Murska Sobota, 12. april 2001, leto LIH, št. 15, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit
VREME
Kdo, kaj, komu? str. 10
Mrhovinarji zrejo, k kdo bo * pobiral drobtinice?
Vesele velikonočne praznike!
Marko, Milan in Darko krmarijo Pomurkino barko v radgonski pristan

m


Na pogovoru o vračanju vlaganj v te-। lefonijo za Vestnikovo okroglo mizo na Cankovi so sodelovali: Karmen Mlinar, svetovalka uprave Telekoma Slovenije, Stanislav Gjerkeš, član upravnega odbora Vsesloven-|l skega združenja upravičen-cev do vračila vlaganj v te-lefonsko omrežje, Viktor KL Voršič, župan občine Bl|^ Cankova, in Alojz Grah, nekdanji pred-t sednik gradbenega j odbora za telefonijo v KS Cankova.
Potrošnik še odpira trgovine str.
Življenje v Jeruzalemu
Deset otrok - deset blagrov	str. 14
r bo v Murski Soboti to soboto točno opoldne na parkirišču za Mobitelovim centrom. Vabljeni ljubiteljski In profesionalni skirašl vseh starosti, spolov in barv. Tisti, ki ne boste prvi, dobite majico. Pričakujemo seveda tudi glasne navijače. Za zabavo in učenje bo poskrbel veliki wap Siemens M 351, za lačne vvapanja pa 20 % nižje cene vseh Siemensovih vvap mobilnlkov iz redne ponudbe.
Prijave sprejemamo na www.mobitel.si, na dan tekmovanja pa od 10. do 12. ure na kraju dogodka. V primeru dežja prireditev odpade. Tekmovalci skirajo na lastno odgovornost.	j
Mobitelova spRETND-hitrostna preizkušnja v skiranju za veliko nagrado Siemens C35i

Utapljanje rumene v oranžni
NAROČNIK----------------
2
AKTUALNO OKOLI NAS
12. april 2001 VESTNIK
Obisk Boruta Pahorja, predsednika parlamenta in prvega moža Združene liste socialnih demokratov, v Murski Soboti smo izkoristili za kratek klepet. Z njim smo se pogovarjali o nekaterih aktualnih temah zadnjih dni, o drži stranke pa tudi o tem, kako vidi Slovenijo danes in v prihodnosti.
V Združenih državah so odmevali pomurski glasovi
Z Borutom Pahorjem o aktualnih vprašanjih
Država začne obremenjevati
Sporazum s Svetim sedežem naj bi formalno uredil odnose med cerkvijo in državo, vendar koalicijsko ni usklajen. Kaj je bistvo problema in kako se bo to rešilo?
Odnose med Cerkvijo in državo, tudi z RKC ali Svetim sedežem, je treba urejati, saj so drugače vir nestrpnosti. ZL je bila vedno mnenja, da je to treba urediti z zakonom in ne z mednarodno pogodbo. Zaradi prejšnje Drnovškove vlada pa je to postalo skoraj neizogibno. Strinjali se bomo pod pogojem, da ne bo nobenih dvomov o razmerju med ustavnim redom republike Slovenije in kanonskim pravom. Teh sprememb še nismo dosegli, zato nismo dali zelene luči. Razumemo, da je treba kakšen problem urejati kompromisno, ko pa gre za pomembne stvari, moraš biti načelen.
Pred kratkim vam Je Tone Anderlič poslal kritično pismo, kjer med drugim piše o slabi organiziranosti državnega zbora, o težavah poslancev, da ignorirate in prezirate poslance LDS-a ... Kakšna je avtonomija vodenja parlamenta?
Ravno to pismo dokazuje, da je velika. Žal pa daje napačen vtis o problemih, kajti vse bistvene probleme o kakovosti dela v parlamentu rešujemo ugodno. Kot v vsaki hiši so tudi pri nas
Murska Sobota na bavarski deželni razstavi
Od 31 • marca do 8. aprila je bila v nemškem Ingolstadtu Srednjebavarska deželna razstava, ki je na sporedu vsaki dve leti. Tokrat se je med razstavljala v štirinajstih halah s svojo turistično-kulturno ponudbo predstavila tudi mestna občina Murska Sobota, ki je partnersko povezana z Ingolstadtom. priložnost pa so izkoristile tudi Terme Lendava in Zdravilišče Moravske Toplice. Da je bila to dobra odločitev, dokazujejo tudi številke obiskovalcev, saj si je sejemske prostore
ogledalo skupno sto tisoč obiskovalcev (samo za primerjavo: na mnogo večjem sejmu v Miinchnu so našteli »le« 210 tisoč ljudi). Seveda se je obiska udeležila kompletna delegacija soboške mestne občine, ki so jo sprejeli župan Ingolstadta Peter Schnell, tudi častni občan prekmurske prestolnice, vodja sejma Heinrich Sandner, referenta Engert in Richter ter vodstvo tovarne Audi.
stvari, ki bi lahko bile boljše, to pa ni stvar zadnjih mesecev, temveč let. Predlagal sem, da se ustanovi komisija, v kateri bodo predstavniki poslanskih skupin skupaj z generalno sekretarko zbrali pripombe. Menim, da so ljudje jezni na parlament, če se ukvarja sam s sabo, ne pa z njihovimi problemi. Pozornost moramo vrniti pravim temam.
Je to način komuniciranja v koaliciji?
S takim načinom se naredi vtis o velikih problemih. Z vidika parlamenta pa je to obrobna stvar. Pomembno je, da parla-ment od vsega začetka zelo uspešno sprejema zakone, manj je prepirov, manj je nesklepčnosti, izgube časa, seje se začenjajo točno, opazen je premik glede kakovosti dela ... Po javnih anketah parlament v zadnjih mesecih celo pridobiva zaupanje ljudi.
Tudi priljubljenost vaši stranki še vedno narašča. Kje vidite vzroke?
Naša ocena je bila, da je bolje, da se odločimo za koalicijo, kot še en mandat počakamo v opoziciji in s kritika nabiramo svojo popularnost. Svojo priljubljenost smo vložili v vlado, da pokažemo, da znamo upravljati tudi državo. Imamo tri ministre, nekaj državnih sekretarjev, predsednika parlamenta in nekaj drugih pomembnih funkcionarjev. Lju-
M
ešani pevski zbor Štefana.Kovača je dodal svojim uspehom v preteklih sezonah, ko so njegovi
člani nastopili na Finskem, Češkem, v Grčiji, Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, v minulih dneh še enotedensko gostovanje v Združenih državah Amerike. Pevci soboškega zbora, ki deluje že več kot trideset let, so najprej prepevali v Bethlehe-mu v Pennsylvaniji, kjer so s svojim programom slovenskih ljudskih pesmi izvabili solze na oči prekmurskih izseljencev.
Njihovo druženje z bethle-hemskimi Prekmurci je trajalo tri dni, medtem pa so obiskovalci iz dežele ob Muri ob pomoči Ma-riške Peček, Frenka Podleska in drugih iz tamkajšnjega slovenskega društva evangeličanske cerkve spoznali življenje in delo prebivalcev Bethlehema. V mestni dvorani so prepevali tudi županu Do-
dje bodo presojali po našem delu, ali nam gre tudi vnaprej zaupati.
Če se dotakneva še uredbe o nedeljskem delu, ki med drugim ureja družinsko življenje. Nekateri naj bi vam očitali, da ste šli hladnokrvno mimo te uredbe? Tudi sami nimate ravno tipičnega družinskega življenja.
To pa ni res, ko je bila uredba zunaj, se je kolegij ZLSD oglasil in jasno protestiral proti tej odločitvi. Danes je veliko ljudi, ki prosti čas namenijo za svoje službene obveznosti, to je postalo način modernega življenja. Za uspehe v karieri je treba kaj žrtvovati. Jaz ne jočem nad tem, tudi Tanja ne, Luka pa se temu počasi privaja. Usklajujeva čas, ki ga poskušamo kar se da najbolje izkoristiti. Oba imava svoje službe zelo rada. Meni ni problem priti pozno domov, slab občutek imam edino, če pridem domov in vem, da dan ni bil uspešen.
Deset let osamosvojitve je. Kakšno je vaše stališče, je to država in stopnja demokracije, za kakršno smo se takrat odločali?
Veliko je bilo storjenega. Vprašane je, ali je bilo storjeno vse, kar bi lahko bilo. Vsak posebej in vsi skupaj imamo velike zahteve, to pa je prav, saj samo ambiciozen narod lahko uspe. Najpomembnejše vprašanje, ki ga danes vidim za naslednjih deset let, je vprašanje, kako zagotavljati pospešeno gospodarsko rast v razmerah neke socialne stabilnosti, ne da bi plačali socialno najbolj šibki. Če me je kaj
nu Cunninghmanu, ki je povedal, da »prelepi glasovi iz dežele njegove matere prinašajo v njegovo srce veselje in toplino«. Pevci zbora Štefana Kovača pod vod-
stvom zborovodkinje Alenke Brulc Šiplič so bili toplo sprejeti tudi v New Yorku.
Njihovi glasovi so zveneli pri maši patra Krizologa v cerkvi Sve-
azvoj
razočaralo, je to draga država, in to, da tako nekritično veliko denarja porabimo za velikokrat neučinkovito delo države. Država začenja obremenjevati naš razvoj.
Milanu Kučanu se počasi iz-
Ekološka kmetijska proizvodnja
Bolj zdravi časi za uporabnike
in proizvajalce?
a zadnji novinarski tiskovni konferenci zaradi »prezasedenosti« ni bilo kmetijskega ministra Franca Buta, zato je besedo prevzela državna podsekretarka na kmetijskem ministrstvu Marta Hrustelj Majcen, ki je predstavila pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil. Pravilnik, ki ga je kmetijski minister že podpisal, bo objavljen v petkovem uradnem listu.
Med drugim določa metode in postopke ekološke pridelave oz. predelave ter kontrolo, označevanje in pogoje za uporabo oznake »ekološki«.
Za kmetijske pridelke oz. živila z oznako ekološki bo namreč poslej jamčila država. Pravilniku je priložen dolg seznam, kaj se lahko in kaj se ne sme uporabljati pri pridelovanju ali čiščenju, itd. Živina ne sme biti privezana. Govedo se mora pasti. Perutnina je lahko pod umetno lučjo le določen čas itd. Po novem pravilniku mora biti svetovalna funkcija povsem
teka mandat. Nekoč Je bil član vaše stranke. Kakšna so vaša predvidevanja, se bo vrnil v vašo stranko?
(Smeh.) To morate vprašati predsednika.
A. Nana Rituper Rodež ■
zdaj približno 1000 ekoloških kmetij, ki obdelujejo nekaj več kot 3000 hektarjev kmetijskih zemljišč. Začelo se je s 25 kmetijami. Največ je mesne predelave, predvsem v hribih, ekološke mlečne proizvodnje pa je zelo malo. Ekološke kmetije so organizirane v različnih društvih in združenjih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo izbralo z javnim razpisom organizacijo za kontrolo ekološke pridelave oz. predelave. Na celotnem ozemlju Slovenije se bo moralo ekološke kmetijske pridelke oz. ekološka
tega Cirila, nato pa še na zelo dobro obiskanem koncertu. S svojim nastopom v New Yorku so poželi tako imenovane stoječe ovacije. Njihovi glasovi so v aku
stični dvorani odmevali čisto, tehnika petja je bila brezhibna, interpretacija pa nabita s čustvi. Pevce je pozdravil tudi generalni konzul Andrej Podvršič, ob njem pa so bili še diplomatka slovenske misije pri Združenih narodih Irena Mernik, dopisnik slovenske tiskovne agencije Robert Poredoš, sicer Prekmurec, in direktorica slovenske potovalne agencije, ki v New Yorku zastopa Slovenijo na področju turizma, Darja Gačnik. Po vrnitvi iz Združenih držav se pevci pripravljajo na tradicionalni pomladanski koncert, ki bo 20. aprila.
Dejan Fujs ■
New York - Peking
Po nesreči kitajskega lovca z ameriškim vohunskim letalom so se med Kitajsko in ZDA tudi ta teden nadaljevala intenzivna pogajanja. Ameriška stran zahteva izpustitev 24 članov posadke letala, ki je pristalo na kitajskih tleh, medtem pa Kitajci trdno vztrajajo pri tem, da se morajo Američani za incident opravičiti.
EKOLOŠKI. Različne oznake bio, biološko, biodinamično, naravno so brez prave oznake »ekološki« brezpredmetne in celo zavajajoče. Dodatne oznake bodo sicer dovoljene, toda če bo pridelava oz. predelava v skladu s pravilnikom. Kontrolna organizacija bo najprej nadzirala preusmeritev v ekološko predelavo oz. pridelavo, nato pa izdajala certifikate, ob nespoštovanju pravilnika pa jih tudi odvzemala. Dokumentacija sc bo morala hraniti pet let.
Preusmeritev iz tradicionalne v ekološko potrebuje določeno obdobje; pri rastlinski proizvodnji od dveh do treh let, pri živinoreji pa kako leto več. Če se bo prilagajalo celotno kmetijsko gospodarstvo, se obdobje lahko skrajša na dve leti, pod to mejo pa ne bo mogoče. Višine podpore bodo znane že ta teden, ko bo vlada potrdila predlog. To bodo neposredna plačila na hektar, opredeljena v kmetijskem okoljskem programu
VESTNIK 12. april 2001
AKTUALNO DOMA
3
8. april - svetovni dan Romov
Evropa - ideja o sožitju?
etošnjo slovesnost ob svetovnem dnevu Romov so pripravili v telovadnici tretje osnovne šole v Murski Soboti, kot slavnostni govornik pa se je praznovanja udeležil predsednik državnega zbora'Borut Pahor. V programu so nastopile številne romske plesne in glasbene skupine iz vse Slovenije. Na tej slovesnosti so vsi poudarili, da si želijo, da bi bil razvoj romske skupnosti na višji ravni, kot je bil doslej. Na državnem nivoju romska problematika še ni zakonsko popolnoma urejena, ampak se ureja s posameznimi področnimi zakoni in uredbami.
Še vedno ni udejanjen 65. člen slovenske ustave, kjer se romski skupnosti priznavajo pravice in se ji zagotavlja določen položaj, pravice romskih skupnosti pa so še vedno vgrajene v druge zakone in predpise. Borut Pahor pa je dodal, da posvečajo v nekaterih ministrstvih veliko pozornosti reševanju romske problematike, na primer Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ima poseben program za spopad z revščino in program zaposlovanja, kulturno ministrstvo za varovanje kulturnih pravic Romov in narodnostnih skupnosti, ki ga tudi financirajo, ter šolsko ministrstvo, ki je uvedlo dopolnilni in dodatni pouk ter pripravilo 14 učbenikov, ki so namenjeni romskim otrokom. Povedal je, da želi država postopno urediti slabe razmere in dvigniti kakovost življenja.
Pogosto pa je položaj Romov odvisen tudi od posamezne občine, kjer bivajo. Na slovesnosti je spregovoril tudi soboški žu
pan Anton Slavic, ki je med drugim omenil, da zagotavljajo delovanje vrtca, so edina občina v
Sloveniji, kjer imajo Romi v občinskem svetu svojega predstavnika, pripravili so ureditveni na-
Janez Kopač obiskal Cankovo
Minister Janez Kopač si je z velikim zanimanjem ogledal prvi ekolo-ško-reciklažni center avtomobilov v Skakovcih. Foto: Nataša Juhnov
—j inister za okolje in prostor mag. Janez Kopač, ki I ga je spremljal poslanec državnega zbora Geza
—J Džuban, se je v torek zvečer sestal s predstavniki cankovske občine. Najprej si je ogledal Avtocenter Wolf v Skakovcih. To podjetje namreč sodeluje v projektu zbiranja in razstavljanja starih avtomobilov, ki ga podpira Ministrstvo za okolje in prostor. Po Kopačevih besedah je lani izpolnjevalo razpisne pogoje le podjetje Avtocenter Wolf.
Tudi letos ni veliko drugače: V nadaljevanju pogovora, ki se je nadaljeval na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih, so ministru Kopaču podrobneje predstavili program varstva okolja v občini. Načeli so vrsto odprtih problemov, pri čemer izstopajo
vodovodno omrežje, ki naj bi
črt zaselka Pušča, poleg tega pa dobro sodelujejo s tamkajšnjim vaškim odborom, pohvalil pa je tudi vključevanje Romov v širšo skupnost.
Jožek Horvat Muc, predsednik Romske zveze Slovenije in glavni pobudnik aktivnega romskega delovanja, je bil kratek, poudaril je, da si želi, da bi bil razvoj Romov na višji ravni, kot je sedaj, in dodal, da bi jim lahko država v prihodnje nekoliko bolj prisluhnila. Opozoril je, da Romi ponekod še vedno živijo na robu družbe, brez vode, elektrike, komunale, in dodal, da so veseli, da lahko na to tudi spomnijo.
8. april se praznuje kot svetovni dan Romov, saj:so ravno na ta dan pred 30 leti v Londonu ustanovili Svetovno zvezo Romov, v Sloveniji pa obstaja že deset-let. Druga polovica 20. stoletja je bila tudi obdobje nekoliko ugodnejših razmer sicer žalostne zgodovine Romov. Prav Evropa regij je priložnost tudi za Rome, saj naj bi temelji
la na sožitju različnih identitet, vsi pa bomo pripadniki manjšin, kulturnih, jezikovnih, na
cionalnih in narodnih ...
A. Nana Rituper Rodež ■ Foto: Nataša JuhnovB
bilo širšega regionalnega pomena, kanalizacija in Leda-vsko jezero, katerega nameravajo čimprej primerno urediti.
Hkrati so predstavili tudi Center za oživljanje domače obrti in domačo kulinarično ponudbo.
Milan JeršeB
Kakovost življenja Romov še vedno ni najboljša, a se razmere izboljšujejo in tudi Romi se aktivno vključujejo v življenje.
Sto let poklicnega izobraževanja v M. Soboti
Sprejemati nove izzive
Ob jubileju so jim čestitali tudi predsednik države Milan Kučan, šolska ministrica dr. Lucija Čok, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje Vladimir Tkalec, župan MO M. Sobota Anton Slavic in drugi
S
rednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota je te dni z velikim zanosom proslavljala 100. obletnico ustanovitve. Tako rekoč vse, kar so si zamislili in uvrstili v
program praznovanja, so izvedli dokaj uspešno.
Najprej velja posebej omeniti izdajo zbornika, ki je izšel v nakladi 500 izvodov. Uredil ga je profesor Franci Just, pri njegovem nastajanju pa so sodelovali večina zaposlenih na šoli in nekateri zunanji sodelavci. Na javni predstavitvi zbornika prejšnji četrtek smo med drugim slišali, da so to delo opravljali prostovoljno in večinoma v svojem prostem času, poleg pedagoških obveznosti na šoli, ovrednoteni stroški pa znašajo najmanj 850.000 tolarjev. Če vzamete ta zbornik v roke, boste gotovo presenečeni nad bogato vsebino, ki zajema delovanje šole od leta 1901 do danes in tudi vizijo za prihodnost.
Erika Kranjec in Jože Ružič, ki sta obdelala zgodovino (pomembnejše dogodke), sta med drugim poudarila, da obstaja iz leta 1901 prvi pisni vir o delovanju obrtne nadaljevalne šole v Murski Soboti, in sicer je takratni upravitelj Ignacz Slebich predložil šolskemu nadzorniku v Som-botelu obračun za šolsko leto 1900/1901 in predračun za naslednje šolsko leto. Ni pa izključeno, da je izobraževanje vajencev v Murski Soboti potekalo že prej.. Prvi prostori pa so bili v Slovenski ulici (takrat Glavni ulici oz. po madžarsko F6 utci), in sicer v barakah za stavbo, kjer je do nedavna poslovala trgovina Agro
tehnika. Šola je medtem 8-krat spremenila ime, preživela pa je kar pet različnih držav.
Svojevrstna je bila tudi slavnostna akademija v grajski dvorani, ki jo je vodila profesorica Gabrijela Peurača Granfol. Potekala je kot film v živo z vmesnimi posnetki iz gradiva šole in soboškega pokrajinskega muzeja ter pokrajinske in študijske knjižnice, »predstavo« pa je režirala Duša Škof. Na povabilu smo lahko še prebrali, da je bil
Komentar
Roka je premetala vse predale borše, obrnila vse žepe, da bi našlapetaka. Ni ga bilo. Brezimni se je postavil v vrsto, v avtomat porinil papirnati dvajsetak in brez besed pobral izbljuvam kupček kovancev. Odbralje enega, ga vtaknil v vdolbinico na ročaju, daje odpel v verigo spet nakupovalni voziček. Tako so počeli vsi pred njim in vsi za njim, tako enako in tako podobno, da so bili še najbolj podobn i dresirancem v cirkusu.
M. H. I
Kovanec za voziček je potreben za red. A ni zaradi njega in tistih, ki so že redoljubni, ampak za tiste, ki niso, in to postanejo zaradi kovanca, si je dopovedoval. Toda ko je začel
S kovancem
vzgojeni za red
polniti tisto globoko in široko pleteno reč, je med policami | vijugal natančno tako, kot je trgovec predvidel, na police je i segal natanko tako, kot sije trgovec želel. Prvič je v tem še : bilo zavedno početje, naslednjič je bilo kroženje med polica- j mi in polnjenje košarice že ponovitev prvič naučenega vzor- I ca in tretjič le še avtomatizem dresiranca, ki so mu svobodo odločitve in izbiro obtežile oči, saj so možganom sporočale \ privlačnost po policah razstavljenih reči. Čutila so v trgovini | za človeka vaba in trgovcu božja mast. Za en sam petak, ki odveže mrežasto košaro, je Brezimni postal del sistema, ve- | sini izpolnjevalec določenega reda.
Danes spet stika po žepih in je zadovoljen, ko prsti otipajo pravo mero kovanca. Vstavi ga v ravno prav veliko I vdolbino, ki mu s klikom odpne globoko in široko košaro | na kolesih. Spet bo šel po znani poti in nabiral, nalagal, po- t tiskal še bolj naloženo košaro kot običajno, ker je tu vendar I praznik. In ko so prazniki, si je dovoljeno privoščiti. Vsaj za | praznike! Kdo drug kot trgovci so nas naučili, da praznični | nakup ni zapravljanje in ne potrata. Vcepili so nam »praz- | nično ponudbo« ali to, daje praznik tisto, kar ponuja miza. | I Zato je Brezimni, ki je ujet v red, tisti je najboljši za rejenje I I trgovca in za ohranjanje njegovega sistema. Naj živi red! I
asistent režije in kamermam Aleš Nadai, scenarij pa je nastal po predlogi prof. Erike Kranjec in prof. Jožeta Ružiča.
Državni sekretar na Ministrstvu R Slovenije za šolstvo in šport Mirko Zorman je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da je sto let srednje šole kjer koli v Sloveniji dogodek, ki ga je vredno proslaviti in spoštovati. Da pa bi lahko šola še naprej opravljala svoje poslanstvo, se mora nenehno prilagajati okolju, sprejemati nove izzive in se tudi sama spreminjati. Ravnatelj Srednje poklicne in tehniške šole Ludvik Sukič pa je dejal,
da šola učencem ni dajala le znanja za opravljanje poklica, ampak tudi temelje za vstop v samostojno življenje, ter izrazil upanje, da bodo uspešni tudi v prihodnje, saj črpajo navdih za svoje delo iz stoletne tradicije. »Pot, po kateri stopamo, je odprta spirala, ki jo usmerja ne le tehnični, ampak tudi splošni družbeni razvoj. Pot v prihodnost gradimo učenci in učitelji naše šole sami. Kolikor je to zahtevno in včasih težko, pa je hkrati priložnost - za uveljavitev in potrditev sedanjih in prihodnjih generacij učencev in učiteljev.«
Jože Graj B
4
LOKALNA SCENA
12- april 2001 B®I
Komentar
Pred dnevi je objavil Državni izpitni center rezultate letošnjega poskusnega preverjanja učencev, ki končujejo 8. razred osnovne šole. Večina se jih je prijavila za to preverjanje -20.516 za slovenski jezik in 20.315 za matematiko -, čeprav bo v resnici potrebovala točke, ki si jih je mogoče pridobiti za vpis v srednjo šolo, le okrog četrtina učencev. In rezultati?
Jože Graj I
Na preverjanju iz slovenskega jezika je doseglo največ učencev (1.283) 15 od 30 možnih točk. Vse možne točke jih je osvojilo 23, medtem ko je 5 učencev »zaslužilo« samo eno točko. Pri matematiki je brez napak rešilo vse naloge 15 učencev, kar 52 pa jih ni osvojilo niti ene točke.
Selekcija med najboljšimi
Bilo bi zanimivo poznati podrobnejše podatke, s katerih šol so bili najboljši ali najslabši učenci, vendar takšne ana-Ilize ne opravljajo, ker bi bilo to lahko tudi krivično, saj imajo šole različne možnosti za delo. Tako bi se lahko kaj hitro zgodilo, da bi na nekoga kazali s prstom, češ da je slab, da se ne trudi dovolj pri svojem delu, v resnici pa je dal vse od sebe. Razlogi za neuspeh učencev so torej drugje. Lahko I pa so seveda tudi subjektivne narave. Ampak to lahko kaj | hitro ugotovijo in ukrepajo ravnatelji oz. ravnateljice.
Na vrsti je še »zaresno« preverjanje znanja osmošolcev, na katerem bodo učenci »tekmovali«, kdo bo dosegel največ točk, ki bodo potrebne za vpis v srednje šole. To pa bo veljalo samo za tiste programe, za katere se je prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. V večini primerov gre za gimnazijske programe (v Pomurju tudi za zdravstvo in predšolsko vzgojo), zato naj bi se na drugo preverjanje znanja prijavili samo učenci, ki jim »grozi«, da se ne bodo mogli vpisati v želeni program, če ne bodo imeli dovolj točk. Po besedah direktorice Zavoda R Slovenije za šolstvo Metke ! Zevnik gre predvsem za razvrščanje med najboljšimi. Za druge je to lahko samo nov preizkus, brez pravega motiva, ki pa za ni ravno zaželen.
Združenje tajnikov Slovenije
Tudi OŠ Tišina v mrežo ekošol
Uspel še sedmi korak
Načrtna skrb na področju ekologije
red leti se je začelo v Sloveniji neke vrste gibanje za vključevanje osnovnih šol v mrežo ekošol, ki se tudi formalno obvežejo, da bodo načrtno skrbele za varstvo čistega, urejenega in zdravega življenjskega okolja. In to gibanje je zajelo tudi šole v Pomurju.
Prvi so lahko izobesili pred svojo šolo posebno ekozastavo v Bakovcih, minulo soboto pa so storili še zadnji, sedmi korak na tej poti učenci OŠ Tišina, ki so skupaj z delavci šole, starši, kra-
jani in predstavniki podjetja Sau-bermacher podpisali ekolistino. Z njo so se zavezali, da bodo načrtno skrbeli za izboljšanje stanja v šolskem in širšem okolju, ozaveščali mlade in starejše o la-
stnem vplivu na okolje (varčevanje z energijo, vodo, prevelika uporaba škropiv in gnojil idr.) ter skrbeli za lepše in prijetnejše medsebojne odnose. .
Prav tako so ob tej priložnosti sprejeli ekokodeks, ki jim narekuje le tista dejanja, ki bodo v sožitju z naravo - ohranjanje zelenih površin, varčevanje s papirjem, pospravljanje za sabo, kupovanje okolju prijazne embalaže, prizadevanje proti mučenju živali itd.
J. G. ■
J O* • M
S 4®:

Obiskovalci sobotne prireditve na OŠ Tišina, ki so jo posvetili tudi svetovnemu dnevu zdravja, so si lahko ogledali tudi zanimiv ekokotiček. (Foto: J. G.)
Za poenotenje občinskih uprav
H Murski Soboti so se sestali prejšnji teden člani Združenja tajnikov slovenskih občin. Na skupščini so spregovorili o problematiki, s katero se srečujejo pri svojem delu, in tem, kaj bi bilo treba izboljšati. Med drugim so omenili, da si bodo še naprej prizadevali za večje sodelovanje občin, učinkovitejše delo lokalne samouprave, za poenotenje obrazcev in enoten informacijski.sistem pri delovanju občinskih uprav po vsej Sloveniji, s čimer bi bilo delo enostavnejše in učinkovitejše. Prav za te namene so že ustanovili komisije.
Ivan Pristovnik, predsednik ZTSO, pa je še dodal, da se evropska konvencija ter listina o lokalni samoupravi še ne izpol-
njuje popolnoma ter da občine
še nimajo pri svojem delovanju dovolj avtonomne samouprave. Državni podsekretar Ministrstva za finance, Slavko Tekavič, pa je spregovoril o primerni porabi
Čigav je voz in ...?
Kanalizacijski zagon
M
ed petimi ponudniki za zgraditev čistilne naprave
v KS Bistrica je ponudilo najnižjo ceno podjetje Genera iz Ljubljane (141,8 milijona tolarjev), to pa še ne pomeni, da bo tudi izbrano. Poleg cene bodo namreč upoštevali kot faktorje za izbor še reference izvajalca, možnosti plačila in garancijski rok. Tako lahko računajo na svojo priložnost pri tem poslu še preostala štiri podjetja, med njimi tudi Nograd s Hotize in VGP Mura Murska Sobota.
Lahko se zgodi, da bodo o izboru odločale decimalke. KS Bistrica in Občina Črenšovci pa imata že skoraj vse pripravljeno za izvedbo te naložbe. Najpomembnejše je, da so zagotovljena sredstva.
V KS Črenšovci pa bodo končali 4. fazo gradnje kanalizacijskega omrežja, ki poteka v naselju Črenšovci, nato pa se bodo lotili dokaj obsežnih del v Trnju in Žižkih. Zgradili bodo kanalizacijske vode 'v večini ulic. Vrednost
del bo več kot 100 milijonov tolarjev. Če bo šlo J vse po načrtih, bodo lahko prihodnje leto končali | s projektom za zgraditev kanalizacijskega omrežja | in čistilne naprave (ta že obratuje) v KS Črenšovci.
J. G. ■
V Apačah prenavljajo zvonik
v posameznih občinah. Po njegovih besedah naj bi občine razdelili v več kategorij, glede na porabo, število ustanov, ki jih imajo ali so soustanoviteljice, in tudi po številu prebivalcev.
Dodal je tudi, da bodo sredstva dobivale tudi po finančni izravnavi, in poudaril, da bodo dobile demografsko ogrožene in šibke največji delež sredstev za naložbe. Dodal je tudi, da bo najsrečnejši, ko bo sprejet zakon, s katerim bomo uredili sistem fi-
nanciranja lokalnih skupnosti, ki bo odpravil dežurnega krivca pri financiranju. Ministrstvo za finance že pripravlja izhodišče, prav gotovo pa ne bo prinesel vseh rešitev.
O programu dela vlade je spregovorila tudi Astrid Prašnikar, državna sekretarka pri Ministrstvu za notranje zadeve, in omenila, da se Ministrstvo za notranje zadeve in njegova vladna služba zavzemata za boljše stanje na področju lokalne samouprave. Prav za te namene so uvedli tudi spletno stran, s pomočjo katere bi bili lahko bolje obveščeni tudi o zakonu o javnih službah, ki se dnevno spreminja. 17. aprila pa naj bi se minister sestal z župani Slovenije.
A. Nana Rituper Rodež ■
Tole »skladišče« v naravi smo odkrili med Križevci pri Ljutomeru in Lukavci, nedaleč od železniške proge. Nismo preverjali, ali spada v križevsko ali ljutomersko občino, zvedeli pa smo, da povsod najmanj enkrat letno pobirajo kosovne odpadke in jih brezplačno odpeljejo tja, kjer ne kazijo narave. Mogoče pa se bo po objavi tega posnetka našel kdo, ki bo snel z voza vsaj uporabno kolo. Guma očitno še dobro drži. J. G., foto: J. V.
Občina Cankova
Ugodne varnostne razmere
■ a cankovsko občino je značilna sorazmerno visoka stopnja varnosti. To med drugim izhaja iz poročila Policijske postaje Murska Sobota za leto 2000. V tem času so namreč zabeležili le dvaintrideset kaznivih dejanj; od tega pet velikih tatvin in precej manjših. Skrb zbujajoče pa je, da je bilo raziskanih samo osem takih dejanj.
Glede kršenja javnega reda in miru je bilo v minulem letu 42 prijav. Sicer pa so v lanskem letu zabeležili enainpetdeset prometnih nezgod, v katerih je bilo šest oseb hudo ranjenih. V devetih odstotkih je bilo vzrok prometnim nesrečam čezmerno zaužit-
je alkohola, to pa je vendarle nekoliko nižje od povprečja.
Ko je govor o nadzoru državne meje, pa so ugotovili določeno umirjanje zadev, saj so v letu 2000 na cankovskem območju zajeli le pet tujcev.
M. J. ■
I atoliška cerkev v Apačah je stara skoraj 560 _____I let! Letnica 1446 in stilni znaki dokazujejo, da je so jo sezidali okoli leta 1440! Seveda takrat še ne v sedanji podobi, kajti pozneje so prizidali severno »ladjo«, sedanji zvonik pa so zgradili 1664. leta in je torej star 337 let.
V župniji vedno nekaj prenavljajo! Letos je prišel na vrsto zvonik, visok petdeset metrov. Uredili bodo stolp in ga na novo prekrili z bakreno streho. Koliko bodo stala dela, ta hip še ni znano. Vsekakor pa obnova ne bo poceni in verniki ter drugi darovalci sami ne bi mogli zbrati vsega denarja, zato so hvaležni got' njeradgonski občini, ki bo po* magala z dvema milijonoma in
12. april 2001
LOKALNA SCENA
5
V pitni vodi manj bakterij, kemično onesnažena petina odvzetih vzorcev
Nam bo kemija v kozarcu zapirala vodnjake?
Štirje največji vodovodi napajajo polovico regije
n z javnih vodovodov si vodo nataka kar sto trideset tisoč ljudi ali 81,4 odstotka prebivalcev Pomurja. Od tega napajajo štirje največji vodnjaki skoraj polovico prebivalcev v regiji, devet srednje velikih vodovodov oskrbuje deset odstotkov in sto petinsedemdeset krajevnih vodovodov dobrih enaindvajset odstotkov vsega prebivalstva. Iz lastnega studenca si vodo zajema enajst odstotkov ljudi in v teh tudi nihče ne kontrolira kakovosti in zdravstvene ustreznosti vode. Majhni vodovodi prevladujejo predvsem na Goričkem in v hribovitem delu upravne enote Gornja Radgona. Največ vodovodnih objektov imajo občine Puconci, petdeset, Gornji Petrovci, dvainštirideset, Moravske Toplice, enainštirideset, Rogašovci, devetintrideset, in Gornja Radgona, sedemintrideset.
V velikih vodovodnih sistemih ni bakterij
Murskosoboški Zavod za zdravstveno varstvo je lani odvzel za bakteriološko preiskavo 2687 vzorcev vode in skoraj trideset odstotkov vzorcev je bilo oporečnih. Najmanj oporečnih vzorcev je bilo v mestnih vodovodih, največ ali skoraj polovica pa v vodnih zajetjih, ki oskrbujejo do tisoč prebivalcev. Pristojne službe ugotavljajo, da se je lani bakteriološka kakovost vode izboljšala v vseh kontroliranih vodovodih, to pa je posledica sušnega vremena in tudi boljšega nadzora ter sodelovanja z upravljalci
vodovodov.
»Večja je obveščenost javnosti, bolj so upravljalci oziroma lokalna skupnost zainteresirani za reševanje problemov pitne vode,« je povedala dr. Smiljana Aladič z Zavoda za zdravstveno varstvo v Murski Soboti.
Kljub ugodnejši oceni pa pri lokalnih ogledih še vedno ugotavljajo, da veliko vodnjakov nima varstvenih pasov, da so predvsem manjša črpališča dotrajana in slabo vzdrževana, zaradi plitvega zajemanja vode je pogostejša bakteriološka in kemična oporečnost, ob sušnem času pa v takih vodnjakih tudi primanjkuje vode.
Kemično onesnažena petina odvzetih vzorcev
Na kemično preiskovanje so lani poslali 650 vzorcev in kar pri petini so odkrili, da je bila voda oporečna. Najboljšo vodo so spet ugotavljali v velikih vodovodih, kemično najbolj onesnaženo pa v vodnjakih, ki oskrbujejo do tisoč ljudi. S kemijo najbolj obremenjeni vodnjaki so v občinah Hodoš, Kobilje, Gornji Petrovci, Moravske Toplice, Šalovci, Puconci, Tišina, Beltinci, Črenšovci, Turnišče in Odranci.
V petintridesetih največjih vodovodih, ki oskrbujejo sedemdeset odstotkov prebivalcev, pa so odvzeli tudi sedemintrideset vzorcev vode, ki so jih poslali na razširjeno kemično analizo. Kar enaintrideset vzorcev je bilo oporečnih, od tega so v štiriindvajsetih vzorcih odkrili zvišano koncentracijo pesticidov, predvsem atrazina in njegovih meta-bolitov. Druga vzroka kemične onesnaženosti pa sta bila zvišani vsebnosti mangana in amoniaka.
»Ali je kemična kakovost pitne vode slabša ali morda boljša, kot
je bila, ne moremo povedati, saj nimamo primerljivih podatkov. Nadzor je sedaj dosti večji, kot je bil doslej,« je povedala sobesednica. Je pa res, da bodo morali, ko bo stopil leta 2003 v veljavo tudi tisti del pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode, ki določa normativ glede vsebnosti pestici-
Ideje, predlogi Vrtca Ljutomer
Lani igrače, letos narava
Zeleni kotički v igralnicah, akvarij...
Vrtec Ljutomer se je med prvimi vključil v izvajanje novosti na področju vzgojno-varstvene dejavnosti, ki jih je prinesel nov kurikulum za to področje. To se seveda kaže tudi pri
njihovem delu.
V tem šolskem letu so opredelili kot prednostno nalogo področje narave - odkrivanje,
spoznavanje, ohranjanje...
»Narava je področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno vključe-
družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in varnega življenjskega okolja in navad. Dolgoročni cilj je vzgoja za ohranjanje narave, kratkoročni pa, opaziti spremembe med izvajanjem naloge -kaj so otroci spoznali oziroma se naučili, preizkusili,« nam je med
Otroci se zelo zbirajo ob akvariju z zlatimi ribicami. (Foto: J. G.)
drugim povedala Marija Pušenjak, ravnateljica Vrtca Ljutomer.
Pri izvajanju omenjene projektne dejavnosti so še posebej aktivni v aprilu, ki je opredeljen kot mesec varovanja narave. Tako so si v nekaterih skupinah omislili ureditev zelenih kotičkov v igralnicah - posejali so različna semena, zdaj spremljajo kaljenje in rast, nazadnje pa bodo v praksi preizkusili njihovo uporabo (kreša, peteršilj); prav tako so uredili gredico v starem peskovniku, in sicer so zasadili rože.
Izdelujejo razne izdelke iz odpadnega naravnega materiala, skrbijo za akvarij z ribicami, želvo in paličnjaki... 8. maja nameravajo ta projekt predstaviti tudi staršem in drugim gostom. Njihova večletna praksa pa je tudi organiziranje vrtca v naravi (na Pohorju), otroške likovne kolonije pri vrtcu v Gresovščaku in plavalnih tečajev.
Vrtec Ljutomer je te dni objavil tudi razpis za vpis otrok v novem šolskem letu. Pričakujejo, da bodo imeli okrog 50 novincev. Glede na dohodke staršev jih večina plačuje za oskrbnine med deset in dvanajst tisoč tolarjev mesečno. Za ta denar pa otroci res veliko dobijo.
J. G. ■
Atrazin spada med herbicide triazine. S simazinom in prometrinom spada med klortriazine, ki so v tleh zelo obstojni. Strupenost delovanja se kaže v rušenju fotosinteze, preprečevanju puhtenja iz rastlin in razkroju kloroplastov. Njihova pomembna lastnost je, da lahko nadomestijo pirimidinske baze v DNA in RNA. Torej lahko usodno spremenijo strukturo dednega zapisa v celici. Zaradi genotoksičnosti, mutagenosti in velike obstojnosti atrazina v okolju
je zdravstveno ministrstvo prepovedalo uporabo atrazina na območju varstvenih pasov vodnih virov in tam, kjer je v izvirski vodi in podtalnici prekoračena dovoljena mejna vrednost atrazina (Uradni list RS št. 35/97). Atrazin se pogosto uporablja za škropljenje koruze, v vinogradih in sadovnjakih.
dov v vodi, vsa vodna zajetja, v katerih ugotavljajo preseženo koncentracijo pesticidov, zapreti. (Koliko ljudi bo takrat ostalo brez pitne vode?)
Slovenija je svoj pravilnik napisala po zgledu Evrope in bo od januarja 2003 dovoljevala posa-
mično 0,1 ali skupaj 0,5 mikrograma pesticidov na liter vode, s tem da dovoljuje Svetovna zdravstvena organizacija dva mikrograma, v ZDA pa je normativ celo tri mikrograme pesticidov na liter.
M. H. ■
Čistilna naprava na Cankovi končno deluje
Kdor čaka, ta dočaka!
Upravljalec soboška Komunala
O
d ponedeljka, 2. aprila, je pravnomočna odločba o obratovanju čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja na Cankovi.
V skladu z občinskim odlokom in sklepomobčinskega sve-
OS Gornja Radgona
M
inulo soboto, ko je bil svetovni dan zdravja, so imeli na radgonski osnovni šoli naravoslovni dan, ki so ga tako ali drugače povezali z ome-
njenim svetovnim »praznikom«.
Na predmetni stopnji so vrteli izbrane filme, se pogovarjali o njihovi vsebini ter odnosih med vrstniki,.starši in otroki, izvedli so socialne igre, učne ure o alternativni prehrani, kemiji malo drugače in geografskem laboratoriju, spoznali so značilnosti dela s paraplegiki, stanje Slovencev na avstrijskem Štajerskem idr. Na razredni stopnji
so prav tako potekale številne in zanimive aktivnosti, kot so dramatizacija zgodbice Veve-riček posebne vrste, ogled videokasete Ko nasilje nastaja med najmlajšimi ter igranje vlog na temo, kako se nasilju izogniti, izdelovanje plakatov po skupinah na temo drugačnost, okrogla miza z naslovom Vsi smo drugačni idr.
J-G. ■
ta o določitvi izvajalca so predali tega dne celotni sistem soboškemu podjetju Komunala, ki bo vse do 3. maja izvajalo uradne priklope.
V tem času pa bo izvajalec, to je Vodnogospodarsko podjetje Mura iz Murske Sobote, odpravil vse ugotovljene pomanjkljivosti na sistemu. Nadzor in koordinacijo nad deli opravlja po sklepu cankovskega župana Štefan Vrbovški.
In kakšni so pogoji za priključitev na omrežje? Vsa gospodinjstva, ki so sodelovala pri organizirani gradnji in poravnala vse na zboru občanov sprejete obveznosti, bodo prejela odločbe občinske uprave o dovolitvi priključka. Morebitne nestrokovne izvedbe priključka bo v skladu s
predpisi odpravil upravljalec. Tista gospodinjstva, ki niso poravnala vseh svojih obveznosti, pa imajo možnost, da sklenejo z občino Cankova od 2. do 30. aprila letos pogodbo. Če te pogodbe na podpišejo, jih upravljalec ne bo priključil na omrežje, njihove morebitne priključke pa zaplombiral.
Vse nepopolno poravnane obveznosti gospodinjstev se bodo, da bi bile čimbolj realne, preračunale v DEM. Npr. neplačan obrok iz prvega dela v višini 10.000 tolarjev se preračuna v DEM na dan zapadlosti šestega obroka. P
ri tem bodo upoštevali srednji tečaj Banke Slovenije. Gospodinjstva, katerih nosilci imajo novo stalno prebivališče na Cankovi od 1. januarja 2001 dalje, pa plačajo prispevek za priključek v višini 5.000 DEM, preračun v tolarje. Za gospodarske in negospodarske družbe pa velja prispevek za priključek v višini 10.000 DEM.
Milan Jeršel
6
GUSPUDAK5IVU
12. april 2001 VSIHK
Dobra izbira je vedno prava
Dobre izkušnje pri odprtju transakcijskega računa Uporabniku prijazno elektronsko poslovanje
b reformi plačilnega prometa, ki v Sloveniji poteka že od leta 1995 in poskuša naš sistem prilagoditi zahtevam EU, so tudi v Abanki |že lani jeseni omogočili podjetjem odpiranje transakcijskih
računov. Lani seje namreč znotraj te reforme pričel prenos računov na banke. Dejstvo je, daje poslovanje pri Abanki za večje zneske cenejše od poslovanja preko APP predvsem v primeru elektronskega poslovanja, ki so ga v tej banki uspeli razviti v uporabniku prijazen sistem.
O
“Doslej se je za odprtje transakcijskega računa pri Abanki odločilo že nekaj več kot 370 pravnih oseb,” pojasnjuje Anica Vehovar-Znidar-šič, izvršna direktorica za področje poslovanja s pravnimi osebami v Abanki in dodaja, da poslovanje s podjetji, ki so se odločila za delni ali celotni prenos računa na Abanko v prvih mesecih, poteka nemoteno.
84 % plačilnih nalogov je izvedeno elektronsko. V Abanki pravijo, da razmišljajo o plačilnem prometu celovito, zato so dolgoletne izkušnje banke z mednarodnimi plačilnimi instrumenti vsekakor prednost tudi pri poslovanju s plačilnimi instrumenti v državi.
Če se pravna oseba odloči odpreti pri Abanki transakcijski račun za plačila v državi in opravlja preko Abanke tudi plačilni promet s tujino, ji avtomatično zagotavljajo tudi boljši nakupni tečaj pri prodaji deviznih prilivov podjetja. Janez Štimnikar, finančni direktor slovenj-graškega podjetja Johnson Controls NTU d.o.o. pravi, da so se odločili odpreti transakcijski račun pri Abanki predvsem zaradi treh razlogov: “Vemo, da bodo postopoma prenesla poslovanje iz APP na banko vsa podjetja, zato pričakujemo ob zaključku dela APP več proble-
ABANKA D.D. LJUBLJANA WWW.ABANKA.Sl
Sejem, ki ga je slovesno odprl minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, je organiziralo podjetje INFOS, d. o. o., v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Predstavilo se je več kot petdeset razstavljavcev, v sklopu sejma pa je potekalo kar 45 predavanj in okroglih miz (več o tem na www.getwork.org).
Zaposlitvene možnosti
pomurskih študentov
V torek, 20., in sredo, 21. marca, je potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani sejem zaposlitvenih možnosti GetWork, ki je bil namenjen povezovanju študentov in dijakov z gospodarstvom
Na sejmu so bili predstavljeni v sodelovanju Regionalnega centra Zveze za tehnično kulturo v Murski Soboti. Kluba PAC in Zavarovalnice Triglav pod okriljem RRA Mura tudi trije projekti, ki so namenjeni izboljšanju zaposlitvenih razmer v pomurski regiji. Namen teh projektov (Mladi za napredek Pomurja, Podjetniški inkubator in Zaposlitveni inkubator) je, ponuditi diplomantom, študentom in dijakom primerno zaposlitev v domačih podjetjih, na drugi strani pa zagotoviti ustrezne pospeševalne mehanizme za ustvarjanje in spodbujanje podjetniškega razpoloženja.
Projekt Mladi za napredek Pomurja, ki poteka pod okriljem Regionalnega centra ZOTK-a v Murski Soboti, je namenjen naročniškemu raziskovalnemu delu mladih raziskovalcev. Na ta način jim je omogočeno, da se lotijo perečih problemov, ki so pogosto tesno povezani z domačo regijo. Cilj projekta je, čim tesneje povezati mlade raziskovalce z zainteresiranimi gospodarskimi subjekti. Tako se mladi raziskovalci lotijo konkretnih crfčain se z realnim
mov pri izvajanju plačilnega prometa. Pri Abanki imamo tudi devizni račun, kjer že od začetka poslujemo preko sistema Abacom. S prenosom tolarskega prometa smo tako poenotili način poslovanja z Abanko. Z uporabo Abacoma tudi za domači plačilni promet pa bomo dodatno prihranili.”
Marijana Cvetko, direktorica mariborske podružnice Abanke, je v zvezi z Abacomom poudarila, da njegova posebna multibančna različica omogoča uporabnikom enotno elektronsko poslovanje z več bankami in integriran vpogled v podatke z računov pri več bankah. Abacom je zanimiv tudi zato, ker je uporaben tako za opravljanje plačilnega prometa doma, kot tudi v tujini. Uporablja ga že več kot 250 podjetij.
Posebna multibančna različica Abacoma pa omogoča uporabnikom enotno elektronsko poslovanje z več bankami in integriran vpogled v podatke z računov pri več bankah.
Janez Štimnikar še dodaja: “Z novo storitvijo Abanke smo zelo zadovoljni, saj plačila potekajo hitro in brez zastojev. Še posebej lahko pohvalimo program šolanja in uvedbe, saj je bil zelo dobro pripravljen tako po organizacijski kot tudi strokovni plati.”
delovnim okoljem in si pridobijo praktične izkušnje glede izbire poklica. Gospodarske in druge organizacije, ki v projektu nastopajo kot naročniki, pa dobijo rešitev konkretnega problema, ob tem pa spoznajo svoje morebitne prihodnje strokovne sodelavce. Zaradi tega lahko projekt bistveno pripomore tudi k zmanjševanju t. i. »bega možganov« iz domače regije.
Predvsem slednje je eden od glavnih ciljev tudi drugih dveh projektov. Zaposlitveni inkubator je osredotočen na usposabljanje in razvoj kadrov ter motivacijo študentov za vključevanje v domača podjetja, pri čemer skrbi za zbiranje informacij, urejanje infrastrukture in izobraževanje. Podjetniški inkubator pa ponuja prihodnjim podjetnikom infrastrukturo v začetni fazi poslovanja.
Sejem je omogočil študentom in drugim zainteresiranim, da so lahko iz prve roke izvedeli, kakšne so zaposlitvene'možnosti v določenih podjetjih in okoljih. Žal so bili pomurski študentje, z izjemo omenjenih projektov, prisiljeni iskati informacije predvsem pri podjetjih iz dragih okolij. Kljub večkratnemu pozivu vodil-
Zdravstveni dom Gornja Radgona je dobro gospodaril
Letos v znamenju vlaganj v prostore in opremo
Zdravstveno ministrstvo za svoj delež noče slišati
ornjeradgonski zdravstveni dom je tudi lansko poslovno leto uspešno pripeljal do konca, saj so se pred sedmimi leti, ko so še nabirali rdeče številke in jih potem morali pojasnjevati občinskim svetnikov, trdno odločili, da bodo v prihodnje poskušali gospodariti v okviru možnosti.
To jim je uspelo tudi lani, po besedah direktorice zdravstvenega doma Marije Kuzma predvsem zaradi doseženega načrta opravljenih zdravstvenih storitev. Program so presegli v patronažni službi, saj potrebe bolnikov po negi na domu presegajo načrtovani obseg storitev, več pa so opravili še preventivnih pregledov v otroškem in šolskem dispanzerju, to pa je zdravstvena zavarovalnica v celoti plačala. Prav tako jim je v celoti priznala še opravljene mikrobiološke preiskave in porabljena ampulirana zdravila. Zaradi preseganja plana so imeli skupaj neplačanih storitev za deset milijonov tolarjev, premalo opravljenih storitev pa je bilo za dobre štiri milijone tolarjev. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč ne dovoljuje več kot petodstotno »prelivanje« opravljenih storitev med dejavnostmi.
Poslovanje javnega zavoda so lani bremenili še rast cen materialnih stroškov in izplačilo doda
nim pomurskim podjetjem in znižani kotizaciji za udeležbo na sejmu, to pa je dodatna potrditev tradicionalno dobrega sodelovanja INFOS-a s Pomurjem, se podjetja za predstavitev na sejmu niso odločila. Da bo ironija še večja, je bila pobuda za sodelovanje na sejmu podana ravno na pogovora za okroglo mizo o problematiki svetovne globalizacije, kjer so se vsi navzoči strinjali, da je za razvoj regije ključnega pomena vlaganje v perspektivne mlade kadre. Upamo lahko le, da (ne)udeležba na sejmu ni tudi pravi odsev kadrovske politike v naših podjetjih, saj na ta način gotovo ne bomo mogli ustaviti »bega možganov« iz naše regije.
Kakršen koli lokalno naravnan projekt za izboljšanje kadrovske strukture regije in s tem posledičnega dviga njene gospodarske moči ter ugleda je brez odziva in sodelovanja vodilnih lokalnih gospodarskih struktur obsojen na neuspeh. Zaradi tega nas čaka na tem področju še veliko dela, ki pa nikakor ne bo zaman. Le tako bomo iz regije, ki je zmeraj manj lastnik same sebe, prešli v regijo, ki bo lahko sama odločala o svojem razvoju in napredku. Pomurci smo dovolj sposobni in pridni, da si to ne le zaslužimo, ampak zmoremo tudi doseči.
Strokovni vodja RC ZOTK M. Sobota doc. dr. Mitja SLAVINEC ■
V gornjeradgonskem zdravstvenem domu so uredili prostore za nujno medicinsko pomoč, ki jih morajo opremiti še s sodobnimi medicinskifni napravami.
tkov k plačam zaposlenih, česar jim financer ni priznal v dejanski višini, ter združevanje sredstev za specialistični študij zdravnikov, v katerega sklad gornjeradgonski zdravstveni dom vlaga več kot potem lahko dobi povrnjeno.
Uredili so prostore za nujno medicinsko pomoč
Za dokončano prvo fazo urejanja prostorov za nujno medicinsko pomoč so sredstva prispevale občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij po ključu glede na število prebivalcev, in to dobrih petnajst milijonov tolarjev, več kot osem milijonov pa je primaknil zdravstveni dom.
Pomurje na poti k hitrejši povezavi s Slovenijo
Gradnja avtoceste
5,44 milijarde tolarjev za odsek Vučja vas-Beltinci
V
ponedeljek sta bili v Ljubljani sklenjeni pogodbi za zgraditev premostitvenih objektov na avtocestnem odseku Podtabor-Naklo in za zgraditev avtoceste Vučja vas-Beltinci s premostitvenimi objekti in vodnogospodarskimi ureditvami. Naročnik gradnje je DARS, izvajalca del na obeh odsekih sta SCT in Primorje, skupna vrednost obeh sklenjenih pogodb pa znaša 7,48 milijarde tolarjev.
Od tega bo »dobil« 11,2 kilometra dolg odsek Vučja vas-Beltinci 5,44 milijarde tolarjev, gre pa za gradnjo 4,2 kilometra AC-trase od prihodnjega AC-pri-ključka proti Murski Soboti do priključka proti Lipovcem ter dveh mostov (eden čez kanal Mura-Ledava), deviacij (prestavitev) in vodnogospodarskih ureditev. Rok za izvedbo del je 21 mesecev od uvedbe izvajalca v delo, gradnja pa bo potekala v dveh fazah. V trinajstih mesecih naj bi bila zgrajena dvopasovnica od priključka za Mursko Soboto do priključka za Lipovce z vsemi prestavitvami, premostitvenimi objekti in komunalnimi
Gornjeradgonska občina je v imenu treh ustanoviteljic zdravstvenega doma zdravstveno ministrstvo zaprosila za 47-odstotni delež sofinanciranja, vendar država
Gornjeradgonski zdravstveni dom, ki je dajal že doslej velik poudarek preventivnemu delovanju, je organiziral za zaposlene med prvimi v Pomurju izobraževanje za izvajanje programa CINDI.
svojega prispevka ni poravnala. Občine in zdravstveni dom bodo pri tej zahtevi vztrajali, saj naj bi bila država dolžna prispevati za celotno ureditev prostorov za službo nujne medicinske pomoči dobrih 48 milijonov tolarjev.
Četudi zdravstveno ministrstvo na vloge občin, da naj sofinancira vlaganje v osnovno zdravstvo, ne odgovarja, je pripravil gornjeradgonski zdravstveni dom zaradi nujno potrebnih obnovitvenih del za to leto obsežen pro-
vodami, v naslednjih osmih mesecih pa bi potekala dograditev štiripasovnice.
Na omenjenem AC-odseku trenutno poteka gradnja mostu čez Muro (rok dokončanja je začetek oktobra 2002 za dvopasov-no polovico mostu, za preostalo pa začetek oktobra 2003), poteka pa tudi gradnja treh podvozov (podvoz za glavno cesto Gl-3 v Lipovcih, za železniško progo Ljutomer-Murska Sobota in za obvoznico železniške proge Murska Sobota), enega nadvoza (na lokalni cesti Rakičan-Leta-lišče), poteka pa tudi rekonstrukcija regionalne ceste Rl-230. Kot so nam sporočili z DARS-a,
gram vlaganj. Druga faza ureditve prostorov za nujno medicinsko pomoč jih bo stala 30 milijonov tolarjev, obnova zdravstvene postaje v Apačah 24 milijonov, popolna preureditev zdravstvene postaje v Radencih 31 milijonov in obnova strehe na zdravstvenem domu v Gornji Radgoni ne
kaj manj kot 6 milijonov tolarjev. V program investicij za to leto so zapisali tudi nakup specialnega reševalnega vozila za nujno medicinsko pomoč, ki jih bo stal 12 milijonov tolarjev. Vrednost načrtovanih investicij tako skupaj presega sto tri milijone tolarjev, ob tem da želijo na drug način, z akcijami zbiranja prostovoljnih prispevkov, zbrati še 13 milijonov za medicinsko opremo za delo službe nujne medicinske pomoči.
M. H., foto N. J. ■
bodo navedena dela dokončana do desetega septembra 2001, rekonstrukcija regionalne ceste Rl-230 pa že do konca maja. Kar se tiče gradnje južne zbirne ceste za Mursko Soboto, je bil 30. marca 2001 objavljen razpis, tako da je predviden začetek del v avgustu 2001.
Gradnja odseka Vučja vas-Beltinci bo potekala v dveh etapah - najprej od priključka za Mursko Soboto do priključka za Lipovce z južno zbirno cesto Murske Sobote - zahodni krak), zatem pa še od priključka za Vučjo vas do priključka za Mursko Soboto, vključno z gradnjo mostu čez Muro.
Na obeh etapah bo gradnja potekala fazno, tako da bo najprej zgrajena in za promet usposobljena dvopasovnica polovica AC), nato pa bo sledila še gradnja druge polovice AC.
D. T- ■
»fl 12. april 2001
GOSPODARSTVO
7
V Pomurkini Mesni industriji prečistili bilanco in urejajo poslovanje
Ostati vodilna klavnica in razsekovalnica v državi *
Bo prišlo do sodelovanja in delitve dela med soboškimi in radgonskimi mesarji?
P
Marko, Darko in Milan krmarijo Pomurkino barko. Foto: Jure Z.
oslovanje Pomurkine Mesne industrije je v lanskem letu zaznamovalo dvoje po-
membnih dogajanj. Družba je pridobila večinskega lastnika in strateškega partnerja, saj je večinski delež v njej prevzel ABC Trading, v katerem sta povezana ABC Pomurka International in
Marko Slavič Ključarovci, soboških mesarjev pa ni obšel tudi problem bolezni BSE, ki je vplival predvsem na poslovne rezultate. Na poslovne rezultate je vplivalo tudi temeljito čiščenje knjigovodskih evidenc in podatkov, ki so jih očistili vseh spornih in dvomljivih terjatev.
V Pomurki Mesni industriji so ustvarili lani s prodajo 4 milijarde 230 milijonov tolarjev prihodkov, poslovanje pa so sklenili s 621 milijoni tolarjev izgube. Po besedah Milana Korena, direktorja Mesne in-* dustrije, so vplivali na višino izgube iz poslovanja predvsem visoki odpisi obratnih sredstev, saj je bilo teh za 240 milijonov tolarjev, za 180 milijonov tolarjev pa je bilo odpisov terjatev tistih družb, ki so v stečaju. Poslovno izgubo je podjetje pokrilo iz rezerv, čistega dobička prejšnjih let in iz revalorizacijskega popravka kapitala. Tako je znašal kapital Mesne industrije konec lanskega leta 3 milijarde 107 milijonov tolarjev, knjigovodska vrednost delnice pa je bila 1000,67 tolarja, to pa pomeni, da ni padla pod nominalno.
Vsi ti rezultati kažejo, da se Pomurka Mesna industrija konsolidira
Potrošnik še odpira trgovine
Kam bodo vodile poti v prihodnje?
Utapljanje rumene v oranžni
Potrošnik je minuli teden z otvoritvijo Železninarsko-gradbenega centra v Beltincih in Supermarketa Živila v Radencih zaokrožil večji naložbeni ciklus v Pomurju. K tema dvema je namreč treba prišteti še otvoritev Agroopreme in specializirane kmetijske trgovine v Vipavi.
Nov Železninarsko-gradbeni center v Beltincih ima približno tisoč pokritih in pet tisoč kvadratnih metrov odprtih prodajnih površin in je bil vreden dvesto milijonov tolarjev. Ponujal bo blago za potrebe gradbeništva, železnino, barve, lake, kolesa z rezervnimi deli in stavbno pohištvo. Ne bo pa več ponudbe
in ureja poslovanje, vse bilančne postavke so natančno razčiščene in tudi izhodišča za letos so ugodna. Je pa hkrati res, da jih tudi v tem letu čakajo zelo resni problemi, saj bo pojav nekaterih bolezni bistveno omejil izvoz svežega mesa in mesnin, to pa bo imelo tudi vpliv na poslovanje.
Čeprav se je obseg klanja v primerjavi s tistim v najboljših letih bistveno zmanjšal, ostaja Pomurkina klavnica še naprej ena največjih v državi, saj so lani v njej zaklali 71 tisoč prašičev in 12.400 govedi, za lastne potrebe in storitveno, skupno pa so prodali okoli sedem milijonov kilogramov mesa in mesnih izdelkov iz govejega, junčjega in prašičjega mesa.
Delitev dela med Pomurko in MIR-om iz Gornje Radgone
Status sodobne in največje slovenske klavnice želijo obdržati tudi v prihodnje, z novim strateškim partnerjem pa bodo načrte tudi uresničili. 700 milijonov tolarjev, ki so jih pridobili z dokapitalizacijo, bodo v celoti namenili za po

pohištva, ki ga je Potrošnik v svojem prodajnem programu opustil. Ta center je nadomestil nekdanje stare Potrošnikove prodajalne, razmetane po središču Beltince, ki so jih delno že prodali in denar usmerili v novo naložbo. Supermarket Živila, velik 530 kvadratnih metrov, v Radencih, ki je vreden 270
sodobitev klavnice. Nekaj tega so že postorili, 24. aprila pa bodo za dva do tri mesece ustavili klanje, saj bodo v celoti zamenjali klavne linije. S to zamenjavo bo postala Pomurkina klavnica ena najsodobnejših v tem delu Evrope, ne skrivajo pa tudi ambicij, da bi postali vodilna klavnica in razsekovalnica v državi.
Po posodobitvi klavnice jih čaka ureditev predelave, če želijo dobiti izvozno licenco, pa jo bo treba preseliti na novo lokacijo ob klavnici. Ta naložba naj bi bila končana do konca prihodnjega leta, preselitev predelave in posodobitev klavnice pa sta povezani tudi z iskanjem primernih dogovorov z Mesno industrijo Radgona.
Na preselitev predelave se pripravljajo tudi v MIR-u, zato bi bilo pametno, da se že zdaj dogovorijo za ustrezno delitev dela, da ne bo prihajalo do podvajanja proizvodnih programov, pravi Darko Pejnovič, direktor ABC Pomurke International, ki je strateški partner Mesne industrije. Nekaj pogovorov s predstavniki MIR-a so že opravili in v Pomurki predlagajo, da radgonski me
milijonov tolarjev, je nova naložba in ga je Potrošnik zgradil v sodelovanju z večinskim lastnikom Živili. V tem centru s štirinajstimi zaposlenimi ponujajo živilske in galanterijske izdelke.
Omenjene naložbe so, kot je bilo povedano na slovesnih otvoritvah obeh objektov, predvsem posledica racionalizacije trgovine znotraj Potrošnika. Posledično so stale dobrih sto milijonov manj, kot je bilo ustvarjenega prihodka od prodaje nerentabilnih in neracionalnih lokalov znotraj Potrošnika. Tako je vrednost naložb okrog 750 milijonov tolarjev, iztržek od prodaje lokalov pa okrog 850 milijonov tolarjev.
sarji 1. avgusta, ko bodo nared nove klavne linije v soboški Mesni industriji, klanje prenesejo v to klavnico, v zameno pa jim bo Mesna industrija Pomurka prepustila proizvodnjo klobasičarskih in suhomesnatih izdelkov. Dogovor je treba doseči čim prej, saj obe družbi, ki bi tudi v prihodnje ostali samostojni delniški družbi, začenjata z naložbami in časa za odlašanje ni.
S 1. januarjem 2003, ko stopijo v veljavo novi veterinarski predpisi, namreč klanje v sedanji MIR-ovi klavnici ne bo več mogoče, zato naj bi se radgonski mesarji specializirali za predelavo klobasičarskih in suhomesnatih izdelkov, v Pomurkini predelavi pa bi izdelovali le konzerve in polpripravljeno zamrznjeno hrano. Čeprav v Pomurki zatrjujejo, da so pri MIR-ovi naložbi v predelavo pripravljeni sodelovati tudi s finančnim vložkom in tako potrditi resnost sodelovanja, se v MIR-u o tej ponudbi še niso odločili.
Ludvik Kovač ■
Takole mimogrede je za opazovalca zanimiv pogled na portal vhoda v Supermarket v Radencih, ko izstopa z oranžne podlage napis Živila, nekje na robu pa je še opaziti rdeč napis Potrošnik na obledeli rumeni podlagi.
Ali to pomeni le, da gre za prvega otroka skupnega lastnika Potrošnika in Živil, ali pa so to že prvi znaki kapi, ki jo lahko pričakujemo po proslavi Potrošnikovega Abrahama in si bomo Potrošnikovo blagovno znamko namesto na portalih trgovin lahko ogledovali na stalni razstavi v soboškem muzeju. Počakajmo na udarec na gong leta 2002.
J. Votek, foto: N. J., J. Z. ■
Pomurski tisk ni šel v promet niti po polovični ceni
Evrotrade Print nima tekmecev, zato čaka na nižjo ceno
Jože Štivan je najavil poroko s Kartonažo
o študiji fizibiliti bi takšna kupnina družbo spet pripeljala v stečaj,« je po tretji neuspeli dražbi Pomurskega tiska v stečaju izjavil Jože Štivan, lastnik družbe, ki ima v najemu nekdaj slovečo soboško tiskarno. Premično in nepremično premoženje Pomurskega tiska v stečaju so v tretje prodajali po izklicni ceni 188,6 milijona tolarjev, to pa je polovica ocenjene vrednosti, vendar tudi tokrat dražiteljev na murskosoboško sodišče ni bilo. Kanček upanja na uspešno kupčijo je dajal prihod Jožeta Štivana, ki je po dveh neuspelih dražbah na tretjo vendar prišel, toda v sodni dvora- | ni ni imel tekmecev, zato je predsednik stečajnega senata Dezider Novak tudi tokrat dražbo lahko končal v dobrih desetih minutah. Jože Štivan, lastnik družbe Evrotrade iz Ljubljane, in Bojan Žunič, direktor hčerinske družbe Evrotrade Print, ki je najemnik prostorov in opreme stečajnega dolžnika s predkupno pravico, k dražbi namreč nista pristopila.
»Vrednotenje izvedencev je eno. tržna vrednost pa drugo. Tu je ogromno strojev pa tudi prostorov, ki so, a jih ne potrebuješ,« je navedel kot razlog zadržanosti in preračunljivosti pri nakupu premoženja stečajnega dolžnika Jože Štivan. Povedal je še, da družba Evrotrade Print izredno uspešno posluje, vendar o številkah ni želel govoriti, štirideset do petinštirideset zaposlenih pa že presega bruto obseg proizvodnje, ki jo je prej obvladovalo skoraj sto trideset zaposlenih. Trideset do petintrideset odstotkov proizvodnje prodajo na lokalnem trgu, tretjino v preostali Sloveniji, ostanek pa na tujem. Knjižni program je namenjen predvsem tujim kupcem, saj se domačih založnikov zaradi slabih plačil bojijo, kot zelo dober domači partner pa jim je Radenska, ki se ji sedaj pridružuje še Pivovarna Laško. »V Laškem smo uspeli z ugodno ceno in kakovostjo,« je Jože Štivan predstavil novega pomembnega partnerja družbe Evrotrade Print. Razkril je tudi razmišljanje o možnosti kapitalske povezave s Kartonažo, ker, kot je dejal, na istem dvorišču poslujeta dve sorodni družbi. Jože Štivan se ! z lastniki kartonaže o tem še ni dogovarjal, saj je treba počakati na »pravi trenutek«.
M. H. I
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
8
(IZ)BRANO
12. april 2001 f Bill
Komentar
Regionalni projekt sre-diškega Art centra, kije bil nagrajen z državno regionalno nagrado Štefana Smej a, zadnje dni dviga kar veliko prahu in zaradi osebnih apetitov postavlja pod vprašaj ves projekt. Obnovimo zgodbo: idejo je razvilo žal v vseh okoljih slabo sprejeto in pogosto degradirano društvo Onej. Uspelo jim je prepričati mo-
ravsko občino, da je odku-	j. Votek ■
pila nekdanjo karavlo v
Središču, kije objekt namenila kot vložek lokalne skupnosti v javni zavod, ki se je potem prijavil s projektom na me-
] dnarodni razpis in uspel pridobiti evropska razvojna sredstva. Ta je vložil v obnovo in širitev vojašnice za potrebe kulturnega centra z jasno definirano vsebino, ki je bila očitno dovolj dobra, da si je projekt pridobil mednarodno
Art center
in Tibi
podporo. Ob obnovi so uspeli kupiti potrebno infrastrukturo (livarno in opremo za keramično delavnico), zmanjkalo pa je sredstev za dokončanje projekta. Res je sicer, da je zunanja podoba gradbišča v tem trenutku dokaj klavrna. Toda ali sta za to kriva le Miloševič in Pravdič. Verjetno ne, saj sta v imenu zavoda za to pooblastila znanega alternativca Zorana Habjaniča, ki se je kljub svojemu deklariranemu entuziazmu umaknil - menda zaradi neplačevanja. Vprašanje je, kaj je počel v tistem času, ko je bil še plačevan, da so gradbinci počeli, kar se jim očita. No, pa to je obroben problem. Problem je nastal, ko sta uspela s projektom prepričati ljudi tudi na državni ravni, ki jih je bila pripravljena podpreti z ugodnim kreditom, a garancijo za ta kredit zavodu svetniki kljub nekaj glasovanjem niso izglasovali. Tu pa sedaj nastopi univerzalni politik in tudi svetnik Tibor Vbroš. Zavod je pri »pokritju« kredita ubral drugo pot. Objekt je bil namreč toliko daleč, da se je z njegovo hipotekarno zastavitvijo lahko garantiralo za kredit, ki ga je podeljeval MEOR po vladni uredbi za razvoj na narodnostnem območju. Tudi tu so bili toliko korektni, da so ga zato, ker celotne vsote kredita, ki je bil na razpolago, niso potrebovali, najeli skupaj z novoustanovljenim Kulturnim društvom Antala Ferenca. Čeprav je znotraj zavoda dovolj zunanjih sodelavcev pripadnikov narodnosti, s katerimi bi lahko »pokrili« formalne zahteve za pridobitev kredita, so sedaj nerazumne poteze Voroša kot predsednika društva, ko je bilo jasno dogovorjeno, da se preostanek kredita uporabi za potrebe lokalne skupnosti z jamstvom v obliki Art centra. Vendar ima očitno »umazana« I Voroševa igra drugačne in neživljenjske dimenzije. Ni zna- I no, ali ob njegovih političnih interesih niso bili pokriti še kaki njegovi osebni interesi, zato so vse manipulacije in izsiljevanja brezpredmetna, če ne kar podla. Preprosteje povedano, vložen mednarodni kapital in njegovo vztrajanje pri gradnji poslovnega objekta (beri občinske upravne stavbe) v Prosenjakovcih preprosto ne f zdržita. Če si želi občino in funkcijo župana, potem bo pač moral ubrati druga zakonita pota. Žal so tudi Prosenjakovci zaenkrat še v državi Sloveniji in tudi za Prosenjakovce velja slovenska zakonodaja. Pametneje bi bilo, da razmišlja o pozitivnem in koristnem vložku kredita v smislu razvoja, ne pa za uresničevanje nekih pritlehtnih ambicij, za katere pa ni pripravljen prevzeti nobene odgovornosti. Nima tudi nobe- I nih pristojnosti, da začenja s postavljanjem pogojev, kje bo I zavod uporabil deset milijonov tolarjev Smejeve nagrade. I Ce se pa že gre te igrice, potem naj prevzame jamstvo za 1 državni kredit in za garancijo zastavi neko drugo I premoženje, ne pa da želi za uresničevanje svojih ambicij I tisto, kar je ustvaril nekdo drug. No, saj poznamo tisti pre- I govor: »S tujim ... je fino mahat po koprivah.« In Tibi Voroš j počne ravno to. Pri uporabi Smejeve nagrade, ko odločno g nasprotuje vložku tega denarja v domanjševsko šolo, pa se I kaže tudi njegov odnos do lastne narodnosti.
Javni zavod ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA objavlja prosto delovno mesto
višje oz. diplomirane medicinske sestre
v otroško-šolskem dispanzerju, za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Pogoji:
- končana višja oz. visoka zdravstvena šola,
- opravljen strokovni izpit,
- državljanstvo Republike Slovenije,
- vozniški izpit B-kategorije,
- zaželeno znanje madžarskega jezika.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati/ -ke v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Zdravstveni dom Lendava, kadrovska služba, Kidričeva 34, 9220 Lendava.
Prijavljene kandidate/-ke bomo obvestili o sklepu v 15 dneh po izteku roka za prijavo.	___________________________
Občinska seja pri Sv. Juriju ob Ščavnici
Šola preveč bremeni občinski proračun?
Razprava svetnikov poudarjala očitke
azpravljanje svetnikov na zadnji seji občinskega sveta pri Sv. Juriju ob Ščavnici je pretežno zajemalo problematiko oz. financiranje tamkajšnje osnovne šole, v sklopu katere deluje tudi vrtec. Na seji je bil namreč navzoč tudi ravnatelj OŠ Ivan Dobaj, ki je predstavil težave v šoli in ki je odgovarjal na številna vprašanja svetnikov, s katerimi so
občasno že preveč posegali v področje pedagoškega dela in se odmikali od bistva problematike.
Razlog ravnateljeve navzočnosti je bilo povabilo občine, saj so želeli rešiti večno problematiko osnovne šole in v celoti razčistiti glede ugovorov ravnatelja na letošnji proračun, ki naj bi jih menda zelo pogosto pošiljal na občino. Ravnatelj je tako najprej predstavil težave v vrtcu, kjer je
Petrol ponuja financiranje ČN
N
ekatere občine, med njimi tudi turniška, so dobile pred nedavnim
najbolj sporna ekonomska cena, za katero so svetniki potrdili povišanje, vendar je občina še naprej plačevala enako ceno. Tako je nastalo za skoraj milijon tristo tisoč tolarjev razlike v plačilu, ki jih mora pokriti občina.
Naprej je ravnatelja zanimalo, zakaj se zavlačuje pri novogradnji vrtca, nato so mu predstavniki občine pojasnili težave, ki jih imajo pri odkupu zemljišča, ki je v denacionalizacijskem postopku.
Po ravnateljevem vztrajnem prepričevanju svetnikov, da se bodo jeseni soočili z veliko prostorsko stisko in da na tak način izgubljajo otroke, ki jih starši vpisujejo v vrtce sosednjih občin, se je oglasil podžupan Gregorec, ki je poudaril, da so na občini poizkusili vse, kar se je dalo, vendar pa se je z denacio-
zanimivo ponudbo: podjetje Petrol bi bilo pripravljeno odkupiti njihovo čistilno napravo, ki jo dokončujejo. Znesek plačila bi bil lahko celo višji od vloženih sredstev, recimo do 400 milijo
Za kapetana Beltinec sezona končana
nov tolarjev. Za podobno ponudbo smo slišali tudi v
Črenšovcih.
Sliši se dokaj »vabljivo«. Z denarjem, ki bi ga na ta način Petrol vložil v projekte za zgraditev kanalizacije - za financiranje ali odkup čistilnih naprav bi lahko občine vsekakor hitreje in lažje končale velike naložbe. Toda zdi se nam, da nikakor ne gre za velikodušno potezo naftne družbe, ampak se skriva v ozadju predvsem dobičkonosen namen Petrola, saj bi mu morale občine v zameno podeliti koncesijo za pobiranje kanalščine za 20, 30 ali več let.
V tem času bi si Petrol najprej povrnil vložena sredstva, potem pa še nekaj časa dobro služil. Ali ni tako?
J.G.i
Z zadnje seje rogašovskega občinskega sveta
Še vedno brez sprememb statuta in podžupana
a zadnji seji rogašovskega občinskega sveta je bilo spet nekaj točk povezanih s samoprispevkom in krajevnimi skupnostmi. Že na prejšnji seji so dobili iz Službe za lokalno samoupravo opozorilo, da določilo občinskega statuta, po katerem svet ožjega dela občine sprejema predpis, s katerim ureja zadeve, ki sodijo v pristojnost občinskih organov, ni v skladu z zakonom in tudi za to, ker še vedno nimajo
podžupana.
Že takrat so pripravili dva predloga za spremembo statuta, in sicer županovega ter predlog statutarne komisije. Županov predlog naj bi bil po mnenju nekaterih svetnikov »preoster« za krajevne skupnosti, saj naj bi se po njegovem statut krajevnih skupnosti ukinil in bi namesto
njega vse stvari urejal poslovnik. Statutarna komisija pa želi ohraniti statut krajevnih skupnosti z določenimi spremembami. Ker takrat noben predlog ni dobil večine, so ju poslali na tolmačenje k omenjeni vladni službi in sklenili, da bodo na naslednji seji
nalizacijo zadeva ustavila, zato je ravnatelju očital nevzdržen pritisk, ki ga izvaja na občino. Predlagal je, da začnejo iskati druge rešitve, kot je npr. prerazporeditev prostorov v šoli. Po daljši izmenjavi stališč in argumentov Gregorca in Dobaja je župan nato predlagal, da si skupaj ogle-
dajo šolo in najdejo začasno (prostorsko) rešitev.
Dodal pa je še, da bo treba v naslednjem letu končno določiti številko, ki bi potrebe šole pokrila vsaj v osnovi. Ob tem je Gregorec izrazil dvom o racionalnosti porabe sredstev, namenjenih za šolo, in navzočim predstavil številke, ki naj bi prikazovale prejemke šol v nekaterih drugih občinah. Iz preglednice naj bi bilo razvidno, da dobi OŠ pri Sv. Juriju precej več sredstev kot druge šole, to pa je ravnatelj ocenil kot zavajanje, saj naj bi šlo za napačno seštevanje in s tem tudi prikaz številk. Dilemo bo skušala rešiti občinska računovodkinja, ki bo pripravila do naslednje seje natančne in strokovno obdelane podatke.
D. Tibaot ■
Varstroj Lendava
Na seznamu za zapolnitev privatizacijske luknje
vrstitev Varstroja oziroma lastniškega deleža, ki je v rokah Srda, na seznam podjetij, ki jih bo država za zapolnitev privatizacijske luknje namenila pidom, je bilo pričakovano, je povedal direktor lendavske tovarne varilne in rezalne opreme mag. Štefan Kepe. Slovenska razvojna družba ima v Varstroju 27,3-odstotni delež, državna sklada, odškodninski in pokojninski, pa še po 3,8, to pa je skupno 36 odstotkov premoženja.
Kdo od pidov bo postal novi delničar Varstroja, sedaj še ni znano, zanimanja za lendavskcPpo-djetje pa tudi še ni nakazal nihče. In ker ni pričakovati, da bi pid v Varstroju prevzel aktivno vlogo lastnika, oziroma bo pidovo lastništvo le kratkotrajno in posre-
dno, si Varstrojevci lahko obetajo pomembne spremembe lastništva. Zaenkrat mali delničarji še imajo večino, s katero lahko držijo v rokah poslovne odločitve, ne pa več tudi odločanje o statutarnih spremembah.
M. H. ■
Drugo spomladansko kolo je bilo usodno za kapetana beltinskega drugoligaša Sašo Novaka iz Ljutomera. Morda je njegova nogometna kariera celo zapečatena. V Ivančni Gorici je proti domačemu Livarju v peti minuti tekme Robert Plevnik (nekdanji igralec Beltinec) v grobem startu povzročil prelom Novakove leve noge. Kirurg dr. Slaček je v kliničnem centru v Ljubljani opravil triurni operacijski poseg in 26-letni nogometaš mora strogo mirovati. Pregled ga čaka 17. aprila, potem pa verjetno dolgotrajna rehabilitacija. Saša Novak je sicer izjemno nadarjen nogometaš; bil je malonogo-metni reprezentant Slovenije, nastopal je za matični Ljutomer ter za prvoligaša Muro in Beltince, sedaj pa se je z dobrimi igrami ustalil pri drugoligašu iz Beltinec. Žal le do letošnjega drugega spomladanskega kola ... (N. Š„ foto: D. T.)
Ker pa vladna služba za zadnjo sejo ni dala ustreznega tolmačenja, saj trdi, da mora občinski svet predlog najprej potrditi in šele potem ga lahko vladna služba tolmači, nobeden od predlogov spet ni bil sprejet. Za uskladitev z zakonom, ki je prav tako zahteva že prej omenjene vladne službe, pa so svetniki še enkrat pristopili k imenovanju novega kandidata za podžupana, ki pa ponovno ni dobil podpore. Tokrat je bila kandidatka na županov predlog občinska svetnica Majda Haužar. V zvezi s perto-
rjetno, čeprav se navaja razlog preobremenjenost z delom, povezana tudi odstopna izjava predsednice občinske volilne komisije Irme Wolf, ki je lani jeseni potrdila rezultate referenduma, ki ga, kot smo pozneje poročali, krajevna skupnost sploh ne bi smela razpisati.
Obravnavali pa so tudi Odlok o zaključnem računu proračuna za leto 2000. Tukaj je poročilo podal predsednik nadzornega odbora Edvard Mihalič, ki je med drugim navedel nekatere stroške, kot je na primer obisk župana v Bruslju, ki so po mnenju svetnikov previsoki in nepotrebni. Zaradi tega zahtevajo, da župan do naslednje seje pojasni upravičenost nastalih stroškov in šele takrat bodo glasovali <’ zaključnem računu proračuna za leto 2000.
r V ■
<®il 12. april 2001
(IZ)BRANO
9
Sejem MEGRA odprt
V Sloveniji se še premalo gradi
torek je odprl minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač v G. Radgoni 14. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA, ki poteka od 10. do 14. aprila. Me-gra je edini specializirani sejem gradbeništva pri nas in v bližnjem mednarodnem okolju, z letošnjim letom je postal aktiven član mednarodne zveze UFI, s čimer je še pridobil na mednarodni veljavi. Na 20 tisočih kvadratnih metrih razstavnih površin se letos predstavlja 510 razstavljavcev iz enaindvajsetih držav, pripravili pa bodo tudi številna strokovna predavanja in posvetovanja. Letos so posvetili največ pozornosti gradnji in sanaciji poslovnih in stanovanjskih objektov ter uporabi sodobnejših gradbenih materialov, izolacij, stavbnega pohištva in drugega, to pa prispeva k varčevanju energije in varuje okolje. Gradbeni inštitut ZRMK pa je letos že petič podelili znak kakovosti.
Janez Kopač je v svojem govoru med drugim poudaril, da moramo v tem času približevanja Evropi poskrbeti za kompatibilnost tudi na področju gradbeništva in gradbenih proizvodov
ter za prepoznavnost slovenske kakovosti. »V Sloveniji se ta čas še premalo gradi. Vzrok za to je tudi v dolgotrajni proceduri urejanja papirjev, zato pripravljajmo na ministrstvu nov zakon o gra-
Letos so že petič podelili znak kakovosti v graditeljstvu, najvišje priznanje kakovosti na tem področju. Pridobili so si ga: podjetje AJM, d. o. o., Okna-Vrata-Senčila iz Kozjaka nad Pesnico, INLES, Proizvodnja, trženje in inženiring, d. d., iz Ribnice, Lesna tovarna stavbnega pohištva Radlje, d. o. o., iz Sp. Vižinge pri Radljah, PUV nizke in vodne gradnje iz Celja ter IGM Stavbar, Sp. Hoče. S tem nazivom so pridobili nadstandard blagovne znamke.
V projekt Odprta šola vključili novo dejavnost
Zdravje - vrednota
Koliko lastnih, toliko z ministrstva
v
šolskem letu 1998/’99 je začelo razvijati Ministrstvo R Slovenije za šolstvo in šport vseslovenski projekt za srednje šole z naslovom Odprta šola.
Dokaj pogosto je bilo slišati, da v srednjih šolah ni strokovnih delavcev, ki bi bili pripravljeni delati z mladimi tudi v okviru interesnih dejavnosti zunaj pouka, popoldne ali ob koncu tedna in morebiti še med počitnicami. Šolsko ministrstvo se je obvezalo, da bo sofinanciralo izbrane programe v tolikšni višini, kot bodo izvajalci uspeli zagotoviti lastnih virov (sponzorska sredstva, prispevki staršev idr.). In že prvo leto so izbrali okrog 500 programov srednjih šol, namenjenih prostočasnim aktivnostim dijakov. Tudi na pomurskih srednjih
šolah so se precej ogreli za sodelovanje v tem projektu.
Na zadnjem srečanju z novinarji, ki so ga pripravili na Zavodu R Slovenije za šolstvo v Ljubljani, smo zvedeli, da bodo za šolsko leto 2001/2002 razpisali poleg dosedanjih desetih področij še eno novo dejavnost, in to Zdravje - vrednota. Mlade in njihove mentorje želijo s tem motivirati k ozaveščanju pomena zdravega načina življenja, jim pomagati oblikovati odnos do lastnega telesnega in duševnega zdravja ter pri pridobivanju vedenj o tem, vse to pa naj bi pripomoglo
k »odločitvi udeležencev za zdravje«, Na srednjih šolah pa bodo morali biti pozorni na nova pravila igre v natečaju, in sicer bo odslej samo en natečajni rok, ki se bo začel 13. aprila in bo trajal do 14. maja. Za takšno omejitev so se odločili zaradi dolgotrajnega postopka za zbiranje, ocenjevanje in izbor programov; in če se to dogaja na začetku šolskega leta, takšni postopki ovirajo nemoten potek dejavnosti na šolah.
Kot je poudarila namestnica vodje projekta Vida Gomivik Thuma, to ne bo poseglo v bistvo projekta, ki ga označuje zagnano delo posameznikov, vodij programov in udeležencev ter posluh šol, ki odpirajo z zagotovitvijo materialnih možnosti za opravljanje dejavnosti Odprte šole svoja vrata v širši družbeni prostor. »Mladim in nekoliko manj mladim udeležencem iz okolja pa omogočajo osebnostno rast ter zadovoljstvo ob individualnih in skupinskih dosežkih.« J. G. I
dnji in poseganju v prostor. S tem bi omogočili, da bi bila vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja rešena v 45 dneh.«
Minister je omenil tudi dejstvo, da so se Slovenci začeli počasi usmerjati v dolgoročno varčevanje za reševanje stanovanjske problematike. K temu prispevajo tudi krediti po nacionalni stanovanjski shemi. Leta 2004 se bo sprostil prvi kredit za nakup stanovanj. Do takrat morajo na slovenskem nivoju začeti reševati problematiko gradnje socialnih in neprofitnih stanovanj tudi s pomočjo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Graditeljstvo doživlja večje spremembe. »Letošnji sejem je priložnost za stroko in številne obrtnike, da se seznanijo z možnostmi. Tu se predstavljajo najuspešnejši podjetniki in obrtniki s področja storitvene dejavnosti v graditeljstvu. Seznanijo se lahko s številnimi novostmi tako v obliki materialov in izvedbenih postopkov. Razstavljena je tudi nova tehnologija kot posledica najnovejših razmišljanj in strategij,« je poudaril Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma. V prihodnje bodo v Sloveniji posvetili veliko pozornosti gradnji cest, železnic, kanalizacij in čistilnih naprav. Omenili so tudi, da je treba zaradi zahtev Evropske unije do leta 2015 v Sloveniji zgraditi 200 čistilnih naprav in sanirati večje industrijske komplekse. Tako torej dela in izzivov gradbenikom v prihodnje ne bo zmanjkalo.
A. Nana Rituper Rodež ■ Foto: Nataša Juhnov ■
Anketa
»Tudi pri nas bo zazvonil telefon«
Segrap gradi stanovanjsko-poslovni objekt
ružba Segrap bo kot investitor zgradila poslo-vno-stanovanjski objekt v stanovanjski coni S3 v Ljutomeru. V objektu bosta poleg stanovanj in drugih poslovnih prostorov tudi 1200 kvadratnih metrov velik supermarket družbe Me-rkator SVS ter prostor za 80 parkirnih mest. Pogodbo o nameri so podpisali ljutomerski župan Jože Špindler, Miran Blagovič, direktor Se-$rapa in predsednik uprave Merkatorja SVS Stanislav Brodnjak ter predstavnica dužbe za stike z javnostjo Dima Oblak. Začetek gradnje naj bi bil ob občinskem prazniku 8. avgusta.
A.N.R.R«
Svetniki na Tišini spet zapustili sejo
Bojkot tišinske opozicije
Ne strinjajo se z načinom dela
okratna seja tišinskega občinskega sveta ni minila nič drugače kot zadnjič, ko so svetniki iz vrst SLS+SKD in SDS zapustili sejo, edina razlika je bila, da so tokrat od-
šli že po pol ure zasedanja. Seja, kolikor so jo uspeli speljati v pol urah, je bila podobna mučni tišini s strani opozicije, s čimer so dali vedeti, da jih dogajanje na seji sploh ne zanima.
Zatišju s strani tišinske opozicije smo bili priča že od začetka seje, ki se je pričela s standardni-
mi točkami dnevnega reda, kjer potrjujejo zapisnik prejšnje seje in dnevni red tekoče seje. Pet članov se namreč niti pri eni točki ni opredelilo z dvigom roke in so sejo spremljali le molče, zato je župana po potrjeni peti točki zanimalo, čemu tako po-
četje. Pet svetnikov je na to dogovorilo s protestnim odhodom, edine besede, ki smo jih slišali z
njihove strani, pa so bile, da se ne strinjajo s tovrstnim načinom dela, vendar podrobnejše razlage niso dali.
Ker za tem občinski svet ni bil več sklepčen, je župan prekinil sejo za petnajst minut. Svetnik dr. Števanec je tišinsko opo-
zicijo označil kot namišljeno, saj je znano, da je stranka SLS+SKD v poziciji, župan pa je največ očitkov namenil svetniku Hašaju kot predsedniku statutarne komisije, ki tokrat ni prav nič pripravil za obravnavo točk o spremembah občinskega statuta in poslovnika. Ker preostali del svetnikov kljub prihodu svetnika Gomboca še vedno ni bil sklepčen, je župan sejo prekinil in še dodal, da bo sklical predsednike strank v občini, da se bodo pogovorili o tovrstnem nekonstruktivnem načinu delovanja. Vsekakor bo zelo zanimivo slediti razpletu in tudi dogajanju na naslednji seji občinskega sveta.
D.Tibaoti
.. I a je bila tudi tokratna tema Vestnikovega obiska v | enem od naših krajev zelo aktualna, je pokazalo
I dejstvo, da so prišli na Cankovo, kjer smo tokrat načrtovali obisk in pripravili pogovor za okroglo mizo o vračanjih vložkov v telefonijo, tudi predstavniki iz drugih občin in vasi. Kaj so imeli povedati in vprašati, s čim so bili zadovoljni in s čim ne, nas je zanimalo v tokratni anketi, ki smo jo naredili med obiskovalci te prireditve.
Rafko Ficko, Cankova: »Preprosto povedano gre pri problemu telefonije za to, da so ljudje kupili konja, jezdijo ga pa drugi. Takrat, ko je v vas prišel telefon, sem bil še osnovnošolec, vem pa, da so sosedje zanj plačali mnogo preveč kot drugod, sploh v mestih je bil priključek mnogo cenejši. Spomnim se tudi, da so se organizirale razne delovne akcije, saj so morali vaščani mnogo del postoriti sami. Sedaj je na vrsti
država, ki bo vrnila, kar je vzela, kot pa lahko vidimo, se s prelaganjem sprejetja zakona upira, kolikor se more.«
Štefan Lovenjak, Poznanovci: »V krajevni skupnosti Mačkovci smo začeli vlagati v telefonijo že leta 1983, telefon pa dobili šele 1986. Mi smo financirali v telefonsko infrastrukturo skoraj vse, kar je potrebno, to je od kablov do drogov, drugi pa sedaj služijo. Tukaj sem najbolj pogrešal predstavnike države, predvsem naše poslance, ki so pred volitvami obljubljali, da se bodo zavzemali za vlagatelje, bojim pa se, da se bodo na koncu obnašali koalicijsko, torej, kar bo povedala LDS,
bodo potrdili. Glede na to, da se koalicija zakonu na neki način izmika, je vprašanje, ali bodo lahko izpolnili svoje obljube.«
Marjetka Herzog, Cankova: »Na Cankovi smo vsi plačali za telefon enako vsoto, in sicer 31 tisoč avstrijskih šilingov. Vložili pa smo tudi veliko svojega dela, saj smo pomagali pri delih, ki bi jih verjetno morali opravljati plačani delavci. Zato upam, da nam bodo stroški, vsaj tisti denarni, ki smo jih vložili, povrnjeni. Veliko je bilo govora o dokazilih in naša občina jih ima in tudi doma smo si nekateri le-ta shranili, tako da dokazi so. Zdaj samo čakamo, da se bo sprejel zakon o vračanjih, ker bi bilo pravično, da bi nam vložke vrnili.«
Drago Vogrinčič, Gerlinci: »Že ves čas lahko opažamo, da ima vlada tukaj aroganten odnos do nas. Enkrat so že, kot vemo, sprejeli zakon o vrnitvi teh vložkov, sedaj pa znova potrebujejo šest mesecev za novega. Verjetno sploh ne vedo, koliko smo Prekmurci vložili v to infrastrukturo. Bojim se, da nas bodo še enkrat speljali žejne čez vodo, kot že velikokrat, ko se neki zakon sprejme, potem pa ne realizira. Mislim, da je naredilo združenje za povrnitev vlaganj napako, ker so šli v
to, da so sprejeli določilo, po katerem bomo zakon dobili komaj čez več kot pol leta, in s tem odstopili od referenduma. To je bil verjetno cilj vlade, da onemogoči referendum. Če pa se bo vse to, kljub vsemu vrnilo, tega ne smemo sprejeti v obliki vlaganj v novo tehnologijo, ker bomo tukaj kot periferija spet potegnili kratko.«
Mirko Voroš, Prosenjakovci: »Ko	P"
se je pri nas napeljevalo telefonsko omrežje, smo bili dejansko investitor mi občani, PTT kot državna ustanova nam je le narekovala, kaj in I kako. Po dveh letih pa je začela prodajati našo investicijo za druge naročnike. Tako sedaj država in Telekom kujeta dobiček na račun na- I šega truda. V našem delu Prekmurja so morala vložiti posamezna gospodinjstva kar 43 tisoč avstrijskih šilingov. Tukaj seveda nista všteta delo 1 —	___
in material, ki smo ju sami prispeva-
li. Če pa država misli, da nas bo izigrala, ker ne bi imeli dokazil o vlaganjih, se moti. Tudi mi imamo vse račune lepo spravljene in še zraven zapisane ure, koliko je kdo delal. Seveda pa je problem, ali bo ta zakon sploh sprejet. Tukaj so sedaj na potezi država in naši poslanci, ki smo jim zaupali glasove Pred volitvami so namreč vsi zagotovili, da bodo ravno ta problem izpeljali nam v prid. Mislim, da je to njihov dolg za naše zau-panje.«
C. K., foto: N.J. ■
10
TELEFONSKO OMREŽJE
12- april 2001 fBBIK
Vestnikov pogovor za okroglo mizo na Cankovi o vračanju čezmernih vlaganj v telefonsko omrežje
Za zdaj je končana bitka, vojna pa še ne!
v javno telekomunikacijsko omrežje urejal poseben zakon? Posebej zato, ker se to navezuje z bližnjo privatizacijo Telekoma.
Karmen Mlinar: Stališče uprave Telekoma Slovenije do tega vprašanja je že dolgo znano. Zavzemamo se za to, da se vprašanje vračanja vlaganj v telekomunikacijsko omrežje čimprej uredi po privatizacijskem modelu, da se Telekom lastnini s strani države, ki je njegova večinska lastnica. To je namreč neposredno povezano z nadaljnjim razvojem Telekoma. Po mnenju uprave Telekoma Slovenije se trg komunikacij in konkurenca na njem hitro odpirata. Telekom Slovenije je danes že tehnično pripravljen, da izvede vračanja posameznikom in lokalnim skupnostim takoj, ko se bodo razčistili odnosi z državo, ki o tem odloča. Po privatizaciji Telekoma pa bo ostalo bistveno vprašanje, kaj bo še ostalo za vračanje vlagateljem v telekomunikacijsko omrežje. Torej se postavlja vprašanje, v kakšni obliki bo mogoče tovrstno vračanje sredstev, npr. v denarju, deležih, delnicah itd.
Dodajmo, da po novem zakonu Telekom ni več monopolni operater stacionarne telefonije. Tisti, ki so vlagali v investicije v telefonijo, imajo možnost, da zahtevajo omrežje nazaj in si poiščejo drugega operaterja stacionarne telefonije.
Ničesar ne zahtevamo na pamet!
Viktor Voršič: Prav je, da smo se v tolikšnem številu zbrali na pogovoru za to okroglo mizo, ni pa prav, da govorimo o zadevi, ki bi morala biti že zdavnaj urejena. Tistih, ki sem jim hotel povedati dejstva, žal ni tu. Gre za tri tcmelj-
ki smo ga morali plačati, če smo želeli imeti telefon. Kdo je zlorabil svojo moč in nemoč drugega, jasno določa kazenski zakonik Republike Slovenije za kaznivo dejanje. In tretjič: ponujamo imenitno priložnost za pot Slovenije v Evropo. To pa se lahko zgodi le, če bodo ljudje tej vladi in državi zaupali. Danes je to zaupanje močno omajano. Zdaj imajo priložnost, da si del tega zaupanja zelo poceni povrnejo. To pa državo nič ne stane, saj lahko vrne le tisto, kar je nekoč vzela. Apeliram, da damo silo in moč našim poslancem, da bodo zagovarjali argumentirano stališče, da se denar povrne. Pričakujemo lahko še vc-iiko>zapletov, saj so slovenske občine zelo raznolike, zato ne izgubljajmo zaupanja v Vseslovensko združenje upravičencev za vračanje čezmernih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Samo enotni smo tista sila in moč, ki se lahko kvalificirano pogovarja z vsemi odgovornimi dejavniki. Izhodišče združenja pa je, da se vrne vse, kar je bilo vloženo v infrastrukturo, razen tistega, kar je bilo običajni znesek za priključek na določenem območju.
Ob sedanjem predlogu za zvišanje cen je uprava Telekoma Slovenije zagrozila, da bo na ta račun manj vlagala, s čimer bo seveda znova prizadeto podeželje.
Viktor Voršič: Zato, ker je Ljubljana gosto naseljena, bo prej dobila sodobne telefonske priključke kot mi na obrobju Slovenije. Poleg tega bomo mi morali plačati določene zneske za priključitev na telefonsko omrežje, v slovenski prestolnici pa tega ni treba. Če gre za širši javni interes, morajo biti občani v enakopravnem položaju. Po ustavi bi morali biti vsi ljudje enaki. Bojim se, da sc zopet
Hračanje čezmernih vlaganj v telefonsko omrežje zadnje čase buri duhove. Kdo in koliko bo dobil za čezmerno vlaganje v gradnjo telekomunikacijskega omrežja, bo očitno še nekaj časa zaposlovalo tako vlado kot poslance, lokalne skupnosti pa bodo poskušale čimprej doseči politično odločitev o vračilu denarja za preplačane telefonske priključke. Zanje so namreč pred več kot desetletjem plačevali izjemno visoke zneske.
Če bo politična volja, bo to tudi dejansko narejeno. Sprememba amandmaja k predlogu zakona o telekomunikacijah, ki ga je konec marca letos po hitrem postopku sprejel državni zbor, daje realno upanje. V novem 156. a členu so namreč opredeljeni pogoji in način vračila vlaganj. »Vlaganja posameznih investitorjev in lokalnih skupnosti v javno telekomunikacijsko omrežje se bodo povrnila na način in pod pogoji, kot bo določal posebni zakon, ki ga bo sprejel državni zbor na predlog vlade v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje se bodo povrnila v breme privatizacije Telekoma Slovenije.«
Bo krivica poravnana?
Za iztočnico pogovora za okroglo mizo je bila nazorna predstavitev o nekdanjem načinu zbiranja denarja za telefone in zneskih, ki sojih občani morali plačati na canko-vskem območju.
Alojz Grah: Organizirane gradnje telefonskega omrežja smo se lotili v Krajevni skupnosti Cankova daljnega leta 1989. Potreba po telefonih je bila v tistem času več kot očitna, saj je bilo kar pet vasi od osmih v naši krajevni skupnosti brez telefonskega priključka, zato smo na ptt-podjetje naslovili zahtevo za predračun. Izračunali so, da bi znašala cena ob 300 naročnikih za en telefonski priključek nekaj več kot 42.000 šilingov. To je bila zg nas seveda nesprejemljiva številka, zato smo se odločili, da gradnjo, ki smo jo razdelili na tri faze, organiziramo sami. V prvi fazi smo kupili kable in telefonske drogove, v sleherni vasi pa so dobili glavni dovodni kabel. Pri tem smo dosegli solidarnost ori financiranju krajanov.
Druga faza je obsegala sofinanciranje telefonske centrale in ureditev prostora zanjo. Tretja faza pa je bila namenjena razvodu po posameznih vaseh. Takrat je bilo pri nas na sto prebivalcev 3,6 telefonskega priključka, v občini Murska Sobota 10,6, v Sloveniji pa je bilo povprečje celo trikrat višje.
Za prvo fazo telefonskih priključkov smo zbirali denar s 15 obroki. Vsak posameznik je plačal 21.351 avstrijskih šilingov. Tehnično osebje na ptt-podjetju v Murski Soboti nam je zagotavljalo, da je cena kabla vredna približno polovico telefonskega priključka. Ker smo za kable plačali 12.615 šilingov po naročniku, smo menili, da bomo prišli do te dobrine dokaj poceni. Toda pozneje se je izkazalo, da je bil to račun brez krčmarja. Kupili smo 20 kilometrov zemeljskega kabla, 25 kilometrov zračnega kabla in 288 telefonskih drogov. Sami smo organizirali tudi izkop jarkov in nakup opozorilnih trakov ter opravili zakop in planiranje zemljišč, s čimer smo pocenili gradnjo. Po izračunu ptt-podjetja je bilo naše delo vredno 319-346 šilingov. Po mnogih pogovorih je končno prišlo do druge faze, to je sofinanciranja telefonske centrale. Zanjo je plačal vsak 5.500 šilingov. Za razvod po vaseh so vaščani financirali različno. V strnjenih naseljih so plačali bolj malo, npr. na Cankovi 4.700 šilingov, v Gerlincih pa 10.600 šilingov. Tako je plačal vsak naročnik na Cankovi 31.500
Na pogovoru za Vestnikovo okroglo mizo na Cankovi so sodelovali: Karmen Mlinar, svetovalka uprave Telekoma Slovenije, Stanislav Gjerkeš, član upravnega odbora Vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj v telefonsko omrežje, Viktor Voršič, župan občine Cankova, in Alojz Grah, nekdanji predsednik gradbenega odbora za telefonijo v Krajevni skupnosti Cankova.
šilingov, v Gerlincih pa nekaj več kot 37.500 šilingov. Gradnjo smo dokončali s 199 naročniki. Vse skupaj se je končalo z grenkim priokusom, saj je bilo delo opravljeno brez vsakega nadomestila.
Res smo podpisali pogodbo, po kateri je vse last ptt-podjetja. Bilo bi prav, da se storjena krivica poravna tudi nam. Ali moramo biti mi, ki živimo na obrobju Slovenije in se odrekamo marsičemu, kar imajo drugje, zopet prikrajšani?
Stanislav Gjerkeš: Tudi v občini Lendava imamo podobne izkušnje. Takrat je bilo na območju od Hotize do Lendave 280 naročnikov, ki so kupili potreben kabel. To pa ni bilo vse, saj smo morali plačati tudi vse manipulativne stroške. Spomnim se, da so bile pogodbe s ptt-podjetjem sklenjene samo za material, kable in drogove pa smo kupili sami, zato je bistvenega pomena lastništvo telefonov in vračanje sredstev posameznikom, ki so v telekomunikacijsko omrežje čezmerno vlagali. Ravno z ustanovitvijo Vseslovenskega združenja upravičencev za vračanje vlaganj v telefonsko omrežje skušamo nastopati skupno v interesu vseh vlagateljev. Že na ustanovnem sestanku na Trojanah se je pokazalo, da vlada nima velikega interesa za tovrstno vračanje denarja posameznikom in lokalnim skupnostim, zato smo si zelo prizadevali, da bi državni zbor po hitrem postopku sprejel spremembo amandmaja k zakonu o telekomunikacijah. Ta predstavlja pravno podlago za vračanje vlaganj in sprejetje zakona, ki bo natančno opredelil pogoje in načine vračanja vlaganj. Pravično je namreč, da dobijo ljudje na podeželju vsaj del povrnjenih stroškov, ki so jih imeli z gradnjo telefonskih priključkov.
Stanislav Gjerkeš
Karmen Mlinar
Viktor Voršič •
Glas po telefonu ima obraz
In kako so v Telekomu zadovoljni s tako rešitvijo, torej da bo vračila vlaganj lokalnim skupnostim in posameznikom
Alojz Grah
ne stvari. Prvič: za svoje pravice se bomo borili organizirano in enotno v okviru združenja. Upam, da bodo v šestih mesecih res sprejeli zakon, po katerem bodo ljudje, ki so vložili v telefonijo, dobili povrnjen znesek. Drugič: na voljo imamo vse podatke za vsakega posameznika in natančne zneske njihovih vlaganj. Seštevek plačanega je 7 milijonov 212 tisoč šilingov, zato ni res, da bi na pamet zahtevali povrnjen denar. Ničesar ne zahtevamo na pamet! Imamo vse dokaze, za vsakega posameznika pa ic vodena kartica. To ic denar
ne bomo dogovorili z državo, kot se že nismo uspeli doslej. Tako bi se zgodba končala in se začela Po* vest o dobrih ljudeh. Ali tudi mi nimamo svoje pravice?
Stanislav Gjerkeš: Tudi v tem primeru sc vidi odnos centrali#' rane države do podeželja, zato bomo le enotni lahko nekaj dosegli. Za zdaj je končana bitka, vojna pa še ne!
Alojz Grah: Le združeni in enotni lahko nekaj dosežemo-10 pravici povedano, se malo boji”1’ da bomo zopet »izviseli«.
Milan lerše foto: I. Z-®
■ni 12. april 2001
KULTURA
11
Letni koncert soboškega Big Banda
S plesno glasb
o lanskoletnem jubilejnem koncertu v počastitev tridesetletnega aktivnega delovanja pod vodstvom Ernesta Lukača se je soboški Big Band ponovno predstavil domačemu občinstvu, ki je dodobra napolnilo mestno kinodvorano. Koncert je obsegal dva dela, v prvem se je Big Band predstavil z instrumentalnimi, bolj jazzovsko obarvanimi skladbami, kot so Jumping At The Woodside, South To Caracas, Čute, Take Five in druge. Poudariti je treba, da je bila večina skladb naštudirana posebej za ta koncert in so jih člani Big Banda pred občinstvom izvajali prvič. V tem delu sta izstopala predvsem solista Zdenek Bily s trobento in Marjan Farič s klarinetom in alt saksofonom.
V drugem delu pa so se predstavili z vokalnimi skladbami iz zakladnice svetovne glasbe, kot so Ali The Things You Are, Cheek To Cheek, Moondance, poleg tega so publiko razvnele tudi zimzelene skladbe iz zaklad-
DLUPP razstavlja v Monoštru
V Galeriji Slovenskega , kulturnega informativnega društva v Monoštru so v četrtek odprli razstavo del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Svoja dela po lastnem izboru razstavlja devetnajst članov DLUPP-a, razstavo je postavil akademski slikar Mirko Raj-nar, o umetniki, njihovem delu in prostoru, v katerem delujejo, pa je spregovoril direktor Galerije | Franc Obal. Razstavo je pri- I pravila Zveza Slovencev na Madžarskem, po treh tednih pa se bo razstava preselila v Budimpešto. Otvoritve sc je udeležil tudi generalni konzul Republike Slovenije na Madžarskem dr. Zlatko Muršec.
A. N. R. R. ■
Mešani pevski zbor kulturnega društva Oven je pripravil konec preteklega tedna letni koncert, kjer so se v prvem delu odlično predstavili s slovenskimi narodnimi pesmimi, čemur je sledila nadgradnja še v drugem delu, ki so ga začeli s tremi črnskimi duhovnimi skladbami. Skupno so zapeli petnajst pesmi in še posebej pri nekaterih je bila v ospredju zanimiva predstavitev zbora in posameznih glasov po zamislih mlatje zborovodkinje Felicite Heric. Na klavirju jih je spremljala Dragica Ma-rovič, za pestrost programa sta poskrbela povezovalca programa Milena Smodiš in Andrej Rus, k dodatni obogatitvi pevskega večera pa je pripomogel še Ljutomerski oktet. Obiskovalci v prepolni dvorani cvenskega zadružnega doma so celoten večer sprejeli zelo zadovoljno in nastopajoče temu primerno nagradili z zasluženim aplavzom.
DTB
niče domače glasbene scene, kot so Mlade oči, Trideset let, Vrača se pomlad, Šuštarski most in druge. Kot stalna pevska člana sta se predstavila pevka Mateja Horvat in pevec Matjaž Horvat, kot gost pa se jim je pridružil pevec Simon Matjašič, ki je blestel v skladbah Ota Pestnerja. Kot zanimivost je treba poudariti, da je bil celoten koncert posnet, saj nameravajo izdati svojo prvo zgoščenko.
Območno srečanje folklornih skupin
V prostorih kulturnega doma Sv. Jurij ob Ščavnici je potekalo območno srečanje folklornih skupin, ki se ga je udeležilo osem skupin, pripravil pa ga je Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Gornja Radgona v sodelovanju s KI) Sv. Jurij ob Ščavnici. V vrstah otroških folklornih skupin so se predstavili otroci VVZ Manka Golarja iz Gornje Radgone, OŠ Radenci, OŠ Kapela, OŠ G. Radgona in OŠ Apače. Med odraslimi so nastopale folklorne skupine iz Gornje Radgone, Radencev in folklorna skupina KD Janka Divjaka s Kapele. Nastope je ocenjeval strokovnjak na področju folklore Branko Fuchs s Ptuja, ki je opravil tudi
Zvezda
-Bureki Sob011
</>
Željko Ritlop ■ klarinet sax
Jože Glažar - Dodo ml.
- kitara
Pero Ošlaj - pianino
Teo Vida - bas
Borut Kazar • bobni
n	d <1.
IMca artillakii Novaka 13, M Sobota
torek, 17. april, ob 21.00
Radio Murski val Sl, 6 MBi
In
Big bande ali plesne orkestre so nekoč ustanavljali z namenom, da bi publika lahko plesala in se zabavala, in morda se bo tudi soboški Big Band odločil, da mu bomo lahko kdaj prisluhnili v kavarniškem okolju.
A. Nana Rituper Rodež ■ Foto: Jure Zauneker ■
pogovore z mentorji skupin. Najboljše skupine se bodo predstavile tudi na medobmočnem srečanju folklornih skupin, vendar se zaenkrat še ne ve, kdo se bo uvrstil naprej, saj vseh območnih srečanj še ni bilo. Ko bodo vsa opravljena, se bo strokovni ocenjevalec odločil za najkakovostnejše skupine, ki jih bomo nato videli 13. maja na območnem srečanju v OŠ Kapela, kjer bosta organizator prireditve Sklad in KD Radenci. Otroci iz najboljših otroških folklornih skupin pa bodo plesali na medobmočnem srečanju v začetku maja v Ljutomeru.
DTB
Prvi nastop Zdenek Bily's Dixieland Banda
Publika je zaplesala
inuli petek se je v kavarni hotela Radin prvič predstavila domača glasbena skupina Zdenek Bily’s Dixieland Band. So ena redkih skupin v Sloveniji, ki se je odločila gojiti dixieland glasbo, glasbeno zvrst, ki je nastala v začetku dvajsetega stoletja, izhaja pa iz jazza, in je bila namenjena predvsem zabavi in plesu. In prav v takšnem razpoloženju je
potekal koncert.
Skupina je nastala pred slabim letom na pobudo Boštjana Rousa - klarinet, deluje pa pod strokovnim vodstvom Zdeneka
Po tradicionalnem srečanju glasbenih šol Pomurja
Dobro delo na vseh štirih pomurskih šolah
avli osnovne šole Gornja Radgona je potekalo v organizaciji radgonske glasbene šole letošnje že 23. tradicionalno srečanje glasbenih šol iz pomurske regije. Pred številno publiko so se tako vnovič predstavile z odličnimi nastopi svojih učencev glasbene šole Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Mladi glasbeniki so z izvrstnim muziciranjem in čudovitimi izvedbami dodobra ogreli dlani poslušalcev, s tem pa so znova potrdili, da se v vseh štirih pomurskih glasbenoizobraževalnih zavodih zelo dobro dela. Znova pa se je potrdilo, kako koristno je dobro sodelovanje sorodnih ustanov, kot je to primer z vsemi štirimi pomurskimi glasbenimi šolami. Čudovit glasbeni dogodek so domači organizatorji dopolnili z čestitkami mladim glasbenikom, ki so na minulih tekmovanjih dosegli najboljše uvrstitve.
»Čeprav glasbena šola ni obvezna, menim, da je nepogrešljiv del našega vzgojno-izobraževal-nega sistema.
Vzgaja, izobražuje in navaja na estetsko oblikovanje in vrednotenje, mlade usposablja za nadaljnje glasbeno izobraževanje, za igranje v raznih glasbenih skupinah, ansamblih in orkestrih. Z negovanjem glasbene in
Bilyja - trobenta. Čeprav v bandit sodeluje več glasbenikov, so se tokrat predstavili v postavi, poleg omenjenih dveh, Alen Magdič - pozavna, Zoran Repija -klavir, Iztok Rodež - kitara, Moj-mir Wolf - bas in Jože Zadravec - bobni. Z igrivo interpretacijo že tako razgibane glasbe so dodobra razvneli goste in poskrbeli za pravo klubsko glasbeno razpoloženje, ki ga marsikje pri-
Tulio Furlanič in drugi glasbeniki:
kulturne tradicije in narodnega izročila ter razvojem lastne pameti bomo Slovenci lahko ohranili svojo identiteto,« je v pozdravnem nagovoru udeležencem in obiskovalcem med drugim povedal ravnatelj Glasbene šole Gornja Radgona Marjan Žu-la, »naj ravnatelj« po izboru revije Otrok in družina.
O. Bakal ■
manjkuje. Njihov program obsega večinoma klasike iz zakladnice dixielanda, kot so skladbe Ja-Da, Bluin’ The Blues, Ali Of Me. When The Saints Go Marching In, Mačk The Knife in druge, posebej zanimivi pa sta bili priredbi prekmurske narodne Zrejlo je žito in venčka Slovenskih narodnih, ko so tudi zapeli.
Člani skupine so se tudi izkazali kot dobri improvizatorji, kajti prav improvizacija je bistvo te glasbene zvrsti. Skupina se bo predstavila 4. maja tudi soboškemu občinstvu, in skoraj ni dvomiti, da publike ne bi spet zasrbele pete.
A.N.R.R. ■
Kot nečakinja prekmurskega pisatelja Ferda Godine, torej hčerka njegove najmlajše sestre Cecilije Godina - Jakšič, bi najprej v imenu vseh njegovih nečakov toplo pozdravila idejo bistriških kulturnikov, tj. Kulturnega društva Ferda Godine, ki je po nekajletnih prizadevanjih s pomočjo občine in OŠ Bistrica, Pokrajinske in študijske knjižnice M. Sobota in tudi drugih, ki so pripomogli bodisi z idejo ali delom, postavilo spominsko znamenje našemu rojaku - pisatelju.
Kot pisateljevi sorodniki smo dobili vabilo na otvoritev njegove spominske sobe na OŠ Bistrica. Najprej smo vprašali mamo, ali se bo zmogla udeležiti te prireditve. Ona je namreč še edina živeča pisateljeva sestra in še živi na D. Bistrici. Znano nam je tudi, da mu je bila kot sestra najbližja po duši. »Vi samo pojdite, deca! Jaz ne vem, če bom zmogla iti, preveč me bolijo noge. Sicer sem pa bila jaz itak celo življenje povezana z njim. Brala pa sem v Vestniku, da organizatorji te spominske sobe zbi-
Hišica sredi
pšeničnih polj
rajo njegovo zapuščino. Odločila sem se, da podarim v trajno last njegove spominske sobe tri knjige z njegovimi lastnoročnimi posvetili. To so: Bele tulpike, Krivda Jarčekove Kristine in Zaklenjeni dom.« Tako je tudi storila in se prireditve s težavo tudi udeležila.
K temu njegovemu spominskemu znamenju smo mi, deca njegove sestre Cecilije, prispevali (eno) majhno stvaritev. Predstavlja njegovo hišo v Ložiču na D. Bistrici, nedaleč od njegove rojstne hiše. Naredila sem jo po spominu. Kot v sanjah jo še vidim, kako je takrat zrasla sredi polj, pšenice in travnikov. Danes je tam že vse drugače, zato naj bi nas ta slika spominjala na takratno idilo okrog nje, kjer je stric največ delal. Ne morem si kaj, a nekaj me sili, da bi opisala še nekaj vtisov, ki smo jih doživeli z njim, med njegovim občasnim bivanjem na Bistrici. Nikoli ne bom pozabila, na primer, kako je potekala gradnja hiše. Njegova starejša sestra, naša teta Bina, mu je odstopila polovico njive v Ložiču kot parcelo za hišo. Cigel seje žgal na parceli, pri gradnji pa je mnogo pomagala tudi naša družina. Ker smo bili še zelo mladi, smo lahko samo nakladali cigel v telige, mešali mord in podajali opeko na streho. Gradnjo rušta - strehe je vodil tetičin mož, svak Tinč, ki je bil Cimerman. On je bil tudi aktivno na-vozočpri celotni
Nada Jakšič - Ritlop ■
12
AKCIJE
12. april 2001 f Hilli
Rejnice In rejniki - rejenke in rejenci (8)
Dota tudi rejencu
Rejnica pogreša otroški živžav
N
ekdo se je zadnjič obregnil ob pisanje o rejnicah, češ da so za svoje delo plačane in zavarovane in da z rejenci pravzaprav služijo. Tisti, ki bolj tenkočutno prebirate to »nadaljevanko« (in imate potomce), pa se najbrž strinjate, da rejnina ne odtehta vsega napora, ki ga tisti, ki skrbijo za otroke štiriindvajset ur dnevno, dajejo od sebe. V njih je nekaj več: velika ljubezen do otrok, pa naj bodo lastni ali tuji.
gel prek sodišča vrnitev otrok nazaj domov. Tako so ostali v rejništvu le tri leta. Marjana se je medtem poročila na Štajersko.
Leta 1990. je prišla k hiši rejenka Marija, o kateri pa smo že zapisali nekaj vrstic.
Zdaj so pri Borovnjakovih štirje družinski člani: trije domači in rejenka. V letih 1989-1992 pa je bilo pri hiši kar šest rejencev in
Zakonca Jože in Hilda Boro-vnjak iz Serdice pri Rogašovcih imata hčerko Marijo, ki se je poročila na Petanjce, in sina Franca, ki živi doma in si še ni ustvaril družine. Mama ga je sicer malo ošvrknila, češ da je v mlajših letih veliko izbiral in se mu je medtem nabralo štirideset let, vendar tudi pri tej starosti še ni vse izgubljeno.
Pri omenjenih treh Borovnja-kih živi tudi rejenka Marija, ki je prišla v rejo 1990. leta, ko je bila stara deset let. Zdaj je seveda enajst let starejša, polnoletna in po osnovni šoli je končala še gostinsko šolo, smer kuharstvo, zdaj pa išče gostinca z dobro kuhinjo. kjer bi lahko opravljala pripravništvo. Sicer pa je dekle že zdaj zelo vešče kuhe in tudi peke, saj je ob mojem obisku lepo pogrnila mizo in moral sem pokusiti dobrote. Tudi pecivo.
Marija.je morda poslednja rejenka. ki ji je rejnica Hilda Boro-vnjak pomagala v najtežjih trenutkih njenega življenja - rani mladosti. Zdaj, ko je črnolaso dekle veliko, ima poklic... bo šlo lažje v nadaljnjem življenju.
Še kar dobro se je znašla tudi večina prejšnjih Hildinih varovancev. Nadaljujmo z Janezom, ki je bil prvi rejenec pri Borovnjakovih. Sprejeli so ga daljnega 1975. leta, ko je bil star osem let. Pri rejnikih je ostal do svojega dvajsetega leta, potem pa se je poročil na »Markovsko« in rejnica Hida je za gostijo prispevala doto v naravi: velikega prašiča. (Mimogrede: taka dota ni nič nenavadnega, saj so že naši predniki dajali ob poroki tako ali podobno »odpravnino«), Z ženo imata sina, rejnica pa tako »vnuk;.«.
V nekoč številni družini Borovnjakovih so ostali le še štirje. Najmlajša je seveda rejenka Marija. - Foto: Š. S.
Leta 1978 je prišel k Borov-njakovim drugi rejenec: osemletni Janko; leto dni pozneje pa desetletna Ksenija. Nista si bila v sorodu. Janez je ostal pri rejnikih do odhoda k vojakom, Ksenija pa do dokončanja osnovne šole, nato se je vrnila k materi.
1989- leta so pripeljali v rejo brata in sestro: devetletno Danico in desetletnega Ernija. Dekle je končalo osnovno šolo, potem ko je postala polnoletna, pa je našla v Murski Soboti službo in si najela stanovanje. Zdaj je še neporočena. Brat Erni se je še za časa rejništva izučil za avtomehanika, se poročil in zdaj živi pri zakoncih na Goričkem, ki sama nista imela otrok. Sam pa ima dva in zaradi njiju je po svoje srečna tudi rejnica Hilda.
Prav tako 1989. leta so pripeljali k Borovnjakovim sestri in brata: osemletno Marjano, triletno Dragico in triletnega Draga. Na novem domu jim je bilo lepo, saj so izhajali iz neurejene družine, vendar je njihov oče dose-
seveda domača družina. To je moral biti direndaj! Hida je bila tedaj še mlajša in je zmogla vsa dela v gospodinjstvu in z otroki. Tudi na številne roditeljske sestanke je hodila in sploh si je prizadevala, da »njeni« otroci ne bi bili v ničemer prikrajšani. Dobroto so ji vračali.
Bili so pridni, kot je na primer še zdaj Marija, ki je enaindvajsetletnica, a ne pohajkuje (kot mnoge druge cartaste hčere), ampak je še najrajši doma pri svoji mami oziroma rejnici.
Hilda Borovnjak je stara deve-tinšestdeset let in je upokojenka. Del pokojnine si je zaslužila tudi z rejništvom. Odkar pri hiši ni več otroškega živžava, nekaj »manjka«. Na to ni opozorila samo rejnica, ampak tudi njen mož in odrasel sin. Ko bi ji le zdravje dopuščalo, bi še vzela koga v rejo, in to zaradi ljubezni do otrok, ki jim je potrebna ljubezen tuje matere, ker na žalost niso tako srečni, da bi jih grelo toplo srce lastne matere.
Štefan Sobočan ■
Kje pri nas živijo prijazni ljudje
Naj... domačija 2001
L
etos bomo odkrivali in spoznavali drobne stvari podeželja in naših družin. Takšne, ki so vam preveč blizu in jih morda sami niti ne opazite. So pa tako prijetne, da nam vsem takoj napolnijo duha. Naša akcija ne poteka v smislu, kdo ima največjo hišo, največ glav živine, najbogatejše shrambe ..., ampak kdo je najbolj odprt in prijazen z okoljem. In ker je tako življenje marsikaterega prebivalca levega in desnega brega Mure, se le sramežljivo odločajo, da bi se prijavili. Nekateri pa so le začeli tipati svoj teren.
Sprehodili se bomo po našem podeželju, si ogledali stare zapise in spomine vaše preteklosti, pokukali v kuhinje vrlih gospodinj, spoznali, da imamo še vedno dobre kmete in zdrave kmetije. Tega smo še posebno veseli, saj bo tudi ocena kmetijstva prispevala svoje in bomo podelili tudi posamezne nagrade. Pogledali bomo, koliko pozornosti namenjate rožam in okolici, pokukali na vaš zelenjavni vrt, kako rasteta solata in paradižnik, ali posvečate pozornost tudi začimbam in dišavnicam, in sploh, kako ste si ga uredili. In tudi stare in lepo obnovljene hiše nas bodo zanimale, kjer se vendarle dogaja tisto bistveno.
Še posebno pa nas zanima družabno življenja na vasi, v vašem kraju. Kakšna društva imate ustanovljena, ali se družite v turističnih društvih, društvih
na vasi in kaj bi radi predstavili širši javnosti... Zanima nas pristno življenje, kjer se ljudje znajo tudi smejati pa kdaj potarnati čez državo in sedanje čase ter se spominjati, kako je bilo nekdaj bolje in sploh lepše življenje. Verjamemo, da vsi ne gledate ves dan mehiških in drugih la-
tinskoameriških nadaljevank.
Upamo, da našega podeželja še ni preželo življenje, ko ne vemo več, kdo nam je sosed, in ko se nam ne zdi vredno pozdraviti človeka, ki živi poleg nas, da si znate
kmečkih žena, morda katerem drugem društvu ... Čemu se posvečate
pomurska banka
Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
proizvodnja opečne kritine, d. o. o. Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru
’ Prijavnica - Iščemo Naj... domačijo f w
Prijavljamo družino:	%s
Naslov lastnika:________________________ ________________________________________ ~~
I Po domače:______________________________________________________
: Prijavljamo družino našega kraja ali vasi, v kateri so prijazni, odprti, imajo urejeno kmetijo ali se ukvarjajo s . kakšno drugo dejavnostjo, skrbijo za privlačno okolje, sodelujejo v različnih društvih, so aktivni v vaškem življenju in sploh živijo s krajem in krajani.
I Prav gotovo imate v vsaki vasi, v vsakem kraju nekoga, ki bi ga želeli izpostaviti in s tem svoj kraj. Izpolnite | prijavnico in jo pošljite do 30. aprila 2001 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota.
i	... ..................-....................................
Katero od mest je najstarejše:
a) Murska Sobota b) Ljutomer c) Gornja Radgona d) Lendava
Reševalec: ’iz
ulica oz. hišna številka pošta
Zaokrožite črko pred pravilnim odgovorom, izrežite kupon in ga prilepite na dopisnico ter čimprej pošljite na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ul. arh. Novaka 13. Žrebanje bo v torek, imena nagrajencev pa bomo objavili že v naslednji številki. Kupone, ki niso izžrebani ne v tedenskem in ne v mesečnem žrebanju, dajemo v boben za sklepno super žrebanje in super nagrado Fiatov avto seicento.
_______________________________________________________________________________
BERITE IN ODGOVORITE, DA DOBITE
Pravilen odgovor prejšnjega vprašanje je bili za črko b (velika noč). Nagrajenci pa so:
1.	Cvetka Melin, Ormoška 11, 9240 Ljutomer: kuharska knjiga Boug žegnjaj;
2.	Barbara Bukvič, Markišavči 16c, 9000 Murska Sobota: Vestnikova majica;
3.	Karel Kerec, Andrejci 10, 9221 Martjanci: Vestnikova majica.
(Dobitke prejmete po pošti)
NAGRADNI KVIZ VESTNIKA
NE PREZRITE!
Po vašem odzivu sodimo, da ste veseli našega kviza, saj iz tedna v teden prejemamo vedno več dopisnic z zaokroženim odgovorom na vprašanje.
Vestnikov nagradni kviz bo trajal tja do maja. Morda pa se bo ravno tebi, dragi bralec, ki imaš zdaj pred seboj Vestnik,
končno nasmehnila sreča, saj bomo v maju izžrebali avto Fiat seicento, 24. aprila pa bomo izžrebali (in objavili v naslednji številki dobitnike aprilskega mesečnega žrebanja: računalnik in vrednostna bona za 20.000 in 40.000 tolarjev. Imamo pa tudi tedenske nagrade: kuharske knjige Boug žegnjaj in Vestnikove majice.
MIK
vzeti čas, da se znate pogovarjati ... in prav nekaj takih trenutkov bi radi doživeli z vami.
A. Nana Rituper Rodež ■
TONDACH [7, SLOVENIJA
Najboljši krovci in kleparji se bodo pomerili|
17. in 18. maja bo potekalo na sejmu Energetika v Mariboru drugo državno prvenstvo kleparjev in krovcev Slovenije. Možnost in pravico nastopa imajo kleparji in krovci, stari do 24 let, s končano strokovno šolo, zaposleni pri samostojnem podjetniku ali podjetju, ki je član Obrtne zbornice Slovenije, in imajo opravljen preizkus iz varstva pri delu ter požarne varnosti. Ekipo, ki jo sestavljajo dva tekmovalca in mentor, lahko prijavijo posamezne obratovalnice, območne obrtne zbornice in šole, ki izobražujejo kleparje in krovce. Zmagovalna ekipa bo zastopala slovenske kleparje na svetovnem prvenstvu, ki bo oktobra letos na Dunaju. Glavni donator prvenstva mladih kleparjev in krovcev je podjetje Tondach Slovenija, d. o. o>, iz Križevcev pri Ljutomeru.
OBVESTILO
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje -Območna enota Murska Sobota sporoča vsem zainteresiranim, da organizira služba pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev in uslužbencev Avstrije govorilni dan za vse tiste, ki želijo kakršno koli pojasnilo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja oz. rentnega zavarovanja v Avstriji.
Govorilni dan bo v Murski Soboti v petek, 20. aprila 2001, od 9. do 12. ure
v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - Območna enota Murska Sobota, Kocljeva 12d, vhod z dvorišča.
f Bill 12. april 2001
KMETIJSTVO
13
Sanitarna klavnica v Soboti še vedno zaprta
Misliti na dolgoročno rešitev
Kam bodo pomurski rejci vozili živali v prisilni zakol v prihodnosti?
Strokovnjaki svetujejo
anitarna klavnica v Murski Soboti, ki jo kmetje bolj poznajo pod imenom klavnica za prisilni zakol, še vedno buri duhove, vendar kaže, da to moti le tiste, ki posledi-
ce zaprtja čutijo na svoji koži, medtem ko drugim ni veliko mar za to, če morajo kmetje svoje živali voziti v klavnico tudi več deset kilometrov daleč.
V
Po velikonočnih praznikih bo treba pokositi mnogocvetno ljulko
zadnjem času obilne padavine in nadpovprečno visoke temperature zraka pospešujejo razvoj mnogocvetne ljuljke. Hiter ritem rasti in razvoja
hitro spreminja vsebnost hranljivih snovi v zelinju, zato bo treba v letošnjem letu izvesti košnjo vsaj deset dni prej kot v prejšnjih letih.
Mnogocvetna ljuljka spada med naše najkakovostnejše vrste trav. V letu setve in tudi v naslednjem letu rasti nam da obilico zelinja, ki je bogato s hranljivimi snovmi, še zlasti beljakovinami in energijo. Proizvodni potencial mnogocvetne ljuljke zahteva tudi obilno gnojenje z dušikom, kalijem in fosforjem.
Med rastlinami za pridelovanje voluminozne krme za pre-‘ žvekovalce težko najdemo tako, ki bi se po krmni in uporabni vrednosti lahko primerjala Z mnogocvetno ljuljko. Odlikuje jo visoka prebavljivost organske snovi. Tudi ko v posevku že opazimo prva socvetja, ki so se izvila iz vrhnjih listov na steblih, je prebavljivost organske snovi lahko še vedno več kot 70-odstot-na, to'premorejo med travami le še trpežna ljuljka in hibridi ljuljke.
Visoka vlažnost in povprečne temperature zraka ugodno vplivajo na rast in pridelek zelinja na enoto površine. Nikakor ne prenaša visokih temperatur in primanjkljajev vlage, ki sta v poletnih mesecih na območju Pomurja pogost pojav. Visoke temperature zraka pospešujejo mnogocvetno ljuljko v tvorbo socvetij. Posledica tega je, da se pridelek suhe snovi bistveno zmanjša, enako pa tudi vsebnost hranljivih snovi in prebavljivost organ-i ske snovi. Zaradi navedenih slabih lastnosti je praviloma ne pri-I delujemo za krmo v poletnih mesecih.
V letošnjem spomladanskem obdobju imamo na območju Po-| murja idealne možnosti za rast mnogocvetne ljuljke. Dosegla je j razvojno fazo rasti sredine bilčenja. Dejstvo je, da visoke tempe-I rature zraka pospešujejo razvojne faze rasti, to pa bo imelo za po-I sledico, da bo mnogocvetna ljuljka v letošnjem letu hitro ostare-| la. Pričakujemo, da bo prešla v razvojno fazo konec bilčenja okoli 20. aprila, zato bi vam svetovali, da jo pokosite in silirate takoj po velikonočnih praznikih. S košnjo nima smisla čakati, kajti mnogocvetna ljuljka bo s prehodom v generativno razvojno fazo končevala rast v višino, v rastlini pa se bo intenzivno začel spreminjati kemizem. Naraščal bo delež surove vlaknine, zmanjševali I pa se bosta vsebnost hranilnih snovi in prebavljivost organske snovi. Skratka v zelo kratkem obdobju rasti sc lahko bistveno zmanjša krmna vrednost mnogocvetne ljuljke.
Ker bo v letošnjem letu hitro zapuščala njivske površine, bi vam svetovali, da jo kosite dvakrat. S tem bi izboljšali gospodarnost pridelave mnogocvetne ljuljke in si pridelali obilo kakovostne travne silaže. Torej po košnji jo je smiselno dognojiti z 250 kg/ha KAN-a ali z 400 kg/ha NPK 15-15-15- Z malo sreče s padavinami lahko pričakujemo ponovno košnjo mnogocvetne ljuljke po 10. maju, nato pa sledi setev ranejšega koruznega hibrida. Prav tako bo treba v letošnjem letu pokositi tudi trajna travinja nekoliko raneje kot v prejšnjih letih. Glede na razvoj vodilnih trav v ruši bo treba kositi travnike po 20. aprilu.
ŽVZ za Pomurje, Kmetijska svetovalna služba dr. Stanko KAPUN, univ. dipl. inž. kmet. I
< ........—------—.....-—•—-—-—'
S
Potem ko je republiška veterinarska inšpekcija klavnico ob mesni predelavi v središču mesta zaprla, morajo zdaj kmetje svoje živali, ki jih veterinar odredi za prisilni zakol, voziti v klavnico v Gornjo Radgono. To pa ni povezano le z večjimi stroški, pač pa nemalokrat tudi z gospodarsko škodo, saj zaradi prevelike oddaljenosti in dolgega prevoza marsikatera žival ne ostane v klavnici, pač pa konča pri hi-giensko-veterinarski službi oziroma med kadavri.
V Pomurkini Mesni industriji, ki je tudi lastnik sanitarne klavnice, sicer kažejo pripravljenost, da
Za prašičerejce
Kako vzredimo kakovostnega prašiča pitanca?
Aventis CropScience
Mačka ima devet življenj Plevel jih ima veliko več.
Ali pa tudi ne. Ker smo za vas izdelali pripravek Betanal Progress* OF, ki pripada najnovejši generaciji herbicidov za zatiranje plevela v sladkorni pesi. Da je pripravek Betanal Progress* OF za Zaščito sladkorne pese pred plevelom resnično vrhunski, jamčimo z našim strokovnim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami. Pripravek Betanal Progress’ OF odlikuje tudi varčnost, saj ga lahko uporabljamo v manjših odmerkih kot njemu sorodne herbicide. Z uporabo pripravka Betanal Progress’' OF bo plevela v vaši sladkorni pesi bistveno manj, pridelek pa bo obilnejši in kakovostnejši.
Betanal Progress" OF - Vrhunska rešitev za zaščito sladkorne pese pred plevelom!
Uvoznik in zastopnik:
Aventis CropScience d.o.o.,	N OVC rešitve
Tržaška 1.32, 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: 01 242 74 70; Fax: 01 242 74 80 ZG bOljSC pridelke
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Prehrana plemenskih svinj in prašičev pitancev
Kakšno zvezo pa ima prehrana plemenskih svinj s prehrano prašičev pitancev in njihovo kakovostjo, sc bo morda vprašal kdo od vas. Zelo veliko. Prehrana plemenskih svinj zelo vpliva na življenjska dogajanja v organizmu svinje, to pa vpliva na plodnost, torej število živorojenih pujskov. Seveda je za nadaljnje rejsko delo zelo pomembno, kakšno rojstno težo bodo dosegli pujski.
Seveda so pujski, ki imajo ob porodu optimalno telesno težo 1,3 do 1, 5 kg, odpornejši, hitreje priraščajo in manj je izgub. Vse to pa reguliramo z ustrezno prehrano ob brejosti. Prehrana prašičev pitancev mora biti prilagojena njihovemu genetskemu potencialu. Kot smo uvodoma omenili, s pravilno izbiro genotipa in ustrezno prehrano potem lahko pričakujemo dokaj ugodne rezultate mesnatosti.
Krmne obroke je treba sestavljati korektno in pravilno. Doma pridelana krma, ki jo vključujemo v krmne obroke, naj bo kemijsko analizirana, kajti zelo pomembno je, ali ima naša koruza 7 ali 9 odstotkov beljakovin (odvisno od sorte, gnojenja ...). S tem se izognemo nepotrebnim napakam pri sestavi krmnih obrokov, ki seveda pri veliki intenzivnosti zelo vplivajo na končni rezultat. Pri tem delajo naši rejci še vedno velike napake, kajti analizira se zelo malo osnovne krme. Prav bi bilo, da se rejci bolj poslužujejo laboratorija za kemijske analize na našem zavodu, ker potem naša strokovna služba na podlagi teh analiz lahko sestavi kakovosten optimalni obrok za vse kategorije prašičev na kmetiji.
Osnovna vodila kakovostne prehrane prašičev pitancev so:
Znani genetski potencial, za katerega je znana rastna krivulja
V drugi fazi pitanja ločeno pitanje po spolu
Restriktivno krmljenje (zadnja faza pitanja)
Uravnoteženi krmni obroki (kemijsko analizirana doma pridelana krma)
Razmere reje
Poleg genetskih sposobnosti živali in ustrezne prehrane so zelo pomemben dejavnik tudi mikroklima-tske razmere za rejo. S tem seveda mislimo na ustrezno temperaturo, vlago, gibanje zraka - ventilacija...
Seveda je od dobrih ali slabih razmere reje odvisno, ali bo proizvodnja boljša ali slabša ob konstantno
bi jo ponovno usposobili za klanje, vendar pravijo, da gre za javni objekt in bi pripravljenost za reševanje tega problema morale pokazati tudi družbenopolitične skupnosti in drugi zainteresirani. Sami so pripravljeni dati na voljo prostore, opremo in ljudi, vendar zahtevajo, da sanitarna klavnica ne sme ogroziti ali kakor koli omejevati njihove predelave.
Usposobitev sedanje sanitarne klavnice in klanje, v njej pa bi bila le začasna in kratkoročna rešitev, zato bi že zdaj kazalo razmišljati o dolgoročni razrešitvi tega problema. V Mesni industriji pravijo, da sanitarno klanje
istih dednih zasnovah in prehrani.
Temperatura in vlažnost zraka
Od teh dveh dejavnikov je najbolj odvisno fiziološko stanje prašičev. Termo-nevtralna cona za prašiče pitance se giblje nekje med 15 in 20 stopinjami Celzija. Predvsem visoke temperature zelo neugodno vplivajo na počutje prašičev pitancev in kakovost mesa. Prašič je pač omejen s tem, ker nima žlez znojnic. Visoka relativna zračna vlažnost v objektih za prašiče pitance tako ni zaželena. S tem se povečuje pojav enzootskih pnevmonij in s tem se zmanjšuje prirast. Torej optimalna zračna vlaga v objektih za pitališče naj bi bila med 50 in 70 %, odvisno od temperature, letnega časa.
Gibanje zraka
Gibanje zraka ima pomembno funkcijo pri reguliranju toplotne bilance prašičev. Zaradi tega mora biti gibanje zraka v sorazmerju z relativno zračno vlago in temperaturo v objektu, zato naj bi bilo v pitališčih dovoljeno gibanje zraka v zimskem času 0,3 m/s in poleti 1 m/s.
Poleg tega je zelo pomembna tudi količina zraka, ki je potrebna za odvajanje vodne pare, ki nastane z dihanjem. Po normativih naj bi potrebovali v zmernih klimatskih razmerah 85 do 100 m’ zraka na žival.
Povzetek
Z upoštevanjem samo teh treh pogojev, ki sem jih navedla v svojem sestavku, se da tudi v Sloveniji vzrediti kakovostnega prašiča pitanca. To seveda potrjujejo številni posamezniki, ki vzredijo svoje prašiče in dosegajo 56-odstotno in večjo mesnatost.
V Sloveniji smo ocenili v letu 2000 približno polovico vseh prodanih prašičev pitancev pri povprečni živi teži 104 kg. Rezultati so v tabeli.
Tabela 2.: Ocene mesnatosti prašičev na liniji klanja od 1.1. 2000 do 31. 12. 2000 (povzeto po prof. Šaleharju: Prašičereja včeraj, danes in jutri, M. Sobota 2001)
Lastnost	Povprečje
Št. klavnih prašičev	327.436
Masa toplih polovic	80.89
Debelina mišičja	66.46
Najtanjša debelina
podkožnega maščevja	16.48
Odstotek mesa	54.48
Iz tabele je razvidno, da smo dosegli v Sloveniji v povprečju skoraj 55-odstotno mesnatost, kljub velikim razlikam med posameznimi živalmi. K izboljšanju tega rezultata bi nedvomno pripomogli usmerjena
v novi klavnici ni mogoče iz tehnoloških razlogov, prav tako pa tudi ne iz sanitarnih, saj ima nova klavnica izvozno registracijo in takšno klanje v njej ni dovoljeno. Ker v Pomurki načrtujejo že prihodnje leto preselitev predelave iz središča mesta k novi klavnici, bodo z dograditvijo nove predelave proizvodnjo v stari ukinili, to pa bo gotovo pomenilo tudi konec klanja v sedanji sanitarni klavnici. In če morajo zdaj kmetje svoje živali vpziti na prisilni zakol v Gornjo Radgono, po 1. januarju 2003 tudi to ne bo več mogoče, saj Mirova klavnica ne bo izpolnjevala novih predpisov za obratovanje. In v katero klavnico bodo potem pomurski rejci vozili živali na sanitarni zakol? Kaže, da odgovorni o-tem zdaj še ne razmišljajo.
Ludvik Kovač ■
prodaja prašičev pitancev iz reje ter spoštovanje zakonitosti selekcije, prehrane in bivanja živali. Zavedajmo se, da na doseganje naših dobrih ali slabih rezultatov še vedno najbolj vplivajo prehrana prašičev, prek 70 %, genetika in rejske razmere pa dosti manj.
Za neuspešno pitanje torej ne obsojajmo samo selekcijskega programa in prašiča, ampak pomislimo na to, kakšno prehrano smo izvajali in ali smo jo pravilno izvajali in v kakšnih razmerah reje je potekalo pitanje. Šele potem, ko smo ponudili prašiču ustrezno okolje in maksimalno pravilno izvajali prehrano prašičev, se lahko vprašamo o pravilnosti parjenja in izvajanja selekcijskega programa.
Ko bodo vsi ti pogoji izpolnjeni in primerljivi z evropskimi, takrat bomo lahko primerjali svoje prašiče z evropskimi. In upam si trditi, da potem ne bomo zaostajali za njihovimi doseženimi rezultati.
Zorica Abraham Panič, univ. dipl. inž. kmet. ■
Merim® plevel vam ves odstrani.
Merlin* je nov sistemičnl herbicid za zaščito koruze pred Širokolist-nim plevelom in nekaterimi vrstami ozkolistnega plevela. Uporabite ga po setvi, pred vznikom koruze, in vaš pridelek bo obilen in kakovosten. Za dosego učinkovitejšega delovanja lahko pripravku Merlin* dodate še pripravek za zatiranje enoletnih ozkolistnih plevelov.
Merlin* - učinkovit in okolju prijazen pripravek za nov pristop k zatiranju plevela v koruzi. Odslej na voljo v samostojni gmbalaži.
Uvoznik in zastopnik:
Aventis CropScience d.o.o.,
Tržaška 132, 1000 Ljubljana, Slovenija ^OVC rešitve lel: 01 242 74 70; fax: 01 242 74 80 za boljše pridelke
Cene čebelarskega materiala
CERES
Martjanci 1 _________________________________enota___cena
Satnice AŽ______________________20 kos__2.640
Satnice AŽ______________________50 kos__6.580
Satnice AŽ 120 kos	15.790
Satniki AŽ 26 x 41 cm kos (nezbiti)	136
Žica RSF, 100 g____________________kos____694
Šilo_______________________________kos____270
Žica za žičenje IRakovecj	kos 275
Električni zažičevalec	kos	10.960
Žica, pocinkana, 100 g	kos 336
Napgnjalec žice kos 1,950
Tulec za označevanje matic	kos 1.130
Matične klešče kos 767
Zapore za žrelo____________________kos____229
Razstojišča AŽ 5 S	kos_____66
Razstojišča AŽ 10 S	kos ’_____73
Žičniki 1x16 mm kg 962
Žičniki 16x35 mm	kg	758
Vilice, plastične__________________kos__1.740
Kozica za sate AŽ 10 S	kos 1.193
Omelce, dvovrstno	kos 870
Usnjene rokavice z narokavniki_____________ - manjše kos 2.245
- večje____________________________kos__2.330
Čebelarski jopič s klobukom	kos 8.450
Spray maja kos 1.805
Matičnica, mala	kos	745
Jopič z klobukom	kos 9.320
Kadilnik RSF kos	6.036
Ameriško dleto kos 1,416
Matična rešetka 10 S	kos 1,027
Testna mreža za varozo	kos 928
Dimak kosplet 1,964
Po naročilu dobava raznih vrst steklenic za med, medico, žganje in propolis ter drugega čebelarskega materiala.
Način poslovanja:
- po dogovoru dostava na dom oziroma na sedež ČD,
- pri gotovinskem plačilu nad 5.000 SIT priznajo 5 % popusta ter nad 15000 SIT -10 % popusta.
Izobraževanje kmetovalcev
13 aprila 2001 ob 19- uri bo na Trdkovi v vaško-gasilskem domu predavanje na temo: Tekoče zadeve v kmetijstvu ter alternativne možnosti kmetovanja.
V Logarovcih na turistični kmetiji Darinke Kolar bo 19. aprila ob 9. uri ocenjevanje mesa iz tunke.
14
IZ NAŠIH KRAJEV
12. april 2001 KSH
Predvelikonočni pogovor z veliko družino
Deset otrok - deset blagrov
V Zelkovi družini v Večeslavcih živi trinajst ljudi
Ne tedaj, ko sem se odločal za pogovor z veliko družino, ne med obiskom pri Zelkovih, kjer imajo deset otrok, nisem bil »obremenjen« s tem, da bi bila kopica otrok nekaj slabega. Prej obratno: številna družina, ki jo lahko zakonca dobro preživljata, se ji posvečata, jo ljubita..., je najbrž poseben blagor oziroma blagoslov.
N
Življenje v Jeruzalemu
Pri Zelkovih sem kramljal s staro mamo: petinsedemdesetletno Marijo, zakoncema Alojzom, starim oseminštirideset let, Jožico, ki je dopolnila šestintrideset let, in njunimi desetimi otroki, katerih starost se giblje med sedemnajstimi leti in enim mesecem.
- Morda najprej vprašanje za vas, stara mama oziroma orna Marija. Kakšno je bilo oziroma je vaše življenje?
Marija: »Rodila sem se pred petinsedemdesetimi leti. Z možem Alojzom sva imela tri otroke. Hčerki Ida in Marjana sta odšli z doma, domov pa se je poročil sin Alojz. Vdova sem že šestindvajset let, saj mi je mož umrl, ko nisem bila stara niti še petdeset let. Dokler se otroci niso osamosvojili, smo se težko prebijali. Z nami je živela tudi tašča.«
- Alojz, življenjsko sopotnico ste našli v domači vasi, to pa najbrž pomeni, da se poznata že iz otroških let, čeprav so Večeslavci zelo razpotegnjena vas? Kaj je bilo odločilno, da ste si najbrž rekli: Jožica in nobena druga?
Alojz: (Najprej smeh.) »Res je oba sva iz iste vasi, toda iz različnih zaselkov: jaz iz Jeruzalema, ona iz Grab. Menda sva se srečala na neki veselici, kot je bil to običaj. Po letu dni shajanja sva se poročila.
- Enako vprašanje velja Jožici. Prav gotovo je bilo veliko oboževalcev, da ne rečem snubcev, ampak odločili ste se za Alojza. Vam je prav on
najlepše pihal na dušo?
Jožica: »Od takrat je minilo že precej časa. Bila je ljubezen.«
- Kdaj sta se poročila? Je bilo veliko slavje?
Alojz: »Poročila sva se 1985. leta, ko sem bil star dvaintrideset let, Jožica pa je imela tedaj dvajset let. Cerkvena poroka je bila v cerkvi na Pertoči, imeli smo tudi gostijo.«
- Začeli so prihajati otroci, ki so vajino zakonsko skupnost obogatili. Sta že na začetku vajine zveze načrtovala tolikšen otroški živ žav ali pa sta povečevanje družine sproti sprejemala kot božji dar?
Alojz: »Lahko bi res rekel, da so najini otroci božji dar. Najino veliko družino lepo sprejemajo tudi drugi, saj nama nikoli nihče ni,poočital’, da imava preveč otrok. Prej obratno: najdejo se ljudje, ki poreko: Ko bi imeli tudi drugi pari več otrok, potem se Slovencem ne bilo treba bati, da bi izumrli.«
- Marsikateri par ima samo enega otroka in se izgovarja, da si večje družine pač ne more privoščiti, ko pa komaj najde čas in denar za edinca. Menite, da je to res, ali pa ni morda to le iz trte zvit izgovor?
Jožica: »Vsak izgovor je lahko .izgovor’, se pa najde tudi par, ki si otrok zelo želi, a jih iz zdravstvenih razlogov ne more imeti.«
- Imata kot starša desetih otrok veliko več skrbi kot če bi imela samo enega?
Alojz: »Seveda je več skrbi. Imamo pa srečo, ker so vsi otroci pridni in zdravi. Starejši tudi pazijo na mlajše in jim pomagajo. Najstarejši sin Dejan je celo dal najmlajšemu ime: Simon.«
Jožica: »Nikoli ne gre mimo dojenčka, da ga ne bi pobožal. Ko najmlajši zajoka, so že vsi poleg njega. Drug na drugega so močno navezani. Vsi so najini otroci in vsem se enako razdajava in tudi dajeva, tako da ne delava nobene razlike. Imajo pa vsega dovolj.«
- Jožica, kako pa vidva shajata s svojo veliko družino? Že res, da otroci dobivajo otroški dodatek, vendar ni vse v denarju, kajti na prvo mesto kaže postaviti varstvo in vzgojo otrok. Včasih je kdo komajda kos enemu, dvema, pri vas pa jih je deset.
Jožica: »Dobivamo otroški dodatek, vendar že pet let ne več iz Avstrije, kjer je mož sicer redno zaposlen, ampak dobivamo slovenski otroški dodatek.«
- Stara mama Marija, pri ded ste tudi vi nepogrešljivi kot pač marsikatera druga babica. Se veliko ukvarjate z vnuki?
Marija: »Vseh vnukov imam petnajst: deset domačih, tri hčerkine in dva od drugega sina. Nekaj časa so bili hčerkini otroci oziroma moji vnuki celo pri nas. Vse imam rada in sem jih tudi veliko pazila. Z vnuki se tudi veliko pogovarjam in, kot vidite, skupaj gledamo tudi televizijo.«
-Jožica, kakšen Je vaš delovni dan? Zaradi dojenčka imate gotovo prekinjen spanec, pa zato najbrž ne morete reči, da vstajate ob tej in tej uri, na primer ob šestih zjutraj... Skušajte malo orisati vaš dan.
To so najini otroci
Jožica: »Vstanem ob šesti uri, kajti
v,.-
sedem jih gre z doma. Dejan, star sedemnajst let, obiskuje drugi letnik izobraževalnega programa elektrotehnik elektronik v Murski Soboti. Nataša, ki je stara petnajst let, hodi v prvi razred zdravstvene šole v Rakičanu. Aleksandra, stara dvanajst let, obiskuje šesti razred OŠ v Rogašovcih. Matjaž je star enajst let in hodi v peti razred rogašo-vske osemletke. Mateja, stara deset let, obiskuje četrti razred podružnične OŠ na Pertoči. V to šolo hodita tudi Bojan, star osem let, ki obiskuje drugi razred, in Robert, star sedem let, ki je učenec prvega razreda. V domačem varstvu pa so šestletni Aleš, triinpolletna Sabina in naš najmlajši Simon, ki je star mesec dni.
Potem grem opravit delo v hlevu, kjer imamo pet glav goveda, od tega dve molznici. Mleka seveda ne oddajamo, ampak ga porabimo doma. Potem se posvetim gospodinjstvu. Ura hitro teče in pripraviti je treba kosilo, saj otroci začno prihajati iz šole. Po obedu gredo malo na prosto, nato se učijo.«
- Alojz, vi pa ste čez teden v Avstriji. V katerem bližnjem kraju? Kakšno
delo opravljate in ali je z eno plačo težko preživljati trinajstčlansko družino?
Alojz: »Delam v vrtnarstvu v Gradcu. V tujino hodim že 26 let. Ko imamo .kratek’ teden, se vrnem že v četrtek, običajno pa pridem v petek okrog dvajsete ure. Ob sobotah opravim dela na posestvu. Imamo tri in pol hektarja zemlje, zato za gospodinjstvo kar veliko pridelamo sami. Redimo tudi svinje, za katere pa skrbi mama Marija. Pred nekaj dnevi smo imeli koline, tako da se je sta-lež zmanjšal za enega, še vedno pa je v hlevu pet prašičev.
Na vprašanje, ali je težko preživljati veliko družino, pa bi odgovoril, da pride skupaj več dohodkov (plača, domača pridelava, otroški dodatek...).«
Jožica: »Kruh pečemo doma. Pravzaprav ga peče naša orna. Tudi sama ga znam speči, vendar je orna še pri m-očeh, zato meni še ni treba.«.
- Kakšna pa je pri Zelkovih nedelja? Da bom bolj konkreten: današnja cvetna nedelja. Kaj vse se je zgodilo do 16. ure, ko se pogovarjamo? Pred nami pa je tudi velika noč, ko bo še posebno slovesno.
Alojz: »Nedelja je praznik, ko gremo k maši. Danes, na cvetno nedeljo, sem šel k pozni maši in nosil sem cvetje, oziroma .mujčice’, kot pravimo pri nas; otroci in oma pa so bili pri prvi maši, tako da sta bila doma le Jožica in dojenček.«
- V nedeljo je velika noč, največji krščanski praznik. Kako ga boste praznovali pri vas?
Jožica: »Tako kot vsako nedeljo, le nekoliko bolj slovesno. Potem ko bomo prišli od maše, bo slovesen zajtrk blagoslovljenih jedil oziroma ,žegna’. Vsi bomo sedli za mizo, pomolili za božji blagoslov očenaš in
stara krščanska navada. Vsak dan imamo redno skupno kosilo: ob enih, pol dveh...«
Alojz: »Kosilo je pri nas vedno slovesno.«
- Glede na veliko družino si sama, tako slutim, najverjetneje nista mogla privoščiti kakega potovanje, dopusta na morju...?
Jožica: »Včasih se kam zapeljemo, na primer na obisk; bili smo v Gradcu, zapeljali smo se v toplice, vendar vsakokrat največ za en dan. Starejši otroci gredo večkrat kam. Na daljše potovanje, kaj šele na dopust, pa z možem še nisva šla.«
- Kakšni so vajini načrti, vajine želje? Prav gotovo so na prvem mestu otroci, ki se jim oba razdajata in si prizadevata, da ne bi bili v ničemer prikrajšani. Se vam zdi, da sta pri tem uspešna: imajo vajini otroci vse tisto, kar imajo drugi?
Jožica: »Mislim, da imajo vse kot drugi otroci, razlika je morda le v tem, da imajo manj osebne in več skupne lastnine, na primer računalnik. Starejši imajo kolesa, najstarejši pa tudi moped. Zadovoljni so s tem, kar imajo.«
- Pa oblačila?
Jožica: »Mislim, da so kar dobro oblečeni. Res pa je tudi, da si vrhnja oblačila izmenjujejo, saj vemo, da otroci hitro rastejo in prerastejo oblačila, zato jih potem lahko nosijo mlajši. Praznična oblačila pa seveda kupimo nova.«
- Mar vam pri oskrbi otrok kdo še posebej pomaga (Karitas, socialna služba, župnija, sorodniki)?
Alojz: »Tuje pomoči ne potrebujemo, saj midva z ženo in orna lahko sami poskrbimo za svoje otroke.«
*
Tako sem kramljal s tremi odraslimi Kuzmovi. Nekaj otrok je gledalo televizijo skupaj z orno, najmlajši pa je počival v materinem naročju. Seveda sem o tem in onem pobaral tudi otroke, ki so povedali:
Dejan:»V šoli mi kar gre in izobražujem sem za elektronika. Pri učenju mi je v porfloč domači račufialnik. Tudi že .spajkam' kake preprostejše elemente. Včasih grem v disko. Igram tudi mali nogomet.«
Nataša: »Hodim v zdravstveno šolo, pozneje pa bi rada nadaljevala študij. Enkrat sem bila s prijateljico v disku.«
Aleksandra: »Sem osnovnošolka in še
ne vem, v kakšno šolo bom šla.«
Matjaž: »Hodim v peti razred. Podobno kot moje starejše sestre in brat tudi kaj pomagam pri domačih delih, sicer pa se je treba veliko učiti.«
Mateja: »Doma rada pomagam. Tudi vsak dan grem iskat jajca, ki jih znesejo naše kokoši. Zdaj jih potrebujemo zelo veliko, saj bomo delali ,remenke’.«
Bojan: »Vse brate in sestre imam rad. Pa mamo in atija ter orno.«
Robert: »Matejka, Bojan in jaz hodimo skupaj v podružnično šolo na Per-točo.«
Aleš: »Rad imam čokolado.«
Sabina: Ob obisku je spala, a so jo prebudili zaradi fotografiranja.
Simon: Star je mesec dni. Ves čas je bil v mamičinem naročju, tu in tam je odprl očke in si verjetno mislil: »Zakaj ves ta direndaj, ko pa je tako prijetno spati.«
Besedilo: Štefan Sobočan ■ Fotogragfije: Nataša Juhnov ■
«■ 12. april 2001
IZ NAŠIH KRAJEV
15
Veterani vojne za Slovenijo Ljutomer
Več družabnosti ne bi škodilo
Mar borci prevzemajo pobudo?
območno Združenje veteranov vojne za Slovenije Ljutomer je včlanjenih 167 veteranov, članarino pa jih plačuje le 78. Ti veljajo
za resne člane, vendar se jih je le 33 udeležilo ne-
deljskega zbora, ki je bil v ribiškem domu na
Moti.
V
Na letnem zboru so pregledali delovanje v preteklem letu ter sprejeli delovni in finančni program za leto 2001. Na prvo mesto so dali prizadevanja za vključitev v veteransko organizacijo čimveč ljudi, ki so se borili za samostojno Slovenijo in imajo zaradi tega pravico do statusa veterana in (na kar ne gre pozabiti) tudi določene bonitete. Predsedstvo ljutomerske veteranske organizacije pa si celo prizadeva, da bi spremenili Za
kon o vojnih veteranih vojne za Sloveniji, in sicer tako, da bi omogočili pridobitev tega statusa tudi delavcem izpostav za obrambo, ki so bili aktivni udelc-
ženci, čeprav niso dobili poziva. Status naj bi pridobile tudi fizične osebe, ki so v svojih prostorih hranile orožje od 26.6.1991 do 18. 7. 1991, pa tudi njihovi družinski člani.
Status veterana pripada po mnenju ljutomerskega predsedstva tudi obča
nom, ki so prostovoljno sodelovali v obveščevalni dejavnosti, zavarovanju meje, »izvidovanju« .... pa tudi pripadnikom Civilne zaščite.
Delovno predsedstvo nedeljskega zbora območnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo Ljutomer: Veteranska organizacija mora polno zaživeti. - Foto: Š. S.
V program dela so tudi zapisali, da bodo sodelovali s častniško organizacijo, Zvezo borcev NOV in Združenjem Sever, vsekakor pa pri pripravi in izve
dbi letošnjih slovesnosti ob desetletnici samostojne Slovenije. Načrtujejo tudi poseben zbor (shod) veteranov. Še pred temi slovesnostmi bodo skušali zago
toviti denar za veteranski prapor ter obleki za praporščaka (Jože Ladiha) in njegovega namestnika (Igor Škrbenta). Letos bodo imeli tudi srečanja z ranjenci iz vojne za Slovenijo in pohode po poteh, po katerih so se premikali med osamosvojitveno vojno. Tudi spust po Muri načrtujejo.
Mlajši član veteranske organizacije je predlagal pogostejša neformalna druženja veteranov. Predlog so sprejeli. Gre za srečanja vseh, ki se radi družijo in »popularizirajo« vojno za Slovenijo.
Na zboru veteranov je sodeloval tudi predstavnik borčevske organizacije Franjo Štebih in povedal, da bo 2. junija na Cvenu regijska proslava ob 60. obletnici OF, obletnici sestanka prvih organizatorjev NOB v Prelekiji (1. junija 1941.) pod vodstvom narodnega heroja Jožeta Kerenčiča in ob desetletnici samostojne Slovenije. Slavnostni govornik naj bil predsednik Slovenije Milan Kučan.
Po tem je mogoče sklepati, da borci iz 1941. leta prevzemajo pobudo. Toliko več razlogov, da povsem zaživijo veteranska združenja vojne za Slovenijo iz 1991. leta. V Lendavi, kjer take organizacije še nimajo, pa je skrajni čas, da jo ustanovijo in začne delovati.	Š. S. I
Kapela
Zanemarjeno pokopališče
labo vzdrževanje pokopališča na Kapelskem Vrhu že nekaj časa bu
ri duhove, zato so o tem problemu spregovorili tudi svetniki radenske občine. Ti so imeli številne pripombe na red in čistočo omenjenega pokopališča. Pri tem je bil zlasti kritičen svetnik Mihael Petek, ki je predlagal, naj občina podeli koncesijo nekomu, ki bo poskrbel za vzdrževanje zadnjega domovanja občanov. Po njegovem mnenju se iz najemnin, vzdrže-valnin in plačil za soglasja za postavitev spomenikov zbere dovolj denarja, da bi lahko plačali koncesionarja.
Z nedavnim dvigom cen pokopaliških storitev in storitev na pokopališču na Kapeli za 6 odstotkov naj bi bilo to lažje uresničljivo. Hkrati so pozvali vodstvo Krajevne skupnosti Kapela, da pokopališče vzdržuje tako, kot se spodobi.
M.Jeršei
Modre parkirne cone so pregnale avtomobile
Srebrne niti
Lendava je pomodrela
Nekajminutno parkiranje v Lendavi ti lahko vzame kar nekaj časa, čeprav so parkirišča z modrimi conami precej prazna.
K3| e pred nekaj tedni je bilo središče Lendave polno parki-|M ranih avtomobilov, marsikateri voznik, ki je šel v kak-Eka šno trgovino ali bife, je pustil avto kar na cestišču. Sedaj pa se je kar na enkrat, kot po čudežu, vse spremenilo. Pogosto je zasedeno manj kot četrtina parkirišč v središču mesta, to pa velja le za tista parkirišča na tem območju, ki so se pred nedavnim spremenila v modre cone za parkiranje. Nedvomno pa bode v oči nenavadno veliko modrih con.
Preventiva na škodi
Po drugi strani pa so se mnoga bolj oddaljena parkirišča, ki so doslej samevala, denimo tisto pb hotelu Elizabeta, sedaj dodobra napolnila. Parkirišča v starem delu mesta, ob pošti, banki in drugod so postala modre parkirne cone, kar ne bi bilo tako mo-
Ne igrajmo se z ognjem
Kaj nam je storiti?
prihodom pomladi se začenja tudi sezona kurjenja, sežiganja in uporabe odprtega ognja v naravnem okolju. Nekaj nasvetov o ravnanju smo prejeli iz Policijske uprave Murska Sobota.
Kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom. Prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v razdalji deset metrov. V najmanj tolikšni razdalji mora biti kurišče oddaljeno od dreves; od gozda petdeset metrov, od pomembnih pro-
metnih poti, večjih naselij in objektov, kjer izdelujejo, predelujejo, skladiščijo... nevarne snovi, pa vsaj sto metrov. Med kurjenjem oziroma sežiganjem je treba kurišče zavarovati in nadzorovati. Po končanem kurjenju moramo ogenj in žerjavico seveda pogasiti ter pokriti kurišče z negorljivim materialom. Ob zmernem vetru je treba prenehati kuriti, sežigati ali kako drugače uporabljati odprti ogenj. V naravnem okolju tudi ne smemo uporabljati za kurjenje gorljivih tekočin in materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline. Prepovedano je kuriti v gozdovih, razen na urejenih kuriščih (zaradi zatiranja podlubnika);
prepovedano je kurjenje ali sežiganje ostankov kmetijskih rastlin na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če kurišča ne moremo urediti; prepovedano je sežiganje nepokošenih travnikov ali ledin med kmetijskimi zemljišči ali na območjih, kjer lahko ogenj ogrozi gozd ali neobdelana zemljišča.
- Š. S. a ! / _____________
VESTMI NA INTERNETU:
www.p-inf.si
teče, če sedaj parkiranje ne bi bilo za marsikoga precej težavna in komplicirana zadeva. Če denimo hočeš le za kako minutko stopiti v trgovino ali do bančnega avtomata, moraš najprej do parkirnega avtomata, kar je pogosto kar nekaj poti, s sabo pa moraš imeti tudi bankovec za 50 tolarjev, kolikor stane pol ure parkiranja. Ko ti potem avtomat vrže ven listič, se vrneš do avtomobila, listič postaviš na vidno mesto in šele potem lahko greš v trgovino. To pa je precej odbijajoče za morebitne obiskovalce, še posebej tiste, ki nimajo izkušenj s parkirnimi avtomati. Spomnimo se, da so nekaj podobnega poskušali pred leti tudi v Murski Soboti, vendar pa so zaradi tega ljudje marsikje parkirali kar na zelenicah in med stanovanjskimi bloki, kar se sedaj dogaja tudi v Lendavi. Zaradi tega so se v Murski Soboti takrat odločili, da bo prva ura parkiranja brezplačna.
V Lendavi je potrebno v modrih conah plačati parkiranje od ponedeljka do petka med 6. in 16. uro, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Odlok o modrih conah je sprejel lendavski občinski svet, izvajanje pa nadzorujejo občinski redarji. Za tiste, ki parkiranja ne plačajo ali pa jim je čas na lističu potekel, pa je predvidena denarna kazen pet tisoč tolarjev.
Jože Gabor ■
Črni les tudi za upokojence
Nadstandarna ponudba
začetku avgusta sta zakonca Duška in Zdravko Lajh odprla vrata prvega nadstandardnega hotela za upokojence. Gre za hotel Črni les v Zamarkovi
pri Lenartu.
Hotel leži v čudoviti okolici, ki jo obdaja zaščiteno jezero Komarnik, zato lahko najde vsak gost primeren prostor za sprostitev, sprehode, branje, lahko lovi ribe ali si organizira piknik. Na voljo je tudi prostor za kegljanje in balinanje. Hotel ponuja upokojencem 107 ležišč.
Na voljo so eno- in dvoposteljne sobe ter apartmaji. Vsaka soba ima balkon, tv-sprejemnik, hladilnik in direktni telefon. Na voljo so jedilnica s 180 sedeži in trije saloni s 60 sedeži. Hotel premore knjižnico in dnevni prostor. Oskrbovancem ponudijo dnevno pet obrokov hrane, tedensko lahko obiščejo zdravnika, vsako soboto je ples, organizirajo.izlete in različna druga družabna srečanja. Uvajajo tudi bolniški oddelek za upokojence, ki potrebujejo dodatno nego. V letošnjem jesenskem obdobju bodo skušali urediti v kletni etaži bazen, dve ambulanti, fizikalno terapijo, fitnes, savno in solarij in tako bo ponudba res nadstandardna. O ceni bivanja se posvetujte po telefonu: 02 729 16 00.
Hotel Črni les pa ostaja še naprej tudi odprtega tipa in z običajno gostinsko ponudbo. Premorejo tudi dve konferenčni dvorani, primerni za različna predavanja, seminarje in podobno.
Š.S.I
Slovesnost na Kapeli
Na OS Kapela so imeli 27. marca slovesnost ob materinskem dnevu. Na začetku se je predstavil otroški pevski zbor: pridružili so se mu najmlajsi iz VVO Grozdek. Jurjovške ljudske pevke so zapele tri pesmi, navdušila pa je tudi folklorna skupina KUD-a Jožko Divjak Kapela s prleškimi plesi. Učenke sedmih In osmih razredov so zapele ob spremljavi kitar, s štajerskimi plesi pa so ogreli dlani najmlajši folkloristi OŠ Kapela. Zbrane je nagovoril predstavnik KS Jani Ivanuša. (B. Ma )
16
REPORTAŽA
12. april 2001 fMBK
Obisk sejma Kulinarika in Vino Ljubljana 2001
»Človek je, kar je« - in pi
Na sejmu so se predstavili tudi mladi kuharji. Največ znanja so morali pokazati na tretjem državnem prvenstvu, ki je potekalo v sklopu sejma, kjer so sodelovali med dijaki sedmih srednjih šol tudi dijaki radenske srednje gostinske šole in zasedli drugo mesto.
N
Pomurci smo se izkazali predvsem pri ponudbi vin
a Gospodarskem razstavišču v Ljubljani letno organizirajo več sej-
mov, za nas najbolj zanimiv pa je gotovo sejem Kulinarika in Vino, ker na najem vsako leto sodelujejo tudi proizvajalci hrane in vina iz Pomurja. Tokrat je šlo že za 40. mednarodni sejem prehrane, opreme za gostinstvo, hotelirstvo in gospodinjstvo, ter 47. mednarodni vinogra-dniško-vinarski sejem, ki smo ga obiskali prejšnji konec tedna tudi mi in tistim, ki si ga niste ogledali, predstavljamo nekaj z domačih stojnic.
Dobili smo šampiona
Če damo prednost vinu, je treba povedati, da so se letos slovenska vina, in z njimi tudi pomurska, na mednarodnem ocenjevanju zelo dobro odrezala. Ocenjevanje je namreč potekalo nekaj dni pred sejmom. Na njem je sodelovalo kar 756 vzorcev iz 21 držav. Slovenska vina, ki so bila zastopana z 292 vzorci, so pobrala več kot sedemdeset prestižnih medalj. Med njimi so jih dobila pomurska vina trinajst. Vsa nagrajena so imeli obiskovalci tudi možnost poskusiti na sejmu, kjer so se proizvajalci predstavljali.
Kar se tiče pomurskih vin, smo na sejmu najprej zavili k razstavnemu prostoru Radgonske gorice, d. d., ki so postale letos z zlato radgonsko penino letnik 1997 tudi šampion v kategoriji penečih vin in obenem tudi slovenski prvak v tej kategoriji. Šampion je seveda najprestižnejši naslov, za katerega se potegujejo vsa vina v štirih kategorijah. Radgonske gorice pa so prispevale k slovesu pomurskih vin poleg šampiona še tri zlate medalje, eno veliko zlato medaljo in srebrno medaljo.
Naslednje vino iz naših krajev, ki ga je veljalo poskusiti, je bil chardonnay, ledeno vino, letnik 1999, proizvod podjetja Ljutomerčan, d. d., ki je prejelo veliko zlato medaljo in bilo tudi kandidat za šampiona. Poleg omenjenega vina pa so dobili zlati medalji še za laški rizling, ledeno
nay, suhi jagodni izbor, letnik 1997. Bero pomurskih medalj za vina pa sta povečala tudi proizvajalca Steyer vina iz Apač, ki je postal med drugim z vinom dišeči traminec slovenski prvak sorte, in družina Kupljen iz Oko-slavec. Na sejmu se je predstavilo tudi podjetje Kapela vinogradništvo in vinarstvo, d. d., ki letos ni prejelo nobenega priznanja.
Kje je »domače«?
Tudi v sklopu sejma kulinarike se je predstavilo nekaj pomurskih proizvajalcev. Med drugimi Mesna industrija Radgona (MIR), ki je tokrat predstavila toast šunko, to je prvi izdelek iz svinjskega mesa, ki ima znak varovanega živila, in prleško tiin-ko, ki je delana po starih receptih. Nove mlečne izdelke pa so predstavile tudi Pomurske mlekarne, in sicer rastlinsko smetano za stepanje in masleni namaz. Med večjimi podjetji z našega konca pa se je predstavila še Radenska, d. d., s svojim programom brezalkoholnih pijač. Na sejmu pa smo pogrešali v turistični ponudbi naših krajev tolikokrat omenjene domače kuli-
tna
av
Nekaterim tudi vroče. Serija vozil Renault Avantura je opremljena z brezplačno klimatsko napravo. Meg«ne, CJio, Twingd*Thalia in Kangoo za vsako avanturo.
RENAULT
'TOM O B I L E
narične dobrote, ki jih v svoji promociji ponujajo turistične kmetije in različna gostišča po Pomurju. Edine, ki smo jih opazili, so bila dekleta iz Kmetijske zadruge Lendava, ki so predstavila v sklopu Zadružne zveze Slo
Z domačini na Cankovi smo se novinarji Vestnika pomerili v dveh novih družabnih igrah. V zabijanju žebljev je presenetljivo zmagal naš stanovski kolega Jože Graj (desno). Prepričljivo je dokazal, da kmečko-delavske korenine še vedno nekaj veljajo.
Tudi pri polavtomatskem madžarskem kegljišču se je naša ženska ekipa, v kateri so bile Nevenka Emri, Aleksandra Nana Rituper Rodež in Ksenija Šomen, izredno dobro držala. Šele po ogorčenem boju so v podaljšani igri klonile proti cankovski moški ekipi na čelu z županom Viktorjem Voršičem (igrala sta še podžupan Viktor Geder in svetnik Alojz Grah). Foto: N. Juhnov
venije nekaj prekmurskih jedi, kot so »pereči«, prekmurska gibanica, bučno in laneno olje ter različna vina iz lendavskega okoliša. Verjetno je druge pomurske ponudnike odbila cena, ki jo treba plačati za stojnico, ali pa »domače« preprosto več ne vžge, sodeč po tem, da se je pri stojnicah Ete, ki je reklamirala svojo paradižnikovo mezgo, ki se menda najbolje obnese na picah, kar trlo ljudi. Kljub temu so dobili nekaj priznanj v sklopu različnih posvetovanj, ki so potekala med sejmom, tudi naši gostinski delavci: Ignac Rajh iz Bakovec za promocijo prekmurske kulinarike, Marija Sraka - Šadl iz zdravilišča Radenci za delo na področju kakovosti v kulinariki, Turistično društvo Vrtanek iz Petrovec in Turistično društvo Železne Dveri iz Radomerja.
Še nekaj o sejmu
Sicer pa sejem ni več tisto, kar so verjetno obiskovalci, še
bolj pa razstavljalci pričakovali. Tako so nam različni proizvajalci potožili, da so stroški promocije zelo dragi, še posebno prostor na razstavišču. Veljko stroškov so imeli tudi tisti vinarji, ki so dali svoje vzorce na ocenjevanje.

V vitrinah razstavnega prostora Radgonskih goric smo lahko opazovali letošnjega šampiona v kategoriji penečih vin. Jasno, tudi poskusili smo ga.
saj naj bi za en vzorec plačali kar 22 tisoč tolarjev. Menili so tudi, da bi si sejem vina zaslužil svoj
termin, kot je nekoč že bilo, in sicer jeseni, ki je običajen čas za tovrstne sejme. Gospodarsko razstavišče pa se ukvarja še z drugimi problemi. Končno želijo svoje stare hale obnoviti in razširiti, tako da se bo prostor po
večal za 6500 kvadratnih metrov, to pa jih bo stalo skoraj 9 milijard tolarjev.
Težave pa imajo bližnji prebivalci, ki so se naveličali parkiranja vsepovprek. zato zahtevajo preselitev razstavišča iz mestnega središča ali ureditev parkirnih prostorov pod zemljo.
C. K., foto: J. Z.i

■Sil 12 april 2001
KRONIKA
17
Srečanje vodstva policije s predstavniki Romov
Vsi enaki pred zakonom in policijo
a pobudo direktorja PIJ Murska Sobota Aleksandra Jevška so se sestali predstavniki Romske zveze Slovenije z generalnim direktorjem policije Markom Pogorevcem in njegovim namestnikom Andrejem Anžičem. Spregovorili so o odnosu med policijo in pripadniki romske skupnosti, Pogorevc pa jih je ocenil kot vsebinsko bogate pogovore, kjer so poudarili problematiko in predloge za izboljšanje tega odnosa. Med drugim je predlagal, da naj bi v senatu, kjer obravnavajo pritožbe na delo policistov, po novem sodeloval tudi predstavnik Romske zveze.
licije zagotavlja, da bo imela policija enak odnos do vseh prebivalcev, ščitila pa bo vse državljane Republike Slovenije in tudi druge državljane, ki so na ozemlju naše države, ter da se bodo do Romov obnašali kot do vseh drugih skupnosti.
A. Nana Rituper Rodež Foto: ANRR ■
Jožek Horvat - Muc je poudaril, da živi na ozemlju Slovenije več romskih skupnosti in da je tudi odnos do posameznih skupnosti različen. Med tem ko Prekmurja problemsko ni posebej omenjal, je poudaril, da je največ težav na območju Dolenjske. Tam naj bi zaradi življenjskih razmer in načina življenja Romi najpogosteje kršili zakon in se neprimerno vedli. Helsinški monitor je prav tam zabeležil kršenje človekovih pravic, in če je to res, se bodo na delo policije pritožili. Pogorevc pa je odgovoril, da lahko naredijo neutemeljene obtožbe simo veliko škodo Republiki Sloveniji.
Dejstvo je tudi to, da Romi v glavnem niso storilci kakšnih hujših in večjih kriminalnih dejanj, ponavadi gre za vožnjo brez izpita, manjše tatvine, predvsem pa za vročo kri. Romi so povedali, da naj bi pripadnike romske skupnosti policisti pogosteje ustavljali in legitimirali ter da naj bi jih za manjše prekrške v pri-
Sodelovanje Romov in policistov bo odslej tesnejše.
merjavi z večinskim narodom finančno in mandatno bolj kaznovali. Ponovno so opozorili tudi na poročanje v medijih, kjer se poudarja, da je kaznivo dejanje storil pripadnik romske skupnosti, s čimer se dela krivica vsem Romom.
Pogorevc je še dodal, da kot generalni direktor slovenske po-
Na glavni cesti I. reda Lenart-G. Radgona se je zgodila v petek nenavadna prometna nesreča. Iz radgonske smeri se je peljala z osebnim avtom Zastava Yugo I. Š. s Spodnje Ščavnice in v križišču ustavila, da bi varno zapeljala po cesti, ki pelje v Ihovo. Tedaj pa je pripeljalo iz iste smeri, torej iz gornjeradgonske, specialno tovorno vozilo za prevoz krmil, ki ga je upravljal Š. J. iz Očeslavec. Ker voznik ni prilagodil hitrosti voznim razmeram (iztek klanca v ravnino), je, ko je opazil pred seboj osebni avto, močno zavrl in skušal preprečiti nesrečo; pri tem pa je izgubil oblast nad vozilom, ki se je potem obrnilo na desno in njegov zadnji del (cisterna) je padel na zadnji del juga. Nesreča se je k sreči končala še srečno, saj hudih telesnih poškodb ni bilo, pač pa sta se voznica in njena sopotnica K. S. lažje poškodovali. Je pa nastala velika materialna škoda. - Š. S., foto: J. Z.
Ameriška častnika v Ljutomeru
V okviru programa vojska vojski se mudita na obisku v Sloveniji oficirja Nacionalne garde iz Amerike major Don Laucirica in stotnik Douslas Raul, spremljajo pa ju predstavniki Slovenske vojske. Včeraj dopoldne je sprejel goste podžupan ljutomerske občine Miro Steržaj in predstavil občino, nato so si ogledali obrat Krke, kasače in ljutomerski hipodrom ter turistične znamenitosti, zvečer pa je bilo strokovno usposabljanje članov ljutomerskega združenja slovenskih častnikov, na katerem sta gostujoča ameriška častnika predstavila Nacionalno gardo in procese sprejemanja vojaških odločitev v njej. Gosta iz Kolorada sta se zahvalila za gostoljubje in poudarila, da živimo v zelo lepi pokrajini. - Foto: Š. S.
Industrijska 1 a. Murska Sobot, tel.:(02) 530 46 60 www.flamin-ms.si
Še nekaj vozil Matiz 1.2000 že od 1.215.494 SIT
K
D
Dual Gold 960 EC
Primextra Gold 720 SC
2 Primextra TZ Gold 500 SC
•	DOLG ČAS MOŽNOSTI UPORABE: lahko jih uporabimo od 14 dni pred setvijo pa vse do časa, ko imajo travni pleveli največ 1-2 lista
•	NAJBOLJ SELEKTIVNI HERBICIDI V KORUZI: ne povzročajo nikakršnih poškodb tudi, ko ima koruza razvitih že 4 in več listov
•	DELUJEJO DOLGO: 2 meseca in več
•	ODLIČNO DELOVANJE: odlično delovanje na travne plevele (kostreba, muhviči in srakonje...), Primextri pa sta zanesljivi tudi na enoletne Sirokolistne plevele
•	DUAL GOLD NENADOMESTLJIV TUDI V SLADKORNI PESI
Syngenta, nastala z združitvijo družb Novartis Agribusiness in Zeneca Agrochemicals
Za nadaljnje informacije se obrnite na:
Novartis Agro d.o.o.,
Kržičeva 3,1000 Ljubljana, tel.: (01) 436 12 03. .
faks: (01) 436 12 14
syngenta
Zgodbe, ki jih piše življenje
Žena išče moža
Strah, da se mu je zgodilo kaj hudega
četrtek, 5- aprila, ob 13.30 je odšel z doma 60-letni Franc Toš iz Grabonoša v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Oblečen je bil v črno jopo iz umetnega usnja in žamet-
ne hlače, nosil je predpasnik modre barve, obut pa je bil v
črne gumijaste škornje.
V
»Ni prvič, da je odšel od hiše, saj ima na lenarškem območju, kjer se je rodil, kar riekaj sorodnikov in se je že zadrževal pri njih. Vselej se je vrnil po dveh treh dneh, zdaj pa ga ni že skoraj teden dni, zato sem izginotje prijavila policiji, da mi ne bi kdo očital, da ne skrbim zanj,« je povedala žena Antonija.
»Izginotje sem prijavila tudi zato, ker moža ni pri sorodnikih. Vsaj tako so mi povedali, ko sem jim telefonirala. V skrbeh sem tudi zato, ker je včasih rad hodil po gozdu. Žal pa moram tudi razkriti, da ni bil velikokrat trezen. V takem stanju je že 34 let, odkar sva poročena.«
V nadaljevanju je Antonija razkrila, da je bila njena poroka s Francem prava polomija in da so ji mnogi svetovali, naj se loči. Tega ni storila, ker ločitev menda stane 200.000 tolarjev, ki jih nima, saj ni zaposlena, pa še bolna je; po drugi strani pa je tudi upala, da se bo mož kdaj vendarle pobral in bo tudi pri njih mir. Tega pa menda ni, odkar se je poročila. Mož tudi ni zaposlen, ampak živi »od Radgone«, kot nam je povedal v prispodobi neki vaščan. Gre za socialno pomoč. Veliko denarja gre za pijačo. Dnevno dva litra vina mu je
kupovala tudi žena, samo da ne bi šel od hiše in pri znancih moledoval za pijačo (in se ga pošteno »nacukal«), toda domači »odmerek« je bil, kot je povedala žena, premalo. Tako je bilo tudi
Antonija Toš išče pogrešanega moža Franca in spet upa, da bo po vrnitvi končno priden. Ker pa ga vsak mesec »prime«, je upanje najbrž jalovo. Kaj pa, če se zgodi čudež? - Foto: Š. S.
prejšnji četrtek, zato je odšel v neznano. Življenje telesno zelo slabe ženice je zelo težko. Svetla
luč v vsem tem je 32-letni sin Franc, ki je zaposlen pri bližnjem kovaškem mojstru in ki je lepo uredil hišo in jo tudi opremil, pretežno po načelu »sam svoj mojster«.
Če se ne bo zgodilo nič tragičnega in se bo mož vrnil, mu bo spet oprostila (tako je storila večstokratl), seveda v upanju, da je bilo to zadnjič. Želimo ji, da bo to zadnjič.	Š. S. ■
18
ŠPORT
12. april 2001 HHK
Nogomet
Mura spomladi še brez poraza
Po odigranih petih kolih spomladanskega dela prvenstva v prvi državni nogometni ligi je soboška Mura poleg Maribora še edino moštvo, ki ni okusilo poraza. Varovanci trenerja Luke Bonačiča so dvakrat zmagali in trikrat igrali neodločeno. V gosteh so premagali Publikum, neodločeno pa igrali v Kopru in Celju, doma so premagali Domžale in igrali neodločeno z Mariborom. Nedeljska zmaga v Celju kaže, da se stvari pri Muri vendarle spreminjamo in da se ni bati, da bi Prekmurje ostalo brez prvoligaša. Čeprav je Mura nastopila brez Dominka in Vogrinčiča, je znala ukrotiti domače napadalce. Celjani so sicer imeli v prvem polčasu več od igre in tudi priložnosti za gol, vendar pa so Sobočani na čelu z vratarjem Boto-njičem in neumornim Bakulo, pravočasno odstranjevali vse nevarnosti. V drugem polčasu so Sobočani z zrelejšo igro dosegli dva gola in pomembno zmago. Pri tem velja posebej pohvaliti Grizolda, ki je v drugem polčasu stopil v igro in v 64. minuti prisebno ukanil reprezentančnega vratarja Bosne in Hercegovine Mujči-noviča. Ali doseženi gol Grizolda pomeni, da je dobil dovolj samozavesti in da bo v prihodnje znal izkoristiti priložnosti, ki so doslej večkrat splavale po vodi. Vse bolj pa se uveljavlja tudi mladi Žilavec, ki je bil strelec drugega gola.
V dvajsetem kolu prvenstva v drugi državni nogometni ligi so od prekmurskih ligašev zopet razveselili nogometaši Renkovec, saj so kot zadnji na lestvici presenetili Jadran Žepič in v Krvavem Potoku igrali neodločeno. Renkovčani so celo vodili z 2 : 0, žal pa so nato v pičlih dveh minutah dobili dva gola. Po uspehu z Dravinjo v Slovenskih Konjicah so tokrat razočarali nogometaši Beltinec, ki so doma nepričakovano klonili mariborskemu Železničarju in tako izgubili dragocene točke v borbi za obstanek v ligi. Po dveh napakah obrambe so gostje povedli z 2 : 0, domačinom pa je uspelo do polčasa rezultat izenačiti. Ko je bilo pričakovati, da bodo Beltinčani dosegli zmagoviti gol, se je sprehodil skozi obrambo domačinov levi branilec Plošnik in zapečatil njihovo usodo. Razočarali so tudi nogometaši Nafte iz Lendave, ki so se iz Ruš vrnili praznih rok. Ko so že imeli točko v žepu, so namreč nekaj minut pred koncem prejeli drugi gol. Sicer pa so Lenda-včani v petih kolih spomladanskega dela prvenstva osvojili vsega eno točko in to s predzadnjimi Brdi.
V	tretji državni nogometni ligi vzhod sta v spomladanskem delu prvenstva pripravili največje presenečenje moštvi Čarde iz Martjanec in Bistrice, ki sta edini še brez poraza. Čarda je premagala Kobilje, Go-ričanko in Odrance, neodločeno pa igrali z Lesoplastom v Križevcih in se z devetega mesta prebila na tretje. Bistrica pa je premagala Kemo in Veržej ter igrala neodločeno z Lesoplastom in Kobiljem. V drugi del prvenstva so dobro štarta-li tudi nogometaši Tromejnika Slo-venice iz Kuzme, ki so dosegli tri zmage in le en poraz ter se s trinajstega prebili na deveto mesto. Uspešni so bili tudi Črenšovčani, ki so dosegli tri zmage in poraz in so šesto mesto zamenjali z drugim. Najmanj uspešna pa so v spomladanskem delu prvenstva moštva Odranec, Goričanke in Kobilja, ki so osvojile le po dve točki ter Lesopla-sta, Kerne in Apač, ki so zbrala le po tri točke.
V	prvem spomladanskem kolu prve medobčinske lige Lendava je presenetil Lakoš, ki je premagal vodeči Dobrovnik, Čentiba pa je neodločeno igrala z Nedelico. V prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota sta vodeči moštvi Tišine in Rakičana dosegli prepričljivi zmagi z Romo in Cankovo.
Taekwondo
Pred slabimi tremi leti je bil v Murski Soboti ustanovljen športni klub Teakwondo ITF Potencial, ki ga vodi Alojz Ruhitelj. Klub se uspešno razvija, saj se je v tem kratkem času število članov povečalo na dvajset, nekateri od njih pa že imajo modre in zelene pasove. Dosegli so že tudi nekatere odmevne tekmovalne rezultate. K temu je prav gotovo veliko pripomoglo dobro sodelovanje s svetovnim prvakom in kraljem taekvvon-doja Tomažem Barado, zlasti na strokovnem področju. Člani kluba so sodelovali na odprtem mednarodnem mladinskem tekmovanju v Šentilju, najbolj pa se je izkazala Jana Šabanovič, ki je v disciplini formah zasedla peto mesto. Pred kratkim pa so se prvič udeležili državnega članskega prvenstva v Radovljici, kjer se je odlično odrezala Lidija Brodnik, saj je zasedla v
Strelstvo
V Leskovcu je bilo državno člansko in mladinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško, ki je poskrbelo za presenečenje, saj sta bila olimpijca in favorita Rajmond Debevc in Natalija Prednik šele druga. Izkazali so se pomurski strelci in strelke. Najuspešnejša je bila Maja Dular (Pomurka), saj je zasedla med mladinkami s 493,3 kroga prvo mesto in postala državna prvakinja. Prijetno so presenetili mladinci SD Štefana Kovača iz Turnišča (Denis Lebar, Aleš Gjerkeš, Gregor Maučec), ki so zasedli s 1693 krogi prvo mesto in postali državni prvaki. Med mladinci posamezniki se je izkazal Valter Pajič (Tišina), saj je zasedel s 683,9 kroga drugo mesto in postal državni podprvak. Bojan Babič (Po-
Uspešen razvoj soboškega Potenciala
Tomaž Bara da - šestkratni evropski in enkratni svetovni prvak med člani soboškega Potenciala.
borbah med članicami drugo mesto in postala državna podprva-kinja. Letos se nameravajo udeležiti še nekaterih mednarodnih tekmovanj in državnega pionirske
Maja Dular in Mladinci Turnišča DP
murka) je bil s 677,5 tretji, Denis Lebar s 668,9 peti, Aleš Gjerkeš s 563 deseti in Gregor Maučec (vsi Turnišče) s 559 krogi petnajsti. Med člani so se izkazali tekmovalci SD Kolomana Flisarja s Tišine, saj so zasedli s 1751 krogi drugo mesto in osvojili naslov državnega podprvaka. SD Štefana Kovača iz Turnišča je bila s 1731 četrta, SD Janka Jurkoviča s 1729 peta, SD Radgona s 1709 enajsta, SD Pomurka s 1702 trinajsta in SD Ljutomer s 1699 krogi petnajsta. Med posamezniki se je izkazal Drago Pertoci (Tišina), ki je zasedel s 688,7 kroga izvrstno tretje mesto. Robi Markoja (Turnišče) je bil s 683,6 sedmi, Izidor Hreščak (Janko Jurkovič) in Rajko Robnik (Ljuto-
ga prvenstva, kjer prav tako pričakujejo dobre rezultate. Seveda pa si v klubu želijo, da se jim pridruži čim več mladih, ki jih veseli ta borilna veščina. (F. M.)
mer) s po 584 deveta in Gorazd Kocbek (Janko Jurkovič) s 582 krogi trinajsti. V streljanju s pištolo je zasedel Valter Pajič (Tišina) med mladinci s 520 krogi trinajsto mesto. (F. M.)
Odbojka__________
Pomurje za tretje mesto
V četrti polfinalni tekmi končnice državnega članskega prvenstva v odbojki je Kamnik v Murski Soboti premagal Pomurje s 3 :1 (25 : 20, 25 : 18, 28 : 30, 25 : 21) in tako postal finalist s skupnim rezultatom 3:1. Sobočani tokrat niso ponovili igre kot pred enim tednom, ko so v Murski Soboti gladko s 3 : 0 premagali Kamnik. Gostje so bili veliko boljši ob mreži in uspešno ustavljali akcije gostiteljev. Poleg tega so naredili gostitelji preveč napak pri serviranju. V ekipni se je tudi poznala odsotnost bolnega Topovška. Pomurje: Horvat, Tinev, Tot, Kerec, Čeh, Marič, Najdič, Prša, Kovačec, Fujs. Pomurje bo tako tekmovalo z ljubljansko Olimpijo za tretje mesto. (F. M.)
Speedway_______________
Koren šesti, ognjeni krst Horvata
V Ljubljani je bila prva dirka v speedwayu za državno prvenstvo. Zaradi dežja je organizator prestavil čas treninga, nato pa še dvakrat čas tekmovanja. Na razmočeni in zelo težki stezi se je najbolje znašel branilec državnega naslova Ljubljančan Ferjan, ki je zasedel prvo mesto. Lenda-včan Jože Koren je zasedel s 13 točkami šesto mesto. Prvič je nastopil Ištvan Horvat, nečak znanega lendavskega speedwayista in državnega prvaka Arturja Horvata, ki je zmagal v finalu D in z osvojenimi 4 točkami zasedel trinajsto mesto. V točkovanju mladincev začetnikov pa je zasedel prvo mesto in dobil pokal. (F. M.)
Nogometna liga Si. mobil
Rezultati - 23. kolo:
Publikum: Mura 0:2
Olimpija: Dravograd 2 :1
Maribor: Koper 2 :0
Rudar: Tabor 1:2
Gorica: Korotan 1:4
Primorje: Domžale 3:0
Olimpija 2314 4 5 57:36 46
Maribor 2313 6 4 45:25 45
Gorica	2310 4 9 37:33 34
Primroje 23 9 6 8 31:29 33
Publikum 23 9 5 9 35:35 32
Rudar	23 8 7 8 31:26 31
Korotan 23 9 4 10 36:40 31
Mura	23 7 8 8 24:27 29
Dravograd 23 8 4 11 36:38 28
Koper	23 7 7 9 26:32 28
Tabor	23 6 6 11 28:43 24
Domžale 23 6 3 14 27:49 21
2. SNL
Rezultati - 20. kolo
Beltinci: Železničar 2:3
Jadran : Renkovci 2 : 2
Pohorje : Nafta 2:1
Brda: Iv. Gorica 2: 3
Elan : Viator 2 :1
Triglav: Dravinja 0 :0
Zagorje : Aluminij 0:3
Šmartno prosto
Triglav	2014 3 3 45:13 45
Elan	1913 2 4 37:21 41
Aluminij 20 11 6 3 39:21 39
Šmartno 1910 5 4 36:21 35
Jadran	19 10 4 5 33:19 34
Zagorje 20 8 6 6 26:19 30
Iv. Gorica 20 9 3 8 33:30 30
Železničar	20 7 5 8	26:33 26	Lipa: Motvarjevci 2:1
Dravinja	20 7 4 9	18:27 25	Tišina	14 10 2 2 41:15 32
Šentjur	15 6 3 6	23:27 21	Rakičan 14 10 2 2. 37:12 32
Viator	20 5 5 10	29:32 20	Serdica ■	14 8 2 4 31:28 26
Beltinci	20 5 5 10	23:35 20	Slatina	14 7 3 4 34:26 24
Pohorje	19 5 4 10	19:39 19	Ižakovci 14 7 3 4 32:28 24
Brda	19 3 2 14	27:54 11	Roma	14 6 3 5 33:44 21
Renkovci	20 2315	24:48 9	Motvarjevci 14 6 1 7 34:34 19
o CNI			Cankova 14 5 3 6 29:38 18
O« OImL.			Grad	14 4 1 9 37:34 13
Rezultati -17. kolo:			Bratonci 14 4 1 9 23:33 13
Bakovci: Goričanka 1:1			Lipa	14 4 1 9 16:37 13
Črenšovci:	Hotiza 3:2		Ljutomer 14 2 0 12 27:35 6
Tromejnik:	Kerna 5:2		
Apače: Veržej 0:2			1. MNL Lendava
Turnišče: Lesoplast 1:1			Rezultati -11. kolo
Bistrica: Kobilje 1:1			Olimpija: Petišovci 3:5
Čarda: Odranci 4:0			Lakoš: Dobrovnik 2:1
Bakovci	1710 2 5	43:20 32	Čentiba: Nedelica 0:0
Črenšovci	17 9 2 6	40:32 29	Polana: Panonija 3:1
Čarda	17 7 7 3	33:21 28	Nedelica 11 8 2 1	37:6 26
Hotiza	17 8 3 6	39:25 27	Dobrovnik 11 8 2 1	27:9 26
Kerna	17 8 3 6	33:25 27	Polana	11 6 0 5 36:17 18
Odranci	17 6 7 4	35:29 25	Čentiba 11 5 3 3 26:18 18
Turnišče	17 7 4 6	29:29 25	Lakoš	11 5 1 5 17:23 16-
Lesoplast	17 6 5 6	32.28 23	Panonija 11 3 2 6 11:25 11
Tromejnik	17 6 4 7	31:35 22	Olimpija (-3) 11 2 1 8 16:24 4
Apače	17 6 3 8	30:33 21	Petišovci 11 1 1 9 12:60 4
Veržej	17 5 5 7	24:24 20	
Goričanka	17 3 8 6	23:23 17	2. MNL MS
Kobilje	17 4 4 9	15.45 16	Rezultati -14. kolo
Bistrica	17 4 3 10	23.61 15	Bogojina: Rotunda 7:1
			Pušča: Hodoš 3:2
1. MNL MS			Makoter: Dokležovje 6 : 0
Rezultati -14. kolo			Šalovci: Gančani 1 : 2
Tišina: Roma 8 : 0			Makoter 14 12 2 0 72:12 38
Ižakovci: Ljutomer 3:1			Gančani 14 10 1 3 41:30 31
Rakičan: Cankova 5:1			Šalovci	14 8 2 4 27:14 26
Grad: Slatina 0 :1			Bogojina 14 7 3 4 39:25 24
Nogometna liga Si. mobil
Publikum : Mura O : 2
Celje - Štadion na Skalni kleti, gledalcev 500. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelca: 0 : 1 Grizold (65), 0 : 2 Žilavec (86).
Mura: Botonjič, Jozinovič, Cifer, Prednik, Erniša (Ivanič), Bakula, Ristič, Kopunovič, Žilavec, Gajser (Gabor), Tiganj (Grizold).
Druga državna nogometna liga
Jadran Šepič : Renkovci 2 : 2
Kozina - Igrišče Krvavi potok, gledalcev 150. Sodnik: Brence (Maribor). Strelci: 0 : 1 Puhar (40), 0 : 2 Ritlop (73), 1 : 2 Udovič (75), 2 : 2 De-frančeski (76).
Renkovci: A. Lebar, Gruškovnjak, Kerman (M. Horvat), Nežič, S. Bojnec, D. Horvat, R. Bojnec, Ritlop, Puhar (Graber), S. Lebar, Kocet.
Feroterm Lentern : Nafta 2 : 1
Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 150. Sodnik: Toševski (Medvode). Strelci: 1 : 0 Divjak (34), 1 : 1 Utroša (68), 2 : 1 Obrez 8(2).
Nafta: Magdič, Godina, Ulen, Novak, Tratnjek, Drvarič, Gerenčer, Šabjan (Doma), Preininger, Utroša, Zver (Bedo).
Beltinci: Železničar 2 : 3
Beltinci - Stadion v športnem parku, gledalcev 400. Sodnik: Babnik (Iju-bljana). Strelci: 0 : 1 Šunko (27), 0 : 2 Kranjc (35), 1 : 2 Fras (37), 2 : 2 Gostan (39), 2 : 3 Plošnik (70).
Beltinci: Talaber, Zlatar, Kološa, Cener, Balažič (Džafič), Erjavec, Kokaš (Benko), Fras, Škafar (Puhar), Gostan, Mašič.
Tretja državna nogometna liga
Čarda : Odranci 4 : O
Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 150. Sodnik: Rajh (Lovrenc na Pohorju). Strelci: 1 : 0 Kerec (3), 2 : 0 Kerec (35), 3 : 0 M. Kerčmar (69), 4 : 0 Kerčmar (79).
Čarda: Špilak, Matuš, M. Kerčmar, Jaklin, Antolin, I. Kerčmar, Vogrinčič (Jančarič), Cmor, Kerec (Kranjec), Horvat, Čarni (Gomboc).
Odranci: Marič, Kreslin (Kavaš), S. Virag, Pozderec, Hozjan, Golob (Duh), Mertik, Zadravec (Marinič), Koša, Berendijaš, Borovič.
Bakovci: Goričanka Big Fun 1 : 1
Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 100. Sodnik: Vozlič (Rogaška Slatina). Strelca: 1 : 0 Faršang ((32 - 11 m), 1 : 1 Turza (56).
Bakovci: Luk, Šajt, Bači, Sabotin, Cor (Viher), Celcar, Recek, Ivanič, Donša, Faršang, Hari (Tratnjek).
Goričanka Big Fun: Nemec, Gider, Buček, Vogrinčič, Poredoš, Ficko, Kolar, Kren, Kosednar, A.Turza (B. Turza), Lapoša.
Bistrica : Kobilje 1 :1
Bistrica - Igrišče Bistrice, gledalcev 250. Sodnik: Habjanič (Murska Sobota). Strelca: 1 : 0 Kuzma (11), 1 : 1 Zorica (89).
Bistrica: Kusek, Žižek, Cigan, Dejan Kustec, R. Kolenko, Biro, A. Kolenko, Ozbetič, Dejan Kustec, Vickovič, Kuzma.
Kobilje: Zver, Turner, Resnik, Horvat, Muller, Gregorec, Pal, Zorica, Kutoš, Trajber, Lebar.
Turnišče : Lesoplast 1 : 1
Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Vesenjak (Ptuj). Strelca: 1 : 0 Hozjan (32), 1 : 1 Škaper (69).
Turnišče: Dominko (R. Zver), Mertiik, Hozjan, D. Pucko, Buzeti, J. Pucko, Škafar, Ternar, Vegič, Tompa, A. Zver (P. Zver).
Lesopalst: Zver, Pejčič, Šebok, Živič, Kardoš, Kutuš, Čahuk (Krančič), Šker-lak, Časar (Gjergjek), Škaper, Kerčmar.
Apače : Veržej 0: 2
Apače - Igrišče v Apačah, gledalcev 150. Sodnik: Šinkovec (Maribor). Strelca: 0 : 1 Kosi (61), 0 : 2 Sunčič (89).
Apače: Kozar, Fifolt, Štrakl, Kurbus, Hvalec, Rakovec, M. Vajngerl, Vukan, Topolinjak, Šunko (Hozjan), D. Vajngerl. -
Veržej: Dervarič, Panič, Pučko, Hanžekovič, A. Osterc, Rajh (Vajs), Vidmar, Sunčič, B. Osterc, Kosi (Kolbl), Cmrečnjak.
Tromejnik Siovenica : Kerna 5 : 2
Kuzma - Igrišče Tromejnika Slovenice, gledalcev 200. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelci: 1 : 0 A. Šalamon (13), 2 : 0 Kovač (23), 2 : 1 Rakar (24), 2 : 2 Kutoš (30), 3 : 2 Kovač (60), 4 : 2 A. Šalamon (70), 5 : 2 Zrim (89). Tromejnik Siovenica: J. Cener, Pelcar, J. Horvat, Škodnik, A. Šalamon, B. Šalamon, Hajdinjak, Kranjec, Z. Cener (Zrim), Kovač (B. Horvat), Smodiš. Kerna: Maučec, D. Banfi, Vinčec (Dani), Ivančič (Gomboši), Gregorec, Maček, Kuhar, Kutoš, Rakar, B. Banfi, Bočkorec (Vučak).
Črenšovci: Nograd Hotiza 3 : 2
Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 200. Sodnik: Mihelič (Maribor). Strelci: 0 : 1 Robert Lackovič (33), 0 : 2 Robert Lackovič (349, 1 : 2 R. Kustec (54), 2 : 2 De. Horvat (66), 3 : 2 De. Horvat (87).
Črenšovci: A. Plej, Hartman, E. Plej, Pucko, Vori, Kreslin, Kustec, Matjašec, Da. Horvat, De. Horvat.
Nograd Hotiza: Žižek, Farkaš, Albin Lackovič, Oletič, Kolar, Prendl, Albert Lackovič, Tratnjek, Robert Lackovič, Ritlop, Gjerkeš.
Pušča. Dokležovje Rotunda 2 MNI I pnda	14 14 14 va	4 1 2	0 10 3 10 0 12		21:46 23:41 21:70	12 6 6	Mali no Napol! Dobovec	gomet - 2. SL 22 18 3 1 189:86 22 16 3 3 177:105		57 51
Rezultati -11. kok Dolina: Žitkovci 0 Kapca: Nafta 0:1 Mostje: Graničar 2 Žitkovci 11		1 :3 7	I 3	1	29:14	24	Mak Cola Leskovec Draža vas M. Sobota Oplotnica	2213 2212 2211 2210 22 8	1 8164:131 1 9 105:91 3 8111:107 1 11 104:115 4 10 132:135	40 37 36 31 28
Nafta vet.	11	6	4	1	32:15	22	Sl. gorice	22 8	1 13 131^60	25
Mostje	11	6	1	4	34:19	19	Vitomarci	22 6	4 12 112:152	22
Graničar	11	3	1	7	18:28	10	Križevci	22 6	3 13 95:122	21
Dolina	11	3	1	7	10:39	10	Dolane	22 5	3 14 107:177	18
IM ■ 12-april 2001
ŠPORT
19
Hokej na travi
Vodita Triglav in M. Toplice
V drugem spomladanskem kolu državnega članskega prvenstva v hokeju na travi sta igrali moštvi Svobode iz Ljubljane in Leka iz Lipovec v Trstu neodločeno 2 : 2, Triglav pa je premagal Mursko Soboto z 2 : 1 (Škrilec 2 za Triglav, Škerlak za MS). V mladinski konkurenci je premagala ženska ekipa Triglava žensko ekipo Moravskih Toplic z 1 : 0, mladinci Triglava so premagali Mursko Soboto s 7 : 0, mladinci Leka pa so premagali Svobodo s 3 : 2.
Odigrani sta bili tudi članski pokalni tekmi. Triglav je premagal Moravske Toplice s 5 : 0, (Puhan
Karate - pokal Slovenije
Pomurcem šest prvih mest
V Lenartu je bila prva pokalna tekma v karateju za mlajše kategorije.
Med 323 tekmovalci in tekmovalkami iz 31 klubov so sodelovali tudi pomurski karateisti in karateistke ter dosegli lep uspeh, saj so zasedli kar 6 prvih mest. V borbah so zmagali: Andreja Benkič - Mura-ken (nad 48 kg) pri ml. deklicah; Gregor Panker - Rofix MS (48 kg) pri ml. dečkih; Pregled - Ljutomer (nad 58 kg) med st. dečki; Martina Gomzi in Ana Frangeš - obe Radenci (45 kg) med ml. deklicami in Sanja Jezernik - Civitas MS (48 kg) med ml. kadetinjami. Druga mesta so v svojih kategorijah zasedli: Lavra Pihlar in Marko Zemljič (oba Radenci) v katah, v borbah pa Primož Vogrinčič in Suzana Zekovič (oba Rdfix), Prelog in Drobež (oba Ljutomer). Tretja mesta so zasedli: S. Prelog (Ljutomer); Damjana Hajdinjak, Mateja Gabor in Natalija Vorbš (vse R6fix); Jan Lipnik, Borut Mulec in Primož Trša-vec (vsi Radenci) ter Sara Horvat (Mura-ken). Andreja Benkič je bila v katah tretja. Ekipa R6fixa je v katah zasedla štiri druga mesta (malčki, malčke, mlajše in starejše deklice, druga ekipa ml. deklic je bila tretja); drugo mesto pa je zasedla ekipa mlajših dečkov iz Radenec. (NŠ, FM)
Rokoborba
Trinajst državnih prvakov iz Pomurja
Mladi rokoborski klub iz Dobrovnika, ki so ga sprejeli v zvezo na izredni skupščini RZS v Dobrovniku, je bil organizator 10. jubilejnega državnega prvenstva v roko-
borbi v grško-rimskem slogu za mlajše in starejše dečke. Sodelovalo je 36 tekmovalcev in tekmovalk iz petih slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli predstav-
2. izbor športnikovobčine Radenci
Andreja Klepač in Marko Jaušovec športnika 2000
Športna zveza Radenci je drugič razglasila najboljše športnike in ekipe za leto 2000.
Za najboljšo športnico so razglasili teniško igralko Andrejo Klepač (Radenska - Triglav), evropsko podprvakinjo za igralke do 14 let in evropsko igralko leta. Druga je bila Jožica Šiftar, evropska pod-
Radminton
Na državnem prvenstvu mladih do 13 let, ki je bilo v Brežicah, sta se od Lendavčanov najbolje obrezala Iztok Utroša in Rok Činč, ki sta med posamezniki zasedla drugo in tretje mesto, v dvojicah pa sta bila prva. Na tretjem tradicionalnem turnirju za Kontrečev memorial, ki ga je pripravilo ŠD Do konca iz Lendave, so v skupinah zmagali Miran Dominko in Goran Bajs, v mešanih dvojicah pa Terezija Koncut in Tin Cizah, vsi Lendava. Na D-turnirju/ki je bil v Lendavi,, je pri dečkih zmagal Matjaž Žalik, pri ženskah pa Iva Lukač, oba Lendava. (F. B.)
3, Škrilec 2), tekma med Lekom in Mursko Soboto pa se je končala s 3 : 0 brez boja za Lek.
Člani
Triglav	6 5	0	1 19:11	15
Lek	5 4	1	0	27:2	13
Svoboda	6 3	1	2 17:12	10
M. Toplice	5 0	1	4	3:21	1
M. Sobota	6 0	1	5	5:25	1
Mladinci	- ženske			
M. Toplice	5 4	1	0	19:5	13
Triglav	6 4	0	2	18:6	12
Lek	5 3	2	0 17:12	11
Svoboda	6 3	1	2	21:6	10
Triglav (ž.)	5 3	0	2	6:8	9
M. Toplice (ž.)	6 0	'1	5	2:17	1
M. Sobota	7 0	1	6	1:42	1
prvakinja v maratonu med veterankami, tretja pa karateistka Ines Satler.
Za najboljšega športnika so razglasili motokrosista Marka Jaušovca (MTK Radenci), državnega prvaka v kategoriji do 125 ccm in zmagovalca v pokalu Alpe - Ja-
Tenis
TK Murska Sobota prvak
Končano je bilo tekmovanje v pomursko-štajerski zimski teniški ligi, ki je potekalo od novembra lanskega leta do aprila letos v teniškem centru v Radencih. Sodelovalo je 25 ekip ali 100 igralcev, ki so tekmovali v treh ligah. V primerjavi s prejšnjo pomursko zimsko teniško ligo je bilo letos tekmovanje razširjeno na širše štajersko območje, tako da so sodelovali tudi igralci iz Slovenske Bistrice. Tekmovanje, ki je bilo ekipno, je doseglo svoj namen, saj ni bila na prvem mestu tekmovalnost, temveč
Namizni tenis
Prekmurci po pričakovanju
NTK Kerna iz Puconec je bil prvič organizator drugega državnega turnirja TOP-12 za člane. Z izjemo Tokiča so nastopili vsi reprezentanti, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu v Osaki na Japonskem, med njimi je bilo tudi pet prekmurskih igralcev. V prvi jakostni skupini je bil soliden Unger (Kerna), ki je zasedel sedmo mesto. Kocuvan (MTS) je bil dvanajsti. V drugi skupini je Koščak (MTS) zasedel tretje mesto, Solar (MTS) je bil osmi, Smodiš (Kerna) enajsti.
niki pomurskih klubov, saj so osvojili kar 13 državnih naslovov od skupaj 16 (Murska Sobota 6, Ljutomer 5 in Dobrovnik 2). Državni prvaki so v svojih kategorijah postali: Jure Koudila, Aljoša Črnko, Andrej Fras, Mitja Fajs, Sašo Mlinarič in Andrej Slavič (vsi Murska Sobota), Matjaž Lipovec, Niko Horvat, Mihaela Čirič, Roki Hazl in Simon Novak (vsi Ljutomer) ter Tomas Kocon in Atila Kocon (oba Dobrovnik). Drugi so bili: Sandi Klap, Tadej Volmut, Jaka Banfi, Sašo Hladen, David Ivanič, Filip Bartus in Dejan Šernek (vsi MS), Valdo Plečko (Ljutomer) ter Robert Kardinar, Samo Sekereš (oba Dobrovnik). Tretja mesta so zasedli: Mitja Sečko MS), Matjaž Špilak, Dominik Vogrinec in Miha Vogrinec (vsi Dobrovnik). (F. Bobovec, fotografija: N. Juhnov)
dran. Drugo mesto je pripadlo odbojkarju Bogdanu Mariču (OK Pomurje), tretje pa tenisaču Andreju Pintariču (TK Radenska-Triglav).
Za najboljšo žensko ekipo so razglasili OK Sonimex iz Radenec, za najboljšo moško ekipo pa mladinsko ekipo NK Slatina Radenci.
rekreacijska srečanja in druženje.
V 1. pomursko-štajerski zimski teniški ligi je osvojil naslov prvaka TK Murska Sobota, ki je zasedel v rednem delu tekmovanja četrto mesto, v končnici pa je v finalu premagal Radio Viva z 2 : 1. Za tretje mesto pa je Trinajst M premagal Forming z 2 : 1.
V pomursko-štajerski zimski teniški 2. A-ligi je zmagala ekipa MIR Radgona brez poraza pred SKP Radgona in TK Ljutomer.
V pomursko-štajerski zimski teniški 2. B-ligi pa je bila najboljša eki-
Štiri medalje za Sobočane
Na desetem državnem kadetskem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo na Ptuju, je sodelovalo 80 igralcev iz 26 klubov. Med desetimi pomurski tekmovalci so se izkazali igralci Moravskih Toplic Sobotej ki so osvojili štiri medalje. Med posamezniki sta si razdelila Tomaž Roudi in Tim Fridrih tretje
Modelarstvo_________
Boštjan Bagari DP
Klub mladih tehnikov Nova'Gorica - Šempeter je bil organizator državnega prvenstva na Lijaku. Med mladinci v kategoriji F1 H je prepričljivo zmagal član Aerokluba Murska Sobota Boštjan Bagari s 587 točkami in postal državni mla-
Rokomet_________
Poraz v Novi Gorici
V devetnajstem kolu prvenstva v državni moški 1. B-ligi je Nova Gorica premagala Krog Bakovce z rezultatom 24:13 (1’1 : 6). Krog Bakovci: D. Kolmanko 1, A. Kolman-ko 2, Martinec, Ovsenjak 3, Hegeduš, Smodiš, Horvat 2, A. Vereš 1, S. Buzeti 4, D. Buzeti, B. Vereš, Zajnkovič, Roškar. (F. M.)
Za najboljše športnike šolskih športnih društev so razglasili: Matejo Kotnik, Aleša Feježa, Natašo Šumak in Andreja Lipiča. Posebna priznanja za razvoj in dosežke v športu so podelili: Dušanu Korcu, Marjanu Hladnu, Jaki Čuku in DU Radenci. (0. B.) .
1.	PŠZL
pa ŠD Loko iz Logarovec, ki je bila v rednem delu tekmovanja druga, v končnici-pa je v finalu premagala Pomursko družbo za upravljanje iz Murske Sobote z 2 : 1. (F. M.)
1	.PŠZTL
TK M. Sobota	8	6	216:8	12
Radio Viva	8	5	314:9	10
Trinajst M	8	6	217:6	12
Forming	7	4	39:12	8
TK Radenska	7	4	412:12	8
Savox	8	2	610:14	4
Pomurka-Kekec 7		1	64:17	2
2. A PŠZTL				
MIR Radgona	9	9	019:6	18
mesto, Tonček Ropoša pa se je uvrstil v finalno skupino. Kuhar (Kerna) je bil v predtekmovalni skupini drugi. V dvojicah sta zasedla Roudi - Fridrih tretje mesto, enako pa tudi Ropoša skupaj s Kljajičem (Era). V mešanih dvojicah so se uvrstili Roudi z Budihno (Šampionka) in Fridrih skupaj s Krošljevo (Šampionka) med osmerico.
M. U.
dinski prvak. Andrej Cigut je zasedel s 506 peto, Luka Praček s 467 osmo, Marko Kavaš s 463 deveto, Nino Mekicar s 442 enajsto in Sandi Fartek s 431 točkami štirinajsto mesto. (F. M.)
Priznanja
Osem plaket ŠZ M. Sobota
Na zadnji seji skupščine Športne zveze M. Sobota so med drugim podelili plakete zaslužnim posameznikom in društvom. Te so prejeli: Dejan Fujs (odbojka), Roland Horvat (karate), Danijel Kisilak (judo), Boris Kovač (šah), Alfred Matiš (atletika), Stanko Mes (nogomet), Marjan Jemec (olimpijski komite) in .Nogometni klub Pušča ob 40-letnici delovanja.
Kegljanje
Nafta na petem mestu
Končano je bilo prvenstvo v drugi^ržavni ženski kegljaški ligi vzhod, kjer sodeluje ekipa Lendavske Nafte.
Lendavčanke so dosegle šest zmag in šestkrat izgubile ter zasedle peto mesto.
SKP Radgona I	3 7 218:11	14
TK Ljutomer I	3 6 318:9	12
ABC Pomurka !	3 6 318:9	12
Electrum	I	3 4 514:13	8
Rebel	!	3 4 516:11	8
Geotim	I	3 4 514:13	8
Zav. Triglav I	3 2 76:23	4
ŠD UJV MS I	9 2 76:21	4
Bintel	i	9 1 86:21	2
2. B PŠZTL		
ŠD Lo-ko	9 7 216:9	14
Pomurska DZU 9 7 216:9		14
Val Ljutomer	7 5 214:7	10
Bistro Joy	7 4 310:11	8
Pintari	9 6 317:10	12
ŠD UJV MS 2	9 3 611:16	6
TK Radenska	8 3 510:14	6
MTS Radenci	7 0 71:20	0
Šport od tod in tam
Nogomet - V prijateljskem srečanju je amaterska reprezentanca MNZ Lendava v Lakošu premagala reprezentanco MNZ Murska Sobota s 5 : 2. Strelci golov: S. Boj-nec 2, Koša 2, Kustec za Lendavo ter Kovač in Rakar za Mursko Soboto. (F. B.)
Nogomet - V devetnajstem kolu slovenske mladinske lige je Mura premagala Izolo z 2 : 0 (Bezjak, Slavic). V slovenski kadetski ligi pa je Mura premagala Izolo z 2 : 1 (Čontala, Smolkovič).
Mali nogomet - V zadnjem kolu prvenstva v drugi slovenski ligi malega nogometa so Križevci v Ljutomeru premagali Leskovec iz Starega Loga s 5 : 2 (Sreš 2, Puklavec, Nemec in Žnidaršič) in zasedli deseto mesto. Križevčani so izpadli in bodo kvalifikacije za obstanek v ligi igrali le, če se kdo od medobčinskih prvakov ne bo udeležil kvalifikacij. (N. Š.)
Kegljanje - V kvalifikacijah za državno kegljaško prvenstvo posameznic v Šoštanju se je odrezala Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki je med 60 tekmovalkami zasedla prvo mesto z 937 podrtimi keglji. (F. B.)
Atletika - Na teku ob Savinji se je izkazala članica TS Radenske Jožica Šiftar, ki je med 90 tekači pri starejših članicah zasedla prvo mesto, v absolutni kategoriji pa je bila četrta. Slavko Kumek (GR) je bil v svoji kategoriji šesti, Zvonko Zupančič (TS Radenska) pa deveti. (F.M.)
Judo - Na pokalu Jesenic so sodelovali tudi nekateri pomurski tekmovalci in tekmovalke in dosegli lep uspeh. Najboljša sta bila Tilen Abšner (38 kg) in Grega Zrim (46 kg), ki sta zmagala med mlajšimi dečki. Uroš Kaučič (30 kg) je bil drugi, Aljaš Bednar pa peti. Med mlajšimi deklicami je zasedla Karin Kerec (38 kg) tretje mesto, vsi Murska Sobota. (F. M.)
Judo - Alenka Premoša, članica Judo kluba Lendava, se je izkazala na mednarodnem C-turnirju v judu, ki je bil v avstrijskem Rohrchbaru, saj je v močni konkurenci v kategoriji do 70 kg zasedla drugo mesto. (F. B.)
Košarka - V Murski Soboti je bil finalni košarkarski turnir slovenske medijske lige. V tekmi za tretje mesto je RTV-center Koper premagal TV Slovenija s 66 : 62, v tekmi za prvo mesto pa je ekipa POP TV premagala Delo s 84 : 78. (F. M.)
Namizni tenis - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo slepih in slabovidnih v namiznem tenisu. Lep uspeh je dosegel član MDSS Murska Sobota, saj med 13 tekmovalci zasedel prvo mesto in postal državni prvak. (T. K.)
Kegljanje - V trinajstem kolu tekmovanja v mariborski kegljaški ligi je druga ekipa lendavske Nafte premagala Impol iz Slovenske Bistrice s 5 : 3 (5046 : 4974). Za Nafto so zmagali: Magyar - Matko, 840, Šimon, 845, in Kuzma, 912 podrtih kegljev. (M. Ž.)
Strelstvo - Na državnem mladinskem prvenstvu v streljanju z zračno pištolo, ki je bilo v Leskovcu, je zasedel Tomislav Horvat (Coal) 8. mesto s 619,1 kroga. (F. B.)
Šah - V prvem kolu slovenskega šahovskega pokala so mladi Radenske Pomgrada iz Murske . Sobote premagali tretjo ekipo Toma Zupana iz Kranja s 3,5 : 0,5 točke. Zmagali so Denis Gjuran, Mitja Kovač in Boštjan Hočevar, remiziral pa Aleš Lazar. Slovenec iz Poljčan pa je premagal drugo ekipo Radenske Pomgrada s 3,5 : 0;5 točke. Remiziral je Robi Radosavljevič. (F. M.)
Sah - Na mesečnem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava je sodelovalo 12 šahistov. Najboljša sta bila Jože Gaber in Jože Vučko s po 8 točkami pred Robertom Žilavcem in Franjom Strbadom, po 7, ter Štefanom Huzjanom, 5,5 točke. (F. B.)
20
MULARIJA
12. april 2001
0^ Cn
^ddia nd
Vsako leto praznujemo veliko noč, ki je velik praznik. Vam povem, kako je pri nas doma?
Zjutraj zelo zgodaj vstanem. Mama pripravi hren, šunko, kruh, klobase in skuha jajčka. Jaz jih natančno in počasi prebarvam. Ko je čas za mašo, nesem vse to k žegnanju. Naslednji । dan pa komaj čakam, da lahko poskusim, kako je dobro. (
Anja Jerebic, 4. b
Mama skuhala je jajčka, Tine nanje narisal je zajčka.
Hana kruha je narezala, zraven veselo se smejala. Babica pa hren je nastrgala in se zraven bridko jokala.
Ko pečeno je bilo meso,
^dč^a noč
Bližajo se velikonočni prazniki. Spet bomo nesli na žegnanje šunko, kruh, pirhe, hren in potico. To vse skupaj pripravi mama. Te jedi so potem boljše kot druge.
Tamara Perša, 4. a, OŠ Cankova 'TKidMrMiafr
Moji mami je ime Anica. Ima zelo dolge lase in modre oči. Lase si spenja s »špango«. Je simpatična. Rada kuha in hodi v službo. Vesela je, če dobi rože. Tudi sama jih sadi. Zelo rada mi da poljubček.
Ana Sobočan
Moja mama ima rdeče lase. Ime ji je Mileva. Je vesela. Po poklicu je ekonomska tehnica.
Aleš Zorko
Moji mami je ime Darja. Ima belo-črno lase in zelene oči tako kot jaz. Je zelo lepa. Prijazna je do mene, mojega bratca in očka. Ni debela in ne suha, ampak ima normalno postavo. Imamo jo zelo radi.
Katja Saje
Moji mami je ime Vlasta. Po poklicu je očesna zdravnica. Je suha in zelo prijazna. Lepo se oblači.
Veronika Štrumbelj
Moja mama šiva hlače, bluze in majice. Ima modre oči in tudi moder stroj. Ko pride domov, gre s sestrico Tino spat. Ko pa Tina vstane, gresta skupaj po mene v šolo. Tino je sram.
Mitja Cigan UČENCI 1. b-razreda OŠ III M. Sobota
vse pripravljeno je bito, f
Tamara Virag, 4. b, OŠ Odranci
Bilo je nekega poletnega večera. Mama mi je za večerjo pripravila mlečni riž, posladkanega in posipanega s kakavom, ki ga imam najraje.
Sedel sem za mizo in začel jesti. Naenkrat je skozi okno priletela muha. Zabrenčala je okrog moje glave. Zamahnil sem z roko, da bi jo spodil. Muha je odletela proti kuhinji. Kmalu se je vrnila k meni. Sedla je na drugi konec mize in hodila sem ter tja, nato pa je spet začela letati okrog krožnika. Zamahnil sem z roko, a nič ni pomagalo. Muha je postala prava nagajivka. Letala je in brenčala. Skoraj bi padla v moj krožnik. Nisem dovolil, da bi jedla z mano. Hitro sem pojedel, krožnik pa pospravil z mize. Muha je takoj odletela tja, sedla na rob krožnika in jedla moje ostanke.
Tedaj pa jo je spodila mama, ki je pomivala posodo.
Denis Pocak, 3. d, OŠ III M. Sobota
Želim postati kuhar. Ta poklic mi je želo všeč. Tudi očka in mamica sta kuharja. Zelo rad jem. Ko bom velik, ši želim, da bi imel svojo gosti-
Ino in bi si pekel dosti palačink.
Dominik Barbarič, 2. b
Ko bom velika, bom postala učiteljica. Učila bom otroke brati, pisati in računati. Z njimi bom tudi telovadila. Imeli bomo športne dneve, hodili na učne sprehode ... Upam, da bodo moji učenci pridni.
Nina Tutek, 2. b, OŠ Cankova
Na OŠ Stročja deluje tudi otroška folklorna skupina, ki jo vodi učiteljica Milena Pavličič Kozar, spremljata pa jo ljudska godca Drago in Franc s Pristave. Kadar kje nastopajo, jih gledalci vedno nagradijo z burnim aplavzom. (Foto: J. G.)
Ona je bila spet vesela.
Jerica Ferencek. 1. raz., OŠ Kobilje
Pdndad
Prišla je pomlad. Najprej so pokukali iz zemlje zvončki. Otroci so jih šli nabirat. Videli so tudi metulja. Hoteli so ga ujeti, a jim je ušel. Potem so se igrali. Ko se je zvečerilo, so odšli domov. Utrujeni so hitro zaspali.
Petra Gergjek, 1. a, OŠ Tišina
Ko je hudo, me pokliči!
mč čk doni
Klic je brezplačen, omogoča ga
Gledam v nebo, ptički lepo pojo. Zvonček tu, trobentica tam, kam odšla je zima, kam? Vsa dolina polna je cvetov, krt izkopal si je novi rov. Zdi se, da smo zimo izpustili in kar v pomlad preskočili. Res je lepa ta pomlad, vsak ima jo rad. Toplo sonce sije, včasih pa se dež ulije.
Andreja Holsedel, 5. a, OŠ Sveti Jurij
Bili smo v centru obšolskih dejavnosti v Kočevju. Moj najlepši dan je bil v torek, ko smo streljali z lokom. Čeprav ga nisem še nikoli držal v rokah, sem zmagal. Bil sem zelo ponosen. Obiskali smo tudi Kočevski rog in spoznali pragozd, kjer smo videli največjo in najstarejšo jelko v Sloveniji. Stara je petsto let. Ob njej smo se fotografirali.
Grega Balažič, 3. b, Podružnična OŠ Dokležovje

d Muc
Sem ptica selivka. Sedaj sem se vrnila z juga. Lovim žabe in ribe. Z njimi se prehranjujem. Svoj dom imam na dimniku.
Imam dolg kljun in še daljše noge. Ljudje govorijo, da prinašam dojenčke. Ali verjamete tudi vi? Lepo je biti štorklja.
Špela Gomboc, 2. b, OŠ Cankova

Sonce sije čez nebo, dežek lije na zemljo. Mavrica se razpela bo. Dežek, dežek tiho pada, sonce ga ne omaja.
Metuljčki letajo na cvet, zemlja počiva spet.
Tamara Ciman, 4. a, OŠ Bakovci
ddatM-č d^dč
Nekega spomladanskega dne je palček Smuk šel na sprehod. Sredi travnika je opazil marjetico', ki ni imela barve in je milo jokala. Palček Smuk je stekel domov, vzel barve in se vrnil. Pobarval je marjetico.
j-t nad naj-udfe
Ko sem bila mlajša, so me starejši vpraševali: »Kako ti je ime? Koga imaš najraje? Kdo ti je najbolj všeč? Kaj si najbolj želiš?« Zadnje vprašanje sem rada slišala, saj sem pričakovala, da mi bodo kaj prinesli. A jaz sem si zmeraj želela, da bi bila bogata in še bogatejša - kot princeske v pravljicah.
Obiskovala sem prvi razred osnovne šole. Mama me je nameravala še eno leto pustiti v mali šoli, ker sem bila veliko bolna, slabotna in sem malo jedla. V šoli smo začeli spoznavati abecedo. Bilo je enkratno. Moja sreča pa se je hitro končala. Spet sem zbolela. Sprva je kazalo, da je samo prehlad, stanje pa se je iz dneva v dan slabšalo. Tudi vročina ni popustila. Spet sem dobila pljučnico. Samo pila sem še lahko; jesti nisem mogla; počutila sem se slabo. Veliko sem počivala. V postelji sem gledala knjige, prelistavala zvezke ... Imela sem samo eno veliko željo: ozdraveti!
Znova so me peljali k zdravnici, ki se je jezila, saj mi nobeno zdravilo ni več pomagalo. Rekla je: »Če bo še naslednjič krvna slika tako slaba, gre Metka v bolnišnico!« Te besede so mi še dolgo zvenele v ušesih. Bolnišnica - to je bil zame drugi, neznani svet. Strah me je bilo. Takrat sem začutila, da želim biti zdrava, zdrava ... Ubogala sem mamo in začela malo več jesti. Oh, še zdaj se spominjam, kako sem se trudila. Mamina obljuba, da mi ne bo treba v bolnico, če bom veliko jedla, mi je bila v veliko tolažbo. Še sem kašljala in na ustih sem imela polno herpesov, vendar se je moja krvna slika končno poboljšala, če bi me kdo vprašal, kaj si najbolj želim, bi rekla: »Zdravje!« Ni mi bi treba iti v bolnišnico.
Spoznala sem, da je zdravje naše največje bogastvo, ki se ga ne da . kupiti in ne zamenjati. In za zdravje moramo skrbeti predvsem sami -se zdravo prehranjevati, veliko gibati, izogibati se alkoholu, kajenju in drugim drogam.
.1» n„dnnna
f SHR 12. apni 2001
NA OVENI
Pogovor s predstavniki Kluba prekmurskih študentov
»Na usluge političnih strank ne
računamo..
olgoletna zgodovina in številno članstvo sta verjetno najboljša razloga za dobro prepoznavnost KPŠ-ja. Alenka Gačanovič, Benjamin Erjavec, Marko Martinuz-
zi in Danijel Miholič so bili moji sogovorniki o večinoma aktualnih zadevah. Zdi se mi, da med upravnim odborom in čla-
ni kluba obstaja prerahla vez, in ravno zaradi tega ni dovolj
pretoka informacij v obeh smereh.
D
Danijel: Močno pogrešamo lasten prostor in pričakujemo, da nam ga kmalu priskrbi Mestna občina Murska Sobota. S tem, ko bomo dobili prostore, bomo dobili zagotovilo, da MOMS priznava naše delo.
Alenka: Če imamo lasten prostor, lahko imamo tudi uradne ure za naše člane. Tako so stiki upravnega odbora s člani pogostejši in osebnejši, saj lahko neposredno predstavijo svoje pobude, težave in bolje spoznajo delo upravnega odbora kluba.
Kdo so člani Kluba prekmurskih študentov in kdo ga vodi?
Danijel: Trenutno število je 1391, od tega 868 študentov in 523 dijakov. Polno Število je sicer okrog 2500 članov, vendar trenutno še niso vsi obnovili veljavnost izkaznic. Tolikšno število članov pričakujemo poleti. Člani kluba so lahko tudi izredni študenti. Za včlanitev morajo prinesti kandidati potrdilo o vpisu, podpišejo prestopno izjavo in brez članarine postanejo član kluba. V upravnem odboru smo Alenka Gačanovič, Benjamin Erjavec, Bojan Vogrinčič, Marko Martinuzzi (podpredsednik), Sandra Jerebic, Marjetka Ferčak (predstavnica dijakov) in Danijel Miholič (predsednik). Nadzorni odbor sestavljata Banko Leon in Igor Žabot.
Kakšne so možnosti, da se aktivno vključite bran pravic študentov, tudi izrednih, na državni ravni?
Alenka: Sami ne moremo storiti kaj dosti, nekaj drugega pa je, če se jih poveže več ali kar vsi študentski klubi v Sloveniji. Si-
Vaša čustva
Strogo zaupno
Odšel je
Odšel je daleč, daleč vstran, pustil spominek mi je nanj. Spominjam se tistega dne, ko predala sem mu svoje mehko srce.
Prišel je dan, ko je hotel biti sam.
Obljubljal mi je vse mogoče, a njegovo srce sedaj drugo hoče. Bile so laži, umazane strasti.
Težko je bilo, ko poljubček mi je dal, zadnjič stisnil je rokb in v mojem srcu za vedno zaspal.
Sangrija
Dvignjena zapora
Ta svet je poln dvonogih insektov, oblečenih v spekter naj nižji h inteleklov.
Norost ima proste, odvezane roke,
za male možgane, ki načrtujejo skoke.
Na vrtiljaku bedakov ni več prostora, ljubezen je žrtev krutega umora.
Vse je plitko in plehko, za oči nočna mora, med razumom in norostjo je dvignjena zapora.
Biserka
cer pa je naloga študentskega kluba delo na lokalni ravni.
Ob omembi Kluba prekmurskih študentov vsak najprej pomisli na študentske zabave: Bujta repa, Prekmurska
LETO USTANOVITVE: 1934 (najstarejši študentski klub v Sloveniji)
gibanica... prirejate tudi kakšne druge aktivnosti?
Benjamin: Naše aktivnosti potekajo na različnih področjih. Študenti, člani KPŠ, pripravljajo maturante na maturo, prirejamo okrogle mize, informativne dneve, vsako leto organiziramo večji koncert, pripravljamo še tečaje retorike in borzništva, pri Ljudski univerzi imajo naši člani popuste za tečaje tujih jezikov. Članom omogočamo popuste pri organizaciji različnih potovanj in izletov (npr. karneval v Benetkah, smučanje v Tignesu). Navzoči smo na vseh področjih, ki zanimajo mladino. Mladi potrebujemo tako izobraževanje kot prosti čas. V prostem času se najraje zabavamo, zato poskušamo vse to omogočiti.
KPŠ lani ni nastopil na študentski tržnici, ki jo organizira zveza ŠKIS. Kako bo letos?
Marko: Moje osebno mnenje je, da so projekti, izpeljani zunaj območja lokalne skupnosti, bolj ali manj promocijski in namenjeni druženju članov v univerzitetnih središčih. Sam sem vedno zastopal stališče, da z lastnim projektom v Ljubljani lahko dosežemo veliko večji odmev kot z nastopom na študentski tržnici, kjer se porazgubi prepoznavnost kluba
Renato!
Rada rekla bi ti, a Edina sem, ki ti to želim, Naj v ljubezni veliko sreče bi imel, A le z mano si jo delil Ter zvezde na temnem nebu štel v Objemu toplem v neskončno veselje odletel...
Zvezdica
Denis
5 tabo, vedno le s tabo si biti želim, vse dni, vse noči v tvojem objemu. Le s tabo, ljubiti se želim in nobenega dneva in noči brez tebe preživeti ne želim.
Za vedno želim tvoje srce osvojiti, in te z nikomer deliti, ker ti si samo moj, eden in edinstven mucek moj.
Vedno tvoja A.
VESTNIK NA IP^NETU:
www.p-inf.si
Od leve proti desni: Danijel Miholič, Alenka Gačanovič in Benjamin Erjavec.
med množico preostalih klubov. Mogoče se vsi s tem ne strinjajo, vendar je treba s sredstvi, ki jih nameni za dejavnost kluba Mladinski servis, ravnati smotrno, v korist vseh članov in predvsem v zakonskih okvirih. Tako imamo v Sloveniji študentske klube, ki jim je primarna dejavnost nastop na študentski tržnici, na lokalni ravni pa ne izvedejo skoraj nobenega projekta. Trenutno še potekajo pogajanja z Zvezo ŠKIS, ki postavlja prav nemogoče pogoje za predstavitev kluba na tržnici. Če se ne bomo mogli dogovoriti, lahko naši člani pričakujejo podobno prireditev, kot je Prekmurska gibanica, vendar v Ljubljani, seveda brez vstopnine in z dobrimi glasbenimi skupinami.
Je v klubu zaznati kakšne politične težnje in ali ste že kdaj bili v situaciji, da bi ugodili kateri od političnih strank
oziroma ali ste sami kdaj iskali njihovo pomoč ali lobirali prek strank?
Alenka: Kot vsaka druga organizacija združujemo ljudi z različnimi političnimi in drugimi prepričanji, vendar smo kot organizacija, kot celota, strogo nepolitični.
Danijel: Smo nepolitična organizacija. Česa podobnega se še
Besede srca
Slavospev Zemlji
Vse več, vse več sem našel napak, napake, ki so tvorile popolno bitje, vsaj v njegovem umuje tako pisalo. Njegov um, ki se je postavil najvišje, najvišje v rodoslovno drevo, mar je moral? Le zakaj? Zakaj enostavno ni prepustil svojega bednega telesa, da bi živelo v tihožitju narave in vseh živih bitij z enako pravico bivanja na tem našem prelepem, čeprav vedno bolj in bolj iznakaženem planetu. Spoznaval bi čare, segrel v toplem objemu njegovih sorodnikov - živali dal jim je ime, uvrstil jih je v nižji sloj, kajti on je v rokah nosil kamen in palico. Končno se je postavil na noge, bil je zravnan in k temu se je njegov ponos še bolj vrinil v glavo, udaril je po ubogi živali, jo ubil. Začutil je neskraj-no moč, zlo, a tega ni razumel, še bolj je pobijal. Končno mu je zmanjkalo plena in začel je pobijati sebi enake, vse dokler mu nekdo ni vzel palice iz roke, vse dokler ni opazil, da je kljub vsem naporom še vedno samo seme v zemlji, seme, katero v takšnem stanju ne sme vzkliti. In odprla so se vrata Zemlje, pogoltnila so človeški rod, kot je on sam pogoltnil, pobil vse njemu manjvredno, in tam na robu sem vse to spremljal, odplul sem v miren spanec. Čisto na koncu sem se končno z nasmehom na obrazu lahko vrnil nazaj domov, kajti končno mi je uspelo zatreti, ugasniti ta ogenj. Zdaj je zemlja potrebovala čas, da se spočije. Tudi jaz nimam sile, kajti usojena mi je večnost, večnost... črpam energijo iz zvezd, kajti one so knjige, one so prazni listi vsake žive duše, kjerkoli že je. Le jaz imam ključ do vesolja, pravico, da lahko berem in po potrebi brišem. Končno je napočil čas. Čas za spanje. Najsi bo še tako tragično, tega ne počenjam iz jeze niti iz milosti. To je usoda, nekaj, kar doleti vsakogar, pa čeprav ga čaka na koncu neskončnega. Konec neskončnega. Prav to jih bo pokončalo. Brezbrižno bom plaval naprej, kajti podana so jim bila znamenja, nenehno so se morala tresti tla, a so še vedno kopali in sejali zlo po njej. Zemlja, kakor si bila, ne boš nikoli več.
Sašo Č. (YesterdaY) ■
ni zgodilo, na podobne usluge niti ne računamo.
V Mariboru obstajajo nesoglasja med Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru (ŠOUM ) in Univerzo. Za kaj gre?
Marko: Kratek pregled dogodkov z mojega zornega kota: ŠOUM si kot močan »sindikat« študentov prizadeva, da se ne bi zmanjševale pravice študentov in temeljne pravice posameznika. Univerza je v letošnjem letu na predlog študentskega sveta, ki je organ Univerze, uvedla prispevek 2500 SIT na vsakega študenta. ŠOUM je bil od vsega začetka mnenja, da je tak prispevek nezakonit ter v nasprotju s programom interesnih dejavno
SPLETNE STRANI: http://www.sobota.rulz.org/kps
sti študentov in pomeni prikrito uvajanje šolnin. ŠOUM je ostro obsodil poskus v. d. glavnega tajnika Univerze.v Mariboru, da prepreči izdajo Študentskega univerzitetnega časopisa Spekter.
S pisno grožnjo tiskarni, da bo sostorilec kaznivega dejanja, če bo časopis natisnila, je Univerza v Mariboru poskušala preprečiti njegov izid. ŠOUM je tu
di nasprotoval odvzemu pooblastil in prepovedi možnosti pritožbe prodekanki za študentska Vprašanja na Pedagoški fakulteti Ivani Vinovrški. Študentski parlament ŠOUM je ob tej priložnosti na svoji zadnji seji potrdil resolucije, ki so se nanašale na omenjeno problematiko, podporo pa je izrazilo tudi evropsko združenje študentov ESIB, ki ima 8 milijonov članov.
Kakšne ugodnosti za prehranske bone ponujate sami?
Danijel: Z lastnimi denarnimi sredstvi zagotavljamo za člane KPŠ brezplačne bone za nekaj lokalov v Pomurju po 300 oziroma 250 SIT, člani kluba plačajo gostincem le morebitno razliko v ceni. Boni, ki jih ponujamo, seveda nimajo povezave z boni v univerzitetnih mestih.
Aleš Cipot ■
Placebo tristo na uro
Bolj ko minevajo dnevi od koncerta britanske pop punk skupine Placebo v mali dvorani zagrebškega Doma športov, bolj postaja jasno, kako izjemen je bil. Pred okoli tisoč poslušalci je najprej nastopila pred-skupina Sne-
aker Pimps s svojim novim materialom, ki bo verjetno osvojil srca marsikaterega kritika in glasbenega sladokusca. Vendar je bil njihov elektro-pop melos dosti mirnejši od glasbenega drvenja glavnih zvezd večera. Glasba skupine Placebo zveni v živo dosti bolj močno, hrupno in hitreje kot na zgoščenkah. Frontman, pevec in kitarist Brian Molko, je skoraj pri vsakem komadu zamenjal kitaro, vse pa je delal izredno hitro, kot da se mu kam mudi, tako da se zdi, da skupina Placebo igra tristo na uro.
Trio, ki ga dopolnjujeta še basist Stefan Olsdal in bobnar Steve Hewitt (le občasno se pojavi še četrti član kot dodatna pomoč), deluje zelo usklajeno in harmonično, predvsem pa se vidi, da fantje uživajo v svoji glasbi, ki jo z veseljem delijo tudi z drugimi.
Molko s svojim satirično-resno-občutljivim nastopom in obnašanjem, za katerega se mnogi sprašujejo, ali je gejevsko ali pa mu je samo vseeno, osvaja srca oboževalk na turneji, tako da sta bila potrebna dva dodatka, preden so Zagrebčani glasbenike spustili z odra. Enaka zgodba, le še z več kričeče evforije, se je ponovila dva dni pozneje na koncertu na Dunaju. To, da so fantje na dolgi turneji, ki jih bo po Evropi vodila še v Kanado in ZDA (nato pa še skok 17. junija na festival v italijansko Imolo), se jim sploh ne pozna, saj vsak nastop odigrajo sveže in s polno moči. Slišali smo lahko skoraj vse komade z njihovih treh zgoščenk Placebo. Without You Im Nothing in še največ z zadnje Black Market Musič, predstavili pa so tudi nekaj novih skladb. Pogrešali smo le delna hita Come Home in Teenage Angst z njihove pne plošče. Čeprav se ni zbralo veliko ljudi, si je organizator Vinyl, d. o. o., zaslužil pohvale za pripravo glasbene poslastice.
Tomo Koles ■
Napovednik koncertov
Murska Sobota
14.	aprila: Kaoz (Velenje) + Ter-go (Maribor), MIKK
28.	aprila: Fregatura (Koper) + Krik Disneylanda (Vrtojba), MIKK
Ljubljana
24.	, 25. in 26. aprila: Michael Fla-tley’s Lord of the Dance, Tivoli 16. maja: Dead Moon, Orto
19. maja: Hazeldine, (?)
26.	maja: Djordje Balaševič, Križanke
2.	junija: Nick Cave & The Bad Seeds, Tivoli
17.	junija: Eros Ramazzotti, Tivoli poleti: Gilberto Gil + Milton Na-scimento, Križanke
Pulj
21.	junija: Djordje Balaševič, Arena
Dunaj
16.	in 17. aprila: Buena Vista Social Club, Szene
23.	aprila: Saga, Planet Musič
14.	maja: Yngwie Malmsteen, Libro Musič Hall
19.	maja: Lionel Richie, Stadthalle
20.	in 21. maja: Candy Dulfer, Metropol
22.	maja: Rammstein, Stadthalle
31.	maja: Limp Bizkit, Stadthalle
9.	junija: Mark Knopfler, Stadthalle
16.	junija: Vonda Shepard, Ku-rhale Oberlaa
29.	junija: Bon Jovi, Ernst Hap-pel Stadion
junija: Paul Simon, (?)
2.	julija: Jethro Tuli, Kurhale Oberlaa
26.	julija: U2, Wiener Stadthalle poleti: Madonna, (?)
11.	septembra: Depeche Mode, Stadthalle
22
DOBRO JE VEDETI ...
12- april 2001 f BUH

OVEN
ŠKORPIJON
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
RIBI
Ona: Prišel bo nekdo, ki ti je nekoč veliko pomenil, a te je na koncu pustil na cedilu. Morala se boš odločiti, ali mu boš kljub tveganju ponovno verjela. V službi te čaka prijetno presenečenje.
On: Znašel se boš v prav komičnem položaju in še najbolje bo, da vse skupaj pustiš, še preden se ti bo zrušilo na glavo. Poskusi raje na kakšnem drugačnem področju, na primer v ljubezni...
BIK
Ona: Končno se boš uspela sprijazniti, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot bi si želela. Je že res, da boš imela spočetka manjše težave, vendar se boš kaj kmalu znašla in uspela.
On: Še vedno ti ne bo uspelo pozabiti nekoga, ki ti je v preteklosti ogromno pomenil. Nastalo praznino boš sicer poskušal zapolniti z občasnimi avanturami, vendar prave ne boš 'uspel najti.
DVOJČKA
Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega ljubosumja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v tvojem življenju bosta ponovno sreča in zaupanje, toda vseeno se zamisli nad svojo preveliko vročekrvnostjo, ki te lahko pokoplje.
On: Potrt boš, saj ti bo ljubosumje pustilo globoke rane. Pričakuješ lahko obisk, od katerega bo odvisna še marsikatera stvar v tvojem poslovnem življenju. Tudi za zdravje bi lahko malo bolj poskrbel.
RAK
Ona: Partner bo precej slabe volje, saj bo začel sumiti, da se za njegovim hrbtom dogaja nekaj, kar ni ravno v njegovem interesu. Le stežka ti ga bo uspelo prepričati, da si vse skupaj le domišlja, saj je resnica povsem drugačna.
On: Navada, ki ti je prijateljica sicer ne očita, je stvar, ob kateri bi se moral vsaj malo zamisliti. Ona ti sicer veliko pomeni, vendar ne toliko, da bi zaradi nje prekinjal stara prijateljstva. LEV
Ona: Tvoje sedanje razmerje se bo nevarno zamajalo. Če ti je še kaj do njega, bo treba napeti vse sile, sicer ti bo trda predla. Vsekakor pa ti jeza in ljubosumje lahko le škodita, popravnega izpita pa ne bo.
On: Zaradi splošnega nezaupanja v tvojo sicer posrečeno pogruntavščino boš porabil ogromno energije, preden se bodo za podoben korak odločili tudi drugi. Nikar prehitro ne obupaj, ampak poskušaj vztrajati do konca.
DEVICA
Ona: Hitiš na poti v službo, na poti domov, na poti v trgovino, na koncu pa vendarle ne postoriš vsega. Umiri se in naredi nekaj zase in za svojega partnerja, na katerega si v zadnjem času kar nekoliko pozabila.
On: Tvoja sumničenja se bodo pokazala kot povsem zgrešena, zato je še najbolje, da se čimprej opravičiš. Kar pa se tiče tvoje poslovne naložbe, se nikar ne razburjaj, ampak se pogumno spusti v nameravano naložbo.
TEHTNICA
Ona: Izlet v neznano ti bo odprl neslutene možnosti v ljubezenskem življenju. Obeta se ti teden, poln neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse skupaj na prvi pogled povsem nora zadeva, toda pomembno je uživati.
On: Nekdo bo zagrešil napako, ti pa boš na ta račun dosegel tudi tisto, kar se ti je zdelo še nedolgo od tega povsem nedosegljivo. Na poslovnem področju se ti bo odprla nepričakovana priložnost, ki jo kar najbolje izkoristi.
ŠKORPIJON
Ona: Prevečkrat se prilagajaš splošnemu mnenju, čeprav marsikdaj misliš popolnoma drugače. Toda kaj hitro boš spoznala, da se lahko stvari uredijo le tako, da boš ravnala tako, kot ti veleva zdrava pamet.
On: Na obzorju so se začeli zbirati črni oblaki, ki ne napovedujejo nič dobrega. Tudi najboljši nameni so ti padli tako globoko v vodo, da jih zlepa ne boš mogel uresničiti. Nikar se ne spuščaj v karkoli tveganega.
STRELEC
Ona: Prišel bo trenutek, ko se boš morala dokončno odločiti med dvema sicer enako dobrima alternativama. Nikar se ne obotavljaj, ampak se čimprej odloči. Nekdo ti bo sicer delil nasvete, vendar raje ravnaj po svoji glavi.
On: Sicer se boš poskusil umiriti, a ti to ne bo ravno najbolje uspelo. Novo prijateljstvo ti bo prineslo prijetno presenečenje, povezano s poslovnim življenjem. Presenečen pa ne boš samo ti, ampak tudi ona...
KOZOROG
Ona: Neko povabilo bo sicer zanimivo in obetavno, a vendar to ni edina pot, da si zagotoviš njegovo prijateljstvo. Sprejmi povabilo, četudi boš v začetku nekoliko zmedena, predvsem zaradi nekoga iz preteklosti.
On: Zdaj je čas, da se odločiš in greš do konca. V začetku bodo rezultati res nekoliko nespodbudni, toda na koncu se bo vendarle pokazalo, kdo je imel prav. Vsekakor boš ogromno pridobil, veliko več kot izgubil.
VODNAR
Ona: Prihodnost, ki je pred teboj, je prepolna mamljivih obetov, zato ne bo noben problem, odreči se sivi preteklosti. Srečala boš nekoga, ki te bo presenetljivo hitro navezal nase, česar pa se sploh ne boš branila.
On: To, kar doživljaš sedaj, je sicer lepo, je pa tudi nevarno, zato ti malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda vedi, da se lahko na koncu opečeš predvsem ti, drugi pa se ti bodo samo smejali.
RIBI
Ona: Obeta se ti prijeten konec tedna, ki ti bo v prihodnosti še veliko pomenil. Tudi na poslovnem področju se ti obeta precejšen vzpon, ki ti bo pošteno dvignil ugled med sodelavci, predvsem pa premagal tvoje finančne težave.
On: Neprijetnosti bodo sicer prešle, vendar bo ostal trpek priokus po izgubljeni priložnosti. Posvetil se boš nekomu, ki si ga v svoji zavzetosti z denarjem preveč zapostavljal. Ne bo ti žal.
Pomurske lekarne razkrivajo
zdravilne
skrivnosti
Zdravilsko navodilo
■ dravilsko navodilo je navodilo za uporabo, ki nujno spremlja vsako zdravilo ne glede na režim izdaje, na recept ali brez njega. Po zakonu o zdravilih ga proizvajalec mora napisati v slovenščini, odobri pa ga Urad za zdravila. Vsebuje informacije o zdravilu in napotke za jemanje ter prispeva k učinkovitemu in varnemu jemanju.
Sestava pove, koliko katere zdravilne učinkovine je v zdravilu, navedene pa so tudi pomožne sestavine brez učinka. Pri delovanju zvemo, kaj se z zdravilom zgodi v telesu, ter kje, kdaj in kako deluje.
Pri indikacijah so naštete bolezni in stanja, za katera je dokazan zdravilni učinek, in dovoljena raba. Kontraindikacije nas opozorijo na prepoved jemanja,
tarife
■ a redni skupščini Notarske zbornice Slovenije so potrdili selektivno znižanje notarske tarife, to pomeni, da ne bodo znižane cene za vsa opravila.
Odpravili bodo le posamezne izrazito visoke zneske in tarife znižali v primerih, ko je to zaradi zahtevnosti d^a upravičeno, torej pri manj zahtevnih opravilih. Tako bodo pristojbine po novi tarifi takšne (zneski vključujejo davek na dodano vrednost): za sestavo prodajne pogodbe - zasebne listine (vrednost predmeta 800.000 tolarjev) bo stranka po novem plačala 20.081 (doslej 32.130 SIT). Sestava notarskega zapisa prodajne pogodbe (vrednost 14 milijonov SIT) bo po'novem stala 88.357, do zdaj pa 176.715 tolarjev. Za sestavo notarskega zapisa pogodbe o dosmrtnem preživljanju (vrednost 5 milijonov SIT) bo treba odšteti 74.970, doslej 112.455 tolarjev. Sestava notarskega zapisa zastavne pogodbe (vrednost 5 milijonov SIT) bo po novem stala 42.167, do sedaj je bilo treba plačati 56.227 tolarjev.
Za sestavo notarskega zapisa skupščine delniške družbe (višina osnovnega kapitala 500 milijonov SIT) bo podjetje po novem plačalo 257.040, doslej 321.300 tolarjev. Overitev podpisa na zasebni listini (vrednost 20 milijonov SIT) bo stala 21.420 namesto dosedanjih 26.775 tolarjev. Za overitev fotokopije pa bo treba odšteti za polovico manj kot doslej (900 SIT), to je 450 tolarjev.
Milan Jeršei
ko zdravilne koristi ne morejo odtehtati zdravilske škode ali tveganja.
Interakcije povedo o spremembi učinkovitosti po jemanju dveh ali več zdravil hkrati. V odstavku o nosečnosti in dojenju piše o tveganju zdravila za plod ter dojenčka, če zdravilo prehaja v materino mleko.
Pri odmerjanju preberemo, koliko zdravila, kako pogosto in na kakšen način lahko vzamemo glede na bolezen, starost in ob zmanjšani opravilni zmožnosti jeter in ledvic. Dodane so lahko posebne zahteve, denimo, ali naj se tableta pogoltne cela, da pod jezik, vzame po jedi ali pred njo.
Stranski učinki so neželene motnje, ki lahko spremljajo zdravilo, ni pa nujno, da se pojavijo. Zakon zahteva, da se navedejo vsi do tedaj znani, četudi so se pojavili zelo redko. Prav ta del navodila pogosto izzove bolnikov dvom in neopravičen strah, zaradi česar se zdravilo zavrne.
Opozorila in previdnostni ukrepi bolnika poučijo o okoliščinah, ki za jemanje niso priporočljive, ter povedo, kako se jim izogniti in kaj ukreniti, če se pojavijo. Tu je tudi svarilo, da zdravilo ne sme priti v roke otrokom.
Tudi zdravila imajo rok. uporabnosti. Večinoma je označen na zunanji ovojnici. Po preteku proizvajalec ne zagotavlja več učinkovitosti in varnosti, kakovost pa se zmanjša že prej, če se ne upoštevajo zahtevane razmere za shranjevanje.
Ker je navodilo namenjeno tako strokovnim delavcem kot bolnikom, je slednjim brez strokovne pomoči večkrat nerazumljivo, zato bomo pojasnili nekaj nevsakdanjih izrazov.
Analgetik je sredstvo zoper bolečine.
Anafilaksija je težja preobču-tljivostna reakcija.
Acidorezistentna ovojnica zdravila je odporna proti delovanju želodčne kisline in se raztopi šele v tankem črevesu.
Antiflogistik zmanjša vnetje.
Antipiretik zniža zvišano telesno temperaturo.
Antihipertenziv zmanjša zvečan krvni tlak.
Antacid nevtralizira želodčno kislino.
Diuretik žene na vodo.
Filmska obloga je posebna ovojnica, ki se raztopi le v določenem delu prebavil.
Hipnotik uspava in lajša spanje.
-itis kaže na vnetje.
Laksativ spodbudi izločanje blata.
Teratogene snovi so zmožne poškodovati plod.
Ne odrecite se zdravilom zaradi nevednosti. V škatlici zmeraj poiščite navodilo za uporabo in ga skrbno preberite. Naj vas nerazumljivi izrazi ne prestrašijo. Če naletite nanje, stopite po nasvet v bližnjo lekarno.
Vida Kuhar Kovačič, mag. farm. ■
VESTNIK
Z našega štedilnika
Juha iz rukvice
*
Svinjska ribica v porovi omaki
Koruzni narastek
*
Jabolčna rulada
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Juha iz rukvice
Sestavine: 150 g korenja, 200 g rukvice, 50 g masla, 20 g moke, 120 cl perutninske osnove, 10 cl sladke smetane, sol, beli poper
Priprava: Korenje naribamo in ga na maslu prepražimo. Prepraženo korenje pomokamo, malo prepražimo, dodamo tri četrtine rukvice, premešamo in zalijemo s perutninsko osnovo, ponovno premešamo in dobro prevremo. Vse skupaj pretlačimo, začinimo in prevremo. Pre-vreti juhi dodamo na rezance narezano rukvico in smetano. Malo prevremo in ponudimo.
Svinjska ribica v porovi omaki
Sestavine: 720 g svinjske ribice, 5 cl olja, 300 g pora, 15 cl belega vina, 10 cl vode ali zelenjavne osnove, 10 cl kisle smetane, sol, poper
Priprava: Svinjsko ribico v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Na deski narežemo na fileje, jih rahlo potolčemo, solimo in popramo. Olje v kozici segrejemo in na njem opečemo fileje iz ribice. Opečene preložimo v drugo posodo in shranimo na toplem. Na preostanku maščobe prepražimo na kocke narezan por, ki ga zalijemo z vinom in zelenjavno osnovo oz. vodo. Prevremo, pretlačimo, ponovno pristavimo, dodamo meso, smetano in vse skupaj dušimo pet minut.
Koruzni narastek
Sestavine: 40 g koruze v zrnu, 25 g moke, 40 g masla, 25 cl mleka, 200 g paradižnika,
Se redite v službi?
e imate v službi dobro družbo,se prav lahko nalezete slabih prehrambnih navad, katerih posledice bodo nezaželene maščobne blazinice na telesu. Na vas prežijo nevarnosti, ki se jim izogibajte, če želite ohraniti vitko linijo in dobro voljo. Odklonite ponujeno slaščico, ki vam jo sodelavec ponudi ob kavi. Naj vam še tako zadiši, se ne vdajte skušnjavi, da vam ne pride v navado.
Še bolj nevarne so pogoste zabave. Razlogov zanje je dovolj: rojstni dan, napredovanje, nova služba... Zapeljive hrane in pijače je v izobilju, a zakaj bi jedli, če niste lačni? Zavrnite vabilo na pijačo po službi, kajti klepet za pol urice se lahko zavleče v zabavo do poznih ur. Spet bo preveč hrane in pijače, kazalec na tehtnici pa se bo pomikal navzgor. Če ste sklenili, da boste za sklepa držite. Ne pustite se pregovoriti sodelavcu, ki vas vabi na malico v restavracijo.
Nikar ne čepite kot pribiti za svojo delovno mizo, ker bi radi, da šef vidi, kako pridno delate, sicer se kmalu ne boste mogli odlepiti od stola. Občasno je treba tudi vstati in se razgibati. Ne pozabite, da malce telovadbe poživi telo in duha. Prav tako ne dovolite, da vam postane služba edina skrb. Če je pisarna edini kraj, kamor zahajate, vam bo kmalu vseeno za svojo zunanjost, in to je prvi korak, da se zanemarite navzven in navznoter.
, (po Večeru)
80 g naribanega parmezana, E limonine lupine, 1 el limoninega soka, muškatni oreh, sol, poper
Priprava: Koruzo v zrnu (če je zamrznjena) odtalimo in skuhamo. Kuhano odcedimo in ohladimo. Lahko vzamemo tudi vloženo koruzo, ki jo moramo prej dobro odcediti. Maslo v ponvi segrejemo, na njem svetlo prepražimo moko, zalijemo z mlekom, prevremo in gladko razmešamo. Ohladimo, začinimo, primešamo rumenjake, koruzo in sneg beljakov. Polovico mase damo v pekač, ki smo ga obložili z alti folijo in premazali z oljem. Nato dodamo olupljen in na kocke narezan paradižnik, ki ga potresemo s polovico parmezana’. Prekrijemo s preostankom mase, potresimo s parmezanom in pečemo 40 minut pri 170 °C. Pečeno pustimo počivati 15 minut, nato zvrnemo na desko -odstranimo folijo in poljubno narežemo.
Jabolčna rulada
Sestavine za testo: 6 jajc, 120 g sladkorja, 4 cl hladne vode, 140 g moke
Sestavine za nadev: 740 g olupljenih jabolk, 100 g sladkorja, 100 g mletih orehov, 1 vanilin sladkor, cimet, limonina lupinica
Priprava: Beljake stepemo v trd sneg, postopoma dodajamo sladkor in vodo. Ko se sladkor popolnoma razmeša, počasi umešamo rumenjake in moko. Pekač obložimo s papirjem, ki ga tanko namažemo z maščobo. Nanj zvrnemo testo in ga enakomerno razmažemo centimeter debelo. Pečemo 20 minut pri 175 °C. Pečeno testo zvrnemo na folijo, previdno odstranimo papir, na katerem se je testo peklo, ter vroče zvijemo v rulado. Ohlajeno rulado previdno odvijemo in premažemo z jabolčnim nadevom, ponovno zvijemo in potresemo s sladkorjem v prahu.
Priprava nadeva: Olupljena jabolka narežemo na tanke rezine in jih skupaj s sladkorjem dušimo, dokler jabolčni sok ne izpari. Nato vzamemo s štedilnika, dodamo mlete orehe, vanilin sladkor, limonino lupinico in cimet. Vse skupaj dobro premešamo, ohladimo, premažemo po testu in zvijemo v rulado.
_____... za zdravje in dobro počutje
»1 12. april 2001
DOBRO JE VEDETI ...
23
Modne smernice za pomlad - poletje 2001
Cene (SIT) na tržnicah
Svež zrak, nov parfum ali obleka predstavlja nov vdih in novo pot.
ogled se bo to pomlad in poletje ustavljal na drznih kombinacijah v črni, ki se spleta z barvami. Črna bo posebej sveže delovala v družbi bele. Ta dva kontrasta nas bosta spet prepričevala, da dan in noč spet obstajata in da je med njima barvni splet, ki bogati vsak dan znova. Začetek in konec govorice sta torej povezana z oblačili, ki nas lahko skrivajo ali odkrivajo; odkrivajo naše privilegije, težnje, na-
prednost.
Govorca oblačil bo to pomlad in poletje zelo živahna. Aplikacija modnih smernic v tradicionalno silhueto je vidna že nekaj sezon. Tokrat je moda odsev silne svežine, ki je vidna tako v obliki, materialih, vzorcih in barvah. Oblačila nam bodo pomagala, da znova odkrijemo svojo zaspano pristnost.
Oblika
Kljub velikemu boomu barv in vzorcev je oblika zelo čista in natančna. Moške hlače so ravne, zlikane na rob, z eno gubo ali brez. Ženske poudarjajo silhueto telesa z različnimi dolžinami. Hlačam dolžine nad meči so se pridružile tiste, ki odkrivajo gležnje, krila so široka nad koleni ali tik pod njimi. Površniki so odsev tradicionalnih zapo-
vedi (trenčkot), modne barvitosti in tehnološke dovršenosti.
Materiali, vzorci in barve
Igra materialov in vzorcev se prepleta z barvami. Tehnologija se neprenehoma izboljšuje; oblačila iz umetnih materialov vedno bolje dihajo s kožo. Športne materiale zaznamujejo obojestranske tkanine v dveh barvah. V novih materialih se ne bomo počutili le udobno, ampak bomo tudi dišali. Najnovejša ponudba vrhnjih tkanin se dotika sintetičnih tkanin, v katerih bomo z gibanjem ustvarili sile, ki povzročajo različne dišave. Tako bomo lahko po rahlem teku povsem odišavljeni z mento.
Raznobarvnemu tradicionalnemu karu se pridružuje tisti v črno-beli varianti. Bela nebarva je družna v najbolj čudnih kombinacijah s pudrasto rumeno in bei-ge. Veliko barvnih prej je stkanih v t.i. »vi-chy« karo, ki je v keprovi ali platnovi vezavi tkana bombažna tkanina, poudarjena s kontrastnim velikim karom.
Srajce so znova dobile črte, bluze pa pike in cvetlične vzorce, stilizirane v računalniških programih.
Dišave materialov se bodo zlile z vzorci in barvami v parfum, ki bo označil to pomlad in poletje s svežino.
Tatjana Kalamar, univ. dipl. inž. obl. ■
Sadje in	Murska	Gornja
zelenjava	Sobota	Radgona	Ljutomer	Maribor
Jabolka............100-150 ..... 100-150........100-130...........150
Hruške.........,.......350........250-300...........480	.........200
Pomaranče ............ 180 .........180..............200......200-280
Limone ..............  300............300............300..........300
Banane........... 100-280 ............300........... 350..........300
Kivi................   350	........300............ 340	.....:....350
Solata kristalka.......600 .........  600............560..........600
Solata endivija...........-...........280........... 400..........300
Mladi krompir..;...... 300	......^..220.............200...........250
Česen..................400	........400.............400...........500
Rdeče zelje........... 100	.........110............ 120	.........: 180
Zeleno zelje..........80............70.............75.............200
Orehi-jedrca.........1.000 .........  750...........890........ 1.000
Kumare...............400  ..........500.............450...........400
Korenček...............250..........250............ 220...........250 J
Paradižnik............. 500	 350.......... 450...........300
Paprika......... 750-1.200	   700........   799	   800
Čebula....,.........120-150	........130............ 120...........150
Brstični ohrovt.....:....-......... 1.000.........  650.........1.000
Krompir.......,........  50............60.............50	   80
Fižol-zrnje...............-...........450...........400...........600
Šampinjoni................-...........700...........700...........750
Peteršilj.........,...500 .........., 500...........700.....,.....800
Cvetača ...........300-350............350............400..........400
Rdeči radič........... 300............550.........  600	   500
Mlada čebula......... 450.............400............550..........700
Ananas....................-...........600............600..........800
Por....................400	 400............450..........500
Suhe fige.......„........-............800........   800.........1.000
Hren.................. 500............530............490..........800
Zelena ......'........ 300............350.......... 400...........400
Bučke .................  -............600........... 550..........600
Ohrovt....................-...........250............250..........300
Suhe slive................-...........800............750..........800
Belo grozdje ..........900	........750............1.000....... 1.000
Rdeče grozdje....:.... 900	 750............850........1.000
Grenivke.............. 400	....x....300............300...........300
> Kisla repa.......•.....250	.........200.........;.	200..............-
Sveže slive................-...........500.......... 500........  550
Kislo zelje........... 200	........200............ 200	............-
Črna redkev........... 150 ...........250...,....... 200..........250
Solata puterica.........400............350...........550..........550
Melancane...............400	 600............550...'......700
NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni.
(Mitij®inlorniiinojn. tl tl., 111 a. Humka 13. M«t$ka
Z vajami proti stresu
sakdanje delo, družina in drugi napori povzročajo stres in utrujenost. Premagamo ju lahko s kratkimi, petminutnimi vajami za sproščanje in premagovanje stresa. Ko smo v stresu, dihamo zelo plitvo in nepravilno. Dihanje je nepravilno, kadar je trebuh stisnjen. Pravilno dihanje iz trebuha, ki traja nekaj minut, sprošča. Izdihnite počasi in poskusite iztisniti zrak neposredno iz prepone. Prednost te dihalne vaje je, da je zelo preprosta in jo lahko naredimo kjerkoli in kadarkoli.
Že boleče, utrujene in napete noge vplivajo na celotno počutje. Ko boste naslednjič začutili, da postajate napeti, sezujte čevlje in si privoščite masažo. S palcem masirajte podplat druge noge gor in dol v črti od pete do palca, nato pa še po loku podplata.	(
Na koncu pritisnite na kost pod palcem in raztegnite prste tako, da jih nežno potegnete narazen. Že čez nekaj minut bodo vaše noge bolj sproščene. In če to storite pod mizo, nihče ne bo uganil, od kod nova lahkost vašega koraka.
Vrtenje telesa okoli osi sprosti napetost in mišice, raztegne hrbtenjačo in pospeši krvni obtok. Rezultat te vaje je obnovljen občutek sproščenosti. Gib je zelo učinkovit, saj so pri stresu najbolj prizadeti prav ramena, hrbet in vrat. Sedite na rob stola, z nogami trdno na tleh.
Desno roko položite na levo stegno, iztegnite dlan proti zunanjemu delu kolena in izdihnite. Nato vdihnite in obrnite spodnji del hrbtenice, tako da s prosto roko primete naslonjalo stola čez desno roko. Izdihnite, ko se zravnate in ponovite obrat na drugi strani. Tudi to vajo lahko opravite kjerkoli - stresa se lahko tako znebite kar za pisalno mizo.
Pri premagovanju utrujenosti pomaga tudi eterično olje, ki si ga vtrete v senca. Privlačen vonj namreč pomirja, že sama masaža senc pa bo prijetno učinkovala na vaše počutje. Poskusite vonje sivke, žajblja, pačulija ali drugih olj, ki so vam všeč.
(po Večeru)
Z našega štedilnika
Zelenjavna juha z mesnimi cmoki
*
Nadevan svinjski file s čičerko
Ohrovt s hrenom
*
Velikonočna potica
Branko ČASAR, kuharski
mojster v hotelu Diana
Zelenjavna juha z mesnimi cmoki
Sestavine: 100 g korenja, 40 g zelene, 60 g čebule, 40 g krompirja, 80 g bučk, 3 cl olja, 150 cl zelenjavne osnove, sol, poper, limonin sok
Sestavine za cmoke: 10 cl vode, sol, 40 g sojine moke, 20 g pšenične moke, 80 g piščančjega fileja, 5 g česna, 1 jajce, vejica peteršilja
Priprava: Vso očiščeno zelenjavo narežemo na drobne kocke. Olje v kozici segrejemo, na njem posteklenimo čebulo, korenje in zeleno. Zalijemo z zelenjavno osnovo in kuhamo do polovice, nato dodamo krompir in bučke. Začinimo, prevremo in zakuhamo cmočke. Vse skupaj naj vre 10 minut. Juho po okusu okisamo z limoninim sokom.
Priprava cmokov: Vodo damo v kozico, solimo in zavremo. Zakuhamo obe moki in s kuhalnico dobro zmešamo, tako da dobimo cmok. Malo ohladimo, primešamo jajce, sesekljan česen, sesekljan peteršilj in mleti piščančji file. Vse skupaj dobro premešamo, nato oblikujemo za lešnik velike cmočke, ki jim zakuhamo v juhi.
Nadevan svinjski file s čičerko
Sestavine: 800 g svinjskega fileja, sol, poper, lovor, kumina, 120 g svežih šampinjonov, 15 g masla, 100 g prekajene vratovine, 150 g kuhane čičerke, 40 g en dan starega belega kruha, 2 jajci, sol, poper, peteršilj
Priprava: Svinjski file očistimo odvečne maščobe, v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Celega natremo z mešanico začimb - soli, popra, lovor-jevega lista in kumine. Pustimo 24 ur na hladnem, da se nasoli, nato ga v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Vodoravno naredimo v sredini odprtino in nadevamo s pripravljenim nadevom. Nadevan file zavijemo v prozorno folijo za pečenje in pečemo v pečici 40 minut pri 170 °C. Pečenega pustimo v foliji 20 minut, nato ga odvijemo in poljubno narežemo.
Priprava nadeva: Maslo v ponvi segrejemo, dodamo na lističe narezane šampinjone in malo prepražimo. Začinimo s soljo, poprom in origanom. Prepražene šampinjone odstavimo in malo ohladimo. Dodamo na drobne kocke narezano prekajeno vratovino, čičerko, jajce, sesekljan peteršilj in kruh, ki smo ga naribali. Vse skupaj dobro premešamo.
Ohrovt s hrenom
Sestavine: 300 g ohrovta, 100 g krompirja, 80 g čebule, 50 g hrena, 50 g poltrajne klobase, 5 cl olja, v katerem je namočen zdrobljen česen, 10 cl belega vina, 40 cl zelenjavne osnove, sol, poper
Priprava: Očiščen ohrovt narežemo na tanke rezance. Čebulo narežemo na kocke. Krompir drobno naribamo. Hren nastrgamo. Poltrajne klobase narežemo na rezance. Česnovo olje v ponvi segrejemo, dodamo na kocke narezano čebulo in malo prepražimo. Dodamo narezan ohrovt, klobase, nastrgan hren, začimbe in premešamo. Zalijemo z vinom in zelenjavno osnovo. Pokrijemo in dušimo 30 minut.
Velikonočna potica
Sestavine za kvašeno testo: 600 g moke, 30 g kvasa, 60 g masla, 28 cl mleka, 70 g sladkorja, 3 rumenjaki, 1 cl ruma, sol, limonina lupina Sestavine za rumeni biskvit: 3 jajca, 70 g sladkorja, 100 g moke, 1/3 pecilnega praška, 1/2 vanilin sladkorja
Sadna raztopina za navlažitev biskvita: 5 cl vode, 5 cl pomarančnega sirupa
Sestavine za rjavi biskvit: 6 jajc, 140 g sladkorja, 180 g moke, 20 g kakava, 1/2 pecilnega praška, 1/2 vanilin sladkorja
Rumova raztopinaza navlažitev biskvita: 20 cl vode, 5 cl ruma, 30 g sladkorja
Sestavine za skutni nadev: 400 g predačene skute, 10 cl kisle smetane, 1 jajce, 1 beljak, 50 g sladkorja, 1/2 vanilin sladkorja
Sestavine za orehov nadev: 200 g mletih orehov, 5 cl mleka, 1 cl ruma, 80 g sladkorja, 2 beljaka, cimet, limonina lupina Priprava: Iz naštetih sestavin zamesimo kvašeno testo in ga postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajanega razvaljamo in damo v pomaščen pekač. Razvaljamo ga tako, da sega čez rob pekača toliko, da lahko z njim prekriješ potico. Na kvašeno testo damo polovico rjavega biskvita, ki ga navlažimo z rumovo raztopino in premažemo s skutnim nadevom. Nanj položimo s sadnim sirupom navlažen rumeni biskvit, ki ga premažemo z orehovim nadevom in prekrijemo z drugo polovico rjavega biskvita, ki smo ga prav tako navlažili z rumovo raztopino. Vse skupaj prekrijemo s preostalim kvašenim testom in dobro potlačimo. Ponovno malo vzhajamo. Preden damo v pečico, prebodemo in premažemo z razžvrkljanim jajcem. Pečemo v pečici 50 minut pri 180 °C.
Priprava rumenega biskvita: Iz beljakov stepemo trd sneg in vanj počasi vtepemo sladkor. Dodamo rumenjake, vanilin sladkor in presejano moko s pecilnim praškom. Vse narahlo premešamo. V pomaščenem in pomokanem pekaču pečemo 15 minut pri 180 °C.
Prav tako naredimo rjavi biskvit, samo da k moki primešamo Še kakav.
Priprava skutnega nadeva: Skuto, rumenjak, sladkor, vanilin sladkor in kislo smetano dobro premešamo. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga narahlo primešamo k skutni masi.
Priprava orehovega nadeva. Z vročim mlekom poparimo orehe, dodamo cimet, rum in naribano limonino lupino. Ohladimo ter narahlo primešamo sneg beljakov, v katerega smo vtepli sladkor.
... za zdravje in dobro počutje
24
O TEM IN ONEM
12. april 2001 MB
Prejeli smo...
O
Lahko se je kititi s tujim perjem
Pred mano je 12. številka Vestnika. Obračam list za listom in se ustavim pri članku Lotili so se asfaltiranja cest in kar ne morem verjeti svojim očem. Prebiram članek F. Š., pa mi vzame sapo in mi da misliti, kako si lahko nekdo lasti zasluge, pa čeprav je nasprotnik takemu načinu ljudske iniciative.
Pa začnimo po vrsti. Kapela,.ki smo jo obnovili, je delo pridnih vaščanov in članov turističnega društva. Kapelo so sofinancirali vaščani in prijatelji Pristave s svojimi prostovoljnimi pri-ispevki, Občina Ljutomer in ljutomerska župnija. Od krajevne skupnosti nismo dobili niti tolarja (niti nismo prosili).
Pa preidimo na asfaltiranje cest. V oktobru lanskega leta je začela Občina Ljutomer prenovo ceste proti Cvenu. Ko smo izvedeli, kdo je izvajalec, smo ga poprosili za predračun, in ko smo dobili okvirno ceno, smo se organizirali v dveh ulicah. Sklicali smo zbora ulic in se odločili, da ju moderniziramo, in tako je stekla akcija. Na zboru vaščanov so se odločili, da nam pomagajo. Tako so se odrekli denarju, kije namenjen gramozenju vaških cest, nekaj denarja pa smo dobili od donatorjev. Vsako gospodinjstvo v ulici je prispevalo nekaj manj kot 150.000 SIT. Od krajevne skupnosti pa nismo dobili niti tolarja in tako ni res, kot je zapisano v omenjenem članku. Tako smo v dveh ulicah asfaltirali cca 260 m, debelina asfalta je 8 cm (5 + 3 cm). Za nami pa so se še v dveh ulicah odločili za modernizacijo. To akcijo je vodila krajevna skupnost, vendar so tam plačali bistve-I no več pa tudi asfalt imajo debel le 6 cm.
Na koncu naj povem, kako se nekateri mačehovsko obnašajo do vaščanov Pristave, poleg tega pa so imeli nekaj let časa, da bi to lahko organizirali. Tisti, ki jim ni vseeno, ali so v blatu ali prahu, so nam začeli slediti in si urejati svoje ceste. Nekateri pa bodo še vedno čakali (morda na samoprispevek), vendar mo-I rajo vedeti, da so minili časi, ko smo samo eni in isti plačevali samoprispevke in čakali na milost iz naše krajevne skupnosti.
Janež Žabota
MOJI SPOMINI Ivana Jeriča ne smejo biti zlorabljeni
Pojasnilo k polemiki o smrti župnika Daniela Halasa
S strani znancev in sorodnikov kakor tudi s strani g. Alojza Benkoviča sem bila opozorjena na polemične članke v Vestniku, ki se ob pojasnjevanju pogledov avtorjev na smrt župnika Daniela Halasa sklicujejo na navedbe iz zapisov Ivana Jeriča. Ker nisem redna bralka Vestnika, sem si pozneje priskrbela izvode, kjer so te polemike objavljene. Naj takoj na začetku poudarim, da v polemiki o smrti župnika Daniela Halasa ne bom sodelovala. V tem sestavku želim samo opozoriti na zlorabe zapisov Ivana Jeriča in neutemeljene obtožbe na račun dela njegovega brata, tudi duhovnika, Mihaela Jeriča.
Okoliščine smrti župnika Daniela Halasa je Ivan Jerič opisal v treh samostojnih zapisih:
-	»Moji spomini«, ki so nastajali več let in so bili dokončani leta 1972,
-	»Dejstva okrog smrti župnika Halasa«, ki so datirana 23- novembra 1973,
-	»Ob 30-letnici nasilne smrti polanskega župnika Daniela Halasa«, rokopis, ki ga je leta 1975po nareku Ivana Jeriča napisala njegova sestra Marička.
Na tem mestu zagotavljam, da so vsi zgoraj navedeni zapisi delo Ivana Jeriča, njihovo avtentičnost pa je mogoče tudi strokovno dokazati.
»Moji spomini« so natisnjeni kot prva knjiga v zbirki »Z vratnic slovenske okrogline« in so dostopni širši javnosti. Natis je z veliko truda in skrbnosti pripravil g. Alojz Benkovič. Vsebina knjige je avtentična z originalnim zapisom, upoštevaje pripombe v spremni besedi g. Jožefa Smeja, ki pa na vsebino ne vplivajo. Iz vsebine spominov je lahko vsakemu bralcu jasno, zakaj kar nekaj poskusov objave v preteklosti ni uspelo. Prizadevala sta si tako Ivanov brat Mihael Jerič kot prof. Vilko Novak, še ne tako dolgo nazaj pa je glavni urednik Družine tako skrbno »založil« kopijo zapisov Moji spomini, da mi jih še do danes ni uspel vrniti. G. Alojz Benkovič je z objavo opravil veliko delo, za kar se mu na tem mestu še enkrat zahvaljujem. Namen objave »Mojih spominov« pa ni bil razjasnitev dejstev okrog smrti Daniela Halasa, pač pa osvetlitev življenja in dela Ivana Jeriča, kije aktivno soustvarjal zgodovino Prekmurja in s tem tudi Slovenije v 20. stoletju. Pri pripravi knjige je g. Benkovič tudi z mojo pomočjo dodobra spoznal Ivana Jeriča. Zato me čudi, da kar naenkrat dvomi o njegovih zapisih o dejstvih okrog smrti Daniela Halasa. IvanuJeriču je zaradi sladkorne bolezni pred smrtjo res oslabel vid, razum pa nikoli. Svoje zapise je brez strahu pred komerkoli podpisal, ker je želel, da se tudi po njegovi smrti ohranijo spoznanja, do katerih se je dokopal po dolgih letih. Leta 1975je želel, da se ta spoznanja tudi javno objavijo, zato je zaradi oslabelosti vida besedilo diktiral svoji sestri Marički. Tekst je bil napisan, pred objavo pa ga je prehitela smrt. G. Benkovič v polemiki v Vestniku 8. marca 2001 pravilno ugotavlja, da zapisi niso dokazi za sodišče. So pa zapisi resnica, za katero stoji Ivan Jerič.
Na koncu ne morem mimo povsem neosnovanih obtožb, ki jih je v svojem članku 8. marca 2001 g. Alojz Benkovič namenil Mihaelu Jeriču. Na celovito oceno delovanja Ciril-Metodovega društva, ki se je pozneje preimenovalo v Slovensko duhovniško društvo, in vlogo Mihaela Jeriča v njem bo treba še počakati. Osnova za tako oceno je zajeten arhiv društva, ki se ga mora lotiti nekdo, ki ni že vnaprej obremenjen s svojo resnico. V pomoč mu bo lahko tudi ohranjena osebna korespondenca Mihaela Jeriča. Prav Mihael Jerič je poskrbel, da je kar nekaj kopij celotnih zapisov Moji spomini Ivana Jeriča krožilo po Sloveniji. Če bi želel del vsebine zamolčati, tega najbrž ne bi storil. Tudi druge obtožbe na njegov račun je g. Benkovič napisal v stilu, ki ga v članku sam poimenuje »baba čula, baba rekla«. Mihaela Jeriča tudi obtožuje nizkotnosti, takoj v nadaljevanju članka pa stori prav to, za kar obtožuje Mihaela Jeriča. Iz zapisov »Dejstva okrog smrti župnika Halasa« citira samo tisti del, ki ustreza njegovemu prepričanju. V pričujočem zapisu je Ivan Jerič najprej opisal dejstva, ki nakazujejo možne motive za likvidacijo župnika Daniela Halasa tako z madžarske kot partizanske strani. Na koncu zapisa je v enem stavku strnil vse ugotovitve in se jasno opredelil tudi o storilcu zločina. Kdor korektno opisuje te I
zapise, se temu dejstvu ne sme izogniti.
Teh zapisov Ivana Jeriča nisem nikoli ponujala v objavo, ker ne želim »delatipolitike« iz tragične smrti župnika Halasa. Tistemu, ki je doslej želel, sem omogočila celovit vpogled v zapise, enako velja tudi za v prihodnje, vendar se bojim, da bo še marsikdo, ki bo te zapise spoznal, razočaran, ker v njih ne bo našel resnice, ki ustreza njegovemu prepričanju. Našel bo resnico, kot jo je videl pokončni mož, Ivan Jerič.
Marjana Longar, sorodnica Jeričevih
Klančina
Že kakšno leto se kolesarji vozimo tudi po kolesarskih stezah, ki so nam bile »dodeljene« na zunanjih delih nekaterih pločnikov v mestu Murska Sobota. Pločniki so izprometnovarno-stnih razlogov praviloma za višino robnika (15 do 20 cm) dvignjeni nad nivo cestišča. Za premostitev višinske razlike med pločnikom in cestiščem ob prečkanju ceste so urejene klančine, ki jih je bilo treba marsikje pozneje vrezati v pločnik, jih tlakovati ali asfaltirati in položiti poglobljene robnike. Tovrstna dela je mogoče izvesti sorazmerno enosta vno s strojno mehanizacijo, kije na voljo. Pohvalna je odločitev občine, da jih da narediti.
Klančine lahko uporabljajo poleg kolesarjev tudi invalidi na vozičku za lažje gibanje po mestu. Če je klančina namenjena obojim, mora iz čisto praktičnih razlogov izpolnjevati nekatere zahteve, ki so podrobno obdelane v domači strokovni literaturi. Na primer, da mora biti široka vsaj 90 cm, to določa širina invalidskega vozička. Nadalje, da je najvišji dovoljen prag - višina med poglobljenim robnikom in cestiščem - največ 2 cm in še, da je največji nagib klančine (poleg tega, da mora biti izveden v nedrseči izvedbi) v razmerju višine proti dolžini 1: 12. V našem mestu je mogoče najti klančine, ki so široke od 80 do 150 cm, s pragom med 2 in 12 cm, raznoraznih nagibov. Tistih z ustrezno nizkim pragom je nekaj, večina pa jih je visokih okrog 6 cm (+ ali - 2 cm), to pa je preveč tudi za varno prečkanje s kolesom, razen če greš ob kolesu peš. Največja »umetnino« je klančina na semaforiziranem križišču Cankarjeve in Gregorčičeve ulice (pri Lesnini), kjer je v klančini urejen odtok meteornih vod s cestišča. Z 12 cm višine je popolnoma neuporabna in lahko smrtno nevarna.
Ob vsakodnevni vožnji s kolesom redno občutim njihovo (nejprijaznost. Na opisane »malenkosti« se poskušam privaditi in se jim prilagoditi. Zaradi lastnega ljubega miru to pomanjkljivost v vsakdanji naglici najraje spregledam. Mislim si, da se ni vredno razburjati. Mislim samo nase, ki se bom že nekako znašla ... Nedavno pa je neka deklica na invalidskem vozičku ob premagovanju ene teh klančin v mestu padla. Glede na njeno stopnjo invalidnosti bi padec lahko bil usoden.
Težko je razumeti neznosno lahkotnost, s katero v imenu kaj vem česa na horuk delamo stvari, kot jih pač delamo, čeprav sami vemo, da tako ni dobro. To je pač mentalna dediščina, ki smo jo prinesli s seboj iz prejšnjega sistema. Želimo si v Evropo, kjer je vse lepše in boljše, in to nam je všeč. Vendar, če hočemo priti v Evropo, ne bo dovolj, da vozimo avtomobile, kot jih vozijo tam; nujno bo, da spremenimo tudi miselnost. To bo najtežje.
Judita Šeruga, arhitektka
LESAR
DELAVEC NA ŽAGI, DELO S TRANSPORTNIMI NAPRAVAMI (TRANSPORT REZANEGA LESA, ROBLJENJE DESK, PAKETIRANJE LESA ...); določen čas 3 mes.: drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DELAVEC S KONČANO OSNOVNO ŠOLO; do 14.04.01; DRAGO TOTH, S. P., ŽAGARSTVO, OČESLAVCI 22, SPODNJI IVANJCI
FREZALEC
REZKALEC; določen čas 3 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; do 13.04.01; HEISSENBERGER & PRETZLER, STROJEGRADNJA, D. 0. 0., LJUTOMER, PREŠERNOVA CESTA 40, LJUTOMER
AVTOMOBILSKI KLEPAR
AVTOKLEPAR - SE ZAPOSLI LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 13.04.01; KUTSENITS INTERNATIONAL, D. 0. 0., MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 29, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3; (*)
AVTOMEHANIK
VOZNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorij C, E; do 05.05.01; VLADO KARLO, S. P., AVTOPREVOZNIŠTVO, VIDEM 15, VIDEM OB ŠČAVNICI
ŠIVILJA
ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 6 mes.; do 13.04.01; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D. 0. 0., KOBILJE 36, DOBROVNIK - DOBRONAK; št. del. mest: 2
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR; določen čas 1 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; do 13.04.01; NIKOLAJ ŽALIK, S. P.,"PICASSO« SLIKOPLESKARSTVO IN FAZADERSTVO, VELIKA POLANA 207, VELIKA POLANA
ZIDAR
GRADBENA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH (ZIDAR ALI DRUGA USTREZNA IZOBRAZBA); določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DELOVNE IZKUŠNJA PRI GRADBENIŠTVU; do 17.04.01; SREČKO HAN-ŽEKOVIČ, S. P., RUŠENJE OBJEKTOV IN ZEMELJSKA DELA, BUČEČOVCI 24,
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
ZIDAR ZA ZIDANJE, OMETAVANJE IN IZDELAVO FASAD; določen čas 12 mest; 3 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; do 17.04.01; DISKONT - UNIVERZAL NA VELIKO IN MALO, D. 0. 0., KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 136, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE; določen čas 6 mes.; 1 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; drugi pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 19.04.01; ŠTEFAN ŠTOTL, S. P., USLUGE Z GRADBENO MEHANIZACIJO, SVETI JURIJ 8A, ROGAŠOVCI
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije B; do 17.04.01; SREČKO HANŽEKOVIČ, S. P., RUŠENJE OBJEKTOV IN ZEMELJSKA DELA, BUČEČOVCI 24, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorij C, E; do 02.05.01; RENT TOUR, D. 0. 0., LUKAVCI 69A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
KUHAR
KUHAR; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: PO TELEFONU SE DOGOVORITI ZA POGOVOR; do 17.04.01; MIHAELA ZADRAVEC, S. P., BAR MIŠA, RANKOVCI 28, TIŠINA
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 4 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 15.04.01; TADEJA VARGA, S. P., BAR BISTRO M5, UL. DR. VRBNJAKA RAKIČAN
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje	Izobrazba
l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ
Murska Sobota 0	20	9	2	0	31
NATAKAR ZA STREŽBO JEDI IN PIJAČ; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: OPRAVLJEN HIGIEN. MINIMUM IN VARSTVO PRI DELU, POŠTENOST, VESTNOST, PRIDNOST PRI DELU, ZAŽELEN MOŠKI SPOL; do 15. 04. 01; HORVAT LOVENJAK FRIDA, S. P„ POLANA 40, PUCONCI
NATAKARICA; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: ZAŽELJEN ŽENSKI SPOL; do 15.04.01; KRAUTHAKER IN PARTNER, POSREDNIŠTVO IN STORITVE, D. N. 0., NA KAMNI 009, BELTINCI
NATAKAR; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno; drugi pogoji: MOŠKI SPOL, MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLIT VE; do 13.04.01; ALEKSANDER SMODIŠ, S. P., OKREPČEVALNICA, RU-MIČEV BREG 83, MORAVSKE TOPLICE
NATAKARICA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: PO TELEFONU SE DOGOVORITI' ZA RAZGOVOR, ŽENSKI SPOL; do 17. 04. 01; MIHAELA ZADRAVEC, S. P., BAR MIŠA, RANKOVCI 28, TIŠINA
KUHAR NATAKAR
KUHAR - NATAKAR PRIPRAVNIK ZA PRIPRAVO IN STREŽBO JEDI IN PIJAČ, ZA PE V MURSKI SOBOTI, MIKLOŠA KUZMIČA 2; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: ZAŽELEN MOŠKI SPOL, ZAPOSLI SE LAHKO TUDI NATAKAR; do 13.04.01; HORVAT LOVENJAK FRIDA,
KMETIJSKI TEHNIK
ODKUPOVALEC ŽIVINE IN POSLOVODJA ZA NADOMEŠČANJE; določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 15.04.01; KMETIJSKA ZADRUGA MARTJANCI, Z. 0. 0., MARTJANCI 19, MARTJANCI
LESARSKI TEHNIK
RAZREZOVALEC HLODOVINE - ŽAGAR (ZAPOSLI SE LAHKO MIZAR, STROJNI TEHNIK, STROJNI KLJUČAVNIČAR); določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: DOBER MATEMATIK, DOBRA PROSTORKA PREDSTAVA, SMISEL ZA VARNOST, HITROST PRI DELU; do 14.04.01; DRAGO TOTH, S. P., ŽAGARSTVO, OČESLAVCI 22, SPODNJI IVANJCI
STROJNI TEHNIK
MONTER OGREVALNIH NAPRAV; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; do 13.04.01; KOVAČ, D. 0. 0., OGREVALNI SISTEMI MORAVSKE TOPLICE, DOLGA ULICA 103, MORAVSKE TOPLICE
ELEKTROTEHNIK
KANDIDAT ZA POMOČNIKA STROJEVODJE PRI PREMIKU (SPREJEMAJO PROŠNJE: SLOV. ŽELE., D. D., SEKCIJA ZA VLEKO, KURILNIŠKA 6, MARIBOR); določen čas 3 mes.; Jeziki: madžarski jezik - govorno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: IZPOLNJE-
NIKU 0 POSEBNIH ZDRAVSTVENIH POGOJIH ZA ŽELEZNIŠKE DELAVCE, STAROST OD 21 LET NAPREJ; do 20. 04. 01; SLOVENSKE ŽELEZNICE, D. D., DELOVNA ENOTA MURSKA SOBOTA, ULICA ARHITEKTA NOVAKA 23, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 5
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
MONTER IN SERVISER OLJNIH IN PLINSKIH GORILNIKOV TER REGULACIJ OGREVANJA; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; do 13. 04. 01; KOVAČ, D. 0. 0., OGREVALNI SISTEMI MORAVSKE TOPLICE, DOLGA ULICA 103, MORAVSKE TOPLICE
INŽENIR GRADBENIŠTVA
GRADBENI INŽENIR S STROKOVNIM IZPITOM; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; znanje programskih orodij: programiranje - osnovno; drugi pogoji; SPREJEMAJO SAMO PISNE PROŠNJE; do 17.04.01; BLISK MONTAŽA, D. 0. 0., M. SOBOTA, PLESE 9, M. SOBOTA
VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK
VIŠJA MEDICINSKA SESTRA V OTRO-ŠKO-ŠOLSKEM DISPANZERJU; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 17.04.01; ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA, KIDRIČEVA ULICA 24, LENDAVA - LENDVA
DIPLOMIRANI EKONOMIST
SAMOSTOJEN RAČUNOVODJA V PE M. SOBOTA, OBRTNA UL. 24; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo z bazami podatkov -osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: SAMOSTOJNO OBVLADANJE RAČUNALNIŠKIH PROG RA-MOV ZA RAČUNOVODSTVO, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS, STAROST DO 40 LET; do 23. 04. 01; LIVADA, D. 0. 0., STARA - NOVA VAS 25A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Na kratko
Dobrovnik
V dobrovniškem upokojenskem društvu so sprejeli program letošnjih aktivnosti. Med drugim se bodo vključevali v dejavnosti, ki bodo potekale v okviru programa CR-POV, načrtujejo pa še kuharski tečaj, ustanovili bodo dramsko in strelsko sekcijo, šli bodo na več izletov (na morje, v Budimpešto in na Pohorje). Redno pa bodo obiskovali tudi svoje bolne in onemogle vrstnike in se udeležili zdravstvenih predavanj. (F. Bo.)
Spodnji Ivanjci
V tem kraju, so imeli tradicionalno spomladansko očiščevalno akcijo, v kateri je sodelovalo veliko tako starih kot mladih ljudi. Organizatorica je bila Anica Vogrin, ki je povedala, da so nabrali največ smeti ob cestah, odvrgli pa so jih seveda naravovarstveno neosve-ščeni vozniki motornih vozil.
Pohvalila je Terezijo in Alojza Gomzija, ki živita na robu vasi in sta samoiniciativno pobrala smeti na nekaj več kot kilometer dolgem odseku ceste od Grabonoša do ledišča Spodnjih Ivanjec. ; (L. Kr.)
23.30 Csiszar.hu - 0.05 Družinski talisman, film
(V Petek, 13. 4.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Prisluhnimo tišini
9	.00 Zverinice iz Rezije
9,15 Volkovi, čarovnice in velikani
9.30 Na liniji
10	.00 Oddaja za otroke
10.25 Raziskovalci, ameriška serija
11.20 Alma, avstrijska drama, 2/3
13.00 Poročila
13.30 Prvi in drugi
13.50 Narava gre svojo pot, kanadska oddaja
14.35 Osmi dan
15.05 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Zares divje živali, ameriška serija
17.10 Sanjska dežela, potopisna serija
17.45 Humanistika
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Garači, angleška nadaljevanka
21.00 Deteljica
21.10 Opojna pros. barve, vitraži M. Jermana
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Polnočni klub
0.05 Zoofobije: Strah pred konji
0.10 Osmi dan, angleški film
TV SLOVENIJA 2
9.15	Videospotnice
9.35	Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10.00 Ljubica, nemška nanizanka
10.45 Osamljeni planet: Argentina
13.15 Morska druščina, ameriški film
14,55 Golgota, francoski film (č.-b.)
16.30 Rad imam Lucy,ameriška nanizanka
17	.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
18	.00 Evang. bogoslužje, prenos s Hodoša
19	.00 Domače obrti na Slovenskem
19.30 Videospotnice
20	.05 Mekong, francoska oddaja
21	.10 Križev pot, prenos iz Rima
22	.55 Vrnitev v domači kraj, angleški, film
0.30 Rojstva, poroke in smrti, angleška nad.
1.20 Iz slovenskih jazz klubov
2.20 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Medicinski čudeži - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Špiclji, nan. -21.00 Ful gas, ameriški film - 23.00 Zlata krila, nan. - 23.50 Nevarne dirke, nan. - 0.50 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Vse predsednikove žene, dok. oddaja - 11,50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Pop’n’roll - 13.45 Bravo, maestro - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15,15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Herkul, nan. - 17.10 Stražar, nan. -18.00 Fant zre v svet, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. - 20,00 Ta presneti maček, ameriški film - 21.40 Felicity, nan. - 22.40 Trije, nan. - 23.40 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Do
godek dneva - 15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, pTosti čas) - 15.25 Portret: Katica Mladenovič - 15.40 Anketa - 15.45 Glasbeni skupini Novi fosili in Enjoy - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar -20.25 Najspot, oddaja v živo - 20.35 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 20.50 Napoved športnih dogodkov - 20.55 Iz soboške tržnice - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 11.00 Videostrani. 15.25 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.10 NK Mura : NK Hit Gorica, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Moto šport, športna oddaja. 20.50 Glasbeni spoti._21.00 I feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 22.00 ATV predstavlja, oddaja o motoriziranih športih. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. - 13.25 Dokumentarna serija - 14,10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.10 Otroški program - 16.00 Turistični magazin - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo -17.30 Televizija o televiziji — 17.55 Alpe - Donava - Jadran - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Koncert zbora HRT - 21.10 Križev pot, prenos iz Rima - 22.55 Odmevi dneva - 23.15 Treshoid, ameriški film - 0.50 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.35 Poročila - 10.40 Hit depo - 11.05 Viza -11,45 Pol ure kulture - 12,15 Željka Ogresta in gosti - 13.15 Urgenca, nan. - 14.00 Nevidni človek, nad. - 14.55 Poročila - 15.05 Terra nostra, nad. - 16.00 Veliki petek, prenos iz pravoslavne cerkve - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama -19.00 Dokumentarni film - 19,30 Policija, nan. -20.10 Zakon in red, serija - 20.55 Polni krog -21.15 Latinica - 22.55 Dokumentarni film
TV Hrvaška 3
15.30 Nogomet: Liverpool - Leeds, posnetek -17.10 Dan, ko je umrl Kristus, ameriški TV-film -19.30 Reguiem - 20.10 Najslabši potapljači na svetu, dok. serija (2/2) - 20.55 Jaz, kralj ulice, ameriški film - 22.35 Šport danes - 22.45 Ekran 2000 - Zrinka Matijevič: Dvoboj - 23.40 Na robu mogočega (22/44) - 0.25 Čas je za jazz -1.30 Košarka: NBA pregled - 2.00 Košarka NBA: Toronto - Miami, prenos (do 4.30)
TV MADŽARSKA 1
10.00 Velikonočna kalvinistična maša - 11.05 Musiča Historica - 11.25 Velika noč - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazini -13.58 Poročila - 14.00 Naša družinica, nan. -14.50 Cilinder in nos iz krompirja - 15.45 Tisočletje - 15.55 Konjska sila - 16.20 Madžarska ob koncu tisočletja - 17.15 Križev pot - 17.30 Upokojenci - 18.00 Poročila - 18.20 Okno - 19.15 Svet, šport, vreme - 20.05 Neko davno poletje, film - 21.45 Poročila, aktualno, tema - 22.30 Oboževalci - 23.00 Tri življenja in ena smrt, film
tv2
6.00 Dobro jutro - 9,00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Plenilci v zlatem mestu, film - 10.45 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžarska galerija - 11.50 Skrivnostna narava - 12.20 Polni življenja - 12.45 Akademija zmagovalcev - 13.10 Jezusovo življenje - 14.45 Obalna straža - 15.30 Milady - 16.00 Ramona -16.45 Lepotica Acapulca - 17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejstva - 19.00 Filmske zvezde s Friderikuszom: Michelle Pfeiffer -20.00 Divji angel - 20.30 Noetova barka, film -
Avstrija 1
7.15 Otroški program - 11.05 Majhni velikani, filmska komedija - 12.45 Formula 1, prenos treninga - 14.10 V 80 dnevih okoli sveta, pustolovski film - 16.40 Rešite Willyja 3, film - 18.00 Veliki s svojim vesoljskim malim, filmska komedija - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Uganka Mercury, srhljivka - 22.00 Ledeni vihar, film - 23.45 Nogomet - 0.00 Prevara, srhljivka
Avstrija 2
12.00 Poročila - 12.10 Križem kražem: Jezus Jud - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Najlepši dan mojega življenja, film - 14.35 Clarissa - solze nežnosti, TV-film - 16.00 Evangeličanska velikonočna služba, prenos - 17,05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.55 Praznični večer - 20.15 Biblija: Pavel, drugi del TV-filma - 21.45 Stari - 22.45 Čas v sliki -22.55 Jakobowsky in polkovnik, film - 0.40 Pomorščak in nuna, film
7 V Sobota, 14.4.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9,00 Radovedni Taček: Ključ
9.20 Otroška oddaja
9.45 Z znamko okoli sveta, kanadski film
11.30 Lingo, tv-igrica
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.15 Pod piramido
13.40 Kralj kraljev, ameriški film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Franček, risana nanizanka
17.05 Leteče dvigalo, nadaljevanka
17.50 Na vrtu
18.20 Svet čudes, avstralska serija
18.50 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Orion
21.35 Za dev. gorami: Zgodbe iz Mongolije
22.05 Frasier, ameriška nanizanka
22.45 Poročila, šport, vreme
23.20 Sopranov!, ameriška nadaljevanka
0.10 Leto nasilja, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
9.15 Videospotnice
9,50 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
10.45 Tržnice sveta: Tajska
11.40 Frida, prisrčno vaša, norveški film
14.55 Košarka NBA
1	6.26 DP v odbojki
17.25 Koš., Krka Telekom : Union Olimpija
19.30 Videospotnice
20.05 Francozov pritok, angleški film
21.45 Praksa, ameriška nanizanka
22.35 Sobotna noč
0.35 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Družina Zakaj - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Formula 1, prenos treninga - 14,00 TV Dober dan - 14.50 Sovražna priča, ameriška nadaljevanka, 2. del - 16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Skrita resnica, ameriški film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz -21.10 Usodni val, ameriški film - 23.00 Glasba iz druge sobe, ameriški film - 0.55 24 ur
KANAL A
9.10 Zvonec, knjiga in sveča, ameriški film -11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Highlander: Nesmrtna, nan. - 13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv - 14.00 Evroliga v košarki -16,30 Živalim na pomoč - 17.00 Pop’n'roll - 18.15 Beverly Hills, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.40 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. -21.00 Pot domov 2, ameriški film - 22.45 Bitka za obtoženca, ameriški film - 0.30 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10,25 Najspot -10.35 Trgovina Kegl nagrajuje, ponovitev -10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 S soboške tržnice - 11,00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 S starimi obrtmi v današnje dni: Re-menke - pisanice
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 1.1.45 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Dekle iz Broklyna, film. 21.50 Moto šport, športna oddaja. 22.10 Glasbeni spoti. 22,30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
10.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Dok. oddaja - 13.00 Prizma - 13.55 Poročila -14.05 Oprah Show - 14.55 Kuharski dvoboj -15.35 Divja obzorja, serija - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 17.05 Turbo Limach Show - 18.40 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.10 007, tedenski politični magazin - 21.05 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 21.20 Lorenzovo olje, ameriški film - 23.10 Poročila - 23.20 Poirot, nad. -1.00 Florence Nightingale, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
10.40 Poročila - 10.45 Potovanja: Avstralija -11.40 Vrnitev v Lonesome Dove, serija - 12.25 Glasbena matineja - 13.55 Hišni ljubljenčki -14.40 Čuvaji Kristusovega groba, dokumentarna oddaja - 15.15 Briljantina - 16.05 Risanka -16.30 Črno-belo v barvah - 17.20 Čas ljubezni in čas smrti, ameriški film - 19.30 Policija, nan. -20.10 Last Don I., nad. - 21.00 Svet zabave -21.30 Poročila - 21,40 Glamour Cafe - 22.35 Rock Club - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
14.55 Košarka NBA, posnetek - 16.40 Najslabši potapljači na svetu -17.25 Hrvaška nogometna liga, prenos - 19.20 Risanka - 19.30 Glasbeni program - 20.15 Hrvaška nogometna liga -21.25 Šport danes - 21.40 Nogomet: Juventus -Inter, posnetek - 23.25 Triler - B. Bartok - 0.25 Golpes a mi puerta, venezuelski film
TV MADŽARSKA 1
8.55 Verska oddaja - 9.05 Zanzibar - 9.55 Kje in kaj? - 10.25 Zlati dim, sporočila preteklosti -12.00 Poročila opoldne - 12.05 Bravo tv - 12.55 Formula 1, trening - 14.15 Skrajnosti - 14.30 Delta - 15.00 Naše stoletje - 15.30 1 100 let sredi Evrope - 15.55 Jani gre na dom - 16.30 Nogomet, Ujpest: Hungaria -19.00 Lotoshow -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Portret neke dame, drama - 22.30 Pasijon po Mateju
tv2
6.00 Korenine - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Sabrina, mlada čarovnica - 11.25 Superstar - 12.20 Divji svet - 13.05 Ljubezni in rojstni dnevi, film -
Televizijski spored o d 13. april do 19. april 200 1
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Udarci pravice, nan. -11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 0annyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.45 Komedija zmešnjav - 14.30 Šolska košarkarska liga, finale osnovnih šol - 18,00 Ti in jaz, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Čarovnice, nam -20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 0.00 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A -
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Ezermešter, humoristična oddaja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega program - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Začetek sezone kasaških dirk - 15.45 Nova pridobitev Veletrgovine Potrošnik: Železninarsko-gradbeni center v Beltincih - 16.00 Kanal A -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Svetujemo vam in vas nagrajujemo, oddaja v živo - Murina kolekcija pomlad/poletje 2001, pogovor s Suzano Šarotar - 20.35 Nova pridobitev Veletrgovine Potrošnik: Supermarket Živila v Radencih - 20.45 Pogovor z rojaki iz Bethlehema - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.15 Aktualno v občini Lendava, občinska oddaja, ponovitev. 10.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.25 Videostrani. 16,50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 17,30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 19.00 Aktualno v občini Lendava, občinska oddaja, ponovitev. 19.30 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva turistica, turistična oddaja. 21.30 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Terra nostra, nad. -13.25 Stoletje žensk, serija - 14.15 Poročila -14.20 Izobraževalni program - 15.00 Za otroke -16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija -17.55 Oddaja o šolstvu - 18.25 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Poslovni klub - 20.50 Globalna vas - 21.35 Knjižnica - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 O znanosti - 0.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.45 Govorimo o zdravju - 10.15 Planeti, serija -11.05 Vabilo v gledališče - 12.05 Newyorška policija, nan. - 12.50 Otroška serija - 13,15 Forum - 14.55 Dok. oddaja - 15.25 Trenutek spoznanja - 15.55 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Simpsonovi - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Vrnitev v Lonesome Dove, serija -20.55 Polni krog - 21.15 Film - 22.50 Film
TV Hrvaška 3
17.20 Gospod in gospa Smith, ameriški film -18.50 Start - 19.20 Glasbeni program - 20.00 Amerika - življenje narave - 20.30 Nogomet, prenos tekme Lige prvakov - 22.35 Šport danes - 22,45 Liga prvakov, posnetek
TV MADŽARSKA 1
8 35 Telovadba z Norbijem * 8.40 Vse za ljube
zen, nad. - 9,40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika - 13.55 Madžarski spomeniki - 14.25 Panonhalma, svetovna dediščina -14.45 Billy Wilder - 15.45 Tisočletje - 15.55 Škof Lajos Papai - 16.20 Madžarska alternativa - 16.55 Nogomet, Dunaferr: Hungaria -19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ni pravnomočno - 20.35 Prenos nogometne tekme - 22.40 Poročila, aktualno, tema - 23.25 Panorama - 23.55 Liga prvakov - 0.45 Tisočletje
tv2
11.25 Jutranje misli - 11.30 Madžarska galerija - 11.35 Neparno - 12.05 Polni življenja, nad. -12.30 Akademija zmagovalcev - 13.00 Teneriffe, film - 14.45 Obalna straža - 15.30 Marimar -16.00 Milady - 16.45 Ranjena srca - 17.15 Lepotica Acapulca - 17.40 Fiorella - 18,30 Dejstva -19.00 Multimilijonar, kviz - 19.20 Otroška usta -20.00 Divji angel - 20.30 Gesztimeter - 21.35 Očka, jaz sem ženska, komedija - 23.20 Dober večer - 0.05 Neskončne meje - 1.00 Zakleti sovražniki - 1.50 Svet interneta
Avstrija 1
6.05 Otroški program - 10.05 Operacija Dumbo, pustolovski film - 11.45 Nils Holgersson - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17,10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Taksi Real - 19.00 Mesto kaosa - 20.15 Nogomet: Liga prvakov, prenos četrtfinala - 23.05 Maščevanje po načrtu - 23.50 Veliki incident
Avstrija 2
12.05 V Avstriji - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Cas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20,15 Princ na konju, filmska komedija - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evropanorama - 23.15 Nočna straža: Zaljubljena v morilca - 0.00 Čas v sliki
Četrtek, 19. 4.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9	.00 Risanka
9.10 Male sive celice, kviz
10	.00 Zgodbe iz školjke
10.30 Nosorog in prijatelji, nemška serija
11.30 Slovenija skozi čas
12.00 Ljubo doma
12.25 Svetovni izzivi
13.00 Poročila, šport, vreme
14.30 Zoom
16.00 Slovenski utrinki
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Volkovi, čarovnice in velikani
17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
17.45 Raziskovalci, ameriška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Gibljive slike
23.20 Plenilci, angleška serija
23.50 Raziskovalci, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
9.00 Videospotnice
9.	35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10	.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
10.40 Caroline v velemestu, ameriška nan.
11	.05 Frasier, ameriška nanizanka
12.15 Šport
14.15 Svet poroča
14.45 Francozov pritok, angleški film
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
18.00 Starec Williama Faulknerja, am. film
19.35 Videospotnice
20.05 Osamljeni planet
21.05 Naše malo mesto, hrvaška nanizanka
21.55 Moški z Arana, ameriški film
23.25 Aliče na begu, nemški film, 3. del
0.55 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Dr. Phil pomaga oblastnim ljudem - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Sporočilo, ameriški film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. -11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Adrenalina -14.00 Šolska košarkarska liga, finale srednjih šol - 18.00 Ti in jaz, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Gola resnica, nan. - 20.30 Evroliga v košarki - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Popolni spomin, nan. - 0.00 Adrenalina
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Naš kraj - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa -Aktualno - 15.20 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - 15.35 Nova pridobitev Veletrgovine Potrošnik: Supermarket Živila v Radencih -15.45 Pogovor z rojaki iz Bethlehema - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 20.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Intervju: Slavica Šuklar - 20.40 Anketa - 20.45 Skladateljev avtorski večer - 21.00 Aktualno -Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.00 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 10.30 AS intervju, ponovitev. 11.00 NK Mura : NK Olimpija, posnetek nogometne tekme. 12.50 Videostrani. 14.40 NK Mura: NK Olimpija, posnetek nogometne tekme. 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18,15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev, 18.45 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 19.10 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Novi razvojni zagon gorenja, oddaja v živo produkcije ZLTV. 22.15 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. - 13.25 Serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.05 Otroški program - 16.00 Split: Morje - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo -17,30 Otroška serija - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Narodni parki Amerike, serija - 20.50 Pol ure kulture -21.25 Željka Ogresta in gosti - 22.25 Narava poli
tike - 23.10 Odmevi dneva - 23.30 Dok. oddaja
TV HRVAŠKA 2
10.50 Poročila - 10.55 Divja Amerika, serija -10,55 Dok. oddaja- 11,25 Globalna vas- 12.10 Otroška oddaja - 12.35 Poslovni klub - 13.10 Montrealska policija, nan. - 13.55 Knjižnica -14.55 O znanosti - 15.55 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.05 Na zdravje!, nan. -19.30 Policija, nan. - 30.10 Urgenca, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 To je Italija, serija - 21.45 Nevidni človek, nadaljevanka - 22.35 Rob Roy, ameriški film - 0.50 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
17.00 Pesem za dva novčiča, britanski film - 18.30 Evrogol - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Dramski program - 21.10 Glasbena oddaja - 22.00 Šport danes - 22.10 Hit depo - 0.10 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Na prehodu tisočletja - 8.35 Telovadba z Norbijem - 8.40 Vse za ljubezen, nad. - 9.40 Za vsak dan nekaj -12.00 Poročila opoldne - 13.00 Rondo - 13.55 Domovina - 14.20 Imate pet minut časa? - 14.30 Nebeška straža - 15.30 Vinske pesmi - 15.50 Tisočletje - 16.00 Vseved - 16.30 Kdor veruje, tega ni strah - 17.00 Gaia - 17.25 Zagovornik -17.50 Ko bo ... - 18.00 Poročila - 18.20 Vivat, Benyovsky! - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Azerac, nad. - 21.00 Ples v Operi - 21.30 V zagonu - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Kulturne smernice - 23.15 Dešet božjih zapovedi - 0.10 Na prehodu tisočletja
tv2
11.30 Madžarska galerija - 11,35 Vez - 12.05 Polni življenja - 12.35 Akademija zmagovalcev - 13.00 Teneriffe - 14.45 Obalna straža - 15.30 Marimar - 16.00 Milady - 16.45 Ranjena srca -17,15 Lepotica Acapulca -17.40 Fiorella -18,30 Dejstva -19.00 Multimilijonar, kviz - 19.20 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Izbor najlepšega glasu - 21.45 Indijanec v Parizu, film -23.25 Dober večer - 0,10 Koridor Love
Avstrija 1
6.05 Otroški program - 10.15 Policist iz Tolza -11.45 Nils Holgersson - 11.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Taksi ReaK 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 -22.35 De Luca - 23.05 Oddaja o kulturi
Avstrija 2
10.15 Karate morilec, srhljivka - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Alpe - Donava - Jadran -13,00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Boga-ti in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzam: Asteroidi - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 1 830in 2O00:
GNES - inform. oddaja
Televizijski spored od 13. april d o 19 , april 2
14,00 Charli, družinska opica - 14.55 Z ena na dva - 15.25 Prijatelji - 15.55 Conan - 16.45 Rojen za svobodo, nad. - 17.40 Herkul - 18.30 Dejstva - 18.55 Svet Divjega angela - 19.10 Trdnjava Fort Boyard - 20.00 Glej, kdo se oglaša, film - 21.45 Živčna razvalina, komedija - 23.25 Razglednice iz prepada, film
Avstrija 1
6.20 Otroški program - 12.00 Šaljivec Carey -12.20 Življenje in jaz - 12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.30 03 Austria Top 40-15.15 Spiceworld, filmska komedija - 16.45 Sabrina -17.10 Srček - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Nekega lepega dne .... filmska komedija - 22.55 Morilci, akcijski film
Avstrija 2
12.30 Podobe Avstrije -13.00 Čas v sliki - 13.10 Heintje - srce gre na potovanje, film -14.50 Imenovali so ga Krambambuli, film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin - 17.55 Konflikti - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Belo-modre zgodbe - 21.00 Zločin profesorja Capellarija -22.30 Čas v sliki - 22.35 Vse je komedija - 0J0 Zlo pod soncem, kriminalka
IV Nedelja, 15. 4.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski, otroška oddaja
8.25 Tabaluga, otroška nanizanka
8.50 Pika Nogavička, nanizanka
9.20 Mikin Makin črkopis
9.50 Velikonočna maša
11.00 Hutan, avstralska serija
11.30 Mojstrovine Slovenije
11.55 Papeževa velikonočna poslanica
12.40 Glasbena oddaja
13	.00 Poročila, šport, vreme
13	.10 Ljudje in zemlja
14.00 Dobri stari pianino, slovenski film (čb)
15.35 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
16.00 Ljubo doma
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Vsakdanjik in praznik
17.45 Alpe - Donava - Jadran
18.15 Slovenija skozi čas
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Zoom
21.40 Človek, dvignjen iz samote pozabljenja
22.15 Poročila, šport, vreme
22.50 Brez reza
23.50 Rekviem.za soliste, zbor in orkester
TV SLOVENIJA 2
8.55 Videospotnice
9.30 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
9.45 Naše malo mesto, hrvaška nanizanka
10.35 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
11.05 Mednarodni folklorni festival
12.05 Hostarji, angleški film
13.45 Yehudi Menuhin, violinist in dirigent
16.25 Košarka NBA Action
17.00 Medn. prvenstvo v ritmični gimnastiki
17.55 Šport
19.30 Videospotnice
20,05 Velika ladja, angleška oddaja
21.00 Cikcak
21.35 Turistična oddaja
22.05 Končnica
23.05 Ljubica, ameriški film
0.45 Šejkov sin, ameriški film
1.50 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Družina Zakaj - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Brata, nan. - 13.30 Formula 1 za VN San Marina, prenos dirke - 16.00 Sam z dojenčkom, nan. - 16.30 Prva izdaja, nan. - 17.20 Guy Hanks, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.10 Tat za vedno, nan. -22.10 Športna scena - 22.55 Elijev ogenj, ameriški film - 0.50 2'4 ur
KANAL A
9.20 Ljubica, ameriški film - 11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Highlander: Nesmrtna, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’n’roll - 14.45 Titanik, ameriški film - 16.30 Divja Amerika, serija - 17.25 Adijo, pamet, nan. - 18.15 Melro-se Plače, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.40 Roswell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Umazani ples, ameriški film - 22.45 Beg od doma, ameriški film - 0.20 Adrenalina
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Žegenj v rotundi, reportaža - 10.15 Naj športniki občine Radenci - 10.35 Pred sejmom Megra 2001 - 10.50 Iz našega studia: Počitek, užitek -hotel Vivat za starejše - 11.15 S sejma kulinarike - 11.30 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - 11.45 Prenovljeni prostori podjetja Fering -11.55 Velika noč, reportaža - 12.05 Portret: Katica Mladenovič - 12.20 Anketa - 12.25 Glasbeni skupini Novi fosili in Enjoy - 12.40 Tedenski komentar - 12.45 Pregled dogodkov tedna
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 Aktualno v občini Črenšovci, občinska oddaja, ponovitev. 12.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 13.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja.
13.40 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 14.25 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 14.55 As intervju, informativno-pred-stavitvena oddaja, ponovitev. 15.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev.
15.30 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 16.00 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.30 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 17.30 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
11.55 Papeževa velikonočna poslanica - 12.35 Poročila - 12.55 Asterix, ameriški film - 14.10 Mir in dobrota - 14.45 Poročila - 14.55 Kuharski dvoboj - 15.25 Raziskovalec, serija - 16.25 Inšpektor Rex, nan. - 17.15 Očka v krilu, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Naši in vaši, dramska serija - 20.50 Za srce in dušo, glasbena oddaja - 21.45 Najstrašnejši umor, humoristična nanizanka - 22.15 Poročila - 22.30 Dvorec, dokumentarni film - 23.25 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.00 Velikonočna maša - 11.30 Dokumentarna oddaja - 12.05 Otroška serija - 12.55 Oddaja o kulturi - 13.25 Glamour Cafe -14.25 Xena, nan. - 15.15 Film - 16.50 Risanka -17.05 Opera Box - 17.45 Držite lopova, zabavna oddaja - 18.45 Breugel, dokumentarni film - 19.15 Hrvaški muzeji - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Svete dežele in posvečena mesta, serija - 21.10 Poročila - 21.20 Beethoven, ameriški film - 22.45 Oddaja o filmu - 23.25 Film
TV Hrvaška 3
9.40 Naša zemlja, serija - 13.50 Formula 1, prenos dirke za VN San Marina - 16.00 Amerika -življenje narave - 16.30 ... - 17.00 Šport v nedeljo - 20.05 Hrvaška nogometna liga - 21.15 Šport danes - 21.30 ... - 23.00 Top DJ Mag -0,00 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
6.30 Gospodar - 7.00 Božja beseda - 7.05 Za otroke - 10.00 Evangeličansko velikonočno bogoslužje - 11.00 Katoliška velikonočna maša - 12.00 Papeževa velikonočna poslanica - 12.45 Minute sreče - 13.15 Tv-klinika - 13.50 Formula 1 za VN San Marina - 16.05 Vesela novica, verska oddaja - 16.30 Ars Hungarica - 16.55 Zakaj velikonočni zajec? - 17.26 Nam zaupani raj -19.00 Teden - 19.45 Poročila, vreme - 20.05 Šlagerteve - 21.05 Pridem takoj! - 22.00 Gol
tv2
6.00 Jutranja razmišljanja - 6.30 Priča - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Šport - 12.15 Potnik skozi čas - 13.05 Prekletstvo azteškega duhovnika, film - 15.00 MacGyver -15.55 Ksena - 15.45 Sentinel - 17.40 Leteča Vipera - 18.30 Dnevnik - 20.00 Kremenčkovi, film - 21.45 Columbo - 22.25 Y-akti
Avstrija 1
6.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja - 10.10 Vsakdo pleše na moj ukaz, film - 12.00 Šport - 12.30 Liga prvakov, magazin - 13.00 Formula 1, prenos dirke za VN San Marina iz Imole - 16.00 Nogomet, prenos -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Armageddon, akcijski film - 22.40 Relikt, znanstvenofantastični film - 0.25 Decoy, akcijski film
Avstrija 2
12.00 Urbi et orbi, prenos.iz Rima - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Človek mora poljubiti rdeče ustnice, filmska komedija - 15.30 Milijonarju je težko, filmska komedija - 17.05 Polno življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Skrivnost rožnega vrta, romanca - 21.55 Družina za poljubiti, prvi del TV-filma
'TU
( Ponedeljek, 16. 4.
TV SLOVENIJA 1
8	.00 Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8,40 Pod piramido
9	.05 Zares divje živali, ameriška serija
9.30	Sanjska dežela, potopisna serija
9.55	Naočnik in Očalnik, nanizanka
10.35 Humanistika
11.10 Dosežki
11.30 Na vrtu
11.55 Svet čudes, avstralska serija
12,25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Ne/znani oder
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Mikin Makin črkopis
16.50 Telebajski
17.15 Radovedni Taček: Olje
17.45 Recept za zdravo življenje
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Julija, avstrijska nanizanka
21	.00 Gore in ljudje
22	.00 Poročila, šport, vreme
22	.25 Stebri slovenskega gledališča
23	.15 Recept za zdravo življenje
TV SLOVENIJA 2
9.00 Videospotnice
9.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka .10.40 W. A. Mozart: Nagrobna glasba
11.05 Deški zbor iz Sankt Petersburga
12.30 Mekong, francoska oddaja
13.26 Cikcak
14.00 Sobotna noč
16.00 Pripravljeni, oddaja o Slovenki vojski
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
18	.00 Tele M, oddaja TV Maribor
18.30 Štafeta mladosti
19.30 Videospotnice
20.05 Skrivnosti vojne, ameriška serija
21.00 Studio City
22.00 South Park, risana nanizanka
22.30 Metropolis
23.00 Brane Rončel izza odra
0.25 Rdeča zastava, angleški film (čb)
1.30 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Ali zastrupljate svoj odnos? - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Roswell, nan. - 11.50 Ri-cki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.45 Zmenkarije - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Herkul, nan. - 17.10 Stražar, nan. - 18.00 Fant zre v svet. nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. -20.00 Helikopterska enota, nan. - 20.55 Turner in Hooch, ameriški film - 23.00 Dosjeji X, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
Program Kanala A
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 11.55 Videostrani. 15.30 5. festival polk in valčkov, glasbena oddaja iz produkcije ZLTV. 16.50 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 NK Maribor: NK Mura, posnetek nogometne tekme. 22.40 Gnes, informativna oddaja. 22.55 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
12.30 Terra nostra, nad. - 13.25 Risani film -14.35 Poročila - 14.40 Dokumentarna serija -15.40 Pozdrav pomladi - 16.30 Glas domovine -17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija - 17.55 Dokumentarna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Svete dežele in posvečena mesta, serija - 21.20 Slačilnica - 22.20 Misli 21. stoletja - 23.20 Odmevi dneva - 23.30 Evroma-gazin - 0.05 Nočni program
Televizijski spored od 13.april do 19 .april 2
TV HRVAŠKA 2
9.25 Poročila - 9.30 Oprah Show - 10.15 Zakon in red: Oddelek za žrtve, serija - 11.00 Latinica -12.45 Otroška serija - 13.10 Kuharski dvoboj - 14.50 Last Don L, nad. - 14.40 Oddaja o filmu - 15.20 Poročila - 15.25 Film -17.25 Terra nostra, nad. - 18.25 Panorama -18.55 Poročila - 19.00 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zahodno krilo, serija -20.55 Polni krog - 21.15 Vohljači, ameriški film - 23.00 Neli, ameriški film - 1.05 Mojstrovine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
16.15 Hrvaška nogometna liga - 17.15 Nevestin oče II, ameriški film.- 19.00 Planet Internet -19.30 Glasbeni program - 20.15 Peti ca - 21.30 Montrealska policija, serija (7/8) - 22.15 Šport danes - 22.25 Kultura prostora - 23.10 Mesečina - 23.55 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
9.35 Teniško prvenstvo - 10.25 Glavni trg -12.00 Poročila opoldne - 12.05 Liga prvakov -13.00 Velikonočni običaji - 13.35 Cilinder in nos iz krompirja - 14.30 Puščava - 15.05 Razdelil je svoje srce - 16.00 Trend - 16.30 Modni magazin - 17.00 Spoznavajmo Evropo - 17.30 Vojaški magazin - 18.00 Cvet, moj prekrasni cvet - 18.20 Vivat, Benyovsky! - 19.15 Svet -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Nevarni letni časi - 21.05 Emerton gala - 22.00 Poročila, tema - 22.25 Babette se zabava
tv2
6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 10.40 Zmajev grad, film - 12.10 Zadetek v polno - 13.45 Mravlje na pohodu, film -15.25 Črni Zorro, film - 16.55 Top Secret, komedija - 18.30 Dejstva - 19.00 Pomladni koncert -19.45 Fantom, film - 21.40 Friderikusz: Moj film se nadaljuje - 23.10 Konec zime, film
Avstrija 1
7.05 Risanke - 10.10 Disneyev festival -11.05 Amy in divje gosi, pustolovski film -12.45 Legenda, film - 14.15 Duatermain I, pustolovski film - 15.50 Operacija Dumbo, pustolovski film - 17.35 Leva in desna roka hudiča, akcijski film - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Dosjeji X - Film, srhljivka - 22.10 Fantomsko poveljstvo, akcijski film -23.35 Kraj dejanja
Avstrija 2
10.30 Pomlad na Dunaju, koncert Dunajskih filharmonikov - 12.00 Budnica - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Domovina - 13.55 Ribička z Bo-denseeja, film - 15.25 Grešni kozel z Spat-zenhausena, film - 17.00 Poročila - 17.05 Jo-sef Lanner - superzvezdnik - 17.55 Dobrodošli v Avstriji - 18,50 Kristus v času - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer - 20.15 Zvočna Avstrija - 21.45 Čas v sliki - 21.50 Družina za poljubiti, drugi del TV-filma - 23.20 Čas v sliki - 23.25 Smrt na Nilu, kriminalka
ide a tv
POMURSKA REGIONALNA televizija 10 fZO TTUIC* oo O JOLJO
Torek, 17. 4.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9	.00 Risanke
9.25	Radovedni Taček: Olje
9.45	Lahkih nog naokrog
10.30	Recept za zdravo življenje
11.20	Naokoli po Nemčiji
12.05 Julija, avstrijska nanizanka
13.00 Poročila, šport, vreme
14.20 Gore in ljudje
15.10 Stebri slovenskega gledališča
16	.00 Pod Pekrsko gorco
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Glasbena šala (šola)
17	.00 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.
17.45 Renzo piano, angleška dok. oddaja
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Vrtičkarji, humoristična nanizanka
20.35 Nadnaravno, angleška serija
21.10 Aktualno
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Alma, avstrijska drama, 3/3
0.30 Renzo piano, angleška dok. oddaja
TV SLOVENIJA 2
8.10 Videospotnice
8.45 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
9.10 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
10.00 Skrivnosti vojne, ameriška serija
10.50 Velika ladja, angleška oddaja
12.15 Kralj kraljev, ameriški film
15.00 Studio City
16.00 Metropolis
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
18	.00 Medicinske sestre na zvezi, am. film
19.30 Videospotnice
20.05 Glasbeni festivali
21.00 Strah, slovenski film
22,45 Evropski dokumentarni film
23.15 Svet poroča
23.45 Ženska mojega življenja, francoski film
1.25 Videospotnice
POP TV
7	.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Dr. Phil - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Resne zadeve, ameriški film - 21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10,25 Helikopterska enota, nan. -11/50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop'n'roli — 14.00 Bravo, maestro - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.20 Herkul, nan. - 17:10 Stražar, nan. - 18.00 Ti in jaz, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Gola resnica, nan. - 20.30 Evroliga v košarki - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Udarci pravice, nan. - 0.00 Pop’n’roll
IDEA TV - KANAL A
8	.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 V znamenju športa -15.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva -20.20 Začetek sezone kasaških dirk - 20.45 Nova pridobitev Veletrgovine Potrošnik:
Železninarsko-gradbeni center v Beltincih -21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09,45 Šport plus, športna oddaja. 10.15 NK Maribor : NK Mura, posnetek nogometne tekme. 12.10 Videostrani. 16,10 NK Maribor : NK Mura, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 18.50 Jaz sem trta vi mladike, iz produkcije ZLTV. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Aktualno v občini Lendava, občinska oddaja. 20.45 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.55 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra. nad. -13.25 Dokumentarna serija - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program - 16.00 Dok. oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 21,00 Forum - 22.35 Trenutek spoznanja - 23.10 Odmevi dneva - 23.30 Vabilo v gledališče
TV HRVAŠKA 2
11.35 Svete dežele, serija - 12.35 Otroška serija - 13.00 Kuharski dvoboj - 13.35 Zahodno krilo, serija - 14.20 Slačilnica - 15.20 Evromagazin -15.55 Poročila -16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 18.55 Poročila -19.00 Cosby Show - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Prijatelji, nan. - 20.35 Planeti, serija - 21.25 Polni krog - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.35, Sum, britanski film
TV Hrvaška 3
16.15 Petica - 17.25 imaš in nimaš, ameriški film - 19.00 Animavizija - 19,30 Glasbeni program - 20.10 Štart, športni program - 20.40 Nogomet, prenos četrtfinala Lige prvakov -22.35 Šport danes - 22.45 Podobe realnosti: Nori izbrisi, dok. serija (7/12) - 23.30 Monoplus - 0.10 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
9	.40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Srbski ekran - 13.25 Unser Bild-schirm - 13.55 Romski magazin - 14,25 Napad na Beszterce, film - 15.50 Na prehodu tisočletja - 16.00 Vražji motorist - 16.30 Transilvanski zapisi - 17.00 Internet - 17.25 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Vivat, Benyovsky! - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Malo mesto - 21,05 Bilo je nekoč - 22.00 Poročila, aktualno, tema -22,45 Kulturni magazin - 23.15 Liga prvakov - 0.05 Tisočletje
tv2
11.55 Jutranje misli -12.00 Madžarska galerija - 12.05 Okno v Evropo - 12.35 Polni življenja -13.00 Melodija srca, film - 14.45 Obalna straža -15.30 Marimar - 16.00 Milady - 16.45 Ranjena srca -17.15 Lepotica Acapulca - 17.40 Fiorella - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz -19.20 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Walker, teksaški ranger - 21.30 Trikratno zavajanje, film - 23.00 Dober večer - 23.45 Neparno - 0.15 V spomin žrtvam holokavsta
Avstrija 1
9	.55 Leva in desna hudičeva roka, akcijski film 11.45 Nils Holgersson - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej,
kdo tam razbija - 18.30 Taksi Real - 19,00 ( bili - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dolce Vita & ( -21.05 Policist iz Tolza - 22,35 Nogomet: pol - 23.20 Liga prvakov, posnetki
Avstrija 2
9	.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je na[ pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zla dekleta - 10.20 Milijonarju je težko, films komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Podo Avstrije - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stef; Frank - 14.50 Falcon Crest - 15,35 Bogati lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 E brodošli v Avstriji - 19,00 Dežela danes 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Juži Amerika - Kontinent superlativov, prvi del 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem
Sreda, 18. 4
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9	.00 Risanka
9.25	Leteče dvigalo, nadaljevanka
9.50	Glasbena šala (šola)
10	.05 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.
10.30 Lingo, tv-igrica
11	.00 Renzo piano, angleška dok. oddaja
12	.00 Vrtičkarji, humoristična nanizanka
12	.30 Nadnaravno, angleška serija
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10	Človek, dvignjen iz samote pozabljenj;
13.40	Z znamko okoli sveta, kanadski film
15.20 Aktualno'
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Male sive celice, kviz
17.45 Nosorog in druščina, nemška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Praznovanje, danski film
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Svetovni izzivi
23.30 Komorni ansambel Slovenicum
TV SLOVENIJA 2
9.00 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
10.40 Uran, francoski film
13.55 Turistična oddaja
14.25 Evropski dokumentarni film
15.00 Štafeta mladosti
15.55 Mednarodni folklorni festival
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
18	.00 Izginili brez sledu, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Liga prvakov v nogometu
23.30 Umori, ameriška nanizanka
0.10 Umor iz strasti, ameriški film
1.40 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija -10.00 Moja usoda ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala Ij bežni, nad. - 13.10 Naša sodnica, nan. - 14,( Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Vpr šajte dr. Phila - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17 ; Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. 19.15 24 ur - 20.00 Nasprotnici, ameriški film 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 JAG. n; - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
fSTIII 12. april 2001-,27
					AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	NEHOTENO DELOVANJE MIŠIC, KRČ	PANOGA GEOMETRIJE	TENISAČICA KURNIKOVA	SEVERNA RIMSKA PROVINCA	UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA	AMERIŠKA IGRALKA HAYWORTH	MEDNAROD. ZVEZA ZA TELEKOMUNIKACIJE	FRANCOSKI PISATELJ (GERARD DE)	AKONTACIJA					"i	1	■ J: ■ ■			
					PLAČILO ZA UPORABO STANOVANJA															1 1	W				
■ 1 1 * . a, 	Jr					PONOVNO PREDVAJANJE																a	.			
					SESTAV VEČ APARATOV			*																
					ZALOŽBA OBZORJA			IGRALKA RINA	•			VILKO NOVAK			I									
					KITAJSKA POSODA			LEVI PRITOK RONE (F)				SUROVINA ZA KOVINE												, 1
					>						SRBSKA PESNICA (EVA)				MIKRO- ORGANIZMI	ATOL V TUAMOTU	GREGOR FUČKA					RADIJSKA SPIKERKA KOROŠEC	VELIKA MORSKA RIBA	STOTINA HEKTARJA
																	TANJA ODER							
											DEL PIRANA													
VESTNIK	RUDNINA, KI SE UPORABLJA KOT TALILO	GOROVJE V MJANMARU	PRAVNI PREDPIS	i				s	ŠPANSKI NOGOMETAŠ					SNOV										
														VELIK HIŠNI PES										
			GORA V JULUJCIH						ITAL.FILMAR (CARLO)															
UMETNOSTNI SLOG						STEPSKA ZVER							IZUMRLI PLAZILEC											
						VEROVANJE V BUDO							PESNIŠKI POLNI STIK											
DELAVEC S PLUGOM					PISARNA					OBLJUBA POROKE							JANEŽ(LAT-)							DOMAČA PERNATA ŽIVAL
					IZLETNIŠKA TOČKA V GRINTOVCIH												MESTO V SREDNJI ANGLIJI							
										KOKOŠJI "PROIZVOD”														
SKALNAT GREBEN V STENI				GLAGOLNIK OD BUDITI								FILMSKI ALI DRAMSKI UMETNIK										ERBIJ		
				LIJ, LIJAK																		ANTONIO VIVALDI		
ČRTA, KI SPAJA NOTNA ČRTOVJA								TANTAL			AVSTRIJSKI SKLADATELJ (GOTTFRIED VON)	DRŽAVNIK ZEDONG				SEZNAM TISKARSKIH NAPAK								
								KRAJ PRI NOVEM MESTU																
												AM.VESOLJ. AGENCIJA												
																KDOR ROPA								
INDIJANSKA PLEM.ZVEZA V JUŽNI AMERIKI							MRHOVINAR							VRSTA ŽGANJA										
							PRVI MITOLOŠKI LETALEC																	
														BALTSKO MORJE										
KOSITER			NEKDANJI SULTANOV POKRAJINSKI NAMESTNIK						AM.OBVEŠČ. AGENCIJA				ZAŠČITNO ŠKROPIVO									RADU		
																						FAŠISTIČNI POLITIK (GALEAZZO)		
									PISEC EVANGELIJA				ZABOJ ZA UMRLEGA											
k	■114 r II						>									KDOR HODI PEŠ								DROBEC NESNAGE	ŽIVALSKA NOGA
										ANGLEŠKI PLEMIČ					JUDOVSKI KRALJ						OTOK PRI ZADRU			
			। 1 i	l'i	MilB					FIGURA PRI ČETVORKI					URADNI SPIS						PREMIK TELESA			
						HITROST DOGAJANJA						ZAČETEK DIRKE						GRŠKA ČRKA						
												SLAVA PARTLIČ						DANTE ALIGHIERI						
■■■■■■■						KIS (ZAST.)					KONTAKT					EDINI SIN								
						ČRNA SNOV V DIMNIKU					POLITIČNA ALI VOJAŠKA ZVEZA					TEŽKO DELO, GARANJE								
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 29. 3. 2001:
MIRAN KOŠUTA, AVANTURIZEM, DEDI, KALINA, VESOLJSKA, ON, PER, VIA, ERARD, DIAKON, HENSEL, LIAS, OMERSA, ID, MOJZES, AVILA, PIRAT, VENTIL, ESTETIZEM, IT, HANS RINN, ATI, TEGOBA, SAD, JE, ACA, SLA, KOLOBAR, TARA, ARALICA, JONI, ARO, ROKOMAVH, OŽA, SEV, TER, PRAVILO, ORMOŽAN, KALI, RAKETOPLAN, LAKS, OV, DAVOS, EVAPORACIJA, IDENTITETA, EREVAN, NOL, ISTRAN, KOSILO
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
Med reševalce bomo razdelili:
CM
CM
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Marija Gročl, Gornji Črnci 9, 9261 Cankova
2.	NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ:
Gita Kovačič, Severjeva 1, 9000 Murska Sobota
3.	-7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Štefan Tibaut, Žižki 45a, 9232 Črenšovci
Terezija Kalmann, Kuzma 19b, 9263 Kuzma
Gemal Kendič, Prekomorskih brigad 6, 6230 Postojna
Aleksandra Horvat, Cvetna 12, 9224 Turnišče
Aljaž Vučkič, Veščica 17, 9000 Murska Sobota
=E'g
P “
E ",
M to » >u -n E ■= M u s ■= E rej CD iZ
E?
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petk 20. aprila 2001.
Ime in priimek: __________________________________________________________
Naslov:___________________________________________________________________
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 048 KHZ)
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poroči-la,- 11.20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.151. oseba ednfrte - 13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val-21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi -
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 AH boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila-24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11 .05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila
-11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza -21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Džouži
Velki Belekofpajdaš je pred kratkin prišo z Amerike. Ta je šou, ka bi vido, kak tan turizem tirajo. Njegof mrzeu bratranec ga je okouli vozo po Nevjorkipa njemi kazo tiste visike iže. Gor je prišo, ka se Dolar pa Tolar dosta ne razlikujeta. Samo med črkama D pa T. Ovak je pa njuf dolar za nji tan od prilike telko vrejden kak naš tolar za nas eti. Samo tan njemi znajo vrednost bole gor držati kak mi pri nas. Varaš Betlehem, ge je doma, ma 80 jezero lidij, pa ma. ednoga župana, naša negdašnja Soboška občina pa ma 60 jezero lidij, pa ma 10 župa-nofpa sakši ešče kup občinarof kcoj. Kelkoji pa ma betlehemska občina, pa nej ščdu povedati, ka bi naše bilou sran, či bi tou zvedili. Po pouti domou sije pa popejvo:
V Ameriki je lepo, če greš pogledat jo, da bi pa tam živel, pozabi to.
Tam dolar je res kul, če tošlinje pravful, če dolarjev pa ni, te k tlom tišči.
Tam le številka si, vse nekam le drvi, če si brez doma tam, jih ne skrbi.
Brez hiš tja do neba pa tud’ brez dolarja Amerika je nam - Slovenija.
===S=SSa=asSB3BmsSBMSSSmssaS
ZB
OGLASI
12. april 2001
motorna vozila
VW HROŠČ, letnik 1976, garažiran, registriran do oktobra, prodam. Tel.: 588 16 41. po 15. uri. m7335
OPEL KADETT C. letnik 1978, vozen, neregistriran, prodam. Zenko-vci 49, tel.: 549 10 93- m7362
RENAULT CLIO 1.4 RT letnik 1996, modre barve, prodam. Tel.: 040 512 652. m7376
JUGO 55, letnik 1990, prodam. Tel.: 549 14 47. m7382
RENAULT 5 CAMPUS, karamboli-ran, prodam. Tel.: 555 12 87. m7392
FORD FOCUS 1.6, 16 V, letnik 1999, klima, ABS, 1. lastnik, prodam. Tel.: 031 380 858. m7395
GOLF I v delih, prodam. Tel.: 031 34 77 57. m7428
ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA, STARA DO 7 LET. Tel.: 041 758 700 ali 564 95 86, ZEC COMMERCE, Apaška c. 2, G. Radgona. m7398
Za Ginekološko-porodni oddelek so prispevali
Za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali darovalci: družina Kranjc, Martjanci, namesto cvetja za pok. Janeza Lipiča iz Tešanovec - 5.000 SIT; družina Škalič, Mikloša Kuzmiča 4, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Milico Kos iz Rankovec - 5.000 SIT; družina Gomboc, Tropovci, Mejna 7, namesto cvetja za pok. Milico Kos - 5.000 SIT; Samostojni sindikat Telekoma Slovenije M. Sobota namesto venca za pok. očeta sodelavca Dušana Boldižarja iz Markovec - 10.000 SIT; družina Gomboc, Radenci, Jurkovičeva 8, namesto cvetja za pok. Milico Kos - 5.000 SIT; Blisk Montaža, d. d.. Murska Sobota, namesto venca za pok. Milana Bratkoviča iz Kroga - 15.000 SIT; družina Benko, Slave Klavore 5, M. Sobota, namesto venca za pok. Milana Bratkoviča -5.000 SIT; ABC Pomurka Internacional, prijatelji, namesto venca za pok. Milana Bratkoviča - 20.000 SIT; ARCONT - proizvodnja bivalnih enot Gornja Radgona, namesto venca za pok. Milana Bratkoviča - 15.000 SIT; Marta Zemljič, Črnci 15a, Apače, namesto venca za pok. Marijo Cmor - 20.000 SIT; Jože Jančar, Rakičan, Partizanska 10, namesto venca za pok. Jožeta Jančarja iz Bakovec - 5.000 SIT; družina Mohar, M. Sobota, namesto venca za pok. Janeza Gjureča iz Kocjana -5.000 SIT; družina Lepoša, Černelavci, namesto venca za pok. Alojza Sukiča -10.000 SIT; družina Sukič, Dolenci 34, namesto venca za pok. Alojza Sukiča -10.000 SIT; Bogdan Vrabič, Martjanci, namesto cvetja za pok. Rozalijo Kežmah -15.000 SIT; sodelavci Delikatese namesto venca za pok. Milana Bratkoviča -22.000 SIT; Marija Nemeš, Budinci, namesto venca za pok. Viljema Čurmana -10.000 SIT; Vinko Nemeš, Budinci, namesto venca za pok. Viljema Čurmana -10.000 SIT; Društvo strokovnih delavcev za varnost delovnega, bivalnega in razvojnega okolja M. Sobota namesto cvetja za pok. častnega člana društva Alojza Sukiča - 5.000 SIT; Joža Meolic, Krog, namesto venca za pok. Milana Bratkoviča - 3.000 SIT; družina Fujs, Budinci, namesto venca za pok. Viljema Čurmana iz Martjanec - 5.000 SIT; družina Bedič. Budinci, namesto cvetja za pok. Viljema Čurmana - 5.000 SIT; Gizela Novak, Martjanci 87, namesto venca za pok. Šarolto Šavel - 10.000 SIT; Avtoprevozništvo Robin Kozar, s. p., Prešernova 26, M. Sobota, namesto venca za pok. Milana Bratkoviča - 10.000 SIT; Marta Kerčmar, Štefana Kovača 24, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Šarolto Šavel - 4.000 SIT; Štefan Gjergjek, Martjanci, namesto venca za pok. Viljema Čurmana - 5.000 SIT; Gizela Horvat, Martjanci, namesto venca za pok. Ano Žilavec iz Martjanec - 5.000 SIT; Verona Šebjan namesto venca za pok. Alojza Sukiča - 5.000 SIT; Transportni krediti Zavarovalnice Triglav namesto cvetja za pok. Milana Bratkoviča - 5.000 SIT; družina Murgelj - Šiftar, Cankarjeva 1, M. Sobota, namesto venca za pok. Alojza Sukiča - 10.000 SIT; Gusti Horvat, Martjanci, namesto venca za pok. Viljema Čurmana - 5.000 SIT; delavci Elrada International Gornja Radgona namesto venca za pok. Milana Bratkoviča - 20.800 SIT; družina Aleksandra Kerčmarja, Križevci, namesto cvetja za pok. Šarolto Šavel - 5.000 SIT; družina Kozar, Petrovci, namesto cvetja za pok. Štefana Cigana - 8.000 SIT; družina Gerenčer, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Frančiško Varga - 3.000 SIT; Gizela Novak, Martjanci, namesto venca za pok. Anico Žilavec iz Martjanec - 10.000 SIT; Dušan Grof, Martjanci, namesto venca za pok. Anico Žilavec - 5.000 SIT; prijatelji Štefana Cigana iz M. Sobote, namesto cvetja za pok. očeta - 10.000 SIT; Stanko Šnajder, Ljutomer, Mestni breg 19, namesto venca za pok. Marto Fišer iz Ljutomera - 6.000 SIT; Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota namesto venca za pok. mamo Janeza Žilavca - 15.000 SIT; družina Šonaja, M. Sobota, namesto venca za pok. Jožeta Fariča - 5.000 SIT; družina Titan namesto cvetja za pok. Viljema Čurmana - 8.000 SIT; Franc Titan, Brodarska 41, Krog, namesto venca za pok. Milana Bratkoviča -3.000 SIT; Marta Dravec, Kardoševa 8, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Ano Žilavec iz Martjanec - 3.000 SIT; družine Antolič, Ficko, Frangež, Jaklič in Prislan iz Radenec namesto cvetja za pok. Milana Bratkoviča - 18.000 SIT; družina Lain-šček - Matoš, Budinci 56, namesto cvetja za pok. Viljema Čurmana iz Martjanec -5.000 SIT; Krajevna skupnost Bratonci prispevek namesto čestitk - 5.000 SIT; Šahovsko društvo Murska Sobota namesto venca za pok. Štefana Cigana - 21.000 SIT; družina Sečko, Sebebroci, namesto venca za pok. Šarolto Šavel iz Martjanec - 5.000 SIT, družine Ritonja, Špilak in Kuhar, Šercerjevo naselje, namesto venca za pok. Milana Bratkoviča - 10.000 SIT; družini Vevč in Topolovec, M. Sobota, namesto venca za pok. Milana Bratkoviča - 5.000 SIT; kolektiv Pomurke Murska Sobota namesto venca za pok. Milana Bratkoviča - 16.350 SIT; sodelavci Pomurke - trgovina in Mesne industrije namesto venca za pok. mamo Sidonije Kerčmar iz Martjanec - 15.500 SIT; družina Antona Nemeša, Rakičan, namesto venca za pok. Viljema čurmana - 10.000 SIT; Ludvik Nemeš, Dolenci, namesto venca za pok. Viljema Čurmana - 5.000 SIT; družina Janeza Lebarja, Rakičan, namesto venca za pok. Viljema Čurmana - 5.000 SIT; Tanja Gabor, Radgonska cesta 6, Radenci, namesto venca za pok. Jožeta Fariča iz Radenec - 5.000 SIT; Franc Kuhar z družino iz Tešanovec namesto venca za pok. Alojza Sukiča - 5.000 SIT; družina Kumin, Kupšinci, namesto venca za pok. Alojza Sukiča - 5.000 SIT; družina Recek iz Černelavec namesto venca za pok. Alojza Sukiča - 5.000 SIT; Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota namesto venca za pok. Antona Žekša iz Pečarovec - 10.000 SIT; Marija Šabjan, Kamovci 37 a, namesto cvetja za pok. Milana Bratkoviča - 5.000 SIT; Osnovna šola 1 Murska Sobota, Marijine sodelavke in sodelavci, namesto cvetja za pok. Franca Ulena iz Rankovec - 10.000 SIT; gostinci hotelov Ajda in Termal Moravske Toplice namesto venca za pok. očeta sodelavca Ivana Božiča - 14.500 SIT; Vida Antolin, Bakovci, namesto cvetja za pok. Cecilijo Fister - 6.000 SIT; trgovina M-GUBI, prostovoljni prispevek - 5.000 SIT; Alojz Andrejek, M. Sobota, namesto venca za pok. Alojza Sukiča - 5.000 SIT; Čebelarsko društvo M. Sobota, odstop sejnine Janeza Horvata, Šercerjevo naselje 9, M. Sobota - 4.500 SIT; prijatelji Martine Peček, M. Sobota, namesto cvetja za pok. mamo - 13.000 SIT; pevke pevskega zbora iz Mure Murska Sobota namesto venca za pok. Štefana Cigana s Kapce - 10.000 SIT; kinološki prijatelji Žitek, Hojs, Pečovnik, Fras in Roman namesto cvetja za pok. Štefana Cigana s Kapce - 5.000 SIT; sosedje - družine: dr. Šubinski, Morčič in Dokl, M. Sobota, namesto venca za pok. Kasana Ismajloviča - 15.000 SIT.
Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo.
Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-17.361 s oriDisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO PORODNEGA ODDELKA.
ZASTAVO 128. letnik 1979, ugodno prodam. Tel:. 548 10 01.
AUDI 80 1.6, bencinski, odlično ohranjen, 145.000 km, prodam. Tel:. 031 543 365. m7411
živali
NESNICE, mlade hisex, rjave in gra-haste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Ben-čec, Bakovci, tel.: 543.91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m6802
NESNICE, črne, rjave in grahaste, v začetku nesnosti, cepljene, dobite vsak dan v Babincih 49. Dostava tudi na dom. VZREJA NESNIC TIBAOT, tel.: 582 14 01. m6945
ZAJCE, mlade, plemenske samce,
breje samice, tudi z mladiči, prodam. Tel.: 562 12 75. m7328
TELICO, brejo v 8 mesecu, kontrola A, prodam. Tel.: 527 15 51. m7363
PUJSKE OD 20 DO 50 KG kupim. Tel.: 041 726 697. m7378
NESNICE, MLADE, GRAHASTE, ČRNE IN RJAVE, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, dostava na dom, prodajo. Tel.. 041 751 659. m7379
posesti
DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel:: 031 820 754. m7024
GORNJA RADGONA - HIŠO. 125 m2, in prizidek v podaljšani lil. fazi, velikosti 96 m2, na 1 l-arski parceli, prodam. Tel.: 041 770 667. m7120
GRADBENO PARCELO, več njiv, travnikov in gozdov v k. o. Šulinci, občina Petrovci, prodamo. Tel.: 524 10 43, Štefan Hujs, Cvetkova 24, M. Sobota. m7310
10-ARSKO PARCELO na Gorici ugodno prodam. Tel.: 528 17 55. m7315
DVOSOBNO STANOVANJE s po kritim parkirnim prostorom v M. Soboti prodam. Tel.: 031 356 263. m7331
STANOVANJSKO HIŠO Z VINOGRADOM na Rožičkem vrhu 20, možnost vinotoča, prodam. Tel.: 041 799 879. m7334
V MURSKI SOBOTI prodam trisobno stanovanje, 73 m2, takoj vseljivo. Tel.: 02 528 10 29 ali 041 553 102. m7342
VINOGRAD, Zgornji Benec, eno polovico, po dogovoru, prodam. Tel:. 579 12 98, zvečer. m7343
PODNAJEMNIŠKO DVOINPOL SOBNO STANOVANJE ZAMENJAJO ZA ENOINPOLSOBNO STANOVANJE. Tel.: 523 12 16. 017346
POHIŠTVO ZA SPALNICO, KUHINJO IN JEDILNICO PRODAM Tel.: 031 554 307. m7348
PONUJAMO STANOVANJE SAMSKI OSEBI NA KMETIJI. Tel.: 560 10 11. m7349
HIŠO v Černelavcih, zgrajeoo do 3. faze, prodam. Tel.: 524 12 51, zvečer. m7351
VINOGRAD v Leodavskih goricah, možoost zidave, dvorišče, prodam. Tel.: 031 532 631.m7354
V NAJEM DAMO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO IN CVETLIČARNO V RAKIČANU PRI BOLNICI TER TRGOVINO V BOLNICI. Tel.: 532 14 34 ali osebno v trgovini. m7357
NOVO HIŠO v Dolgi vasi pri Lendavi prodam. Tel.: 574 15 26. 017367
NEDOKONČANO STANOVANJSKO HIŠO IN STAREJŠO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM TER PRIBLIŽNO 2 HA ZEMLJE na lepi sončni legi v Slovenskih goricah prodam. Objekt je primeren za zdomce, obrtnike ali nekoga, ki bi rad živel na podeželju. Tel.: 041 888 533, zvečer. m7370
GOSTILNO V TURISTIČNEM KRAJU PRODAM. Tel.: 02 538 14 83. m7373
V OBČINI ROGAŠOVCI PRODAM POSESTVO ob cesti, s stavbnim zemljiščem v Nuskovi 79. Tel.: 822 12 76 ali 031 573 753. m7374
DVOSOBNO NOVEJŠE STANOVANJE kupim. Tel.. 041 707 144. m7383
V TEŠANOVCIH PRODAM PARCELO, 18 arov, ob glavni cesti • nadomestna gradnja, komunalno urejeno, plačani vsi prispevki. Tel.: 523 13 01. m7396
STANOVANJSKO HIŠO V ŽIŽKIH z večjo parcelo prodam. Tel.: 570 16 78. m7406
APARTMAJE V SREDNJI DALMACIJI - ob morju - dajo v najem. Tel • 031 513 012. m7407
DVOSOBNO STANOVANJE Z VRTOM dam v najem za pomoč v gospodinjstvu. Tel:: 525 10 41. m7412
V LENDAVI ALI PROTI MURSKI SOBOTI kupim klet, bivalni vikend, do 1.000.000 tolarjev. Tel:: 040 379 825. m7413
DVODRUŽINSKO HIŠO, primerno za drobno obrt, na čudoviti lokaciji ob gozdu v Lenartu prodajo. Tel.: 041 364 356. m7415
NOČNI BAR, PIZZERIJO/RESTA-VRACIJO, SOBE ZA GOSTE IN PRJVAT prodam ali oddam z enoletnim predplačilom. Tel.: 031 520 135. m7419
KUPIJO MANJŠO HIŠO ALI VEČJO POČITNIŠKO HIŠO v bližini Radencev, Kapele, G. Radgone, možna je tudi menjava za stanovanje v bloku v izmeri 42 m2. Tel.: 031 876 129. m7422
MESNICO PRODAM ALI DAM V NAJEM. Prodam dostavni avto -kombi, hladilnik, Mercedes, 1,5 tone, prodam. Rogašovci 10. m7425
STANOVANJE ODDAM SAMSKI ŽENSKI ALI ŠTUDENTKAM. Tel.: 02 521 18 49. m7372
kmetijska mehanizacija
TRAKTORJA MASSE FERGUSON IN FORD, oba 4x4, prodam. Tel.: 041 571 876 ali 07 346 60 40. m7329
TRAKTOR DEUTZ TX 80, 4X4 TURBO, s prednjim nakladalnikom, in Steyr 430, oba odlična, prodam. Tel.: 041 803 594. m7338
ŠTIRI REDNO OLTOVO MEHANSKO SEJALNICO za koruzo prodam. Tel.: 570 11 39. m7340
KOMBANJ KLASS DOMINATOR, TRAKTOR URSUS, novi tip 35-12, z rotacijsko kosilnico, 135, obračalnik, tračni, brane in pluge prodam. Tel.: 02 580 11 14.m7352
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA, vse malo rabljeno, in balira-no slamo prodam. Puconci 258. m7353
MARJAN ŽUMER, s. p., Župečja vas 26, 2324 Lovrenc proda: TRAKTOR DEUTZ DX 145, letnik 1984, traktor Welhtjunior, gozd., vitel 2x8 ton, daljinsko upravlj., traktor MB Trak, 80 KM, 1. 1980, prva hidravl. in kardan, traktor Johan Dere, 1. 90, 70 KM, traktor MF, 100 KM, 1. 92, žitne kombajne Claas Do-minator in Hew Holland. Tel.: 02 790 72 51 ali GSM 031 822 572. m7355-l
VEČ VRST RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE IZ UVOZA Urejamo kredit, leasing za traktorje in kombajne. MARJAN ŽUMER, s. p., Župečja vas 26, 2324 Lovrenc, tel.: 02 790 72 51 ali GSM 031 822 572. m7355
PLUG IMT, 14-colni, tribrazdni, prodam ali menjam za predsetvenik. Tel.: 041 521 863. m736O
OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO Z DOGNOJEVALNIKOM, predsetvenik širine 2,2 m, krožne brane na 24 diskov in adapter za koruzo za kombanj Zmaj 133 prodajo. Tel.: 545 10 80. m7366
OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, 6-vrstni, na zapiranje, prodam. Tel.: 578 87 83 ali 031 810 337. m7380
TRIBRAZDNI OBRAČALNI PLUG, skoraj nerabljen, kot nov, in osebni avto NISSAN SANY 1.4 SLX, letnik 1992, spredaj poškodovan; prodam. Tel.: 041 625 560. m7384
TRAKTORSKI ŽAGO - traktorski priključek in predsetvenik, 2,20 m, nov, in vile za bale, prekucne, prodajo. Tel.: 581 17 20, m7387
SENO, KORUZO, AJDO, enoredni vsesemenski sadilnik Batuje, nahrbt-no motorno škropilnico Panonija in žago Stihi, vse novo, prodam. Tel:. 525 10 77.m7388
KOSILNICI DIZEL IN PETROLIN S SEDEŽI, plugi, tribrazdni obračalni 10- in 14-colni, Karcher, 550 HDS, 90 stop., 120 barov, prodam. Tel:. 031 548 925. m7394
TROSILNIK ZA HLEVSKI GNOJ IN MOLZNI APARAT ALFA LAVAL s hladilnikom in izsesavanjem mleka ugodno prodajo. Oswald Zdolšek, s. p., Vorančeva ulica 29, 2319 Poljčane, tel: 041 417 562. m7417
STRUŽNICO, UNIVERZALNO PO-TISJE, 2,5 m, delovne dolžine, prodam. Tel:: 582 14 01. m7423
kmetijski pridelki
BUČNO SEME KUPIM PO 480 TOLARJEV. Pridemo tudi na dom. Tel.: 796 72 71,m7361
VINO, LAŠKI RIZLING, prodam. Tel.: 531 10 49. m7365
BELO VINO, ŽGANJE in NEBALI-RANO SENO ugodno prodam. Tel:. 567 17 00. m7389
SLAMO V BALAH IN ENOREDNI SILAŽNI KOMBAJN prodam. Tel.: 586 14 47. m7391
SLAMO PRODAJO. Tel.: 549 13 20 ali Zenkovci 2. m7409
razno
SLAMO V BALAH ugodno prodam. Tel.: 548 10 01. m7408
MEŠANO BELO VINO, sovignon, chardoney, rizling, po 200 SIT/1, prodam. Tel.: 041 468 100. m7300
VINOGRADNIKI POZOR - vinogradniški steber 7/7 IN 9/9. Pokličite 02 229 65 70 ali 041 646 570 ali Betonarna Petelin, Igor Petelin, s. p., Trate 23, 9250 Gornja Radgona. m7320
OTROŠKO OPREMO: komb. voziček, avtosedež in previjalno mizo prodam. Tel.: 544 12 14. m7427
PRODAM IN DOSTAVIM REZAN LES ZA OSTREŠJE, DESKE, LETVE, BRUNE, OPAŽ, TALNI LADIJSKI POD. TRGOVINSKE STORI TVE M & M, Marko Pahrnik, s. p., Dravin-sjka c. 62, Poljčane, tel.: 041 459 090. m7368
ČE ŽELIŠ POSTATI USPEŠEN OBRTNIK PODJETNIK Z VISOKIM LETNIM PROMETOM, POKLIČI PO TELEFONU 531 11 30 vsak dan od 8. do 10. ure. Prodam stroje, orodja, material, tehnologijo -konstanten proizvod s tržiščem, 80 % izvoza. m7393
delo
SAMOSTOJNEGA MONTERJA INŠTALACIJ, OGREVANJA IN VODOVODA Z IZKUŠNJAMI zaposlim. Franc Gregor, s. p., Montaža, centri, kurjav in vodovoda, Cankarjeva 69, 9000 M. Sobota, tel:: 041 653 036. m7246
ZAPOSLIMO KUHARJA ALI KU-
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01
Pet let v grobu spiš, v naših srcih še živiš.
Ostala je bolečina in tiha solza večnega spomina.
N SPOMIN
14. aprila bo minilo pet žalostnih let, odkar nas je zapustil ljubi mož in atek
Anton Hozjan
iz Bučečovec 37a
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter mu prižgete svečko spomina.
Zelo te pogrešamo - vsi tvoji najdražji, ki te imamo še vedno radi!
Na svidenje, prijatelj, srečno, srečno. Preljubi moj, ti v srcu si z menoj. Vsem usojena ločitev ni za večno obljuba znova snidenje s teboj.
Jesenin
MICKA
Tvoja Statika, Bojan, Robert z družinami
HARICO. Gostišče Kuzmič, Slavko Kuzmič, s. p.. Diskoteka Galaxy Club, Sv, Jurij 10, p. Rogašovci, tel.: 557 10 87, GSM 041 669 473. m7330
PRILOŽNOST ZA VSE S PREDZNANJEM ALI BREZ NJEGA V PRODAJI IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO. Tel.: 01 500 41 62, BIO NOVA SKK d. o. o., Stegne 25, Ljubljana. m7371
ZAPOSLIMO KUHARJA, LAHKO TUDI PRIPRAVNIKA. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Jana Zelznik, s. p, Križevec 1, 3206 Stranice, tel.: 041748 905. m7385
IŠČEMO NATAKARICO ALI DEKLE ZA STREŽBO V GOSTILNI. Pogoj: samski stan. Ponujamo redno delovno razmerje, hrano in stanovanje v hiši. Tel.: 03 583 30 18. Gostilna na Klancu, Anica Švare, s. p., Ljubija 57a, 3330 Mozirje. m7397
ZAPOSLIMO MESARJA - POSLOVODJO. Pisne prijave pošljite na naslov: Mesarstvo Kodila, d. o. o., Markišavci 44,9000 Murska Sobota. m7414
ZAPOSLIMO NATAKARICO, kuharja, plesalke v baru. Izobrazba ni nujna. Beli Grad, Angelca Štumber-ger, s. p., Prekmurske čete 110, 9232 Črenšovci, tel.: 031 520 135. m7421
srečanja
STE OSAMLJENI? Ženske + moški, pokličite posredovalnico za resne zveze, srečanja, sestajanje! Telefon: 031 520 135. Beli Grad, Angelca Štumberger, s. p., Črenšovci. m7420
storitve
VEDEŽEVALKA ZORA - USPEŠNA IN ZNANA PO SVOJIH POSEBNIH SPOSOBNOSTIH VAM BO POMAGALA REŠITI VAŠE TEŽAVE. Odstranjujem vpliv črne magije in prekletstva. Naročila in rezervacije po telefonu: 02 528 14 43 Sli 031 828 675. (Zorica Horvat, s. p., Pušča 91, Černelavci, M. Sobota). m7203
12. april 2001
29
Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.
ZAHVALA
V 79. letu je umrl naš dragi mož, oče, tast in dedek
Ludvik Sinic
iz Kupšinec 30
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje ter darovali sveče in cvetje na njegov grob.
Prisrčna hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat - prisrčna hvala!
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so bili ponos nam vsem, so lep spomin nate.
ZAHVALA
V 65. letu nas je zavedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, svak in boter
Štefan Nemec
iz Predanovec 52 nazadnje je živel v Nemčiji
Ugašal si, kakor ugaša sveča, ob tebi stali smo, to čutil si. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki smo ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in prispevali za mrliško vežico ter nam izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Marti za ganljive besede slovesa. Hvala pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči: žena Šarika, hčerka Tatjana, hčerka Slavica z možem Marjanom in vnuk Leon
Tiho, mirno si zaspal, niti roke v slovo podal. Črna zemlja zdaj te krije, nihče ne ve, kaj želel si takrat - morda želel si vsaj še eno pomlad.
ZAHVALA
30. marca nas je v 80. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, pradedi in brat
Franc Kosec
iz Mačkovec 50
Kar naenkrat se je ustavil tvoj korak, onemel tvoj glas, tebe ni več pri nas. Z ničemer ne moremo napolniti praznine, ki je nastala za teboj. Ostali so spomini in ranjeno srce.
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene.
Posebna hvala gospe Marti Horvat za poslovilne besede, predstavniku ZZB NOB območnega odbora M. Sobota g.
Bagariju, predstavniku OO ZZB Mačkovci g. Sedonji, godbi, za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi.
Hvala OO RK in GD Mačkovci za podarjene vence. Vsem še enkrat ■ iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerka Dragica z možem, hčerka Katica z možem in taščo ter vnukinje Bojana, Andreja z Borisom in Danijela s Tomažem.
DEDI
Pogrešal te bom - pravnuk Blaž
DAMIR BANFI VEŠČ1CA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
TH(112) 53 4» 060, I AX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
10. aprila 2001 je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, stara mama in teta
Ljudmila Grah
iz Tišinske ulice 7a v Murski Soboti
Z nami v naših srcih naprej živiš, čeprav v grobu mirno spiš.
Z ljubeznijo - tvoji najdražji
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel, skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Tiho, skromno si živel, za nas si delal in skrbel.
ZAHVALA
V 81. letu nas je 3- aprila zapustil dragi oče, tast, dedek, pradedek in brat
JožefRous
z Ivanec 70
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence, sveče, za svete maše, zvon na pokopališču, orgle ter izrekli besede sožalja. Prisrčna hvala osebnemu zdravniku Škaliču, dr. Potočnikovi in osebju II. nadstropja kirurškega oddelka. Iskrena hvala mag. župniku Zveru za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, PGD Ivanci - Bogojina, govorniku Janiju za besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Vsi njegovi
*
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 81. letu starosti zapustil naš dragi oče in stari oče
Janez Slaviček
iz Šalovec 222
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem, ki so ga prišli v tako velikem številu pospremit na njegovo zadnjo pot, nam pa izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, maše in v dobrodelne namene. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo odpete pesmi ter izkazano sočutje.
Iskrena hvala sosedi Agi in družini Barbarič - Kalamar za obiske in vso pomoč med njegovo boleznijo. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: sin Jože z ženo Ireno ter vnuka Jožef in Franc z ženo Suzano
Spomin nate in ljubezen živela bosta vekomaj...
ZAHVALA
Z bolečino prehojenih je bilo mnogo poti, a vsa skrb in strah zate sta bila zaman, saj si komaj v 43. letu zatisnil svoje utrujene oči naš dragi sin, brat in nečak
Marjan Gyergyek
iz Radovec 29
Žalost je neizmerna, a tu tolažba je mnogih, ki ste nam v času njegove bolezni in stiske ponudili toplo človeško dlan, za kar iskrena hvala Vam.
Posebna zahvala Vam, g. župnik, za svečano opravljen pogrebni obred, Vam, dragi pevci, za odpete žalostinke. Posebna zahvala velja vsem njegovim sodelavcem.
Hvala tudi pogrebništvu Banfi za opravljene pogrebne storitve.
Z ljubeznijo in žalostjo v srcu: mama, brat Štefan z družino in teta Etelka z družino
Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.
V SPOMIN
13. aprila bo minilo leto žalosti od takrat, ko si ob prihodu pomladi za vedno odšel od nas dragi
Ivan Matjašec
iz Lipe
Čeprav te ni več med nami, v naših srcih živiš še vedno, ker solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prinesete cvet in mu prižgete svečko spomina.
Tvoji najdražji
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubečega moža, očeta in dedija
Štefana
Gomboca
iz Jurkovičeve ulice 8 v Radencih
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od njega in mu darovali cvetje, sveče, svete maše in v dobrodelne namene ter nam ustno in pisno izrekli sožalje. Iskrena hvala domačemu gospodu župniku in župniku gospodu Giderju iz Loč za lep in čustveno opravljen obred in sveto mašo, hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru, gospe Tinki za lepe besede slovesa in gospodu Klevžetu za odigrano Tišino.
Žalujoči vsi domači
ZAHVALA
Našega dragega očeta in dedka
Štefana Obala
iz Bakovec ni več.
Le pomladno cvetje krasi zemljo, ki jo je toliko let rahljal s svojimi neutrudnimi rokami. Roke, ki so poosebljale ljubezen, varnost, skromnost in njegovo tiho življenje, so se sklenile v večni mir. Naj bo trpek spomin vseh, ki ga pogrešamo, priložnost, da se zahvalimo sorodnikom, prijateljem, znancem ter kolektivoma Mlinopeka in Mure za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter prispevke za svete maše in dobrodelne namene, osebju internega oddelka, ki je do zadnjega varovalo njegovo krhko življenje. Iskreno zahvalo dolgujemo pevcem, g. župniku za lep in dostojanstven obred ter g. Boroviču za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Posebna zahvala sosedom, zlasti družinam Drvarič, Magdič in Bencak.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak
Franc Kološa
iz Maribora
nazadnje stanujoč v Strehovskih goricah
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega pokojnika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem za vsestransko pomoč. Hvala za darovane maše, vence, cvetje, sveče in za vežico. Iskrena hvala g. župniku Stanislavu Zveru za opravljeno pogrebno slovesnost in pevskemu zboru. Posebna hvala tudi obema govornikoma, predstavnikoma DINOSA Maribor in KS Strehovci.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi: žena Vera, sin Franci z družino, sestra Olga z družino in drugo sorodstvo.
Strehovci, Maribor, Sebeborci, Lendava, 21. 3. 2001
30
OGLASI
12. april 2001 VSIK
OKNA IN VRATA
Trimlini 64/I Lendava
- varčna okna in vrata
-garažna vrata Normstahl - rolete, žaluzije, komarniki
- vitraži
tel./laks: (02) 574 19 53, GSM: 041 405 003
PVC OKNA IN VRATA
I STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI'
Jože Novak, s. K, Lendavska 29. 9000 Murska Sobota
tel./faks: 02 527 10 61. GSM: 041 673 551
Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL.
15!»^ M.	VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE
TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE
IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM
VSE ZA STREHO
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tei.: (02) 530 40 44
GSM: 041 504 999
E-mail: rhdoo4lsiol.net
Radenska ZVEZDA - DIANA razpisuje že tradicionalno tekmovanje v pripravi in kuhanju bograča na BOGRAČIADJ 2001 in ocenjevanje prekmurske gibanice, ki bo v soboto, 26. 5. 2001, ob 9. uri pred restavracijo Zvezda, Trg zmage 8, v Murski Soboti. Tekmovanje v kuhanju bograča bo potekalo v dveh skupinah. V vsaki skupini tekmuje 20 ekip. Tekmovalno ekipo sestavljata kuhar in njegov pomočnik.
Za tekmovanje v kuhanju bograča je treba ob prijavi plačati 4.000,00 SIT kotizacije na žiro račun št.: 51900-601-51542 podjetja RADENSKA ZVEZDA -
DIANA, d. o. o., Trg zmage 8, Murska Sobota.
Za ocenjevanje prekmurske gibanice je treba pripraviti gibanico v okrogli lončeni posodi, razrezano na najmanj 16 kosov.
Gibanico je treba oddati v petek, 25. maja 2001, do 18. ure tekmovalni komisiji za ocenjevanje v restavraciji Zvezda v Murski Soboti.
Za ocenjevanje prekmurske gibanice ni kotizacije.
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis pisno ali po telefonu, bodo dobili prijavnico in pravila tekmovanja.	<
PRIJAVE ZBIRAMO DO 30. APRILA 2001
na naslov: RADENSKA ZVEZDA - DIANA, d. o. o., Trg zmage 8, 9000 Murska Sobota.
DODATNE INFORMACIJE
OSEBNO ALI PO TELEFONU: RADENSKA ZVEZDA - DIANA, ga. Katarina Kranjec, tel. 02/514 18 14
Gradbene izolacije HACK
Hack Janos, s. p.
HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKI ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA
REZANJE IN VRTANJE BETON
Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636
ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO!
LESENA IN PVC OKNA KLI LOGATEC IZDELAVA PO NAROČILU, ROLETE, POLKNA, POLICE NOTRANJA VRATA LIKO VRHNIKA
BETULA, d. o. o., Limbuška c. 64a, 2000 Maribor Tel./faks: 02/42 04 140
GLOBINSKI SESALNIKI
VORWERK
VREČKE	PRIKLJUČKI
CVETLIČARNA
oRbfoeoa
Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota
Tel.: 53 11 289, 041 773 289
Z ORhfDeJO JE SVET LEPŠI Z VORWERKOM ČISTEJŠI
Za velikonočne praznike si privoščite najboljše! Naše šunke so pripravljene na tradicionalni način; suho soljene klasično prekajene.
Prekmursko poreklo mesa!
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. Slake: (021 548 14 26, GSM: 041 m 426, 041 733 948
^Mercator
[jffloDPsfc®
Plese 1, Murska sobota
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVOPREVOZ. Bojan Jakšlč,s. Gimjj Bistrica 51, tel: 57 88 200
PRIREDITVE V APRILU 2001
v petek 13.4. ob 17. uri
! -VELIKONOČNO
PRAZNOVANJE
Izbirali bomo naj pirh, se fotografirali z zajčkom, 2 uživali v glasbi.
Mercator najboljši sosed
NARAVNI KAMEN za dvorišča, poti, oblaganje zidakov, kleti! Sivi in rjavi SKRILJ, moder AMFIBOLI itd.
j. A. L, d. o. o., Št Kovača 6, Turnišče, tel.:O2/573 51 16 in 041/685 198
PRIREDITVENI ŠOTOR damo v najem za pribl. 1000 oseb, mere 36 m x 17 m, mize, klo^l, točilne mize, podi za ples in glasbenike in druga oprema.
J. A. L., d. o. o„ Št. Kovača 6, Turnišče, tel. 041 685 198
IN Dl P, d. d., Lendava, Proizvodnja oblačil in dežnikov. Industrijska 2. Lendava Vas vabi k
AKCUSKEMU NAKUPU ŽENSKIH HLAČ vseh dolžin in modnih barv po zadnjih zapovedih modne Evrope.
Prodaja bo potekala v petek, 13. 4. 2001, od 14.00 do 15.00 in v soboto, 14. 4. 2001, od 8.00 do 1 2.00 v prostorih podjetja v Lendavi.
Agencija 41, design:LUKS Studio, foto: T. Gregorič, J. Pukšič Mobitel d.d„ 1537 Ljubljana
WAP Ericsson A2628s
9.900 SIT
(običajna cena 36.000 SIT)
WAP Siemens C35I
19.900 SIT
(običajna cena 59.900 SIT)
WAP Ericsson R320s
24.900 SIT
(običajna cena 69.972 SIT)
WAP Motorola T250
29.900 SIT
(običajna cena 89.900 SIT)
Nokia 8210
39.900 SIT
(običajna cena 92.820 SIT)
Sklenitev novega naročniškega razmerja Mobitel GSM za 18 mesecev brez priključne takse (sicer 2.350 SIT)* omogoča res ugoden nakup enega od 5 mobilnikov**.
V vseh Mobitelovih centrih in pri pooblaščenih posrednikih.
Nova brezplačna storitev za vse naročnike Mobitel GSM: po naročilu dnevno prejemanje vremenske napovedi prek SMS infa.
Za nove naročnike Poslovnega paketa, ki sklenete naročniško razmerje za 18 mesecev, ponujamo 25 % popusta*** pri nakupu kateregakoli GSM aparata iz redne ponudbe v Mobitelovih centrih ali pa nakup enega od petih mobilnikov v akciji.
* Sklenitev razmerja Mobitel GSM brez priključne takse velja do konca aprila.
v aKciji. ki bo trajala do odprodaje zalog, so prirejeni za uporabo v sistemu Mobitel .. j/3’0 J'h lahk0 uP°rab|iate le s SIM kartico omrežja Mobitel GSM (031 In 041). Cene vključujejo DDV.
* Ponudba ni časovno omejena.
Podrobnejše informacije:
080 70 70
041/031121 (Mobiuporabniki), Mobitelovi centri in spletne strani.
IfiK 12. april 2001
NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
OTVORITEV
MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 12. aprila, ob 19. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici knjižna razstava z naslovom Madžarsko založništvo na novih poteh (izbor madžarskih knjig zadnjih nekaj let) in literarno srečanje, katerega gostja bo prevajalka in lektorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani Or-solya Gallos. Srečanje bo vodil Jože Ternar.
- V sredo, 18. aprila, bodo odprli v Galeriji razstavo Kiparji iz Ingolstadta.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
V ponedeljek, 16. aprila, ob 19. uri bosta v OŠ otvoritev likovne razstave in literarni večer.
MORAVSKE TOPLICE
Od sobote, 14., do ponedeljka, 16. aprila, si lahko ogledate v hotelu Vivat pripravo prekmurskega velikonočnega pogrinjka.
ŠALOVCI
V nedeljo, 15. aprila, bo na ogled velikonočna razstava pisanic.
KONCERT
MURSKA SOBOTA
- V petek, 13. aprila, ob 11. uri bo v grajski dvorani območno srečanje otroških pevskih zborov.
- V sredo, 18. aprila, ob 20. uri bo nastopil v eni od soboških gostiln glasbenik Iztok Mlakar.
- V soboto, 14. aprila, ob 21. uri bo v MIKK-u koncert skupin Kaoz iz Velenja in Tergo iz Maribora.
- V soboto, 14. aprila, ob 22. uri bo v klubu Čarda house party, kjer bodo vrteli glasbo didžeji Aleksij, Andrazh, Chi-po, Dymobi in Damir.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
- v ponedeljek, 16. aprila, ob 14. uri bo v OŠ srečanje ljudskih pevcev štirih far (iz Male Nedelje, Juršinec, Sv. Tomaža in Sv. Jurija).
- V sredo, 18. aprila, ob 19. uri bo v kulturnem domu koncert mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Sv. Jurij ob Ščavnici.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
V četrtek, 12. aprila, ob 16. uri bo v avli OŠ območno srečanje otroških folklornih skupin.
GORNJA RADGONA
V četrtek, 12. aprila, bo v glasbeni šoli velikonočni koncert njenih učencev.
ODRANCI
V ponedeljek, 16. aprila, ob 15. uri bo v telovadnici OŠ območno srečanje odraslih pevcev.
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA
V petek, 13. aprila, ob 19.30 bo nastopil v MIKK-u Vito Vratarič z gledališko igro Mr. Bean - live.
LJUTOMER, VERŽEJ
V torek, 17. aprila, ob 8.15 in 9.15 (Ljutomer) ter ob 11.30 (Veržej) bo v domu kulture predstava lutkovnega gledališča Maribor Ko pride zvezda avtorja Pavla Polaka.
DOGODEK
ZENKOVCI
V soboto, 14. aprila, bo v gasilskem domu kulturni dan Romov občine.
CELJE
Do petka, 13. aprila, se predstavlja na Celjskem sejmu MIKK M. Sobota na festivalu vzgoje in izobraževanja.
GLASBA
MURSKA SOBOTA
V soboto, 14. aprila, ob 11. uri bo v MIKK-u glasbena delavnica Govoreči bobni, ki jo vodi Miran Celec - Mirč.
PLES
V sredo, 18. aprila, ob 12. uri bo v grajski dvorani območno srečanje plesnih skupin.
FILM
MURSKA SOBOTA
V sredo, 18. aprila, ob 18.30 bodo v MIKK-u vrteli film Opoldanski obračun z Jackiejem Cha-nom v glavni vlogi.
LITERATURA
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 12. aprila, bo v večnamenskem prostoru SPTŠ literarni večer z naslovom Na krilih domišljije, kjer se bodo z leposlovno besedo predstavili nekdanji dijaki Jože Hajdinjak, Edvard Mihalič, Branko Pintarič in Robert Titan Felix, prvi redni predavatelj kovinarskih predmetov na šoli, danes pa priznani aforist Rudi Ringbauer ter današnji učitelji Alenka Kardoš, Bea Baboš Logar in Milan Vincetič. Avtorje in njihovo delo bo predstavil Franci Just.
MELINCI
V ponedeljek, 16. aprila, ob 18. uri bo v OŠ javna predstavitev knjige Kraj Miijre san odu, ki jo je napisal melinski rojak Ignac Duh.
BELTINCI
V ponedeljek, 16. aprila, ob 19. uri bo v gradu javna predstavitev knjige Zgodovina zdravstva v Prekmurju do leta 1941, ki jo je napisal dr. Jože Zadravec.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V Galeriji je na ogled razstava Raznovrstnost in enost, kjer se predstavlja štirinajst mladih slikarjev in slikark.
- V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo!
- V kavarni Jelša je na ogled razstava fotokluba Murska Sobota na temo Zima.
- V Art Caffeju so na ogled dela Oskarja Rotovnika - Okija iz Slovenj Gradca.
- V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po telefonu na številko 521 1433.
- V dvorani veroučne učilnice cerkve sv. Nikolaja razstavljajo likovniki: Franc Kuhar, Otilija Kreft in Martina Lapoši iz Kroga, Evgen Titan, Irma Premrl, Lojze Veberič in Ernest Bransberger iz Murske Sobote, Ana Mesarič in Anton Bertalanič iz Murskih Čr ncev, Milan Balažič z Vaneče, Mira Ostojič iz Brezovec, Anton Šterman iz Lastomerec, Karel Kosednar iz Veščice, Marjan Horvat iz Črenšovec in Mojca Kolo-man z Petanjec.
- Do 30. aprila bo v prostorih podjetja Fering v Slovenski 21 na ogled razstava Evgena Titana z naslovom Vzajemnost oblik.
LJUTOMER
V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov.
BELTINCI
V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Elizabete Cipot iz Odranec.
KOROVCI
V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba.
LENDAVA
V Galeriji - Muzeju si lahko ogledate stalno razstavo Olo-ris - prazgodovinske naselbine iz srednje bronaste dobe, Srednjeveško orožje in etnološke zbirke, na ogled pa je tudi spominska soba kiparja Zala Gydrgya.
- V Hramu Tulpika so na ogled slike Sabine Šinko.
PUCONCI
V prostorih občine je na ogled razstava del Lojzeta Vebe-riča.
LJUBLJANA
V Galeriji TR/3 bo do 24. aprila na ogled razstava akademske slikarke Suzanne Ki-raly - Moss.
LAAFELD/POTRNA
V Pavlovi hiši je do 28. aprila na ogled razstava del Bernda Holzbauerja iz Bad Radker-sburga in Igorja Banfija iz Murske Sobote.
GABERJE
V prodajno-razstavni galeriji Erbija so vam na ogled dela priznanih domačih in tujih umetnikov (slike, kipi, fotografije). Vse informacije dobite po telefonu: 02 578'9955, po faksu: 02 578 9953 ali po e-mailu: sandra.habjanic@moj.net.
Vabljeni!
IVANOVCI
V Vinogradniškem centru je na ogled razstava fotografij avtorja Janeza Škaliča iz Sela. KANČEVCI
V domu duhovnosti je do 30. aprila odprta razstava likovnih del Lojzeta Veberiča iz Murske Sobote.
MONOŠTER
V galeriji Slovenskega kultur-no-informativnega centra so na ogled dela članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije.
kino • k i n
Murska Sobota
Četrtek, 12. aprila: ob 18.00 ameriška komedija Prva ljubezen, ob 20.00 francoska pustolovska drama Himalaja
Petek, 13. aprila: ob 18.00 in 20.00 Prva ljubezen
Sobota, 14. aprila: ob 18.00 in 20.00 Prva ljubezen
Nedelja, 15. aprila: ob 18.00 in 20.00 Prva ljubezen
Sreda, 18. aprila: ob 18.00 in 20.00 ameriška
■komedija Scary Movie -Film, da te kap
Kino Ljutomer
Sobota, 14. aprila: ob 20.00 ameriška mladinska komedija Dajmo punce Nedelja, 15. aprila: ob 20.00 Dajmo punce
kino • k i n
BORZ
ZNANI
je informa-
cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo^ podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
•	Ponuja se recept za izdelavo domačega piva.
•	Iščejo se inštrukcije iz matematike za fakultete (teh. fakulteta - tekstil).
•	Iščejo se inštrukcije nemščine za SŠ.
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA
M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORACUNU: 51900-678-48545
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO’
TE
PLETILSTVO
D. D.
P P O S E N J, A K O V C I
l P T O S F A
9207 Prosenjakovci Partosfalva
Prosenjakovci	telefon: telefaks	(02) 54 49 200 54 49 228
Ljubljana	telefon: telefaks:	(01) 43 32 327 23 22 759
Križevci	telefon: tejefaks:	(02) 55 41 002 55 41 420
Ormož	telefon:	(02)74 02 415
želimo vam ugoden velikonočni nakup v svojih prodajalnah v PROSENJAKOVCIH GORNJIH PETROVCIH LENDAVI GORNJI RADGONI ORMOŽU
VSE ZA VAS oblačila za šport, rekreacijo, prosti čas {trenirke, bluzoni, srajce, spodnje perilo, brisače, posteljnina itd.
V predvelikonočnem času so vam na voljo že spomladanska in poletna oblačila in dopolnilni program: krpe za čiščenje, vrtna pregrinjala in delavska zaščitna oblačila.
ŽELIMO VAM PRIJETNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Delimo vstopnice za kino
Film Gladiator je dobil pet Oskarjev, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedel tudi naš nagrajenec Boštjan Kozic, Poznanovci 24, 9202 Mačkovci. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi:
Koliko Oskarjev je dobil film Traffic?
Odgovor:
Odgovore pošljite do 17. aprila na naš naslov: Ve-Kupon št. 15 stnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V
1. LOVE DON’T COST A THING - Jennifer Lopez
2. SUPREME - Robbie Williams
3. OVERLOAD - Sugababes
4.1 AIN’T GONNA STAND FOR IT - Erič Clapton
5. DANCING IN THE MOONLIGHT - Toploader
6. TELL ME WHY - Špice Giris
7. WORLD LOOKING IN - Morcheeba
PREDLOGI:
THIS IS WHEREI CAME IN - Bee Gees I CAN’T DENY IT - Rod Stewart DAJ MI SEBE - Leteči odred
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	PRIDI K MENI - Zoran Predin
2.	NE NI RES - Nuša Derenda
3.	VSAJ EN LETNI ČAS - Maja Waiss
4.	KURJA LOJTRA - Leteči potepuhi
5.	OSTANI TU - Karmen Stavec
6.	SONCE V OČEH - Tinkara Kovač
7.	POLJUBILA BOM NOV DAN - Darja Švajger
PREDLOGI:
PRIDI IN POGLEJ - Alenka Godec
ŽIVLJENJE JE - Andraž Hribar
A TI - Victory
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	MAMA NAJDRAŽJA - Igor in Zlati zvoki
2.	SREČA - Vita
3.	POMLAD PRIHAJA - Pomlad
4.	ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ - Štrk
5.	Z NAMI VAM BO LEPO - Veseli revirčani
6.	KAJ BI BREZ PRIJATELJEV - Šaleški fantje
7.	BODI Z NAMI-Zasavci
PREDLOGI:
KOKODE POLKA - Vita
PRLEŠKI ZET - Prleški strici
NAVIHANKA - Gregorji
LESTVICA OBMORSKE ZARAVNE GLASBE: - DOMAČA PLOŠČA«
1.	LJUBEZEN VEČNO NAJ ŽIVI - Mari & Robi
2.	NOČ POLNA AVANTUR - Marina Huber
3.	MILA VAS DOMAČA - Dva zeta
4.	LEP JE SVET - Pajdaša
5.	CIGARETA - Nikola
6.	BREZ NJE - Nova Legija
7.	NE ZANIMA ME - Ans. Štrk
PREDLOGI:
NE RECI ZBOGOM - Tadej Šalamun in Marina Huber VRNI SE - Dno Karmen
KAJ BO REKLA MAMA - Happy End
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 19. aprila 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 15 - glasujem za skladbo
i
NSTSNMV:............................................     |
| 7 VELIČASTNIH:........................................ |
GLASBA
NAŠEGA SRCA:............................................
LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE
GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«.........:........................
| Ime in priimek ter naslov:...........................
।----------------------------------------------------------!
Tovarna kovinske opreme
M. Sobota, d. o. o., Tišinska 29b
Razpisuje prosta dela in naloge:
1.	računovodja 1 delovno mesto
2.	varnostni inženir 1 delovno mesto
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
Pod 1. diplomirani ekonomist ali ekonomist, tri leta delovnih izkušenj, znanje nemškega jezika, pisno in govorno, ter obvladovanje del z računalnikom.
Pod 2. diplomirani inženir varstva pri delu ali varnostni inženir s 3 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, strokovni izpit iz varstva pri delu in požarne varnosti, znanje nemškega jezika, pisno in govorno, obvladovanje dela z računalnikom.
Prošnje poslati do 10. 05. 2001 na naslov:
TKO M. Sobota, d. o. o., Tišinska 29b, 9000 M. Sobota
Enota
Nakup
02/656 61
NAROČAM
Priimek:
Ulica:
LAZAH
KONRAD
-l^^etrtek, M^petek,
Odgovor na zastavljeno vprašanje, kaj je bilo prej, Potoro-šnik ali Živila, se v tem velikonočnem času vidi v barvnem prelivu. Tako se je rumena postopoma preliva v oranžno.
orički sad mlado poc
Znana novodobna podjetnica iz Murske Sobote je začela z ljubiteljskim slikanjem. Motive išče v naravnih pejsažih.
I Ni znano, kaj se bo prodajalo v hipermarketu Živil v Radencih. Objektivno realno je, so govorili na svečani otvoritvi, da bo prevladal Union s svojimi blagovnimi podružnicami. Kako se bo na to odzvala laš- i ka prokuristka, ni znano. /
Po predlogu kmetijskega šefa Stanko Ambroža bodo začeli v Puconcih z licenciranjem oslov. Približno tako je predlagal namreč na zadnji seji svetnikov. Kje bo licenčna postaja, ni povedal.
I V torek na radgonskem moto-/ ciklistično-konjskem hipodro-/ mu ni bilo džoginga občinske uprave. Uprava z županom na čelu je namreč popeljala okoljskega ministra Kopača na pokušino apaške vode. Ta je bil , nad njo tako navdušen, da je j obljubil Apačanom opremo za * stekleničenje vode.	I
Pošta:
Podpis:
/ Te dni je spet aktualna posre-/ dna kompenzacija nekdanje-/ ga Gidosa in njegovega direk-I torja ter tudi nagrajenega menedžerja Tratnjeka z Gospodarsko zbornico Slovenije. Če se pri tej kompenzaciji, v kate-ro sta bili potopljeni gradbeno j in montažno podjetje, bo nek- I danji menedžer prejel še na- / grado od Jožka Čuka. j
j / Jože Štefko spet rešuje intere-/ / se kapitala. Naj se s kmeti naj / ne ukvarja več, mu je ukazal / njegov predsednik Frančesko / But - Sico na petkovi strankar-/ ski kavici za novinarje. Pove-I dal je, da so oni zaščitniki ka-I pitalistov. Tako bo poslal ob j naslednji preprečitvi popitja l krepilnega mlečnega napitka / v Kliničnem centru nad trak- j torske barikade gradbeno me- / hanizacijo, ki sedaj zaradi ne- / sprejetega proračuna nima / dela.	/
' I Te dni so vse apotekarske / tehtnice zasedene. Zakupili so j jih pomurski delničarji Pomur-/ ske banke. Na njih namreč I tehtajo težo svojih delnic, ki I jih bodo zamenjali za delnice
državne banke. Za kakšno I ravnotežje se zavzema upre- / va banke, še ni znano, kajti o I udobnosti foteljev uprave za- / enkrat javno še ni govora. 0 I tem, koliko bodo pridobili cen- / tra/isti, tudi ne.	j j
Vsi drugačni
n/"^ličiti
Datum naročila.
01> Fax^ 02/65616
Ali so se pokazali prvi znaki parkljevke ali slinavke na našem ozemlju, te dni ugotavlja dobrovnišiki veterinar Igor Šetinc - Kvizko. Pregleduje namreč trupla poginulih občinskih ovac v Lendavi.
ib. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 14 minut, zašlo pa ob 19. uri in 50 minut. Dan bo tako dolg že 13 ur in 36 minut. 15. aprila ob 17. uri in 31 minut bo na nebu zadnji krajec.
v oiiznji prihodnosti bo pokojnina le eden od virov premoženjskega stanja po končani delovni dobi. In to - največkrat komaj zadosten. Za dodatno varnost bomo morali poskrbeti sami. Ena najzanesljivejših poti do tega cilja je rentno varčevanje.
Ni strahu pred razvrednotenjem denarja. Varčevanje - z enkratnim pologom ali mesečnimi obročnimi vplačili - je mogoče tako v tolarjih (z valutno klavzulo) kot devizah.
Rentno varčevanje ne more biti krajše od petih let in ne daljše od dvajsetih.
Renta je prenosljiva na osebe, ki jih določi varčevalec.
Na dodatna vprašanja vam bodo z veseljem odgovorili v vaši enoti Pomurske banke.
enovefa, rojena v Bačkovi pri Benediktu, in Franc Ploj iz [^Oseka pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah sta se poročila ■	4^	”	h2J pred šestdesetimi leti, torej 1941. leta, in sicer v cerkvi pri
sv. Benediktu. Skupno življenje sta začela kot viničarja, leta 1954 /7. pa sta kupila v Oseku desethektarsko posest in se posvetila kmeto-£ j | vanju. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, od katerih jih živi f šest. Obdarili so ju s petnajstimi vnuki in desetimi pravnuki. \ j \	Jesen življenja preživljata z najstarejšo hčerko Anico in zetom
<	X Avgustom Šarugo, ki se je priženil iz Beltinec.
\	| J	Praznovanje biserne poroke so staršema pripravili njuni otroci z dru-
žinami. Civilno poroko je opravil župan Ivan Vogrin v Lenartu. Za dolgoletno skupno življenje pa sta se bisernoporočenca zahvalila Bogu v cerkvi Svete —, j • • । v	trojice, kjer je daroval zahvalno bogoslužje župnik pater Lavrencij. V nagovo-
V GVOie ie 1CDSC m )e me(^ drugim dejal: »V imenu vseh navzočih se vama zahvalim za vajinih ’	"	* šestdeset let zakonskega življenja, ki naj bodo spodbuda mladim zakoncem.
Zahvalimo se vama, ker sta imela toliko poguma, da sta vztrajala na poti življenja ob vsakdanjih preizkušnjah. To sta zntogla, ker sta obdržala vero v Boga...« Po vrnitvi iz cerkve je bisernoporočenca in goste brezplačno pogostil trojiški gostilničar Feliks Vogrin, večje slavje pa je bilo v gasilskem domu v Oseku. Kot velika podpornika PGD Osek sta bila deležna tudi posebnega darila predsednika gasilcev Franca Rojka, ki jima je podaril petdeset litrov vina iz svojega vinograda. Med gosti je bil tudi njun nečak pater Damjan, ki je župnik v Dobovi. - L. Kr. ।--------------------------==---’-----------------------------------
■T , ,	“ “ "SS®
—_______________________99^___________________I Gospa direktorica Alenka Žohar s šopkom
Šopek za gospo Alenko Žohar je bil izdelan r cvetličarni Roža v blagovnici Potrošnik. Izdelala g; je gospodična Verica Jančar. Prava pomlad je kipela iz šopka, ki je bil sestavljen iz svetlo rumenih narcis, cvetov vijolične magnolije, lila mnogoCvet-nih vrtnic in salala. Vse to je bilo v »srobotovem gnezdu« iz šibja. Šopek je bil okrogle oblike in iz njega so izhajale raznobarvne drobne paličice.
Gospa Alenka, še veliko uspeha in zadovoljnih > trenutkov vam želita Vrtnarstvo Murska Sobota in I Vestnik!
^kasioveni
~^/S6569^
32.8441
../79.036^
140.8402
TL1267~~~I
— J*
_ taKO kot direktorica
■tSJ gospa Alenka Žohar. Doma je s Koroške, toda v Prekmurju se je že dobro prilagodila. Kot sama pravi, je kot direktorica premalo stroga, to pa se pozna pri organizaciji in pri tem, da mora sama veliko postoriti.
Zaradi kratkega staža v vlogi direktorice se mora še veliko dodamo izobraževati, želi pa si pridobiti tudi čim več izkušenj. Za sabo ima upravni odbor, kjer so zaupljivi, izkušeni ljudje, s katerimi skupno rešujejo probleme in odločajo o začrtanih ciljih. Pri sodelavcih ceni delavnost, da so ljudje predani službi in da čutijo z njo. Gospa Alenka pra- g vi, da je kar težko uskladiti položaj poslovne žen- I ske in ženske, ki mora še kaj postoriti tudi doma. ■
tretjega tisočletja nas je Svetovna zdravici stvena organizacija ob 7. aprilu, svetovnem dne-vu zdravja opozorila na velik pomen skrbi za duševno zdravje in dolžnost družbe, da ustvarja takšno družbeno okolje, ki ne bo izključevalo, ampak vključevalo vse ljudi, ne glede na njihovo drugačnost.
Zato je bil moto letošnjega svetovnega dneva zdravja Vsi drugačni - vsi enako vključeni, osrednjo pomursko prireditev sta pripravila Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota in Območno združenje Rdečega križa, na njej pa so sodelovali učenci šol iz Cezanjevec, Velike Polane, Osnovne šole IV in Osnovne šole I iz Murske Sobote ter Glasbene šole iz Gornje Radgone. Na prireditvi so mladi razmišljali o telesno in mentalno drugačnih vrstnikih in ugotavljali, kako pomembno je, da so enakovredni člani naše tjružbe.
M. H., foto N.J.«
L. J—......................
Država
Avstrija Nemčija Francija ZDA Švica Italija
________________________________IDA
14. aprH,. sobota,___	____VALERIJ
15. april, nedelja,________HELENA, velika noč
16. april, ponedeljek, BERNARDA, velik, poned.
17. april, torek,______________________RUDI
8. april, sreda,
VESTNIK znova

	
1 1 1	1		j
	~L 15.7564
! 109.9732	Jjjd8546
32.7901	1^1^2529
3^1648 i	^414X358 1
’’4d3268~i 1 l7n7i T	14/0184~l
1974