S TEMNE STRANI ob 18. in 20. uri
• DUPLICA
6- decembra: amer. krim. film STRELJAJ, DA UBIJEŠ ob 20 Uri, 7. decembra: premiera amer. komedije IZ SVOJE KOŽE NE MOREŠ ob 18. uri, predpremiera amer. vojnega filma VOJNA ZA SLAVO ob 20. uri, 8. decembra: amer. komedija IZ SVOJE KOŽE NE MOREŠ ob 17. in 19. uri, pre-miera nem. erot. komedije LJUBEZENSKA ŠOLA JOSEPHINE MUTZENBACHER ob 21. uri, 9. decembra: premiera amer. komedije TRAPASTI HARRY ob 17. In 19. uri, nem. erot. komedija LJUBEZENSKA ŠOLA JOSEPHINE MUTZENĐACHER ob 21 uri, S« decembra: amer. komed •P.APASTI HARRY ob 20. uri, 12. decembra: amer. vvestern film JEZDECI NA DOLGE PROGE ob 20 uri, 13. decembra: premiera fmer. trde erotike EROTIČNI KO LEDŽ ob 20. uri
TRŽIČ
J- decembra: hongkon. karate fl|m TIGROV BES ob 18. uri, fmer trda erotika EROTIČNI KO LEDŽ ob 20. uri, 8. decembra: amer. vohun, thriller film BREZ
IZHODA ob 17. in 19. uri, 9. decembra: amer. komedija GRAJSKI DUHOVI ob 17. in 19. uri
KOMENDA
7. decembra: amer. akcij, film PTIČ NA ŽICI ob 19. uri
LAZE
7. decembra: amer. komedija DVOJČKA ob 19. uri
ČEŠNJICA
7. decembra: amer. črna komedija VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 20. uri
KRANJSKA GORA
7. decembra: amer. komedija GRAJSKI DUHOVI ob 18. uri
POUANE
7. decembra: amer. akcij. ODPOREN NA KROGLE ob 19. uri, 9. decembra: akcij. TATOVI PORSCHEV ob 17. uri
ŽELEZNIKI
7. decembra: amer. film OBCESTNA KAVARNA ob 19. uri, 8. decembra: amer, akcij. ODPOREN NA KROGLE ob 20. uri, 9. decembra: amer. drama DOBRO JUTRO VIETNAM ob 19. uri, 12. decembra: amer. avantur. LEGENDA ob 20. uri
_ŠKOFJA LOKA_
6. decembra: amer. drama DOBRO JUTRO VIETNAM ob 20. uri,
7. decembra: amer. drama DOBRO JUTRO VIETNAM ob 18. in 20 uri, 8. decembra: amer. akcijski OBCESTNA KAVARNA ob 18. in 20. uri, 9. decembra: amer. akcijski OBCESTNA KAVARNA ob 18. in 20. uri, 11. decembra: amer. trda erot. PORNO PUNČKA ob 20. uri, 12. decembra: amer. trda erot. PORNO PUNČKA ob 20. uri, 13. decembra: amer. akcijski TATOVI PORSCHEV ob 20. uri
_RADOVLJICA_
6. decembra: amer. fantastični VRNITEV V PRIHODNOST II. del ob 20. uri, amer. grozljivka STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV ob 20. uri, 7. decembra: amer. vojni film ROJEN 4. JULIJA ob 20. uri, amer. erot PORNO DEKLICA ob 22. uri, 8. decembra: amer. zabavni GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA ob 18. uri, amer. fantastični VRNITEV V PRIHODNOST II del, ob 20 uri, 9. decembra: amer. fantastični VRNITEV V PRIHODNOST II. del ob 18. uri, amer. vojni ROJEN 4. JULIJA ob 20. uri, 10. decembra: amer. zabavni GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA ob 20 uri, 11. decembra: amer. vojni ROJEN 4. JULIJA ob 20 uri, 12. decembra: amer. zabavni GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA ob 20 uri, 13. decembra: amer. glasbeni MOONVVALKER ob 20. uri
_BOHINJ_
6. decembra: amer. akcijski RO BOKOP II. del ob 20. uri, 8. decembra: amer. grozljivka STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV ob 20 uri, 9. decembra: amer. akcijski RAMBO MAŠČEVALEC ob 18. uri, amer. film GRIMLINI I. del ob 20. uri, 13. decembra: amer. vojni ROJEN 4 JULIJA ob 20. uri
___BLED_
7. decembra: amer grozljivka STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV ob 20. uri, 8. decembra: amer. film GRIMLINI I del ob 18 uri, amer. akcijski RAMBO MAŠČEVALEC ob 20. uri, amer. erot. PORNO DEKLICA ob 22. uri, 9. decembra: amer. akcijski ROBO-KOP II. del ob 18. uri, amer. grozljivka STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV ob 20. uri, 10. decem bra: amer. fantastični VRNITEV V PRIHODNOST II. del ob 20. uri, 11. decembra: amer. fantastični VRNITEV V PRIHODNOST II. del ob 20. uri, 12. decembra: amer. vojni ROJEN 4. JULIJA ob 20. uri, 13, decembra: amer. zabavni GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA ob 20. uri '*"*.
Kaseta Andreja Šifrerja je navdušila stare in mlade
Pesmi, ki so se morale roditi
Petinštirideset tisoč prodanih kaset Hiti počasi dokazuje, da imamo Slovenci radi dobro glasbo.
Srednje Bitnje - Z Andrejem Šifrerjem sva se iskala precej časa, saj je trenutno gotovo eden najbolj zasedenih Slovencev. Hiti z nastopa na nastop, vabijo ga na vse konce Slovenije, na radijske in televizijske oddaje, na koncerte, v vrtce... Tudi dan pred novembrskimi prazniki je bilo podobno. Obljubil je namreč nastop najmlajšim v Stražišču. In seveda jim je zapel vse od Umazancev do Suma na srcu in razložil, kako bo umrla država.
Vsakdo, ki pripravi ploščo, ki nekaj napiše, naslika... vsak pričakuje uspeh. Si ti s kaseto Hiti počasi verjel v takšen odziv ljubiteljev glasbe?
"Nočem biti lažno skromen, vendar pa česa takega nisem pričakoval. Kasete so pošle zelo hitro in pravzaprav ne vem, kakšen je razlog. Sicer pa sploh ne bi bilo zanimivo, če bi ta razlog poznal in načrtoval točno številko prodanih kaset in plošč. Dejstvo je res, da je to v nekem smislu moja najbolj skrbno pripravljena plošča in imela je čas zoreti sedem let. Nisem se obremenjeval s tem, da moram posneti ploščo, ampak so pesmi prihajale zato, ker so morale priti, ker so se "komadi" morali roditi. To pa je vedno dobro. Druga stvar pa je, da sedaj, ko gledam nazaj, vidim, da so posnetki po produkcijski plati narejeni izredno dobro. Tretji razlog pa je ta (in tega nisem pričakoval), da je uspešnica postala pesem Šum na srcu, kar je nenavadno v Sloveniji, saj je pesem relativno počasna, ima veliko besed. To, da se je ravno ta pesem "prijela", me je zelo razveselilo, saj sem včasih že izgubljal upanje nad okusom slovenske-
ga občinstva, vsaj kar se tiče izbire popularnih skladb." Kdo misliš, da najraje posluša tvojo glasbo? Mladi, stari, tvoja generacija? Kateri so tisti, ki so razgrabili kaseto? "Mislim, da kar vsi, največ pa so seveda pripomogli otroci. Ogromno je pomenila televizijska oddaja Pesem je, ki bo, upam, na videokaseti izšla še pred koncem leta." Mnogi so se teh sedem let, kar te je bilo manj videti in nisi izdal plošče, spraševali, kaj počneš.
"Najprej sem počival od ljudi in samega sebe. Ljudje pa so počivali od mene. Naj pa ponovno rečem nekaj: glasba ni edino, kar je v mojem življenju. Še veliko je stvari, ki jih rad delam. So pa res manj odmevne. V tem času smo se naprimer preselili v novo hišo, naredili smo lokal v Kranju, zelo pomembno pa je, da sem v tem času pustil tudi službo na Založbi kaset in plošč. Imel sem stike s tujimi firmami, sodelo-
GLAS
val sem z nekaj založbami... To je vse imelo neko zvezo z glasbo, vendar bolj z glasbenimi posli."
Vsi, ki se zamimajo za tvojo glasbo, že vedo, da si ploščo posnel v Ameriki. Kako pa je prišlo do tega?
"Tam imam prijatelje, ki so me že dolgo vabili, da bi prišel na snemanje. Prav tako me je vabil Jure Franko, s katerim sva prijatelja že vrsto let. Kar pa tudi ni nepomembno, je dejstvo, da sem imel pri JAT-u aramžma, za katerega so mi povedali, da bo vozovnica kmalu "propadla". Kaj takega pa si kot pravi Gorenjec nisem mogel privoščiti in sem res odpotoval v Ameriko. Tam sva z Juretom nekaj časa potovala, nato pa sem šel v Nashville in posnel ploščo. Moram reči, da sem domov prišel z zelo mešanimi občutki."
Dobil si zlato kaseto za uspešno prodajano kaseto. Kaj te še čaka prihodnje tedne, mesece, leta?
"Decembra imam veliko nastopov, zlasti na Štajerskem in Primorskem, kamor so me najprej povabili. Očitno se moja priljubljenost "pokriva" z vino-rodnostjo krajev. Vendar bom februarja in marca veliko nastopal tudi v okolici doma. Februarja pa bo izšla tudi laserska plošča mojih prejšnjih uspešnic z naslovom Bil sem mlad... Ostani z nami. Najbrž bo izšla tudi knjiga pesmi s komentarjem, note,... skratka v naslednjem letu bom skušal združiti prejšnje in sedanje obdobje. Za naprej pa še ne vem, kaj bo."
Nekateri mislijo, da si s ploščo veliko zaslužil, drugi pravijo, da, če bi bilo to res, potem ti ne bi bilo treba snemati še reklam. Kakšna je resnica? "Resnica je ta, da sem za ploščo porabil zelo veliko denarja. Za ta denar bi naprimer lahko kupil dober mercedes. Skupna vsota se namreč giblje blizu sto tisoč mark. Ker seveda vsega tega denarja nisem imel, sem si ga sposodil. Pomagali so mi Angleži, nekaj Američani. Jaz pa praktično ne morem kasete oz. plošče prodati v tolikšnih količinah, da bi le s tem zaslužkom vrnil ves denar, saj od ene kasete sam dobim le dva dinarja in pol (kaseta v trgovini stane okrog 80 din, op. avtorja). To se pravi, če bi hotel zaslužiti sto tisoč mark, bi moral prodati ogromno več kaset. Zato sem posnel tudi reklami za Kolin-sko, za Softi in za Barcaffe. Čeprav naprimer kave sploh ne pijem... Sedaj delam zato, da bom ta denar čimprej vrnil, ker, če ga bom v rokih vrnil, imam možnosti, da še kdaj kaj posnamem." • V. Stanovnik
AVTOR KRIŽANKE R NOĆ
FRANC PESNIK jARTHORi
NAJVEČJI POLOTOK
MIK PRIVLAČNOST
SARAJEVSKO VELE-PODJETJE
LETOVIŠČE NA FR RIVIERI
DRŽAVA INDIJSKE UNIJE (ČAJI
LOVRO T0MAN
RAZBIJA NJE IKON
MONGOLSKI POGLAVAR
PREMOŽEN KMET V CARSKI
Rusiji
CELOTNO DELO KAKEGA UST VARJALCA
PRUSKI GE NERALFELD-MARŠAL MELMUTHI
INOUAN NAROD V
JUŽNI AMERIKI
GLOBOKA NEZAVEST
VEDA 0 IRANSKEM JEZIKU IN LITERATURI
PUNT VSTAJA
BOLGARSKA REKA Kl TEČE V EGEJSKO MORJE
SL KIPAR IN GRAFIK IJANEZ)
GL MESTO HAVAJEV
BRlGITTE BARDOT
NASPROTJE VERJET NOSTl
KITAJ REČ-NI ČOLN
POJAV NA
VODI
HRV IGRA
LEC ISVENI
DEPARTMA V JUŽNI FRANCIJI
RUSKI PISATELJ ■BRATJE KA RAMAZOVI-I
MESTO V GRČIJI
SREDIŠČE EPIRA
JADRANSKI OTOK JUŽNO OD LOŠINJA
ORGAN V USTIH
SPLOŠNO IME ZA PTICO
H0PARICO
IT SKLADA TEL) ILUIGII
SL ZOOLOG (MIROSLAVI
SL SKLADATELJ JENKO
FIZ ENOTA ZA SILO
TRAVNATA POKRAJ V J AMERIKI
NAUK C GOSPODARSTVU
TRŽIŠČE
PLANŠAR.
JEVO BIVALIŠČE
SREDIŠČE ROMUNSKE MOLDAVIJE
ODER P0DSTENJE
SLIKAR ŠUBIC
REKA V FIRENCAH
IME DVEH
zauvovv
SEVERNI AFRIKI
BENEŠKI RENESAN-
NAJD REKA PIREnejskega polotoka iSpan imei
ROŽEV!-NAST IZRASTEK V USTIH KITA
SPECIALIST ZA ŽIVČNE BOLEZNI
Ruski pesnik FirnjnsT
(NIKOLAJI
TUJE ŽEN IME
KONEC IPRI MOLITVI!
GL MESTO BRAZIL DR
ZAVE RlO DE JANEIRO
KRAJ NAD
IZOLO ITUDI K0RTE)
EMIL NOLDE
ST ČEŠKI ALPSKI SMUČAR
NEMŠKA PASMA
PSOV
SLOV IGRALKA MAČEVA
ANGL FILM REŽISER (CAROLi
EVROPSKI VELETOK
NADA VIDMAR
IZDELOVALEC SRPOV
KfiAV;, MLEČNI ORGAN
SL pianist
IN PEDAGOG IANT0NI
SLOV PESNIK KL0PČIĆ
NEPRAVI
OČE
POBLI SKCVANjE BLEŠCAtU
KRAJ PRI KRŠKEM
RIMSKI STARI VEK
republi
KA V ZAH AFRIKI FOflT LAMY
POLEG PREGLEDA TRGOVSKE PONUDBE V CENTRU MESTA KRANJA V GORENJSKEM GLASU JE NATISNJENIH ŠE 10.000 LETAKOV Z ENAKO VSEBINO IN RA2NOŠENIH PO NAKLJUČNO IZBRANIH GOSPODINJSTVIH REALIZACIJA ČASOPISNO PODJETJE GLAS
KRANJ trgovskomeSTO
OBLOŽITE PRAZNIČNO MIZO
Mercator - Meso - izdelki
KRANJ, Maistrov trg 3
OD 11.12. DO 31.12.
NUDIMO
KRVAVICE, SORSKO SALAMO, POSEBNO IN NAVADNO SALAMO, LOŠKO SALAMO IN SUHI VRAT BREZ KOSTI
OGLASITE SE V STAREM DELU MESTA KRANJA, KJER SO NAŠE PRODAJALNE VSAK DAN VAM NUDIMO SVEŽE MESO IN RAZNOVRSTNE MESNE IZDELKE
ŽIVILA Kranj
trgovina in gostinstvo
Okrepčate se lahko v naših lokalih:
DELFIN
ribe in ribje specialitete
BONBONIERA
velika izbira bonbonov in čoko|a(j
MESTNA SLAŠČIČARNA
torte, hladni in topli napitki
PIVNICA EVROPA
malice, kosila, pijače itd
CE SI ŽELITE IZREDNO KVALITETNA ŠPORTNA OBLAČILA, OBUTEV IN MODNE DODATKE OBIŠČITE AASS
NAVDUŠENI BOSTE
MARJAN LUKEŽ
TV ANTENSKE NAPRAVE
64000 KRANJ Titov trg 22 tel (064)22-107
NA ZALOGI IMAMO:
VELIKO IZBIRO ANTEN IN ANTENSKEGA MATERIALA
STEREO SAT TV ANTENSKI SISTEM PACE
vključno z montažo za samo 11.900 din PRIPOROČAMO SE ZA NAKOP!
Trgovina odprta
pon., tor, pet. od 8. do 15. ure
sred., pet. od 8. do 18. ure
vsako tretjo soboto v mesecu od 9. do 12. ure
5 I Krani
VOZNIKI POZOR
PRAVOČASNO SI PRISKRBITE ZIMSKO OPREMO:
ANTIFRIZ MEGOL
ZIMSKE AVTOPLAŠČE MS VERIGE
VSE TO DOBITE PRI SLOVENIJA AVTO! NAKUP JE MOŽEN NA OBROKE
Z UGODNO OBRESTNO MERO
I SREDIŠČE KRANJA'I SREDIŠČE ZA NAKUPE
Decembrski dnevi so po vsem svetu dnevi nakupov. Najsi bo še takšna gospodarska kriza in pomanjkanje denarja, božični in novoletni prazniki so pač čas obdarovanj, čas ko si privoščijo tudi tisti, ki med letom pogledajo in dvakrat obrnejo vsak dinar.
Slovenci, posebej Gorenjci, se zadnje čase po nakupih velikokrat zapeljemo preko meje. Ko pa doma ugotavljamo, koliko smo porabili, seštevek dostikrat ni kaj manjši, kot če bi se odpravili po naših trgovinah. Seveda pa ne smemo zaviti le v eno trgovino. Ogledati si jih moramo čimveč, primerjati cene in v miru premisliti, kaj res potrebujemo, kaj je kje ceneje.
Najboljša priložnost za take nakupe je tam, kjer je veliko trgovin. In to je v središču Kranja, od Maistrovega do Titovega trga. Če se sprehodimo po ulici, bomo našli vse od trgovin z živili, do trgovin z oblačili, čevlji, vsem kar pač potrebujemo za vsakdanje življenje. Pri Mercatorju - Izbiri vas vabijo, da obiščete njihove poslovalnice z živili, ki jih je v mestu kar nekaj. Pravijo, da sicer niso veliki, so pa dobro založeni in poceni. Poseben popust so pripravili prav v tem mesecu, koje moč kupovati 10 odstotkov ceneje kot sicer. Hkrati pa vam priporočajo tudi obisk v diskontu pri železniški postaji. Kupljeno blago v vrednosti nad 700 din vam namreč pripeljejo na dom tudi brezplačno. Pri Mercatorju Meso - Izdelki pa vam v vseh svojih poslovalnicah nudijo kvalitetne proizvode po konkurenčnih cenah. Od 11. do 31. decembra pa nudijo še posebej ugoden nakup krvavic, sorske salame, posebne in navadne salame, loške salame in suhega vratu brez kosti. Ceno so nižje za 20 odstotkov.
Obiska vredna je druga etaža Astre, kjer je že mesec dni odprta trgovina Tedi. Ta je popestrila zlasti ponudbo tekstila in igrač, pri njih pa je po ugodnih cenah moč kupiti uvoženo blago iz vseh koncev sveta. Tudi trgovina AASS je nekaj posebnega. Tam je namreč moč kupiti zelo kvalitetna oblačila, posebej primerna za šport, saj dihajo z nami in so v razredu Gorotexa. Za šport, posebej za smučarijo pa se lahko oblečemo in obujemo v trgovini Alpina. Če potrebujete anteno ali antenski material se zlasti v decembru izplača oglasiti v trgovini Marjana Lukeža, kjer so na zalogi zelo kvalitetni angleški SATTV antenski sistemi PACE. Skupaj z montažo stanejo le 11.900 dinarjev.
Tudi tisti, ki si boste zaželeli zlat nakit ali pa bi ga radi podarili svojim najdražjim, imate veliko izbire. Pri zlatarju Živku Levičniku vam poleg bogate ponudbe zlatega nakita in popravil v dneh od 15. do 30. decembra omogočajo brezplačno čiščenje nakita. Zlatarstvo in prodaja modernih in klasičnih ročnih ur Tatjane Rangus je znano po lepo oblikovanem nakitu, zlasti prstanov, zapestnic, ogrlic in uhanov, ponujajo pa tudi damske in moške zapestne ure. Zagotovo bo vaša dobra naložba nakup v trgovini z usnjeno galanterijo pri Okršlarju. Petindvajsetletna praksa pri izdelavi torbic je za to najboljša garancija.
Tisti, ki ste se odloČili za večje nakupe, pa zavijte v Lesnino, kjer prodajajo kuhinje največjih jugoslovanskih proizvajalcev, poleg tega pa so dobro založeni še s proizvodi bele tehnike, urami in brušenimi ogledali ter jedilnimi garniturami. V Slovenijaav-tu lahko kupite rezervne dele za jeklene konjičke, pa snežne verige in dodatno opremo. Dobro so založeni s kolesi, motorji, skoraj vse pa je moč kupiti na obroke.
Pri Tekstilindusu v predprazničnih dneh nagrajujejo svoje kupce. Pri nakupu nad 400 dinarjev vas razveselijo z ruto, pri nakupu nad 800 dinarjev pa z bombažnim prtom z novoletnim motivom. Kot vedno so dobro založeni z različnimi vrstami blaga. Za otroke je dobro poskrbljeno pri Pedenjpedu, v novi trgovini Vanje Rupnik, kjer prodajajo vse od oblačil do igrač iz uvoza.
V butiku Olja so se odločili, da se usmerijo proti zahodnim tržiščem, zato redno spremljajo modo in po ugodnih cenah ponujajo najboljša oblačila. Tudi tam zatrjujejo, da se nakupi pri nas spet izplačajo.
O A   R  S i   A  H     W °
USNJENA GALANTERIJA, PREŠERNOVA 12 0KRŠLAR IZREDNA PONUDBA
USNJENE TORBICE, TORBICE IZ UMETNEGA USNJA, DENARNICE, OTROŠKE, ŽENSKE, MOŠKE ROKAVICE, OTROŠKE, ŽENSKE, MOŠKE ROČNE TORBICE, USNJENE TORBICE NUDIMO NA
DVA MESEČNA OBROKA
NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI ZA BOŽIČNI IN NOVOLETNI NAKUP VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE VSAK DAN OD 8.30 DO 19. URE, SOBOTA OD 8.30 DO 12. URE
UGODNA PONUDBA - ELITA - PA TUDI KVALITETNA
NAŠE PRODAJALNE V PREŠERNOVI ULICI MAJA
največja izbira kvalitetnih ženskih bluz in pletenin
JOŠT
največja izbira kvalitetnih moških srajc in pletenin
E-moda
velika izbira ženskih in moških hlač ter jaken in pletenin
VIZ NAMI-ELITA Z VAMI!
ELEKTROTEHNA
POSLOVALNICA 15, KRANJ. Prešernova ul. 9
VELIKA IZBIRA
• BELA TEHNIKA • MALI GOSPODINJSKI
£APARATI O AKUSTIKA    • SVETILA • BTV ITT NOKIA 51. 55, 63 EKRAN S TELETEKSTOM • VIDEOREKORDER ITT NOKIA • PRALNI IN POMIVALNI STROJI BOSCH  • INŠTALACIJSKI MATERIAL
Možnost nakupa na 6 obrokov, konkurenčne cene
Trgovina odprta od 7. do 19. ure ob sobotah od 7. do 13. ure
ZLATAR
Živko Levičnik
Maistrov trg 9, KRANJ
NUDIMO VAM:
- ZLAT NAKIT VSEH VRST ZA STARO IN MLADO
- POPRAVILO NAKITA ČIŠČENJE NAKITA
•STROKOVNE NASVETE -TRZNE CENE
- ZAGOTAVLJAMO KVALITETO SVOJIH IZDELKOV IN STORITEV
OBIŠČITE NAS, ZADOVOLJNI BOSTE!
D-:A
Petek, 7. decembra 1990
KRANJ trgovsko MESTO
H TEKSTILINDUS ZCBJ^FJ
Posebno presenečenje boste doživeli v novoletnih nakupovalnih dneh in to od 10. decembra dalje v Tekstilindusovih trgovinah v Kranju in na Bledu. Za kupljeno blago v vrednosti nad 400,00 din vas že
čaka nagrada. Njihove tkanine poznate, zato se za nakup ne bo treba
posebej odločati. TEKSTILINDUS nagradi, da svoje kupce razveseli!
KUHINJE VSEH VEČJIH JUGOSLOVANSKIH PROIZVAJALCEV
• BELA TEHNIKA
• URE IN BRUŠENA OGLEDALA
• JEDILNE GARNITURE
• KUHINJA TENA C 9R % p™.*™
TROKUT NOVSKA ° "   70 POPUSTOM
POMIVALNI IN PRALNI STROJI, BOSCH, MIKROVALOVNE PEČICE, FRITEZE, KAVNI MLINČKI .
VSE NA OBROKE 5 + 1
pcclcnj ped
VodOL,..<<:vu 13 KRANJ
OTROŠKA OBLAČILA PEDENJPED
VAN.IA RUPNIK
TERMO HLAČE JAKNE
SMUČARSKI KOMBINEZON
PIŽAME
SRAJČKE
od 250.- do 320. od 390.- do 680. od 760.- do 820. od 120.- do 210. od 110- do 180.
JJGODNA IZBIRA
UVOŽENIH IGRAČ
VABLJENI
--■■iiiii""»»»5iiiiiiiia™
alpina, —
Obiščite nas v prodajalni ALPINA na Titovem trgu, kjer vam nudimo veliko izbiro:
• SMUČARSKIH
IN TEKAŠKIH ČEVUEV
• ČEVUEV ZA PO SMUČANJU (APRESKI)
• SMUČARSKO OPREMO
in ostalo obutev za moške, ženske in otroke
po konkurenčnih cenah
Prepričajte se sami ob obisku v naši prodajalni.
13. STRAN (mmmmESGLAS
bi m
IZBIRO
MERCATOR - IZBIRA KRANJ
Cenjeni kupci!  '   Trgovsko pod,e,,e d 0 ° KRA"J Vabimo vas, da nas obiščete v naših poslovalnicah z živili v Kranju. Nismo veliki, smo pa dobro založeni in poceni. Kot vedno so v Mercator - Izbiri Kranj nižje cene, v tem mesecu pa je še dodatni 10 % popust. Posebej vam priporočamo obisk v našem diskontu pri železniški postaji. Kupljeno blago v vrednosti nad 700 din vam pripeljemo na dom brezplačno.        obiščite nas, tu smo za vas!
ŽELITE BITI OBLEČENI PO ITALIJANSKI MODI?
PREDEN SE ODPELJETE ČEZ MEJO, STOPITE
ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
UGODNA PONUDBA - ELITA - PA TUDI KVALITETNA
NAŠE PRODAJALNE NA TITOVEM TRGU BABY-
vse za otroke od 0 do 16 let
NOGAVIČAR -
vse vrste nogavic za otroke in odrasle
DROGERIJA-
velika izbira drogerijskih in kozmetičnih izdelkov
VIZ NAMI-ELITA Z VAMI!
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za eno leto
Ime in priimek
Točen naslov
Pošta (štev.)
Osebna izkaznica štev. izdana
Podpis
Priimek in ime poštarja, ki je sprejel naročilo
Pošta
IZREŽITE IN ODDAJTE POŠTARJU
OPTIKA VERVEGA
TAVČARJEVA 1, KRANJ tel. 27-610 (nasproti delikatese)
NUDIMO VAM:*«
• HITRO IN KVALITETNO IZDELAVO VSEH VRST OČAL Z NAVADNIMI IN SPECIALNIMI LEČAMI
• RAČUNALNIŠKI PREGLED VIDA
• OKULIST DELA VSAKO SREDO
PRODAJALNA l^iyg^\5^TjrJT^\   PLANIKA KRANJ PREŠERNOVA 3
NUDIMO:
ŽENSKO ZIMSKO OBUTEV MOŠKO ZIMSKO OBUTEV
i
OD 783,00 din OD 587,00 din
OTROŠKO ZIMSKO OBUTEV
OD 359,00 din DALJE
STALNA PONUDBA PROGRAMA adidas
ŽIVILA Kranj
trgovina in gostinstvo
Obiščite našo specializirano trgovsko ponudbo na Prešernovi ulici:
DELIKATESA
DELFIN ribarnica MINI - MAXI delikatesa AGRARIA sadje zelenjava
Pri PETERČKU
.».....,ii
i !i
ZASNOVA IN OBLIKOVANJE IGOR POKORN. FOTO JURE CIGLER
ASTRA "
TEHNIČNA TRGOVINA p. o.
KRANJ
PreSernova 10, tel. 064/22 080
Poleg velike izbire talnih in stenskih oblog, čistil, barv in lakov Vam nudimo po izredno ugodni ceni tudi športne
copate od 70,00 do 85,00 din in platnene prte za mizo širine 1,40 m po 78,30 din.
5555555555555555555555555555555
49853998
7
9963^24995
GOSPODARSTVO
GLAS 14. STRAN UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 7. decembra 1990
Tekstilindusu ponovno pomagali
Kranj, 5. decembra - Kranjski izvršni svet je Tekstilindusu ponovno odložil plačilo obveznosti ob izplačilu osebnih dohodkov in podaljšal poroštveno izjavo za bančno posojilo.
Skorajda res ne mine več seja kranjskega izvršnega sveta, na kateri ne bi govorili, bolje rečeno, pomagali Tekstilindusu. Tokrat so podaljšali poroštveno izjavo, ki jo je izvršni svet 31. marca letos dal Gorenjski banki za Tekstilindusovo posojilo. Tedaj se je nanašala na 4.6 milijona dinarjev posojila, preostanek neodplačane glavnice pa zdaj znaša 1.6 milijona dinarjev. Podaljšali sojo do konca marca prihodnje leto. saj je tudi Gorenjska banka do 1. aprila 1991 podaljšala rok vračila posojila.
Tekstilindusu pa so odložili plačilo prispevkov v višini 978 tisoč dinarjev, ki so v plačilo zapadli 4. decembra, podobno bodo napravili tudi s prispeki. ki zapadajo v plačilo 10. decembra, znesek pa še ni dokončno znan. saj bodo v Kranju decembra znižali prispevne stopnje. DOb tem smo slišali, da je do konca oktobra Tekstilindus zapustilo 190 delavcev, od tega 142 Slovencev. Približno 400 delavcev je preveč, vendar jih še ne odpuščajo, prvič pa so izplačali le 60-odstotne plače, tik pred prazniki za mesec oktober. Usoda 1.700 članskega kolektiva še vedno visi na nitki, preživetje je odvisno in republiške finančne injekcije v obliki dokapitalizaci-je v višini 3 milijonov mark in mednarodnega posojila v višini 16 milijonov dolarjev, kar bo jasno konec decembra oziroma v začetku januarja. • M. V.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Škofja Loka, decembra - Na nedavnem specializiranem sejmu YU TRADE 90 v Zagrebu, na katerem so se predstavili izdelovalci opreme za gostinstvo, hotelirstvo, trgovino in turizem, je dokaj zanimanja vzbudil škofjeloški LTH. Predstavili so nove tipe hladilnih vitrin Saturn in Venera, novi serijski tip pulta, montažne hladilne komore, ki jih izdelujejo v sodelovanju s frimo Sme-va in skrinje za hlajenje pijač. Novi izdelki so seveda najboljša pot k uspešnosti podjetja, v LTH so imeli še nedavno veliko težav in problemov, zdaj pa od tam že prihajajo spodbudnejše vesti. Foto: J. Pipan
IZ LETA 1938
"Jugobruna", kranjske tekstilne tovarne, družba z o.z., Kranj.
Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1928 na Gorenji Savi, spada med naše največje tekstilne tovarne. Ustanovitelj podjetja, znana češka rodbina F. Bruna, ki razpolaga z velikimi tekstilnimi tovarnami v Plavy na Češkem in drugod, je s širokopotezno akcijo dala podjetju močno osnovo za ugoden razvoj, tako da je tovarna že v prvih letih obstoja dosegla veliko kapaciteto. Tovarna izdeluje vsakovrstne bombažne tkanine, svilo in svilnate izdelke. Najbolj znani proizvodi tovarne so tiskanine znamk "Jugoslavija", 'Torpedo", umetna svila "Karmen" (enobarvna in v raznih de-senih), ženski baržun raznih barv in vzorcev, frenche za srajce, blago za podlogo, poldeleni, serži in različno drugo blago. Surovine dobavlja deloma iz tuzemstva, večinoma pa jih uvaža, ker jih doma nimamo. S svojimi produkti zalaga jugoslovanski trg, ki je v zadnjih letih postal že skoro neodvisen od inozemskega uvoza. Tovarna zaposluje skupno nad 1500 delavcev in delavk, kar je velikega pomena za gospodarstvo Kranja in bližnje okolice, ki dajeta pretežno večino delovnih moči.
"Intex", tekstilno-industrialna družba z o.z., Kranj
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1926 in spada med največje in najstarejše kranjske tekstilne tovarne. Ugodna vodna sila in električen tok, dobre prometne zveze in strokovno izvežbano delavstvo so pripomogli, da je podjetje hitro in vsestransko rastlo ter se razvilo v popolnoma moderen veleobrat. Tovarno tvorijo sledeči oddelki: predilnica z 8000 vreteni, tkalnica s 320 statvami, belilnica, barvarna in apretura. Vsi oddelki so najmoderneje opremljeni in nadvse praktično urejeni. Podjetje pa svoje obrate od leta do leta še povečava, ker je pod spretnim strokovnim vodstvom doseglo visoko kvaliteto izdelkov, ki mu privablja vedno novih odjemalcev širom cele države. Velike množine surovin, ki jih porabi, nabavlja v pretežnem delu v naši državi, deloma pa tudi v tujini. Bombaž dobiva iz Amerike. Indije in Afrike. Vsakovrstno predivo producira v lastni predilnici.
Tovarna izdeluje in prodaja: popeline, raznovrstno blago za srajce, gradel, flanele, barhante, blago za damske obleke, kord-baržune, velvetone, dalje beljeno robo, platno, sifone, ripse, pa-nama, žepne robce, klote za krojače, rokavine, klote za dežnike in odeje, raznovrstne žakardne tkanine za odejo, gradel za zimnice in slično. Vse svoje proizvode proda v naši državi. Podjetje zaposluje nad 600 delavcev in nameščencev iz kranjskega in škofjeloškega okraja. Njegova socialnogospodarska funkcija je razvidna iz dejstva, da izplača letno preKo 5 milijonov dinarjev za mezde, kar prihaja v poštev pri izboljšanju življenjskega standarda okoliškega prebivalstva.
Kranjska skupščina bo obravnavala katastrofalne razmere v gospodarstvu
Zakaj je kranjsko gospodarstvo pred stečajem
Kranj, 4. decembra - Kranjska vlada se je odločila, naj tudi občinska skupščini obravnava gospodarske razmere, ki so v Kranju katastrofalne, vlada pa posluša tudi očitke, da se z gospodarstvom ne ukvarja. Pred obravnavo na skupščini smo se pogovarjali z VLADI-MIRJEM MOHORIČEM, predsednikom izvršnega sveta.
"Najprej bi rad povedal, da je v Kranju 112 podjetij izkazalo izgubo, po naših podatkih je v njih zaposlenih 70 odstotkov delavcev Kranja, izguba je skupaj znašala 790 milijonov dinarjev. To je ogromna številka, za skoraj 200 milijonov je višja od celotnega občinskega proračuna."
"Koliko mislite, da je te izgube navidezne?"
"Veliko se govori o tem, da je izguba navidezna, vendar sem prepričan, da gre pretežno za pravo."
"Po zakonu o SDK so podatki o izgubah podjetij tajnost?"
"Zato v tem pogovoru ne morem povedati, katera podjetja so v izgubi in v kakšnih zneskih. Zanimiv pa je podatek, da je v gradbeništvu samo 3 odstotke, v obrti 3,5 odstotka, velika večina izgube je v industriji."
"Gradenj je vendar vedno manj?"
"Gradbene firme zaenkrat izgube ne izkazujejo, zmanjšujejo se in tako nimajo toliko fiksnih stroškov, kar delajo, pa ne delajo po nižji ceni od dejanskih stroškov gradenj. V industriji, zlasti izvozni, pa izguba mora nastati." "Lahko torej rečemo, da so vse večje kranjske tovarne v izgubi?"
"Skoraj, nekaj jih ni." "Bom vprašala drugače, kateru je dobra?"
"Primer dobrega podjetja in dobrega direktorja je Gorenjski tisk, kar vedno povem tudi v zvezi z 'žaganjem glav'. Direktorica Gorenjskega tiska (Kristina Kobalova op.p.) je na strani prenoviteljev, vendar jo navajam kot primer dobrega direktorja. Ce bi občina še imela pravico menjati direktorje, bi bila zanesljivo med tistimi, ki jih ne bi zamenjali." "Verjetno pa bi koga?"
"Verjetno, čeprav sem vesel, da občina te pravice nima več. Vendar pa so izgube le v manjši meri posledica nesposobnosti vodstev, težave so objektivnega značaja, saj so posledica Markoviceve reforme. Saj smo vsi z odpravo inflacije, za trdno valuto, vendar mislim, da je za njegovo reformo še najbolj značilna misel o zadnji ladji v konvoju."
"Kaj pomeni za Kranj?"
"Nazadovanje, kakršno doživljamo. Večina kranjskih podjetij izvaža, zato nujno poslujejo z izgubo. Tu pridemo do vprašanja plebiscita, mislim, da je slovenska vlada zelo oklevala, preden se je odločila zanj in da je bila ta odločitev praktično gospodarske narave. Posebej citiram ministra Rejca, ki za slovensko gospodarstvo ne vidi druge rešitve kot odcepitev od Jugoslavije." "Plebiscit bo imel tudi'gospodarske posledice, koliko je to dejanje tvegano?"
"Tvegano je na vsak način, vendar je še bolj tvegano ostati v Jugoslaviji, ki vodi takšno gospodarsko politiko, kot jo zdaj vodi zvezna vlada. Razmerje med Slovenijo in Kosovom je ena proti sedem in pol, Marko-viceva politika pomeni, da se moramo ravnati po najslabšem, potemtakem je možna le recesija slovenskega gospodarstva."
"Ali bi Marković sploh lahko vodil drugačno politiko, koncept je
bil dobro zastavljen, izvedbene napake pa so bile hude?"
"Mislim, da bi Marković lahko vodil tudi drugačno politiko, glavni temelji bi pač morali biti enaki, vendar pa prerazpo-rejanje dohodka iz Slovenije in Hrvatske na jug, predvsem pa v zvezni proračun, ni potrebno. To je praktično vodilo do zahtev in želja po osamosvojitvi pri Slovencih in Hrvatih. Določena centralizacija je tudi na področju gospodarstva vselej potrebna, toda tako izrazite, kakršna je zdaj, najbrž nikoli ni bilo, ne pred vojno, ne 45 let po vojni."
"Kolikšen pomen bodo pri plebiscitu imele gospodarske razmere, koliko se jih ljudje sploh zavedajo, ne bodo pomembna le nacionalna čustva?"
"Mislim, da se ljudje tega ne zavedajo v celoti, zato bodo predvsem nacionalna čustva igrala vlogo. Teže gospodarske recesije se ljudje sploh ne zavedajo, čeprav govorijo o tem, da je slabo, slabše,.kot je bilo, vendar pa po svoje to niti ni res. Podatki kažejo, da so se osebni dohodki letos dvignili za 70 odstotkov, inflacija je bila po uradnih podatkih tudi približno taka, medtem ko je marka vredna še vedno sedem dinarjev. Za vse tiste, ki kupujejo v inozemstvu, so se plače dejansko dvignile za 70 odstotkov, kar se lepo vidi po tem, koliko ljudi hodi v tujino po nakupe, koliko je na cestah novih uvoženih avtomobilov, ki so od januarja do zdaj praktično za 70 odstotkov cenejši. Seveda pa to ne velja za vse ljudi, v Kranju je precej podjetij, ki v tem času niso mogla povišati osebnih dohodkov, tudi takih, ki jih niso mogla izplačati." "Predvsem to velja za Iskro?"
"V štirih podjetjih Iskre že drugi mesec niso dobili plač." "Kakšna   bo   usoda matične Iskre?"
"Ne vem, kakšna bo, mislim pa, da je usoda Kibernetike tudi iz subjektivnih razlogov slabša, kot bi lahko bila. Toz-dovska miselnost in organizacija je naredile nepopravljivo škodo, mislim, da bi morala biti Iskra v "jami" eno podjetje z enotnim vodstvom in enotnim programom."
"Majhna Iskrina podjetja bodo verjetno propadla?"
"Bližajo se stečajem. Idealistična je misel, da je stečaj nekaj koristnega, na Zahodu lahko z njimi rešujejo probleme, v Sloveniji so razmere bistveno drugačne. Stečaj je za razvoj gospodarstva koristen, kadar imajo posamezniki toliko kapitala, da ta podjetja lahko kupijo, pri nas kupcev zanje ni, ko pride do stečaja, se premoženje izgubi, delavci pa so na cesti." "Tujega kapitala pa k nam ni?"
"Ni in ga ne bo, dokler so politične razmere tako neurejene."
"Mislite, da je odločitev sloven-ske vlade za plebiscit podkrepljena tudi z možnostmi za tuja posojila?"
"Na to vprašanje je potrebno gledati realno, Slovenci na Zahodu ali Vzhodu zelo malo pomenimo, geslo prenoviteljev 'Evropa zdaj' je čista fraza, brez kakršnekoli vrednosti, saj komunisti na Zahodu nimajo nič iskati, tudi druge stranke nimajo tam dosti zaveznikov.
razen Peterleta in njegovih krščanskih demokratov. To je edina skupina v Sloveniji, ki jo vsaj določeni krogi in to vplivni krogi v Zahodni Evropi jemljejo zares. Vsi vemo, da Zahodna Evropa oziroma EGS ni tvorba komunistov, to tudi ni tvorba socialnih demokratov, saj so bili proti, to je tvorba krščanskih demokratov Zahoda in jasno je, da Slovenci v Evropo najlažje pridemo samo preko njih."
"To pomeni, da vemo, kakšna je gospodarska politika naših krščanskih demokratov?"
"Vse stranke Demosa so deloma omejene s koalicijo, sicer pa je za krščanske demokrate po mojem popolnoma jasno, njihova gospodarska politika je socialno tržna. To je politika krščanskih demokratov Zahoda, ki se je tam v celoti potrdila kot edina pravilna, saj zagotavlja oboje, socialnost in gospodarsko uspešnost.
Mislim, da je o krščanskih demokratih treba povedati še eno stvar, da so nasledniki bivše slovenske ljudske stranke, ki se je zavzemala za priključitev Slovenije k Jugoslaviji, prepričana je bila, da bo položaj Slovencev najbolje urejen v Jugoslaviji, vendar je bila njena koncepcija zaradi notranjih političnih sil onemogočena. Na predvečer 1. decembra 1918 je glavni odbor slovenske ljudske stranke dal Izidorju Cankarju, ki je odhajal v Beograd, izrecno določen mandat: pristaj na Jugoslavijo pod pogojem, da Slovenci ne bomo preglasovani. Vendar smo bili 70 let preglasovani."
"Vrniva se h kranjskemu gospodarstvu, kaj kranjska vlada sploh
lahko naredi za gospodarstvo?"
"Po mnenju slovenske vlade vpliva na razvoj gospodarstva zvezna vlada 80-odstotno, se pravi, da za republiško in občinsko ostane samo 20 odstotkov, od tega recimo četrtina do tretjina za občinsko. Ne moremo spejemati občinskih odlokov, ki bi neposredno urejali gospodarstvo, niti ne more vplivati na gospodarjenje v podjetjih. Po zakonu o združenem delu je občina lahko odredila prisilno upravo, te zdaj ni, lahko je vplivala s kadrovskimi sporazumi na kadrovsko politiko, tudi tega zdaj ni. V rokah imamo samo prispevne stopnje, letos smo jih že dvakrat znižali, decembra jih bomo tretjič. Znižanje bo gospodarstvu dalo samo 76 milijonov dinarjev, v primerjavi z izgubo to ni veliko, vendar pa je to 10 odstotkov občinskega proračuna.
Pomagamo lahko pri pridobivanju kreditov, poskusih kapitalizacije v republiki, vendar je pomoč republike minimalna. Mnogim podjetjem pa je veliko pomenilo odlaganje plačil obveznosti pri izplačilu osebnih dohodkov, mirno lahko trdim, da bi Tekstilindus najmanj petkrat že padel v stečaj, tudi Iskrina podjetja, ki pa so bolj skromna kot Tekstilindus." "Štrajk ov nir
"Ljudje več ali manj razumejo težave, vedo, da je delovno razmerje še vedno največ vredno."
"Kaj pomenijo napovedi, da bo bo v Kranju po Novem letu 3.000 do 4.000 ljudi brez dela?"
"To je možnost stečaja štirih, petih podjetij. Ce ne bodo re-strikcijski ukrepi zvezne vlade popustili, bo v štirih, petih mesecih celotno kranjsko gospodarstvo tam, kjer je zdaj nekaj podjetij."
"Strokovnjaki napovedujejo, da bo Marković moral že decembra devalvirati dinar?"
"Mislim, da je to ukrep, ki je več ali manj nujen, sicer pa imamo obljubo, da bo tečaj dinarja veljal do 1. januarja. Za
razvito gospodarstvo bi bila to odrešitev."
"Kaj. mislite, da bi v Kranju lahko napravili sami?"
"Krepili zasebni sektor, število zaposlenih se v njem že veča. V industriji je potrebnega več poguma in dela. Zelo škodljiva je negotovost okrog lastni; njenja, prepričan sem, da bi morali sprejeti zakon o nacionalizaciji družbene lastnine, saj gre lastninjenje prepočasi, gospodarstvo pa brez gospodarja ne more biti. Moram povedati, da s tem povezana 'kraja' družbenega premoženja ni posledica slovenske politike, temveč zvezne."
"Ljudje to sprejemajo kot krivico?"
"Mislim, da večina ljudi to sprejema kot krivico, zato pomeni nazadovanje, ne pa izboljšanje gospodarstva. Ob tem je treba reči tudi besedo o denacionalizaciji, pogledi nanjo so sporni, vse želje ne bodo nikoli izpolnjene, kar ljudi bega. Mislim, da je pametno načelo, naj se krivice poravnajo tistim, ki so jih občutili. ?°. drugi pa so ljudje v dobri ven od družbe kupovali zemljišča in na njih gradili, to ni enostavno. Vprašanje je tudi, so bile odškodnine krivične ali ne, saj zemljišča niso bila na prostem trgu, recimo, da so bila trikrat dražja, ne pa desetkrat, kot si zdaj predstavljajo nekateri." "Kako pa gledate na menedžet-ske plače?"
"Podatkov o tem nimam, veliko ljudi širi vesti, ki so neresnica ali polresnica. Mislim, da niso tako visoke, kot se govori. Vprašanje pa je, ali so upravičene v panogah, kjer je konjunktura, saj tam ni potrebno vložiti posebnega truda. To je predvsem trgovina, kjer so plače visoke, medtem ko so plače menedžerjev v nekaterih delih Iskre skoraj beraške, so direktorji, ki nimajo dosti višjih plač, kot so jih imeli delavci Snage. Takoj bom seveda slišal odgovor, saj ti direktorji so nesposobni, toda, kdo bi ta podjetja peljal drugače, če so obje; ktivni pogoji takšni. Kako naj direktor neko Iskrino podjetje dvigne, če je ujet v napačni koncept, saj ne more delati čudežev. Ali pa vzemimo Tekstilindus, kjer je vzrok več kot dvajsetletna napačna politika, kjer za novo tkalnico potrebujejo 80 do 100 milijonov mark, toliko pa znaša letni občinski proračun. Mislim pa, da napačno ravnajo menedžerji, ki uvajajo zaprte kuverte, dokler so podjetja družbena, vendar ne morejo sami odločati o vsem-' "Torej lahko potrkamo le na moralo?"
"Na obojestransko moralo-Direktorjem je treba dati koraj" žo, zdaj so dejansko zbegani, bojijo se za svoj položaj, za svojo prihodnost, da jim bo ne; kdo 'odžagal glavo', ti strahovi so sicer neupravičeni, vendar so. Po drugi strani pa morajo hiti pošteni pri plači, da jo lahko pokažejo ljudem, saj jim bodo le tako zaupali." • M-Volčjak
Petek, 7. decembra 1990 ---1_
15. STRAN MIžJISSMMCaUAS
MATIJA LOGAR
Aforističnea tinktura
Pred odcepitvijo se bomo med seboj še razcepili.
Oblastniki so očitno tako lačni, da so morali pojesti že vse svoje obljube.
Če ne bomo civilna družba, bomo pač cvileča družba.
Onaniramo vsi, nekateri kar z družbenimi organi.
Vse tiste, ki rinejo naprej, opozarjamo, da naj bodo veseli, če bodo lahko še kdaj prišli nazaj.
Kadar smo vsi za, je povsem jasno, da smo v resnici vsi proti.
Z genialci na vrhu smo uspešno prikoracali do dna.
Včeraj zmedenost, danes strankarstvo.
Poznali smo velikane revolucije, v zadnjem času spoznavamo še pritlikavce.
Toliko časa se bomo usklajevali, da nas bodo končno uskladiščili.
Urednikova beseda
Današnje Odprte strani govorijo predvsem o plebiscitu: o tem, kar so povedali v slovenski skupščini, kaj menijo slovenski politiki in strankarski vodje, in tudi o tem, kaj bi odcepitev pomenila v gospodarstvu, objavljamo tudi, kaj naj bi prinesel novi stanovanjski zakon.
Prihodnji teden bomo pisali o davčni reformi in drugih aktualnih temah. Vabimo k sodelovanju!
Leopoldina Bogataj
VIKTOR ŽAKELJ
Racionalne neracionalnosti
Sedaj je že nekaj časa jasno, da Jugoslovana domači dogodki, pa naj bodo še tako nenavadni, ne presenečajo, ali skrajno - ne bi smeli presenečati. Drugače je seveda s tujci, njih vedno znova presenečamo. Čeprav so nas že (skoraj) odpisali, se nas vse bolj bojijo. Svet okoli nas je pač racionalen, skuša dogodke predvideti, se na prihodnost tako ali drugače pripravlja, se skratka upira stihijnosti. Kaj je načrtno, kaj stihija, kaj je moč predvideti in česa ne, je vendar stvar kriterijev, kulture, vrednost. Relativnost, nihilizem? Ne! Le kruta realnost!
To velja tudi za presojo najnovejših ukrepov samoutrjevanja srbske oblasti. Mnogi se bodo zgražali, govorili, da so iracionalni, za ekonomijo samomorilski, da vodijo k naglemu razpadu države, ki ji še vedno pravimo Jugoslavija itd. Drugi bodo v tem videli logično reakcije Srbije na vse, kar se z Jugo zadnja leta dogaja, ali pa prepoznali pospešeno osamosvajanje Srbije od Jugoslavije. Pa pojdimo lepo po vrsti.
Srbija je tačas sredi volilnega boja. Miloševičev režim izgublja. Ničesar, kar je obljubljal, ne gre v cvet: Kosovo, ljudsko posojilo, položaj Srbov v drugih delih države, mednarodni ugled Srbije itd. Sami neuspehi. Očitno, da je režim pristal na načelo: cilj posvečuje sredstvo. Cilj pa je seveda oblast, ta Pa se bo prvič delila na neposrednih, tajnih volitvah ob konkurenci številnih strank. Torej,
ljudi je treba prepričati, da sedanja oblast ni kriva vsak dan večje bede ljudi, da je edini borec za pravično srbsko stvar, da ni kriva za zmote preteklosti, da... Recept, kako to narediti, je pri roki, je preizkušen in je tudi na severozahodu države, kjer so že imeli podobne volitve, že dal želene sadove. In kaj tačas vžge pri ljudeh? To je občutek nacionalne ogroženosti, zgodovinskih krivic, ekonomska zapostavljenost, to občutenje je treba le spodbujati, negovati in kovati v poenostavljene »resnice«. Tako smo sedaj priča, da je po Sloveniji in zlasti Hrvaški, tudi Srbijo zajel močan val poskusov redefiniranja preteklosti, revitaliziranja nacionalnih motivov in najrazličnejših fobij. Toda to počno vse stranke, »desne« še posebej. Po tem -ve se - Miloševičevci ne morejo biti prepoznavni, potrebno je nekaj več. In ta več je zaščita ekonomskih interesov sicer Velike Srbije, ki pa jo »nedržavot-vorni Severnjaki«, neusmiljeno in že ves čas skupnega življenja »izkoriščajo«. Zato je Miloše-vič poslal v boj Izvršni svet in njegovega prvega moža g. Rad-miloviča, ki pa se je, kot je znano, v srbskem prostoru »uveljavil« kot apologet teorije o »izkoriščanju« nerazvitih po razvitih. Tako je Radmilovič povedal, kar je povedal, nič novega seveda, le še enkrat je razložil, kar že nekaj časa govori oz. govorijo: Srbija je močna, izkoriščana, ter doma in v svetu nerazumljena.
Da ne bo nesporazuma. Gospodu Radmiloviču ničesar ne očitam, govori pač to, kar govori večina jugopolitikov, to pa je, da Jugoslavija vsaj že nekaj časa ni naša interesna življenjska skupnost, ampak nekaj, kar je očitno vsem v breme. Ko rečemo to, postaja obče prepričanje, da nihče ni pripravljen prevzeti odgovornosti za njeno »razbitje«. Politična igra je torej v tem, kdo bo potegnil tisto zadnjo potezo, ki jo bo mogoče razglasiti za »usodno« tako navznoter kot še posebej navzven. Posredi je igra živcev. Srbska strategija je jasna: Slovence je treba kot hlapca Jerneja pognati v svet, s Hrvati, Albanci, Makedonci, Muslimani in drugimi pa bi kasneje v novi »federativni« Jugoslaviji zlahka obračunali. Torej, to najnovejše dejanje sedanje srbske oblasti ni v prvi vrsti odraz ekonomskega, ampak zlasti političnega interesa. To je sicer v logiki srbske politike v dosedanjih Jugoslavijah. Srbi so namreč vedno preko svoje »uspešne politike« dobivali ekonomske koristi, zato si tudi to pot želijo politične zmage, to je nova »Zvezna republika Jugoslavija« unitarna in centralizirana država s Srbi kot hegemoni. Za ta cilj pa je seveda dopustno žrtvovati kratkoročne ekonomske interese, ker bi kasneje ob obvladovanju kreditno monetarne, davčne in zaščitne politike ter politike ekonomskih odnosov in še česa hitro nadoknadili »žrtvovano ekonomsko korist«.
Če pa je temu tako, in vse kaže, da je, pa je potreben nov premislek o (ne) možnostih našega sobivanja. Ta premislek pa mora biti zasnovan izključno na presoji koristi, odgovoriti si moramo na to, kaj nam takšna ali drugačna državna tvorba prinese. Torej Jugoslavija ima svoj smisel le, če so koristi, ki jih imamo od nje vanjo združeni narodi večje, kot so stroški, ki jih imamo z njo. Razume se, da takšen račun ni in ne more biti preprost, tudi zato ne, ker ni mogoče iz takih ali drugačnih razlogov zajeti vseh stroškov in koristi, mnogo tega pa je tudi takega, kar sploh ni mogoče eksaktno izraziti, je stvar subjektivne presoje. Tudi zaradi tega nimamo kompleksnejše študije, ki bi nudila zanesljiv odgovor na to vprašanje, tisto, kar pa imamo, pa je iz že zapisanega razloga močno subjektivno pobarvano.
Kljub temu naredimo naslednji premislek. Vzemimo, da znaša družbeni proizvod celotne države 60 milijard dolarjev. (Vse številke približno ustrezajo dejanskim in omogočajo kvalitativno zaključevanje.) Država nas stane nekaj manj kot 10 odstotkov te vsote, torej 6 milijard dolarjev. Naša republika prispeva k temu ok. 20 odstotkov, torej okrog 1,2 milijarde dolarjev. Če temu prištejemo še enkatere druge obveznosti, mora naša republika odšteti za federalne potrebe nekje med 1,5 in 2 milijardama dolarjev. Vse lepo in prav. Toda drža-
vljani republike Siovenije moramo vzdrževati še slovensko državo, tudi ta nemalo stane. Vzemimo, da slovenski proračun velja 1 milijardo dolarjev (dejansko velja znatno več), torej obe državi staneta državljane naše republike okrog 3 milijarde dolarjev, ob tem, da znaša družbeni proizvod naše republike okroglo 12 milijard do-iarjev. Sklep je preprost: strošek za državi je vsaj za 50 odstotkov previsok, če si seveda želimo razvoja in s tem dohitevanje Evrope. Drugače rečeno: državljani Slovenije iz elementarnih eksistenčnih razlogov potrebujemo cenejšo državo -to pa zanesljivo ne moreta biti dve. Rešitev se ponuja sama po sebi! (»sic!«)
In dalje. Razumljivo je, da si vsako gospodarstvo želi čim večje nabavne in prodajne trge, zato tudi slovenskemu gospodarstvu ne more biti vseeno za okroglo 20 do 25 odstotkov jugoslovanskega trga. V primeru, da se Slovenija osamosvoji, bi morala (vsaj v začetku) dobiti nadomestne trge. To pa seveda ni tako preprosto, nenazadnje tudi zato, ker je vsaj tretjino naše proizvodnje take vrste, ki ne more nikjer drugje, razen na jugoslovanskem trgu, najti plačilno sposobnega povpraševanja. Ta del gospodarstva bi torej v tem primeru nujno šel v stečaj. Po tej logiki hi bil umik z jugoslovanskega trga za nas usoden: osamosvojitev je torej nemogoča. S tem načinom razmišljanja se pogosto srečujemo. Vprašanje pa je: je to edina logika, edini možni zaključek? Razmišljajmo naprej! Od tega trga je z vidika osamosvojitve resnično problematičnega le okrog 10 odstotkov.
ob tem je treba reči, da je gospodarstvo tega predela države vsaj toliko odvisno od našega gospodarstva kot naše od njega. Najbližji dokaz je znana srbska blokada. Da se dalje reči, da bi v relativno kratkem času postalo problematičnih le okroglo 5 odstotkov trga. Razlog je preprost: gospodarstvo je že danes tako medsebojno soodvisno, da avtarkija in blokade praktično niso mogoče, pa naj gre za Srbijo, Slovenijo in katerokoli drugo državo. Ce pa k temu dodamo še dejstvo, da je prav ta trg visoko rizičen in plačilno nesposoben ter da bo tak še dolgo časa, je postopno zapuščanje teh trgov nujnost. Sklep, ki se ponuja: na kratki rok so težave (tudi te, ki jih uvaja topot Srbija) težko obvladljive, v daljšem časovnem obdobju pa relativno lahko. Zato tisti, ki vidijo nepremostljive težave pri slovenskem osamosvajanju zgolj v ekonomiji, nimajo prav. Je pa, naj pribijeni, problem v časovni dinamiki in tudi zato smo socialisti o tem usodnem koraku predlagali plebiscit, ki postopno osamosvajanje šele omogoča.
In za zaključek. Takemu premisleku je mogoče marsikaj očitati, dogajanja v državi pa, da vsaj z ekonomskega vidika niso razumna. Toda v teh balkanskih neracionalnostih je racionalnost. Tistega, ki se do nje ne bo mogel ali hotel dokopati, bodo prve - torej neracionalnosti - pokopale. Zato ne molimo, ampak delajmo (ukrepajmo)!
(Članek je bil napisan pred seda njimi razpravami O plebiscita vendar ga zaradi gospodarski! podatkov objavljamo šele danes) Uredništvi
DANICA ZAVRL ŽLEBIR
JOŽE KOŠNJEK
Kako do stanovanja
Postali bomo lastniki ali najemniki
Eden prvih življenjskih zakonov, ki bo ugledal luč dneva, je zakon s področja stanovanjskega gospodarstva. Avtorji so njegov osnutek že predstavili javnosti in dobili prve odmeve nanj, zaradi česar so bili tudi opra-vljeni nekateri vsebinski posegi. Tudi javna tribuna socialistov z republiškim sekretarjem za varstvo okolja in urejanje prostora Mihom Jazbin-škom v Cankarjevem domu je imela namen otipati utrip javnosti, odkar se zakonov ne sprejema več po dolgotrajnih javnih razpravah, služila pa je tudi informiranju javnosti o tem občutljivem področju, ki močno buri duhove sedanjih nosilcev stanovanjske pravice in bodočih lastnikov (najemnikov) stanovanj.
javni in zasebni stanovanjski sklad
Minister Miha Jazbinšek je uvodoma zanikal, da bi imel novi zakon o stanovanjskem gospodarstvu prvenstveni namen urediti tržna razmerja na tem področju, saj tržne logike ni moč predpisati z zakonom, temveč gre avtorjem v pretežni meri za red pri gospodarjenju s stanovanjskim fondom, ki so ga imeli v rokah sisi za stanovanjsko gospodarstvo in se menda ni vseiej vedelo, kdo pije in kdo plača. Upravljanje s stanovanjskim fondom, ki je bilo v lasti države in podjetij (blizu petine stanovanj), je bilo prepuščeno stanovalcem. Po novem naj bi detajlneje razmejili lastninska razmerja in razčistili relacije lastnik - najemnik - država. Zakon bo razdelil stanovanjski sklad na javni in zasebni. Država, oziroma občina, bo lastnik na socialno-inter-vencijskem fondu, podjetja, ki imajo glede stanovanj zdaj tudi socialne in kadrovske interese, se bodo bodisi prelevila v lastnike najemnega fonda, kjer prav tako ne bodo sledile pro-fitnega interesa, bodisi bodo svojim najemnikom omogočila predkupno pravico pri nakupu stanovanja in s tem okrepila svojo finančno moč s svežim kapitalom. In potem bodo lastniki stanovanj, ki bodo v njih stanovali ali jih oddajali za tržne najemnine. Tudi najemniki teh stanovanj bodo zaščiteni, ne sicer kot zdaj z izrazito podcenjenimi stanarinami, temveč jih bo pred očitnim odiranjem (v Ljubljani je denimo podna-jem garsonjere vreden svojih 400 mark) varoval institut oderuške najemnine. Sicer pa je med ljudmi veliko zanimanja (in strahu), kaj bo nudila najemna pogodba, ki bo v prihodnje nadomestila zdaj veljavno stanovanjsko pravico. Pogodba bo (praviloma) trajna, zakon pa bo določil (poleg krivdnih) razloge, ko lahko lastnik odpove stanovanjsko razmerje. Država bo imela pri vsem skupaj tudi obveznost graditi stanovanja in razpolagati z njimi v zadostni količini. Kar zadeva kreditiranje stanovanjske gradnje ali nakupa, je minister Jazbinšek povedal, da v prihodnjem nacionalnem programu predvidevajo, da bi stopili iz bančne sprege, ki ima žal močan monopol tudi na stanovanjskem področju. Gre namreč za kredite z velikanskimi obrestnimi merami po februarju 1987, za katere predlagajo, da bi jih beneficirali.
Namesto
stanovanjske pravice trajna najemna pogodba
Dosedanja stanovanjska pravica, ki jo imamo stanovalci v družbenih stanovanjih, in ki je pomenila trajnost ter socialno varnost, z družbeno lastnino
vred izgineva. Bivši imetniki stanovanjske pravice bodo dobili trajne najemne pogodbe ali pa možnost predkupne pravice stanovanja z ugodnostmi. Pogoji za nakup stanovanja predvidevajo 30-odstotni popust za vrednost stanovanja, 20 odstotkov cene naj bi plačali v dveh mesecih, preostalo pa odplačevali po obrokih v naslednjih 10 -do 15 letih. Medtem ko nastaja zakon, so se tudi že odločili, da bi bil najdaljši rok odplačevanja 15 let. Med odmevi na zakon in odkupne pogoje velja omeniti tiste, ki terjajo še dodatne ugodnosti na delovno dobo in na sredstva, ki so jih zaposleni plačevali iz bruto osebnih dohodkov za stanovanjske namene. Kot je dejal minister Jazbinšek, imajo ta sredstva značaj javnih financ, njih pa ni nujno deležen vsak plačnik. Nekateri, ki so jih plačevali, kljub vsemu nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, pa zaradi narave teh sredstev vendarle ne morejo terjati denarja nazaj. Nekateri tudi zahtevajo, da bi se pri odkupi upoštevala tudi doba, koliko časa nekdo zaseda družbeno stanovanje, vanj vlaga in plačuje stanarino. Vendar ima ta medalja dve plati. Kdor ima sicer dokumentirano vlaganje v stanovanje, se mu ne bo oporekalo deleža pri odkupu, ostali argumenti pa so na precej trhlih nogah. Najemnine (stanarine) so bile namreč hudo podcenjene. Dlje ko je nekdo stanoval v tako podcenjenem stanovanju, manj moralne (in materialne) pravice ima zahtevati dodatne popuste. Celo nasprotno. Miha Jazbinšek je to utemeljil tudi s številkami. Pravi namreč, da v desetih letih skupna obračunana amortizacija od stanarin znaša le 7,7 odstotka, se pravi 0,68 odstotka letno. Za vzdrževanje stanovanja v kondiciji pa bi moral ta delež v stanarini znašati vsaj 2 odstotka. Toda 30-odstotni popust pri nakupu stanovanj se ne ravna po tej io-giki, gre namreč za nekakšen konsenz, saj v teh pogojih ni mogoče upoštevati vseh okoliščin. V predinflacijskem obdobju so, denimo, mnogi pod ugodnimi posojilnimi pogoji odkupili stanovanja, po letu 1987 pa so jih ljudje kupovali z revaloriziranimi posojili. Enih in drugih se v obdobju novega reda na stanovanjskem področju ne da izenačiti.
Strah za streho nad glavo
Odkar je predlagani zakon v javnosti, so ljudje v strahu za svojo bivalno varnost. V današnjih razmerah precejšnji delež ljudi gmotno ni zmožen odkupiti stanovanja, tudi pod ugodnimi pogoji ne. Zato jim ostaja upanje na trajne najemne pogodbe. Toda novi zakon lastnikom najemnih stanovanj omogoča, da jih izpraznijo. O tem so sicer dolžni stanovalce obvestili pet let pred izselitvijo.
Kljub vsemu se je med ljudi naselil strah, ali ne bodo potlej najbolj ogroženi prebivalci z leti ostali brez strehe nad glavo. Na javni tribuni v Cankarjevem domu je bilo govora zlasti o upokojencih in morebitnih prihodnjih brezposelnih, ki za lastnike najemnega fonda, se pravi podjetja, ne predstavljajo vitalnega kadrovskega potenciala. Če bodo torej v podjetjih potrebovali stanovanja (in dandanes skoraj vsako podjetje s tisoč zaposlenimi izkazuje potrebo po 200 do 300 stanovanjih - dokaz so prednostne liste prosilcev), ali bodo iz kadrovskih razlogov lahko odpovedale »nekonjunkturnim« najemnikom? Minister Jazbinšek je v tem pogledu precejšnji optimist. Najprej svoj optimizem utemeljuje z zakonskimi določili, ki prva tri prehodna leta po sprejetju lastnikom ne bodo dajala možnosti, da bi najemnikom odpovedali stanovanjsko razmerje, v tem času pa jim morajo dati tudi možnost odkupa. Trdi tudi, da se bo sčasoma na stanovanjskem tržišču pokazal tudi zdaj skriti presežek stanovanjskega sklada. Tudi zdaj je že veliko stanovanjskih enot praznih, ker jih lastniki niso oddajali, veliko pa je tudi neracionalno izkoriščenih, ker v prostornih stanovanjih živi po en sam stanovalec. Podcenjene stanarine zdaj namreč niso pritiskale nanje, da bi se preseljevali. Toda vrnimo se k možnim odpovedim stanovanjskega razmerja. Najbolj strah je kajpak upokojence, ki stanujejo v stanovanjih svojih nekdanjih podjetij, da jih bodo zaradi kadrovskih potreb podjetja izrinila iz bivališč. To je strah pred trdimi ka-droviki, je dejal Miha Jazbinšek, in znova poudaril, da v okoliščinah, ko bo na trgu več stanovanj kot potreb po njih, nt utemeljen. V velenjskem rudniku, kjer je 1000 zaposlenih, denimo razpolagajo s 3000 stanovanji. Kot vemo, podjetja ne zaposlujejo nanovo, edini problem utegnejo biti nova vitalna podjetja, ki bodo kupovala že zaseden stanovanjski fond. V tujini, je povedal, imajo za upokojence drugače poskrbljeno. V skandinavskih državah, denimo, se ob upokojitvi ljudje selijo v stanovanja drugačnega tipa in kategorije, toda tam so tovrstna razmerja bolj gibljiva.
Usoda SLP
Na stanovanjskem tržišču se bo nemara prvo pojavilo tako imenovano splošno ljudsko premoženje. Gre za nekdaj razlaščene lastnike stanovanj, ki bodo po zakonu o privatizaciji svoje premoženje terjali nazaj. Poleg prednosti, da bo to bržkone prvi profesionalni najemni sklad na našem tržišču, se pojavlja tudi bojazen, kaj bo s sedanjimi stanovalci. Jih bodo novi lastniki (se pravi stari, oziroma njihovi dediči) postavili pred vrata? Miha Jazbinšek so-
di, da tudi tu ne bo prihajalo do množičnih odpovedi stanovanjskih razmerij. Najprej bo lastnikom namreč treba dokazovati, da gre za njihovo nacionalizirano premoženje. To se ne bo kar čez noč vrnilo v nekdanjo last, tako da se tudi stanovalcem ni bati, da bodo že jutri na cesti. Potlej pa bo tudi tu nastopil stanovanjski zakon, ki navaja utemeljene razloge, kdaj lahko lastnik stanovanja odpove stanovalcu najemno pravico. To je edino v primeru, da lastnik potrebuje stanovanje zase in ta svojo družino. V zakonu je torej varovalka, ko lahko nekdo kot lastno stanovanje izkazuje le tisto, v katerem živi, medtem ko dobe drugo, tretje, četrto in tako naprej status najemnega stanovanja. Da bi ti lastniki preganjali stanovalce na druge načine, denimo z visokimi najemninami, tudi ne bo mogoče, za kar govori že omenjeni inštitut oderuške najemnine. Sicer pa Jazbinšek poudarja, da bodo lastniki zainteresirani, da bo njihov najemni fond zaseden in da jim bo prinašal denar. Tudi z instrumenti davčne politike namreč nameravajo na tem področju doseči, da bodo lastniki stanovanja oddajali v najem.
Nov red na
stanovanjskem
področju
Bistveni zasuk na stanovanjskem področju sproža številna vprašanja, kar je bilo očitno tudi na javni tribuni: ko stanovanjska pravica postane najemna pravica, ali imajo otroci najemnikov tudi možnost nakupa, oziroma predkupno pravico? Prav tako, odgovarja minister. Ali ni 30-odstotni popust pri odkupu tako rekoč dvojni popust, če upoštevamo tudi dosedanjo podcenjenost stanarin? Je, vendar je v obdobju razdeljevanja družbene lastnine treba dogovoriti pravila in mehanizme, po katerih se kaže ravnati. Pri stanovanjih so se pač domenili za tolikšen popust, petino pologa in 15 let odplačilne dobe. Kako torej priti do stanovanj, so spraševali tudi mladi, ki še niso nosilci stanovanjske pravice in s tem ne prihodnji najemniki ne morebitni lastniki? Do stanovanja bo moč priti z gradnjo ali najemom. Za prvo bodo v nacionalnem programu načrtovali denar, ki bo v republiškem in občinskem merilu omogočal priti do novih stanovanj, omogočali bodo posojila, pri bankah bodo izborili nižjo obrestno mero. Prihodnji najemniki pa bodo po zakonu tudi imeli možnost, da postanejo lastniki. Ali bo moč odkupiti tudi solidarnostna stanovanja? V njih namreč živi tudi precej ljudi, ki niso socialno ogroženi, ker so do stanovanja prišli na primer z menjavo. Sedanji solidarnostni fond bo postal last občin, ta pa bo z njim kot poprej reševala socialne probleme. Del tega sklada bo nedvomno ostal v občinski lasti, del pa ga bodo občine lahko ponudile tudi v odkup. Pri tem se bodo ravnale po najemnikih, njihovem statusu in pripravljenosti, da odkupijo stanovanje, v katerem živijo. Kako bodo rešili problem podkapitaliziranosti stanovanjskega sklada? S tržno najemnino. Najmenine bodo kajpada tudi nadzirali, da ne bodo presegle meja oderuške najemnine, ki so 50 odstotkov nad nadpovprečno najemnino. Kako bodo obvladovali črni trg na stanovanjskem področju? Bolj kot normativno bo temu problemu kos kasnejši presežek stanovanj.
Kaj navaja Slovenijo k plebiscitu o samostojni
Ne sovraštvo do ampak strah za
Slovenska vlada, ki je bila dolžna poslancem pred odločanjem o zakonu o plebiscitu za samostojno in neodvisno Slovenijo predložiti analizo posledic pozitivnega ali negativnega izida plebiscita, je v gradivu zapisala, da se bo kriza v vsakem primeru še zaostrila, vendar se Slovenija, če bo samostojna in neodvisna, lažje in hitreje izvije iz njenega primeža.
Če bo rezultat plebiscita pozitiven, bo Republika prevzela tiste pristojnosti, ki jih je doslej uresničevala na ravni federacije. Republika Slovenija ne bo več del jugoslovanske federacije, ampak bo samostojna država, mednarodnopravni subjekt, ki bo sama odločala, kako se bo povezovala z drugimi državami. PLEBISCIT JE OBVEZUJOČ ZA SKUPŠČINO REPUBLIKE SLOVENIJE, VLADO IN PREDSEDSTVO REPUBLIKE! Če bo izid plebiscita negativen, bo pomenilo, da slovenski narod ne želi, da bi Slovenija postala samostojna in neodvisna država, da ne želi o svoji prihodnosti odločati sama in da temeljno pravico do samoodločbe prepušča drugim. To bi pomenilo, da bi slovenski narod ostal v federaciji, kjer bo večina odločala o njegovi usodi in kjer bodo drugi s preglasovanjem odločali o temeljnih pogojih življenja v Sloveniji, piše med drugim v analizi izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije.
če predvideti, predvsem pa utegnejo biti hude v Jugoslaviji in v mednarodnih finančnih in drugih ustanovah ter organizacijah. Kritična utegne biti takojšnja odvisnost od mednarodnih posojil, kijih ni mogoče zagotoviti vnaprej. Po razglasitvi rezultata plebiscita kaže ubrati taktno in previdno pot, da do popolnih blokad ne bo prišlo, da ne bomo hipoma ob vse premoženje v drugih delih Jugoslavije in da ne bodo popolnoma zaprti kanali, ki so omogočali Sloveniji, da je prek Beograda sodelovala s svetom. Ob vseh teh možnih hujših aH blažjih udarih pa bomo morali, čeprav osiromašeni, razvijati svoj gospodarski sistem.
Razlike hromijo Slovenijo
Sedanji jugoslovanski institucionalni okvir Sloveniji ne dopušča samostojnega ukrepanja, ko gre za življenjske interese
16 milijard za federacijo
Čeprav smo zadnje mesece priprli pipe za odliv denarja iz Slovenije v federacijo, bo letos kljub temu odšlo za federalne potrebe 20,7 milijarde dinarjev (za primerjavo: dobro tretjino republiškega proračuna za prihodnje leto) ali II odstotkov družbenega proizvoda. K nam pa bo prišlo 4,7 milijarde dinarjev ali 2,5 odstotka družbenega proizvoda. Neto odliv bo torej 16 milijard dinarjev ali 8,5 odstotka družbenega proizvoda. Stroški obveznosti za delo, ki ga sedaj opravlja federacija, potem pa bi ga sami. pa znašajo po oceni vlade od 9.5 do 14,1 milijarde dinarjev. Tu je nekaj plusa, vendar bodo visoki "zagonski stroški" nove države vključno z uvedbo svojega denarja, prevzemanjem jamstva federacije in drugimi nalogami.
Kakorkoli se bomo že odločili, ostaja dejstvo, da smo v krizi in da se ne bomo hitro izvili. V vsakem primeru bodo prihodnja leta huda. Vendar. Samostojno življenje bo omogočilo hitrejšo vzpostavitev normalnega gospodarskega sistema, samostojno, slovenskemu gospodarstvu primerno ekonomsko politiko, izkoriščanje doslej skritih potencialov in ustvarjalnosti slovenskega naroda, pospešeno prilagajanje evropskim normam dela in življenja in prenehanje vzdrževanja drage zvezne države.
PLEBISCIT JE SLOVENSKI KORAK V HITREJŠI IZHOD IZ KRIZE IN V RAZVOJ, HKRATI PA TUDI TVEGANJE. To je treba po pravici povedati. Vseh posledic ni mogo-
slovenskega gospodarstva. To dejstvo dobi še posebno razsežnost v državi, ki je po gospodarski razvitosti tako različna kot Jugoslavija, ugotavlja slovenska vlada. Razlike so glavna zavora sistemskim spremembam, razvoju in tekoči gospodarski politiki. Zato so padali vsi stabilizacijski programi. Pritiski na prerazdeljevanje družbenega bogastva se povečujejo v škodo bogatejših, pri tem pa igra odločujočo vlogo politični vpliv. To ne daje upanja in poroka za nevtralno in zdravo gospodarsko politiko na zvezni ravni. Samostojna Slovenija bi imela dolgoročno v gospodarskem pogledu dve prednosti: makroekonomsko upravljanje bi bilo učinkovitejše, doma pa bi ostalo več denarja za svojo tekočo in nalož-
Ukrepi po plebiscitu
V primeru pozitivnega izida bo .reba sprejeti ukrepe za prehodno obdobje. Vlada našteva naslednje: ustavni zakon, ki bo izločil vezanost Slovenije na federacijo, sprejeti pa ga bo treba na osnovi posebnega ustavnega dopolnila: začetek pogajanj z drugimi v Jugoslaviji o bodoči ureditvi in sodelovanju (na primer Hrvaške pogodbe o sodelovanju ali konfederaciji); dogovor o nujnem delovanju federacije v prehodnem obdobju itd. Čimprej bo nato treba sprejeti novo ustavo Slovenije in ustavni zakon za njeno izvedbo, pa vrstni red gospodarskega osamosvajanja, kar bo ključnega pomena za neodvisnost in samostojnost slovenske države. To je svoj gospodarski sistem, svoja gospodarska politika, prilagajanje gospodarske strukture in povezovanje gospodarstva z zunanjimi sistemi, kar bi zmanjšalo tveganje, kar je po sodbi vlade izvedljivo v pol leta. Vlada bo pripravila nov davčni, plačilni, zunanjetrgovinski in carinski sistem, organizirala slovensko centralno banko, skratka vse, kar rabi samostojna država.
petek, 7. decembra 1990
17. stran mmmBmmmj)&
JOŽE KOŠNJEK
Jvisni državi
fctno preživetje
Cena osamosvojitve
Ekonomsko ceno osamosvojitve je mogoče izračunati, pravi vlada. Gla vni pokazatelj je vrednost sedanje vključenosti slovenskega gospodarstva v jugoslovanskega. Slovenija je v letošnjih devetih mesecih prodala v drugih jugoslovanskih republikah 32,5 °dstotka vse svoje proizvodnje, tam pa je nakupila 25,9 odstotka Vseh svojih nakupov. Slovenija je najbolj vezana na Hrvaško (prodaja 15,9 odstotka, nakup 13 odstotkov), nato pa na Srbijo, kjer prodamo 9,4 odstotka svoje proizvodnje, kupimo pa 7,7 odstotka nakupov. V primeru razumnega ravnanja ne more priti d° popolne zapore tega trga. Če bi do nje prišlo, bi slovenska Proizvodnja upadla za 37 odstotkov, če pa bi bila blokada polovična, bi proizvodnja upadla za 19 odstotkov. Če bi bile v drugih republikah uvedene carine, utegne prodaja upasti za toliko, kolikor bi znašale carine. Najbolj prizadete bi bile kemična, papirna "i tekstilna industrija, črna metalurgija ter predelava kovin. Zato bi bil prizadet tudi naš izvoz, za najmanj 15 odstotkov ali okrog 600 milijonov dolarjev, uvoz pa bi poskočil za 7 odstotkov Qh za 280 milijonov dolarjev.
j?eno porabo. Slovenija ni dol-Zna in ne more več plačevati re-i*lsocialistične politike v drugih Uelih države, predvsem v Srbiji- To bi lahko popolnoma izo-jralo Slovenijo v prihodnjem esetletju. Slovenija ne more Vec preprečevati zloma jugoslovanskega gospodarstva. Jugoslavija je zamudila priložit, da bi se kot prva socialistična država integrirala v ev-r°Pski prostor.
Plebiscit, osnova
mednarodnemu
priznanju
trditev ima realno osnovo.
eprav ima Slovenija zagotovi-a Posameznih držav, da jo bo-,° Priznale kot samostojno dr-avo, bo to daljši proces. Slo-Venske meje so določene z Mednarodnimi pogodbami in
Delež pri
zunanjem
dolgu
Delež Slovenije pri skupnem •jugoslovanskem dolgu je bil wni 10 odstotkov ali 1,6 mi-"jarde dolarjev. Slovenija je Po mnenju vlade s svojim izvozom sposobna poravnati obveznosti do tujine, saj je Zo- servisiranje dolga v zadnjih letih odšlo od 8 do 12 odstotkov deviznega priliva.
n.anje osamosvojitev in neod-v,snost ne bosta vplivali. Plebi-Sc't bo pomemben element na-c,onalne varnosti. Vsak vojaški Poseg v Sloveniji bi pomenil Mednarodnopravno napad na suvereno državo. Seveda pa ča-*aJo Slovenijo po . plebiscitu P°gajanja o umiku federalne v°jske in delitvi vojaškega premoženja na našem ozemlju. V
prehodnem obdobju bo treba nacionalno varnost zagotavljati z organi za notranje zadeve in teritorialno obrambo, ki bo na osnovi dopolnjene ustave in ustavnega zakona okrepljena. Brezvladja si ne bi smeli dovoliti. Sprejeti bo treba ukrepe, ki bodo veljali do popolnega konstituiranja slovenske države. Odločitev na plebiscitu ne pomeni takojšnje prekinitve vseh odnosov z drugimi v Jugoslaviji, temveč se bo na tej osnovi, če se bomo na plebiscitu odločili "za", začelo prehodno obdobje in se bodo določili novi, kakovostnejši odnosi med legalno izvoljenimi oblastmi v jugoslovanskih republikah.
Mučna zapuščinska razprava
Ob osamosvajanju bo morala Slovenija, po sodbi vlade, upoštevati predvsem naslednja izhodišča: jugoslovanske devizne rezerve bi morali deliti po deležu v konvertibilnem izvozu, v katerem je Slovenija udeležena s približno 32 odstotki; objekte in opremo, ki jih na ozemlju Slovenije uporabljajo zvezni organi, naj bi prevzela v upravljanje Slovenija, pri delitvi terjatve do Sovjetske zveze pa bi bil naš delež enak deležu v klirinškem izvozu. Razdeljeni notranji dolg (dinarske in devizne vloge, za katere jamči federacija), bi se moral prenesti v .slovenski bančni sistem, dogovoriti pa bi se morali tudi za delitev zunanjega dolga federacije, kjer bi lahko vzeli za osnovo delež republik v sedanjem dolgu ali delež posamezne republike v družbenem proizvodu Jugoslavije, kar bi bila najmanj ugodna inačica za Slovenijo.
Vlada se zaveda svoje odgovornosti pri tem dejanju, ki bo uspešen, <it ga bomo vzeli kot skupen projekt državljanov Slovenije.
Inž. Vitomir Gros (Liberalna stranka Slovenije), kranjski poslanec v zboru občin republiške
skupščine
Slovenska politika tokrat ne sme omahovati
Vsakogar, ki mi omeni plebiscit za samostojnost in neodvisnost kot tveganje, vprašam nazaj: kje so pa analize, kaj bo z nami, če v Jugo-slaviji ostanemo. Posledice bi bile veliko hujše. Ce gremo na svoje, se bodo razmere, predvsem gospodarske, dokaj hitro uredile, pravi inž. Vito-mir Gros.
Gospod Gros, Liberalna stranka Slovenije, katere član ste, je že pred meseci prva v slovenski skupščini jasno zahtevala razpravo o osamosvojitvi in odcepitvi Slovenije od Jugoslavije. Sodite, da je napovedani plebiscit tudi posledica takratne zahteve vaše stranke in hkrati uresničitev vašega političnega cilja? "Naša stranka je imela drugo idejo, da bi sprejeli sklep o popolni samostojnosti slovenske države. Skupaj z deklaracijo ali sklepom bi sprejeli ustavni zakon, ki bi urejal pravno stanje v samostojni slovenski državi takoj po osamosvojitvi, po sprejetju sklepa, nato bi sprejeli ustavo, nato državljanski zakon in nato bi s plebiscitom potrdili pravilnost odločitve skupščine."
Tudi vaša stranka je imela torej v mislih plebiscit kot končno potrditev sklepa skupščine.
"V bistvu se pokriva, končni cilj je isti, s tem, da je vrstni red malo drugačen. Jasno je, da mi podpiramo plebiscit z vsemi svojimi sposobnostmi, menimo pa, da bi plebiscit bolje uspel, če bi ga izvajali v popolni samostojnosti, ne pa pod okupacijo."
Bi bilo po vaše s plebiscitom prav zato bolje počakati?
"Če gremo v plebiscit, bi moral biti čimprej iz popolnoma enostavnih razlogov, da se po volitvah v Srbiji ne konsolidira kakšna vojaška oblast, kar vsi vemo, da je zelo realna možnost. Če se bo konsolidirala v Srbiji, se bo po vsej Jugoslaviji, in potem je spet leto 1947."
Zakaj se je odlašalo s plebiscitom?
"Naša stranka je pripravila deklaracijo o popolni samostojnosti že aprila in jo je dala skupščini v razpravo, vendar se je to vleklo, ni se dalo na dnevni red iz nam neznanih razlogov. Potem smo sprejeli Deklaracijo o suverenosti Slovenije, ki smo jo preformulirali in omilili, zaradi česar je precej zvodenela. Da se je pa tako dolgo zavlačevalo, je več razlogov. Če gledamo zgodovinsko nazaj, so naši voditelji vedno nekaj mečkali, tudi leta 1918 so bili enako neodločni, tudi med vojno in takoj po njej so s tradicionalno neodločnostjo omogočili, da se je ukinila slovenska vojska, s tem pa pravzaprav samostojnost slovenske države."
Nam tudi sedaj grozi ta nevarnost?
"Iz tega razloga mi trdimo: če smo se za plebiscit odločili, ga moramo speljati čimprej."
Poslušamo in beremo o pozitivnih plateh samostojne Slovenije, pa tudi o tveganju in sedaj še neznanih posledicah pozitivne plebiscitarne odločitve. "Vsakogar, ki me takole vprašam, jaz povprašam: kje so pa analize o tem, če v tej državi ostanemo. Posledice so veliko hujše. Če mi ostanemo v Jugoslaviji, bomo to čutili še precej dolgo. Predvsem pa ni nobene perspektive, da se bo kdajkoli iahko to uredilo. Zlasti gospodarsko stanje se v tej državi ne
more urediti. Če gremo na svoje, se bodo po našem mnenju zadeve, zlasti gospodarske, relativno hitro uredile."
Dr. Pučnik je pretekli teden v Kranju dejal, da bomo najtežje breme osamosvojitve nosili dve do tri leta, lahko pa tudi pet.
"Jaz se ne strinjam s tem. Tisti trenutek, ko bomo samostojna država, se naše obveznosti do federacije takoj ukinejo. S tem denarjem lahko mi v precejšnji meri konsolidiramo naše gospodarstvo, predvsem bo naše gospodarstvo bistveno manj obremenjeno, ne bo obremenjeno z denarno, emisijsko in drugo monetarno politiko. To, kar se sedaj dogaja, je čista kraja denarja in dela. Menimo, da se bodo zadeve več ali manj uredile v enem letu."
Ste optimist glede izida plebiscita?
"Nad 50 odstotkov vpisanih volilcev za eno ali drugo odločitev plebiscita je izsiljevanje opozicije. Mene ni strah ne izida ne posledic. Jaz sem prepričan v pozitivni izid, vendar se mi zdi neracionalno prostor ožiti. To me spominja na nekakšen mazohizem, ki je bil vsaj pri vodilnih v našem naro-
Poslanci o plebiscitu
hi T,
bo koga prepričal: Jože Smole in dr. Hubert Požarnik, v sredi °ne Peršak - Vse slike G. Šinik
IVO BIZJAK, predsednik zbora občin republiške Skupščine: "Predvsem se mi zdi potrebno poudariti, da je vprašanje plebiscita in s tem povezane osamosvojitve vprašanje obstoja slovenskega naroda. Sedaj smo v trenutku, v katerem je slovenski narod večkrat bil, pa mu je vedno zaradi tega ali onega razloga spodletelo, da bi si ustvaril svojo samostojno državo. Ta trenutek je zgodovinski, saj ne odločamo samo v imenu te naše generacije, ampak v imenu vseh teh generacij pred nami, ki so se tako ali drugače prizadevale, da bi ohranile slovenski narod in mu dale tudi neki okvir za življenje. To, kar je v zakonu napisano, je pač zakon. Gre za pravno določilo glede večine. Mislim, da je bistvenejše to, kar je vsebovano tudi v izjavi in ima politični smisel, da je pač uspeh plebiscita podlaga za neke nadaljnje korake samo to, če se večinsko odločimo za to pot, če nas je večina za to. Zato se mi ne zdi toliko pomembno, kaj piše v zakonu,
ampak to, da se bomo dejansko odzvali na plebiscit in da bomo pač ob tem dobro premislili in ne gledali samo na to, kaj nas morda čaka v letu, dveh, ampak da se bomo zavedali celotnega okvira in teže te odločitve, Sebično bi bilo, če bi gledali samo na to, da nam bo morda v enem letu težje. To nam bo tako in tako, ali ostanemo v Jugoslaviji ali ne. Edina smiselna primerjava je ta, če primerjamo stanje Čez eno leto, če se
odločimo za samostojnost ali če ostanemo tam, kjer smo sedaj. Tu se ne da vsega vnaprej napovedati. Ni mogoče biti prerok, ker je več dejavnikov, vendar sem prepričan, da si s tem postavljamo temelje, da bi lahko s svojimi močmi začeli nekaj graditi na novo."
SPOMENKA HRIBAR, vodja poslanskega kluba Slovenske demokratične zveze: "Plebiscit je utemeljen v tem, da tako, kot je doslej, ne more več biti. Običajno se postavlja vprašanje, kakšne bodo posledice plebiscita. Vprašanje je treba obrniti: kakšne bodo posledice, če ga ne bo, in če bomo še naprej na milost in nemilost prepuščeni Jugoslaviji, takšni, kot je danes. To se pravi, da plebiscit mora biti zato, da bomo imeli tako pred svetom, pred Jugoslavijo in nenazadnje, tudi pred samim seboj, legitimacijo, kaj smo, kaj hočemo in od Česa ne odstopamo. V tem vidim smisel in prepričana sem, da so vse
du dostikrat navzoč. Naša stranka enostavno ne razume idej opozicije o večanju kvoruma. Povsod po svetuje tako: če se razpiše plebiscit, se z večino glasujočih odloči o zadevi. Torej tistih, ki so prišli volit ali glasovat. Odločajo tisti, ki volijo. Mi pa z večanjem kvoruma prelagamo breme odločitve na tiste, ki ne odločajo. Manjšina torej diktira tempo večini. Zame je to perfidna ali nespametna igra opozicije. To bo treba ugotoviti."
Plebiscit je ustavo potisnil v drugi plan.
"Zame je osnutek te ustave absolutno predolg. Je bistveno krajša od sedanje, je pa še precej predolga. Morala bi imeti od 50 do 60 členov. Če nismo dali ustave v proceduro takoj po volitvah, se z njo nismo začeli takoj ukvarjati, je tudi sedaj naglica neprimerna. Izločil bi človekove pravice, ki so tako ali tako že zajete v mednarodnih paktih. Vse bi zajel z enim členom, da se to ureja skladno z mednarodnimi pakti, ki jih slovenska država vse po vrsti podpiše."
Kdaj po sprejemu nove ustave bi v Sloveniji kazalo razpisati nove volitve?
"Naša stranka nima nič proti, če so volitve takoj. Mi se volitev ne bojimo, mi smo stranka tudi materialno neodvisnih ljudi, ki z volitvami nimamo kaj dobiti in ne zgubiti. Mi se s politiko ukvarjamo zato, ker se na žalost z gospodarstvom ukvarjajo v naši državi gospodarski amaterji ali pa, mogoče bo zvenelo pretirano, preveč filozofsko in učiteljsko nastrojeni gospodarstveniki, premalo stvarni."
Vas je zadnja izjava generala Kadijevića presenetila?
"Vsak diktator se poslužuje podobnih metod. Tako tudi Kadijevič."
Hvala za pogovor.
stranke, ne glede na siceršnje nesporazume, uvidele to nujnost slovenskega naroda in slovenskih državljanov in da bomo skupno stopili v akcijo za pozitivno izveden plebiscit.
Vprašanje kvoruma je namišljeno vprašanje. Važno je, da Slovenci pridejo in povedo, da so za samostojno in neodvisno Slovenijo. Bojim se, da so bile tukaj med posameznimi klubi nekako prestižne zadeve. V mednarodnih določilih ni nikjer rečeno, katera večina je tista, ki odloča. Jasno pa je: čim več ljudi se izreče za neko ali proti nekemu
(nadaljevanje na 18. strani)
DARINKA SEDEJ
(nadaljevanje s 17. strani)
mnenju, tem bolj je to mnenje legitimno.
Sicer pa nisem prepričana, da nam bo bistveno huje, če se odločimo za samostojnost in neodvisnost. Po Novem letu bo hudo. Jugoslavija je v razpadanju, ekonomski sistem razpada, finančni sistem razpada, politične razprtije so vedno večje, vprašanje nevarnosti kakšnih hudih neredov bo po Novem letu enako veliko, naj imamo plebiscit ali ne. Vendar je tu razlika.
Če imamo plebiscit v žepu, potem je vsak poseg na drugo ozemlje, recimo na slovensko, pravzaprav okupacija. To je ta zadeva, ki jo morajo ljudje dobro premisliti. Če pa plebiscita ne bo, pa ostaja to vprašanje notranja zadeva. Če pa plebiscit imamo, je pa to okupacija. Jaz ne trdim, da ima armada te namene, vendar je v Jugoslaviji vse mogoče."
MIRAN POTRČ, vodja poslanskega kluba Stranke demokratične prenove: "Dogovori, ki smo jih doslej imeli z vsemi strankami v parlamentu v pripravah na plebiscit, so zame postavljeni pod velik vprašaj zaradi tega, ker je bilo včeraj na ustavni komisiji s preglasovanjem določeno, da se bo na plebiscitu odločitev sprejemala z navadno večino. To je za našo stranko nesprejemljiva rešitev. Ni najbrž problem v tem, da bomo predlagali amandma in terjali, da je odločitev legitimna samo, Če je zanjo večina vseh volilnih upravičencev. Zame je bolj problematično to, da
dogovori, ki so bili že doseženi in da tudi Demosove stranke spoštujejo načelo čim večje večine, z odločitvijo včerajšnje seje ustavne komisije niso bili spoštovani. To je zame silno slab in nesprejemljiv začetek skupne akcije za plebiscit. Mislim, da se mora tega Demos zavedati, čeprav po tem, kar sem jaz z nekaterimi delegati Demosa govoril, se marsikdo tega ne zaveda. Ne verjamem, da bodo volilci navdušeni, da se v plebiscit starta z nezaupanjem v njih, namesto da bi na zaupanju skupaj gradili in skupaj vodili akcijo. Plebiscit sam je gotovo najbolj demokratična oblika izražanja volje ljudi. Glede na to je naša stranka za to, da se plebiscit izvede. Obenem pa menimo, da vse stvari za plebiscit najbrž niso najbolje pripravljene v vsebini in času, v katerem plebiscit izvajamo. To bodo tiste težave, ki jih bomo v skupni akciji za izvajanje plebiscita imeli. Če bi bile stvari analizirane prej, preden se je prišlo z idejo za plebiscit, bi bila naša skupna pozicija mnogo lažja. Tako pa tudi argumenti, ki jih imamo vsi za plebiscit, pred vprašanji ljudi, pred odzivom svetovne javnosti, pred odzi-
Milan Kučan domačim in tujim novinarjem
Dostojanstveno in prepričljivo
Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je bil na novinarski konferenci po vrnitvi z uradnega obiska v španski pokrajini Kataloniji vprašan tudi o pogledih na plebiscit in o sodbah Špancev o našem plebiscitu. Predsednik je dejal, da so v Kataloniji zelo zainteresirani za pozitiven izid plebiscita, saj menijo, da se le tako lahko pogovarjamo o nadaljnjem sodelovanju z drugimi v Jugoslaviji. Poudarili pa so, da mora biti dostojanstven in prepričljiv za domačo in svetovno javnost, za mednarodno skupnost. Predsednik predsedstva je dejal, da je slovenska javnost na plebiscit pripravljena, saj je spremljala dogajanja v skupščini, sprejem Deklaracij, ustavnih dopolnil in razmere v Jugoslaviji. Plebiscit bo najširša verifikacija ukrepov, ki jih je doslej sprejela slovenska oblast. Vse smo gradili na predpostavki, da je bila to volja večine državljanov Slovenije, vendar tega nismo verificirali. Prvotno smo računali, je dejal, da bomo najprej sprejeli novo ustavo in to potrdili na referendumu, pa se je sprejem ustave odmaknil, zato je Demos predlagal plebiscit. Z njim mora slovenska oblast dobiti legitimacijo. Za bistveno pri plebiscitu štejem popolno soglasje strank in prepričanje, da je to dobro za ljudi. Zagotoviti moramo zakonski minimum in politični optimum. Soglasje je doseženo, pozitivna odločitev pa bo le v primeru absolutne večine, to je, da mora za odločitev glasovati polovica volilnega telesa.
vom tudi hrvaške javnosti, ostajajo v zraku. Tega bi se morali tisti, ki so brez vsakega dogovora strank, brez tega, da bi se prej dogovorili s predsedstvom republike, vlado, nosijo sedaj po moje odgovornost za ne najboljše pripravljen plebiscit."
IGNAC POLAJNAR, vodja poslanskega kluba Slovenskih krščanskih demokratov: "Prvo, kar je zame najpomembnejše in kar moramo doseči, je soglasje. To je stvar ne Demosovih strank, ne opozicije, to je stvar slovenskega naroda. Mislim, da je najpomembnejše tudi to, da se zavedamo, da gre za slovenski projekt in da tako stvar tudi peljemo. Morda se včasih zdi, da gre za neko naprezanje, kdo ima tu več prednosti, kdo je več dal, ampak vendarle vsi vemo, da ne gre za noben prestiž, ampak za vprašanje, da mi skupaj to stvar pripravimo, ker gre za našo skupno usodo. Jaz tu poudarjam zlasti ta vidik. Če to dosežemo, da je to naša skupna usoda in naša skupna skrb, smo že veliko dosegli in se bomo tudi potem v parlamentu in v našem političnem  življenju la-
žje pogovarjali, kot se morda včasih sedaj.
Drugo pa se mi zdi pomembno, da s tem plebiscitom mi dobimo tisto legitimiteto, za katero nam sedaj morda nekateri očitajo, da je še nimamo. Ta legitimiteta bo s tem dana in da se bomo potem lažje pogovarjali tako v Jugoslaviji o bodočih odnosih, bomo lahko jasneje povedali, kaj mi hočemo, to pa je zelo pomembno tudi za tujino. Gre tudi za to, da pred svetom pokažemo, kaj hočemo. To pa lažje pokažamo takrat, ko vemo, da imamo zadaj ljudi."
Stane Eržen, poslanec iz jeseniške in radovljiške občine:
Gospodarstvo čaka na politični razplet
Na minulih volitvah je dobil večino glasov volilcev radovljiške in jeseniške občine poslanec zbora združenega dela, socialdemokrat Stane Erženjz jeseniške Železarne. Za Slovenijo so tri železarne odločno preveč. Vlada se mora bolj socialno usmerjati, saj v teh razmerah ni druge rešitve^ Sloveniji je 490 podjetij, ki so tik pred stečajem.
Svobodni sindikati in vlada v senci. Miha Ravnik, Rajko Lesjak in Emil Milan Pintar - Slike G. Šinik
Stane Eržen, doma iz Mojstrane, je v jeseniški Železarni že vrsto let zaposlen kot asistent na elektrovzdrževa-nju. Pred volitvami je na predlog socialdemokratske stranke kandidiral za poslanca jeseniške in radovljiške občine, za zbor združenega dela republiške skupščine. Stane Eržen je bil v jeseniški občini pomembno večino glasov izvoljen. Pri kandidatu Stanetu Erženu, ki je kandidiral kot član stranke Demosa, volilci niso niti trenutek oklevali, kajti Stane Eržen je strokovnjak na svojem delovnem področju, razen tega pa ga sodelavci in vsi drugi, ki ga poznajo, cenijo zaradi njegove odkritosti in poštenosti. Stane Eržen se je vedno in vselej zavzemal za demokratični dialog, za družbeni napredek, predvsem pa za razreševanje gospodarskih problemov.
Zato pač ni čudno, da je eden redkih kandidatov minulih volitev, ki je dobil domala soglasno podporo volilcev radovljiške in jeseniške občine.
Zakaj ste kandidirali?
»Socialdemokratska stranka je imela možnost predlagati kandidata in izbrali so mene, volilci pa so me v obeh občinah izvolili.«
Zaposleni ste v Železarni Jesenice in se prej s politiko niste ukvarjali.
»Ne. Nikdar nisem bil član partije, na kandidaturo pa sem pristal le zato, ker sem upal, da se bo z novimi volitvami spremenil sistem in stvari tako uredile, da bomo zaživeli v demokraciji in da bo gospodarstvu končno šlo na bolje.«
Vsaj doslej gospodarstvu ne gre na bolje, prej obratno. Na vlado letijo številne kritike...
»Pomoč, ki jo nudi vlada, se v takih razmerah, kakršne so danes, nujno uresničuje bolj v socialnem kot v gospodarskem smislu. Dediščina zadnjih desetletij je prehuda, da bi mogli v tako kratkem času postaviti gospodarstvo na noge, zato slovenska vlada ne vidi druge rešitve kot pomagati najbolj ogroženim, obenem pa sprejema seveda tudi ukrepe, ki naj bi spodbudili tržno gospodarstvo. Zunanja pomoč bo vsekakor nujna.«
Vladni program pa se vendarle zelo počasi in mukoma uresničuje.
»Vlada ravna v okviru svojih zamisli, občasno pa se v Sloveniji zaostrujejo predvsem politične razmere. Marsikaj bi želeli spremeniti, a nujno politične spremembe marši kdaj naletijo na hud odpor, na politično blokado, ki /a vre tudi vse ostale, tudi gospodarske novosti. Ko se pojavi oster odpor opozicije, ko namenoma vse obrne na glavo, ne moreš več o ničemer odločati - onemogočen si, vse zastane in tako ostajamo na
mestu, namesto da bi napravili korak naprej in vsaj poskušali uresničiti nove zamisli in predloge, ki jih bomo prej ali slej morali, če nočemo, da še bolj zaostanemo za razvitim svetom. Skratka: zaradi medstrankarskih nasprotij se prepogosto dogaja, da pridemo do nujnih soglasij prepočasi.«
Kako ste kot poslanec zbora združenega dela iz radovljiške in jeseniške občine seznanjeni z gospodarskimi problemi obeh občin?
»Izvršni svet jeseniške občine me redno obvešča o vseh zadevah in problemih. Tudi po poslovniku republiške skupščine moram za vsako spremembo zakona poskrbeti za ustrezno informacijsko povezavo s skupščino občine, katere poslanec sem, če to ni rešeno že na relaciji izvršni svet občine in republiški izvršni svet. Z medsebojnim obveščanjem in dogovarjanjem ni nobenih težav.« Na Gorenjskem je gospodarstvo na kolenih...
»Gospodarski položaj ni kritičen le na Gorenjskem, ampak po vsej Sloveniji, kar je seveda tesno povezano s političnimi razmerami, ki smo" jim priča po Jugoslaviji. Trenutno je v Sloveniji kar 490 podjetij, ki so tik pred stečajem. Republiški izvršni svet, na katerega letijo tako številne kritike, je pred izredno težkimi nalogami in vprašanji.«
Jeseniška železarna je v težkem položaju in njena usoda negotova za njene delavce in domala za vse Jesenice. »Po mojem mnenju so za Slovenijo v sedanjem gospodarskem položaju tri železarne preveč. Zakaj? Za tolikšno
proizvodnjo ni tržišča, izdelk' pa so ekonomsko nekonkuren-čni, tehnologija je zastarela-Povsod po svetu so že napravi' li temeljito reorganizacijo crne metalurgije. Treba se h° odreči masovni proizvodnji Bi se prilagoditi zahtevam trga-« Predvidoma bo na eni prij^" njih sej republiške skupščin* vlada posredovala skupščin« predlog, kako naj bi reševal« slovenske železarne. V jeseni-ški Železarni pravijo, da bo vlada pripravila za skupščin0 tak predlog, da bi republika * celoti prevzela upravljanje nad železarno, da bi jo podržavila-Kaj menite?
»O tem problemu potekajo razgovori med predstavniki Železarne in republiškim IZ* vršnim svetom. Po mojem mnenju bi Železarna morala priti pod okvir republike - za-radi stroškov, ki jih ima, sama nikakor ne more preživeti. Posamezni obrati ne morejo rentabilno poslovati, ker so polproizvodi dosti dražji od uvoza.«
Kaj mislite o odcepitvi?
»Sem za odcepitev, kajti druge rešitve enostavno ni. Nekaj časa bodo razmere sla » dokler se ne uredijo zak°n° dajna in druga vprašanja te preide v tržno gospodarstvo.«
Razen poslanskih dolžnosti sodelujete tudi v odboru za varstvo potrošnikov pri skupščini.
»Glavna naloga odbora, k' ga sestavljajo člani vseh tren zborov, je zaščita potrošnika-Že trikrat smo obravnava" primer Sandija Grubeliča in predlagali skupščini, da Si prouči možnost predčasne uvedbe stečajnega pdstopkf in razrešitev položaja upn'' kov. Predlagali smo tud' ustanovitev posebne komi*1' je, ki bi celovito proučila pr^' blematiko, vendar tega pred' loga skupščina ni sprejeli ker so za to že ustrezni org<j' ni. Tudi na naslednji seji oQ' bora bomo ponovno °kri\V' navali problematiko Trend in položaj kupcev.« Ali imate v republiški skup**'' ni možnost in priložnost, * posredujete vsakršne pobud*" »Vsako pobudo, ki jo kot p0' slanec dobim, posredujem , skupščini in tako bom de) tudi naprej. Pobude, ki J'j bom posredoval, bom tU. vedno zagovarjal in se zanj zavzemal...«
Aajrora Aj
LITO
POSEBNA PONUDBA! -FIAT UNO CS -DOBAVA TAKOJ
V našem prcdainem salonu imamo na zalogi avtomobile FIAT UNO CS, ki ph lahko prevzamete takoi po vplačilu
Cena: 134.900,00 din (vključuje carino, prometni davek m oslale stroške)
Avtomobili so bogato opremljeni: 1116 cem, 58 K S, 5 prestav, gume 165/70, servo zavore,elektronski vžig, pasovi zadaj, temna stekla.
Obišče'e nas lahko vsak dan od 9 do 18 ure, ali v soboto od 9. do 13 ure v Liubljam na Slovenčevi 24 ah pokličete po telefonu 061 371 166 mt 245.
petek, 7. decembra 1990
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
19. STRAN ®®5SIi3FSMI<IIGLAS
Anton Mlakar iz Škofje Loke
Posledice enajste šole pod kozolcem
"Pisatelj Ivan Cankar je pisal o enajsti šoli pod mostom, v partizanih pa smo imeli enajsto šolo pod kozolcem. To je bila šola, ki naj bi partizanom dajala moralo in jih hkrati pripravljala za povojna leta."
Škofja Loka, 4. decembra - "Prvi dan, ko sem prišel v partizane, je bila popoldne pod kozolcem politična ura, na kateri nam je zdaj že pokojni politični komisar dal vedeti, da zanj ni ničesar bolj svetega kot je komunistična partija s svojim programom. Na teh urah nismo nikoli obravnavali slovenske nacionalne zgodovine, verjetno tudi zato ne, ker ne bi mogli mimo ljudi, ki partiji niso ugajali (slovenski škofje, Janez Evangelist Krek, kardinal Jakob Missia pa liberali Hribarjevega in Tavčarjevega kova). Ker so med partizani prevladovali kmečki in obrtniški sinovi ter Sokoli, so v enajsti šoli pod kozolcem "padala" tudi vprašanja, kaj bo po vojni z njihovimi njivami in gozdovi, kaj z obrtjo in obrtnimi delavnicami... Komisar jih je hitro pomiril: nič se ne bojte, vse bo ostalo tako, kot je bilo doslej," se spominja zdaj že upokojeni arhitekt Anton Mlakar s Puštala pri Škofji Loki. "Še istega leta je bil po radiu London, v oddaji za Jugoslavijo, pogovor z Edvardom Kardeljem, ki je med drugim izjavil, da bo po vojni lahko vsak ostal pri svoji veri, prepričanju in lastnini. Izjava se je prej kot v dveh letih izkazala za lažno. Kardelj se je tedaj pravzaprav moral zlagati, saj je bilo to obdobje, ko je VVinston Churchill hotel nadomestiti Tita s kraljem Petrom in je bilo osrednje vprašanje, kako pretentati Angleže, da bodo pošiljali pomoč Titu in ne Draži Mihajloviću."
"Mnogi, ki so med vojno nastavljali glavo" in so moralno in materialno pomagali Osvobodilni fronti slovenskega naroda, so se po vojni, ko jim Je oblast nacionalizirala premoženje in jim je ostalo samo življenje, počutili izigrane," je dejal Anton Mlakar in za primer navedel tasta, lastnika velikega gradbenega podjetja, ki je v sklad OF dal četrt milijona lir (liter vina je takrat stal dva dinarja), nazadnje pa se je moral Prav temu prispevku zahvaliti, da je ostal pri življenju in da niu ob nacionalizaciji podjetja niso "zaplenili" še stanovanj-
ske hiše. Njegovo podjetje, imenovalo se je Ivan Bricelj, je bilo povezano tudi z zgodovino Kranja, saj je v tridesetih letih tega stoletja gradilo oziroma posodabljalo odsek gorenjske ceste od Savskega mostu mimo hotela Jelen v Kranju do nakel-ske Bistrice, takrat pa je od Na-klancev tudi kupilo gramoznico, v kateri je zdaj asfaltna baza.
Kako je potekala nacionalizacija? Podjetje so nacionalizirali na Miklavževo 1946. leta. V hišo je poleg delegata prišlo še šest miličnikov, ki so nadzorovali prehode in Drecledovali
h (kmetijske) preteklosti
Dohodnina in petolizniki
Aprila 1949. leta so se v jeseniškem okraju vrstili sestanki. na katerih so sklepali o višini dohodnine, ki naj bi jo plačali kmetje. Ker je bila povojna oblast bolj naklonjena malim in srednjevelikim kmetom, je bila temu primerna tudi reakcija: niali in srednji kmetje so skoraj povsod z zadovoljstvom sprejeli novo odmero dohodnine, veliki pa so. kot navajajo viri, godrnjali ali celo poskušali s skupinico svojih petoliznikov razbiti sestanke in onemogočiti, da bi jim udeleženci skupno s posebno komisijo določili pravično dohodnino. V Begunjah je. denimo, kmet J.Z. hvalil razmere pod bivšo Jugoslavijo in dejal, da je s prodanim košem krompirja poravnal celoletni davek. Socialistični aktivist mu je brž odgovoril, da je bilo tako včasih, da pa je v socializmu zmagala pravica malih ljudi, ki ne bodo več plačevali davkov za tiste, ki so pili včasih njihov znoj in bogateli na žuljih malega kmetovalca.
Skoki, borci in KOZ-a
20. marca 1949je bilo v jeseniškem okraju nadvse razgibano: v Planici so bile velike skakalne tekme, na Jesenicah je bila okrajna konferenca Zveze borcev NOV, na Prezrenjah pri Pod-nartu pa so najnaprednejši kmetje ustanovili kmetijsko-obdelo-valno zadrugo, ki je za začetek zajela nad polovico vseh pre-zrenjskih posestev - 12 hektarov orne zemlje, več kot hektar pašnikov in 11 hektarov travnikov. Kot je zapisal tedanji Jeseniški kovinar, so se "prvoborci za socializem na vasi razšli s ponosom in veselo zavestjo, da so za vselej prelomili s preteklostjo in nastavili korak v boljše življenje".
Delovno ljudstvo razkrinkava saboterje
Jeseniški okraj, leto 1949! Medtem ko delovni kmetje izpolnjujejo obveznosti do skupnosti in države, pa "nedelovni kmetje", špekulantje in saboterji ne oddajajo lesa, češ da je živina bolna, da konji niso podkovani, da so vozovi brez koles, da je živina prešibka za gorske vožnje... Ker se nekateri tudi niso odzvali na odločbe o obvezni vožnji lesa. je izvršni odbor okrajnega ljudskega odbora Jesenice "podvzel" ostrejše ukrepe in je vse saboterje strogo kaznoval: petim kmetom je zaplenil konja, voz in opremo, dvema konja in opremo, enemu samo konja, osemnajst kmetov pa je denarno kaznoval.
Razstava malih živali
^r»nj, 4. decembra - Društvo gojiteljev malih živali Kranj pri-reJa jutri, v soboto, v Osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju razstavo malih živali - kuncev, perutnine in pasemskih mačk. Razstava bo odprta od 9. do 18. ure. • C. Z.
Jutri na Vrhniki
Nadaljevanje občnega zbora
Ljubljana, 4. decembra - Slovenska kmečka zveza je prvi del °hčnega zbora imela spomladi, nadaljevala pa ga bo jutri, v soboto, v Cankarjevem domu na Vrhniki. Zborovanje se bo za-*e|o s kratkim kulturnim programom, nadaljevalo z govorom !yana Omana, predsednika Slovenske kmečke zveze, s sprejet-Jern programske resolucije in politične deklaracije ter končalo ? razpravo, volitvami in sklepanjem o najpomembnejših vprašanjih. • C. Z.
tudi otroke. Delegat je popeljal tasta v pisarno, kjer mu jt moral izročiti ključe in vse, kar je bilo v njej. Delavce (običajno jih je imel 850, pred vojno, ko je dobil delo še v Vojvodini, okrog 1200) je prevzelo podjetje Megrad, vso tehniko pa Gradiš, ki je nastal iz treh predvojnih zasebnih podjetij.
Povojne krivice pa so občutili tudi pij Mlakarjevih doma. "Potem ko sta dva padla kot prvoborca in sem se sam vrnil iz vojne kot 45-odstotni invalid, še nismo prišli povsem k sebi, že je sledil nov udarec. Oblast je nacionalizirala mesarijo, ki je bila pred vojno dobro poslovala in je na teden poleg prekajenih izdelkov in salam prodala po eno govedo. Naše salame so bile znane daleč naokrog, z mesninami smo oskrbovali tudi nekatere ljubljanske, kranjske in blejske hotele," se spominja Anton Mlakar in poudarja, da je bila največja škoda v tem, ker je bič nacionalizacije za dolgo časa obglavil slovensko poslovnost, ni pa je
za zmeraj zamoril. Duh poslovnosti še živi...
Ko je oblast nacionalizirala poslovne prostore, večje od 70 kvadratnih metrov, je iz strokovnih razlogov povabila k sodelovanju tudi Antona Mlakarja. Moral bi celo voditi neko komisijo, vendar seje nazadnje
temu uprl, ko je spoznal, da je oblast skušala zaobiti predpise in nacionalizirati tudi prostore, ki so bili precej manjši od 70 kvadratnih metrov.
Nacionalizacije, zaplembe, razlastitve po oblastni smaovo-Iji... "Vse to je povzročilo veliko škodo, slovensko gospodarstvo se od teh prekucij še do danes v nekem smislu ni pobralo. Socialistično gospodarstvo ni dalo rezultatov: edini rezultat je bilo prosjačenje po svetu in zadolževanje," ugotavlja Anton Mlakar.
Mar ne velja to tudi za kmetijstvo? Nekatere kmetije so propadle, druge ostale le bleda senca nekdaj gospodarsko močnih gruntov... • C. Zaplotnik
MEŠETAR
Naš mešetar se je tokrat prvič ustavil v podjetju Agroavto, na Gorenjesavski cesti 17 v Kranju, kjer imajo pestro ponudbo traktorjev Zetor in Riko, ter ostalih kmetijskih priključkov. Mešetar si je zapisal nekaj cen.
Vrsta izdelka
Cena v dinarjih
Sadilec sadik, dvoredni 10.300,00
Kabina za traktor UNIVERZAL 9.799,40
Kabina za traktor IMT 539 8.500,00
Kabina za traktor URSUS 360-C 11.340,00
Kabina za traktor ZETOR (vse vrste) 16.631,40
Kosilnica nahrbtna KAVVASAKI 7.700,00
Kljuka za traktor DEUTZ 45-60 2.456,00
Kljuka za traktor DEUTZ 75 3.070,00
Kljuka za traktor IMT 539 2.149,00
Kljuka za traktor IMT 542-560 2.302,50
Kljuka za traktor UNIVERZAL 2.302,50 Kljuka za traktor UNIVERZAL 55 DTC komplet 3.937,50
Kosilnica nahrbtna, toga, TOREX R 1 5.289,90
Kosilnica nahrbtna, zglobna, TOREX R 2 6.366,10
Freza nahrbtna, toga, TOREX R 3 7.317,20
Kmetijska mehanizacija, d.o. o., Trboje 10, neposredno uvaža iz Velike Britanije traktorje Massey Ferguson pa tudi druge stroje iz Fergusonovega programa (pluge, sejalnike, traktorske kiper prikolice ...).
Vrsta traktorja
Osnovna Carinske cena dajatve
Massev Ferguson 230 16.000 DEM 36 %
Massey Ferguson 240 18.000 DEM 36 %
Massev Ferguson 350 (s kabino)        28.000 DEM 36 %
Massev Ferguson 362 (s kabino)        29.000 DEM 36 %
Massey Ferguson 390 (s kabino)        31,5 00 DEM 36%
Massey Ferguson 390 turbo (s kabino) 33.300 DEM 36 %
V kmetijski trgovini Cegnar v Virmašah pri Škofji Loki prodajajo kmetijsko mehanizacijo, orodje za kmetovalce in vrtičkarje, umetna gnojila, močna krmila — in še bi lahko naštevali. Poglejmo nekaj cen!
Vrsta materiala	Enota	Cena (v din)
tribrazdni plug Olt 3,30	kos	7.900,00
dvobrazdni plug Olt Posavec 2,25 NK	kos	5.250,00
hidravlični nakladalec Olt UTU-4	kos	25.850,00
umetno gnojilo NPK 13-10-12	kg	2,40
umetno gnojilo NPK 15-15-15		2,88
bovisal	5 kg	47,00
bovisal	10 kg	92,00
močna krmila:		
— telpit 1	50 kg	205,00
telpit 2	50 kg	195,00
- KJ — zimski	50 kg	207,00
— TL starter	25 kg	120,00
KN (za kokoši nesnice)	10 kg	47,00
Kmetije so premajhne: kako do večjih
Revolucija ni trajala samo štiri medvojna leta ali še nekaj let po vojni, ampak mnogo dlje. Nekateri najgorečnejši politiki so celo v osemdesetih letih, ko se je socializem že začel podirati, izjavljali, da revolucija še traja.
Ko je na nedavnih volitvah dobila oblast Demosova koalicija, je bilo tudi v kmetijskih krogih slišati za očitke, češ revolucije tudi zdaj še ne bo konec, odkriti revoluciji bo sledila tiha, prekrita...Nekateri sicer tako mislijo še zdaj (to pravico, da mislijo po svoje, tudi imajo), pa vendarle: dosedanji javni nastopi predstavnikov kmetijsko gozdarskega ministrstva dokazujejo, da nove prekucije v kmetijstvu in gozdarstvu ne bo. Revolucija sicer bo, vendar ne politična, ampak strokovna, kot prilagajanje evropskim normam, standardom in merilom.
Če so pred volitvami predvsem polkmetje (delavci in kmetje) in mali kmetje v Slovenski kmečki zvezi in v Demosu videli sovražnika, ki naj bi jih v preobrazbi slovenskega kmetijstva in v oblikovanju družinskih kmetij spravil ob zemljo in dodatni zaslužek, je zdaj, po nekaj mesecih Demosove vladine in po javnih shodih in pogovorih za okroglo mizo, na katerih slišimo tudi za stališča kmetijsko gozdarskega ministrstva, že mogoče sklepati, da razum prevladuje nad nekaterimi skrajnimi predlogi in usmeritvami. Čeprav je splošno znano, da so povprečne slovenske kmetije premajhne in da je posestna sestava izjemno neugodna in močna cokla hitrejšemu razvoju kmetijstva in gozdarstva, pa samo skrajneži zagovarjajo stališče, da bi jo bilo mogoče spremeniti na hitro ali kar tako, kot so jo spreminjali v /danes tako kritiziranih) revolucionarnih časih. Republiški kmetijsko gozdarski minister prof. dr. Jože Osterc je na nedavnem strokovnem posvetovanju kmetijske svetovalne službe na Bledu jasno in glasno povedal, da je preobrazba, ki bi pomenila zmanjšanje števila kmečkih gospodarstev in hkrati večanje njihove posesti, lahko le dolgotrajen proces. Z vračilom nacionaliziranih, zaplenjenih ali kako drugače krivično odvzetih gozdov in kmetijskih zemljišč bi sicerm nekoliko popravili neugodno posestno sestavo in povečali velikost kmetij, vendar še zmeraj ne za toliko, da bi se lahko primerjali z nekaterimi alpskimi državami. Čeprav je tudi kmetijskim strokovnjakom jasno, da bi v Sloveniji prišli do večjih (družinskih) kmetij šele tedaj, ko bi - povedano grobo in naravnost - propadla vsaka druga ali tretja kmetija, pa je v isti sapi treba povedati, da je to lahko le račun brez krčmarja ali teorija brez realne možnosti za prakso. Za kaj pravzaprav gre? Dokler bodo delavske plače tako skromne in splošne razmere tako bedne, da dobesedno silijo ljudi v dodatno pehanje za zaslužek, tudi v delo na kmetiji, toliko časa verjetno ne bo politike in vlade, ki bi si upala z davčnimi ali drugimi ukrepi spodbuditi koncentriranje zemlje in oblikovanje večjih, gospodarsko in družbeno zaokroženih kmetij. Šele, ko se bodo razmere toliko izboljšale, da tudi potkmetom ne bo treba sedeli na dveh stolih, ampak si bodo že na enem (v službi) zagotovili primeren standard in jim bo sedenje na drugem samo v breme, se bo verjetno tudi pri nas začel dolgotrajni proces oblikovanja primerno velikih kmečkih gospodarstev. Do tega procesa pa je še daleč, realistom se sedaj zdi kot utopija. • C. Zaplotnik
Obramba proti toči naj ostane
Kranj, 5. decembra - Kranjski izvršni svet ne nasprotuje obrambi proti toči v osrednji Sloveniji, ostane naj torej tudi v prihodnje, v ta namen pa ustanovi javno podjetje na hranjenem območju.
Iniciativni odbor za ustanovitev javnega podjetja za obrambo proti toči v osrednji Sloveniji je vse občine prosil za mnenje glede nadaljnjega obstoja obrambe proti toči. V kranjski občini so kmetje na sejah zadružnih svetov soglašali, da naj ostane, zato je izvršni svet povzel njihovo željo.
V kranjski občini sojo uvedli leta 1985, izstrelišča imajo na Javorniku, v Letencah, Britofu in Vopovljah. V teh letih je toča škodo povzročila leta 1987 v Mavčičah in leta 1989 v vaseh pod Krvavcem. • M. V.
Zakon o zadrugah
Bodo deleže plačali samo kmetje
ali tudi zadružni delavci
Kranj, 5. decembra - Republiška skupščina je na predzadnji seji sprejela tudi osnutek zakona o zadrugah. Razprava je pokazala, da sta v zakonu sporne predvsem določbe o vračanju nekdanjega zadružnega premoženja in o tem, ali naj bi tudi zaposleni v zadrugah vplačali zadružne deleže.
Po novem so zadružni deleži obvezni, zadružniki pa naj bi se sami odločili, kolikšne deleže bodo vplačali. Mnenja o tem so tudi med gorenjskimi kmeti zelo deljena: nekateri se zavzemajo za visoke deleže, tudi za dinarsko protivrednost 1000 ali 2000 mark, drugi za zelo nizke, za protivrednost sto, dvesto mark, tretji za "nekaj vmes" (500 mark). Ko so kmetje o tem na nedavni okrogli mizi v Naklem vprašali za mnenje Ivana Omana, predsednika Slovenske kmečke zveze, jim je odvrnil, da so visoki deleži smiselni tedaj, ko se zadruga ustanavlja in finančno postavlja na noge, ne pa tudi v okoliščinah, ko zadruga že obstaja in deluje in gre le za njeno prilagajanje novemu zakonu in klasičnim načelom zadružništva.
Kmetje so neenotni tudi glede tega, ali naj bi zadružne deleže vplačali tudi zaposleni v zadrugah, predvsem vodilni delavci. Miro Bajt, predsednik tržiške podružnice Slovenske kmečke zveze, zagovarja mnenje, da bi vodilni morali plačati zadružne deleže in prevzeti jamstvo, ker je nenazadnje le denar tisti, ki jih zavezuje k odgovornemu delu in poslovanju. Ivan Oman pa še nekateri so drugačnega mnenja: zaposleni in tudi vodilni naj bi se sami odločali o plačilu zadružnega deleža, k odgovornemu delu pa naj bi jih neodvisno od tega, ali bodo plačali delež ali ne, prisilil upravni odbor, ki bo po novem najvišji organ upravljanja in bo med drugim tudi imenoval in razreševal direktorje in ostale vodilne delavce. •CZ.
SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO
UREJA: VILMA STANOVNIK
AVTO MOBIL SKI TRG
Cene še naprej visoke
Ljubljana, 1. decembra - Nekoliko manjši obisk, verjetno predvsem zaradi praznikov, je bil značilnost osrednjega ljubljanskega sejma rabljenih avtomobilov na Viču. Seveda pa se je tudi tokrat nabrala kar lepa količina pločevine na štirih kolesih. Pri ponudbi so izstopala Zastavina vozila, medtem koje na primer pomanjkanje popularnih katrc na trgu vse večje, to pa seveda vpliva na njihovo ceno. Ker so si tudi tisti kupci, ki 'dobavljajo' avtomobile v južne republike, po večini privoščili praznični oddih, je bilo prodano precej manj avtomobilov, kot bi jih lahko bilo.
Cene rabljenih avtomobilov na ljubljanskem sejmu 1. decembra:
Tip vozila letnik 1989       letnik 1987
Renault 4 GTL Yugo 45 Koral Yugo 55 Skala
Fiat 126 PGL 42.000 38.000
VW Golf Diesel - 130.000
letnik 1989 55.300 77.000 69.000 42.000
letnik 1985 38.000
41.300 36.200
M. G.
Novinarji izbrali lancio dedro
Yu avto leta 1991 bo lancia dedra. Tako so se odločili jugoslovanski avtomobilistični novinarji, ki so drugo mesto prisodili mazdi 323, šele na tretjem mestu pa je renault clio, ki je že prej osvojil zveneč naziv evropski avto leta 1991. Do sedmega mesta so se zvrstili še škoda favorit, nissan primera, daihat-su applause in hyundai ponv. Lansko leto je ta naslov osvojil avto domače proizvodnje, yugo florida. # M. G.
Katrce morda še ta teden
Že dalj časa se pri leski poslovalnici Murke Avtomurka ne da vplačati popularne katrce, z uradno oznako renault 4 GTL. V Avtomurki so povedali, da bodo vplačila začeli ponovno sprejemati ob koncu tega ali pa v začetku prihodnjega tedna. Na žalost bo tudi tokrat na voljo zelo malo vozil, tako da zaradi velikega povpraševanja lahko kmalu ponovno pričakujemo pomanjkanje tega ekonomičnega avtomobila. Trenutno je cena renaulta 4 GTL z dajatvami 83.322 dinarjev. • M. G.
Zastave ponovno na kredit
Kragujevška Zastava naj bi v kratkem ponovno začela s prodajo svojih vozil na kredit. Čeprav so bila posojila obljubljena že za ta teden, so nam pri Slovenijaavtu v Kranju povedali, 'da ne vedo še nič uradnega", ter da čakajo na navodila. Za sedaj je znano samo to, da bodo posojila 12 in 24-mesečna ob 30-oziroma 40-odstotni lastni udeležbi. Posojila bodo omejena za samo 10.000 avtomobilov, za katera bo tovarna tudi jamčila, da jih bo dobavila v devetdesetih dneh po ceni na dan vplačila. Mesečni obrok za yugo 45 junior bo znašal 2.181 dinarjev, za lado samaro 1.5 pa 3.590 dinarjev. • M. G.
V snegu z lahko nogo...
Zadnje sneženje nam jo je zagodlo tudi v nižinah, tako da je imel marsikateri voznik minulo nedeljo precej težav, nekateri pa so se zaradi zelenih zim že skoraj odvadili vožnje po zasneženih cestah. Seveda je ob sneženju najbolje, če uporabljamo javna prevozna sredstva, po drugi strani pa je res, da je avto že skoraj povsem nepogrešljiv. Ce se torej odpravimo na pot v zimskih razmerah, ne bo odveč, če v prtljažnik damo snežne verige in manjšo zložljivo lopato, morda pa tudi vrečo peska. Ob sneženju na cesti pogosto nastane tako imenovana snežna deska, zato je takrat najbolje, da smo občutno zmernejši pri dodajanju plina, kakor tudi pri zaviranju. Vozilo bomo najlažje ustavili s pretikanjem v nižjo prestavo in počasnim spuščanjem sklopke, na zavoro pa pritiskajmo le v presledkih, sicer začne avto drseti. To še zlasti velja za vožnjo po klancih navzdol, medtem ko je za vzpone dobro imeti nekaj zaleta. Če obtičimo v snegu, nikar ne poskušajmo vozila spraviti ven s pritiskom na pedal za plin, pač pa vozilo izmenično premikaj-mo naprej in nazaj, da pridobi zalet. Posebna pozornost naj velja tudi prehitevanju na zasneženi cesti, kjer Je najbolj pametno voziti po kolesnicah v strnjeni koloni. Ce že moramo prehitevati, potem pazimo, da nas ne zanese na nakopičenem snegu med kolesnicami. Ob zanašanju nam ne preostane nič drugega kot, da brez zaviranja z volanom poskušamo 'ujeti' vozilo. Sicer pa naj nam ne bo žal, če pridemo nekaj minut kasneje. In še nekaj: pred vožnjo odstranimo sneg z avtomobila, da ne bo povzročal dodatnega zračnega upora in padal na za vami vozeča vozila. V zimskih razmerah torej pamet v glavo in roke. # M. Gregorič
Koliko je vreden dinar
Tečajna lista z dne 4. novembra
država
Avstrija
Nemčija
Italija
Švica
ZDA
Japonska
devize 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 1 USD 100 JEN
velja za srednji tečaj
99,5678
700,0000
0,9312
819,0371
10,6337
7,8971
Dinar Čez mejo - Na avstrijskem Koroškem se vrednost dinarja ne spreminja dosti. Še vedno je najboljša menjava v enotah Zveze bank - zveze slovenskih zadrug. Tam za sto dinarjev dobiš 85 šilingov, tisti, ki dinar kupujejo, pa morajo za sto dinarjev odšteti 94 šilingov. Nekaj slabše dinar menjajo v drugih bankah, kjer za sto dinarjev ponujajo 78 - 79 šilingov, pri trgovcih pa je dinar še vedno vreden od 75 do 80 grošev.
V Italiji je dinar vreden od 90 do 100 lir, najugodnejša pa je menjava v Tržaški kreditni banki. V Trbižu večinoma še vedno enačijo tisoč lir s šilingom in dinarjem.
Crna borza č rnoborzijanci trenutno prodajajo devize za preplačilo okrog 10 odstotkov. Če so nakupi večji, jih je moč dobiti tudi za petodstotno preplačilo, sicer pa je precej odvisno od trenutnega stanja na črnoborzijanskem trgu.
S kranjske tržnice
1. ,	cena diul	ULIH	■■■■ni
1 kg			
paradižnik	40	ananas	40
česen	50	mandarine	25
čebula	10	pomaranče	20
solata	30	grozdje	35-40
korenje	25	jabolka	15
zelje	10	kivi	50
cvetača	35	orehi	120
brstični ohrovt	50	fižol	50
limone	25	jajca	2,5
CARINIK ODGOVARJA
Rubrika je namenjena vašim vprašanjem s področja carine -od možnosti uvoza, do carinskih dajatev in dokumentov, ki so potrebni za uvoz posameznih artiklov. Na vaša vprašanja odgovarja šef carinske izpostave v Kranju Mladen Mokotar, pošiljajte pa jih na naslov Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64 000 Kranj, s pripisom Carinik odgovarja.
Izšla je knjiga
INVESTICIJSKO VARČEVANJE
Varčevanie v bankah je v pnmeriavi z investicijskim varčevaniem manj varno in večinoma nedonosno V mdustri|sko razvitih državah ie več kol 80 odstotkov vsega denana vloženega v investicijskih fondih Zato smo izdali knjigo INVESTICIJSKO VARČEVANJE kjer naiđete vse napotke, kako varno m donosno naložiti denar
Nudimo domačo in tujo strokovno literaturo Za začetnike m izkušene organiziramo seminarje o vrednostnih papirjih
Inl Borzna svetovalnica FIRST, Cankaf|eva 3, Ljubljana Tel.: (061)219-975 in 571-949 med 9 30 in 13 30
Vroča linija za brezplačne finančne nasvete
- pokličete lahko vsak dan med 9.30 in 13.30 po telefonu (061) 571 -949
iNTREST
I h r Partner fiir optimale Geldanlage
MLADE DELNICE
Če podjetje poveča svoj osnovni kapital, se imenujejo nanovo izdane delnice - MLADE DELNICE, za razliko od prejšnjih »starih« delnic, ki so zastopale dotedanji kapital.
Proizvajalec avtomobilov npr. ne more več zadovoljiti povpra; sevanja po svojih izdelkih. Zaradi tega mora povečati zmogljivosti proizvodnje. Ker pa ima premalo svojega, potrebuje svež kapital. Nov kapital si lahko pridobi poleg najemanja kreditov z izdajo mladih delnic - osnovni kapital podjetja se s tem poveča.
Začetni oziroma izhodiščni tečaj mladih delmc je po pravilu manjši od borznega tečaja starih delnic. Delničarji tega podjetja imajo praviloma prednost pri nakupu mladih delnic. Lahko kupijo mlade delnice v določenem razmerju glede na število starih delnic, ki jih imajo. To razmerje je določeno na glavnem zboru delničarjev. To razmerje tudi določa, za koliko se bo osnovni kapital podjetja povečal.
Razmerje 4 :1 pomeni: delničar, ki ima štiri stare delnice, lahko kupi eno mlado delnico. Osnovni kapital podjetja pa se s prodajo mladih delnic poveča za 25 odstotkov. Delničar lahko to pravico uporabi ali pa jo prodajo na borzi.
Pravica do nakupa mladih delnic ni nobeno darilo. Kajti tečaj stare delnice se ob izdaji mladih delnic praviloma nekoliko zmanjša, včasih tudi do vrednosti mladih delnic.
Ker imajo stari delničarji pravico kupiti cenejše mlade delnice, se jim izguba pri padanju vrednosti stare delnice izravna. S tem pa se delničarju kljub izdaji novih delnic ohrani enak del v osnovnem kapitalu podjetja, katerega solastnik je.
Za borzo je povečanje osnovnega kapitala podjetja rezultat dinamičnega razvoja in pospeši dejavnost tega podjetja na borzi:
1. Če podjetje po povečanem osnovnem kapitalu obdrži enako vrednost dividende na delnico, se delničarju povečajo rendite. .
2. Če podjetje s pomočjo povečanega osnovnega kapitala utrdi svoj položaj na trgu in s tem poveča dobiček podjetja, se tečaj starih in novih delnic poveča. Zaradi tega se padec vrednosti delnice, ki je nastal zaradi izdaje mladih delnic, hitro izravna.
Odločitev o povečanju osnovnega kapitala podjetja z izdajo mladih delnic, razmerje med mladimi in starimi delnicami ter tečaj mlade delnice se določi na Glavnem zboru delničarjev. Za sprejem odločitve je potrebna tričetrtinska večina glasov.
Prvi zgled
Najbolje, da si ogledamo vse na primeru. Vzemimo, da je podjetje INTREST do danes izdalo 80.000 delnic. Svoj osnovni ka^ pital pa hoče povečati za 25 odstotkov Torej se mora povečati tudi
število delnic za 25 odstotkov. Te, na novo izdane delnice se imenujejo mlade delnice.
Število mladih delnic: 80.000 x 0,25 = 20.000
Podjetje INTREST mora torej izdati 20.000 mladih delnic. Po izdaji
mladih delnic znaša celotno število delnic:
število delnic - število starih delnic + število mladih delnic
število delnic = 80.000 delnic + 20.000 delnic = 100.000 delnic
Sedaj se mora določiti še razmerje, na koliko starih delnic se daje
pravica do nakupa mladih delnic.
razmerje =
število starih delnic 80.000
števil mladih delmc 20.000
To razmerje pove, da imajo stari delničarji za vsake štiri stare delnice pravico do nakupa ene mlade delnice. S to pravico, se daje starim delničarjem možnost, da ohranijo enako odstotno zastopanost v celotnem premoženju podjetja.
Poglejmo na primer delničarja Janeza, ki je lastnik dveh odstotkov deleža osnovnega kapitala podjetja: 2 odstotka od 80.000 delnic - 1600 delnic
Predkupna pravica mu omogoča prednost pri nakupu mladih delnic in sicer v razmerju 4 : 1. To pomeni, da lahko za vsake štin stare delnice kupi eno mlado delnico, število kupljenih mladih delnic = število starih delnic / 4 - 1600 delnic 4 - 400 delnic
Lahko pa si to razlagamo tudi drugače. Delničar Janez ima p° zakonu o delniških podjetjih pravico ob povišanju osnovnega ka* pitala podjetja ostati lastnik enakega odstotka osnovnega kapitala kot prej. Torej ima delničar Janez predkupno pravico do dveh odstotkov mladih delnic.
2 odstotka od 20.000 delnic = 400 delnic
Če je delničar Janez svojo pravico do nakupa mladih delnic izkoristil, je zopet lastnik dveh odstotkov podjetja.
1600 delnic + 400 delnic - 2000 delnic (- 2 % od 100.000 delnic)
Če je tečaj mladih delnic nižji od tečaja starih delnic (kar je običajno), ima pravica do nakupa mladih delni določeno denarno vrednost. Izračunamo jo po sledeči formuli: vrednost - tečaj stare delnice - tečaj mlade delnice razmerje povečanega kapitala + 1
Vzemimo na primer, da je tečaj stare delnice 150 DEM, tečaj mlade delnice pa 100 DEM. V tem primeru je vrednost nakupa mladih delnic sledeča:
Vrednost
150 DEM - 100 DEM 4/1 + 1
10 DEM
Ta računski zgled je le orientacijski. To pravico lahko tudj prodamo ah kupimo. Torej je njena resnična vrednost odvisna od povpraševanja in ponudbe. Ta vrednost se bo trgovala nekaj čas? pred povišanjem osnovnega kapitala podjetja, praviloma 14 dn}; Na zadnji dan je pravica do nakupa mlade delnice enaka računs«0 vrednosti. Samo trgovanje s pravicami je zelo spekulativno in J° priporočamo le profesionalcem.
Piše JUJJoia Jeroviek v sodelovanju z Intreat CnU^
Petek, 7. decembra 1990
PISMA, OGLASI
21. stran (mmmmmiGLAs
ODMEVI
Člen 244 statuta ali kako na en »Gros« nategniti poslušalce in bralce
Pričakovano nepričakovan odstop v. d. direktorja Radia Kranj, je glede na pomembnost in popularnost tega medija povzročil kar precej reakcij. O radiu se je že pred tem na sejah skupščine občine precej govorilo, pa tudi sedanji kvazi v. d. direktor Peter Tomazin se je, ali pa so ga predstavljali, že od maja naprej, kot pravega direktorja. Vsaj klici na radio, ko so hoteli govoriti z direktorjem Tomazinom, napeljujejo k taki trditvi. Tako da to. kar se je zgodilo, vsaj mene, ne preseneča. Ravno tako me ne preseneča, da je bila zadeva izpeljana nezakonito, čeprav se ji v nadaljnjih fazah, kot to kaže tudi izjava g. Grosa, skuša nadeti videz zakonitosti.
Tako predsednik izvršnega sveta, v svoji izjavi po radiu, kot predsednik skupščine v svoji izjavi v Gorenjskem glasu, kot pravni temelj za odločitev izvršnega sveta citirata člen 244 statuta občine Kranj. Ker večina poslušalcev in bralcev, statuta nima. jim ne ostane drugega, kot da nasedejo in verjamejo, ker se jim ne zdi vredno preverjati, kaj je fes in kaj ni.
Trdim, da člen 244 statuta niti kakršen koli drug predpis ne omogoča izvršnemu svetu, niti da odpoved v. d. direktorja sprejme niti da imenuje novega. Ker nihče ne navaja, katera alineja 244. člena je prava, je po mojem mnenju očitno, da se je izvršni svet pri svojem odločanju oprl na 17. alinejo 244. člena, ki določa, »da izvršni svet izvršuje pravice tibLdolžnosti, ki pripadajo občini k"i ustanovitelju, nasproti organizacijam združenega dela, ki °Pravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena v občini.«
Glede na to, da je bil statut sPrejet leta 1982. bi moral izvrsni svet predhodno ugotoviti, katere določbe statuta so sploh še v skladu z novo zakonodajo, saj v Primeru nasprotja med statutom "» zakonom velja zakon. Poleg tega predsednik občine in predsednik izvršnega sveta že štejeta. j*a je občina ustanovitelj Radia. °z. da je bil prenos ustanoviteljska veljavno sprejet v skupščini. Zato sta tudi nastopala, v postopku registracije, kot glavna [niciatorja. Tako dobro vesta, da le Radio registriran, kot podjetje j ustanavljanju, brez kakršnihkoli atributov »posebnega družbenega pomena«. Če bi hoteli nekdanje organizacije posebne-8Q družbenega pomena prevesti v jezik Zakona o podjetjih, bi J'jn rekli, da gre za javna podjetja, ki opravljajo storitve, ki so nenadomestljiv pogoj za življenje 'n delo občanov. Le pri teh pod-Jftjdi skupščina družbenopolitične skupnosti predpiše pogoje, ki J'h mora izpolnjevati podjetje za °pravijanje poslov. Poleg tega s tem predpisom uredi tudi način ^resničevanja posebnega družbenega interesa. Torej katerikoli Predpis uporabljamo, lahko tudi Zakon o javnem obveščanju, ni-KJ?r ni pooblastil izvršnemu sve-da imenuje ali razrešuje di-rektorje tovrstnih podjetij, kot je "P' Radio. Izvršni svet pa se je v danem primeru obnašal napro-' Radiu, kot da gre za javno Podjetje, čeprav je le-1 a registri-rQn kot »navadno« podjetje v *Wflnavijanju, kar pomeni kot Gierokoh drugo podjetje in sa-o s tem, ker gre za radio, izvrš-!jeri,M svetu ne pripadajo prav obene pristojnosti v zvezi z ^ini. rudi v tem primeru ne. če ' skupščina veljavno sklenila o Prenosu ustanoviteljstva. Torej P* v danem primeru za manipu-runje s pravno neosveščenimt . s'UŠalci in bralci in sicer v
boj"' Vi'Hav,u predpisi, pa ja ne ovira naši demosovski vo-J Gre namreč za predhodno ob-' I*, ko morata tako pravni
nem Grosovem stilu. Posa-
red kot pravna država, počivati. V ta sklop spada tudi izjava, da Tone Bajuk po zakonu odpovedi ne more preklicati. Odpoved je bila preko predsednika dana skupščini in dokler jo le-ta ne sprejme jo lahko Tone Bajuk seveda lahko umakne, ali pa ne poznam zakona, na katerega se sklicuje predsednik izvršnega sveta.
Pravno gledano je torej položaj tak, da izvršni svet ni sklepal zakonito in je torej tudi imenovanje v. d. direktorja nezakonito. Glede na to, da je dosedanji v. d. direktor odpoved pravno veljavno potegnil nazaj, je s tem vzpostavil pravno situacijo, kakršna je bila pred odpovedjo in je po mojem mnenju za podpisovanje in vodenje radia še zmeraj pooblaščen Tone Bajuk. Torej naj vsak dobro premisli, preden bo sklepal kakršnekoli posle z novim v. d. direktorjem.
Stane Boštjančič
P. S. 1: S tem, ko je izvršni svet imenoval gospoda Petra, sicer nezakonito, na mesto v. d. direktorja radia, je napravil še eno napako. Gospod Peter bi bil veliko bolje izkoriščen kot vodja fotokopirnega stroja v občinski upravi. Namreč to, fizično, zlasti pa umsko malo zahtevno delo, je gospodu Petru pisano na kožo. P. S. 2: Če bi se jaz znašel v. položaju kot Tone Bajuk, bi piko pod odpoved pritisnil Grosu na nos, ne pa na papir. Kavboj-ske metode je treba namreč reševati po kavbojsko.
Občinski praznik občine Škofja Loka
Kot občan Škofje Loke z zanimanjem spremljam v Gorenjskem glasu članke, dopise, objave in druge prispevke, predvsem s področja Škofje Loke.
Ne bi rad nekoga žalil ali mu odvzel pravico, da prispeva članke oziroma svoja stališča o problemih, ki se dogajajo na območju občine Škojja Loka.
Ne malo pa me je začudil članek Mojmira Tozona o pobudi za spremembo občinskega praznika Škojja Loka.
Članek je skoraj v vsej vsebini nekulturen in nečloveško napada borce narodnoosvobodilne vojne. Skrajno žaljivo pa je, da borci lahko praznujemo in organiziramo proslave na ta dan. Predlaga tudi, da lahko pripravimo tudi običajno veselico ali celo srečelov.
Borci so v Dražgošah vodili eno najpomembnejših bitk v osvobodilnem boju na Gorenjskem.
Ta bitka je odjeknila tudi po svetu in s tem dokaz okupatorju in potem tudi domačim izdajalcem, da borcem in vseeno, kdo bo v prihodnje živel na tem prelepem delu slovenske zemlje.
Za njegovo pobudo ali predlog stranke, da se praznuje 30. junija, naj kar sam prireja veselice in srečetove ter tega jinanci-ra iz teh dohodkov.
V nadaljevanju članka se obregne ob blišč medalj na oprsjih ljudi, ki so po njegovem dvomljive estetske vrednosti.
Borci so jih v svojem boju zaslužili, Tozon pa nima nobene pravice borcem preprečiti, da jih ne bi nosili na proslavah tudi pred Dražgoškim spomenikom. Popolnoma se strinjam s prispevki Franca Kavčiča, občinskega odbora ZB Šk. Loka in drugimi prispevki, ki obsojajo tako žaljiva razmišljanja Mojmira Tozona. Tudi odbor Zveze borcev Trata - Gosteče je ostro obsodil taka naklepna pisanja.
Ločani • Gorenjci in pošteni Slovenci, udeležimo se množično občinskega praznika 9. januarja 1991 in tudi v prihodniih letih!
France (iaber Skorja Loka
Dražgoška bitka in občinski praznik Škofje Loke
Seznanjeni z v časopisju objavljenim predlogom Mojmira Tozona za spremembo datuma občinskega praznika * občine Škofja Loka, doslej vezanega na zgodovinsko pomembno dražgoško bitko januarja 1942, ki naj bi ga po njegovem nadomestila obletnica vzpostavitve nemške freisinško-škofovske nadoblasti iz leta 973, njegovim skrajno žaljivim in potvorjenim prikazovanjem pomena te bitke ter vsakoletne slovesnosti v Dražgošah, izražamo popolno podporo globokemu zgražanju nad hlapčevsko in politikantsko moralo predlagatelja ter politično slaboumnostjo njegovega predloga, ki sta ju vsestransko razgalila France Kavčič 19. oktobra v Gorenjskem glasu in Občinski odbor ZZB NOV občine Škofja Loka dne. 20. 10. 1990 v prilogi Dela.
Ob tem še posebej ponovno poudarjamo vsegorenjski in vseslovenski pomen dražgoške bitke v njenem času in pozneje, pa zato občinski praznik občine Škofja Loka in oblike obujanja spomina na dražgoško bitko nikakor ne moreta biti niti najmanj odvisna od s sovraštvom prežetega meditiranja avtorja tega predloga glede vsega, kar je povezano z najpomembnejšimi dogodki in datumi boja našega naroda za njegovo nacionalno osvoboditev.
Kranj, oktobra 1990
Medobčinski svet ZZB NOV za Gorenjsko
Mrtvilo v KUD-u
Oglašam se vam na prispevek v vašem časopisu z dne 26. 10. 1990, ko ste pisali o krajevnem prazniku in skupnih delovnih akcijah v KS Sovodenj, v katerem tajnik KS gospa Zinka Slabe hvali delo vseh društev v KS, razen kulturno-umetniškega društva, za katerega pa pravi. Citiram: »le v KUD-u že nekaj časa vlada nekakšno mrtvilo«, pri tem pa pozablja, da je bila prav ona predsednik tega društva do letošnjega januarja, ko sem prevzel to dolžnost jaz.
Moram reči. da se ni naredilo v KUD-u s strani predsednika prav nič v lanskem letu, predlani pa malo. medtem ko smo letos spomladi pripravili »Veselo popoldne« s kvizom, nekje okrog Novega leta pripravljamo veseloigro »Nebesa na zemlji«, malo kasneje bomo v sodelovanju z Radiom Slovenija pripravili »Koncert iz naših krajev«, za konec pa še eno potopisno predavanje z diapozitivi. Menim, da je do tega odklonilnega stališča do delovanja našega društva prišlo zato, ker se nismo navduševali nad »nasveti« gospe Slabe-tove in g. Debeljaka, kaj naj bi se v dvorani dogajalo in kaj naj bi se ne dogajalo.
Pa lep pozdrav.
Za KUD Sovodenj Predsednik Jelko Podobnik
oaroara
Informacije od 16. -20. ure tel.: 064/622-147
Pentagram d.o.o.
trgovina
Ustavne razprave
Živimo v ustavnih razpravah, razpravah o konfederalni pogodbi, o plebiscitu in na koncu še o dnevu republike.
Razpravljalei skoraj izrecno ne omenjajo nastanka prvega ustavnega akta sprejetega 31. januarja 1946. Ta je imel 139 členov, bil je lastoročno podpisan od vseh šestih predsednikov ljudskih republik in njihovih članov.
V prvem členu piše: »Federativna ljudska republika Jugoslavija je zvezna ljudska država republikanske oblike, skupnost enakopravnih narodov, ki so na osnovi pravice do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve izrazili svojo voljo, živeti skupno v federativni državi « Pa si oglejmo, kako je ta akt izgledal v izvirniku.
Kranj. 30. novembra 1990
Stane Bobek - Miha
Škofjeloška praznična srečanja
Živžav na Mestnem trgu
Škofja Loka, 5. decembra - Ločani so se včasih v "najdaljši noči" srečali na kamnitem mostu, si voščili in se obdarili. Lepa navada se je z leti razširila na Mestni trg in kasneje prerasla v večdnevno prireditev. Letošnja praznična srečanja, ki jih po tradiciji pripravlja škofjeloško turistično društvo, se bodo začela 21. decembra in sklenila z iztekom silvestrske noči. Program prireditev je potrdil tudi občinski izvršni svet s priporočilom, naj bi se na Božični večer živžav umiril do 18. ure, v ostalih dneh, razen na Silvestra, pa naj bi glasba iz zvočnikov utihnila po 22. uri.
In kakšen bo letošnji program? Zanimiv, pester, kot običajno. Otroke bo vsak dan v tednu pred Silvestrom obiskal in obdaril dedek Mraz, vzdušje bodo popestrili risani filmi, glasba, stojnice z igračami, oblačili in sladkarijami, v klubski sobi hotela Transturist bodo popoldanske lutkovne in glasbene pravljice ter igrice. Če bo sneg, se bo med Božičnimi počitnicami od jutra do večera vrtela vlečnica od občinske hiše proti gradu, v kinu Sora bodo filmske matineje, v bazenu hotela Transturist plavanje.
Na praznično okrašenem Mestnem trgu bodo tudi odrasli prišli na svoj račun. Posebej privlačna bo ponudba najrazličnejših izdelkov domače in umetne obrti, za sladokusce bodo v gostišču Homan pripravili nekaj glasbeno-kulinaričnih večerov, igrala bo pihalna godba, kulturniki študirajo literarno-koledniški večer Mir ljudem na zemlji, v galeriji Grohar bo odprta prodajna likovna razstava...
V turističnem društvu se letos želijo ogniti provizoričnim šankom oziroma barakam za prodajo pijač in jedi. Kot trajno rešitev predvidevajo postavitev stalnega društvenega paviljona, v katerem bodo prodajali spominke, hrano in pijačo, v sezoni posredovali turistične informacije in ki ne bo kvaril arhitekturne podobe tisočletnega mesta. • H. Jelovčan
iOAlH/JCrSU
AVTOSERVIS IN VLEČNA
SaSLUŽBA
□AMATBJ ■■■■■■■■■
ANTON BIZILJ
Cesta Andreja Bitenca 108
Tel. 061 /50-9O3I
ECREinfl
HTP HOTEL CREINA KRANJ
VAS VABI OD 7.-16.12. NA DNEVE
PURANOVIH JEDI.
I
REZERVACIJE PO TEL.:23-650
BLAGOVNICA TEDI JE NA MIKLAVŽEVEM SEJMU IZŽREBALA NASLEDNJE PARAGONSKE BLOKE
1.12.1990 P19-4571
2. 12. 1990 P43-4571
3.12.1990 P32-4573
4.12.1990 P40-4572 '
5.12.1990 P20-4582
IZŽREBANCI NAJ DVIGNEJO SANKE V BLAGOVNICI V ČASU ENEGA TEDNA TEDI
VABILO
Vabimo vas na dobrodelni koncert moškega komornega zbora MENGEŠKI ZVON iz Mengša, ki bo
v petek, 7. 12. 1990, ob 19. uri v avli leske osnovne šole.
Pojejo slovenske ljudske in umetne pesmi, renesanso, vrsto let pa se že predstavljajo s programom božičnih pesmi. Sodelovali so na znani prireditvi Pod mengeško marelo, poznajo jih tudi v zamejstvu.
Še posebej prisrčno pa vas vabimo na koncert zato, ker bo izkupiček od prostovoljnih prispevkov v celoti namenjen ljudem iz Luč, ki so jih poplave najbolj prizadele. Pričakujemo tudi delegacijo njihove šole. Vabljeni!
V torek na Bledu
Dobrodelni koncert
Radovljica, 5. decembra - Zavod Matevža Langusa iz Kamne Gorice in Liberalno demokratska stranka Radovljica prirejata v torek, 11. decembra, ob 19.30 v Festivalni dvorani na Bledu dobrodelni koncert. Čisti izkupiček s prireditve bodo namenili za nakup posebne opreme za novi zavod, ki ga že gradijo v Radovljici. Na koncertu bodo sodelovali saksofonist Andrej Arnol, kitarist Milan Ferlež, igralec Polde Bibič, plesalka Alenka Hain, trobilni kvartet Gallus, oktet LIP Bled, lajnar Rastko Tepina, citrašica Nataša Meglic in gojenci Zavoda Matevža Langusa. Pokrivitelja koncerta sta Festivalna dvorana Bled, Tiskarna in knjigoveznica Radovljica pa tudi vsi nastopajoči, ki so se odpovedali honorarju. • C. Z.
KRANJSKA GORA Vršiška 23
Podjetje Relax v Kranjski Gori zaposli:
KV NATAKARJA (ICO)
K V KUHARJA (ICO)
NKV POMIVALCA
KV VZDRŽEVALCA
RECEPTORJA - ADMINISTRATORJA
(aktivno znanje dveh tujih jezikov)
Ponudbe pošljite na naslov: Relax, Vršiška 23, Kranjska Go-
ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠKOFJA LOKA
na podlagi sklepa izvršnega odbora z dne 23. II. 1990 RAZPISUJE
natečaj za zbiranje prošenj za investicijske kredite za leto 1991, ki jih bo Zadružna HKS odobravala proizvodnim skupnostim in združenim kmetom z namenom usmeriti, modernizirati in povečati kmetijsko proizvodnjo. Natečaj velja tudi za zbiranje prošenj za kredite za investicijsko vlaganje v kmečki turizem.
Pojasnila lahko dobite pri vodji posamezne zadružne enote, ter pri pospeševalni in hranilno kreditni službi.
Prošnje sprejema Zadružna HKS Škofja Loka (Marta Košir) do 31. 12. 1990.
Hkrati pa obveščamo vse varčevalce Zadružne HKS Škofja Loka, da lahko izvajajo vse blagajniške posle na vseh ZE, še zlasti pa na blagajnah Škofja Loka, Trata, Češnjica, Gorenja vas.
EUROINTER december 90
RESTIN
Krona vašega bivalnega prostora
rasatavno-prodajnl intarlar MODNA HIŠA PRISTAVA
BLED
Tel.: (064) 77-529, 78-561 (int.232)
fax: (064) 78-962 Delovni čas: 10" - 19h; sobota: 10h -19"
V naši prodajalni Vam nudimo: izdelke iz medenine in drugih kvalitetnih materijalov
unikatne - ročno izdelane izdelke: primerne za darila: svečnike, vaze, vrčke, pepelnike, okrasne
lončke za rože, kanglice, zvonce,... vse vrste svetil (stenske, stropne, stoječe), mize,
stole, podstavke za TV sprejemnike, kljuke, kopalniško opremo, postelje.... izdelavo po naročilu kompletno opremljanaje gostinskih lokalov, hotelov,
pisarniških prostorov, stanovanj, trgovin.... prevzem del po sistemu »na ključ« , inženiring obnovo starih medeninastih izdelkov
KOV IN AHJ3TVO ALEŠ KUPLJENI K
PE3TIN ^am Pre(k*avUa SV0J° dejavnost:
• proizvodnjo vitrage in tiffanv polnil iz antik stekel, stekel za vrata, okna, predelne stene in druge ambiente po katalogu ali po naročilu ter različne druge dekorativne izdelke
# različne vrste obdelave stekel (preoblikovanje, vtaljevanje barvnih slik in sitotiska, fazetiranje, brušenje in izrezovanje)
pod|el|« za izdelavo opreme. CERKNICA, c« m
I;    H Ei(JO" il O C I'.-
Ko-osku 2o 64?°0W.' tel Obi 30 Jj8
(<!» 004 52-'V«
M M,
>«•! 064 57-37&
GoldStar GLASBENI STOLP FM-225
* UKW/MW
* dvoini kasetnik
* polavtomatski gramofon
* hitro presnemavanj
* egualizer
TV GoldStar CBT 9745
* ekran 51 cm
* daljinsko upravljanje
* euro priključek
* pal/Secam
* 99 kanalov
GoldStar
VIDEOREKORDER GSE - 1295 P
32 programov 99 kanalov predprogramiranje za 4 snemania /1 leto VPS sistem
H stoječa suka * euro priključek
MOŽNOST NAKUPA NA 6-MESECNO POTROŠNIŠKO BANČNO POSOJILO
GoldSt
DELOVNI ČAS: od 8. doli.
in 14. do 19. ure
ob sobotah od 8. do 11. ure
MI SMO Z VAMI
Zato smo tu,
da bi vam olajšali iskanje pri gradnji ali obnovi doma.
Tu smo.
S celovito ponudbo gradbenih materialov, stavbnega pohištva... Z resnično veliko izbiro keramike, izolacij in izdelkov iz lesa.
MI SMO Z VAMI V VAŠEM MESTU!
JDGJMT
►
♦
gradbeni muterlil
Kranj - Primskovo tel.: 26-076 ali 23-949
Odprto vsak dan od 7. do 19.'ure, ob sobotah od 7. do 13. ure
♦
♦
lavdija
BRITOF 73
tel. 35-937
Za Advent in Božič ter Novo leto izdelujemo čudovite adventne venčke, razne moderno in okusno izdelane aranžmaje. Po naročilu pletemo kite oziroma girlande iz smrečja za krasitev lokalov in javnih prostorov. Cenjene stranke, pridite, oglejte si naso ponudbo!
SAMO MULTIPRACTIC
JE PRAVI MULTIPRACTIC BRflun
Iskra
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ
Služba družbenega knjigovodstva v republiki Sloveniji, Podružnica 51500 Kranj, objavlja prosta dela in naloge KONTROLIRANJE ZAHTEVNIH UDS - 4 delavci v podružnici Kranj in 1 delavec v ekspozituri Tržič za določen čas s polnim delovnim časom, za dobo 6 mesecev. Pogoji:
— VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, pravne ali upravne smeri
— 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
Kandidate vabimo, da pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo SDK podružnice 51500 Kranj, Trg revolucije 2. Kandidate, ki se bodo prijavili na objavo, bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
KEMIČNA TOVARNA PODNART
objavlja
na podlagi sklepa DS
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo osnovnih sredstev:
treh viličarjev nosilnosti 1500 kg
- tip VD 1502, leto izdelave 1971, izklicna cena 48.300,00 din
- tip V 15 D, leto izdelave 1978, izklicna cena 52.900,00 din -tip VAD 27, leto izdelave 1982, izklicna cena 64.400,00 din
enega viličarja nosilnosti 2500 kg
- tip VD 2502, leto izdelave 1973, izklicna cena 55.200,00 din Vsi viličarji so v voznem stanju.
Licitacija bo v torek, 11. decembra 1990, ob 11. uri v Kemični tovarni Podnart.
Ogled viličarjev bo mogoč pol ure pred pričetkom licitacije Na licitaciji lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki pred licitacijo plačajo varščino, in sicer 10 % od izklicne cene. Prometni davek na izlicitirano ceno plača kupec Kupljeno osnovno sredstvo mora kupec plačati in prevzeti takoj.
Prodajali bomo po načelu »videno-kupljeno« Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE KRANJ, Tomšičeva ul. 3
Na osnovi sklepa delavskega sveta Brivsko frizerskega podjetja Kranj z dne 20. 11. 1990 in v skladu s statutom razpisuje dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA za mandatno dobo 4 let Pogoji:
— VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne, pravne ali frizerske smeri
— 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del
— sposobnost za delo z ljudmi, za organiziranje, vodenje in usklajevanje delovnega procesa
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati posredujejo na naslov: Brivsko frizersko podjetje Kranj, Tomšičeva ul. 3, s pripisom »ZA RAZPISNO KOMISIJO« v 15 dneh od dneva objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
Trgovina na drobno in debelo, p. o. Lesce, Alpska c. 62
Po sklepu DS podjetja z dne 3. 5. 1990 in 5. 10. 1989 razpisujemo
LICITACIJO
za prodajo:
I. POSLOVNEGA LOKALA na Jesenicah (za Supermarke-tom) površine 71,85 nrr po izklicni ceni 80Q.000,00 din
II. STANOVANJA V LESCAH površine 37,50 m* po izklicni ceni 264.976,00 din
III. GARAŽE na Jesenicah (za Supermarketom) površine 12,77 m: po izklicni ceni 34.137,00 din.
Kavcijo za sodelovanje na dražbi v višini 10 % od izklicne cene je treba plačati na ustrezen način na žiro račun proda jalca štev.: 51540-601-16247. Kupec mora plačati celotno kupnino v 15 dneh po končani dražbi. Plačano kavcijo šteje mo v kupnino. Neuspelemu ponudniku bomo kavcijo vrnili Prometni davek po odmeri in ostale stroške plača kupec. Dražba bo 10. decembra ob 11. uri v poslovni stavbi MUR KE na Alpski c. 62, Lesce. Informacije po tel.: 75-650 g. Ma lej oz. Kunčič.
Petek, 7. decembra 1990
RAZVEDRILO
UREJA: DARINKA SEDEJ
23. stran (smmms^mGhAS
Brskam oni dan po krožniku, napikam fižolčke na vilice (v nekaterih štacunah so fižol, to krasno jestvino namreč pocenili za 10 odstotkov) in tuhtam, oh, kako intenzivno tuhtam, kaj naj bi Slovence v tem tednu najbolj preokupiralo. Garaški posel, kajti Slovenci so le navidez ravnodušni in vase zavrti. V resnici smo še kako radovedni in čustveno dojemljivi za dobesedno vse, kar se dogaja tukaj in širše.
Hvalabogu, da vztrajno gojim pregrdo, neolikano navado, da pri kosilu prebiram dnevno časopisje. Ko bomo v Evropi, ko bomo druga Švica, se bo seveda tudi temu treba odpovedati. Kje pa ste še videli Evropejca, za povrh pa še Švicarja, ki bi napikal fižolčke na vilice, zraven pa bral uvodnike in komentarje? V Evropi se bo vendarle sedelo vzravnano, komolci z mize, nož v desno, vilice v levo, grižljajčki odmerjeni: dva, tri fižolčke na vilice, resnobna poza, pogled pa dostojanstven! Ne pa balkanski pol leže pol sede nad krožnikom in nad veličastno politikantskim uvodnikom, ki ga vsake toliko časa nemarno popackajo tisti fižolčki, ki mi frcnejo izpod vilic.
In tako pridemo s fižolčki do ne vem katere strani neodvisnega Dnevnika, kjer en gospod sporoča glavnim urednikom, kako na sekretariatu za informiranje mislijo* da bi morali novinarji obveščati javnost. Spis na neposreden, odkrit in domala prisrčen način priporoča, kaj da bi se smelo javnosti povedati, kaj zamol-čati in kako nasploh voditi predplebiscitarno kampanjo, da Slovenci ne bi bili preveč vznemirjeni. Odkrito tudi priznava, da so take metode sicer manipulacija, umazanija in grdobija, a za do-
TEMA TEDNA
KOMORNIKI
bro vseh Slovencev in boljši jutri naj nekaj malega žrtvuje tudi novinarska raja. Se pravi: za cilj, kije pred nami, naj se začasno odreče svoji novinarski etiki in profesionalni drži.
Ta spis priporoča torej komorni ton, novinarje pa degradira v komornike.
Mene bi skoraj kap!
Da mi ni kdo podtaknil starega časopisa, ki je izšel v kakšnih šestdesetih letih? Ne! Ubrano komorno petje po časopisih predstavnik komisije sekretariata za informiranje priporoča na dan 2. decembra leta 1990!
Utopična je misel, da se novinarjev ne da zdresirati in
disciplinirati. Seveda se jih da! Večina bo zatrepetala, če se jih poloti oblast, kajti številni novodobni prijemi več kot ilustrativno pričajo, kako ekspresno si lahko ob eksistenco. Če si pa ob eksistenco, je konec tudi z zgoraj opisanimi gurman-
skimi fižolarskimi seansami. Kakšen košček kruha pa kozarec vode pa s kurami spat!
Pardon - se opravičujem za tako heretične misli - kruh pa kure pa voda - in ponižno prosim odpuščanja. Kot olajševalno okoliščino bi se mi lahko štelo to, da me je prejšnje enoumje, vsaj zadnji dve leti, preden je krepnilo, spustilo iz svojih krempljev in da mi je duh poletel v za silo kar demokratične daljave in širjave. Kar pa seveda ni v redu za splošno dobro, za Idejo in je zato več kot nujno, da grem nazaj v svoj pesjak in na verigo.
Kaj novinarji, te se že da ukrotiti! Pri vsej zadevi je mučna in sitna druga stvar: podcenjevanje demokratične javnosti! Uf, kdaj so na Slovenskem že minili časi, ko je javnost izkazovala totalno apatičnost in nekritičnost! Danes pa so številna pisma bralcev odlični, naravnost izvrstni in strokovni odzivi na dogodke, pravi komentarji, ki bi jih lahko uredniki mirne duše uvrstili na prve strani časopisov. Tako osveščeni in tako demokratično usmerjeni javnosti, ki je povrh vsega komunikacijsko vsebolj povezana s svetom, pa naj bi zdaj novinarji, ki se imajo za najbolj brihtne, pisali pamflete? Jok, v tako ponižujočo pozo se ne bodo spustili niti tisti, ki se vedno strumno obrnejo po vetru.
Ob takih odklonih mlade demokracije me popade pesimizem. Včasih je že tako hudo, da mi ob napadu na mlado demokracijo ne gre in ne gre iz glave nemški pregovor, ki pravi:
»Nični tako mlado, da ne bi moglo umreti...« # D. Sedej
S Primadono v Španijo
Diskoteka Primadona na Trebiji je odprta že štiri leta in je med najbolj obiskanimi diskotekami na Gorenjskem. Obiskovalce preseneča z novostmi v glasbi, obiski estradnih umetnikov, Plesnih skupin, modnimi revijami, erotičnimi plesi in ne nazadnje med taka presenečenja sodijo tudi zanimive nagrade.
Decembra preseneča obiskovalce s super nagradami. Petnajst obiskovalcev diskoteke bodo izžrebali za sedemdnevno letovanje v Španiji. Srečneži bodo letovali na prečudoviti španski °bali Costa Bravi v hotelih A kategorije. Ogledali si bodo lahko blišč stotih barov in trideset diskotek. 4
Prvi trije srečneži so že znani. To so: Brane Domjanič, Blaže-va 10, Škofja Loka; Lojze Štupar, Zgornje Pirniče, Medvode in Vinko Žakelj, Šentjošt, Horjul. Tudi tokrat objavljamo kupon, s katerim imate prost vstop v diskoteko Primadona.
Slovenske navade in običaji
ljubljanska banka
GORENJCi FORMUb^tjR
Z BANČNO KARTICO DO GOTOVINE
Zgodi se, da brez gotovine, pri vsakdanjem poslovanju ne moremo. V takem položaju vam je na voljo bančni avtomat. 24 ur na dan, tudi ob sobotah in nedeljah in brez čakanja v vrstah.
V Ljubljanski banki - Gorenjski banki d. d., Kranj, so bančni avtomati nameščeni:
* Kranj, Cesta JLA 1 - notranji
* Kranj, Globus, Koroška cesta 2
* Jesenice, Cesta Maršala Tita 8
* Škofja Loka, Titov trg 3 a
* Tržič, Trg svobode 1
* Radovljica, Cankarjevo naselje 84
* in v drugih krajih po Sloveniji
V naslednjih dneh bodo komitenti, ki so že oddali prošnjo za izdajo bančne kartice (in ki izpolnjujejo pogoje), prejeli obvestilo o času, kraju in načinu prevzema leten.
Vsi, ki pa bi želeli z bančnimi avtomati tudi poslovati, svoje prošnje (dobite jih na tekočih računih) še lahko oddate.
»Miklavž, pmes m kej, al pa zadgej
Miklavž je sicer letos res že za nami, vendar mislimo, da ne bo odveč nekaj podatkov o tem priljubljenem otroškem svetniku in zavetniku. Še posebej zato, ker so številne mlade družine v nemajhni zadregi, ko je treba otrokom predstaviti novega dobrotnika in še posebej tudi zato, ker smo se pri nas očitno odločili, da namesto dedka Mraza pripeljemo v deželo Božička. Božička pa Slovenci ta* ko rekoč nikoli nismo imeli in ga tako ne poznamo! Skozi stoletja je prihajal le sv. Miklavž, ki je ponekod na Slovenskem po priljubljenosti svetnikov in zavetnikov celo na zavidljivem tretjem mestu.
O slovenskih šegah pred Božičem in po njem smo se pogovarjali s kustosom tržiškega muzeja Janezom Šterom in skupaj z njim povzeli nekaj podatkov tudi iz Kuretove knjige Praznično leto Slovencev, Kra-glove Župnijske kronike Tržiča T in Petkove Župnijske kronike Tržiča 2.
Tri vrste koledovanj
»Kot so mi pripovedovali nekateri starejši Tržičani, je bil 30. novembra, na sv. Andreja, v Tržiču pred vojno vedno Miklavžev sejem - semnovka - ko so starši že kupili darila za svoje otroke. Pred stavbo naš Dom pa so organizirano čakali Miklavža.   Obdarovani   so bili
predvsem otroci ubožnih staršev. Pred vojno je bil Miklavž praznik šolske mladine,« pravi Janez Šter.
GLASBENA LESTVICA RADIA ZIR1
Lestvico lahko poslušate v sredo, 12. decembra, od 16. do 19. ure na valovih Radia Žiri. Gostje oddajo bodo simpatični fantje skupine Pop design, ki bodo predstavili svojo novo kaseto Cerkev domača.
Domača lestvica:
1. Andrej Šifrer - Sum na srcu
2. Helena Blagne - Moj dom
3. California kid - V meni je California
4. Pop design - Angie
5. Mika - Svobode ne dam
6. Simona VVeiss in Magneti - Vzemi solzo za spomin
7. Big ben - Rdeče vrtnice
8. Urša Drinovec - Najina poletna noč
9. Zoran Cilenšek - Slovenec sem
10. Terezija Kesovija - Ljubav je moj grijeh
Novi predlog: Agropop - Pivo, ruk-zak, šnops
Tuja lestvica
1. Elton John - You Golta love So-meone
2. Roxette - It Must Have Been Love
3. Sam Brown - Kissing Gale
4. Charles D. Levviss - Soča Dance
5. VVilson Philips - Release me
6. Jason Donovan - Another night
7. New Kids on the Block - Tonight
8. Eros Ramazzoti - Se hastase una cancone
9. Garej Moore - Stili got the Blues
10. AC DC - Thunderstruck
Novi predlog: Bon Yovi - Blaže ot Glorv
Lestvico ureja Nataša Bešter
KUPON Domača pesem,
Tuja pesem.......,
Novi predlog......
Naslov...............,
Kupončke pošljite na naslov. Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri. Sreča je bila tokrat namenjena Andreju Glavaču, Jama 19, Mavčiče. Čaka ga prijeten večer v Diskoteki Primadona na Trebiji - nagrada je vstopnica 2a 2 osebi in konzumacija za pijačo. Čestitamo! Sodelujte z nami še naprej, čakajo vas lepe nagrade!
V Delnicah v Poljanski dolini je Miklavž s spremstvom obiskal in obdaroval otroke. Foto: V. Stanovnik
»Drugi decembrski običaj pred Božičem in vse do svetih treh kraljev je bilo koledova-nje. Otroci, dečki, so se napravili v pastirje in prišli v hišo. Tam so padli po tleh in »zaspali«. Nato je vstopil angel in zapel: Gloria in excelsis pri Betlehemu. Naznanjam vam veliko veselje, da se je Kristus rodil pri Betlehemu. Medtem so zunaj lepo in ubrano peli, kajti od petja je bilo odvisno, koliko bodo dobili.
Poznamo tri vrste koledovanj: božično, novoletno in ko-ledovanje ob ob Svetih treh kraljih. Ob Božiču se pojejo koledniške pesmi o rojstvu Kristusa, ob novem letu pesmi, s katerimi koledniki voščijo novo leto, ob Svetih treh kraljih pa se naznanja, da so prišli sveti trije kralji. Najlepše koledniške pesmi je pri nas zbral Jože Gašperšič iz Krope in kropar-ski pevski zbor ima cel repertoar teh pesmi.
In še en običaj je značilen za ta čas, običaj, ki je povsem zamrl. Ko so koledovali, so koledniki pobirali sveče in jih dali na podstavek. Stavnice so jim rekli in jih na novo leto nesli cerkev blagoslovit. Ob stavnicah pa so se fantje družili z dekleti, peli in plesali, kar pa cerkvi ni bilo všeč in je stavnice prepovedala. Tržiški župnik Špendal pa je kar vztrajal in stavnice blagoslavljal, dokler ga niso iz Ljubljane pokarali. Ta šega je leta 1835 popolnoma izumrla.
Slovenci Božička ne poznamo
Sveti Miklavž je najboij priljubljen otroški zavetnik, ki za pridnost obdaruje, nepridnost pa pokara. Legenda pravi, da je bil Miklavž škof v Mali Aziji, ki je rešil tri hčere siromašnega moža sramotne usode. Skozi okno jim je dela kepe zlata in tako omogočil možitev. Druga legenda pa pravi, da je v življenje obudil tri šolarje in tako postal zavetnik šolarjev in študentov.
Na Slovenskem je sv. Miklavžu posvečeno 200 cerkva in je zavetnik tudi ljubljanske škofije.
Vaško Miklavževanje je bila ena redkih priložnosti, da se vaški fantje zberejo skupaj, saj drugih običajev fantovskega druženja na vasi - petja, recimo - ni bilo več. Miklavževanje je eden redkih primerov teatra na vasi. Včasih je otroke Miklavž obdaroval že dosti pred 5. decembrom, ko je kaj vrgel skozi okno. Že dosti prej so otroci molili: »Miklavž, prines m kej, al pa zadgej (= vrzi)«. Tako je imel otrok neposreden stik z nekim svetnikom, ki ga kontrolira: dobro nagrajuje, slabo pa s parkeljni kaznuje.
Vse to so bile decembrske šege in navade, nikoli pa na Slovenskem na takšen ali drugačen način niso poznali Božička. Strokovna literatura ga sploh ne omenja, v svetu pa ga poznajo malo drugače. Tam se ob Božiču vsi med seboj obdarujejo, Božič je znamenje ljubezni do bližnjega.
Če že hočemo ohraniti tradicijo, potem jo moramo ohraniti predvsem s sv. Miklavžem in njegovim sporočilom. Poznamo uradno Miklavževanje v cerkvi, Miklavževanje na vasi in Miklavževanje doma. Mislim, da se bo moral uveljaviti predvsem doma. Če se pa ne bo, potem bo Miklavževanje le neka zunanja in deklarativna manifestacija...« • D. Sedej
Gorenjska banka d. d., Kranj
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Plavanje
Kranjčanom kaže na bolje
Kranj, novembra - Pred in med prazniki so se kranjski plavalci borili kar na petih frontah. V Zagrebu so tekmovali v kvalifikacijah za ekipno prvenstvo Jugoslavije, v Bratislavi so plavali na 19. mednarodnem mitingu prijateljstva, v kranjskem bazenu so se dvakrat srečali z vrstniki Primorja - Riječke banke z Reke, udeležili pa so se tudi velikega mednarodnega mitinga v Viareggiu. Glede na začetek zimske sezone so rezultati solidni, in če bo šlo tako naprej, položaj kranjskega plavanja tako v slovenskem kot državnem merilu v primerjavi s prejšnjimi sezonami ni ogrožen. Celo na bolje kaže.
Špelin memorial
V spomin na odlično kranjsko plavalko Špelo Rebolj, ki je 1. decembra leta 1981 skupaj s svojo materjo preminula v letalski nesreči v Ajacciu na Korziki. PK Triglav letos že deve-tič organizira »Špelin memorial«. Tekma bo v soboto. 8. decembra, ob 10. uri, poleg domačih plavalcev pa organizator pričakuje še udeležbo najmanj desetih klubov iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Pokrovitelj tekme je tako kot že vsa leta doslej ljubljanski Kompas. Tekmovalci bodo plavali stometrske discipline, razen memorialne, to je 800 m kravi za ženske in 1500 m kravi za moške. Za memorialni disciplini bosta podeljena pokala, drugi pa dobijo medalje.
V Zagrebu so Triglavani plavali skupaj z domačinom Mladost INA-OKI in Primorjem - Riječko banko, sočasno pa so v Splitu na kvalifikacijah nastopili Brodomerkur, Jadran Koteks in Mornar iz Splita ter Bosna iz Sarajeva, v Igalu pa so plavali le tekmovalci Jadrana iz Hercegnovega. Med vsemi so bili Kranjčani peti z 39.114 točkami, najboljši pa so bili v predtek-movanju plavalci Brodomerkurja s 43.687 točkami, druga Mladost INA-OKI z 42,151, tretje Primorje - Riječka banka z 41-958, četrti pa Jadran Koteks z 41.193 točkami. Kranjčani so se torej uvrstili v finale ekipnega prvenstva Jugoslavije. Po mnenju trenerjev pa so Triglavani sposobni doseči okoli dva tisoč točk več. Nekaj boljših rezultatov Triglavanov v Zagrebu: moški: 200 m hrbtno: 1. Božikov 2:13,24; 100 m hrbtno: 2. Boži-kov 1:02,75; 400 m mešano: 2. Božikov 4:49,81; 200 m delfin: 2. Božikov 2:16,76 in štafeta 4 x 200 m kravi; 2. Triglav 8:17,63. V štafeti 4 x 100 m mešano pa so kadeti s časom 4:16,65 sicer bili tretji, toda postavili so nov slovenski rekord. Ženske: 200 m hrbtno: 1. Blatnik 2:30,24 in 100 m hrbtno druga Blatnik s časom l: 10,71.
V Bratislavi je sodelovalo pet Triglavanov (pet mladink in dva mladinca), med jugoslovanskimi klubi so bili na tem mitingu še Ljubljančani, vsega skupaj pa se je v Bratislavi zbralo 14 klubov iz ĆSR, Poljske, Nemčije in seveda Jugoslavije oziroma Slovenije. To je bil močan miting članov. Ker so člani Triglava sočasno tekmovali v Zagrebu, mladinska garnitura seveda ni mogla poseči po vidnejših rezultatih. Dovolj pa pove podatek, da so štirje Triglavani v Bratislavi postavili svoje osebne rekorde, kar pomeni, da so bili dobro pripravljeni. Med mladinkami velja omeniti peto mesto Eve Grm na 400 m kravi s časom 4:47,34 in šesti mesti Alenke Jereb na 400 m kravi s časom 4:49,19 in na 200 m hrbtno s časom 2:39,04 , šesta pa je bila tudi Simona Obed na 200 m prsno s časom 3:01,00.
Na velikem mednarodnem mitingu v Viareggiu so med 64 klubi iz Italije. Avstrije. ZDA. Grčije in Češkoslovaške sodelovali tudi štirje iz Jugoslavije; Klima Neptun iz Celja, Ljubljana iz Ljubljane. Primorje - Riječka banka z Reke in Triglav. Kranjčani so v Viareggio poslali Kresa Božikova. ki je med mladinci zasedel tretje mesto na 100 m hrbtno s časom 1:02.16 in četrto na /00 m kravi s časom 55,66, mladinko Tanjo Blatnik, kije bila 12. na 100 m hrbtno s časom 1:11.30 in 16. na 100 m kravi s časom 1.03.13. Med kadeti pa sta nastopila Marko Milenkovič. ki je bil na 100 m kravi s časom 1:06.35 šesti in na 100 m delfin s časom 1:04.27 deveti. Andrej Studen pa je bil dvanajsti na 100 m prsno s časom 1:15.74 in štirinajsti na 100 m kravi s časom 58.98.
V Kranju pa so se v nedeljo srečale ekipe kadetov in pionirjev Triglava in Primorja - Riječke banke z Reke. Srečanje je bilo v okviru pred dvema letoma ustanovljene lige prijateljstva Alpe - Jadran, ki se je letos, ko je startala tretjič, na žalost skrčila samo na dva kluba - pobudnika, odpadli pa so Italijani in Pula. Upajmo, da bo prihodnje leto drugače. Med kadeti so vse zmage pobrali Rečani, med kadetinjami pa sta si zmage priborili: Suhadolnik na 100 m kravi s časom 1:09,0 in na 200 m mešano s časom 1:48,3 ter Urška Bregar na 100 m delfin s časom 1:18,6. Med pionirji sta zmagala: Grobovšek na 100 m kravi s časom 1:05,9 in na 100 m prsno s časom 1:25,7 in Hribar na 100 m delfin s časom 1:18,3. Med pionirkami pa sta zmagali Omejec na 100 m prsno s časom 1:31,0 in na 100 m el-fin s časom 1:32,6 ter Amidžič na 100 m hrbtno s časom 1:22,9.
Kadeti in kadetinje ter pionirji in pionirke so plavali samo stometrske discipline, mlajši pionirji in pionirke, ki so se z reškimi kolegi srečali minulo soboto, pa so plavali petdesetme-trske discipline. Razen ene, so vse zmage pobrali Triglavani! Na 50 m delfin je med fanti zmagal Pire s časom 37,9, med dekleti pa Jana Bregar s časom 42,7, na 50 m kravi šmitek s časom 38,4, oziroma Sušnik s časom 43,7, na 50 m prsno Suhadolnik s časom 43,7, oziroma Prosen s 45,4, na 50 m kravi Katalinič (PRB) s Časom 36,2 oziroma Potočnik z 38,1 in na 100 m mešano Suhadolnik s časom 1:25,2 oziroma Prosen z 1:30,6.
I. Bregar
Drevi na Brdu
Najboljši slovenski športniki
Kranj, 7. decembra - Nocoj ob 19. uri se bo v hotelu Kokra na Brdu začela športnozabavna prireditev, na kateri bodo proglasili letošnje najboljše športnike v Republiki Sloveniji. Prireditev organizirata Društvo športnih novinarjev Slovenije in Zveza telesnokulturnih organizacij kranjske občine, na prireditev pa sta povabljena tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in predsednik izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije Lojze Peterle. • J. K.
Denarna in moralna podpora našim smučarjem in vrhunskim športnikom
Za slovenske zmage - za dobro ime
države Slovenije
V minulih šestih letih so ljubitelji športa kupili enajst in pol milijona darilnih razglednic PODARIM - DOBIM. Te dni se je začela letošnja akcija.
Ljubljana, 4. decembra - "Zmage, samozavest in dokaze, da smo skupaj * sposobni najvišjih dosežkov, zdaj potrebujemo bolj, kot kdajkoli doslej. I Slovenski športniki na zmagovalnih stopničkah velikih svetovnih tekmo- f vanj, v žarišču pozornosti milijonskih televizijskih športnih avditorijev, bodo dokazali sebi in drugim, da je naš prostor med zmagovalci. Ne obstaja učinkovitejša in ekonomičnejša pot, da v široki svetovni javnosti utrdimo zavest o majhnem, a suverenem narodu, ki je z veliko napora, v/trajnosti in trme, sposoben najvišjih dosežkov," je na torkovi tiskovni konferenci pred pričetkom letošnje akcije poudaril predsednik organizacijskega odbora PODARIM - DOBIM, Ante Mahkota.
Največja novost letošnje akcije je. da bo razen smučarjem namenjena vsem najboljšim slovenskim individualnim športom in njihovim bleščečim posameznikom. Kriteriji, ki so jih za izbiro teh športnikov postavili Smučarska zveza Slovenije in športna zveza Slovenije skupaj s Strokovnim svetom za vrhunski šport, so, da je moč po prejšnjih uvrstitvah pričakovati uspehe svetovne veljave. To pa so olimpijske medalje ali uvrstitve med prvo trojico na svetovnih ali evropskih prvenstvih. Zato so izbrani športni-
"Popotnica z moje strani in strani Športne zveze Slovenije naj bo kratka. Strnimo vse sile. da akcija uspe. Ne samo za slovensko smučarijo. ampak za ves slovenski vrhunski šport, saj mislim, da bo v prihodnjih letih, kar se tiče finančnih sredstev, slovenski špot izredno prizadet. Zato je vsaka akcija, zlasti taka. izredno dobrodošla. Zavedamo se, da se bomo morali v Športnih organizacijah potruditi, da bomo z učinkovitim trženjem prišli do novih finančnih sredstev, saj država najbrž ne bo dajala več denarja kot danes, ali pa celo manj. Vrhunski rezultati pa so sestavni del športne kulture nacije, in mislim, da jih Slovenija v tem trenutku še kako potrebuje." je delal predsednik Športne zveze Slovenije dr. Rajko Šugman.
"Ta trenutek ne smemo mimo tistih, ki so akciji pomagali, da se lahko začne. To so sponzorji, ki so prispevali nagrade. Televizija, Radio in časopisi ter seveda slovenski poštarji, ki so ponovno pripravljeni na sodelovanje,"je dejal sekretar Smučarke zveze Slovenije Janez Bukovnik.
ki: alpinist Tomo Česen, teniška igralka Barbara Mulej, veslača Roben Krašovec in Milan Janša,
strelec Rajmond Debevec, kajakaš Jernej Abramič, telovadec Lojze Kolman, košarkar Jure Zdovc ter atleta Borut Bilač in Marjana Lu-žar. S tem bo marketinška akcija razširjena v nacionalni projekt in s takšno ambicijo je dograjen tudi slogan letošnje akcije. Tako je
tudi zapisano na vsaki darilni razglednici: "Skladu za vrhunski šport Republike Slovenije, smučarskim reprezentancam in selekcijam, najboljšim in najbolj perspektivnim slovenskim športnikom, podarjam 30 din za boljše pogoje dela, za spodbudo, za nove vrhunske dosežke slovenskega športa ZA SLOVENSKE ZMAGE - ZA DOBRO IMb DRŽAVE SLOVENIJE!"
V minulih šestih letih so ljubitelji športa kupili enajst in pol milijuna darilnih razglednic, samo v lanskem letu pa je akcija Podarim - dobim prinesla dva milijona šesto tisoč nemških mark. "Nobenega dvoma ni. da slovenski vrhunski smučarji brez te darilne in nagradne akcije ne bi uspevali tako, kot so. Odkar traja akcija, so moralni in materialni učinki omogočili tri olimpijska odličja, tri kristalne globu-
se, eno zlato in sedem srebrnih medalij na svetovnih prvenstvih. Brez Podarim - ifbbim še polovice tega ne bi dosegli," pravi Ante Mahkota in dodaja: "Prepričani smo, da bodo dodatni ambicioz-nejši programi priprav in nastopov, ki jih omogoča naša akciju, omogočili tekmovalcem še večje uspehe, zraven pa upamo, da bo
širše zastavljena akcija v krog P0' darim - dobimovcev pritegnila se nove - če je to sploh mogoče, saj smo lani prodali več darilnih razglednic, in to precej več, kolikor je vseh Slovencev skupaj."
Večina tistih, ki kupi kartico PODARIM - DOBIM, pa jo kupi tudi z namenom, da dobi katero od nagrad. Letos jih je kar 3837. vredne pa so nad šestnajst milijonov dinarjev. Najvrednejši nagradi sta gotovo dve hiši Mar lesa in Jelovice, dve počitniški stanovanji, avtomobili Citroen, tovornjak TAM. avtobus Tam in motorni čoln. Poleg tega pa je še vrsta drugih lepih nagrad od brezplačnih vozovnic Adria - Airvvavs do življenjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav, pršuta, ročnih ur in gospodinjskih aparatov. Prvo žrebanje bo 30. decembra, nato bo še šest žrebanj, finalno žrebanje pa bo 14. aprila. Kartice so že v prodaji, stanejo pa 30 dinarjev. • V. Stanovnik
Pokljuka obratuje s polno paro
Kranj, 4. decembra - Pokljuka s smučarskimi napravami in Sport hotelom, ki jih upravlja kranjska Zveza telesnokulturnih organizacij, obratuje s polno paro. Urejenih je nad 70 kilometrov tekaških prog, ob hotelu se vrti vlečnica, ki je med tednom na voljo organiziranim skupinam in športnim dnevom, ob vikendih pa samo smučarjem rekreativcem. V hotelu je trim kabinet, dvorana za namizni tenis, sauna in biljard. Med 24. in 29. decembrom in 27. januarjem in 2. februarjem bodo odprti tečaji teka na smučeh in alpskega smučanja. Pojasnila daje ZTKO Kranj, telefon 21-176, in Sport hotel na Pokljuki, telefon 77-027.
Šestnajstega decembra bo organizirano sprehajanje po Pokljuki s smučmi. Posebej bodo urejene dodatne proge, pohodni-ke pa bodo usmerjali učitelji smučanja in jih tudi seznanjali s pravilno tehniko hoje in teka na smučeh. Desetega marca pa bo na Pokljuki veliki tekaški maraton Alpe Jadran z udeležbo tekmovalcev iz dežel, vključenih v to delovno skupnost. Z Italijani in Avstrijci so že dogovorjeni. To bo največji smučarski maraton, nadomestek nekdanjega Vassa maratona. • J. K.
Nogomet
Gorenjske lige končane
Kranj, 4. decembra - Končan je jesenski del tekmovanja v ligah, ki jih organizira Medobčinska nogometna zveza za Gorenjsko. V članski A ligi je prvak Creina Primskovo, v članski B ligi Šenčur, v mladinskih ligah Creina Primskovo in Zarica, v dveh kadetskih ligah Triglav in Zarica, v štirih pionirskih ligah pa Jesenice, Alpina, Creina Primskovo in Zarica. Že število lig pove, da je nogomet na Gorenjskem še vedno zelo priljubljen, saj ob teh moštvih nastopajo Naklo, Triglav, Jesenice, Sava in Britof v republiških nogometnih ligah.
Po jesenskem delu je vrstni red v posameznih ligah naslednji. Člani A liga: Creina Primskovo 18, Alpina 15, Bled 15, Lesce 14, Bitnje 14, LTH 13, Britof 10 Zarica 8, Polet 7, Tržič 7, Trboje 7 in Mavčiče 4; člani B liga: Šenčur 13, Visoko 13, Hrastje 9, Kondor 8, Podbrezje 7. Grintavec 6, Podgorje 6, Preddvor 5 in Velesovo 5; mladinci sever: Creina Primskovo 10, Lesce 8, Tržič 6, Visoko 3, Bled 3, Živila Naklo 0; mladinci jug: Zarica 12, LTH 9, Alpina 8, Sava 6, Mavčiče 4, Trboje 3, Bitnje 0; kadeti sever: Triglav, Creina Primskovo, Jesenice, Tržič, Šenčur, Živila Naklo, Britof, tekma Britof : Šenčur pa bo odigrana spomladi; kadeti jug: Zarica, Polet, Alples, LTH, Sava, Britof; pionirji sever: Jesenice, Lesce, Bled, Tržič; jug: AJpina, Polet, LTH, Alples A in izven konkurence Alples B; center - sever: Creina Primskovo, Triglav, Živila Naklo, Visoko, Britof, Velesovo in izven konkurence Triglav; center jug: Zarica, Sava, Trboje, Mavčiče, Hrastje, Šenčur in Bitnje. • R. Antolin
Vabila, obvestila
Šahovski turnir v Šenčurju - Šahovski klub Šenčur vabi na odprti hitropotezni turnir v počastitev praznika krajevne skupnosti. Turnir bo v torek, 11. decembra, ob 17. uri v prostorih Športnega društva Šenčur. Voden bo računalniško, igralo se bo 9 kol po švicarskem sistemu na 10 minut. Prijavnimi znaša 50 dinarjev in jo bo treba plačati pol ure pred začetkom turnirja. S seboj prinesite šahovske ure. Podeljen bo komplet kolajn in tri nagrade po 500, 300 in 150 dinarjev. • F. Rabič
Na Pokljuki tekaški smučarski trening za borce - Letos bo poskrbljeno tudi za smučarski tekaški trening borcev. Trening bo na Pokljuki od 17. do 20. januarja prihodnje leto pod vodstvom učiteljev in vaditeljev teka na smučeh. Cena za štiri dni bivanja na Pokljuki bo 900 dinarjev, od tega bo treba plačati predujem v višini 300 dinarjev. Prijave sprejema Stane Bo-bek, Kranj, Titov trg 16 (pismeno) ali po telefonu (062) 35-717. Pojasnila dajejo tudi v Savi Kranj, telefon 25-461, interna 612. • J.K.
Rokomet - V prvi slovenski ligi za moške bo že danes, v petek, 7. decembra, tekma med ekipama Šeširja in Preddvora. Tekma bo ob 20. uri v športni dvorani na Podnu. V drugi zvezni ligi igralke Kranja - Duplje gostujejo pri ekipi Lokomotive.
Odbojka - Odbojkarice Bleda to soboto, 8. decembra, ob 17. uri, doma gostijo ekipo Kočevja. Odbojkarji Bleda odhajajo na gostovanje v Šempeter.
Košarka - Košarkarice Kranja to soboto, 8. decembra, ob 17.30 uri gostijo ekipo Slovana. Tekma bo v Športni dvorani na Planini. Košarkarice Odeje - Marmorja to soboto gostujejo v Sežani.
Planinsko društvo Radovljica organizira ta petek, 7. decembra, ob 19. uri predavanje Mira Pogačarja o vzponu na Nanga Parbat. Predavanje bo v Osnovni šoli Antona Tomaža - Linharta v Radovljici. • V. Stanovnik
OD TEKME DO TEKME
3
Elektromotorji in Zdravstveni dom zmagala - Končano je miznoteniško tekmovanje za člane in članice ekipno v okviru 'u-delavskih športnih iger Škofje Loke. Pri moških se finala nista udeležila LTH - OL in Jelovica, tako da sta v finalu igrali ekip! Elektromotorjev iz Železnikov in Terma. Zmagali so ŽeleznikaTJ' s 5 : 1. Pri ženskah pa je ponovno zmagal lanski zmagovale Zdravstveni dom pred Centrom slepih, Jelovico, EleketromotoO itd. Enotno mnenje udeležencev je bilo, da bo treba igre prilag0' diti in posodobiti. • J. Starman
Pokal pizzerije Orli dobili vaterpolisti Opatije - Konec novembra seje končalo dvodnevno tekmovanje vaterpolistov za p0' kal pizzerije Orli, ki je bila tudi pokrovitelj. Zmagala je Opatij3^ ki je igrala neodločeno s Primorjem, druge nasprotnike pa je pr<\ pričljivo premagala. Drugo je bilo Primorje, tretji je bil Trig a. II, četrta je bila Edera, peti Triglav I in šesti Koper. Najbolj8 igralec je bil Vičič (Primorje), najboljši vratar Mihelčič (OpatUfj in najboljši strelec Vicario (Opatija). Vse tekme so sodili kranj8* sodniki Stariha, Marinček, Rakovec in Rozman. Pokale in dip'0' me je po tekmovanju predal Samo Bukovac. • J. Marinček
r
M Mercator - Preskrba
™j    trnnvinskn nnrlietip Tmr d H
trgovinsko podjetje Tržič, d.d Trg svobode 27
Mercator za boljši in cenejši vsak dan!
• mesec december v Mercatorju, prodajalnah v Tržiču, je mesec ugodne ponudbe in poceni nakupov
pri plačilu z gotovino ali čeki, s popusti
• pohištvo, talne obloge ih preproge...
t izdelke bele tehnike in akustike, gospodinjske aparate in potrebščine
• tekstilne izdelke in obutev, galanterija t kolesa, mopede in vespe Ton
• vodovodni in termo inštalacijski ter gradbeni material, orodje ter še marsikaj...
s 5 do 30 % popusta
t Po izredno ugodnih cenah nudimo opremo za zimski šport
• možnost nakupa je tudi na obroke'
• decembra bodo vse prodajalne odprte tudi ob sobotah popoldne, tako kot vsak delovni dan
t pomnite, daje dober in poceni nakup, nakup pri Mercatorju
• vsa pojasnila dobite v posameznih prodajalnah!
lip & bled
daje v svoji trgovini
15 % novoletnega popusta za stavbno in sobno
Izredna kakovost -izredno ugodne cene! Enkratno priložnost lahko koristite do 31. decembra.
Informacije, telefon (064) 77-161
IU IIAI Lil ^
IA
PIOMA PLUS je klub ponudnikov in potrošnikov blaga in storitev.
Osnovna dejavnost kluba je, da članom - ponudnikom poveča promet in popularnost, potrošnikom pa nudi pregled vseh ponujenih tržnih ugodnosti oz. konkretnih popustov pri nakupih blaga in koriščenju storitev.
Klub PIOMA PLUS organizira in financira propagiranje ponudnikov - članov kluba. Pregled njihovih prodajnih ugodnosti je objavljen najmanj enkrat mesečno na Radiu Jesenice in v časopisu Gorenjski glas, poleg tega pa je stalno na voljo v klubu na naslovu: PIOMA PLUS, Prešernova 28, 64240 Bled, telefon 78-582.
V klub PIOMA PLUS se kot ponudniki lahko včlanijo obrtniki, zasebna in družbena podjetja vseh dejavnosti, ki se s pogodbo in plačilom članarine obvežejo, da bodo lastnikom kartice kluba PIOMA PLUS nudili pri nakupu njihovega blaga oz. koriščenju storitev določene tržne ugodnosti: najmanj 5 odstotkov popusta, prodaja na obroke,... Usodnosti se lahko
nanašajo na del ali na celotno ponudbo.
Ponudniki pri vpisu dobijo nalepko kluba PIOMA PLUS z obdobjem veljavnosti, ki jo nalepijo na vidno mesto pri vhodu v svoje poslovne prostore.
Ponudniki se lahko včlanijo za dobo treh mesecev, šestih mesecev ali enega leta. Članstvo se poljubno podaljšuje. Letna članarina znaša 6.000 din, polletna 4.000 din, trimesečna pa 2.500 din.
Potrošniki blaga in storitev pri vpisu v klub dobijo kartico kluba PIOMA PLUS, s katero uveljavljajo pravico do pupusta pri vseh ponudnikih kluba PIOMA PLUS z veljavno nalepko. Članarina za potrošnike je letna in znaša 300 din.
V okviru kluba poteka tudi akcija izbire najboljšega ponudnika. Potrošniki dobijo kupone, ki jih lahko ob nakupu blaga oz. koriščenju storitve podelijo ponudniku, s čigar storitvijo so posebej zadovoljni. Ponudnik, ki bo v določenem obdobju zbral največ kuponov, bo proglašen za najboljšega ponudnika kluba PIOMA PLUS. Izmed vseh oddanih kuponov pa bodo izžrebani in nagrajeni tudi potrošniki.
V klub se lahko včlanite pismeno ali osebno na naslovu kluba, preko pristopnice v časopisu Gorenjski glas.
Naslov kluba: PIOMA PLUS, Prešernova 28, 64260 Bled, telefon 78-S82.
PRISTOPNICA
v klub PIOMA PLUS
1991
Ime
Priimek
Ulica
Mesto
KDORJŠjftP IZBIR4 IZBERE iIZBIRO
MERCATOR - IZBIRA KRANJ
Trgovsko podjetje, d. o. o. KRANJ
ZA PRAZNIKE 10% CENEJE!
Decembra vam nudimo popust v vseh naših poslovalnicah z živili in gradbenim materialom v obliki denarnih bonov. Ponudili smo jih tudi sindikatom v podjetjih. Najmanjši znesek je 500 din, za to plačano vrednost pa boste dobili za 550 din bonov.
Bone lahko kupite na upravi podjetja v Kranju, Maistrov trg 7 (tel: 21-276 in 27-479) od 7. do 11 ure ali v »kruhovem butiku« poleg hotela Evropa vsak dan od 6. do IS. ure in v soboto od 6. do 12. ure.
JUGOTRANSPORT
NIKJER NI CENEJE, KOT PRI NAS!
KVALITETNI NEMŠKI APARATI, Z NEVERJETNO NIZKIMI CENAMI
AKCIJSKA PRODAJA PREDMETOV ZABAVNE ELEKTRONIKE ZNAMKE GOLDSTAR Z IZREDNO UGODNIMI PLAČILNIMI POGOJI V NAŠIH PROSTORIH Z ZAČETKOM PRODAJE DNE 12.11.1990 DO 20.12. 1990
APARAT	MODEL	CENA	
		KREDIT	GOTOVINA
TV COLOR	2172 /55 cm 95228 / 51 cm 44428 / 36 cm	6.997,80 6.372,70 4.549,00	6.997,80 6.072,10 4.334,40
VIDEO	GVH8215P GVH 1245/1248 P	5.950,10 6.485,20	5.666,80 6.176,40
RADIO KASETOFONI	TWS 7283 TWS 8203 TWP 5053 TVVS6163	2.130,20 1.906,10 1.110,00 1.367,90	2.033,40 1.819,40 1.059,50 1 305,70
GARANCIJA -12 MESECEV VSE ZGORNJE CENE SO NAVEDENE V DINARJIH.
PRODAJA OMENJENIH IZDELKOV:
JUGOTRANSPORT JESENICE SODNJI PLAVŽ 6
Tel.: 064/84-392 - SAMO RAZINGER
JUGOTRANSPORT LJUBLJANA CESTA VII. KORPUSA 17 (VHOD IZ VOŠNJAKOVE V BLIŽINI HOTELA LEV)
Tel.: 061/310-520, 312-458 INFORMACIJE IN PRODAJA: BOJAN PLANINŠEK, od 7. do 15. ure
ŽE SEDAJ SMO PRIPRAVILI ZA VAS
VELIKO PRAZNIČNO PRODAJO
TV - HIFI - VIDEO - TEHNIKE
TELEVIZORJI
Samsung 55 cm, teletekst 8^TJ 7.790,00 Samsung 51 cm, teletekst 7.590,00 6.490,00 Samsung 51 cm, model '91 6.29W0 5.890,00
VIDEOREKORDERJI in VIDEOPLAYERJI
Samsung 7120
6J98flO 5.790,00
Samsung 1260, LCD, model '91
7.23&#r 6.390,00
Samsung 1560, LCD, 4 glave
8.390flf 6.990,00
Fisher FVH 300 7.9$)^ 6.390,00 Samsung (plaver) daljinsko
HIFI STOLPI in RA-DI0KASET0F0NI
Samsung 7550, spomin, 2 x kasetofon, CD, daljinsko rjpjjtf 5.990,00
Samsung 5000,2 x kasetofon, CD, daljinsko 4JJ90JOO 4.290,00 Samsung 780, 2 x kasetofon, ura, digital 2£99tf0 2.350,00
Samsung 250,2 x kasetofon laOflT 1.090,00
mednarodno podjetje d 0.0. LJUBLJANA TV - HIFI - VIDEO CENTER KRANJ, Cesta talcev 3
(pn gostilni Bl3' žun)
Telefon: 22-367 Delovni čas: od ponedeljka d° petka
od 9. do 12. in od 15.30 do 19 30 Vljudno vablte-ni!
l<$m 3.790,00 Cene veljajo za gotovinsko plačilo do odprodaje zalog
KOLIKO DNI JE ŠE OSTALO DO KONCA LETA.
Izkoristite priložnost ugodnega nakupa do konca leta v Merkurjevih prostocarinskih prodajalnah«
gorilniki KLČ)CKNER obtočne črpalke WILO nerjaveča posoda SILIT keramične ploščice in kopalniška oprema
PARTNER, Koroška 2, Kranj MLADI POTROŠNIK, Gregorčičeva 8, Kranj
• novoletni okraski
• bogata izbira igrač
• pralni stroji SIEMENS
• televizorji SONY in SHARP
IDEAL, VVolfova 8, Ljubljana
Keramične ploščice in kopalniška oprema,
Gregorčičeva 8, Kranj
jtq mopedov mm
^^JPIAGGIO DJL
5 čelada
RVO EBANjC
i*. 90
STANOVANJSKA ZADRUGA
AZURIANA
poslovna enota KRANJ - Partizanska 8, tel.: 064/21-119 RADOVLJICA - Kranjska 13/1, tel.: 064/75-962 JESENICE • Kidričeva41. tel: 064/81-562 int. 28.
GOLNIK, TEL. 46-502
je po novem odprta vsak dan od 9. do 22. ure
Poleg 18 vrst pizz vam nudimo še ostale jedi in slaščice
Prodajna razstava slik razstavlja Vinko Hlebš
NOVOLETOVBANJOLAH
VABIMO VAS NA SILVESTROVANJE V BANJOLE
Za silvestrovanje pripravljamo 4-dnevni paket od 29.12. 1990 do 2.1.1991 Cena paketa 1.550,00 din Prijave sprejemamo do 25.12.1990
V ceno so vključeni štirje polni penzioni, turistična taksa, novoletna večerja in uporaba bazena. V letošnjem letu pripravljamo novoletno tombolo z bogatimi
. nagradami (10-dnevno bivanje v Banjolah julija ali avgusta itd.)
Nudimo še:
- teniška igrišča
- namizni tenis
- biljard
- fliperje
- zdravniške storitve
- trim kabinet
• veliko plesa in zabave, ter domače istrske specialitete
Vse informacije lahko dobite po tel.: 052/73-124, 73-144, ali v poslovalnici Slovenijaturista v Ljubljani.
TURISTIČNO DRUŠTVO BREZJE
daje s 1.1.1991 v najem Gostišče na Črnivcu.
Prednost pri prevzemu lokala imajo interesenti, ki so se že ukvarjali z aktivno gostinsko dejavnostjo in so pripravljeni sodelovati pri izpopolnjevanju in razvijanju tuazma na Brezjah.
Vsi pogoji najemnine bodo podpisani s pogodbo. Prijave pošljite Turističnemu društvu Brezje do 17.12. 1990.
Ves teden ste delali. Radi bi bili čez vikend prosti, pa vas čaka še generalno čiščenje
- stanovanja
- hiše
- vikenda
- avtomobila...
Nič lažjega. Delo bomo opravili namesto vas tako hitro in kvalitetno, kot ga vi sami ne bi nikoli. Privoščite si brezskrbne proste dni in se posvetite svoji družini ali konjičku in se vrnite v čist dom. Samo 11-524 vam je potrebno poklicati in se dogovoriti za termin.
SLOVENIJAŠPORT LJUBLJANA Dalmatinova 1
Komisija za kadre podjetja Slovenijašport, p. o. Ljubljana, vabi k sodelovanju novega sodelavca za dela
PRODAJALEC V PE KRANJSKA GORA
1 izvaialec za nedoločen čas, s polnim delovnim Časom
Poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
- šola za prodajalce - stopnja zahtevnosti IV.
- do 3 let ustreznih delovnih izkušenj
- pasivno znanje enega svetovnega tujega jezika
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa, naj kandidati pošljejo v roku 8 dneh na naslov: Slovenijašport, p. o. Ljubljana, Dalmatinova 1.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po objavi.
Na perutninski farmi Duplica pri Kamniku
PRODAJAMO LAHKE KOKOŠI NESNICE
primerne za zakol ali nadaljnjo rejo. Po izredno ugodni ceni jih lahko kupite vsak delovnik od 9. do 16. ure in v soboto od 9. do 12. ure.
Pričakujemo vas.
JATA REJA
SMUČANJE V AVSTRIJI - SAMO 9 km OD LJUBELJA
Win(tt
BODENTAL - PENSION SEREINIG
A-9163 Bodental 40 Tel.; 9943 - 4227 - 6300
BODENTAL
®----
Q CELOVEC
O BOROVLJE
—o-—y
LJUBELJ VYJU
• iz LJUBELJA  po 4 km levo (lepa cesta)
• LEPO SMUČIŠČE ZA ODRASLE IN OTROKE
• DVE VLEČNICI m ENA OTROŠKA VLEČNICA
• OTROŠKA VLEČNICA BREZPLAČNA
• MOŽNOST SMUKE TUDI ZVEČER (do 22 ure)
• GARANTIRAN SNEG - naraven ali umeten
• TRGOVINA Z ŽIVILI (odprta tudi ob sobotah in nedeljah)
• UREJENE PROGE za TEK NA SMUČEH
RčiHeO
NOV NOČNI LOKAL V TRŽIČU
ROBINSON club TRŽIČ
DETELJICA
(v novem delu prodajnega centra)
Odprto vsak dan od 21.-02. ure
ZA VSE, KI UŽIVAJO V PRAVEM PLESNEM KORAKU!
S KOMPAS
* SMUČANJE 90/91 *
★ KOMPASOV KATALOG - BOGATA PONUDBA
DODATNE KAPACITETE V ITALIJANSKIH DOLOMITIH, odhod 26.
1. in 2. 2. 91
VABIMO VAS V M0EN0, CANAZEI, RASEN pod smučišči KR0N-PLATZA, V FALCADE, PIANCAVALL0 IN MAD0N0 Dl CAMPI-GLI0.
★ V PRIPRAVI: KOBLA IN ARNCDSTEIN. 24. - 28. ■ enodnevni smučarski paketi petdnevna smučarska šola
12.
★ POČITNICE - TUJINA *
★ KANARSKI OTOKI GRAN CANARIA IN TENERIFE vsak ponedeljek
★ CIPER, 7 dni, odhodi vsako sredo
★ S POSEBNIM LETALOM V:
★ PARIZ, 5 dni. BOŽIČ 22 12. in SILVESTROVO 28.12.
NAKUPOVATI DECEMBRSKI IZLETI PO ITALIJI. RIM, NEAPELJ, Fl-RENCE. RIMINI, SAN MARINO, PADOVA, BENETKE
UGODNO
★ BOŽIČNI SEJEM ■ GRAZ. 1 dan, 8. 12.
★ SALZBURG, MUENCHEN, ROSENHEIM. 3 dni, 14.. 19. 12.
★ DUNAJ Z LETALOM. 3 dni, 14. 12._
★ ŠVICA. 3 dni. 21. 12.
★ LONDON, 4 ali 5 dni. letalo, december, januar '91 (3 dni. za zaključene skupine)
★ AMSTERDAM. 4 dni, letalo, december, januar '91
★ PRAZNIČNI DUNAJ IN POLNOČNO. 2 m 3 dni. 1 5., 22., 23. 12.
★ GRČIJA, 7 dni, 27. 12.
★ VIKEND V CARIGRADU. 5 dni, 12. in 17. 1.: 7. in 28. 2. l\
★ ZA BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE *
★ ROVINJ, RAB, PULA, 7 dni, 22 12.
★ KRANJSKA GORA - BOŽIČNI TENIŠKI KAMP, 8 dni, 21. 12.
★ ROGLA, hotel Planja. BOŽIČNI TENIŠKI VIKEND, 3 dni. 21. 12
★ KRANJSKA GORA. hotel Relax, SILVESTROVANJE S TOFOM. 1 dan, 31. 12. in 6 dni. 28. 12.
★ KRANJSKA GORA, gostišče Jasna, 1 dan. 31. 12.
★ DRUŽINSKA VAS / ŠMARJEŠKE TOPLICE. Penzion DOMEN. 5 dni, 29. 12.
★ ŠMARJEŠKE TOPLICE. 1 dan, 31. 12.
★ DUBROVNIK, 7 dni, 26. 12., letalo
★ K0MPAS0V0 NOVOLETNO SREČANJE, NOVI VINODOLSKI / T. N. ZAGORI. 5 dni. 29. 12.
★ BRDO PRI KRANJU, 2 dni, 31. 12.
★ LENINGRAD. 8 dni. 27.. 28. 12
★ MOSKVA, 6 dni, 28 12
★ SIBIRIJA. 8 dni, 27. 12.
★ CIPER, 4 ali 8 dni. 30 12
★ NIČA, 4 dni, 30. 12.
★ LONDON, 4 in 5 dni, 30. 12.
★ AMSTERDAM, 5 dni, 30. 12.
★ MUENCHEN / HOFBRAUHAUS, 3 dni. 30. 12
★ PARIZ. 6 dni, 22 . 28 12
★ TENERIFE, 11 dni, 24 12.
★ BUDIMPEŠTA, 4 dni, 30. 12.
★ EGIPT, križarjenje po Nilu, 9 dni. 23. 12
★ RIM. 5 dni, 30. 12., letalo
★ RIM, 5 dni, 29. 12., avtobus
★ FIRENCE za mlade, 4 dni, 30. 12., avtobus
★ TURČIJA, 8 dni, 27 12., letalo
★ POČITNICE DOMOVINA *
* RABAC, 7 oziroma več dnevni aranžmaji v hotelu MIM0SA/HEDE-RA, nizke cene
* NOVIGRAD vas s hotelom MAESTRAL vabi na prijetno letovanje v dolgih zimskih dneh, cene ugodne
★ LOVRAN vam v hotelih Lovran, Excelsior in vili Elza nudi vse udobje, ki ga potrebujete za preživetje 7 dnevnih počitnic
* VRSAR vabi v hotel PINETO po zelo ugodnih cenah, prvi možni termin za letovanje je 3. 1. 1991 leta
* ROVINJ, h. Eden /h. Park, 10 % popusta za upokojence!
★ NOVIGRAD, h Maestral. 7 dni, 1.   22. 12.
★ POREČ, h. Pical, Parentium. Neptun, 7 dni, 1. 12.-22. 12.
★ CRIKVENIŠKO  VINODOLSKA RIVIERA. 7 dni, 1. 12. - 22. 12.
★ HVAR, h. Palače, 7 dni. 1. 12. - 22. 12
* LENDAVA, h. LIPA TERME. 7 dni, 1.. 8. in 15. 12.
* SENIORSKI KLUBI - Mali Lošinj, Hvar, Dubrovnik, organiziran prevoz
★ JESEN IN ZIMA V TOPLICAH *
* TOPOLŠICA, skrita med pobočji z gozdovi poraslih vrhov vam s popusti za upokojence in otroke in nasploh ugodnimi cenami nudi zelo prijeten oddih
* TUHEUSKE TOPLICE in njihov turistično rekreacijski center vas va-hijo, da pri njih preživite 7 oziroma 10 prelepih dni
LIPIK, slikovito mesto v zahodni Slavoniji nam v svojih objektih pripravlja zabave, oddiha in naravnih lepot polne počitnice
★ MORAVSKE TOPLICE vas vabijo v hotel TERMAL in novozgrajeni hotel Ajda za 7 oziroma več dni. Prvi možni termini v mesecu januarju naslednje leto
★ SILVESTROVANJA *
★ KLASIČNA GRČIJA ZA NOVO LETO, 7 dni. prevoz z vlakom in avtobusom, Ddhod 28. 12. 1990
★ IZOLA, 5 dnevni program, odhod 29. 12. 1990, zelo ugodno (možnost izleta v San Marino)
★ NOVI VINODOLSKI, 4 dni, avtobusni prevoz, cena le 2.250,00 din
* IZLETI TUJINA ZA MLADE IN MLADE PO SRCU ★
* Ažurna obala, PARIZ, Stasbourg, 8 dni, avtobusni prevoz, za zaključene skupine, odhod po dogovoru
* H0LANDIJA, 8 dni, avtobusni prevoz, za zaključene skupine z odhodom po dogovoru.
KOMPAS
★ IZLETI ★
Možnost eno oziroma večdnevnih izletov po domovini in tujini (predvsem za zaključene - sindikalne skupine)
★ POTOVANJA PO DOMOVINI *
★ POSEBNA PONUDBA *
Potovanja za otroke, učence, dijake in študente!
SVET KRANJSKIH SINDIKATOV KRANJ
Na podlagi sklepa skupščine sveta z dne 5. 12. 1990 objavlja razpis za zaposlitev
3 PRAVNIKOV,
ki bodo opravljali funkcije pravnih poverjenikov sveta. Pogoji:
- diplomirani pravnik,
- najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju delovnega prava.
Trajanje mandata ni vnaprej omejeno, predsedstvo sveta pa enkrat letno glasuje o nadaljnji verifikaciji mandata. Kandidati naj pošljejo pisno prijavo z dokazili v 8 dneh na naslov: Svet kranjskih sindikatov, Kranj, Trg revolucije 3.
SOJKI
Umro
takoj zaposli KUHARJA
z zaključeno poklicno gostinsko šolo - smer kuhar. Delo se opravlja v treh izmenah. Poskusno delo traja 6 mesecev. Pisne prijave z dokazili o zaključeni šoli in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, kadrovski sektor, Škofjeloška cesta 6, 64000 Kranj.
pa®p^rasBO m
GOSPE IN GOSPODJE, BI RADI VSAKO JUTRO SVEŽE ZADIŠALI IN TUDI VES DAN TAKO OSTALI?
PRISKRBELI SMO VAM SlROKO PALETO MOŠKIH KOLEKCIJ SVETOVNO ZNANIH TUJIH PROIZVAJALCEV TUDI NA MLADE IN ŽENSKE NISMO POZABILI ČE IŠČETE DARILO. OGLASITE SE PRI NAS - NE BO VAM ZAL!
INFORMACIJE: 064/631-370 ODPRTO VSAK DAN od 9. do 19. ure
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Mestni trg 10 64220 Škofja Loka
RAZPIS
Za prodajo izdelkov na sejmu domače in umetne obrti v Škofji Loki, ki bo del novoletnega praznovanja. Sejem bo potekal vsak dan od 21. 12. 1990 do 31. 12. 1990 ob vzporednem programu na Mestnem trgu. Najemnina stojnice na dan bo znašala 300,00 din.
Vaša ponudba mora vsebovati: vrsto prodajnih artiklov, fotokopijo obrtnega dovoljenja ali pooblastila za prodajo ter vaš polni naslov.
Ponudbe sprejemamo do 14. 12. 1990 na zgornji naslov, za dodatne informacije kličite po tel.: 064/620-268.
POPRAVEK
Pri objavi Sklepa o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta rekonstrukcije Oldhamske ceste in Ceste Staneta Žagarja je prišlo do neljube napake, za katero se opravičujemo. Tretja točka se namreč pravilno glasi:
3.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava v ponedeljek, 10. 12. 1990, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Vodovodni stolp, v torek, 11. 12. 1990, ob 18. uri v pro9tenh krajevne skupnosti Primskovo in v sredo, 12. 12. 1990, ob 18. uri v prostorih občine Kranj, sejna soba št. 14.
DRUŽBENA, ZASEBNA IN MEŠANA PODJETJA TER ZASEBNIKI!
V najem dajemo POSLOVNE PROSTORE v objektu Planina 3, Kranj.
Prostori so primerni za razvojno, montažno in servisno dejavnost, pisarniško poslovanje, skladiščenje, ipd. Pisne vloge pošljite na naslov: ISKRA KIBERNETIKA, Delavska restavracija Kranj, Savska loka 1, dodatne informacije dobite po tel.: 21-245
GORENJSKI MUZEJ KRANJ Tavčarjeva 43
objavlja prosta dela in naloge
KUSTOSA ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO -VODJA GALERIJSKE DEJAVNOSTI
Pogoji:
- visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri,
- opravljen strokovni izpit
- znanje enega tujega jezika
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo 3 mesece. Začetek dela 1. marca 1991.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo do 21. 12. 1990 na upravo muzeja, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni do 15. I. 1991.
ORBITER
RTV SERVIS
JANEZ KERT
Oprešnikova 82, KRANJ Tel.: 064/26-945
NUDI VAM
• POPRAVILA BARVNIH TV GORENJE NA DOMU
t VGRADNJA TELETEKST0V IN VSEH VRST BARVNIH EKRANOV
• POPRAVILA GLASBENIH APARATOV
• MONTAŽA SATELITSKIH ANTEN
DECEMBRA DELAMO TUDI OB SOBOTAH
3BHI
Elektronika in mikroračunalniki d. o. o.
Jesenice, YU 64270, C. Železarjev 7
Popravila elektronskih naprav
Popravljamo različne elektronske naprave (radijske in TV sprejemnike, avtoradije, kalkulatorje, hišne in osebne računalnike in drugo. Naprave lahko prinesete od 10.30 do 15. ure na 3 BM (INJES), Jesenice, C. Železarjev 7 (Kovačeva hiša). Možen je dogovor za popravilo na domu ali prevzem v popoldanskem času. Telefon-(064) 81-341 int. 3399.
Kranj
trgovina in gostinstvo
nm
K    R    A N
Cenjene kupce obveščamo, daje v mesecu decembru
NAKUPOVALNI CENTER ČIRČE
odprt tudi vsako nedeljo od 8. do 12. ure
VEČNAMENSKI MIZARSKI STROJ
MODEL MQ 482
Po zelo ugodni ceni prodajamo večnamenske obdelovalne stroje -KOMĐINIRKE
Cena: 14.338,00 din 12.017,00 din
Informacije dobite po telefonu 66-538
MALI OGLASI
<g> 27-960 Cesta JLfl 16
APARATI STROJI
Prodam trajnožarečo PEČ, toplot-ne moči 7.2 kVV. » 22-715   17370
Prodam starejši barvni TV Gorenje. Gašeperšič, Sajovčevo nas. 23, Šenčur_17416
Prodam termoakumulacijsko PEČ, 3.5 kVV. Janez Šumi, Struževo 20, Kranj, « 27-943_17434
Poceni prodam 1-osni TRAKTOR TV 15, s prikolico, » 79-034 17438
MOTORNO ŽAGO Jonsereds 535, prodam.-a? 631-250 17450
Prodam nemški oljni GORILNIK. Informacije na g 35-949 17452 Prodam rabljen kombiniran DILNIK (2 -t- 2). « 24-425 17458
Prodam 1 leto rabljeno hladilno -zamrzovalno OMARO in pomival-no KORITO, « 633-021        17460
Dva PRALNA STROJA, potrebna popravila, prodam.» 23-703
ZASEBNIKI
Če želite svoj denar naložili v zanimive in dobičkonosne zasebne projekte, se oglasite po tel.: 21*320, ali pridite osebno v GLOBAL Kranj, C. JLA 4.
Prodam električni RADIATOR, tip E/10, 1.500 W, 10-rebrni. Informacije na « 41-014 17468
Prodam PRALNI STROJ Gorenje, v dobrem stanju. Šolska ul. 4/a, Kranj_17475
Prodam PLETILNI STROJ Singer Memomatic, z vso opremo. Cena 2.500 DEM« 622-418 17482
Prodam 39-589
CIRKULAR, 3
kW. «
17489
Prodam električno MOTORNO ŽA-GO, še v garanciji. Predoslje 61/c, Kranj___17491
Prodam   traktorsko PRIKOLICO.
nosilnost 5 ton. Franc Peternelj, Davča 9, Železniki 17498
AVTO ŠOLA ZŠAM
KRANJ
Organiziramo tečaj
CESTNO
PROMETNIH
PREDPISOV
v delavskem domu Kranj, vhod 6
Pričetek 17. 12. 1990
Tečai je BREZPLAČEN
Praktična vožnja na vozilih
OPEL CORSA in GOLF
INFORMACIJE:
Delavski dom od 12. do 16.
ure
ali po telefonu 631-729 od 8. do 12. in od 14. do 17. ure
Prodam NAVIJALNI STROJ Meteor, komplet, z naročilo in FAX Mu-rata, s priklopnikom. » 67-063 __17516
Ugodno prodam nov PRALNI STROJ Gorenje, » 23-244 17529 Prodam 6 let star PRALNI STROJ
Gorenje.-g 47-504_17533
Ekscentrično STISKALNICO, 25 ton, z odvijalcem in podajalnikom, prodam Lahko vse posebej. Možna zamenjava za novejši osebni avto, g 10-542_17535
KONVEKTORJE za centralno ogre vanje, z bakreno cevjo, poceni prodam, g 633-956 17540 Prodam TRAKTOR Store 404 in
OVCE « 74 394_17563
Prodam ŠTEDILNIK kiperbusch, električni ŠTEDILNIK (na 4 plošče) in 80-litrski BOJLER, vse prodam
50 odstotkov ceneje. Kupcu poda rim HLADILNIK Bosch. »39-420
ali 50-507_17575
Prodam črno-bel TV. Informacije
na« 39 136__ 17579
Prodam trajnožarečo PEČ kiper
busch.« 28-955_17598
Prodam PEC za centralno ogreva nje Feroterm, nova. Cena ugodna Informacije na » 45-590, popoldan_17601
Prodam barvni TV Gorenje Stara Loka 94. Škofja Loka. ■» 620-025 17607
Prodam barvni TV Goldstar, ekran
51 cm, VIDEOREKORDER Goldstar, dvojni KASETOFON in RADO s CD plaverjem; vse je novo « 58-203 17609
HI-FI Nesco, CB, digital tuner GRAMOFON, dvojni KASETOFON OJAČEVALEC 2 x 70 W, Sinus BOKSI 2 x 70 W, s specialnimi vi sokotonci, vse na daljinsko vode nje, prodam. Cena 1.500 DEM Prodam tudi dva nova
TABU REJA
za 200 DEM« 51-707 17618
"Kmečki stroj" - Trgovina z novo in rabljeno kmetijsko mehanizacijo, Vam po zelo ugodnih cenah ponuja: TRAKTORJE Zetor, Deutz, Ursus, IMT in Tomo Vinkovič, KOSILNICE BCS, kiperske PRIKOLICO Tehnostroj, CISTERNE Creina, TROSILNIKE Krpan in Orjak, nakladalne PRIKOLICE in druge izdelke SIP a, prednje in zadnje NAKLADALNIKE Riki, Gramit in Old, VITLE Tajfun in Riko, 1-brazdne PLUGE Old (cena 4.252,00 din), dvobrazdni PLUHI (cena 5.237,00 din), SEJALNICE PSK - 2 (cena 16.908,00 din), Kama 14 (cena 11.970,00 din), itd. Franc Guzelj, Sv. Barbara 23, Škofja Loka, « 622-575 17624
talijanske specialitete
Jake Platiše 17 KRANJ tel.:34-116
Odprto:
od 10.-23. ure nedelja zaprto
BUON APPET1T0!
"Kmečki stroj", « 622 575, obvešča vse kupce rabljene kmetijske MEHANIZACIJE, da so na zalogi TRAKTORJI IMT 533, 539 in 585, Tomo Vinkovič 821, Deutz 57-06, 80 Turbo, Same 70, Tomo Vinkovič 21 s pogonsko prikolico, MOTO-KULTIVATOR Honda, KOSlLN'Ce BCS, Bucher in Gorenje, SILU-KOMBAJN SK 80 in Mengele, ZA' GA za razrez in CIRKULAR, bočne KOSILNICE, dvobrazdni in tro-brazdni PLUGI, rotacijska KOSILNICA Vikon 165 in Sip 205, OBRAČLNIKI Sip 165. 180, 220 m Uro 3000, POSIPALNIKI, PRED' SETVENIKI, MOLZNI STROJL ELEKTROMOTORJI, MOTORNE ŽAGE Husqarna, Stihi, Dolmar, itd-Kupljene stroie vam po želji tu«1 dostavimo. Plačilo je možno tudi s kreditom. Delovni čas: od 8 do " ure, ob nedeljah, od 8. do 12. ure 17625
Ugodno prodam STROJ za izdelavo cementnih izdelkov dva mO' dela tlakovec, štirje modeli betonski blok ter betonski MEŠALEC; vse staro leto dni. « 632-265 .
17629
Prodam dve dvometrski FREZL ena rabljena Cimos ter nova Lely-
« 39 658__V763»
Ugodno prodam MIKROVALOVNO PEČICO, FRITEZO in sprednje STEKLO za Z 101 « 46 319
OTROŠKA TRGOVINA
Marolt Tatiana .KRANJ Tomšičeva 16 ★
Trgovina MEDO sporoča, da I© poleg stare trgovine z igračam* odprla novo trgovino z otroško modo za dojenčke, malčke, otroke in najstnike. Nudimo vam tudi oblačila priznanih italijanskih proizvaialcev. kot so IANA, BRUMMEL, MAULI. Priporočamo se za obisk!
Odprto vsak dan od 9. - Jjj v soboto od 9.-12. ure
Petek, 7. decembra 1990
MALI OGLASI, OGLASI
29. stran mmmmmsaLAs
A' R A ■>
NUDIMO ZELO KVALITETNE OPTIČNE USLUGE, EKSPRESNA POPRAVILA
SMO NAJCENEJŠI V KRANJU
0EL0VNI ČAS od 9-12. ure od 14. - 16. ure SOBOTA od 9. - 12. ure
Prodam   rabljena ELEKTROMO-" TORJA, 5.5 kW, 2.900 obratov in 7 5 kW, 2.905 obratov. © 27-452 _17661
Prodam trajnožarečo PEČ, rablje-na 1 sezono, šir. 35 cm. Cena 800,00 din. Dostavim vam jo na dom. Kvas, Ljubljanska 14, Kranj ______17663
Prodam barvni TV, star 10 let. Ce-"aj.000,00 din, g 11-394 17671
Prodam PRALNI STROJ Gorenje pS 30.6 elektronik. © 23 139 ___17674
Prodam avstrijski litoželezni mizarski SKOBELNI STROJ, s šestimi operacijami g 73-922 17685 Prodam novo PEČICO gašper-°ek. Grosova 18, Kranj - Kokrica,
g__25-450_17687
Prodam ROTACIJSKO KOSILNI-CO IMT 160, nova. Cena 16.000,00 gin^© 52 124_17690
Prodam VIDEOREKORDER Fisc-ner, nov. Arif Durakovič, Hrastje 5j1Kranj_17692
Ugodno prodam HI-FI OJAČEVA LEC, 2 x 50 W in končno STOPNJO, 2 x 250 W. © 10-001    17693
Prodam plinsko PEČ. © 36 401 ___17707
Prodam 120-litrsko zamrzovalno OMARO. Možnost montiranja v omaro, © 27 843_17714
Prodam profesionalni ČISTILNI STROJ za čiščenje večjih industrijskih površin, Tasci - Kombimat
55. Šifra: ENKRATNA PRILOŽNOST_17717
Vodarn nov GLASBENI STOLP Normende, 10 odstotkov ceneje.
2-523_ 17718
Prodam 210-litrsko zamrzovalno SKRINJO © 46-576_17720
ČESTITKE
Te dni PRAZNUJE naša ljuba marna in babica FRANČIŠKA POGA-ČAR iz Poženika visoko obletnico. °b njeni 80. letnici ji želimo, da bi bila še dolgo med nami. Babi ostani še naprej tako čila, dobra in ple rnenita. Voščijo Ti hčere Metka, Prancka, Milena, sin Matevž, sna ha, zeta, vnuki in pravnukil   17068
GRADBENI
Material
Poceni prodam 1.800 kosov stre sne OPEKE Mediteran, stara 5 let * 632 283 17411
ORTNER
BELJKAK / VILLACH
■® TOVOTA
• SUBARU
• Lari n
ZEHENTH0FSTR. 26
TEl 9913 4242-413*0
PICC0STRASSE 42
Tli 9943 4242 28494
Prodam AL PLOŠČE, dim 1.00 x «•00 m. Alojz Sajovic, Predoslje 66, !<ran)^ 17420
JJgodno prodam 310 kvad. m. TER-»OJ-A, deb. 6 cm ■g 28-720 17462 prodam smrekov NAPUf.Č . t i ig^cm. © 622 698 17509
prodam masivan macesnova VRA-[A - desna, dim. 111 x 210 cm. Jo-'©Ternar, Predoslje 110, Kranj __17549
prodam žagan hrastov LES, © 5^122_17550
prodam rabljena OKENSKA KRI-
b^j? 10-136_17700
^9odno prodam hrastov OPAŽ I^jgir, 24 kvad m. © 40-694 17722
IZOBRAŽEVANJE
IRAM angleščino za osno-y^ošol_e. © 34 298_17479
STruiram biologijo in kemijo za snovno šolo © 45 584      17503
INSTRUKCIJE in TEČAJI računal ništva: osnove, operacijski sistem, urejevalnik teksta, vvordstar, Dba-se, tools, clipper, nudim. © 27-643 __17534
Uspešno INSTRUIRAM matematiko in fiziko, za osnovne in srednje šole. © 631 523 _17578
INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne šole. © 25-844 _17599
INSTRUIRAM matematiko za os-novne in srednje šole in računalništvo.® 36-550 17705
KUPIM_
Kupirn JUGO 45, letnik 1985, do-bro ohranjen. © 66-900 17449
BETONSKI MEŠALEC, tudi po kvarjen, kupim. Bešter, Žirovnica, ©801-024 17459
Kupim KOTEL za žganjekuho, rabljen ali nov. Naslov v oglasnem oddelku. 17471
TRŽIČ
Partizanska 11 tel.: 52-154
VSE ZA OTROKE PO UGODNIH CENAH
(od dudke, oblačil, vozičkov...)
POSEBNO BOGATA IZBIRA IGRAČ!
Odprto; od 9.-12.,
15. -19. ure
Kupim industrijski ŠIVALNI STROJ - robilka © 42-799 17538
Kupim smrekove in borove HLODE - sušice. © 12-290 17556
Kupim manjši KOMBAJN za krompir, znamke Grime. Franc Ropret, Praprotna polica 10, Cerklje, © 42-420 _17559
Kupim GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE, v Kranju ali okolici. Plačilo takoj! Naslov v oglasnem oddelku. 17569
Trgovina z otroško konfekcijo in kozmetiko v centru Kranja na Cankarjevi 4, I. nadstropje.
Tel. in fax. 39-714
Odprto 9 - 19.,iobota 9.-13. ITALIJANSKA KOZMETIKA
LOKALI
V najem oddam KLETNE PROSTORE za mirno obrt, približno 50 kvad. m. Šifra: KLET_17359
V najem oddam LOKAL v Radovljici. Šifra: ODKUP INVENTARJA _17508
Na Bledu - na "Pristavi" - v Modni hiši, v najem oddam LOKAL. © 723 345_17542
V najem oddam opremljen PROSTOR za trgovino ali poslovne prostore, v Kranju, © 24-191
17649
MOTORJI KOLESA
Gorsko KOLO na 18 prestav, prodam. ©57 734 17333
Poceni prodam dobro ohranjeno KOLO Ponv. Informacije: Hervatin, V Vlahoviča 6, Kranj, © 33-313 __17495
BT 50 S, BT 50 in APN 6, prodam ©42 525 17584
NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE
- 30-umi tečaj za odrasle
ob petkih in sobotah Inf. po tel.:622-942, Kon.
OBVESTILA
Emajliranje poškodovanih kupal-mh kadi v različnih niansah iz uvoženih materialov. Jamstvo je naš naslov. © 061 -301 064 in 301 044 15979
VODOVODNO INSTALACIJO NA HIŠI (novo ali popravila} vam izdelam solidno in kvalitetno! ■g 28-427 _ 17011
IZOLIRAM cevi centralne kurjave in toplovoda, z AL pločevino, volno in drugimi materiali. Hitro in poceni! g 061/216-673 17240
VODOVOD NA HIŠI, nova napelja-va (komplet s "štemanjem"), kot tudi razna popravila - predelave, vam naredim hitro in kvalitetno, z garancijo! © 28 427 17446
Nudim FIZIOTERAPEVTSKE STO RITVE na domu © 22-193 17448
Prodajalan "ŠIK" v Šenčurju ob-vešča cenjene kupce, da bo v mesecu decembru prodajalna ODPRTA VES DAN, od 9. do 12 ure in od 15. do 19. ure. V tem mesecu nudimo kupcem 10 odstotkov popusta na ves porcelan! Nudimo praktična darila po zelo ugodnih cenah! _17469
Agencija "Fashion" prireja AVDICIJO za manekenke in menekene - 10. 12. 1990, ob 19.30, v Delavskem domu v Kranju, (vhod 2)
17558
RTV SERVIS - POPRAVILA! TV in RA aparatov! PROJEKTIRANJE, NAVIJANJE transformatorjev, po ugodnih cenah. Delovni čas: od 8. do 19. ure. Vinko Novinec, C. na Klanec 53/a, Kranj, © 26-366
Emajine PREVLEKE dotrajanih ko-palnih kadi, v različnih niansah, iz uvoženih epoksi materialov. Jamstvo je naš naslov! © 061/301 -064 ali 301-044_17574
Umetne NOHTE, LEPILO in PILI-CO, v kompletu, po 160,00 din, prodajam. © 73-243 17616
AVTOKLEPARSTVO v" Naklem, Krakovo 1 - avtokleparske in ličar-ske storitve, poslikavo karoserij, reklamnih tabel in stekla, kovinski izdelki po naročilu. © 57-719, po 14. uri 17664
OBNAVLJAM in POPRAVLJAM peči za centralno ogrevanje. © 82-176___17675
ATELJE VASJA",© 33-878, izdeluje NAČRTE za pridobitev gradbenega dovoljenja in notranje opreme. 17676
Mamice in očki - pozor! Za vaše malčke IZDELUJEMO večnamenske otroške avtosedeže s H sistemom zapenjanja. © 631-018, "Proplast" 17679
Prodam drobni KROMPIR za krmo. Oranič, Planinska pot 1, Križe, © 57-730_17701
Prodam drobni KROMPIR. Preba-čevo 22, Kranj. © 36-550     17704
Prodajam KISLO REPO, vsako sre-do, od 16. do 18. ure. Cena 8,00 din za kg. Velesovo 9, Cerklje, © 42-496 17712
POSESTI
Prodam novejšo enostanovanjsko HIŠO, 8 km iz Kranja. Šifra: SONČNA LEGA_17092
HIŠO z delavnico, ali samo hišo, po možnosti s telefonom, najamem. © 23-571, Cigale 17390
Druščina najame KOČO na Go-renjskem, za Novoletno praznova-nje. ©36-389 ali 48-543 17394
Prodam 600 kvad. m. ZEMLJE, pri-merna za vikend, v Pševem pod Joštom. Naslov v oglasnem oddelku. 17443
Najamem: GOSPODARSKO POSLOPJE, HLEV, DELAVNICO ali večji PROSTOR, primeren za delavnico. Najamem tudi HIŠO, skupaj z naštetim ali posebej. © 23-571, Orest ali Brane 17456
GARAŽO s Peugetom, v Mlakarjevi ulici, v Kranju, prodam. © 28-616_17467
Najboljšemu ponudniku prodam 450 kvad. m. veliko PARCELO blizu Kranja. Informacije po 19. uri. Gradmkova 2, stan. 19, Kranj 17487
Prodamo NJIVE na Sorskem polju, k.o. Bitnje - Stražišče. Šifra: SOR-ŽKO POLJE_17554
Prodamo starejšo HIŠO, v Kranju -Labore. Informacije: Smledniška 43/b. Kranj, © 37-327, popoldan
____17565
Prodam več zazidljivih PARCEL v Bitnjah pri Kranju. Informacije na © 631-478_17612
V Radovljici prodam visoko pritlično HIŠO, s sadnim vrtom in manjšim gospodarskim poslop-jem.© 75-320_17614
V Hrvatinih prodam stanovanjsko HIŠO, na razgledni točki, 3 km do morja, lahko tudi zamenjam za podobno v Radovljici ali Bledu © 79-849 17684
V predmestju Kranja oddam v najem stanovanjsko HIŠO z vrtom. Šifra: JANUAR 1991 17713
SPALNICO - češnja, ohranjena, dvojno nerjaveče KORITO, dolž. 90 cm ter prenosni črno-bel TV, prodam © 26-206, po 20. uri    17673
KAVČ, dva FOTELJA, TELEVIZOR, HLADILNIK in ŠTEDILNIK, pro dam za 3.000,00 din. © 622-193
STAN. OPREMA
Prodam 220-litrsko zamrzovalno SKRINJO LTH in kotno SEDEŽNO GARNITURO - kocke iz pene Ogled popoldan. Marjan Čotar, Gradnikova 93, Radovljica 17455 Prodam SEDEŽNO GARNITURO © 46-600 17499
Ugodno prodam dve KUHINJI, starejši in novejši model. Informacije na © 801-235, vsak dan po 17. uri_17594
STANOVANJA
STANOVANJE, 50 kvad. m., v Radovljica - Izospan blok, visoko pritličje, centralno ogrevanje, telefon, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije na © 066/74-323 Starejši osebi oddam v najem SOBO s sanitarijami in GARAŽO, s posebnim vhodom, šifra: PREDPLAČILO - MIR 17428
RTV SERVIS
Srednje Bitnje 65 POPRAVILO vseh vrst TV in RA sprejemnikov v najkrajšem času
Odprto: pon.. tor., čet., pet. od 9. do 15. ure in od 17. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure
Zamenjam družbeno 1-sobno STANOVANJE, 34 kvad. m , za 2 sobno ali večje stanovanje, v Kranju. © 39-859___17466
Študent išče opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe na © 21-661
Na Bledu ali bližnji okolici najamem ogrevano SOBO, za pol leta. © 77-371, od 7. do 15. ure 17511
2-sobno STANOVANJE, 59 kvad. m., v Škofji Loki, prodam. © 622-435 17536
Prodam 126 PGL, letnik 1985, ohranjen, registriran. Cena 5.000 DEM.
© 46-609_17423
Ugodno prodam osebni avto LADA Riva. 1.300 ccm, letnik 1987. C. 1. maja 32. Jesenice, © 84-076
_17425
Prodam Z 128, stara 3 leta, prevoženih 24.000 km, registrirana do oktobra 1991. © 58-332 17426 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. © 061/841-244 17430 Prodam karambolirano Z 101 GTL 55, letnik 1986. Drolčevo nas. 25, Kranj - Orehek_17433
Prodam JUGO 45, letnik 1985, prevoženih 29.000 km, zelo dobro ohranjen.© 57-254 17437 Prodam LADO 1200 karavan, letnik 1982, registrirana do julija 1991-© 82-203 -_17440
Prodam Z 128, letnik 1986, dobro ohranjena. Varagič, St. Rozmana
9, Kranj__ 17442
Prodam OPEL KADETT 1200 C, 1. registracija     1978, prevoženih. 100.000 km.© 632-291, popoldan 17444
Prodam JUGO Koral 55, letnik januar 1990, 1. registracija, rdeče barve, dobro ohranjen, garažiran Cena 10.400 DEM. ©57-801 17447 Prodam R 5 GTL 1.4, letnik junij
1985 © 69-522_17477
Prodam GOLF, letnik 1981. Krfo-
gec, Šorlijeva 11, Kranj_17478
Prodam GOLF JGL, letnik 1982, dobro ohranjen.© 23-112 17483
Prodam dve malo rabljeni zimski GUMI Semperit, dim. 135 SR 13, s platišči, za polovično ceno. © 38-510 17484 Prodam Z 750, starejši letnik, neregistrirana, v voznem stanju Martin Potočnik, Krnica 33, Zg. Gorje LADO 1200, letnik 1987, registrira na  do  oktobra   1991, prodam ©35-153_17493
Prodam Z 101, po delih. © 37-476, po 15 uri 17494
Prodam Z 633-246
101, letnik 1989. © 17496
Prodam GOLF diesel. letnik 1988, rahlo poškodovan, registriran do 8. 8. 1991 in MOTOR za Z 750. Po-gačar, Sp. Gorje 208, (blok 3)
_17500
Prodam ALFO 33, 1.3 S, letnik 1987. © 39-859 17501
RAUSC
B0R0VUE
KLAGENFURTERSTRASSE 42 Tel.: 9943-4227-3745
• NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA (NOV! IN RABLJENI)
• DODATNA OPREMA
• GUME VSEH DIMENZIJ
• VELIKA IZBIRA VOZIL
Hitro vam POPRAVIMO vse vrste pralnih strojev, pomivalnih strojev, električnih štedilnikov in bojlerjev, na vašem domu. © 39-001 17683
OSTALO
Poceni prodam zelo lepo žensko krzneno JAKNO - volk, štev 40. © 74-509 17431
Prodam suha DRVA. Štefanja go-ra 17, Cerklje 17451 Prodam suha DRVA. © 70-567
,_176M
Ugodno prodam na novo tapicira-no SEDEŽNO GARNITURO. © 622-147_
Prodam krznen PLAŠČ iz nutrije, velikost 44 - 46. Informacije na ©
74-793_17507
Po proizvodni ceni vam prodajamo OTROŠKE KOMBINIRANE VOZIČKE, več vrst z dodatki. Plačljivo lahko tudi na obroke. © 27-020 17526
Prodam bukova DRVA. Po želji jih lahko tudi razrežem in dostavim nadom© 39-652_17606
Večjo količino kvalitetnih nemških PLETILK za nogavice, prodam. © 061/51-894 17621
Nujno zamenjam GRADBENI KRE-DIT za osebni avto ali gotovino © 51-354,zvečer 17634
Prodam večbarvne ZASTAVE iz glasbenega sveta. Katalog 10,00 din. Simon Štraus, Frankovo nas. 79, Škofja Loka 17689
Prodam PIANINO Forster. © 27-120 17697
RAZNO PRODAM
Prodam mlado KOZO, kombinirani 80-litrski BOJLER in mešana DR-VA. © 12-290 17427
Prodam otroški športni VOZIČEK in HLADILNIK. Cena ugodna. © 33-620_17532
Prodam MOTOR ATX, star 1 leto in SEDEŽNO GARNITURO. St. Žagarja 55, Kranj (pri Plinarni)   17560
Ugodno prodam dve termoaku muiacijski PEČI 4 in 6 kVV, ŠTE DILNIK kiperbusch, nov in zimska JABOLKA, po 5,00 din za kg. Grilc, Beleharjeva c. 33, Šenčur 17593
Prodam rabljena garažna in vhodna VRATA ter rabljen MOPED. Plevel, Ul. 4. oktobra 10, Cerklje, © 42 366 17597
Prodam suha bukova DRVA in lesene PUNTE. © 77-040, dopoldan 17605
AVTOKLEPARSTVO AVT0LIČARSTV0
MEDVED - HOČEVAR STARETOVA 32, ČIR ČE TEL:34-602
DELO VAM OPRAVIMO HITRO, KVALITETNO PO UGODNIH CENAH, TUDI TEŽJE POŠKODBE IN KOVINSKA BARVA.
Iščem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE, na območju Škofje Loke - Kranja ali Ljubljana - Šiška. Bambir, Podlubnik 155/14, Škofja Loka 17465
Moški najame v Kranu ali okolici, SOBO, z možnostjo kuhanja. © 37-950_17571
Zamenjam    3 sobno družbeno STANOVANJE, na Zlatem polju - v Gradnikovi ulici, za večje ali enako, na Planini ali Druiovki. Sitra NUDIM NAGRADO_17582
Najamemo GARSONJERO ali del HISE, v Kranju ali bližnji okolici. © 24-216 17608 Na Bledu oziroma bližnji okolici najamem ogrevano SOBO, za dobo pol leta. © 77-371, od 7. do 15
ure_17617
Prodam 2-sobno STANOVANJE, 60 kvad. m., za gotovino in kredit. © 622-710_17628
Komfortno 3-sobno družbeno STANOVANJE, 84 kvad. m., zamenjam za manjše 2-sobno ali 1-sobno stanovanje s kabinetom. Prednost imajo interesenti, ki so zrno žni prevzeti realizacijo in stroške selitve Marija Stare, Ul. J. Ga-brovška 23, Kranj 17644
VOZILA
PRIDELKI
Prodam drobni KROMPIR. Zg Bitnje 23, Žabnica 17364 Prodam JABOLKA voščenke Sp.
Duplje 72__17476
Odličen kraški TERAN prodam. In formcaije na© 067/64-054 17514
Prodam PESO, jedilni in drobni KROMPIR. Grogova 2, Naklo
Prodam drobni KROMPIR po 1,50 din za kg. Lahovče 33, Cerklje
17637
Prodam AVTOPRIKOLICO in 30 kvad. m lamelnega hrastovega PARKETA © 622-420 17611 Prodam 120 kvad m. OPAŽA, deb. 9 in 7 cm ter TRAVNIK. Dvorje 26,
Cerklje__17613
Prodam 126 P, letnik 1985, registriran, novo MOTORNO ŽAGO Hus qarna 45 in 45 kvad. m. LADIJSKEGA OPAŽA, šir. 7 cm ter malo rabljeno PEČ Feroterm. 32 kW. Informacije na © 73-920 17630 Prodam betonski MEŠALEC, tovorno PRIKOLICO, drsna VRATA in kombiniran ŠTEDILNIK Corona, nov. Pavla Mikulčič, Triglavska 26, Kranj - Drulovka 17631
Prodam LADO Riva 1500, letnik 1980 ©81-338_17312
Prodam FORD Escort 1.4, letnik december 1987, prevoženih 27.000 km, garažiran. Cena po dogovoru © 84-728 _17402
Prodam R 4 GTL, star dve leti ©
42-891 _17404
Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1986, prevoženih 30.000 km. Cena po dogovoru. ©632-681 17410
Prodam JUGO Florida, stara 6 mesecev, prevoženih 6.000 km, dobro
ohranjena. ©622-375_17412
Prodam Z 101 GT 55. letnik 1984. Informacije na © 89 012, v petek.
od 19. do 21. ure_17413
Prodam JUGO KORAL 55, star dve leti, lepo ohranjen, garažiran. Draksler, Preddvor 68 d        17312
Prodam JUGO Koral 45, letnik 1988, dodatno opremljen. Jenkole, C. 4. julija 55, Tržič_ 17418
Prodam JUGO GVX, letnik 1989. Informacije na © 801-434 17422
Prodam karambolirano Z 101, ©
48-596_17502
Prodam Z 101. Erbežnik, Zl. polje 8,
Kranj_17505
Prodam JUGO 45, letnik 1994. Sta ne Markelj, Lancovo9, Radovljica
_17510
Z 128 Skala 55, letnik november 1988, prevoženih 19 000 km, rdeče barve, ugodno prodam. © 12-302, popoldan 17513
Prodam Z 101, letnik 1979 Hijanič, Planina 30, Kranj 17515
Prodam Z 750, letnik 1984. Ziherl, Sr. Bitnje 64, Žabnica 17517
Prodam ohranjeno Z 101 Skala 55, letnik november 1988. Pajnič, J. Puharja 10, Kranj 17518 Prodam CITROEN GS Club letnik 1976, po delih. Zaplotnik, Sučeva 10, Kranj,© 23-350_17519
Prodam Z 101, letnik 1980. Jezer-
ska c. 94, Kranj_17520
Prodam DIANO, letnik 1979 in rezervne DELE. © 75-456 17521 Z 101, letnik 1977, popolnoma obnovljena in celo leto registrirana, prodam Zariška 13, Kranj Drulovka_17523
Prodam karambolirano Z 750, letnik 1981. Sašo Porenta, Sv. Duh 62, Škofja Loka_17525
Prodam FIAT 126 P, letnik 1989, prevoženih 4.000 km. © 66-459
_17528
Prodam Z 101 GTL. letnik 1987. Krivec, Zalog 51, Cerklje 17530
Prodam Z 101, letnik 1988, registri rana do 7. 10. 1991. Dolžanova pot 5, Kranj - Kokrica (pri štrosu)
_17539
Prodam R 4 TL, letnik 1983. © 633-570__ 17541
Prodam Z 750, letnik 1979, registrirana cel leto. Jama, Podbrezje 37, Duplje, © 70-600 _17543
Prodam LADO Samara 1300, ietnik 1989. Golniška c. 53, Kranj - Kokrica_17545
JUGO, letnik 1981, prodam Informacije na © 35-320, popoldan, po 14. uri_ 17547
Prodam 3 leta staro ŠKODO, za 6.200 DEM. Jože Jamar, Boh. Bela
90/a_17553
Prodam VW, letnik 1971. © 51 092 17555
Prodam Z 101, letnik 1980 Informacije na © 061/811-220, dopol-dan_17557
Prodam Z 750, letnik 1984, MENJALNIK za Z 101 ter KOMPRESOR, z rezervoarjem, 40 litrov. Ul. 4. oktobra 29, Cerklje 17562
Prodam OPEL KADETT, letnik 1981 Ogled v petek in soboto, popoldan. Ažman, Cankarjeva 44, Radovljica, stan. 7 17566
Prodam JUGO 45 E, letnik 1987, prevoženih 36000 km, bordo rdeče barve, 1. lastnik. Sp. Besnica 5/a_17567
Prodam R 4 GTL, letnik 1987. Partizanska 48, Kranj 17573
Prodam GOLF diesel JX, letnik 1985/86, rdeče barve © 620-010
FORD Taunus 15 M, prodam. Ogled po 15. uri. Petre, Sorlijeva
37, Kranj_17590
Prodam Z 101 55. letnik april 1989 Cena 10 000 DEM Vinko Brčina, Blejska 13, Tržič 17592
Prodam AUDI 60 L, letnik 1970, re-gistriran do 24. 11. 1991, brezhiben, prvi lastnik, ali zamenjam za novejši avto, najraje GOLF diesel, letnik okrog 1980 © 620-832
Prodam JUGO Koral 55, rdeče barve, letnik junij 1990, prevoženih 7.000 km. Informacije na © 10-644 17596
Prodam FIAT 126 P, letnik 1979. Ki-kelj, Gradnikova 11, Kranj 17602
letnik 17603
Prodam ohranjen 126 P, 1980. Koroška 39, Kranj
Prodam Z 128, letnik 1989. Cena 9600DEM© 631-412 17610 Prodam Z 101 Skala 55, letnik maj 1989. Jeruc, Sp Duplje 2 17619
Prodam LADO Samara, letnik 1987, za polovično ceno Strahinj 123, Naklo 17620 Prodam GOLF diesel, star dve leti. Cena 21 000 DEM © 26 945. Kert
UVOŽENA OKNA IZ PLASTIČNIH MAS
Inf. po tel.: 11-144
Prodam ŠKODO 105. letnik 1978, cena ugodna. © 66 959, od 16. ure dalje
Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1982 © 38 820_17633
Z 101 GTL 55, letnik 1986. prodam Seljakovo   nas.   48,   Kranj, ©
12-421_17636
Prodam Z 750, prvi lastnik, prevoženih 66.000 km Sajovčevo nas. 32, Šenčur,© 41 442 17642
Prodam LADO 1600 SL, letnik 1981, registrirana do oktobra 1991. Jamnik, Virmaše 3, Škofja Loka, © 632 929_17647
Prodam Z 750, letnik 1978 in ka-ramboliran MOPED BT 50 Žagar. Visoko 87, Šenčur, © 43-053
Prodam GOLF diesel, s petimi vrati, star tri leta. Žirovnica 59/a, © 802 224_17652
Prodam novo PLOČEVINO - stranice, prednja stena itd , za Z 750 Zupan, Krnica 58. Zg. Gorje 17654
Prodam Z 101, letnik 1984 © 631 563_17656
R 4, starejši letnik, dobro ohranjen, prodam. © 69 381, popol-dan_17657
Prodam Z 101, letnik 1979, cena po dogovoru in otroški športni VOZIČEK. Milovanovič, Jenkova 2, Kranj_17658
Prodam JUGO 45 A, registriran do novembra 1991 © 801 565 17665
Prodam JUGO 45 A, letnik sep tember 1986, 40 000 km, dodatno opremljen © 42 357 17667
Prodam WV 1303 S, letnik 1974, registriran celo leto in Z 750, letnik 1978. Rozman, Lancovo 76, Radovljica 17668
NEGA IN OBLIKOVANJE NOHTOV
ANDREJA JAMNIK FRANKOVO NASELJE J3
M220 SKOPJA LOKA TELEFON: !0M>6JJ-6»
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985. Ješetova 33, Kranj 17670
V najem oddam GARAŽO. Infor-macije osebno: Poljanšek. Opreš nikova 80, Kranj 17672
Prodam GOLF diesel, letnik 1987, registriran do julija 1991, prevoze nih 55.000 km, ohranjen, temno moder, dodatno opremljen. Cena 16.800 DEM. Muzga, Alpska 3, Bled_17677
JUGO Koral 55, letnik oktober 1989, barve gnila višnja, prevoženih 12.000 km, Michelin gume, kot nov, prodam za 9.500 DEM ter kupim LADO, do vrednosti 6.000 DEM. Resni kličite na © 632-243, ves dan 17678
Prodam TOVORNO VOZILO Z 850 AF, letnik 1985 Informacije na © 27-149, po 19. uri_17682
Ugodno prodam FORD Escort, le tnik 1971 in moško KOLO Personal© 10-001_17694
Ugodno prodam JUGO Koral 45, letnik 1989 © 27-149_17695
R 4. letnik 1982, drugi lastnik, poceni prodam Peter Zadnikar. Ho-temaže 55, Preddvor 17699
Na posojilo prodam nov JUGO 45 Koral, z dodatno opremo. © 723-332 __17702
Prodam JUGO 45, letnik 1988, registriran do avgusta 1991. © 78 448_17703
Prodam JEEP Fiat diesel. Zalokar, Gorjuše 11, Boh Bistrica      17708
Prodam GOLF, letnik 1977, regi-striran do 16. 8. 1991 Bojan Kvader, Predoslje 132, Kranj      17709
R 4 GTL, letnik november 1981, zelene barve, prodam Vozilo je odlično ohranjeno, prva barva in red no servisirano. Registriran je za celo leto. Informacije na © 66-744 ali 74-224_17710
Prodam Z 101, letnik 1985, prevoženih 22 000 km, garažirana, registrirana do oktobra 1991. Mandelj-čeva 14, Kranj_17711
JUGO 55, temno modre barve, letnik 1989, prodam. © 49-487
17715
■Prodam ŠKODO 120, letnik 1980. Silva Žuran, C. 4. julija 43, Tržič, © 51-573_17721
ZAPOSLITVE
Če ste pripravljeni delati 12 dni mesečno za 10 000 din, se oglasite Obvezen je lasten prevoz Pla čilo takoj ©37 705_16276
Zaposlim dva samostojna MIZARSKA POMOČNIKA, z nekaj letno
prakso ©48č 518_17080
Sprejmem redno ZAPOSLITEV na dom. Šifra: DELAVNICA - 40 KVAD. M._17324
Dekletom nudim popoldansko akvizitersko PRODAJO bombažnih nogavic. Prevoz urejen, plačilo takoj, provizija 28 odstotna. Šifra: ZAČETNICE _17429
Zaposlimo INŠTRUKTORJA prak-tične vožnje, B kategorije, za dolo čen ali nedoločen čas Prijave pošljite na naslov: Avtošola STOP, Ja nežičeva 3, Tržič, © 51-187, popoldan 17453
Narodno zabavni ansambel išče PEVKO.© 631-746 17454
AKVIZITERJE in VODJE skupin va-bim k prodaji uvoženega izdelka, po vsej Sloveniji. Odlična provizija! Šifra: USPEŠNA PRODAJA _17504
1.000,00 din dobi POTNIK z lastnim prevozom. © 51-215 17531
Potrebujemo resno in zanesljivo žensko za PRODAJO dobro prodajanih tekstilnih izdelkov. Cenjene ponudbe oddajte na © 77-818 _17546
Nudim HONORARNO ZAPOSLI-TEV za prodajo izdelkov široke potrošnje, po najbolj konkurenčnih cenah. Dober zaslužek! Pogoj: la-sten prevoz! © 28-702 17551
Žensko  za  ČIŠČENJE  bifeja, v Škofji Loki, iščemo © 620-077 _17552
Javite se za POTNIKA DZS Zaželena srednja izobrazba. © 58-154
__17561
Gostilna na Koroškem išče KUHARICO, za redno zaposlitev. Informacije na © 41-616 17581
Honorarno zaposlimo mladi dekleti za delo v STREŽBI in pomoč v KUHINJI. © 38-585_17583
HS Mlakarjeva 2, Kranj, išče Čl-STILKO. Zglasite se pri predsedni-ku HS ali na© 23 825 17585
UREJEVALCA stružnih avtomatov, zaposlim. Šifra: STRUGAR - KOVINAR^_17587
Honorarno zaposlim PRODAJAL-KO s prakso. Šifra: PLANINA III.
Za PRODAJO modernih ženskih rut, se oglasite na © 73-243 17615 DZS nudi dobro plačano DELO v organizirani skupini. Zaželena srednja izobrazba. © 74-584, v petek, med 9. in 12. uro 17626 Honorarno ali redno zaposlim KUHARJA za peko pizz. © 40 169
Za honorarno popoldansko DELO - ČIŠČENJE potrebujem dve zanesljivi dekleti ali ženski, z lastnim prevozom Možna tudi redna za poslitev. Šifra: PRILOŽNOST
Na relaciji Poljane - Žiri iščem dve resni ženski za vsakodnevno popoldansko DELO. Šifra: REDNO ALI HONORARNO_17719
Zasebno podjetje "LE - TEHNIKA" išče DELAVKE za delo v montaži. © 37-419, 33-530, 38 400 ali 34-828_17723
Iščem MUZIKANTA za Silvestro-vo © 802- 074 ali 73-870     17724
Naročilnica
Nepreklicno naročam Gorenjski glas za eno leto
Ime in priimek Naslov
k osebne izkaznice
Podpis
Ime in priimek pismonoše, ki je prejel naročilnico
ŽIVALI
Dva plemenska OVNA solčavca, zamenjam za dve plemenski ovci. ©65-703__17405
Dve KOZI ugodno proam Boian Sovine, Brode 1, Šk. Loka 17408
Prodam OVCE z jagnjeti ter kupim SENO ©70-582_17409
Prodam rjave JARKICE, stare 21 tednov, tik pred nesnostjo. Resnik, Moste 76, Komenda 17414
Prodam debelega PRAŠIČA za zakol. Bašelj 23, Preddvor 17415
Prodam jalovo KRAVO Sp. Brnik 25, Cerklje__17417
Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko, od visoko mlečne krave. Marija Sajovic, Mlakarjeva ul 43, Šenčur, © 41 724 17419
Zamenjam 1 leto staro TELICO za bika ter kupim dobrega PSA čuvaja © 631-581_17421
KOBILO haflinger, stara 10 let. za menjam za gradbeni material ali prodam © 68 650_17424
Prodam mlado brejo KRAVO. Franc Poklukar, Poljšica 5. Zg Gor je_ _17432
Prodam PRAŠIČA za zakol in TE LIČKO za pleme ter ŽGANJE in drobni KROMPIR. Zg. Bitnje 30, Žabnica,© 12-361_17435
Prodam 14 dni staro TELIČKO. Za-loše 5. Podnart 17436
Prodam brejo KRAVO simentalko.
© 66-131__17439
Prodam 5 mesecev brejo TELICO. © 73-556_17441
Prodam KRAVO mešanko, 5.5 mesecev breja ali zamenjam za kravo za zakol © 77 994_17445
Prodam PRAŠIČE za zakol. Luže 9, Šenčur_17457
Prodam 5 tednov starega črno-be-lega BIKCA Žabnica 39 17461
Prodam težke PRAŠIČE za zakol Sp. Bela 11, Preddvor 17470
Prodam 1 leto staro TELICO fnzij ko.© 061/612-746, zvečer 17472
Prodam PRAŠIČKE in kupim več ton SENA Virmaše 42, Škofja Loka_17473
Prodam mesnate PRAŠIČE, krm-Ijem z domačo krmo. Bašelj 16, Preddvor 17474
Prodam TELETA za rejo ali zakol. © 632 233_17480
Prodam šest tednov stare PUJSKE in ŽREBICO, staro osem mesecev Poljče 1, Begunje 17350
Prodam polovico ali celo mlado KRAVO, "ŠPEH" od prašičev in KRAVO simentalko. v 9. mesecu brejosti. Zalog 17, Cerklje 17481
Prodam PRAŠIČA za zakol, doma če reje Gasilska 17, Šenčur 17485
Prodam dve mladi KRAVI simen-talki, iz Poljč. Vinko Hafner, Grenc 3, Škofja Loka, © 633-534 17486
Črno-belo KRAVO, drugič breja 8 mesecev, prodam. Zupan, Nomenj 35, Boh Bistrica,© 721-136 17490
BIKCA, starega 10 dni, prodam. Struževo 9, Kranj 17497
Prodam mladega BIKCA za zakol in kupim TEHTNICO, od 200 do 500 kg © 66-128_17512
Prodam SVINJO za zakol, težka 200 kg. Zg. Brnik 7, Cerklje    17522
Prodam KRAVO simentalko, s teletom ali brez, brugo tele. Soklič, Selo 22, Bled_ 17524
Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE. Sp. Brnik 15, Cerklje 17527
Prodam BIKCA simentalca, star 17 mesecev. Kokra 18, Jezersko
17537
Prodam ŽREBICO norik, stara 17 mesecev, ali zamenjam za brejo telico. © 89-182, v večernih urah 17544
Prodam 1 teden staro TELIČKO si-mentalko. C. 26 julija 52, Naklo _17548
Prodam lažjo KRAVO, za zakol ali nadaljno rejo © 65-099 17564
Prodam PRAŠIČE za zakol, težke 150 kg, krmljeni z domačo krmo. Cena 32,00 za kg Zalog 43, Cerklje 17568
Poceni in kvalitetno
vam nudim frizerske storitve na vašem domu.
Zorica, tel.: 38-809
KOZE, breje in OVCE z jagnjeti, ugodno prodam. © 57-414, po 17. uri_17570
Prodam BIKCA simentalca, star 5 tednov in krmilni KROMPIR. Dor-farje 31, Žabnica 17576
Prodam  10 dni starega BIKCA.
Okroglo 13, Naklo_17577
Prodam 4 mesece staro TELIČKO
simentalko. Hlebce 8, Lesce 17586
Prodam VALILNIK, zmogljivosti 1 150 kokošjih jajc Možnost naku pa PREPELIC in KLETK in nadaljno vzrejo. ©79-043_17588
Prodam OVNA in OVCO, za zakol ali za pleme. © 44 1 46, popoldan
_17600
Prodam TELICO, v 9 mesecu bre josti Ivan Zupan, Kupljenik 16, Boh. Bela_17604
Prodam dve TELIČKI, stari 10 dni. Sr Bitnje 24, Žabnica 17623
Prodam PRAŠIČA za zakol, krm Ijen z domačo krmo. © 631-717 __17632
Prodam 150 kg težke PRAŠIČE. Andrej Zupančič, Posavec 16, Podnart_17635
PRAŠIČA za zakol, prodam. Šmartno 29, Cerklje 17639
Prodam PRAŠIČE, težke od 160 do 200 kg, domače reje Eržen Okro glo 12, Naklo 17640
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol Suha 24, Kranj 17641 Prodam 4 mesece brejo pašeno TELICO ali zamenjam za bika. za zakol. © 77 673 17643
Prodam več OVAC z jagnjeti in PRIKOLICO za manjši traktor © 51-668 17645
Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko Dorfarje 26, Žabnica __17646
Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA © 57-141_17650
Prodam KRAVO simentalko po izbiri. Benedik, © 66 559 17651
Prodam KRAVO simentalko, s teletom ali brez. Žirovnica 59/a. © 802-224_17653
Prodam polovico mlade KRAVE © 622 840_17655
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA.
Visoko 92, Šenčur_17659
Prodam PRAŠIČA za zakol Veho-vec, Dragočajna 13, Smlednik. © 061/627-080_17666
Prodam dve breji TELICI 8 mesecev. Gabrk 4, Škofja Loka     17669
Prodam 20 mesecev staro KRAVO simentalko, breja 3 mesece Zg Besnica 48 17681
Prodam PRAŠIČA za zakol Hlebce 26, Lesce 17686
Prodam ŽREBICO, stara 11 mesecev ©69-115 17688
Prodam mladiče ŠKOTSKEGA OVČARJA, mešanci, stari 6 ted nov © 620-920_17696
Prodam polovico KRAVE Sp. Bela 7, Preddvor__17698
Prodam polovico ali četrt KRAVE Lom 30, Tržič, © 51 -347       17706
Tiho je odšla draga mama, teta, babica, prababica, tašča
MARIJA PERIC
iz Nakla roj. 1899
Pogreb pokojnice bo v petek, 7. decembra 1990, ob 15.30 na pokopališču v Naklem. Do pogreba leži v mrliški vežici v Naklem.
ŽALUJOČI: Domači
ZAHVALA
Ob tragični smrti naših dragih
Ismeta, Muzafere, Salmira in Senade MUSIĆ
se iskreno zahvaljujemo vsem Preddvorčanom, delavcem Save in Oljarice. Zahvaljujemo se prijateljem in znancem iz vse Slovenije, gasilcem za hitro pomoč in vsem, ki so naše drage spremili na zadnji poti. sin Jasmin in vsi njihovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega očeta, starega očeta, pradeda, strica in tasta
JOŽETA TOLARJA
se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, sodelavcem iz Iskre, Save in Alplesa za izraze soža-lja in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Železniki ter g. župniku in g. kaplanu za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi g. Jelovčanu za izrečene besede ob odprtem grobu. Vsem iskrena hvala! VSI NJEGOVI Martinj vrh, Železniki, Kranj, 2. decembra 1990
ZAHVALA
V soboto, 1. decembra 1990, smo se za vedno poslovili od moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta, svaka
IGNACA KRIŽAJA
iz Preddvora
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in požrtvovalno pomoč. Posebej se zahvaljujemo osebju UK.C — oddelku za kirurgijo srca in ožilja za dolgoletno požrtvovalno pomoč. Zahvaljujemo se tudi dr. Hriberniku, sestri Marinki ter g. župniku in cerkvenim pevcem iz Preddvora.
VSI NJEGOVI
Preddvor, 1. decembra 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata in strica
FLORJANA JERŠE
p. d. Vorančevega ata
se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem za vsestransko pomoč in izrečena sožalja, vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se v velikem številu poslovili od njega in mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivu Iskra Kranj — TOZD Ero in Vzdrževanje, nosačem, zvonarjem, pevcem in g. župniku iz Tunjic za lepo opravljen obred. Lepa hvala dr. Beleharju za njegovo zdravljenje. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
ŽALUJOČI: sin Florjan in hčerka Anica, v imenu vsega sorodstva
Senturška gora, 25. novembra 1990
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne avtopnevmatike Sava — Semperit, delovne enote Ogrodja
LUDVIK JAKUPAK
rojen 1934
Od njega smo se poslovili v torek, 4. decembra 1990, ob 15. uri, na pokopališču v Kranju.
Delovni kolektiv SAVA KRANJ
ZAHVALA
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da Tebe več med nami ni.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta
ALOJZIJA PACKA
se iskreno zahvaljujemo sosedom in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni internemu oddelku bolnišnice Jesenice, dr. Janezu Bajžlju, patronažni sestri ter dežurni zdravnici ZD Kranj. Posebej se tudi zahvaljujemo DO Živila, kolektivu Jelovica, Savu Kranj, adjustirnemu oddelku Tekstilindusa Kranj in sodelavkam Občine Piran za izrečena ustna sožalja. podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi pevcem za zapete žalostinke, g. kaplanu za lepo opravljen pogreb ter zvonarjem za zvonjenje. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Marija, hčerka Marija in Slavka z družinami ter sin Franci z družino in Jože z zaročenko Zg. Bitnje, Radovljica, Čatež ob Savi, Krško, Malo Mraševo, Piran, Portorož
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in žene
MARIJE KOSMAČ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Za veliko pomoč pri zdravljenju težke bolezni se zahvaljujemo dr. Zdravku Černetu, dr. Frasu in osebju bolnišnic Jesenice, Golnik ter Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Pri zadnjem slovesu lepa zahvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za ganljivo zapete pesmi. Vsem še enkrat hvala!
ŽALUJOČI: mož Stanko in sin Marjan
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila ljubljena mama, stara mama, prababica, sestra, teta in svakinja
TINCA POLJANEC
roj. Močnik, bivša gostilničarka iz Sebenj
Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 26. novembra 1990. na pokopališču v Križah. Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, znancem in sodelavcem iz Prevozništva Naklo, Save in Peka, se iskreno zahvaljujemo za ustno in pisno izražena sožalja ter za številno podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem Zupan za zapete pesmi in govorniku za poslovilne besede. Vsem prisrčna hvala za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI: sin Franci, hčerki Heli in Zdravka ter brat Nace, z družinami ter drugo sorodstvo
Sebenje, Kranj, Jesenice, Ziirich, Tržič, Domžale
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
ROZALIJE OMAN
roj. 1918
se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Se posebej pa se zahvaljujemo zdravniškemu osebju bolnišnice Jesenice, g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, pihalnemu orkestru Občine Kranj in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI: hčerka Dragica z družino ter ostalo sorodstvo
Zg. Bitnje, Ljubljana, Kranj, Tihoboj, 1. decembra 1990
ZAHVALA
Ob smrti drage žene, mame, babice, prababice, tašče, sestre, sestrične
MARIJE OKORN
roj. Murnik
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Sajovicu za dolgoletno zdravljenje in dr. Bečanu. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Iskre — TSD Kibernetika, sodelavcem in sindikatu Cestnega podjetja Kranj in Živila — SP Šenčur za podarjeno cvetje. Iskrena zahvala g dekanu Slabetu za pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI
Šenčur, Srakovlje, Koln, Voglje, 23. novembra 1990
ZAHVALA
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da Tebe več med nami ni?
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
JAKOBA ŠIMNOVCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem in sodelavkam za pomoč, podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in gasilcem za zapete žalostinke in poslovilne besede. Še enkrat
vsem iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Albina, sin Marjan in hčerka Danica z družino
Orehek, 27. novembra 199(1
V 78. letu nam je umrla draga mami, babica, prababica, sestra in teta
EMILIJA PREŠEREN
roj. Višner
Od nje smo se poslovili dne 6. decembra 1990 v ožjem družinskem krogu na kranjskem pokopališču.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 87. letu starosti je umrla draga mama, sestra in teta
ANTONIJA MRAK
iz Bobovka
Iskreno se zahvaljujeva sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za izrečena sožalja ter vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala družini Salmičevi iz Kokrice, Mariji in Tomažu Jazbec za požrtvovalno, nesebično pomoč. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej, še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: sin Pavel z ženo Lojzko
Bobovek, Kokrica, 19. novembra 1990
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage
ZORICE DURIĆ
se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja, vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo članom kolektiva SDK v Kranju in Škofji Loki za vsestransko pomoč in razumevanje v času njene bolezni, za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Iskrena hvala vsem!
VSI NJENI
V SPOMIN
Nihče ne ve za bolečino, odkar v našem domu vaju ni, a spomin na vaju vsak dan bolj in bolj živi.
Le zakaj sta ravno vidva morala umreti, ko bi bilo sedaj z vama tako lepo živeti.
ANICI in IVANU KOVAČIČ
Letos mineva tretje leto, odkar sta odšla od nas ati in mami. Vsem, ki ste ju ohranili lepem spominu in obiskujete njun prerani grob, iskrena hvala!
NJUNI NAJBLIŽNJI
ZAHVALA
Ob prerani in zelo boleči izgubi naše ljube žene, mamice, stare mame, tašče, sestre, tete in svakinje
DANICE SITAR
roj. Kurlat iz Visokega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem, ter vsem, ki ste sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih, nam izrekali sožalje in s cvetjem zasuli njen prerani grob. Zahvaljujemo se tudi dr. Tomažu Ažmanu in osebju CIT jeseniške bolnišnice ter zdravnikom in osebju UKC Ljubljana. Hvala delovnim organizacijam za darovano cvetje: Planika Kranj, Oljarica Britof, Intex Kranj in 4. letniku SŠEDU Kranj. Hvala tudi g. župniku Slabetu za lep pogrebni obred, pevcem bratov Zupan in KS za poslovilni govor. Še en-K i m hvala vsem, ki ste s tako globokim razumevanjem in sočutjem znali prisluhniti bridkosti, tišini in boleči praznini, ki je nastala v naši družini.
ŽALUJOČI: mož Blaž, hčerki Tanja in Mojca z družino ter ostalo sorodstvo
Visoko, Drulovka, Cerklje, 2. decembra 1990
ZAHVALA
Odšel je brez besed
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, dedek in stric
FRANC ZEVNIK
Ostankov ata iz Orehka pri Kranju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi DO Exoterm za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se g. župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Nakla za zapete žalostinke. Vsem, ki ste ga imeli radi in z nami sočustvovali, še enkrat hvala!
VSI NJEGOVI
Orehek, Mavčiče, 28, novembra 1990
NOVICE IN DOGODKI
V ozadju zapleta z Bajukom je vprašanje lastnine
Bajuk je odpoved prepisal
Kranj, S. decembra - Pod črto pripovedi, kako je prišlo do odpovedi, je Tone Bajuk dejal: "tepli me niso" in z besedami "uporabil bom vsa pravna sredstva, da dokažem, da so me k odpovedi prisili", napovedal tožbo ter dejal, da ne namerava postati Erjavčev pomočnik. Na tiskovni konferenci smo izvedeli, da je oprema kranjskega radia last TV Slovenije.
Na dobro obiskani časnikarski konferenci je Tone Bajuk v dolgi pripovedi razgrnil dogajanje od 5. aprila letos, ko je bil "po sili razmer", kakor je sam dejal, imenovan za v.d. direktorja Radia Kranj, do burnih dogodkov zadnjih dni, ko so ga "prisilili, da je prepisal odpoved, ki jo je predsednik izvršnega sveta Vladimir Mohorič narekoval sekretarju za občo upravo Karlu Erjavcu, ob navzočnosti predsednika občinske skupščine Vitomirja Grosa in sekretarja skupščine Branka Grimsa. Niso mi dovolili oditi v prostore radia, da bi prošnjo pretipkal, ampak sem jo moral prepisati na roko v dvojniku z uporabo kopirnega papirja. Zaradi stalnih in sistematičnih pritiskov in napadov gospodov Grosa, Grimsa in Erjavca name, sem bil psihično že popolnoma uničen, v zadnjem času so me masirali dvakrat tedensko. Zaradi vsega, predvsem pa zato, ker sem napisal (prepisal) odpoved pod velikim pritiskom v predsednikovi pisarni, ker sem to moral storiti, in zato, ker sem bil prevaran, saj sem odpoved naslovil na skupščino, ne pa na izvršni svet, sem svojo odpoved 28. novembra preklical," je Tone Bajuk napisal v svoji izjavi za javnost
Dan jeseniških
prosvetnih
delavcev
Jesenice, 6. decembra - V
soboto, 8. decembra, bo ob 16. uri v hotelu Špik v Gozd-Martuljku jeseniški župan dr. Božidar Brudar vodil okroglo mizo na temo Sodelovanje srednjega šolstva v prostoru Alpe-Jadran. Uro po okrogli mizi bo slavnostna prireditev ob dnevu prosvetnih delavcev jeseniške občine, na kateri bo poseben gost član slovenskega predsedstva Ciril Zlobec. Na prireditvi bodo med drugim podelili tudi Žagarjeve plakete za dosežke na področju vzgoje in izobraževanja. • H. J.
in jo obširno razložil ter se opravičil: "Napovedal sem, da bom dal odpoved, čeprav je bila že štiri dni oddana, opravičujem se delavcem radia, nisem naredil prav, ker jim tega
Časnikarske konference seje udeležil tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije Andrej Poznič, ki je dejal, da se ne čuti zavedenega in da bo upravni odbor društva stvar obravnaval prihodnji teden.
Kranjski izvršni svet pa je na današnji seji sklenil, da bo Ba-jukov preklic odpovedi obravnavala komisija za kadrovske zadeve, ki bo izvršnemu svetu poročala na naslednji seji.
Spoštovani!
V Glasu št. 94 z dne 4. decembra 1990 ste objavili izjavo, ki jo je dal za javnost g. Vitomir Gros. predsednik SO Kranj. Pri prepisovanju izjave Vam je verjetno ponagajal tiskarski škrat, saj ste zapisali, da je RTV Slovenija »že pokazala dejstva«. Eno od bistvenih sporočil te izjave je namreč bilo. da je RTV Slovenija še naprej ob tem. ko je že poznala dejstva, objavljala proteste.
Očitek RTV Slovenija je namreč ravno v tem. da je dejstva, podkrepljena z ustreznimi dokumenti, poznala, javnosti pa z njimi ni seznanila in so bili zato gledalci televizije obveščeni povsem enostransko, kar je še huje. na osnovi nepreverjenih informacij so bili zavedeni.
Zato Vas prosimo, da objavite popravek stavka, v katerega se je prikradla napaka, in ki se pravilno glasi: »Nasprotno, RTV Slovenija je ša naprej (ob tem, ko je že poznala dejstva!) objavljala proteste (DNS, SNS).«
, Branko Grims
tajnik
S spoštovanjem:
Sejem domače in umetne obrti
Škofja Loka, 5. decembra -
Novoletno vzdušnje na škofjeloškem Mestnem trgu bo letos poživil sejem domače in umetne obrti. Začel se bo 21. decembra, trajal pa bo do 31. decembra. Poleg novoletno obarvanega programa bodo postavili tudi stojnice. Vse, ki se zanimate za najemnino stojnice, obveščajo, da stane najemnina 300 dinarjev na dan, ponudbe pa sprejemajo do 14. decembra na naslov Turistično društvo, Mestni trg 10, Škofja Loka. V ponudbi mora biti navedena vrsta prodajnih artiklov, fotokopija obrtnega dovoljenja ali pooblastilo za prodajo in vaš polni naslov. # V. S.
Kranj - Na obletnico Prešernovega rojstva so v Prešernovem gledališču podelili Velike in Male Prešernove plakete - priznanja za dosedanje prizadevno ustvarjanje v kulturi. V nagovoru zbranim - dvorana je bila žal polprazna - je Vitomir Gros, predsednik Skupščine občine Kranj - poudaril, da ima kultura v teh prav nič lahkih časih svoje pomembno mesto in zasluži še posebej zdaj, da ji vsi pomagamo živeti. Letošnja kranjska svečanost je bila posebna, saj se je prvič zgodilo, da je nagrajencem v kulturi priznanja podelil sam župan. V kulturnem sporedu je nastopila skupina Lutke čez cesto Kranj z igrico Fidl fadl. - L.M. - Foto: Gorazd Šinik
Zima se je že predstavila
Kranj, 3. decembra - Kaj letos pomeni že dvakratna "predstavitev" zime še pred koledarskim začetkom, bi bilo nehvaležno in nenazadnje odveč ugibati. Morda je le za vzdrževalce v Cestnem podjetju v Kranju nekakšno primerno opozorilo in namig, da letošnja koledarska zima morda ne bo takšna, suha in brez snega, kot je bila nekaj zadnjih.
nisem povedal, reagirali so tudi iz nevednosti."
Med drugim je dejal, da so mu rekli: "Bajuk, saj ti nisi nič kriv, saj so drugi podpisali dokumente, saj za tem stoji Aleksander Ravnikar, Edo Resman in Jože Kristan v skupščini, da so to potencialni krivci." Na tiskovni konferenci smo namreč izvedeli, da je uvožena oprema kranjskega radia, ki je veljala približno 140 tisoč mark, last TV Slovenije, ki jo je za 2-od-stotno provizijo uvozila in dala v brezplačni, petletni najem radiu, da ni bilo treba plačati uvoznih dajatev. Denar je bil seveda kranjski, finančno operacijo pa so izpeljali preko ce-stno-komunalne skupnosti. "Za domnevno nerazčiščene stvari ob investiranju mi je Gros postavljal nemogoče kratke roke in mi grozil, da bo sicer v nasprotnem primeru moral vse dati v javnost in tožilstvu," je dejal Bajuk in dodal, da do 22. novembra te pogodbe ni videl, tedaj mu jo je pokazal župan Gros.
Vsekakor je moč pričakovati različna tolmačenja 244. člena statuta kranjske občine, po katerem so imenovali novega v.d. direktorja kranjskega radia, saj smo že na časnikarski konferenci slišali, da izvršni svet te pristojnosti nima. • M. Volč-jak
Sicer pa so v Cestnem podjetju Kranj tokrat za zimo dobro pripravljeni; podobno pravzaprav kot prejšnja leta. Tako je konec minulega meseca na sestanku vseh služb, ki imajo v svojem programu tudi promet in zimske razmere, povedal odgovorni za zimsko službo v Cestnem podjetju Kranj Jože Pirnat.
Program vzdrževanja okrog 540 kilometrov vseh cest na
tj,n ii>ii <i
BPT ima še vedno staro vodstvo
Tržič, decembra - Zaradi nerednih izplačil osebnih dohodkov v preteklih mesecih, zamika izplačla za mesec oktober in vse slabšega položaja delavcev, se je izvršni odbor sindikata podjetja BPT na predlog delavcev celotnega kolektiva preoblikoval v začasni stavkovni odbor, ki ga vodi predsednik sindikata tovarne Pavel Štefe. Stavkovni odbor je delavskemu svetu postavil vrsto zahtevkov, med drugim zahtevek za 4()-odstotno povečanje osebnih dohodkov in predlagal delavskemu svetu, da glasuje o nezaupnici ožjega vodstva - kolegija podjetja. Delavski svet se je sestal 23. novembra, na mizo je dobil tudi odstopne izjave celotnega vodstva, vendar so člani delavskega sveta razrešitev vodstva odložili do nadaljnjega (in ne sprejeli nezaupnice Mariji Lončar, kot smo napak zapisali v prejšnji številki Glasa). Vodstvo BPT na čelu z v. d. direktorico Marijo Lončar se trudi naprej, da bi se izognilo novi blokadi in da bi čim prej prišlo do podpisu pogodbe / italijanskim partnerjem, v katerem vidi edino rešitev za tovarno. • D. Dolenc
Borci ob plebiscitu
Zahtevajo
absolutno večino volivcev
Kranj, 5. decembra - V nabito polni dvorani Doma JLA v Kranju je v sredo zvečer na vprašanja borcev odgovarjal predsednik vlade v senci Emil Milan Pinlar.
Gorenjski poslanec v DPZ in predsednik vlade v senci dr. tmil Milan Pintar seje od/val \abilu odbora borcev Kokrškega odreda, da skupno spregovorijo o plebiscitu in drugih najbolj aktualnih dogodkih v Sloveniji in v Jugoslaviji, ki kot druge državljane še posebej hudo zadevajo borce. Nekdanje borce je seveda najbolj zanimal napovedani plebiscit. Dr. Emil Milan Pintar je v svoji razlagi poudaril, da plebiscit še ne pomeni odcepitve, temveč šele pravno osnovo za nadaljnje razgovore 0 osamosvojitvi Slovenije v Jugoslaviji, odnosno o odcepitvi. Sama odcepitev je skupščinsko vprašanje, vprašanje ustav nega zakona.
Borce hudo moti napovedani datum plebiscita: 23 oz 30. december. Datuma sta preračunana na čas. ko prihajajo domov naši zdomci in odhajajo delavci iz drugih republik Tehtne pripombe so imeli tudi na možnost, da s tem izgubimo v zadnji vojni pridobljene pokrajine. Primorsko, za katero skupaj z Istro in Julijsko krajino fašisti \ Italiji že dvigajo glasove. Najbolj pa jih moti odstotek, ki naj hi veljal za uspeh plebiscita. Odločno Zahtevajo, da za uspešen plebiscit velja absolutna večina pozitivnih glasov vseh volivnih upravičencev. • D. D.
Gorenjskem pravzaprav ni nič drugačen, kot je bil po scenariju zadnja leta. Prednost bodo imele še naprej avtocesta in magistralke, v drugi in tretji prioriteti pa so regionalke oziroma lokalke. Cestno podjetje ima tudi letos pogodbe s posameznimi izvajalci, ki so že doslej skrbeli za prevoznost posameznih cest. Morda je "posebnost" to, da bo po napovedih mejni prehod Ljubelj, če zima ne bo skoparila s snegom, večkrat neprevozen. Pa ne zaradi naših vzdrževalcev, ki imajo ta mejni prehod v prvi prioriteti, pač pa zaradi zimske službe v
Avstriji, ki ima Ljubelj v drug1 prioriteti.
S soljo in posipnimi materiali so v Cestnem podjetju tudi letos dobro založeni. Bolj pa jih skrbijo stroji, ki jih imajo sicer po številu dovolj, vendar so vsi starejšega datuma. Težave se lahko začnejo, če bi nekaj dni zapored snežilo. Takrat bo kljub dobro organizirani službi za popravilo strojev v Cestnem podjetju, lahko prišlo do težav oziroma zastojev. Vendar, tako je na sestanku povedal direktor Cestnega podjetja Kranj inž. Bogdan Drinovec, jih bodo v vsakem primeru reševali sami-Izkušnje namreč kažejo, da se ukrepanje občinskih štabov za civilno zaščito pred leti ni obneslo in je takrat na cestah povzročilo več zmede in nereda v prometu kot pa koristi. • A. Zalar
rmn a_^Km\M—ML_ML^HLm.
114 J1A
PIOMA PLUS je klub ponudnikov in potrošnikov ia in storitev. ~~
blagi
Večna strani 25,
Brnik, 5. decembra - Kot vsak dan so tudi v sredo letala na brniškem letališču vzletala in pristajala po voznem redu, le da je tisto, ki je okrog četrte ure popoldne prispelo iz Pari/a, za dolgoletno stevardeso Adrie Ain*ays VidoJarc pomenil zadnji službeni let. Vida Jarc je bila ena prvih stevardes, ki je leta začela leteti z Adrio Ainvavs. /.a njo so poleti s starimi letali IH-8, DC-b in l)C-9, s katerimi je obletela vse kontinente, in i najnovejšimi Adriinimi airbussi, kjer je dan še poseben poudarek kvalitetni ponudbi in pozornosti do potnikov. Vedno prijazna, prijet itn sodelavka je v/gojila celo vrsto mladih stevardes, ki bodo nadaljevale njeno delo, ona pa po 30 letih zahtevnega dela odhaja v zasluženi pokoj. Težko, a prisrčno je bilo njeno slovet od kolegic in pilotskih posadk. - D. D. -Foto: G. Šinik
Kaj se skriva za kulisami o Rudnika urana?
Razburjenje in ogorčenje v Gorenji vasi
Gorenja vas, 6. decembra - Krajani krajevne skupnosti Gorenja vas so bili najprej presenečeni, takoj nato pa ogorčeni, ko so * Gorenjskem glasu v torek prebrali, da je predlog škofjeloške ekološke ministrice Marije Pogačnik na seji škofjeloške občinske skupščine 26. decembra ostal brez podpore. V sredo zvečer so se zato odločili, da bodo sami odločno in takoj ukrepali. Tako se bo že v petek, 7. decembra (danes), sestal poseben pripravljalni odbor, ki so ga sestavili v sredo zvečer, za sklic protestnega shoda.
Razburjenje in ogorčenje je sprožila novica, da se (tako kaže) zdaj tudi Rudnik urana Zirovski vrh obravnava kot možno skladišče za posebne in druge odpadke, čeprav je bilo v sredstvih obveščanja moč nekajkrat zaslediti in razbrati, da Rudnik za to ne pride v poštev. Po opozorilu in predlogu škofjeloške ekološke ministrice Marije Pogačnik, ki se je na seji škofjeloške občinske skupščine sklicevala na ra/lago republiškega energetskega ministra Miha Tomšiča, ki je nekaj dni pred tem govoril o zaprtju elektrarne Krško in Rudnika urana Zirovski vrh. se po mnenju krajanov (kar je že prvi dan postalo vroča tema v Gorenji vasi) za vsem skupaj nekaj skriva in prikriva. Takšne zakulisne igrice odločno obsojajo. $e več. Če se tudi odgovorni v občini, stranke, odborniki v skupščini "neprizadeto" (ali pa celo po nekakšnem scenariju) obnašajo v občinskih skupščinskih klopeh, potem v krajevni skupnosti Gorenja vas (in prepričani so, da tudi v ostalih krajevnih skupnostin v Poljanski dolini) ne bodo sodelovali v teh igricah in igrah.
"Milo rečeno, presenečeni smo, da nihče od občinske vlade in odbornikov ni "prisluhnil" razlagi in predlogu Marije Pog*' čnik na seji občinske skupščine. Zato bomo zahtevali od vseh odgovornih jasen odgovor, kaj je res, na prostestnem shodu— Ljudje se bojijo; slrah jih je. Zahtevali bomo od energetskega ministra Mihe Tomšiča, od direktorja Rudnika Marjana Urš*' u, od odgovornih v občini, da na shodu javno odgovorijo na vprašanja, kaj je res in kaj ne o Rudniku, načrtih v /se/i / njim in glede omenjenega skladišča. Odločno smo proti kakršnimkoli preureditvam Rudnika v skladišče odpadkov. In prepričan' smo, da na shodu o tem krajani KS Gorenja vas v Poljanski dolini ne bomo osamljeni," je v sredo zvečer povedala ena od predstavnikov krajanov Irena Selak.
Enako odločni in odločeni so tudi v vodstvu krajevne skupnosti, kicr so nam povedali, da so na primer prav na zadnji seji sveta krajevne skupnosti v petek, 23. novembra, ko s0 obravnavali vlogo l lil (M Škotja I oka glede Rudnika, sprt' jeli sklep, da mora biti K.S Gorenja vas enakopravni partner republiški in občinskim organom pri razpravah o nadaljuj" usodi RU/V. Takšno zahtevo so sprejeli zaradi izkušenj v preteklosti, koje bila krajevna skupnost zaradi tako imenov:^ nih višjih interesov v zvezi z Rudnikom odrinjena na obrobje dogajanja. # A. Zalar