Cene in sejmska poročila. CENE TUJEMU DENARJU. Zadmje dni se je na zagi-ebški borzi dobilo v valutah: 1 amerišiki dolar za 56.50 Din. Doe 27. marrca pa v devizah: 100 avstri|skib. šilingov za 799.50—801. 100 nemškili marrk za 1359—1360. 100 madžarskib. pengov za 993.31—095.51. 1 amerišfci dolar za 56.80. 100 franooskih frankov za 223.83. % 100 čehoislovaških knon za 168.50—169. SEJMI; 2. aprila: Videm ob Savi, Dramlje, SevnLca. 3. aprlila: Sv. Pavel pri Preboldu, Zabukovje, Sv. Barbara, Podčetrtek, fioštanj, Luče, Muta, Nova Stifta, Sv. Duh pri Ločah. 4. aiprila: Sv. Primož pri Blagovnl Mariborsko sejmsko porožilo. Na svinjski sejem dne 23. marca }e bilo pripeljanih 87 sviiij in so bile cene sl^deče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 125 do 150 Din, 7—0 tedmov stari 250 do 300 Din, 3 do 4 mesecs stari 380 do 450 Din, 5 do 7 meseoev slari 450 do 550 DLn, 8 do 10 mesecev stari 580 do 650 Diai, 1 leto stari 1000 do 1200 Din, 1 kg žiro teže 10 do 12.50 Din,.l kg mrtve teie 16 do 17 Dim. Prodalo se j« 56 komadov. Maribortko sejmsko porodilo z dne 37. III. 1928. Prignalo se je: 24 konj, 16 bitov, 344 volov, 513 krav iin 12 telet, skupaj 909 komadov. Povprečrae oene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeii voli 1 kg žive teže od 8 do 8.75 Din, poldebedi TOli od 7.75 do 8 Din, biM za kianje od 7.50 do 8.50 Din, plemenski TOli od 6.80 do 7 Din, klarne krave dieibeJe od 7.50 do 8 Diin, plemensike kraive od 6 do 7 Din, krave za klobasarje od 3.50 do 5 Din, molzne krave od 5.50 do 6.50 Din, breje krave od 7 do 8 Din, teletal3.50 Din. Prodalo se je 422 komadov, od teh za izvoz t Italijo 89 komadov, v Avstrijo 87 komadorv. Mariborski trg dne 24. marca 1928. To pot je bil trg sredmje založen, toda dobro obiskan. Sdaniaiarjev je bilo samo 60. Cene so bile primeroima vlsotke, to je po 17.50 do 22 D, gnjat pa po 19 do 22.50 Din za 1 kg. Doniači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo le ktomaj 100 komadov. Cene so se gibale med 15 do 100 Din za komad. Domači zajci so se prodajali po 20 do 35 Din komad. — Krcmpir, zelenjava, druga živila, sadje in sadike: Kmetje so pripeljali samo 3 voze krompjrja in 1 voz sadja na trg. Cene so bile krompirju 1.50 do 2 Dim, solati ilalijaTiski 12 do 14 Din, kiisleinu zeljti 4 Din (po trgovmah 3 Din), kisli repi 2 Din, hreim 8 do 10 Din, čebuli 4 do 4.50 Din, 6esnu 10 do 16 Din, grabu v siroeju 18 Din za 1 kg. Motovilcu, berivku, regratu, špinačd 1 Dim za kuipček, karfiioAu 5 do 14 D za k'amad. Sadju: jaiboltoom 5 do 12 Din, posušenim slivam 10 do 12 Din, dateljem 24 do 30 Din, mandeljesm 65 Din, figam 8 do 10 DLn, medu 25 do 35 Din kg, limonam 0.75 do 1.50 Din, pomaTančam 1.50 do 3 Din za komad. Maislu sUirovemu 36 do 40 Din, kuhanemu 46 do 48 Din, čajnemu 50 do 60 Din kg; olivnemu in bučnemu oljai 20 DLn (v trgovinah 18 Din) za liter. Mleku 2.50 do 3 Diin, smetani 10 do 12 Din liter, Cveftlicam 3 do 25 Din, z lonci vred 15 d'o 75 Din za komad. Sadiikam (hniškam, jablanom, breslkvam, mareJicam, riibežu 6 dlo 25 Din komad, TaznovTStniim trtam 1.50 do 2 Dim za komad. — Lončena in lesena roba se je iprodajala po 50 para do 100 Din, brezovim metlam je bila cena 2.25 do 5 D, lesenLm grabljam 6 do 8 Dio za komad. Kannzmi slami vr^.a 25 do 30 Dln. — Seno in slaina: V sredo je bilo 14 vazov sena, 6 slame, v soboito pa 8 vazov sena Ln 1 vok slame na trgu. Cerne so se gibale za semo po 87.50 do 100 Din, za slamo pa po 45 do 50 Diin za 100 kg. Kalkor kmetje mislijo, ibo cena senu in slami v tdku s.poinladi še poskočila vsled slabega vremena. Gospodarska obvestila. Štajerski vinski trg. Vse zaloge lanskega izbornega vinskega letnika so skoraj izčrpane. Lansko jesen je pokupila vinska trgovina vinski pridelek povečini že kot mošt. Sedaj koncem marca ima še nekaj lanske vinske zaloge veletrgovina, večje zadruge in nekaj največjih vinogradnikov. Celo v Banatu in po Dalmaciji je v zadnjem času oživela vinska trgovina in je na Irg znalno vplivala izčrp uost štajerskih vinskih zalog. Štajerski vinogradnikl so izvozili lanski pridelek največ v Avstrijo ter Čehoslovaško. V Avstriji bi se razvijala trgovina z našLnii vini veliko boljše ter živahnejše, ako bi imeli mi kje v Gradcu večje založniške kleti, kamor bi lahko zahajali avstrijski krčmarji tudi po manjše koliŁine. Treba tudi povdariti dejstvo, da se avstrijsklni gostilničairjem ne izplača, da bi hodili v naše kraje po par hektov radi prevelikih stroškov in to predvsem prevoznine. Gene lanskemu vinskemu pridelku v mariborski oblasti so sledeče: srednja vrsta 8 —9 Din, boljše blago 6—10 Din, sortirano pa po 12^—14 Din. Dvodnevni kletarski tečaj se vrši na vinarski in sadjaraki šoli v Mariboru dne 30. in 31. marca t. 1. (petek in sobota). Začetek vsak dan ob 9. uri zjutraj. Tečaja se lahko udeleže zanirnanci obojega spola. Prijava z dopisnico zadostuje, ali pa tudi samo osebna prijava prvega dne ob 9. uri dapoldne. Siromašni udeleženci dobfi denarne podpore za stroške potovanja, nočenja in prehrane v Mariboru. To svojo siromašnost pa morajo dokazali s spričevalom ubožnosti pristojne občinc, katero naj prineso s seboj. — Direktor Andrej Žmavc. Sadjerejci ormoškega okraja, pozor! Odbor Sadjarske in vrtnarske podružnice v Ormožu priredi v nedeljo, dne 1. aprila, po rani sv. maši praktično predavanje o sajenju in obrezcrvanju sadnega drevja. V vašo korist je, da se udeležite predavanja v obilnem številul Zbrali se bodemo pred gostilno g. Vipavca (Kletarsko). V slučaju slabega vremena se predavanje opusti. Šmarje prl Jclšah. V nedeljo, dlne 25. t. m., se je vbšdl pni nas Uistamovru oibčni zbor Sadjerejske padraižnice. Govoril j« g. Levstik iz Celja, kateri je s "svojim goTOrom, kakor zna le samo on, pridobil in navdušil Smarčane za sadjerejo, talko da je pristoipilo takoj 50 člainov, kateri so si izvoiiM za predsednika za vse dobrio dielujočega moža g. Janeza Novak, posestnika iz Ješovec, za tajraika Frana Petaver, blagajinik pa je Stefan Cujdš. Podružnka obeta dober razvoj, želeti je le, da bi pristopili vsi posestnalki v Smarju in vsi, kateri imajo zandmanje v dkraju za povzdigo sadjereje. Udniiia znaša 25 Din ian se dobi tudi za ta d«nar mesečndk >Sadjerejec«. Pri okrožnem sodišču v Celju se bode dne 4. aprila 1928, ob 9. uri dopoldne, prodalo krasTio ipoisestvo^ ki leži 20 minul oddaljeno od Celja. Obseg cirka 10 ha. Enonadstropna vila z 8 sobami, kletmi in gos.podarskim po- slopjem. Dva vinograda, sadovnjak z cirka 800 žlahtniimi drevesi. Skrajino lepa lega. — Sodina cenitev 194.966 Din. Najmižjli pouudek 130.000 Din. Posestvo je -vipisaiio pod VL &t. 61 m 283 k. o. Zagrad. 428 KmeCka hranilnica in posojilnica v Konji- cah uljudno naznanja p. n. abčimstvu, da iz- polnjuje s tem vsestransko žeJjo in zaSne s 1. aprilom t 1. v svojih dosedainjih prostorih dnievno u.radava'ti. Uradne ure so visak dan razen -nedelj in praznikov o*d 8. do 12. pred- poldne. — Vloge obrestuje po 6% ali po do gor\"oru. Posojilfl daje ^po nizki obrestai meri ali na porofke ali na viknJLŽbo ali na memice. Sprejema vloge im daje kredite tudi v teko- četn račiiTiu. V&e darvike iplačuje sama. 429 Precepljanje sadnih dreves. Večkrat dobimo med drevesi v sadovnjakih nekaj takih, ki ne rodijo vkljub stalni negi. Vzrok temu je neredko ta, da nismo dobili pravih sort, ko smo naročali sadne sadike. Dobili smo mogoče sorte, ki za naše klimatske razmere ne odgovarjajo. V vsakem takem slučaju je edina pomoč, da tako drevo precepimo. Ako imamo več sort sadnega drevja, je med njimi gotovo nekaj takih, ki se niso izkazale; hočemo imeti v sortah tudi več enoinosti. Zopet si pomagamo s precepljanjem. Kakor hitro spoznamo, da ena ali druga sorta ni za naše razmere, da ne rodi dosti, da se ne izplača delo in da še imamo druge sorte, ki so boljše, ne smemo več odlašati in bomo taka drevesa čimpreje popravili s tem, da jih pfecepimo. Ako čakamo, iizgubimo s tem samo mnogo časa, drevo nam pa od leta do leta manj rodi. Znano je, da vsa drevesa iste sorte, ki uspevajo pod istimi razmerami, ne rodijo enako. Nekatera drevesa nam dajejo vedno velike količine sadja, druga drevesa iste sorte pa kar nočejo poplačati našega tmda. Ako vzamemo cepiče od takih neplodnih dreves, smo prenesli na novo pre cepljeno drevo novo sorto, ki nam pa zopet ne rodi, ker smo prenesli s cepičem tudi neplodnost. Zato moramo vzeti c*piče samo od dreves, ki se odlikujejo po veliiki plodnosti in pri katerih so posamezni sadi vedno dobro razriti. Najboljše je, ako pri precepljanju precepimo vse veje naenkrat. Veje pa odžagamo pri tem precej blizu pri deblu. Tudi veje, ki so debele 10 do 20 cm, se še dajo čisto dobro precepiiti. Najboljši način cepljenja v tem slučaju je cepljenje v žleb, malo slabše, pa laije, je cepljenje za kožo. Drevesa, ki smo jih precepili, nam poplačajo naš trud že v 3. in 4. letu, ker takrat že začnejo roditi. Ako nato še z gnojenjem dovajamo drevesom zadostne nove hrane, bomo od leta do leta bolj sp>znavali važnost in veliko korist precepljanja sadnega drevja. Hmelj in trgovina s hmeljem. Kakšne važnosti je hmelj za našo državo, pa tudi za Slovenijo, se vidi iz tega, da je 8650 ha površine zasajene s hmeljem. Od tega odpade na Slovenijo 2027 ha. Kultura hmelja se je pri nas v zadnjih povojnih letih izredno razširila. Slo¦• venija ima trikrat, Vojvodina pa že celo štirikrat toliko hmelja kot pred svetovno vojno. S hmeljem zasajena površina je rastla sledeče: leto 1920 Slovenija 749 li.i, Bačka 404 ha; leto 1924 Slovenija 850 ha, Bačka 2000 ha; leto 1925 Slovenija 930 ba Bačka 3430 ha; leto 1926 Slovenija 1200 ha, Bačka 3330 ha; leto 1927 Slovenija 2027 ha, Bačka 6677 ha. Ker je padec cen v preteklem letu po • vzročil hmeljsko krizo, se bo gotovo kultura hmelja nekoliko zmanjšala. Naš hmelj igra tudi v svetovni proizvodnji hmelja veliko vlogo, ker stojimo z ozirom na to, kolika površina je pri nas zasajena s kvalitetnim hmeljem, na tretjem mestu, s 16.4% svetovne produkcije. Pred nami je Nemčija s 30.8% in Češkoslovaška s 28.8%, za nami pa Francija (8.7%), Poljska (7.4), Belgija (3.9) in Rusija (3%). Če vzamemo za podlago kolioino hmelja, ki ga posamezne države pro izvajajo, je na prvem mestu Češkoslovaška. Sami porabimo le zelo malo hmelja od cele naše produkcije, ker ga 98% izvažamo. Največ izvažamo v Nemčijo in Čehoslovaško. Porabi se hmelja na vsem svetu 1,141.950 q, od tega odpade na Evropo le 907.660 q. V naši državi produciramo 900.000 hl piva, vendar pa pivovarne kupijo samo približno polovico potrebnega hmelja doma, drugo polovico pa uvažajo \z inozemstva. Ministrstvo za kmetijstvo je pred kratkem izdalo knjigo, kjer so izračunani proizvodni stroški za 100 kg suhega hmelja. Ti stroški znašajo povprečno 2800 Din. Vendar je to svota, ki je zelo različna, od visna od zelo mnogovrstnih okolnosti. Tako znašajo v Vojvodini proizvodni poIroški za 1 kg 40 do 64 Din, pa tudi mnogo več, če se pojavijo hmeljske bolezni in škodljivci. Povprečno se računa, da obrodi 20% hmeljskih nasadov zelo dobro, 40% manj dobro, 40% pa slabo. V prejšnjih letih so bile včasih cene za 100% in več nad proizvodnimi stroški. V preteklem letu pa so padle cene tako nizko, da pokrivajo hmeljarji s prodajno ceno večkrat samo polovico proizvodnih stroškov.