ISSN 0350-5561
tm hin>c
Več oblačnosti v vzhodni, občasno pa tudi v osrednji Sloveniji. Drugod bo sončno.
Številka 32
četrtek, 23. avgusta 2001
Gaj je očaral obiskovalce
Ideje, ki so )/ vešče roke cvetličarjev in vrtnarjev iz živalskega sveta prenesle v gaj, so bile res izvirne. Velik metulj je krasil skrbno urejene gredice.
Boi se iesenskega deževia in - vlade!
SOLČAVA - Jesen s svojim deževjem in občasnimi poplavami je takorekoč pred vratij na Solčavskem pa se ob tem dejstvu ljudi loteva obup. Prve dni lanskega novembra je to področje prizadelo neurje katastrofalnih razsežnosti.
Slnîkovnjaki in prisiojnc vladne službo so škodo ocenili na 780 milijonov loJarjev in obljubili 1er/agolovili laknjsnjo p<>nK>č. Ik jc priSla, vendar Ic v obliki začasnega in zasilnega krpanja lukenj, ki jih je pdivjana vLxla naredila ob glaviii cc&li, 'II* "luknje" so Ludi primerno označili in cesta je na kar nekaj mestih še danes prevozna le pii p^)k>vici, kar je seveda v vehko veselje Številnim obiskovalcem in šc posebej di)maCinom. Vendar je slednjih bolj strah, t^aj bodo ob prvi večji poplavi gotovo ostali brez povezave z doiino. Na vse v neh.> gledajoče proSnje v Solčavi doslej niso dobili niti ene-
ga tolarja, i5e več-niti cxJgcMira ministrstva i'iH)kolje inpriistor niso vredni- Ogorčenje in strah naraSčala,	■ Jp
Znova
Gaber
Krave so bile za »stvar«^ jahači in gonjači pa oc/t- ^vl^^ no tudi
K F.	-	.
i.
220 SIT
Naložbe in vzdrževanje
Opravili so pomembno delo
Po kolektivnem dopustu je v Gorenju v celoti steklo tudi delo na novi montažni liniji v program Kuhalni aparati
Čas kolektivnega dopusta v Gorenju vselej namenimo za redna preventivna vzdrževal' na dela na strojih in napra-vah po letnem delovnem načrtu, zaposleni v Investi' cijah in vzdrževanju pa se poleg teh opravil v kar največji možni meri vključujejo v večja naložbena dela.
Po besedah vodje Vzdrževanja Petra Kcïbala so bila vsa načrtovana dela opravljena, tako da je proizvodnja 16. avgusta po kolektivnem dopustu redno stekla. V programu Hladilno-zamrzovalni aparati so preselili linijo OLMA za proizvodnjo ohišij hladilno-zamrzovalnih aparatov iz bivšega oLirata I Ila-dilniki v novo Itwarno hladilne tehnike (NTI IT). Dokončno so na mesu li viseče iranspi>rterje v NTin; kjerv teh dneh končujejo nameščanje nove linije ^a pn> izvtxlnjo ohišij {Esimec). V programu Pral no-pom i valni apara-
ti so odstranili starega in postavili novstrtîj /a cmhaliranje aparatov s loplotno skrčljivo folijo, porušili so staro lužilnieo v najstarejši hali v Gorenju, saj jc med kolektivnim dopustom bila dokončno usposobljena nova luzilnica Ciseiunann. V KuhaJ-nih aparatih so dokončali montažo transicme siisklaniee (Cîo-renje INDOP in LOLA) ter prestaviQ linijo za lepljenje stekel na novo k>kacijo.
V Vzdrževanju so načrtovali nad 2(X} različnih del. vendar je bila med največjimi in tudi ključnega pomena preselitev linije za proizvodnjo ohišij hla-dilno-zamr/x>valnih aparattiv iz bivšega obrala Hladilniki v novo tovarno. Delo je potckalov dveh izmenah po dvanajst ur in le na tak način so lahko p< iskusni zagon opravili žc 11. avgusta, čezdva dni pa so izdelali že prve polizdelke na zak>go.
Mhj

Nogometaši £re Šmartno nadaljujejo dobre igre. V min» u lem krogu so s 3 : 2 "potopili" Muro (na sliki veselje po zmagi). Sosedje^ "rudarji" so z enakim izidom izgubili v Celju, čeprav so vodil/ že z 2: 0. (Foto: dk)
9770350556014
n ONOVitEC e
Dobrodelni koncert za Kren ker jeve
SUKALE- 25. julijH btosje mbcJn družino Krcnkcr Iz Plcšiv* ca doletela huda ncscvča. Oi^njcni /ul>IJi si) p<tv.s«m unićili i;i»sp(>-darski» poslopje in tudi prccvj krme. ^kiKli» MMKX*nili na približno 6 milijonov tolarjev. Ibda Krcnkcrjcvl v nesreči niso ostal) sami. Ćlani ansjimhla Pučnik in Aktiva pndcžcljske mladine Šaleške doline so .so namreč odiocili« da jim bodo priskočili na pomo^ pri odpravljanju po.studie ]H»%ara oziroma pri popravilu itleva.
V	ta namen bodo v nedi^ijo, 26, avgusia. pripravili dobrodelni ktïnccrl. la bo v prostorih gasilskega doma v Škalaii, /aceli pa ga bodo ob 16. uri. Poleg ansambla Piisnik tx">do na njem nastopili že ansambel Roberta Golerja. Simon Plazi s prijatelji, kvartet Svil, Fantje iz CiraŠke Gore, Valentina Čas, Alenka Mirkac tn Tadeja Brccl, taborniki I/Skal in Trije vragolinl. Ob lej priložncKti w od-prU tudi poseben žiro račun. Številka, je: 528(H). 645 • 66092, skiic na Številko 1)02511, s pripisom: namen nakazila za Krenker Silvo. prejemnik KS Plešivec.
Organizaiorji $o prepričani» da bodo občani Šalei>ke doline, njej bližnje in daljne okolice razumeli slisko mlade družine in se z obiskom dobrodelnega konceria vključili v prizadevanja za čim prej.^njo obiuwo njihove domačije.
■	ep
Praznovali bodo
CIRKOVCE* PmJ kralkim so v KS Cirkovce /.amcnjali pred-sednika svetn. Funkcijo je po dobrih dveh letih spel prevzel nekdanji predsednik Ivan I^me^. ki je na tem mestu zamenjal Vinccncija Hríberskd. VsobotoIxKlov kniju «»beležili letošnji kraljevni praznik.
»V ielošnjcm letu novih pridobitovv kraju žal nimamo. Stekla pa bixlodela na določenih oJwpih cest, ki jih bomo dokončali v naslednjem letu. Zalo računamo, da (K>mo takrat položili asťali. To bodo od W do 4(M) metrov dolgi odseki cest. V kraju Imamo še veliko makadam.skih cesl. Želje po asfaltu so velike, a gre p<^asi. /agoiovo b<5do krajani veliko naredili sami z udarniškim delom,« nam je povedal predsednik sveta KS Ivan Lemež. Kol velja /a ceknnci MO Velenje, bodo cesie pripravili do pi^laganja asfalta, tega pa bo financirala lokalna skupnost.
V	sohi^lo bodo torej v Cirkovcali t>beležilj letcx^njl kraj^evni praznik, ki bo lokrat bolj skromen kot prejšnja lela. Namenjajo ga krajanom, ki hodt^ob prazniku od KS Cirkovce dobili malico in osvežilno pijačo. Prireditev se bo pričela ob i6.h na igrišču ob brunarici, pi^krbeli pa bodo ludi za zabavo z glasbo.
■	bš
Razporedili 20 milijonov tolarjev
ŠMARTNO OR PAKI - Sredi prcj.ínjesa meíieca je piUekel rok, do katerega so se lahko •Mmostojni podjetniki in obrtniki s piKlročja s]>o<lnJetia toka repe l'ake prijnvili na razpis občine Šmartno ob hiki m pospeševanje drobnc{>a gospodarstva. Na ol)činski upravi .Ml prejeti pet pryav In tako razporedili 20 milijo n<»v tolarjev. V teh dneh vla|>atcljižcprcjema|(» sklepe o možnosti najela krediti pri SKB Imnki. Denar Iwido ohrtniki in piuljet* niki porabili predvsem zii posod<»l>itcv tehnolo|ûjc in ureditev po-skivnih prostorov.
Hmelja nI, Rečiška noč pa bo
REČICA OB PAKJ • Že kar nekaj časa je od takrat, ko so kmetje iz Rečice ob l^iki in Šmartnega ob l^ki v tem času obirali /«leno xlato. Ohiralni stroji sedaj ne ropotajo več. Sp(»min na te čase pa je še živ po /uslugi članov Društva za šport, rekre* ac^o in družalmištvo Klub 81. Ti namreč že nekaj let z^ipon^d prirejajo kulturno-zabavno prireditev HmeljskI likoť o/iiroma Rečii>ka noč. Letošnja bo v soh(»to, 25. avgusta, ob 19. uri v sre« dišču vaške skupno.sti Rečica ob l^kl.
mtp
Ze osemnajstic Družina poje
ANDRAŽ - V Andražu nad Polzelo .se bo to nedelo spet razlegalo uhráno družinsko petje. Člani tamkiijšnjega kulturnega društva bodo namreč že osemnajstic pripravili v Sloveniji in tudi preko njenih meja poznano prireditev Družina poje. Slavki» INžorn, predsednik organiz^icijskega odbora, je povedal, da sc bo leioinja prireditev malce razlikovala od prejšnjih. Nekatere družine «J se namreč odločile, da bodo svoj nasiopobtv gatile tudi s predstavitvijo nckalerih opravil, kolje lička nje koruze, pletenje koSar,j>eiiarjcv, običaj ob lui^čcnju bučk in sončnih in podobno. »Predvidoma bona letošnji prireditvi zapelo 18 ali 19 družin iz vseh slovenskih pokrajin in iz zamejstva - Benečije in Goričkoga. Lahko bi jih nastopilo še precej več. vendar si ne moremo jirivoSCiti. da bi taki^n kulturni dogodke (rajal več kot dve uri. Že to je veliko.« Med družinami, ki so se doslej predstavile občinslvu največkrat, bo družina Breznik iz Pamcč pri Slovenj Ciradcu. Leu» bo nastopila ie dvanajstič oziroma irinajslič. Program prireditve Družina pc^je 20()J so luili tokrat razdelili na dva dela, Tako bodo v soboto, 25. avgusta, ob 14.30 uri v Domu krajanov v Andražu odprli etnološko ra/-stavo, obiskovalce pa bodo popeljali na ogled nekaterih kulturnih in turističnih znameni losti občine Polzela. Osrednja prireditev bo seveda dan kasneje, v nedeljo. Naslovili sojo Peli so jih mati moja. Začeli jo bodo ob 14.3(1 uri na tamkajšnjem športnem igriSču. V krajam odmoru bcido občinstvo zabavali KonovskI Slrajharji, nato pa Vesele Slajerke. Vsu^p poslušalce bo prost.
mrp
v Celju vse nared za 34. mednarodni obrtni seyem
še bolj posloven in manj prodajen
Knežje mesto Celje bo od 14. do 23. septembra znova središče Slovenije. Na tukajšnjem sejmišču bi)do namreč odprli Že 34. mednarodni obrtni se« jem. Odprl ga b» odprl predsednik slovenske vlade dr. Jane/ Drnovšek. Organizatorji in soorganizatorji sejma -podjetje Celjski sejem, Obrtna zbornica Slovenije in repu* bliško ministrstvo za gospodarstvo - zatrjujejo, da so nanj pripravljeni. Od nj«)>a si obetajo, da bo Še najprej imel ptn membno vJoj>» pri iskanju skupnegn jezika, kompromi* sov in rešitev med gospo<lar-.stvoni in politiko. Namestnica direktorja Celjskega sejma Breda Preskar Obrez nam jc povedala, da bo letošnji sejem v primerjavi z
lanskim še bolj posloven in manj prodajen. »Tako imenovani trgovski del sejma res upada, vendar le po številu, ne pa tudi po kakovosti razslavljal-ecv.« Letos .se bo na 60 ti.soč kvadratnih meirih površin prcd.»;tavilopribližno Í800 raz-siavljalcev iz držav. V primerjavi z lani izkazujejo večje zanimanje zanj predvsem raz-siavljalci iz tujine. Za spremljevalne in strokovne prircdiive bo na voljo sedem dvoran z do dvesto sedeži za udeležence, organizatorji .sejma pa so za obiskovalce preuredili ludi osrednji prireditveni prostor, (»eneralni pokrovitelj sejma bo kranjski Merkur, ki namerava prihodnje lelo preurediti skladiščne prosiore nekdanje Kovinoichnc na Iludinji v tr-
govski center s 6()0f) kvadratnimi metri prodajnih površin. Po besedah Obrezove se bo tvorno, tako kol minula leta, vkJjučilavsejem^ko dogajanje in aktivnosti Obrtna zbornica Slovenije. Ta pričakuje, da se bodo na predvidenih okroglih ml/ah, seji Članov odbora za gospodarstvo pri Državnem zboru, na pogovorih s lina nčnim ministrom Tonetom Ropom, s katerim se bodo pogovarjali o dediščini tako imenovanih skupnih obratovalnic, kresala mnenja politike In gospodarstva. Med pomembnejšimi temami velja omenili še delovno zakonodajo, duální sistem izobraževanja in plačilno nediseiplino, Republiško mini.str.slvo za gospodarstvo pa bo pripravilo med-
narodni dan podjetnic in mnoga druga strokovna predavanja 1er okrogle mize, kot na primer o delu na daljavo na domu, dan inovatorjev in podobno.
Sejem naj bi med vidnejšimi gosti obiskala deželna glavar-ka avstrij.sko Štajerske Waltra-ud Klasnie, ki bi^ na dan av-.strijskega gospodarstva v ('elju prvič obiskala Slovenijo. Poslovno priložnost kot je MOS naj bi izkoristilo za promocijo in turizem ludi samo Celje. Oh sejmu sc bo v mestu dogajalo veliko zanimivega. NajpomembnejŠi dogodek pa bo goiovo položitev temeljnega kamna za gradnjo novega poslovnega objekta '/ garažno hišo v Aškerčevi ulici.
mtp
Kako oživiti mesto Šoštanj tudi po 20. url?
Mislili so, da že imajo rešitev, a
V soboto, 25. avgusta ob 20. uri bo na letnem bazenu v Šoštanju koncert, s katerim bodo v občini Soštai^ zaznamovala zaključek letošr\|e poletne kopalne sezone. Hkrati \u naj bi bila tA prireditev popotnica učencem, dijakom in študentom za spodbuden začetek novega Šolskega leta. A, kot pravijo na občinski upravi in ita bazenu, se bodo s prireditvijo najbrž
spet povzrwili slabo voljo pri nekaterih, zlasti starejših ulnanih.
Ko namreč pred Časom razmišljal, kako bi Šoštanju vdahnili malo več življenja tudi po 20. url,so se domislili rock koncertov. Udeležba na dosedanjih je pokazala, da jc z njimi mesto dobilo pridih mesia, in daje to ena od pravih rešitev za popestritev di^gajanja. A, glej
ga zlomka. »Mladi lega in tudi širšega okolja so bili s ponudbo zadovoljni, precej manj pa velenjski policisti, kamor so klicali nekateri, zlasti starejši občani in jcdikovali nad prevelikim hrupom, nad kaljenjem ni'ične-ga miru. Sedaj ne vcm(î, kaj narediti. Ce Želimo obdržati mlade v Šoštanju, za kar si prizadevamo, jim moramo nekaj ponudili, nekaj kar bodo sprejeli
za svoje. Življenje v mestu se pač ne konča ob 2(1. ali ob 22. uri, .sploh pa ne poleti. Prepričani smo, da bo imelo težave tudi Mladinsko drušlvo, saj mlndi potrebujejo nekaj svojega. V tem trenutku jim kaj drugega od omenjenega težko ponudimo. Škoda pa je vsake zamujene priložnosti,« še poudar-jajo.
■ tp
Šaleška dolina
Približno za oddelelc manj otrok Icot v minulem letu
Po dt>slej zbmnih podatkih so na osnovnih šolah v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki /a šolsko leto 2001/2002 vpisali približno /a oddelek manj otrok kot v minulem lelu.
Na Uradu /a družbene dejavnosti mestne občine Velenje so povedali, da so na šestih matičnih Šolah in njihovih po-
družnicah junija vpisali v prvi razred osemletke približno loliko otrok kot v minulem š<-)lskem lelu, 280. Od tega nekaj več kol 2.10 na matičnih šolah, asižde na podružnicah. Poleg lega na Šoli Salek prvič vpisali So 33 otrok v dva txldclka postopnega uvajanja dcvelleincga programa.
Na osnovnih Šolah v občini Sošlanj so do sedaj prejeli za prvi razred novega Šolskega leta 94 prijav, kar je 13 manj kot lani. Na šoh Karla Deslovnika Kajuha so za zdaj zbrali 40 ozi-roma 41 prijav, na podružnici v Topolšici pa 14. Na Šoli Biba Roecka imajo v tem trenutku 30 prijavljenih prvošolcev, na
podružnici v Belih vodah 4, v ravenski pa 5.
Vse kaže, da bodo na šoli bratov Letonja v Smartnem ob Paki sicer imeli dva oddelka prvega razreda, vendar pa ho njih sedelo 10 olrt>k manj kot I. septembra lani. V tem času so zbrali 31, lani 41 prijav.
mtp
Veliki Šmaren v Stari vasi
Zapeli pri vaški i^apeiici
V sredo so po vsej državi <ibeiežili enega največjih verskih praznikov - veliki Šmaren ali Marijino vnelM>vzetJe.'nidi letos seje odbor za ol)novo kapelice., |>osvečene Mariji, ki stoji sredi Stare vasi, spomnil šeste obletnice obnove kapelice. Odbor vsa leta vodi Miha Valenci. Vseh dvajset Članov odbora se je na praznik zbralo pred kapelico, v časi prazniku pa .so prižgali ludi sveče In /apeli. Potem so pri družini Lukanc pripravili še pogostitev.
■ Foto: bm
Prestaviii začetek izgradnje pločnika
PAŠKA VAS, (;OREN.ÎE - P« načrtih naj bi delavci podjetja VOC Celje že izvajali dela pri nadaljevanju izgradnje pločnika Paška vas - (îorenje. Kot so povedali na občin.ski upravi, so začetek del preložili za 14 dni oziroma tri tedne. Vzrok? "Ug<»-tovili smo namreč, da na tej tnisi poteka tudi glavni v(hI vodovoda. Ocenili smo, da bi bilo umno, če bi ob lej priložnosli zamenjali tudi dotrajane vodovodne cevi. O tem bi se morali dogovoriti 7 odgovornimi na velenjskem Komunalnem podjetju. Ti pa so na dopu.stu,"je pojasnil tajnik občine Janko Kopušar. ■
nnlov za uspekno reMamoI
Čfani odbora za obnovo kapetice v Stari vasi so se po zapett pesmi prazniku v čast postavili pred fotoobjektiv.
rrr ^ jrn	časopisna*» lo2niSia in STV
UfcauLJJ družba, d.o.Q. Velenje Izhaja ob (etrlHh.CerB posameznega (zvoOsi« 220 SfT.masetna naročnina fl30 SIT, trimesečna naročnina 2.420 Siï. pollema riarocnlna 4.700SIT. leira rBro&nind8.800S(T.
Uredniltvo; Boris ZaKoSek (OireKtor [n glavrti ureflnrk), Stane VovK (odgovorni urednik), Milerta Kr^tiC*Planine (pomoCnlca urednika] Jansz PlesniK. Tatjana PodgorSeK, Bojara SpegaI (novinarji). MiraZakošeK {urednica radija). Janja Ko^uta'Špegel (^nrlčnl urednik). Damlrâmkd (obliko^c). Propaganda: Kina Jug (vodja propâ^nOe). Sašo
Konečník. Jur? BenCmk (predlagana isla)
Se(fe2 uredništva In uprave: 332D Vetenje. Klt^rKeva 2a. p. p. 202,
telefon (03) S9817 SO. telefax (03) 897 46 43.
Žiro raCun pri APP Veier^e. Številka SmOSOZ-mí^
E-mail: ns.cas^sld.net
Oblikovanje In gral. priprava; (as lo.o. TBtTiskamaSrrd.d.
Nenaroćenih fotografii In rotoplscv ne vra&amo!
Po zawnu o DDV )e 'Naš čas' uv^en rrted proiMHM »lorniaUvnega
jrtařaja 2â kaleie se pëCuje davek po 8% zni^ni stopnji

Raziskovalni tabor v Smartnem ob Paki je v polnem teku
Do zaključka
raziskovanja le še dva dni
Številci prehíntlcť^	»h Piiki sť
je v sobol». 18. avgusta« zaćasiiti povečalo £H več kot KO. V kraju su se namreč xû teden dni nastaniti udeleženci trinajstega razi skoval ne}>a tahora v Šaleški dolini. Krajani Šmarine^a so jih zelo lepo sprejeli in doka/ali, tla pregovorna prijaznost domačinov ni iz trte zvila.
Ob priiiodu so jih pozdravili župan, gospod Ivan Rakun, ravnaiclj šole, gosptid B<ijan Juras, in lajnik občine, gosp<id Janko Kopušar. Mladi, ki prihajajo iz vseh konccv Slovenije, so se hiiro vživeli in navadili naí^ivijcnjcobsptxlnji Paki. V nedeljo zjutraj je vseh peinajsl raziskovalnih skupin začelo z delom. Menloiji so raziskiv valce seznanili s tematiko, ki jo bodo obravnavali. nekateri pa so sc pred kosiU>m podali na teren. Čeprav naj bi bila nedelja dela prosi dan, računalnike že polnili s prvimi podatki. Kot pravi Smarčani so udeleženci tabiira nedeljsko popoldne prei^ive-li v neposredni bli/ini Penziona pod C5orol-k<\ kakor so priložnostno poimenovali Solo Bratov Leionja. ob nogometnem igri^u. Spíxlbujali so domače vijolico in prepričani so, da je tudi njihova prLs<iinost pripomogla k ugodnemu i/idu tekme. V ponedeljek st> se udeleženci tabora prelevili v aktivne športnike in odij»rali tradicionalno košarkaško lekmo med mentorji in rii^iskovalci.
Mentor $kupine za starejšo zgodovino. Tone Ravnikar (drugi z desne), je bit ob rezuitatu 2:2 vidno zaskrbljen, sprosti/ se je šele, ko so domači poved// s 3:2,
Foto: E.Š,
Raziskovalno delo je v polnem teku. po šmarški občini se na veliko karlira, vzorči, opimjc in anketira. Do stibote, ko bodo mladi in njihovi mentorji/zapustili Šmartno ob Pčiki, .se bo gotovo ygcxlilo še marsikaj zanimivega in zabavnega, predv.sem pa bodo raziskovalci skušali izbrskati in ugotoviti čimveč niTvega o kraju, kjer gtxsiujejo, V sobi) t o. 25. avgusta, bodo svoje izsledke predstavili na zaključni prireditvi, ki se bo v preddverju p>enziona (avli Sole Drat ov Le to nj a) pričela ob K), uri. Udeleženci nanjo vabijo šmarííke občane in vse, ki so kakorkoli prispevali k organizaciji in izvedbi raziskovalnega tabora.
■ E.Š.
1. septembra stopijo v veljavo novosti Zakona o socialnem varstvu
Merila strožja, pomoči višje
V dru}>i polovici letošnjeKa marca je Državni zbor Republike Slovenije sprejel že dalj časa napovedane spremembe Zakona o »»cialneni varstv u. V veljavo bodo stopile 1. seplent-lira let(»s. prinašajo pa ki\T nekaj novosti. Miijda Godec in Marya Pelkič, socialni delavki na Centru za siKialno delo Velenje sta povedali, da bodo |x>slej merila za pridobitev |)o-moči strožja, zneski pa višji. Med drugim spremembe ne govorijo več o st»eialno varstvenih dujatvali, ampak o denarno socialnih pomočeh. Po novem bo osnova za izračun viSine denarne pomoči minimalni in ne več zajamčeni dohodek. Minimalni dohodek v icm trenutku znaša 37.94.'^ li^liirjev, V ccloti ga bodo upravičenci prejemali šele od [.januarja leta 2003, »Od leta^nje-ga 1. septembra do 1. julija prihodnje leto bo namreč samska oseba oziroma prva odrasla oseba v družini prejemala le SO-odstotkov navedenega minimalnega dohodka, kar zna^a 30.3.'^4Sn: od julija 2002 do 1. januarja 2003 pa bo ta delež y O-od s to t en.« S<igovornjcj sla Še pojasnili, da je .samska ali prva odrasla oseba v družini upravičena do pomoCi vviSini lOD-odslotnega minimalnega dohodka, vsak naslednji upravičen član družine do 70, otrok do IN leta oziroma včasu Šolanja pa do pomoči v višini 30-odstolnega minimalnega dohodka. Za .30-<odstotkov višji bo tudi osnovni znesek minimalnega dohodka za eno-starševske družine. »V tem prehodnem obdobju višina po-
moči ne sme biti manjša kol jo prejemajo upravičenci da-nes.Tako bodo, po naših izračunih, v pn^ lazi družine prejemale toliko denarno socialne pomoči kot je prejemajo danes, posiimezni upravičenci pa približno za šest tisoč tolarjev več (danes 24 tisočakov, od 1. septembra dalje pa 30 tisoč SÎT).«
Kdo bo upravičen do pomoči?
Merila za prid(ïbiiev teh vrst pomoči bodo z uveljavitvijo sprememb in dopi)lnil omenjenega zakona sirov^ja. Po novem bo lahko to pomoč uveljavljala samska oseba a!i družina, katere prihranki oziroma pre-nK>?enje ne bo večje od višine 24 minimalnih plač (2 milijona 212 tisoč SIT). K premoženju se bo po novem štel tudi osebni aviomobil, vreden več kol US minimalnih plač, kar v lem trenutku predstavlja milijon 650 lis<')č tolarjev. »Večja novost velja tudi za več kot 63 let stare osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnost jo, a se zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo preživljali z doln>dkom iz dejavnosti, le bodo namreč lahko pridobile pomoč le, če bodo dovolile zaznambo prepovedi odsvojitve in bremenitve nepremičnin v korist Republike Slovenije.» Poleg denarne socialne pomoči lahko posamezniki ali družine zaprosijo tudi za tako imenovane posebne oblike pomoči. Do izredne denarne pomoči v enkratnem znesku (enkratna izredna pomoč) ali za obdobje več mesecev (izredna po-
Majda Godec. "Praksa bo po-kazaia, aH t)odo spremembe zakona dosegle želeni cilj,'(
moč) pa bodo upravičeni, če bodo prisii>jni ugotovili, da bodo materialno ogroženi dalj časa.
Ob prvi dodelitvi bodo prejemali upravičenci denarno socialno pomoč največ tri mescce. ob ponovni odobritvi pa lahko ta traja sest mesecev. Izjemno denarno socialno pomoč za eno leto lahko pristojni dodelijo upravičencu, pri katerem zaradi starosti nad 60 let. bolezni ali 2nvalidni>sli ni mogoče pričako\'aii izboljšanja njegove življenjske ravni. Posamezniku. ki jc trajno nezmožen za delo, jc hrez vsakršnih dohodkov, brez premoženja in nima nikogar,, ki bi ga bil dolžan in sposoben preživljati, živi pa doma, gre trajna denarna soci-alna pomoč (prej edini vir preživljanja). Trajno ne-zmožni>5»l za delo ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Če je slednji potreben sc nujne pomoči in p<>-
Marija Peikič:»Osnova za izračun socialne pomoć/ bo minimaini dohodek. V celoti bo v veljavi šele 1. januarja leta 2003.»
strežbe druge osebe, bo prejemal toliko viijo pomoč kol znasii d<xlaiek za pomoč in postrežbo, ki jo določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavaiovanju.
Po besedah Majde Ciodec in Marije Pelkič naj bi spremembe novega zakona postopno dvignile višino socialnih pomoči- Hkrati pa večjo selektivnost pri njihovem dodeljevanju zalo, da bi jih prejemali res tisti, ki so do njih ludi upravičeni. Aii bo to res, bo pokazala praksa. Ta bo ludi potrdila ali ovrgla ocene, da naj bi bilo v šaleški dolini upravičencev do teh pomoči več za približno 30-odstotkov. V občinah Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Paki danes prejema to pev moč na mesec približno 946 družin in posameznikov. 30 pa jih je upravičenih do trajne denarno socialne pomoči.
■ rp
GOTOVINSKA
JtWOlIfi'
SE JE CAS ZA DOPUST
Še razmišljate o dopustu? Da bo odločitev lažja, vam ponujamo ugodna gotovinska posojila po naslednjih pogojih:
*	posojilo dobite takoj
*	nizke obrestne mere
*	odplačilna doba do 5 let
*	posojila dobite v gotovini.
Za podrobnejše informacije smo vam na voijo v Poslovalnicah Šaleška (03-899-53-03), Šoštanj (03-898-49-30) in Mozirje (03-830-17-19).
0
/O j banka Velenje
fianfcđ Veienje d, d., Velenje,
bančně skupina Nove Ljubljanstce banke
Subvencije v kmetijstvu v letu 2001

Iz šaleške doline 570 vlog
Na Agenciji» Republik« Slovenije za kmetijski lt>> In razvoj podeželja so kmetje u Šaleške d<>-line naslovili 570 vlo^ ZH pridobitev subvencij, ki jih je objavilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano junija letos, kar je -po besedah irts Š ker bot z velenjske enoce Zavoda m živinorejo In veterinarstvo Celje - 20 oziroma 25 vlog veC' kot lani.
Največ vlagateljev jc uveljavljalo zahtev-
ke z« program EKO ^iterbot;« Subvencij za izvaja-
i) (neposredna	"J®
plačila 7a povrSmo -
/.adolt>čene poljščine - in za živali - premije/a krave dojilje, ovce in koze ler posebna premija za hike in voie ter klavna premija za telice), EKO 1 - izravnalna plačila za površino za območje z omejenimi mo?no.simi za kmetijsko dejavnost - 1er /ahievke / i/vaj an je ukrepov SKOP - Slovenski kmetijsko okoljski program. V slednjega je s te^a območja vključenih približno 124 kmetij, la program rvori devet ukrepov, kmetje iz občin Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Paki pa so vlagali zahtevke za sonaravno rejo živali, travniški sadovnjak, za ekološko kmetovanje, integrirano«idjarstvo in vrtnarstvo ler za planinsko pa&o.
In koliko pomoči lahko priča kujejo od države? »ViSina subvencije /a posamezno kmetijo je odvisna cxJ velikosJi obdelovalne površine kmetije, tudi od listih, kijih imajo najemu (seveda, čc imajo urejene potrebne zakupne izjave), od števila živali na kmetiji in od tega, v katero območje je ta uvrščena (gorsko višinska, strma, gričevnato hriboviia ali nižinska,« je odgovorila Škeri^otova. Po hiirem i/računu se laitko goniko višinska kmetija z 10 hektarjev obdelovalne zemlje, 8 hektarji ostalih piwršin. 2 hektarjema konize nadeja pri-bliž.no 220 tist^Č to t aije v subvencije, gričevnato hribovita 170 tLSOč SIT, nižinska kmetija pa približno 22 tisoč tolarjev. Če se odloči 7a scjnaravno rejo živali pa Še dodatnih 72 tisoč tolarjev.
Kol je še povedala Škerboiova prav v teh dneh omenjena agencija poziva lUte vlagatelje, ki so oddali nepopolne vloge, da jih dopolnijo. Izplačil pa pred novim letom najbrž ne bo.
■ Tp
POGOVOR Z RAZLOGOM
««H'JiSt 23. avgusta 2001
Že četrtič v družbi simpatične Kunigunde
Vodilo festivala ostaja svežina in kvaliteta dogodkov
Sedaj Jo že poznate, Trikratf vedno ob !zteku meseca avgusta. Je simpatična grajska čarovnica Kunigunda poskrbela za pestro cfo-granje v središču mesta. Tudi letos bo tako. Izkušnje prejšnjih treh festivalov so bile vodilo tudi pri oblikovanju programa letošnjega osemdnevnega dogajanja. Kunigunda bo poskrbela za več kot 40 vsebinsko zeio različnih dogodkov, vodilo vseh pa Je, da bodo v mesto prinesli svežino in kakovost
Festivala sla Ludi lolos pripravila Mladinski center Velei\|e in Šaleški študentski klub ob i/c1a(iii pomoči lokalne skupnosti, Minisirsiva /a kulluro RS in večjih slovenskih podjetij. Časlni pokrovitelj festivala bo velenjski župan Srečko Meh, kije funkcijo vzel resno in kot pravijo organizatorji, velikokrat samoiniciativno urejuje zadeve v zvezi s festivalom. Pri pripravi programa festivala je letos sodelovalo kar nekaj (sedaj že) stalnih sodelavcev, ki so pokrivali vsak svoje področje, programski vodja pa od začetka festivala ostaja mag. Aleš Črnič. Vse o dogodkih, ki jih bo prinesel posamezen festivalski dan. boste našli v tokratni prilogi Našega časa, mi pa smo želeli i/vedeli še marsibij od tistega, kar ob programu ostaja skrito. 0 r/s/i, ici srno v preteklih leioli ze uzili ponudiH} festivala mladih iculturKunigunda, koncřpi in idejo £e pozfui' mo. Nič pa ne ho narobe, če jo oh' novima, saj vsaico leto nagovarjate i udi nove ciljne skupine in populacijo obisicovatcev festivala. »Ideja je precej stara. Zrasla je v krogu naše generacije in generacije mladih pred nami. Predvsem /ato, ker smo boleče, na lastni koži ol^iUi-li manjko tovrstnega dogajanja v Velenju. Določene stvari se dogajajo, precej širok spekter t. i. popularne
pop kulture, ki ni tista, ki jo vsakodnevno d(ibiviimo i/ medijev, pa je sla mimo mesta, dre za pop kulluro, ki nosi neko sporočilo, temelji pa na estetiki. Festival je nastal iz osebne potrelx' — odločili smo se, da to ponudimo sebi. predvsem pa tistim dosti mlajšim od nas. ki danes odraščajo in po našem trdnem prepričanju za svoj razvoj potrebujejo tudi tovrstne informacije.« 9 Idejo vsako leto nadi^rajujele z še hogaiejšim programom, dodajale ludi nove iemûlske sklope. Zanimivo pa je, da se večina dogodiiov z^odi pod milim neham v samem središču mesta. Verjetno ne naključno? »Kot vse stvari v življenju, se tudi festival razvija. Ne gre sam<î za to. da dodajamo nove programske sklope. Določene slvari smo prenehali ponujali ali pa smo jih spremenili. Vsako leio po koncu festivala namreč analiziramo dogodke in ugotavljamo, kateri so v celoti dosegli namen in kateri so gav manjši meri. Potem pa se odločamo, kako naprej. Kar se prizorišč tiče, se trudimo čim več dogodkov uprizoriti v samem središču mesta, ker želimo po eni strani ponudili kvalitetno kulturno umetniško produkcijo tistim skupinam ljudi, ki kulturne dogodke obiskujejo tudi sicer, po drugi strani pa želimo s svojo dejavno.stjo nago-
Programski vod/a festivala mag. Aleš Črnič: »Večinoma se bodo na Hunigundi predstavili mtaďi avtorji, ki imajo veliko povedati, pa pogosto nimajo priložnostih.
voriti tudi tiste, ki se zelo redko, ali pa nikoli, srečujejo s kulturo in umetnostjo. S tem, da smo v centru mesta, nagovorimo tudi tiste, ki hitijo po vsakodnevnih opravkih, ki gredo v trgovino ali le na sprehod. Tu je zelo pt>membna še ena komponenta. Z našim festivalom so trudimo oblikovati tako imenovano urbano. mestno kulluro. Ta pa je determinirana z vsebino in prizorišči. Prostor te kulture je zato že sam po sebi središče mesta.« 0 Kako tisii, ki s/crbile za program na Kunigundi, pravzaprav poiščete izvajalce, ki se predstavijo v času fe^ s ti vala?
»Zzelo aktivnim udeleževanjem kulturnih prireditev tokom celega leta
v Ljubljani. Marilxuu in po vsej Sloveniji, kjer se odvijajo podobni festivali, pa tudi v tujini. Pri oblikovanju programa je treba upoštevati več nivojev in komponent. Težko je program ozko usmeriti v mestu, kot je Velenje. Predvsem zato. ker v Velenju precej vsebin pogrešamo. Zato je Ireba narediti prerez in ponudili veliko različnih stvari za zelo različne ciljne skupine- Festival ni ozko usmerjen, ampak nudi vsakega nekaj. Naše glavno vodilo je bilo, kol že prejšnja leta, svežina, kvaliteta in nekomercialnost dogodkov. 'Ib so v veliki večini prireditve, katerih glavni namen ni denar. Ta jih tudi ne »poganja«. (îre za v.sebino, ki jo na svoj način pripovedujejo mlajši avtorji. Ti imajo veliko povedati, pa lega pogosto nimajo priložnosti. Kljub lemu pa ne gre za obstrjinske zadeve, ampak so to dogodki, ki uporabljajo jezik pop kulture, ki je razumljiv širokemu krogu, S tem jezikom pa nam še vedno nekaj sporočajo.«
9 Festival je vsako le/o namenjen domačinom in tudi vsako leto številnejšim gostom iz vse domovine in tudi tujine. Odzivi so hfli duslej po* zitivni, kot je pozitivno tudi to, da na njem dobijo moŽ/iost predstavitve tudi domači umetniki. lio tako tudi tokrat?
»Trudimo se, da v vsakem programskem sklopu ponudimo ludi domače vsebine in mlade avtorje, ki imajo kaj poka/ali, da se lahko predstavijo tako domači publiki kot obiskovalcem festivala od drugod. Letos smo bili precej uspešni , saj smo v vsakem sklopu našli vsaj enega domačega
avtorja. Ib je pravzaprav eden od osnovnih namenov festivala — pripeljali v Velenje slovensko, in kolikor nam finančna sredstva dopuščajo, tudi kvalitetno mednarodno produkcijo. Po eni strani želimo pokazati, kaj se dogaja za plotom niišega mesta, po drugi pa obiskovalcem od drugod pokazali, kar se ustvari v Dolini. Nastopiti na tako resnem festivalu je za mlade avtorje včasih pomembno in tudi dobrodošlo, lahko pa tudi odločilno za njegovo nadaljnjo umetniško pol.« ^ Začne se v sohiHOy konča se v soboto. Dnevi bodo zeio zapolnjeni.
»Festival iraja osem dni. pripravili smo preko štiride.set posameznih dogodkov. Vsak večer se b(mio zbrali na centralnem prizorišču, ki bo letos med kulturnim domom in knjižnico, torej ob robu Titovega trga. 'lo je prostor, ki bo omogočal festivalsko vzdušje. Zc prvo soboto začenjamo z uličnim dogajanjem, gledališči.., Novost je Kunigundin kinotečni izbor. V sodelovanju z Ljubljansko kinoteko smo pripravili šliri celovečerne dokumentarce. Med drugim bo ves četrtek namenjen problematiki beguncev in pre-bežnikov-znjimi bomo igrali nogomet, imeli okroglo mizo na to temo... Poulični dogodki pa se Lx)do še vedno dogajali na Cankarjevi ulici. Omenil bi še petkovo državno prvenstvo v improviziranem rapiinju z bogatimi nagradami in sol^>ini zaključek festivala z ncnadvadnim performansom s čokolado - to b(> sladek sklep Kunigunde.
■ Bojana Špeget

saolnjske^.
Vsaka šola nekaj stane, brezplačna največ
Čeprav sn se pri nas časi zelo spremeniti, še menda vednu velja pregovor, da vsaka šole nekaj stane. In ker še tudi uradno ni nihče preldi« cal« da imam<» pri nas brezplačno osnovno šoki, lahko tudi trdlmti, du pri nas največ slane brezplačna šola. flsti, ki so se že odpravili na lov pc» knjigarnah, so se o tem že lahkf) prepričali, dniye tak<i spoznanje še čaka. Otroci so pač naše največje bogastv<» in ker so še vedno 'last*' dnižin, morajo le za to bogasivo (udi nekaj žrtvovati. Zdaj nam vsaj samoprispevkov za ^r^dnje šol in telovadnic ni več treba plačevati, kot je bila to navada pred leti.
V Ši')štanju, kjer jih čaka gradnja drage nove šole, bi verjetno ljudje prav debelo pt^gledidi. če bi jih zdaj kdo pobaral, če so za to, da bodo za gradnjo šole naslednjih pet let plačevaL toliko in toliki'^ tolarjev. Seveda pa to, da nimimto sami ^prispevkov, ne pomeni, da šol vseeno ne gradimo sami. Le denarje vreči malo premešan. Vsosednii Savinjski dolini pa te dni pred začetkom novcgci šolskega leta tudi malo mešajo z učenci. Na Vranskem so ugotovili, da po listem, koso se ločili od'làbora, nimajo zdaj več prostora za njihove tîtroke. Med občinama je nastal kar precejšen spor, ki seje končal l<iko. da v laboru ne bodo ostřili le prvošolčki, "V7eli'' so šc petošolcc. Lc daje zdaj nastal nov problem v samem laboru, ker se vsi starši ne strinjajo, da bi tHroke vozili v dva kilometra oddaljene Loke, kjer naj bi uredili "drugo" šolo.
Tudi naše kraje pa je zadnje dni že precej prizadela suša. Naihuje je sicer v vzhodnem delu dr/ave, kjer so polja že dodobra rjava, pa tudi pri ncis pííneki>d že bijcjo plat zvona. Zadnji Čití smo sicer že veliko bolje poskrbeli to, da so dcimačijc oskrbljene s pitno vodo, pcwsod še ne. In lako marsikje kličejo na pomtv gasilce. Ti namreč ne gasijo le pozartw, tudi žejo. Lju-
di in živali. Pa čeprav imajo marsikje v tem sušnem obdobju tudi res t>pravka s požari. Naravno t^kolje navadno gori zaradi maiomarno-sti, poslopja zaradi udara slrel Narava je pri niis pač čudna: ali nas z vodo zaliva, ali nam je primanjkuje. Tistega vmes je vse manj. A pravijo, da se ne moremo jeziti le na naravt), saj na njeno "obnašanje" z nepremišljeni posegi in ravnanjem vplivamo kar sami. Potem se nam pa maščuje.
V Spodnji Savinjski dolini (in drugod po dr/avi) pa seje že začelo obiranje zelenega zlata. Pravijo, da bo letina povprečna precej pridelka so že uspeli prodati. Za ta dela spet potrebujejo veliko ljudi; precej jih obira tudi na osnovi tako imenovanih javnih del, veliko pa jih je znova pripotovak) iz krajev nektlanje skupne države in celo iz Romunije. Oni sem, mi tja! Mislim na odpiranje prodajaln ali selitev proizvodnje. S tem nekoč "našim" območjem ,sc spogledujejo zadnji Čas tudi naši tekstilci in konfekci-onafji. M club v Srbiji za zdaj sicer txlpira lc prodajalne {proizvodnie obrate naj bi na Hrvaškem). se pa v Srbijo s proizvodnjo še odpravlja Ibper oziroma celjsko podjetje, ki pro-izvaia pcxJ to blagovno znamko, kije bila pri nas nekoč zelo uveljavljena. Vzrok je preprost: čeprav naši delavci tamajo, da imajo prenizke plače, je vendarle cena dela pri nas menda previsoka, da bi bili s prodajo konkurenčni na teh trgih.
Poletje se umirja, dijpusti končujejo. Vse več delavcev je znova za stroji. Razni organizal<^rji pa hitijo še z zadnjimi prireditvami, s katerimi želijo t)pozorid nase in obiskovidcem izpulili iz žepov kaj denarja. Imamo rJizne kmečke igre, pa razne trške igre. imamo tudi vi leske igre. A o tem, katere so imejiilncjše. ne pove že ime samo,	■ (k)
Občina Solčava po lanskem neurju
Kakšen denar^ še odgovora niso vredni!
Prve dni lanskega novembra je celotno področje Solčavskega zajelo neurje s poplavami katastn)falnih razsežnosti. Uničena ali močno poškodovcana je bila celotna občinska komunalna nad» gradnja. najbol.j pa ceste, mostovi in vodovodi, torej njeni vitalni deli. Podivjana voda je na več mestih odtrgala glavno cesto, na krajevnih cestah, de* nlmov Matkovém kotu,Je posamezne odseke dobesedno odneslo, prav tako nekaj mo' stov na potokih, pa še marsikaj bi lahko našteli. Luknje na glavni cesti so v naslednjih dneh res hitro zakrpali, vendar je bila to zasilna in začasna rešitev, ki pa je vso žalost takšna tudi ostala In na več mestih je prevoz še danes možen le po polovici ceste, Ze dan po poplavi in v nekaj naslednjih dneh so se na Solčavskem pomudili predstavniki republiškega štaba za civilno zaščito, državne komi-siie za sanacije, ministri in ostali predstavniki raznih ministrstev. Ogledali so si posledice podivjane narave in seveda obljubili in zagotovili takojšnjo pomoč. Posebna strokovna komisija je škodo ocenila na 179 milijonov tolarjev, od tega pa občina Solčava doslej ni prejela niti tolarja.
Poletje je tudi, bliža se jesen z možnimi poplavami in v
Solčavi ter na širšem ptidročju krajani že danes živijo v strahu. Upravičeno se bojijo in sprašujejo, kaj se bo zgodilo ob morebitni novi poplavi, saj poškodovane brežine Savinje šc vedno niso utrjene in urejene. Bodo ostali brez glavne ceste in povezave z dolino in svetom, saj je sicer lepa cesta do mejnega prehoda Pavličevo sedlo ob tem bolj slaba uteha?! Tudi sicer je zaradi uničene infrastrukture vsakdanje delo in življenje na Solčavskem močno ovirano in komaj šc normalno, pa naj bo to na področju kmetijstva, gozdarstva, ali na kateremkoli drugem, od katerega so ljudje življenjsko odvisni.
Z občine Solčava so na pristojna ministrstva in druge ustanove poslali vso potrebno dokumentacijo, veliko dopisov, zahtev in prošenj, nešteti so bili osebni ali telefonski sliki, a je bila vse skupaj zgolj brca v meglo. Ne samo, da niso prejeli nobenega denarja, v ministrstvu za okolje in prostor se jim ni zdelo
vredno niti odgovoriti na prav noben dopi«s ali vlogo.
V Solčavi so zato vznemirjen, jezni in razočarani, pa še strah jih je jesenskega deževja. Negodovanje občanov je torej upravičeno ob tako mačehovskem odnosu do njih. Zato se prav tako upravičeno sprašujejo, zakaj minlstrslvo naravnih nesreč ne obravnava enako na celotnem slovenskem področju, zakaj odgovorni dobesedno ignorirajo njihove prošnje in zahteve za denarno pomoč, do katere so upravičeni tudi na podlagi veljavne zakonodaje, predvsem pa jih zanima kdaj in koliko denarne pomoči bodo dobili, saj bi bila brez odgovora na lo v p raš a nie izdelava sanacijskega programa nesmisleno in neodgovorno dejanje. Zopet kup vprašanj, na katera Čakajo odgovore. Morda jih bodo dobili po dopustih, ali pa vsaj v deževnih jesenskih dneh, ki ho pristojne morebiti opomnilo na jesenska neurja in grozljive posledice? Morda.
mjp
107,8 MHz FM 88,9 MHz FM
S \m RDS
23. avgusta 2001
ofl^ÉAS
DOGODKI
Združenje multiple skleroze Slovenije
Joel, Philip in Christoph na Odisejadi upanja
T()l>OLSICA , IH. avjjusta -Združenje mullipie sklero/e Slovenije Je v (Inkih 4kI 15. (I(»20. uvgustu liostilo tri pu^umne ťnincoske kolesarje, sUireod 26 do 2K 1er: .Ma. Phílipa in Clirí-sloph.1. V Sloveniji so se ii.st:ivi-li m kr4ijši čas na pofi, ki sojo
kljućju vodila v Sk^vonijo? »Nc. Při mednarodni zvezi driislc*v multiple skiero/tf so kdo SO njenc ćlanic« in sklenili» da se bodo pri listih, ki s*> na njihovi poli, ustavili /z nekaj dni. Povsod sc bodo srccali z obolelimi za muliipic sklerozo,
vosliživljenja obolelih oziroma ga ^ izboljšali. Slovenska po-sebnmi v leh prizadevanjih je ludi program poveijeni.^lva, kjer bolniki obiskujejo bolnike. lega nima nobena od 36 članic mednarodne zveze. 121) rednih poverjenikov imamo v Sloveniji.
Pogumni francoski kofesarji, ki bodo poskušali v enem letu prekoiesariti pet kontinentov, na
srečanju z bolniki multiple sMeroze v hotelu Mladika v Topolild.
poimenov^ili Odisejadvi upanj«). IVajala Ik) eno leto. vodila pa jih i>o skozi vseh pet kontinentov sveta. Nanjo so se podali za to, da hi o.sve.stili Javnost o hu* di in âe ve<lno neozdravljivi hole/ni multiple sklerozi, za katero je zbulel njihov najboljl^i pnj^itelj. Med kratkim hrvanjem v dežeh na tej strani Alp so se ustavili tudi v'l\)palšici« Iger so si ogledali rehahilitacijski cen* ter /a multiple sklero/.o in se srečidi z udelei^enci réhabilita* cijskeua programa ter nekjiteri-mi člani Velenjsko-kuroSke podružnice multiple sMeroze.
Na pot so se pogumni mladi kolesarji podali iz majhne francoske vasice Labaren (približno 50 km iz Marseja)!. avgusta, kamor naj bi sc vrnili L avgusta prihodnje leto. Prckolesarili naj bi približno od 25 do 27 lisoC kilometrov oziroma 80 kilometrov na dan. Jih je poi po na-
saj '?.i:\i)o pridobili Čimveč informacij o njihovih vsakdanjih le-gobah, kako jim v posameznem okolju pomagajo pri premago vanju težav in podobno. Z ugo-io\iivami bodo nato seznanili mednarodnozuizt), «je pojasnil Stefan Kušan zadolžen za komunikacije in razvoj pri Združenju multiple skleroze .Slovenije.
Ob icj priložnosti nam jc Kui>ar povedal, da v Sloveniji ni uradnega registra o bolnikih, ki zbolijo za tovrstno boleznijo. Po oceni naj bi jih bilo v Sloveniji približno 24(H), združenje pa v tem trenutku Šteje 1564članov. Lani je zbolelo ljudi, umrli so I rije. Najpogosteje zbolijo za multiple sklerozo stari od 20 do 40 let. Aenske pogosteje kol moški. »Združenje namenja precej pozornasii uresničevanju svojega socialncga programa, katerega cilj je ohranjanje kako-
Ti obiskujejo na domovih lake, ki so na invalidskem vozišču ali so negibni, jih seznanjajo s pravicami, ki jih imajo pri zdravljenju, z novostmi, možnostmi za-pcKlirve, upokojitve in podobno. Na takšen način dobimo povratne informacije o tem, v kaki^nem okolju in kako živijo na^i člani icr kjer jim je potrebno pomagati.«
Bolniki z multiple sklerozo lahko obiskujej(3 obnovitveni rehabilitacijski program v zdravi-IL^ih La4ko tervTopolšici, ki pa jc bolj specializiran v primerja-vis prvim. Vlukaji>njcm hotelu Mladika na leto opravi obncml-veni rehabilitacijski program od 700 do mo bolnikov. Združenja ima navoljti tudi nekaj Uistnih (îbjcktov predvsem za izvajanje družinske lerapijc.
MTp
iMtiHM:i IZ I>I»:teiu.OKTI (S^I
Klub zgornjesavinjskih studentov se prebuja
Nova generacija, nove ideje
Študenti Zgornje Savinjske dolinu doživljajo v xadnjih nekaj letih pravi prepon>d. Leta 1997 je skupina studentov iz ^lolioke^^a spanca pre* budila (študentski klub, kije v zadnjih petih letih ]M»skrl>cl za o/ivitev studentskoga dogaja* nja v dolini. Zadnji dve leti je klub vr»dli Jure Ko» icnc. Z njegovu pomočjo so Zf>ornJesavinjski .studenti izdelali celovit proj^ram dejavnosti in z njim uspeli prebuditi zavest mladih v dolini.
Cilj kluba je že od začcika združevanje Studentov v dolini. Via namon skušajo vsaj cnkral mesečno pripraviti koncerte ali razna srečanja, mod študijskim letom tudi v Ljubljani in Mariboru. Nekatere prirediive so tako postale že tradicionalno. Vsako zimo se pes odpravijo na Men ino planino in Un>Ijo goro, na Crolte pa se odpravijo smučali. Skupaj z ljubljanskim ŠOU -om so začeli tudi s pmjckiom Í51T - Í5tudentskim internacionalnim taborom, na katerega vsako loto povežejos študenti Izlujine. Poleglegast>izdajali tudi svoj časopis, ki pa je izícl le v i^RlIh šlevilkah in nato poniknil. Razlogi $o bili predvsem (Inančni. »Žal danes niliče nikomur ničesar več ne podari. Imeli smo nekaj sponzorjev, ki pa so se žili umaknili, ludi občina za nas nima posluha. Veliko p<^sku^amo naredili sami In upajmo, da nam lx> lo ie naprej uspevalo,« nam je finančne težave kluba opisal Jure.
KJjubwIram klub deluje naprej. Jure Kolene je pred kratkim mesto predsednika predal svo* jemu nasledniku Franciju Pečniku,.Nevedno pa ostaja aktiven član kluba: »Še vedno .'^em v od-
jure Kolene, nekdaj predsednik, danes v »opoziciji'^ Kluba zgornjesavinjskih študentov
boru, Ic da sem sedaj v opoziciji, Toda tudi nova ekipa je polna novih Idej, njen prvi projeki je festival drugačne glasbe On The Edge.« Klub je torej v dobrih rokah in bo šc naprej bedel nad zgornjcsavinjsko mladino.
■ Mateja Softiè
On The Edge -festival drugačne glasbe
Klub z^ornjesa vi nilskih studentov Ca konec ledna prireja prvi festival drugačne glasite z nasli>vom »On The Edf<c*«, ki Ix» skušal ljudem v dolini približali dru^ačne zvrsti glasbe in razkriti .strpnost do drugačnih življenjskih stilov. Dvodnevni koncert bo potekal na taborniškem i)rosCoru v Kokarjah pri Na/^rjah.
Festival je razdeljen v iri tematske sklope. V petek, 24- avgu-sia, bodo ob 1').00 predstavili alternativne glasbene zvrsti. Nastopili bodi> Kraški solisti, Žoambo Žoct Workestrao, DJ Harlem Underground ^ Leon Schilling. Marko Brečeli sicpski d^ezerji z Madžarske Pop ivan. V soboto bo dan za elno in jazz, V popoldanskih glasbenih delavnicah Imdo potekale predstavitve indijske glasbe, trebušnega plesa in glasbe kosovskih Romov. Ob 20.0fi pa se bo začel koncert, na katerem bodo na-
stopili E)onna Lee SaxKvartet. iz Zagreba. iM-PRODivîM. D J Borka s k(^ntrabasislom Ib-mažem Cîn^mom ter Fake Orchestra. Oez dan se bodo zvrstile razne ustvarjalne tlelavnice, predstavil se bo Improklub iz ljubljanskega KUD-a France Pre^a-n, pripravili t'nido likovno razstavo. V Naziirjah pa tK> v j^i^boio pt^pol-dan potekal ludi »skale tx>nlest« z voditeljem Alienom.
Poleg programa je privlačna ludi cena, saj vam nc bo treba preglolwko seči v i^ep. Vstopnina za en dan znaša 750 tolarjev, za dva dni pa 1300, kar seveda vključuje ludi kampiranje. Ce ste se torej naveličali glasbe, ki jo vrtijo po radijskih in televizijskih postajah in če ste željni svežih rllmov, potem se boste v Kokarjah zagc^tovo našli.

Možni dvorci v Ravnah pri Šoštanju
v današnjem prispevku se Ixrmo knijši Čas posvetili kraju Ravne pri Šoštanju. Kraj Je nastal ol) pomembni sred* njeve^ki prometni poti med Šaleško in Mislinjsko doli* no. pot pa ima verjetno svojo predhodnico ^.e v času antike. Na tem mestu pa si bomo pofiledali. kaj moremo o Kavnah Še izvedeti, in predvsem kaj nam govorijo posa* me/na ledinska imena, kijih še vedno lahko srečamo v tem kraju.
Ime Ravne jc zelo pogo.sto ime za naselje. V »Historični topografiji slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koro.ške«, ki jo je zbral in uredil Pavle Blaznik in jo jc v letih 1986 in 1988 izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti naštejemo samo za področje slovenske Štajerske 7 lako poimenova-
nih zaselkov. Ce pa hi upoštevali Še izpeljanke iz tega imena (Raven, Ravcnšek, Ranica, Ravnjak. Ravnik, Ravno itd) bi jih bilo še mnogo več. Ime je, kol ugotavlja jezikoslovec France Bezlaj, pogost toponim pri vseh Slovanih, ter ga izvaja iz adjektiva "rá-vcn". /.animivo pa jc opazili, da mnogo zaselkov s icm imenom leži v hribih in nc na ravnini, ter da je ime v tem primeru verjetno označevalo ravni del v sicer hriboviti pokrajini. Na področju Raven najdemo tudi nekaj zanimivih mikroioponimov, ki se mi jih zdi vredno omeniti, V Ravnah je samo ena kmetija, ki nosi lo zanimivo ime. Takoj naj omenim tudi» da leži na meji naselij Arnačc, Laze in Podkraj .Ic danes druga kmetija z imenom Jczer-nik. Ime samo po sebi ni nič
posebnega ali izjemnega. V oči pa nam pade dejsivo, da ni bilo na področju kmetije, niti v njeni širši okolici nikoli nobenega jezera! Lsta ugotovitev velja seveda tudi za kmetijo Jezernik v Ravnah pri Šoštanju, oziroma natančneje v zaselku Pristava, Toda v neposredni bližini kmetije Jezernik v Ravnah najdemo kmetijo z imenom Devišnik (DerviŠnik), ki jo najdemo omenjeno že v forh-tencškcm urbarju iz konca 15. stoletja kot "Tybciner" oz. "Ty^^'eine^". Že J. Pciskcr je i,skal v lem imenu koren "deva", ki v sanskrtu pomeni "bog«. Peisker jc ta imena povezoval s starimi slovanskimi kultnimi središči, posvečenimi Svclovidu ali Sva-rogu. Za naše razmi.Šljanjc je stvar še dodatno zanimiva zaradi tega, ker so acro posnet-
ki Šentilja pokazali, da je ravno v nepíísrcdni bližini kmetije .iezcrnik v tleh jasno vidna nedefinirana, najbrže nenaravna struktura. Terenski pregled je pokazal, da se na tem mestu sporadično pojavlja Časovno težko opredeljiva keramika. Će poskusim sumirati: v Šaleški dolini poznamo torej dve kmetiji z imenom Jezernik, nc da bi to ime mogli kakor koli vezati na neko konkrcino jezero. Ravno tako ne moremo kmetij kakor koli družinsko povezovali. Ob obeh kmetijah pa lahko s prccejšnjo mero verjetnosti domnevamo arheološko najdišče. Kaže, da bi lahko **cum grano saJis" toponim .fezcrnik .šteli med tiste zanimive in povedne toponime, kot so groblje, tajna, gradišče ipd.
Na leni mestu pa naj <^po/o-
rim na eno zanimivost, Žc v začetku 14. stoletja najdemo v Ravnah (natančneje na Pristavi) stali grad Forhtcnck. Grad je bil upravni sedež posesti, ki jo je imel šenlpavcl-ski samostan na lem področju in se omenja od konca 13. stoletja dalje. Sami forhlc-ncški plemiči so bili sorodstveno tesno povezani s turn-skimi, mi pa si bomo pogledali dogajanje vezano na sredo 15. stoletja. V letu 1441 se omenja "Jeronim Voitlander die zcit purgraff zc Furcht-ncck vnd pergmaistcr an der Obem Pack«, se pravi, da je omenjeni Jeronim kot gra-diščan upravljal Forhicnckza svojega gospoda, ccljskega groťa. To ni nič posebnega, saj je bila iunkeija gradišč a na v lem Času nekaj povsem običajnega, nas pa pre.seneti omemba še enega gradiščana na področju Raven. Leta 1444 sc namreč v celjski fevdni knjigi omenja "Jorg Glaner vnser burkgraf zum Stanisch-nakg". Blaznik pozna dve
gesli: ''Stanischnakg", v katerem naletimo ludi na omenjenega Glanerja, ter Sta-nov.^ck, ki pa ju je potrebno združiti in obravnavali kol eno. Sianovšek je kmetija v Ravnah, kot to pravilno zapiše ludi Blaznik. Alije torej možno, da imamo v 15. stoletju opravili z nekim manjšim dvorcem na tem mestu? Ovorcem, ki jc služil kol sedež manjšega gradišča na, ki jc s lega mesla upravljal del posesti svojega gospoda? V Ravnah poznamo .šc eno ime, katerega izvor hi lahko povedal kaj več, To jc kmetija Ostrožnik, ki jo kol "Oslro-sen" najdemo v celjski fevdni knjigi zabeleženo leta 1436. Ostrog je namreč izraz, ki pomeni "s palisadaml utrjen kraj" (castrum). Ali imamo tudi v lem primeru opravka z nekim dvorcem, ali pa cclo s spominom na starejše (slovansko?) gradišče?
■ Tone Ravnikar
Preden je zgorel Šaleški grad na trgu zelo živo
Častna krajanka Štefka Kučan upa, da bo dobila tudi dolžnosti
Sobotno dogajanje v Šaleku se je pričeh s posvetitvijo obnovfjene cerkvice Svetega Andreja. Poieg predstavnikov cerkve Iz Šaleške doline se je slovesnosti udeiežil tudi škof dr. Anton
Stres.
Nova častna krajanka Štefka Kučan je v Šaleku doživela res prisrčen sprejem, Najprej od organizatorjev, potem pa so jo želeli pozdraviti tudi Številni krajani.
I)ru«i Sbirolrški (Jan v vasici Sal«k je uspel To je hitr^ in prav/^prnv stereotipna ocena prireiiilve. ki so jo ori>«ini/a* li»rji >»ni/lvKnili« če/ ves vroč .sohotni dan. LJuUje so prihajali in odhajali, vrhunec pa je bil /Juiraj. ko so oh 9. uri posveti* H obnovljeno cerkvico Sv. An-
dreja in zvečer, ko s<i na (ruu sprejeli }^rota In ^rollčno Celjska (pozno /večer tudi sošfanj« skef^a ltesinilr«)) ter pmlsedni* k<»vo sopro^o Šterko Kučan ni/.ula<)ili /a častno krajanko. Taje med drugim povedala, da upa, da je s lein laskavim na/i* voni dobila tudi kaj dolžnosti,
Ko se Je stemniio, je bito na trgu še naprej živahno^ Malo po 23. url pa so se vse oči uprie proti Šaleškemu gradu. In res je zagorel. Pa čeprav te za nekaj sekund in brez ognjenltt
lubljev...
da ho lahko ŠaleCanoni |Kjma-}jala> da hodo lepo in srečno živeli v svojem krnju. Po SVCÚ ma^j in obredu posvetitve cerkve» ko se je na Irgu /bralo res veliko ljudi, je zbrane nagovoril« predsednica svetli KSSnlck Vladka Jan. »V teh dneh pra/nnje svoj pniznik KS Šalek. Praznujemo v pravem pomenu besede. Ves prazničen in cvetoč vas je danes pozdravil Salek, nai^ kulturno zftodo-vinski spomenik, cerkvica sve« te^a Andreja, p;i kar vabi k po-novnemu obisku,« jc med drugim povedala v dobrodo.5lici. Se pxsebej je pozdravila zbrane gosle, pomožnega škofa dr. Aniona SlrcsH, monsinojorja Marjana Kuka in novega župnika Villjema Kaučiča ter župana Velenja Srečka Meha in soprogo Viko. Taje ludi uradno odprl drugi StarotrŠki dan. Ob icm je povedal: »Vedno snu» z^-dovoyni. kadar lahko v našem mestu pozdravimo goste In damo zjihvalo organizatorjem, ki jo Izrekam tudi vam. lUristlčni zvezt Velenje, Turističnemu drui^n u Šalek In KS Salek. MO Velenje pniznuje svoj praznik 20. septembra, vendar ta ne bi imel take te^e, če ne hi slavili tudi v vsakem kraju posehej, če ne bi imeli načrtov in če jih ne hi izpolnjevah ...« Poudaril jc Šc, da bo mcslo po tem, koje pomagalo obnovili slarotrSko jedro, pí^magřklo ludi pri ureditvi gradu Salek. ki irenutno v
^â trgu v Šaleku so se tudi letos potrudili in s pomočjo rokodelcev dokazati, da stara ročna opravila še niso pozabljena. Ljudje so z zanimanjem spremljali njihovo delo.
dnevni luči res ne knže najlepše podobe.
In potem se Je začelo. Prikazi obrli in kmečkih opravil so navdušili obiskovalec, Živahni) pa je bilo tudi na odru. kjer so se z\t-si lli .številni naslopajoči. Vrhu-ncc pa je bil malo po osmi uri zvečer, ko so v svoje vrsle SalečanI sprejeli novo časlno krajanko, Slefko Kučan. Kovači so jI v spomin ulili SaleSki grad, pa ludI Siima ni priSla brez darila. Krajevni -skupnosli jc podelila golobico ?. razpriimi krili.
Poiem so vsi ležko čakali, da se je zgodil Se en viSek priredil-ve. Malo po enajsli /večerje res/agorelo. S pomočjo luči In
sveîlovbnih irikov so za kariek Čas prikazali, kako jc bilo v časih, ko je íale^ki grad člsio zares gorel. Zgorel pa .sevedn ludI v sobolo ni. Oeprav ne bi
bilo nič narobe, če bi ga uspeli očistili lako, da hI zgorele Ic smeti okoli razvaline.
Skof dr. Anton Sites
»
Ob obnovi zidov se obnavljajo tudi odnosi
«
o pomenu obnove cerkvice sv. Andreja tako z«i krajane kol ii\ cerkev je /ii Naš čas spre^<K voril tudi :
»Vsaka cerkev je za krščansko občestvo in krajane velikega pomemi- /a vsako dejavnost pinrcbujemo svoj prostor, da se lahko razvija in ludi verniki potrebujejo prostor za vsako tedensko zbiranje. To jc sestavni del verske svobode. Cc pa gre za tako cerkev, kol je cerkev sv. Andreja, je pomen Se večji. Ne samo, da je prosior y obnovo postal veliko lepši, ^e ludi za prvovrsten kulturni spo-
menik» ki jc pravo umelniSko delo. Zalo ga je bilo treba obnovili z vso strokovno pomočjo. Veseli smo skupaj s krajani.
Za lo cerkcv velja, daje lepa, starodavna In za župnijsko skupnost pretesna, a tako prisrčna, daje čiwek rad v njej. Kiiče in spodbuja k zbranosti. Cerkev jc pomembna tudi za obhajanje cerkvcnih praznikov, tako individualnih kol sicupnlh. Slovenci smo v tem pogledu nekaj ediasîvenega. Ugotovljeno jc, da je v Slove-nijl priblii^no 3 llsoč cerkva,
290(J starih in okoli IIK) listih, ki so zgrajene v novejšem času. N« tako malem prostoru je lo nekaj edinsivenega. obiskovalci iz tujine se nc morejo načudili, da skoraj na vsakem hribčku sloji ccrkcv. Presenečeni so tudi, kako so v glavnem lepo vzdrževane. Ljubezen do teh cerkva je značilna za na5e vernike in krajane. Velikokrat se zgodi, da župniji pri obnovi priskočijo na pomoč cerkve tudi listi, ki sicer ne hodijo v cerkev, /aio, ker je lo zagotovo tudi za njih pomem-Ix'n objekt. Drsava priskoči na
pomoč, kadar gre za prvovrsten kulturno zgodovinski spo-me nik.
Moram pa reči, da so ob obnovah verniki zelo velikodušni. Meni se pri tem zdi ^c bolj pomembno lo, da ljudje stopijo skupaj, se povežejo in sodelujejo. Velikokrat pri delu znova postanejo prijatelji, začutijo, da so .skupnost, da so solidarni med seboj in da si radi pomagamo. Ne samo, da smo obnovili zidove in strehe, ampak ludi medčloveške odnose,«
Župnik Viljem Kaučič
»Doživel sem topel sprejem«
Novi župnik Viljem KaučiČ, sicer doma iz Gornje Radgone, je v Šaleku doživel zelo prisrčen sprejem, nam pa je uvodoma povedal; Vl\i sem dobrih N dni in moram reči, d so me župljani Izjemno f(»plo sprejem že med prvo mašo, ki sem jo daroval v cerkvici .sv. .Andreja. Danes snu* hlagoslovlli cerkev, kjer smo obnovili freske in pročelje. Veseli smi». da se bomo lahko se naprej zbirali v njej.A
Novi župnik je Ae zelo mlad, prvo službeno mesio jc opravljal v ( clju, kjer je bil štiri leta kaplan, eno lelo pred posvetitvijo pa jc deloval na Pfcvaljah na KoroSkem. In kaj pričakuje od novejša delovnega okolja? »Pričakujem, da bom nadaljeval to, kar jc moj predhodnik Jože Vehovar začenjal, torej gradil skupnost in dobre odnose z verniki. Upam, da bomo v naái župniji dobro sodelovali tako z drugimi duhovniki kol lokalnimi oblastmi. Okolje ml jc skorajda čisto novo. a ko sc navadil na ljudi In razmere, ni več težko. Odločil sem se, da služim ljudem in zalo grem tja. kjer me potrebujejo. Tu že doživljam veliko novih ptjznan-štev in spoznavam prisrčnost ljudi.«
B. špegel, S. Vovfe, foto: vos |
23. avgusta 2001
««Him
107,8 Mhz
ÍUDUSn IM CâSOPISMI MOZAIK * KABUSKI IK CÂSOPISHI MOZAIK
Letošnje p(»letje je za vse tiste, ki ga preživljamo delavno, nioknt. A ne od vode, ki pride na vrsto šele, ko se preznojeni in pregreti vrnemo domov. Za to poslai)i vročina, ki noče in noče popustiti. In potem se nam dogaja, da komaj čakamo, da iz proston>v uredništva smuknemo na radio. Tam je namreč temperatura prav pomladanska, včasih pa se nam zdi, da bo, glede na zunanje temperature, začelo kar snežiti. A paše.
Vroč vikend, ki je za nami, je bil poln prireditev. Največ jili je obiskal (in na njih vztrajal skoraj do konca) naš časopisni urednik Slane Vovk. U/ival je v zvo-idh ciler in petju ljudskih pcvccv, na svoj račun pa je, ljubitelj šal in pelja, prišel, ko so nastopile Pevke iz Kozjanskega. Ko nas
jc lansko ielo Marjan Marinšek popeljal na čudovit izlet po njegovi rodni Kozjanski, smo jih spoznali in z njimi preživeli zanimiv večer. Tokrat so samo za Staneta zapele »Kjer valovi Save reke...«, staro ljudsko slovensko pesem. In pri tem se jim je pridružil na odru ter številni publiki dokazal, da res zna peti. Naslednji dan je bil pogost gost v Šaleku. kjer je pred mikrofon povabil vse pomembne goste in s Cotografskim aparatom ujel prav vse, kar je dalo Starotrške-mu dnevu svoj čar. Sama sem zato ostala brez fotografske pomoči na M elubovem VIP-u, kjer je bilo prav tako vroče, pa ne le zaradi vročine. Tatjana Podgoršek je v soboto počivala, je pa zato v nedeljo obiskala kravje dirke v Gaberkah. V ponedeljek smo ugotavljali, da smo bili kljub vročini in močno zdeset-kanemu uredništvu pridni. K temu je pripomogla tudi Mateja Softič, študentka nemščine in
angleščine, ki je v tem poletju z nami več kol en mcscc. Med obiskom campa Menina je med lujei naredila simpatično anketo in zgodilo se ji je, da se je z nemško turistko pogovaijala angleško. Obe je kar zvijalo od smeha, ko sla ugotovili, da bi se lahko tekoče pogovarjali ludi nemško. Kaj sla se zmenili, vam bomo zaupali prihodnjič, ko bo Mateja že uživala preostanek počitnic pred odhodom na polletni študij v Nemčijo.
Ta teden so sc v službo vrnili propagandistka Nina Jug ter Sašo Konečník, po dolgem poletju pa počiva Jure Beričnik. Počitnice so preteklost tudi za tajnico Nadjo Blatnik. V ponedeljek pričakujemo novinarko Mileno Krslič Planine in počasi se bo, tam z začetkom novega šolskega leta, spet vse vrnilo v stare tirnice. Do takrat pa bo menda še kar vroče. Vsaj kar se vremena tiče.
■ bš
Stane je dokazal, da je dober pevec, saj je na odru skupaj s pevkami iz kozjanskega zapel le njemu posvečeno pesem. Malo treme je pred številno publiko, kljub temu, da je mikrofona navajen, vseeno imel. V fotoobjelctiv pa ga je pri dejanju ujel naš sodelavec Damijan Kljajic, kije ta dan v Starem Velenju poskrbel za zanimiv sejem »Sejem bil je
iv«.
mb
NA KKATKO
PERO LOVŠIN V prvih tednih septembra bo izšel njegov "Izlet" z raz-
gibaniml, pozitivnimi sldad-ami, ki so se rodile pod prelestnimi žarki jamajske-
ga sonca. Prvi singel "Do-ri profesor".
POP ARTS FESTIVAL
Organizatorji velikega rock spektakla, ki bo 29. avgusta potekal na hipodromu Stožice pri Ljubljani, kljub evropSKim cenam vstopnic pričakujejo 20.000 obiskovalcev. Za njihovo varnost bo skrbelo preko 200 varnostnikov.
BIG FOOT MAMA
Trenutno krožijo po Sloveniji s posebnim (krasnim) avtobusom AIrstream, ki jim zagotavlja udobno bivanje in potovanje s koncertnega prizorišča na prizorišče.
SIDDHARTA
Pravkar so premierno predstavili novi spot za drugi singl z njihovega hiper uspešnega albuma "Nord". Skladba nosi nasiov "Samo edini".
LEPA BRENA
Nekdanja prvakinja jugo turbo folka je res bifa v Velenju in (izbrancem) tudi zapela (na playback, seveda). Na Koncert za navadne smrtnike pa bo treba počakati do oktobra. Tako vsaj obljubljajo.
KARMEN STAVEC
Pri založbi Menart Je Izdala svoj drugi samostojni album z naslovom "Ostani tu". Na njem je enajst skladb, pod katere se je večinoma podpisal njen Izbranec Martin Stibernik.
Pevka Cher prodaja svojo vilo
Pevka Cher se je po poročanju agencij odločila prodali svojo se-demsobno vilo v Los Angelesu, ki ima pt>leg čudovitega pogleda
i



^^—y

V VELENJU
Techno je očino eden bolj uspešnih slovenskih izvoznih artiklov. Tisto, za kar so si prizadevali mnogi ustvarjalci na različnih področjih slovenske popularne glasbe, v najširšem mogočem pomenu te besede, pa jim ni nikoli uspelo (z izjemo Avsenikov), zdaj uspeva slovenskim didžejem. Slednji si počasi gradijo vsega spoštovanja vredno mesto med svojimi evropsko in svetovno priznanimi kolegi. Eden tistih, ki so prebijali led inje danes verjetno najslavnejši domači didžej, je gotovo DJ Umek.
Uroš, kakršno je njegovo pravo ime, je svojo vinilno pot začel v ljubljanski Palmi, kjer je nabiral prve didžejev-ske izkušnje. Bolj kot pobiral znanje od drugih, se je učil sam, saj je bil neke vrste pionir na tem področju. Številni nastopi po domačih partyjih in rezidenstvo v klubih K4 in Ambasadi Gavioli, so mu kmalu odprli vrata tudi na konvertibilna plesiča. Velja za delovnega didžeja, pravega garača, saj na treh gramofonih (podobno kot sloviti C.
Cox) v le nekaj minutah zavrti in zamenja ogromno plošč. Pri tem je zelo odprt do različnih slogov in čeprav je nekaj časa veljal za izrazitega
wiyce
iJ
techno DJ-a, mu v zadnjem času tudi spogledovanje s ho-usom ni tuje.
V zadnjem letu dni ga doma praktično ni bilo. Zato pa je obredel dobršen del plesišč zunaj meja domovine, od evropskih, do japonskih. Po več
kot letu dni se vrača v domovino, kjer seje ustalil v novem studiu na Metelkovi, ki si ga deli (kako značilno) s še eno uspešno slovensko izvoznico pop kulture, skupino Lai-bach. Veijetno bo prav ta studio prizorišče nastanka njegovega novega albuma, ki ga tržišče elektronske glasbe željno pričakuje, Umek pa njegov izid najavlja za jesenske mesece, oktober ali november.
A morda še bolj kot novega albuma, si publika želi Ume-ka v živo. S precej težavami, gaje uspelo dobiti organiza-tojem partya DESIGN OF LOVE 4 v Velenju, kjer se bo prvič po dolgem času pojavil na domaćem terenu. V soboto, 1. septembra, bo DJ UMEK v Rdeči dvorani nastopil v družbi še enega slovenskega didžeja svetovnega formata, Valentina Kanzya-nia in drugih prav tako priznanih gramofonskih mojstrov, kot so Simon Digby, Jel Ford, Bizzy & Doj^ja, Aleksij, Shark, Plotz...
■ MiČ
na Tihi ocean tudi bazen in teniško igrišče. Cher jc pozorno spremljala izgradnjo svojega doma. Sama je izbrala kritino in strop, obložen z bakrom, za jedilnico. Agent za nepremičnine, ki je obiskal vilo, je povedal, da je pri gradnji hiše sodelovalo sedemdeset ljudi in da gre za pravcato delo umetnika. Prodajna cena vile je 25 milijonov dolarjev.
Madonna praznovala
Kraljica popa Madonna je pred dnevi praznovala svoj 43. rojstni
dan. Za kraj praznovanja si je zvezdnica izbrala majhen italijanski otok Pantelleria, zahodno od Sicilije, kamor je odpotovala z možem Guyom Ritchijem in otrokoma. Madonna jc svečke na torti upihnila v družbi le najožjih prijateljev, med katerimi sta bila tudi znana svetovna modna oblikovalca Domenico Dolce in Stefano Gabbana. ki sta pevko gostila v svoji vili na eolskem otoku Slrom-boii.
Marylin Manson obtožen spolnega napada
Neki 25-letni varnostnik je Ma-rilyna Mansona obtožil spolnega napada, ki naj bi se zgodil med koncertom tega kontrovernzne-ga glasbenika v Michiganu minuli mesec. Če ga .spoznajo za krivega mu grozi tudi do dveletna zaporna kazen.. Manson je obtožbe zanikal in trdi, da gre le za še en
poskus, da bi ga na kakršen koli način uničili in dotolkli. Tisti, ki so mislili, da bo obtožnica proti glasbeniku preprečila nadaljevanje njegove evropske turneje, v okviru katere bo 29. avgusta gostoval tudi v Ljubljani, si lahko oddahnejo - ameriške oblasti so Mansonu dovolile, da s turnejo nadaljuje, policija v Michiganu pa je medtem za njim že razpisala tiralico.	■
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poroSilih ob 18.30.
1.	WYCLEF JEAN - Perfect Gentleman
2.	EVE feat. GWEN STEFANI - Let l^e Blow Ya Mind
3.	DESTINY'S CHILD-Bootylicious
Članom ansambla PodkrajskI fantje
Znova zlati Orfej
člani ansambla PodkrajskI fantje so se z nedavnega letošnjega ptujskega festivala narodnu zabavne glasbe znova vrnili s prestižno nagrado • zla> tini Orřejem in se, po zagotovilih vodje ansambla Franca Vedenika, tako pridružili ansamblu Rupar, ki se kiti z naslovom najuspešnejši ansambel festivala sploh. Sicer pa je na festivalu nastopilo 22 ansamblov. Med njimi si je sedem priigralo zlatega, deset srebrnega in pet bronastega Orfeja. Iz nam bližnjega okolja so na njem nastopili še Franc Žerdoner s prijatelji, trio Zvoneta Lipovška (oba sta prejela srebrnega Orfeja), bronastega pa ansambel Izvir z Dobrne.
Podkrajski fantje so se predstavili z dvema novima skladbama, in sicer valčkom Fj, ta ljubezen (avtoija Franca Segovca)
ter polko Prijatelji, pojdite z mano (besedilo je prispeval Ivan Sivec, glasbo pa član ansambla Janko Hriberšek). Obe bosta med skladbami, kijih bodo posneli na novi kaseti. Izdali naj bi Jo ob praznovanju jubileja - 20.1etnici uspešnega delo-
vanja. Zaznamovali ga bodo s koncertom v mesecu novembru, na katerem bodo nastopili tudi njihovi glasbeni prijatelji. Kot pravijo člani ansambla se nanj marljivo pripravljajo. Osvojitev šestega zlatega Orfeja pa Je zanje potrditev dobrega dela, hkrati pa spodbuda pri nadaljnjem razveseljevanju ljubiteljev narodno zabavne glasbe doma in po svetu.
MTp
Podkrajski fantje so, poleg ansambla Rupar, najuspešnejši ansambel ptujskega festivala sploh


Ta teden ste se odloiill za raperja, ki sliši na ime Wycief Jean, Nekoč je bil član znane in popularne zasedbe The Fugees, že leta 1997 pa je izdal svoj prvi samostojni album. Eden bolj pomembnih predstavnikov te glasbene zvrsti, ki poleg rapanja zelo dobro obvlada tudi igranje kitare, vas je tokrat prepričat s skladbo »Perfeci Gentleman«.
LESTVICA
I
■
I
■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 19. avgusta:
1 .SLAPOVI: Ob cvičku	12 glasov
2,IG0R+ZZ: Kavboj Joe	10 glasov
3.KRAŠKÍ KVINTET: Pesem zapojmo	8 glasov
5,KOVAČI: Kovaška	Oglasov
5.ŠTAJERSKIH 7: Naša glasba je iz srca	O glasov
Predlogi za nedeljo, 26. avgusta: 1 .GAŠPERJI: Pri ljubci Na potokih
2.G0TER:	Šubidub Marička
3.MIHELIČ:	Vsi na ples
4.P0DKRAJSKI:	Dokler bom živ
5.RŽ:Jaka,	lojtro brž
I ■
I ■
I
Vili Grabner
Mozirski gaj očaral številne obiskovalce
Ko se ideje in cvetje preiijejo v živalski svet
Md^irski je bil prejšnji teden. 4x1 srede do nedelje, eden niijbolj obiskanih kotičkov Zgornje Savinjske doline. Ljubitelji rož in lep« urejenih jjre-dic so prihajuli od vsepovsod, dii doživijo sožitje lepo urejenih gredic z razst:)vo rcziinega cvetja, ki so ga vešče roke neutrudnih vrtnaijev in oetličar-jev tokrat oblikovale v skulptuře živali. Zagotovo daleč naokoli še nihče ni pripravil podobne razsUive, s« nam zaupali »kriv-ci« za tokratno razstavo »Cvet-
je in ideje«. Morda je bilo to sploh prv ič v Evropi. Vsekak<ir pa je videno navdušilo vse, ki so v teh dneh obiskali (jaj in se pridružili okoli 80 tisoč vsakoletnim obiskovalcem tega lepo negovanega parka v naravi.
Božo Plesec jc član I lorlikul-Lurncga druSlva iz Mozirja, ki /c 7 Ici upravlja s savinjskim gajem. Ko jc zmanjkalo energije prejšnjim upravljalccm. so namreč listi, ki so bili bolj ali manj povezani s parkom, ustanovili svocj (Jruilvo prav /alo, da so
prevzeli upravljanje »parka v cvelju«. Na tisli časjc Do/o la-kolc obudil spomine: »Takrat sm<». po domače povedano, »po-jerbiili« tudi nek^ý pul'ov. ki smo jih v pr\ ih letih našega dela že poravnali. Potemješloleše navzgor. sediy mislim, daje park na vrhuncu. Odpremo ga sredi iiprila. ziipremo pa konec septembra. To so meseci, ko cvetijo poletne niže. Park je pač sezonskega značaja in je hkrati park slovenskih vrtnarjev;«
Lclno cvetje vsako lelo pope-
sirijo z ni/slavo rezanega cveljii, ki sojo doslej pripravljali prvi leden v seplcmbru. Od Iclos dalje bo verjetno drugače: »Našstn»-kovni odbor vrtnatjev seje sku-pig / nami odločil, da pripravimo razstiivo živalskih tlgur iz cvetja že sredi avgusta. Po prvih vtisih obiskovalcev lahko zatrdim, da nam je uspelo. Med gredicami je p4)stavljenih vs^j 30 ra/ličnih ilgur, pri pripravi razstave pa je sodelovalo preko 30 ljudi. Pri tem gre posebna zahvala vsem našim članicam in
»Ljudje se morajo tudi nasmejati«
»Oče« Savinjskega gaja, vrtnar Jože Sko-renšek. je že dolga lela, pravzapav čislo od ustanoviive tisli, ki skrbi za lepo urejene gredice in zdrave rastline na njih. Park jc doživljal vzpone in padec, zalo smo ga vprašaji, kako lahko occni park danes: »'lo, da so vzp<mi in padci, je normalno. Sedaj laiiko delovai\|e parka «»cenim zelo pozitivno. Žal bi mi bilo. če bi park propadel, saj je bilo vanj vloženega preveč tnida. Upam, da bo tako tudi naprej, da se bo še naprej, vsako letu. pojuvilo ki\j novega. Zavedamo se. da enake razstave ne pritegnejo obiskovalcev. In ravnd zato smo letos poiskali no-
Vrtnar Jože Skorenèek je bil v četrtek, ko smo obiskali mozir-ski gaj, ponosen na svoje delo in delo kolegov. Predvsem pa zato, ker mu je uspeio postaviti tudi figure, ki so izvabljale smeh na obraze obiskovalcev.
vo idejo in dali poudarek spremembam. Že sediý pa se bomo mor^ili dogovoriti, k^j bomo pripravili drugo leto. ludi gredice se mor^jo spreminjati. Ne le zaradi koiobarjenja. ki koristi rastlinam, ampak tudi zaradi obiskovalcev, ki si želijo spremembe. Sam prihajam v g<y pogosto, kakšen dan naredim bolj malo. spomladi pa veliko. Delavnik takrat ni kratek, .siý delam z dušo in telesom. Ko se pojavi bolezen, jo moram takoj opaziti, s^j sicer lahko okužba uniči cel nasad.«
In od kje ideje, recimo ta. da med gredice položi lulko pijanca, ki je obležal ob kolesu, ki ga je domiselno oblekel v mah? »Nekiij idej je lastnih, nekja jih malo skopiram. Ko hudim po svetu, si veliko zapf»lnim. Ljudje so danes prenapeti, nistli-ne jih sicer umirijo, a so še vedno resni. Zalo sem želel, da se nasmt^ljo. In prav lutka p^anca je »užgala«. Ko sem včeraj in danes <ipazoval nasmejane obraze obiskovalcev; sem bil za svoje delo lepo nagriyen."
Po letu dni odmora znova kravje dirke v Gaberkah
Desa, Piica in Tibiico
GABERKE, 19. avgusta -Kljub sončni pripeki in Irem odmevnim prireditvam v okolju so daleč največ obiskovalcev pritegnile. razumljivo, knivje dirke, ki so jih po letu premora pripravili člani Kulturno - turističnega društv^a Kultumica Ga-berke. Vidno zadovoljen predsednik društva Franc Štehamik je v pogovoru ocenil, da seje na CAtnkovvm travniku ob cesti (îa-berke-Šošt^mj /bntlood3(HNIdo 4000 obiskovalcev. »Vč'asih smo rekli, daje to druga najveilja prireditev v Šaleški dolini. Mislim, da bomo lahko kmalu govorili drugače. Pri dobrem šprioiiju smo se letii l^'J? ptigovarjiili, k^j bi naredili za promocijo našega kr^a, da bi bil ta kulturno, predvsem pa turistično bolj umimiv. Vidite, kaj je ratalo.«
V sredLiču pozoraosli so bile domače živali in njihovi jezdeci. Najprej konjeniki, ki so s konjskim galopom olvorili prireditev. Organizatorji so zbirali slave, kdo od 13 prijavljenih bo naj-uspci^nejSi na približno ftOO metrov dolgi progi. Zbrali so tri, vsi irije pa so slavili na zmagovalca konjskega galopa pred dvema leioma, na Veienjčana Petra Janiča in njegovegaTihi-ka. Slavo so zanesljivo dobili. Drugi najuspcincj.ši je bil Dušan Irmančnik iz Šmarlnega ob Drcli s konjem Feliksimi, Irelji pa jc bil domačin Kajko Slámek s kobilo Astro. Brez padcev seveda ni šlo, a so na srečo minili brez poškodb,
Množica je seveda nestrpno pričakovala začetek kravje dirke. Devet lepotic, ene bolj, druge malo manj ozaljšane, se je pognalo po progi. Med njimije bila ludi zmagovalka kravjih dirk iz Bronšvika, od koder so (iabcrčani prinesli idejo o dirkah. Kar vse so bile za »slvar«, lako da gonjači praktično niso imeli obilo dela. Še najbolj »ogrela« jc bila Savinja Valter-ja Jevšnika, kipajijeviinalnem obračunu z županovo Deso iz Cirkovc, lastnika Janija Dvorja-ka, očitno zmanjkalo energije. "Iretja je bila Mika. Jožeta Mi-klavžina iz Raven pri Šoštanju. Po mnenju nekalcrih so bile letošnje dirke najbolj razgibane, najbolj zanimive. Da .sc Pika iz Dronšvika ne hi vrnila domov praznili rok. sojo člani komisije razglasili za kravjo miss.
Prirctlilev so popestrile še stojnice, na katerih so domačini predstavljali danes že skorajda pozabljena nekatera domača opravila.
Naj še omenimo, da so obiskovalci pričakovali kmetijskega ministra Francija Bula, ki je udeležbo tik pred zdajci odpovedal. Vidcli ludi nismo Petra Vriska, predsednika Zadružne zveze Slovenije, ki naj bi bil prav tako med obiskovalci prireditve, .le pa bil nad dogajanjem zelo na-dušen šef kabineta ministrstva za kmetijstvo Boštjan Prašnikar, kije skupaj s poicrovitelji delil udeležencem kravjih dirk praktične naijrade.
Zmagovalka kravjih dirk Desa v objemu lastnika Janija Dvor-
jaka in gonjača Petra Jeromla.
Finalni »obračun» v konjskem galopu: v ospredju zmagovalec
dirke Peter Janič s konjem Tibiko.
Z izjavo: »Denarja bo toliko, harnik nekako še napovedal da ga bomo preštevali do na- kravje dirke 2002.
Kaj neki bi lahko postavili v ribnik drugega kot račke. Ki so, pa čeprav izdelane Iz rož, kar vabile k vodi.
Eksotika flamingovcev je svoj pravi pomen dobila v izbiri figur - iz njih so idelali roza pave.
članom, ki celo leto urejujejo pripravili v sodelovanju z Druš-
gredice. Veliko ljudi mi je v teh dneh reklo, <la v tem delu Evrope tako lepo urejenega parka niso videli. Daje takšen pa nam pomaga nam tudi preko 41) slovenskih vrtnaijev. ki darujejo letno cve^e in pomagitjo pri različnih prireditvah. To daje parku svoj čar. kiijti ta park živi izključno od vstopnine in brez njihove pomoči ne bi bil to. kar je,« jc zatrdil Plesec.
Ibkratno razstavo domiselnih živaLskib skulptur so pope.slrili z razstavo malih živali, ki so jo
ivom ljubiteljev malih živali iz Žalca, Ptičarsko društvo «K<i-lin« iz Moziija je pripravilo razstavo ptic, domačin Kramber-ger pa slikarsko razstavo. Pričakovali so okoli 15 tisoč obiskovalcev in tolikojihje v štirih dneh tudi bilo, Račke, medvedki, velik metulj, pikapolonice, družina ježev... in številne druge živalske ligure, odele v rezano cvetje, pa so zagotovo navdušile prav v.sc.
■ Bojana Špegel, Mateja Softič
PGD Šoštanj - mesto
Prvič tudi žensici desetini
slednjih dirk,« pa je Franc Sle-
tp
Gasilci Paške vasi v »akciji«
ŠOŠTANJ, 19. avgustii-18. tekmovanje stiirih ničnih in motornih brizgal, ki so ga organizirali člani prostovoljnega gasilskega društva Šoštarvj mesto, je minilo v znamenju nastopa 17 desetin (od tega sta prvič na njem nastopili tudi ženski), hudi pripeki in ob navzočnosti maloštevilnih obiskovalcih.
V konkurenci motornih brizgaln je socleiovčilo pel moških desetin. Slavili so ."ventiljčani. ki so nastopili tudi z najstarejšo motorno brizgalno (iz lela 1^23) preďlěhaijcm in desetino Tmovlje veterani. Najmočnejša je bila konkurenca v tekmovanju ročnih brizgaln. Med 10 moškimi desetinami so slavili člani ekipe iz Šentjurja, drugi so bili gasilci iz Ljubnega ob Savinji, tretja pa je bila desetina Cjornjega C/rada. Pri ženskah pa so vajo z ročno brizgalno najhitreje izvedle dekleta z Ljubnega ob Savinji pred desetino POD Blanca.
mtp
23. avgusta 2001
»»^Cas
ZANIMIVO
fiOROtKOR
Oven «d 21.3» d» 21A.
^Irok k( jc žc nckoj spremljal podnevi in ponoći, bo popolnoma odveč. Sfvari se bodo izkkic dobro, koli* kor fc v dorti {ituociji poč lohko. Prfjolelj. ki voi bo moćno polrebovol vam bo i2 sreo hvaležen za pomoč. Pa-zife pa, da zalo ne bo prizadel parfner. finančno danjc te vom bo močno izbolj^olo. Vir bo nepričokovon. Bik od 22*4« do 20*5*
5re(a v dvoje vam bo vlivala moči, da prcmcgole molo-dus sivih jonuor^kih dni. Odločibv» da naredile kaj In-za^e, bi bilo daleč najboljšo, če idile spef dobili nekdanjo energijo, ki jo vsak don bolj pogreiofe. Najprej ^e odločiU, kaj fi sploh želile, iele polem izbirojle med i^e-vilnimi ponujenimi mozno^fmi.
Dvoicka od 2K5. do 21.6.
Preizkušnja vas bo slalo kor nekoj živcev, popila po vam bo ludi zelo veliko energije, kije že loko nimafe največ. Razmišljali bosfe o veliki spremembi; ali o lelilvi« ali menjavi delovnega mesla. Da ne bo oslolo le pri razmišljanju, bosle jfonli ludi nekoj konkretnih korokov. In poskrbeli, do bodo ljudje okoli vos imeli koj govonli. Dobro bi bilo, čebr vo^ 90-voncc manj prizadele.
Rak od 22.6* do 22.7.
Odločiiev bo odlična, čeprav se vam bo najprej zdelo, do je neizvedljiva. Kaj bo$ie z ncpričokovono vsolo denarja, se vam ne bo lezko odločifi, soj imole poircb še vedno več. ko) bo denarja. Oplimizem vam bo vlivola fudi ljubezen, ki vos bo grelo v zimskem hlodu. ! porfnerjem boslo polno nočriov, veliko pa jih bo lokraf izvedljivih. Lov od 2X7. do 23.8
Skrbelo vas bo za nekoga v bližnji okolici, (okrol slvor ne bo loko nedolžna, dejsfvo po je. da se vam bo sfres poznal no vašem zdravju. ludi sicer bodo kronični bolniki v naslednjih dneh občufili sfore ležove, zalo ne bo odveč. če bolj pazile no svoje zdravje. Povobilo bo prijel-no m lokien bo ludi večer če se bosle zanj odločili. Dovica od 24. 8. do 23.
Ze nekoj čoio rozmišljole o korenilih sprememboh v vašem življenju. Vprašanje pa je, če si Jih fudi res ielt-le. Ceprovo lem pogoslo no glas govorile, vas vsoko malenkost, ki ne feče tako, kol ste si zamislili, vedno pogosteje vrže iz lira. Hc vlikajle se preveč v družinske zadeve. do ne boste že kmalu obžolovoli, ker bodo krivdo za nesporazume zvalili no vos.
Tohtnlc« od 24. 9. do 23. 10.
Čislo preveč se zonoiale le nase in svoje prepričanje. Zo-lo vam bodo kmalu navrgli, do so m dodobra spregledali m da jih ne morete več vleči zo nos. Ce ne znate delali v skupim, se roje umaknite. Nihče ni nezamenljiv, ludi vi ne. Pa se lego še vedno ne zavedale dovolj, tkorpilon od 24.10 do 22.11.
Ponudba bo mamljivo, zolo ne rozmiiljojle predolgo, zavedali se morale, do brez Iveganjo ne bosle prišli nikamor in do dones Čislo nič več ni zanesljivo in večno. U najmonj služba, te si res toko želite spremembe, kot rodi poudarjale, polem ne oklevajte. Menjovo službe je res sires. o zvezde kažejo, da se bo lokrol dobro izšlo. Pariner bo postal sumnjičav.
Sfroloc od 23.11. do 22.12.
Prijatelji vom bodo pomogoli tudi v prvih dneh novega le-lo, ko vom bo turobno vreme jemalo energijo in voljo do življenja. Vseeno se vprosajle, ali se jim ne razdajale preveč, soj se zdi, do imole več časa zonje kol zose. U vedno bosle sonjorrli o ljubezni, ostalo po bo somo pri lem. Fínončno stanje se vam bo poprovilo. Kozorog od 23.12. do 20.1.
Poriner vos bo močno rozočarol ne le. ds bosle zočeli dvomili vonj. močno resno sc bosle spraievoli po vaših čustvih do njego. In nič čudnego ne bo, če bosle ugotovili, do so se to močno ohlodilo. Ce ne boste našli vsoj iskre, bo ogenj ugasnil, ^icer pa ste to že nekaj časa slutili, o si niile hole i 1 priznat»,
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Nikor si ne delajte ulvor, do bodo vsi okoli vas čez čas vse pozabili, lokrat vom ne bodo doli miru, zoto zovihajle rokove m čim prej postorite, kar veste, do morale. Poleg lego ne bi bilo napačno, če bi prisluhnili portnerju, ki imo lokrot nekaj tehtnih in pametnih predlogov. Ribi od 20. 2. do 20.3.
Don bo podoben dnevu, sivina po vos bo močno utrujalo. Čeprav boste imeli občutek, do ste močno utrujeni, bosle no koncu ugolovili, do vos brezdelje še bolj utruja. Zalo bo najbolje, če monj tarnale in poskrbite tudi zo svoje telo. Pazljivost pri hrani in več gibanjo sto dvo glov-
Velenjska skate scena
boljšemu počulju.
Potrebujemo skate park!
»Sk«fe or die« je nekoč pisalo nu skoraj v.vakem /klu v Ve lenju. Skale kultura« ki se je v Velenju Xďcela ra/víjali pred <k>-hrimi 15 leti, je bila pred nekaj leti v pi»lneni ra/mahii. Mladi, večinoma fantje, so okupirali mestne ulice in dvigovali tluk prebivalcev me.stnega središča. V p<»leineni {'asu, koje mesta i/pra/,njeneK pa ludi skejterjev ni ni kjer videti. Kaj se torej dodaja i velenjsko skate kulturo?
Kol pravi Dašijan ( ukur. eden najv/irajncjsih velenjskih skcj-lerjovjesiluacijav Velenju glede skejlanja siyba: »V Velenju je akiivniii skcjlerjev vedno manj, Irenuino približno 20. Glavni pr()hlcm jc, da nimamo kje skej-lat. Rampa na kolalkalil^u je /c Tclo obrabljena, pravega skale parka nimamo, Titovega irga, kjer smo }.c 12 let, smo se pa žc ludi naveličali.« Pomanjkanje primernih objekiovjc ludi glavni razlog, da skale izumira. Rampe, ki jih večinoma izdelujejo kar sami, se liiiro obrabijo, saj so najpogosteje narejene iy le.sa,ki hilro ni/padc. Velenje je eno redkih večjih mesl v Sloveniji, ki Se nima skale parka, Mar-
ko Gomboc, ki sam sicer ne skejta več, se pa za skejl .^'vedno trudi, pravi: »Betonski park se ne uniči. Mislim, da jc sra-mola, da ga mi Se nimamo. Skale park potrebujemo nekje v meslu, kol na primer na olrofvkem igrišču ali bayenu, saj jc jezero predaleč. Gradnja iakSncga parka pa očitno ni v interesu občine, nc zdi se jim dwolj pomemimo.« BoSljan ima glede parka drugačno mnenje: »Problem ni v občini, zdi se mi, da bi bila občina pripravljena pomagali, če bi bili dwolj v/iraj-ni. Mlaji^i skejierji niso dovolj resni. Če bi mi pred leti imeli lakšne možnosti, kol jih imajo mladi zdaj, bi jih gotovo izkoristili. Mogoče je problem v lem, da so preveč razvajeni.«
Starejša generacija velenjskih skejlei^evje ludi lista, ki največ narodi za skejl. Sami l/dclujejo objekte, organizirajo pa ludi »najboljše skale conteste v Sloveniji«, kot pravi BoSijan. Letos so ga organizirali že petič, imenuje pa .se Daggers Skaie Contest. Prvo tekmovimje je po tekalo na kotalkaláěu, zalem so se selili z malega bazena na ve-
îikega, oba pa sla preveč uničena, zalo so se letos vrnili na kotalkali^e. »Na^i skate conie-sti so zelo obiskovani, še ptîsebej uspeSen je bil lela^nji, koje bilo na koialkaliisču tohko ljudi, kol na kakšni nogometni tekmi. Pri organizaciji ickmovanj nam pomagajo sponzorji, največ pa nam že od vsega začetka pomaga Šaleški j>iudeniski kJub,« nam je povedal Jure Švigelj. ki skej-ta že kakšnih lOIet inje eden od skupine približno petih skejterjev, ki se v Velenju irudijoza preživetje skejla.
Skale contest enkrat lelno pa točilno ni dovolj, da bi sc silua-cijav mestu spremenila in da bi velenjska skale sccna spet zaživela lako. kol pred leti, Vendar, kol priznavajo ludi sami, problem ni Ic mestna obla.si, ki jim do sedaj Se ni omogočila gradnje večjega skale parka. Preden se ho karkoli premaknilo, sc morajo najprej premakniti .sami.
Najmlajši velenjski skejterji so povedali:
Nejc Rover, 14 let
»Nc skcjtam več in lo zaradi gležnja. Imel sem preveč poSkodb. S skejtanjem sem se ukvarjal dve leli, vendar mi ni
mu pc>svcčam tudi večino prcv siega časa. Moli me, da nimamo kje skejiat, v Velenju ni dovolj objektov. Koialkališčeježe obrabljena česa drugegii pa ni. Pogrešam skale park, kjer bi lahko v miru irenirali. Tako ne bi več uničevali mesia. Največ problemov smo imeli z zeleno stražo, Id nasje preganjala z ulic, J'/jlim .s|. da bi nas ljudje pustili pri miru. Naj živijo, kakorživijo in naj nam pastijo živeli, kakor mi živimo.« Bojan Pvrii^ 14 let »vSkejiam že kakšni dve leti in obvladam že karnekaj llgur. V Velenju je kar nekaj skejterjev,
žal. da .sem nehal, ker sem se že malo naveličal Se pa vedno družim s skejierji, saj so moji prijatelji in soi5olei. S žporiom se pa ne ukvarjam več, raje gledam ielevi7ijo.«
Atjos» Čutok^ 14 let
»Skejlam, ker .se mi zdi lo zanimivo, na skcjtu začulim adrenalin in veselje, Skejtamžc Ui leta in pol. To jc moj edini hobi, ki
večje siccr siarejSili, mi smo najmlajši. Med seboj se kar dobro poznamo. Skejtaisem.se naučil sam, tako da sem opazoval, kako lo počnejo .starej.si kolegi. Mislim, da v Velenju ni dobro poskrbljeno za skej leije, občina ne naredi ničesar. Sami si pomagamo tako, da si gradimo skale parke. Ib ludi najbolj pogrevam: dober skale park, da bi se lahko v redu vozili.«
■ Mateja Softić
Obnovili počivališče na Kožlju
Na najvišjem Jcki Koželja sožcnliljski planinci obnovili poč i val i Sčc ob Salcškt pUnInskI poli. Priljubljeno počivališče, ki popoinikom nudi lep razgkd no Velenje in velik del Šaleške doiinc.jc že precej načel zob časa. zalo so sc scniiljski planinci odločili, da ga botlo sami v ccloti obnovili.
Obenem so posekali ludi grmwjc, ki jc preraščalo pi-^čivallsčc in zakrivalo razglcil na dolino. Pi's nap^iracoi delu so pkxl svojega dela ludi sa-Q1I preizkusili in če gre verjeli po.sneiku» so s svojim delom več kot zaclo-voHrl.
■ M. H.
Izlet v Italijanske Dolomite
Planinsko društvo Velenje v sobolo. prvega septembra, organizira iz-lel viialijanskc Dolomiie. Pwzpelisc bodo na ?152 visoki Pii". Boe v goriški skupini Scla, kije eden laikih irili«'>čakov in ilovi po lepih rii/gledih. Planinci se bodo h Velenja 7 avtobusom odpravil I ob .V iirižguiraj i?pred Rdeče dvorane.
Vrnili se bodošc isii dan v pt>znlK večernih urah. Na izleise lahko prijavile v pikami Plaiibiskega druSlva Velenje, kije ixlprla vsak ponedeljek, siedo in pcickc»d9. do 10. ure lervsak toick in eclrlckixl 17. do 19, Uic. prav tykopK se lulikov tem ča^u prijavile ludi na telefonski številki 11-34.
■ Damjan Jevšnik
izlet no Triglav
Koncic poluga Ji' pravj (aa /s» Î7.lulc* v brlbť, tudi na IHglav. N» tridnevni i/Jvt na IVigbv od »oboMi du ponedeljka. ikI I. do X svptembr», vabi Sla» rc Kovrć.
Prijavo >prc;|€nia](> na številko	da zasedbe avtobii&a. odliCKl
pa ho v .soboto, 1. ^epternl>ni.<»b 5.00 z avtobusno po.HtaJe v Skalah. |
10
VRTILJAK
23. avgusta 2001
•-Tone Brodnik, predstojnik Urada za negospodarske zadeve na MO Velenje, ki se med letom veliko ukvarja s cestami in asfaltom, je med prvomajskimi prazniki občutil, kako trden je, ko ga enkrat položijo. Po padcu z motorjem je imel kar nekaj težav s kolenom, zato je moral športne aktivnosti za nekaj časa potisniti na stranski tir. To pa ne moti njegovih prijateljev, peka Petra Tratnika in podjetnika Milana Forštnerja, lastnika podjetja Fori, saj so skupaj prav zabavna druščina. »Veš kaj Tone, potem, ko si je potovanje z avtodomom že privoščil tvoj brat, in menda imel na poti precej težav z vlomilci, bi si ga lahko tudi mi! Če stopimo skupaj, zlikavci zagotovo ne bodo upali blizu«, mu je predlagal Milan. Peter, zadovoljno nasmejan, očitno ni imel nič proti, le še odločiti se bodo morali, katerega bodo izbrali. Za pomoč so poprosili hosteso Tino, ki se na avtodome dobro spozna. Če so kaj izbrali, pa čvek še ne ve.
-Marjan Jakob, direktor Mlekarna Arja vas (na sredini), Toniju Reharju (prvi z leve), povezovalcu programa na kravjih dirkah: »Ni časa za ciga ret. Ljudje čakajo, krave prav tako, nestrpni pa so tudi njihovi gospodarji. Ste zapisali, katero štartno številko ima Tevšnikova lepotica.«
Šoštanjski župan Milan Kopušar se je dan pred kravjimi dirkami v njegovem kraju bivanja, v Gaberkah, vrnil z zasluženega dopusta. Ves spočit in poln energije se pač ni mogel odreči povabilu Antona Špitala (mož s klobukom), naj se preizkusi v metanju podkve. »Ampak, veš župan, ne velja vedno, da podkev prinaša srečo sama od
corko
SODELUJTE V NAGRADNI AKCIJI
NAŠ ČAS IN FOTO STUDIO CENTER VAS NABRAJUJETA
Med dopustniškimi dnevi ali počitnicami gotovo doživljate veliko zanimivega. Zakaj ne bi delček tega ujeli v fotografski aparat ter zanimivo fotografijo pokazaii tudi drugim. Zato sodeiujte v akciji IZBIRAMO NAJ FOTOGRAFIJO POLETJA. V njej lahko sodelujete vsi, ki se ljubiteljsko ukvarjate s fotografiranjem. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali najbolj všečno fotografijo, jo objavili, avtorja pa nagradili. Vse tako Izbrane fotografije bodo na koncu akcije kandidirale za fotografijo poletja. Njen avtor bo za nagrado prejel fotoaparat, Fotografije pošljite ali prinesite na: Uredništvo Našega časa ali v FOTO STUDIU CENTER.
Še to: Vse fotografije morajo biti izdelane v FOTO STUDIU r.FNTER
»« y J .	-■ ...ii^w.
Nagradna križanka »Mesarstvo Sušeč«
mtec
OBREDNI NAČIN SAMOMORA S PRERE- ' ZANJEMTREBUHAPRI
I Anrikioi/iu o A uns A iiu
ST.PEVKA POPEVK
ZBRANI" LITERAR-
kil ODIOI
MUSLIM. POSTNI
UCCCP

BAKTERIJA V OBLIKI
VRSTA ZEMLJE,
ROBÉRT
"SRBŠKO-HRVATSKI
KRIŽANKA
STAR
MALA
A-71 lA
GLAVNO MESTO DRŽAVE
UM I
ALIDA
\/Al I I
v^lli
ERIKA
PRAVOSL. m iMn\/N!iif
u VI iV T 11U\
PISATELJI-
r>A ncortoi
EMIL
viAi nc
NOČNA PTICA
ILUSTRA-
TAD UAUCr
^^n IVIHVCU
"IP GOLEGA
NÉKDlA-HKADVO-SEDEŽNA
ODPRTp OGNJIŠČE V SOBI, SPRI-« KLJUČ-KOMNA
niiihiiu'
NEKDANJE IRANSKO PLEMENA
l/A\/l/A71 I
RUS.REVO-LUCIONAR PREBIV
cm k'AM i
VOJKO
"LIVARSKA FORMAZA
Wl lUAM IC
REKA NA BA
. vni lyivum,
TOMISLAV
kirnAi iř
°EKAVSK^ cm
rJi Lut\i
POVEČANA
PREVAJALEC
RPnnPR
PFř.AT
PETER
■ KANON, SLAVKO
CD micr

r^nfli.
CIRKUŠKA
ADCMA

GRANITU PODOBNA
POSUŠENA
žSčDor MESTECE
DDI7AnDI
NALEZLJIVO PREHLADNO C
oni CM IC
LJUDSTVO
Mesarstvo Sušeč:
-MESNICA Velenje, stari trg 23, tel.: 5-869-269
-	MESNICA Šoštanj, Kajuhova 7, tel.: 5-882-101
-	PREDELAVA Velenje, Podkraj 68, tel.: 5-869-852
Nudimo Vam:
-	vse vrste svežega mesa
-	vse vrste mesnih izdelkov blagovne znamke »Sušeč«
Rešitve križanke, opremljene z Vašim naslovom, pošljite na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Mesarstvo Sušeč 23.8.2001«. Izžrebali bomo 3 pakete presenečenja, ki jih podeljuje Mesnica Sušeč na Starem trgu v Velenju.
Nagrajenci nagradne križanke PENTLJA, objavljene v tedniku Naš čas 9.avgusta so:
1 .nagrada: bon v vrednosti 5.000 sit prejme: Marta Fidej, Goriška 40, 3320 Velenje,
2.nagrada:	bon v vrednosti 3.000 sit prejme: Alma Žvan, Stanetova 42, 3320 Velenje,
3.nagrada:	bon v vrednosti 2.000 sit prejme: Ivan Mevc, Ravne 144a, 3325 Šoštanj!
Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v trgovini Pentlja, vsak dan od 8h do 20h ali pa v soboto od 8h
Ta teden nas je najbolj navdušila fotografija avtorja Mihe Gorska iz Zavodenj, kije v svoj objektiv ujel še zadnje sončne žarke poletnega dne. Za nagrado prejme brezplačno razvijanje
f>nf*sSii filma in irríf^lavn fntnfSrafii i/ Fntn ^tiiriin nt^nft^r
RRk^AN.l F
Ograjena svoboda
Domala vsi vrtci so že ograjeni. Da bi se mladi počutili bolj svobodne.
Nov organizator
Pred kratkim je nazarska enota gozdarskega zavoda pripravila območno tekmovanje gozdarjev Zgornje Savinjske dolini. Nekateri sprašujejo, če bo že naslednje leto tako tekmovanje že pripravila cerkev.
Še je star
Stari trg obnavljajo že celo desetletje. In ga še bodo precej časa. Upajmo, da tudi po obnovi ne bo kot nov.
Dvoboj
Tako ribiči v Škalskem jezeru kot tisti v Šmartinskem pri Celju zagotavljajo, da je v vodah veliko pravili sonijih orjakov. Takih, ki merijo nad dva metra. Toda vsaj kar zadeva letošnjega leta imajo Velenjčani za to tudi doka-ze.Ceprav tudi trditve celjskih ri-
hiřpv nil! np hi hil/» s^vrihíítř»//
Cenjeni odpadki
Odpadki imajo pri nas visoke vrednost. Kar poglejte račune, ki vam jih pošiljajo komunalna podjetja.
Koprive
Mnogi so prepričani v zdravilno vrednost kopriv, Vsi ne! Upravičeno! Na območju gradu Šalek raste polno kopriv, pa ga ne pozdravijo.
Suša
Prizadela nas je precejšnja suša, Pa vseeno nekaterim še vednc teče voda v grlo.
Konjske sile
Menda ne drži, da bi vozila i več konji najmočneje uničevala ceste. V Velenju so uničujoča tudi taka z »eno konjsko silo«. Konjeniki. Tudi tu pa seveda velja, da je največ kriv tisti, ki ima volan (uzde) v svojih rokah.
Črno in kameno
In zdaj res prodajamo znameniti Švarcenštajn. Eni se zaradi tega dela črno pred očmi, drugim
CO Ía r\H^/alil l'aman crna
23. avgusta 20Q1

SPORT IN REKREACIJA
11
M club Je V mesto skrivnostno pripeljal »najboljšega soseda« - Mercator
Tenis, zabava, humanitarnost In kar nekaj presenečenj
Na sohtitncm U. VIP CDP k-ntskvm turnirju v TRC .IcwriK ki ^H je (ucM tokrat ol> pomoči ste-
vilnih spon/;orjťv pripravil velenjski M duh. se je v pasje vn»cent dnevu /l)nilo prekii 700 povabljencev iz sveta puliCike, ^ospiidHrshH In /iihavc. Kar 92 teniških p^irov trn jo, pri već kot 30 slopinjnh Celzija, pomerilo v tenisu,većina paje dnn mámeni* la spros^ćcnemu druženju »h Ate* vilnih (lobnitah sponzorjev. Novički dneva jc hila »na sporeiiu«« tik pred modno revijo M duha, na kateri si» prvič prikazali ko-lekcgo Enigma s spodnjim peri-lom in k<ipalkaml ter kolekcijo pomlad ~ poletje 2002. Obe je odlično oblikovala Valerija Simčic- Kalan. Pred .Htevilnimi ^ostí, med katerimi je htl tudi predsednikdrÂiveMllan Kućan. sta namreč v noju teniskih retlek* torjev direktor M eluha Marjan (»aber.^ek in predsednik uprave Mercalorja 'ùyran Jankiivić podpisala pogodbo o s4>delovanju ptKljetij-
Kaj konkretno pomeni podpis pogodbe, R katerim jc Marjan GabcrSckv mesio pripeljal »najbolj,k'ga soseda«, nam do zaključka rcdakcije nI uspelo izvedeli. Kol tudi nc, ali jc lo skrivnostni novi solastnik M duha, o kale rem Gahori>ck ni hole! prcjSnji leden in ludi na Vipu povedati nič drugega koi lo, da so pogovore s ptïdjoljem iz tujine prekinili In da se bodo ptwlovm^ povezali 7. domačim podjetjem, ki pa nI lekstllno. Po podpisu pogodil sta vodilna obeh podjetij v^em povedala, da bo njihovo sodekivanje pt^lekalo predvsem na trgih nekJiinje jugc^slavijc; v Srbiji, Bosni in na llrvaíkem.
Domačini odlični tenisači
Siccr pa je turnir pc^lekal tako» ki^l so napovedovali in pričakovali. Mnogim soje ydclo, da je letos na njem ^e manj vsem znanih obrazov, saj so prevladtwali gospcs dar.slveniki. NajveC zanimanja sta
Bobo ŽJvojinovič se )e med dvobojem, kije bit prej spektakei kót prava Igra, očitno zabavata Hot tudi nje* govi soigraici. Le Tone Rop je prav nerodno padef, pri iem pa gtavo dodobra zarti v peščeno podlago^ Postedic menda nI čutil.

.1
%

H

t.
Po podpisu pogodbe o posiovnem sodeiovanju med M Ciubom in Mercatorjem sta si vodilna moža segia v roke in poljubila ljubki spremljevalki. Zoranu Jankovlču je pogodbo driaia Katja Jevšek, hči znanih velenjski zobozdravnikov Ivane in Boža, ki j^ že nekaj časa tudi vremenar-
ka na POP TV.
Predsednik države Mlian Kučan v Velenje ne prihaja igrati tenis, ampak zato, ker v/po vel vsako leto poskrbijo tudi za humanitarno noto prireditve. Letos je v njihovem imenu Izročil 250 tisoč SIT trojčkom Metličar in 400 tisoč SIT Skladu za otroke žrtev vojen za Siovenijo. Prišel je pozno popoldne, sprejet pa ga je seveda »krivec« za velenjski VIR Marjan Gabersek, Po» zdravii ga je tudi velenjski župan Srečko Meh. ki je ženo Viko poslal v Šaiek, da je spremijaia
Štefko Kučan.
bila deležna ves dan dobro ra/-položoini zakonca ?,ivojinoviC, B<îbo in Lepa Brcna. ki so ju brez odmora obletavali tudi novinarji, V edinem res hladnem kotičku na lumirju, klimatiziranem Soio-ru podjetja Philip Morris sla se najbolje poéutíla. Koi tudi velenjski župnik Janez Furman.
i UU
znan po !cm, da pcizna prav vse. Ves dan je pil rdeCi Fruc in z znanimi Slovenci obujal spomine. Jožiu) USiek. sekretarko državnega zlx^ra, jc med drugim pobaral, Oc ima Borui Pahor v svojih prtisiorib 5e vedno sliko Sliaron Stone, kl jo jc v Parizu fotogra lirai kar sam. In ji izdal, da je ob
Lepa Brena je blia ves dan dobro razpoložena, za povabiio se je po kratkem koncertu na zakijučni prireditvi zahvatiia tudi javno. Vsekakor pa je dokazala, da je še vedno prava glast>ena diva in da jugo metos tudi v Stovenijl še ni pozabljen.
swjem obisku novih parlamentarnih pr<*ilorovte ludi p<^vetil. Na dopustu pa .lanez leltw Še ni bil, Caka na birmo. Po njej bo morda ponovno obiskal Beograd, kjer je bil f.c lani. Velenjski župan Srečko Ntelî je na turnir pri^'1 ^ele popi^ldne, saj je imel dcjpt^ldne obveznosti v Saleku. >Ne, tenisa ^ vcslno ne i^ram. Kad pa igram namizni tc« nis. Ponavadi s koleuom Roja* nom ^karjo. Zato iHim danes le opaz4»VHlue, srei^al [m sem ludi kar nekaj zjianecv, ki jili /jc dolgo nisem videl,« je ptwedal. Razveselil sc je takii predsednika Milana Ku6j(in. s katerim je tudi poklepetal, vesel pa je bil tudi zlatega olimpijca Rajmondu De-lievca in njegove řene Melke. domačinke, ki je bila včasih tudi njeg<wa.'poseda. Melka, med klru-gim tudi moja soSolka.je v 17 letih precej izgubila stike z mestom, pa čeprav pogosto obiskuje očeta In sesiro. Pogrei^ala je Nado Zavolovšek-H iidarin.raz-rcdičarko Iz velenjske gimnazije, je pa zato pozdrave poslala karp^ njenem možu. Slavcu Hu-darinu. vodji velenjskega TIC-a. / možem in sinovoma, osemiet • nira Tadejem in štirnelnim Andrejem. si je ogledala ludi najnovejši Adriin aviodom. »Z njim bi pa res lahko spremljali Raj-monda na tekmovanjih, kur iU)
vedno velikokrat niiredimo, saj je Ziiradi tekmovanj skoraj pol lehi odsoten. Sicer pa av po olimpijskem /Jatu pri nas ni prav veliko spremenilo. Dočakali smo 15 mi* nul slave, v katerih sem osebno z£lo u/Jvala. pricakovianja, da bo Rajmond več / nami, pa bila prevelika,-« je povedala vedno gostol>escdna Metka, ki so je Še posebej razveselila 'Ibneta For-nezzija - Tofa. Ta ji je namreč potrdil, da je njena nekdanja so-se<la Simona Vodopivec res noseča in da 2 Juretom Frankom že kmalu pričakujcia nara^aj. Tof, ki pravi, da se nikoli ne bo zresnil, ker i^d tega. da s« ne. prav dobro živi. seje razgovori 1 tudi o svojih vnukih, Osemletni Tim ho, kot kaze, odličen hokejist» igra pa pri Jesenicah. Sicer pa je v torek Metka odpotovala z možem na finale sveit>vnega pokala, na VlP-u pa je sp<idbujala tudi s>tevilne tekmovalce, kist)se pomerili v streljanju z zračno pištolo. IzJcazalo se je. do ta ras nI najmočnejša disciplina našega olimpijca, saj ga je premagal vodja enote Telekoma v Zasavju Pavli 1 lacin. ki je v mladih letih streljanje ludi treniral. Pivo pa je v strelskem troboju med Edvar-
jlnovič. V ekshibicijskcm le-niikem dvoboju so zaigrali Bo\h* Zivojinovič in Zoran .lankovjč proti Tonetu Vo^rincu in Tonetu Ropu, saj je Srečko Kntanoe sodelovanje odpiwedal le dan pre^. Zakaj, smo slií^ali zelo različne zgodbice, a spel je pokazal vsem znano irmc\ Igra je bila bolj spektakei. podoben parliji badbinto-na, kot resen dvoboj, ob njej pa so se zabavali tako igralci kol gledalci. l-epa Hrena jc ves čas bodrila svojega mo?a, ki menda tenii^ki lopar v roke prime le íkí petkrat na leto, kar se mu pozna tudi na precej obilnejši postavi kot v njc-gcwlh .športno aktivnih letih. Se vedno pa se je zdel večini ženskega občinstva pravi farmer. »Moj BoIh) še vednii udari 2<H> na uro,« je sicer zatrjevala Brena pred teni.^kim dvobojem. In obljubila. da bo zvečer zapela le, če bo Bobo zmagal. Ko pa ga je na precej nerodno mesto zadela teniška j^ogica. je skočila v zrak in zaklicala: »Pa sta to radiš?«. In ker Rta i^ivojínovič in Jankovič premagala nasprotnika, je mo* rala Brena držati obljubo. Njen kratek koncert je bil presenetljiv,porušil pa je Se zadnji dvom o njeni legendamosti. ki naj ne bi
Družina Oebevc je prejšnji teden po precej dotgi odsotnosti ztatega oHmpijca preživela ryepozaben teden v Portorožu. V Velenje so prišti vsi In preživeli prav prijeten dan. Popoldne sta najmlajša Člana uživala v družbi tete Mateje In dedka, saj je Metka domačinka, se prej pa smo poskusili narediti družinsko fotografijo. Najmlajši Andrej se skriva prav na
vsatd.
dom Mlačnikom, Aleksandrom JevAkom in Stanetom Venigcr-jem, vsi so na viîîokih pokJŽajih v slovenski policiji, častil pn'i. »Sicer je bilo pa tokrat za.stonj.samo 7xi Sank smo stopili,« je dodal dolga leta Velenjčaxi Mlačnik. Med domačini je bil v icnisu. glavnem razlogu za sobotno druženje, najboljši Evgen Der-vaiič iz Premogovnika Velenje, ki je v finalnem dvoboju igral z Romanom Macunom iz Philip Mnrrisa in izgubil proli Jo?-etu Sir(mlču, ^fu sliwen.skih special-ccv ter Necu NIkoliču, teniškemu učitelju. V polllnalu sla proti zmagovalcema izgubila naŠ poslanec .ložef Kavtlčnik In Zoran Janke wič--
Jugo nostalgija je očitno močna
Velenjski VIP je bil tokrat po .svi>je najbolj odmeven doslej ravno zaradi obiska zakonccv Žlvo-
biJa v Sloveniji nikoli tako velika kot v preostalih delih nekdanje domovine. Občin.stvoje dvigovalo roke, moj>ki so vzklikali -To nii radi!", večina pajezelodt^bro znala (udi besedila njenih živali-nih poskočnic- To pa je že dober obet za njenovoklobru napovedano slovensko turnejo, ko bo zapela tudi v Velenju. Na zaključni prireditvi pa se jc kot voditelj izkazal tudi vsestranski Dejan Tam^, ki je mimtigredc dokazal. da je tudi odličen glasbenik, saj je nastopila tudi skupina STOP - slovenski lolkalni projekt, katere član je. In prav tako navdušila.
Zgodilo se je Je marsikaj, a kaj, ko vse negre na papir. Vsekakor pa je prireditev spel veliko naredila za promocijo mesta.
■ tekst in foto: Bojana Špegel
Era Šmartno
Prva domača zmaga
Domnćl no|2()inct^Ai so si prve tri točkť na svojom igrišču xago* tovili v /;i<in,iih ta'nutkih tekme irt sv	veselili. Tukmi» so
začeli zelo poletno, povedli z 2:0, u so gostje do 66. minute re/ultat izemićili. (odn ^mnrcani se niso prediili in n:i koncu /niauali : 2. Pt>o Icpt» priloJnosl so domači imeli )x!\ dru^i minuli, ko Je Vi-CO l)il visji od gostujočega vratarja, vendar je ht^ zletela mimo desne vratnice.
<3(5sljc so prvit' zaprclili v četrti minuti, na srećo domačih pa je žoga g<*^lijj(>čcmu napadalcu Ju-kanu usla. V sedmi minuli je Kačiinik nevarno slreljiil, K>da Botoničjcbilna pravem mestu in i^>lx'><'»dl)i]. V naslednjem napadu so goslilelji izvajali koi, Smajkwií je dobro meril, toda spel se je izkazal Murin vratar, ki jez vrhi pr-si(w poslal v kol. Godlja so z
odprto igro dali vedeti» da se v Šmartno niso priili hraniti, V 18, minuli se jim je ponudila nova priložnost za morebiten zadetek» vendar jc bil njiIk>v napadalec nespreten. V25. minuli je Smajlovič podal lepo žogo Vicu, toda gostujoči vnuar ni dovc^lil presenečenja. saj je žogci znova odbil v kol. V 38. minuli pa so domači prvič ra/vei>clili svoje navijače. Vico je prejel žogo pred g<">slu-jočim kazenskim prostorom, na kar je prcigral dva branilca in z udarcem levo nogo poslal ž<'>go v zgornji levi kol BíMoničevili vrai. Že v naslednji minuli je imel po akciji Kačičnika tn Smajloviča Vico novo priložnost za povišanje izzida. vendar je žogo poslal Čez prečko. V45. minuji pa je domači vratar Kačičnik dohn> reagiral pri giKlujočem prostem udarcu.
Drugi polčas so domači začeli
fe lv>lj napadalno, saj so želeli čim prej doseči drugi z^delck: to jim je uspelo po sedmi h minuiah igre. ko je Smajlovič stekel z žtJgo po desni strani, jo p^wlal pred vrala, kjer je hil na pravem meslu Vico in dtisegel jci^esvoj drugp zadelek na tej tekmi. Vendar se gostje niso ^rijaznili z vodstvom domačih, v 56. minuli so po prostem strelu znižali vodslvti domačih, nastopilo je krizno obd(^bje gwtileljev, kar so "Murasi" izkoristili v 66. minuti in izenačili. Ta gol kot jc .streznil gostitelje, znova so začeli nevameje napadali, v 8i). minuti je Smajkwíču obrnila hrbet sreča, saj je ZiideI vratnico. Dve minuli pred k^^ncem rednega <lela tekme, pH so preko Kos tajnikove ga "jokerja" Keforta, ki je v igro vsto-pil v8(). minuli, dosegli 5e tretji vu-de tek.
■ J. Gotičnik
REKLI so...
Dra^o Ko.stajnšek, trener Ere S marl no: "Naša zmaga jc zaslužena, /clo smo jo veseli, saj so to prve tri točke na domaČem igriSČu. Vsekakor, so vzpodbuda za v naprej oziroma nam bodo omogočile, da bomo lahko v naslednjem krogu, v gostch proti Olimpiji, ki jo b<imo skušali presenetili podobno kt>l sino v prejšnjem krogu I lil (jorico, zaigrali bolj sproščeno."
Vtco: "Vesel sem» da sem z dvema zadetkoma prispeval k prvi zmagi na domačem igrišču. Tekma je bila zelo zanimiv« in tudi napela. Po naîk^m vodstvu z 2:0 smo dovolili gostom, da so izenačili, toda nismo se predali.
NK Rudar
Dve žogi zadetica
Tako razburlji>e in napele tekme, kot je bila v nedeljo na celjski Skalni kleti med domačim CMC Pubiikumom in velenjskim Ku* darjem že, dot^o nismo videli. Oiienem tudi med gledalci že dolgo smo slišali toliko nezadovoljstva /aradi S4idnika, kol na tej tekmi. Pr^^vlco Je delil Skofjeločin lioblnci ki pa v tej vniči nedelj* skem popoldnmi resnično ni imel svojega dne. Gostje so sijajno Aičcli, povedli z2:0. kar pa ni bilo d<»volJ /mH}{o niti /a točko. Domači so predvsem po zaslugi svoJ<^a v nedeljo odličnega min« dega igralca Cadik4»vskega iz* enačili, nato pa si v.sodniškem, ki je trajal kar šcsl minul oziroma še kakáno sekundo ali celo minulo dlje, z udarcem z bele ločke zagotovili zjnago (3:2).
Rudarjev irencr .Simeunovičse je s pi>močnikom Marjanovičem po pričakovanju odkKil za previdnih ign*), priložntKti pa naj bi igralci iskali v nasprcHnih napadih. Da b<ido v njih zelo nevarni, so potrdili že II. minuli, koje Lav-rič v slalomu prelekel (ri domače igralec, přislal Ž<igo mimo vratarja Šeliga, vendar zadel le njegtM> tlesno vTalniœ. Dv^mačira nogometašem jc prav Lavrič skupaj z Arličem povzročal veliko preglavic. Pivega jc vseskcv:i tesno pokrival Hclbl, vendar tudi na nediîvo-Ijen način, zaradi česar je že v 20. minuU prejel rumeni karton. Petnajst mi)nit za tem ga je znova zadrži z rokama, sledil je drugi rumeni karton In potvslačilnico. Po številčni prednosti .so gcwtje
v okvir vrat in dva celo za točico premalo
postali šc nevarnejši. V 38. je zniv va zadišalo po 7.adetku. Pod\'in.ski je silovito slreljal, a jc vratar z dobro obrambo odbil žogo v prečko. Na začetku drugega polčasa so ''rudarji" le kronali svojo dobro igro z zadetkom. Ar-lič je ušel branilcu Križniku in 2 dobrim udarcem prisilil Gorena-ka, da je p(3tisnil žogo v svojo mrežíx Nekaj minul za (em je m^v ral Ziiradi drugega rumenega kartona 2 igrišča Še Rudarjev igralec Kraljevič, s čimer so bile moči na igrišču Številčno izenačene. V.S3, minuli jc Arlič zn^wa pol>cgm{ div mačim in dť^ogel svoj drugi zadetek na tej tekmi, saj je delegat lu-di prvega pripisal njemu. Štiri minule za (em se je Arllč p<5Škodo-val. na njegovo presenečenje in Čudenje njegovih .soigralcev ler velenjsko klopi pa Bohinc ni dowv lil, da ga na nosilih odnesejo z igrišča, kol lo predpisujejo pravila igre. ,Ie st^dnik mislil, da je Arlič (ki zaradi lx)lečinvnogi niti ne vc, če bo lahko zaigral v soboio) zaigral namišljeno poŠkodl>o. Pt> njegovem odhodu z igrišča Ru-darjcN' napad ni bil več nevaren, kajti Boskovič, ki je vstopil na igrišče namesto njega, je bil pt> igri le njegova bleda scnca. Morda bi bilo veliko bolje, če bi bil trener na igrišče posbl Šišiča ali Ilojnika. Kousalin Cadik<wski. ki ju je domači trener Pašnik poslal na igri.^če v začelku drugega polčasa,stavsedmih minutah izničila velenjsko prednost. Po izenačitvi so Celjani povsem prevzeli pobudo,gostje pa ostali v70.
minuti .še brez vratarja Laliča, ki je spretno pcxsredoval pred K<iu-salom. Ta ga je pri tem zadel v koleno in LaliČ ni mogel nadaljevati igre, /animivii,stKlnikt>b tem "srečanju" sploh ni d(w>dil prekrška, kaj Šcie pokazal karton domačemu igralcu. Laliča je zamenjal Šribar, ki je takoj uspešno posredoval, koje nevarno Križni-kovo žogo asmeril v kot. Pet minut pred koncem rednega dela igre jc zaradi poškodbe odšel z igrišča še Lavrič, in gostje so vso pozornost v preostalem času namenili čuvanju točke, kar je bila wxJa na m lin razigranim domačim igralcem. Toda v s<.^dniškem po-dalj.šku je Softič naivno zaustavil v svojem kazenskem prostoru Cadikovskega, Gobec pa jez natančnim udarcem z bele ločke zagotovil svoji ekipi nedvomno velike niwe tri ločke.
Po lekmi so imeli Velenjčani ve-
liko pripomb nasojcnje.Siidnikje po njihíwi iKvni imel različne kriterije pri dosojanju prekŘktw in kazjiovanju s kartona. Najbolj jih je jezilo, ker je priznal prvi domači /adelek, ki je bil po njih<wem mnenju daseŽen iz prepovedanega položaja, v kar jih je prepričal tudi TV posnetek.
.Tezni so bili ludi, ker Bohinc prekrška nad Laliêem ni kazniwal s karlont>m. Resnično Bohinc v nedeljo v Celju ni imel svojega dne, kajli z njegovim sojenjem so bili nezadovoljni ludi mnogi domači gledalci, ki so zlasti v obdobju vodstva ^"«tov, velikokrat besednih in zžvižganjem naspn>ttïva-li .sodnikovim odločitvam. Vseeno pa številni navijači iz Velenja niso mogli še dolgo verjeti, da so njihcwi igralci dovolili dc^mačim neverjeten preobrat.
■ vos
V soboto prvič Marinko Gaiič
Vsoboio bo Rudargositl Ki>per (20.CK)). Za Rudar bo prvič 'M-igral reprezentant Marinko Ctalič. ki je v soboto podpisal pi^od» bo z Rudarjem.
V Velenju bo ostal do konca tega jesenskega dela prvenstva. Lju» bilelji nogometa pričakujejo, da bo s svojo izkušent'stjo in igrovpli» val na lo, da v Rudarjevi obrambni igri v prihodnje ne bo več toliko spodrsljajev, kot jih je bilo tudi na nedeljski lekmi v Celju
Rudar - Usnjar 3 : O
v prijateljski lekmi je v lorek velenj.ski prvoligaš z zadetki Spa-s<yeviča (21)» Lavriča (43) in Hojnika (A3) premagal.šošianjske-ga Iretjeligaša.
Za Rudar je prvič na zaigral ludi novi igralec Marinko Galič.
Tako so igrali
1.SNL
Era Šmartno: Kalíšek, Mernik, Romih, Omladlé (od 70. Borštnar), Kačičnik, Repovž (od 80. Keferú. Teinovič (od 90. Jakopič). Slancar, Mujdkovič, Smajlovič, \flco Strelci: 1 lOVIco (38.), 2 : O Vico (52.),2:1 Raguž(56.),2
2	Raguž (66.). 3 : 2 Keferî
' C^C Publikum • Rudaf
3	:2 (Û :0)
Rudar: Lalič (od 71. Srlbar), Dedič, Podvlnskl. Zmič, Jese-ničnik, Softič, Kraljevič, Plesec, Spasojeviii, Arlič (od 57. Boško-VIČ), Lavrič (od 86. Mujanovič). Strelci: O ; 1 GorenaK (48., avtogol 0:2 Arlič (53.), 1 :1
Kousal (58,), 2:2Čadlkovskí (61.). 3:2Gobec(90.,11-m) 3. SNL - sever Usnjar • Mo$ CIaudus 1:2(0:0) ^
Usnjar: Canič, Daničič. Merčnik (Markusj, Keršič (Du-jllšak), Novaka Mir, Kovačič, 'udgar, CvIjič (Svarc). Strelci: 0:1 - Klepotán (80), 0:2 - Firer (88), 1:2-Kovačiji
O (5: 0)
arfant.
SMUl.
Era - Pohorje 7
AvdI a 3, Kolene Omlad č,Vaslč SKL11.
Era • Pohorje 4 : O (2 : 0) Skornšek3, Jakupovič
NK Usnjar
Zmanjkalo iim je moči
Šfis^lHnjski Usixjarji so vdru^^cm prvenstvenem krt^u ^vsWU not^tmic-tase M(»ns Claudius;) Í2 Rogatca. Domaći sn s« tekme nckdliki) l>ali, saj £tradi poćitnk iiekalcrili ni5rt> dovutj pripravljeni /a no\'(j prvenstvo-no suMinn.Da jo tastnih bil u])ruvi4^>nje potrdil tudi sobiHni pttm (1 r2).
V	Usnjarju po odhodu i.)Jh(xiu Marjana Maijanoviča pomoćnika irencrja v Rudar §e niso našli n^wega uřitelja. SeJaj začasno trenira mt^tvo Milan Taíkič,lrenervraíitrjev.Igrajc hila na začetku enakovredna, po poŽkodhi Merčnika, pa so ^tje začeli prevzemali pohudo. Proti koncu tekme. ko.so domaČim začele pojenjali nn")^i,so RogafCani poslali zelo nevarni. V 83. so zadeli de.snovratnico.odbiiožogopa posla-U vmreži^ vratara Ćaniča. Pel minul za tem st>si gostje z lepim prosiim udarcem enega najsiarejSih igralcev Kidričazagotovili zmago, ki jo jc z zadetkom v zadnji minuli ublažil KtwaCič. UujJcga pi^raza je domače s sijajnimi obrambami rešil vratar Canič, pri zadetkih pa je bil nemoten.
V	naslednjem kolu Ixido Usnjarji gostovali Hajdini.
■ vos
Atletika
Jolanda vse blíže finalu
.(■»IhikIíi Ć«plak.si jezdvvnia ^(j^jmma nH.s(c»poina in uvrstitvama pritekla nove pomtiinbnc toike in je \'nc bliže nastopu na septembrskem linnlu tckmovaiýa /a grarln prix. Na mitingu zlale lige v Zue-richu. vsekakor naijve^jeni in najmuřnvjSem nd svetu, je bila osma. će pa jene bi v Mlovitcm finiivu ovirala ena od tekmic, bi bila verjvinu âe kiiksno mesto viU\
/a leni je nase opila še na mitingu za grjitd prK2 v angleškem Cia-tcshcaduin bila izvrstna irc (j o, stopničke pa sije znova zagoiiwilazod-liCiiiiTi riniscm. VSvkri in Angliji je hikoosviijila pí^membnc Uvkc iii jih ima skupna 39. kar jc Uenuino prinaîîa 6. mesto v ickmovanju za grand prixvicku naSOdmeirtA'. Do konax tcknKivanja so še Uirjc mi-liiigl. /alo inia Jt^îanita ^xlličnc moi^nosii za naslop n<i velikem finalu, ki ho septembra v avsiralskcni Melhourim. Priložnost zii nove \oikc in ptUrditcv na?4lc>p»i na finalu ho imcia žejulri. v pclek, ko ho tekla na miiingu zlate lige v Bruslju.	■
Tenis
Katarina in Tina v finaiu Toronta
K;<tanna SrcHb^itnik in Tina Križ^tn .sta se na mrnirju prve kategorije v Torontu uvrstili v finale, kar je dosli<| naj^iKjl uspeli kakšnega slu^'enske-ca para. S tem sta pree^l napredos'ali na svetovni računalniški lestvici in bosui morda celo me<t nosilkami skupin na turnirju za grand slam v Mushing Meadu>vu.
V polfinalu sta preniugali nwilki sc<linc skupine Mariino Navratilovo in AriinixoSanchcz8 6:3.2:4în ň:4, v finidupa.stahili nalo boljši nosilki čcir-le skupine Kimberiv Po iz/DA in Nicole Prali Iz Avstralije,	|
Velenje, Mlsllnja
Prva svetovna turneja smučarskih skakalk
C)d petka do nedelje bos bi smučarsko - .skakalna kluba Velei^e in Mis-llr^a prvič v zg<idovini smučarsko - skakalnega sporta v Sloveniji izvedla slovenski del prve pc»letne tumble ženskih rvprezcntanc v smučarskih skiK kili. Povsem novi» zamisel uresnlftijkg<i Avstr^a. Nemc(|ii tn Slovenija, turneja pa naj bi naskKlnjc leto prerasla v polein<» lekjnovanje za veliko nagrado in morda turll vzensid svetovni pokal.
Od pcdcado nedelje vbtKlovM;lenju in Mislinji zvrstile sliri tekme, dve ekipni in <ivc posamični, niLStopiliî pa bo41 «kitkalk i/enajstih dríav-^A. Japonske. Finske. Švedske, Norveške. Nenuiijc. Avstrije. Francije. Švicc. Ni/i>zcmskc in SKwenijc; med njimi bo tudi wcíovna rekorderka Eva Ciansler iz Avstrije, ki je /c poletela do IM metriw.
Prva ekipna lekma bo v petek. 24. avgusta, ob 18.(KI na skakalnici v Velenju. druga v Mi-slinji vst>bolo, 25. avgiuita. ob 11.CKJ. prva lekma v piisa-mićni konkurenci bo Se istega dne. lorej vst^boto, ob 18-íX) v Velenju, druga posamična lekma pil v nedeljo. 26. avgusta, ob 14.0() v Mislinji. Smučarske skakalke bo<lo turnejo nadaljevale v Avsiriji in Nemiliji.	|
Odbojkarsko društvo Šoštanj' Topolšica
Nova sezona
Najbrž se vsi Uu bi telil sportt se spominjate uspeha odbojki ije v Šo^tAnj-Top<il.sice, ki so se v pretekli seioni od nas posloviti kot pna ekipa 2. DOl. in sis tem v novi seumi zagotovili mesto med n»Jbc»ljSimí<Klb<gkatjí v Sloveniji.
Med zasluzenimi poćilnicomi. ki so jih že težko Čakali, so vsi ohr.mjali stik z žogo z igranjem o<lbojkc na mivki. Ob tem naj omenim izjemen uspeh Davidu Sevčnikarja. kije s svi^imparnieijem Rokom Satleijem osvajal najvji^a mesla na leh lumiîjih p^^ Sloveniji in osv^"»jil ludi skupno Četr-lo mesio. Zdaj pa jo počimic za na5c ixlbojkuije konec, saj so prejšnji leden Že zaceli trenirati. Naj omenimo, da se jim je pridružil vxllični orga-nizator igre Bruuo Vajdič, ki bo v naslednji sezoni njihov član. 19. avgu-Ma (xlšlí na en«iiedcnskc priprave na Roglo. kjer jih bo trener Nikolai Poztlniak, upamo. pripravil, saj se nova tekmovalna «czona prične že 20, oktobra. Za ťanteje to, koipravijt\veliki>«iv, saj siželtji'' izboriti sla!no mesUiv I, D<^L in v domači dvorano privabij<i Cim ve4j gledalcev.	■ R. KugovnlČ
Keglanje
Domačini najboljši na turnirju v kegljanju
Upoki^enci Ko»ovcga .so v z^ćctku te)*u meseca priredili turnir v ruskem kegljai\|u. Sodeli»valcso ekipe Vele^^a. Konovega. kr^jevnlfi skupnosti Levi breg, Desni breg in Staro Velenje. Tako pri moških kol pri ženskah so prvo mesto dosegli upokojenci dormičini, ki so bili n^jbo^jivi tudi med pih samexnlicHmj)ki.
Ickmovanje je poiekalovlepemvremenu in prijetnem vzdušju, udeležence pu je spodbujal tudi predsednik krajevne skupnosti Konovo Kaiel Stwpnik. ki si prizadeva obi>galili dogajanje v krajevni skupnosti na področjih kulture in športa. Ta^^lužen je tudi za i/grachijo kcglji^a. ki so ga lct<i 1999 uredili upokojenci Konovcga. Konovčaniupaji), da hoilo v krajevni skupnosii 5e naprej lak<^ dobita sodelovali in se srečevali ob pcx1i"^nih prireditvah.	■ M. Poćpećan
Tenis center AS
5. teniški turnir
'ičnis center AS bo izvedel 5. vsakoletni lumir Nořila Soft Open zaiek-movalcc. člane slovenske icniskc zveze, ta bo oil 24. do 26. avgu>Ui, in za rekreai/vcc. ki bo od 27. avgusla do 2. septembra.
Prijave sprejemajo na igriščih tcni.škega centra ali na ,števi I len 1)41-649-556 do nedeUedo IH.OO.
14
PROGRAM
«^HjiS 23. avgusta 2001
sobota, 25. 8. 2001
21.30 Caddies
09,00- 20,00 Počivalníca_
zelenka na Cankarjevi ulicí
Medtem ko se s Kunigundo neumorno potikate po mestu m se skupaj z njo predajate čarom zadnjih poletnih dni, postanejo cevfji malček pretesni in noge zeljno kličejo po poČitk\j. Bodite dobri in jih usmerite proti Počivsfnici, šotoru, ki se kot šotor age Hasan-age beli sredi mesta, v njem pa se cedita čaj in mleko Ko si tam izberete svojo blazino in se nanjo udobno namestite, Vam priporočamo, da se samo prepustite glasbi, prisluhnete pogovorom, ki se imajo po dnevnem redu nastavljenim pred šotorom zgoditi, ali pa preprosto sanjarile o skrivnostni Kunigundi in o čarobnih poteh, po katerih vaju bota večer znova popeljalo,.. itùdivpetçk3h8 msoboto. r9J
10.00 Rihard Zadravec - Riki harmonika Cankarjeva ulica
Ker je glasba jezik zvoka, ga je treba govoriti razločno. Izkušnje na moji glasbeni poti so me pripeljale do dokončnega sklepa - za ustvarjanjesi bom vzel čas
11.00 Prva liga
koncert
osrednje prizorišče (v primeru slabega vremena v mladinskem centru)
Glasba, ki jo igra mariborski band, se od navadneça skd-ja razlikuje po pihalni sekciji Dve trobenti, sinkopiran takt in njihov happy-core- to je mlado skupino katapultiralo med
ponedeljek, 27. 8. 2001
19.00 NOGE IN KRILA
najbolj^ slovenske izvajalce tovrstne godbe, na lanskem koncertu v Gradcu pa so razvneli tudi tradicionalno hladne Avstrijce Navkljub njihovemu imenu, ki so si ga izposodili IZ izrazoslovja slovenske novodobne golf elite, nihče od fantov ne igra golfa. Čisto mogoče pa je, da bodo v slavn; pnhodnosti to ie počeli.
Uiko Rskuiiek. vokBÍ kitara; Mano Qofenjak. kitara; Bra-neiobnik, baskitara; TomažMedvac bobni; Jern^Huber, trobenta; Aleš Fras. trobenta
Dejmo stisnt teater Ulična gledališka predstava Cankarjeva ulica
Predstava Prva liga je nastala »po naročilu« Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je Želel svo-jovsakoleino prireditev - podelitev priznanj najzaslužnejšim športnikom za dosežke v preteklem letu • popestriti z malce gledalilkega humorja. Tako je ob koncu 1.1998, Dejmo Stisn't Teater pripravil k/ai-ko skeč-igro, ki je pod budnim režiserskim očesom Janeza Lapajneta navdušila tako organizatorje kot športnike. "Zakaj se ustaviti prav tu?«, je bilo vprašanje, kije sledilo. In nastala je ulična predstava Pn/a liga, ki pa dodobra predelana vsebinsko vseeno ostaja zvesta slovenskim Športnikom in Športom, Prav zaradi neomejenih moinosn uporabe prostora m gledalcev, ki aktivno sodelujejo, pajetaklr^aPfva liga popolnoma nevezana na pn/oten scenarij, šport je jezik, ki ga razumejo prav vsi prebivalci planeta, in zatorej neomejen. Predstava Pn/a Itga v času doživlja nenehne spremembe, včasih pa že obstoječi repertoar razširi na novo disciplino 02. na novo Iportno zvezdo. Pn/a liga ]g le ena izmed uličnih predstav O^mo stisnt teatra Igralca sta jo predstavila javnosti na festivalu Cankari-ada;AnaDesetnica, Ana Mraz, EXPO 2000vHannovru,... Avtor. Miha Brajnik; Igra: Miha Brajnik, Vito Košir
12.00 Ul-uru Koncert
Cankarjeva ulica
Didgeredoo ali Yi-daki je tradicionalno glasbilo avstralskih Aboriginov, ki je temelj glasbenega ustvarjanja slovenske skupine Ulu-ru.Zapeljiv zvezne navadnih trobil so združili z izvirnimi glasbili slovenske ljudske kulture, dopolnili z vokalom in oblikovali glasbeni izraz, za katerega je Lado Jakše zapisal, da predstavlja pravi slušni izziv za mlajše in starejše poslušalce, za ljubitelje in poznavalce, za vse popotnike zvočnik pokrajina Njihov z litje avstralskega zvena m avtorske ustvarjalnosti je navdušilo že mnoge poslušalce po različnih festivalih in prireditvah v Sloveniji (Okanna festival, Trnfest, Ex Ponto...) in tudi v tujim.
20.30 Jezero_
KD Priden možic
Pocestni spektakularni mjuziki
Trto v tr9
Predstava jezero ali pravljica o babji žleht-nobi je nastala na podlagi dveh že ob-stoječih zgodb: legende o nastanku cerkniškega
jezera m Trdinove Kocaneže. V njej se elementi iz starih slovenskih ikonografij prepletajo z univerzalno zgodbo o dveh nesrečnih zaljubljencih, ki jima rodbinski spori preprečujejo pot do sreče. Skozi petje in ples, solze m smeh, ogenj m dež vas bodo igralci peljali do presenetljivega konca te zgodbe o ljubezni, pogumu in neverjetni veri v nemogoče. Trajanje predstave: 50 minut
2230 BurekTeater Urban Iz Acîja Kajetan Cop
100 % improvizacija (sprotno izmišl|evanje in gibanje) mala dvorana kulturnega doma
Pridi m bodi pn šoten, videl bol, kako se lahko Človek spremeni v vse zavedno nezavedne materije kozmosa.
toto fořjtrftf:
nedelja, 26. 8. 2001
(iz življenja Fride Kahio) Giedališi^e Labirint lutkovna predstava za odrasle mala dvorana kulturnega doma
Predstava je zasnovana po slikah in življenju mehiške slikarke Fnde Kahlo, živeče v prvi polovici dvajsetega stoletja. Njeno slikarstvo 50 za-znamovale
družbene spremembe (revolucija v Mehiki 1910) in osebne tragične izkušnje Zaradi hude prometne nesreče ji je bila odvzeta izkušnja materinstva, njen nemirni duh pa jo je gnal k vprašanjem identitete ženske in umetnice v takratnem času, vprašanjem večnosti in minljivosti ter strastne ljubezni do življenja in slikarja Diega Rivere. Predstava je zgrajena kot oživljanje podob s slik Fnde Kahlo, saj njeno slikarstvo ponuja širokeizraznemolnostivlutkovnemgledališču. Dogajenje temelji na animaciji lutk in scenskih elementov, ki v medse-t)ojnih odnosih tvorijo homogen organizem gledališke predstave, h kateri sodijo tudi lirični odlomki iz njenega dnevnika ter glasba.
Ideja imasnova: Katja Povše; dramaturgija: Petra Janko; animacija: Kateřina Ferkov, Ana Vipotnik, Katja Povše; likovna podoba lutk in scenskih elementov: Špela trobec Jovano-vič. Iztok Hrga; izdelava lutk in scene: Žiga Lebar. Iztok Hr-ga, Špela Trobec Jovanoviž; glasba: Jelena Idrale
20,00 April (Aprile)
20.00 Otvoritveni žur festivala_
osrednje prizorišče (v primeru slabega vremena: avla kulturnega doma)
Po tradiciji so otvoritveni žur <unigunde nekaj posebnega. Če smo se pred dvema letoma spogledovali v industrijskih halah, lani pa pod nočnim nebom, bo tudi letošnja zabava poskrb^a za prijeten ambient, slavnostne govornike in odlično glasbeno zasedbo Kaj se bo dogajalo na otvoritvi jeKunigundina seveda skrivnost, tako za maîo okusa, pa izdamo le, da
bovpfogra- p^^pwer mu sodelovala vrhunska glasbena zasedba Štef-bet Rifi. Iz biografije Štefana Bet-ka Štefbeta (po domače Rifi-ja) - fizika, skladatelja, izumitelja, matematika, filozofa, ornitologa, teoretika, pi-
satdja m še kaj, ki se je rodil leta 1874 v Zgornji Podlipnici na Dolenjskem m po katerem se je skupina tudi poimenovala:
. .. "Pripisal je: "Naj se muzikantarji naučijo le rife ter naj jih vkomponirajo v svojo muziko ali pa jih naj uporabijo bkor-koli hočejo Ter naj jih prilagodijo času, modi ter drugim potrebam! " Že na podlagi teh obrazcev lahko sWepamo, kako napredna m zanimiva je bila njegova muzika. Domačini pravijo, da sije vedno želel sestaviti manjši ansambel, da bi z njim lahko igral na gostijah ter drugih veselicah, vendar mu ni uspelo najti dovolj dobrih godcev, da bi njegovo zapleteno muziko lahko igrali. "Z muzikantarji je pa hudiči" je vedno govonl Samotg ideji piše tudi v svojih tekstih. "Čez bajs (kontrabas) ga pa nil" je napisal. "Harmonika pa se da Itak povsod vtakniti. Harmomkar pa naj bo tak, da bo tudi z levo roko znal na base hitro igrati, če bo to potrebnol" se dodaja. Zelo rad je imel tudi violino. Eno -zelo nenavadne oblike- je celo sam izdelal in se vedno visi, čeprav zelo poškodovana, na steni v vaški gostilni O violini pravi* " Pa naj JO po možnosti igra ženska, kajti one znajo bolje visoke strune zvijati." Domaje imel tudi radio-aparat, ki ga je seveda sam sestavil. Radio je bil tako dober, da je lovil tudi ameriške radijske postaje, Štefbet je namreč zelo rad poslušal novo ameriško glasbo, ki soji retói jazz (des). ''Des je pa ta prava muzika!" je napfsal. In ko mu je nekznanec iz Madžarskega prinesel saksofon, je bil tako navdušen, da je ure m ure vanj piskal "V muziki mora biti tudi malo amerikanske-ga zvoka; vendar naj saksofor^ist tu pa tam prime tudi za klarinet, da bo lahko kakšno domačo zaigral," je napisal In tako pridemo do ugotovitve, da je Štefbel hotel sestaviti ansambel v zasedbi violina, sakso"fon, harmonika m kontrabas. " Muzika pa naj bo takšna, dajo lahko posluša staro in mla-dof"je še dodal.
Milko lâzar. aH aksofon, bas klarinet, flavte; Jelena Ždra-le: violina; Drago Ivanuša: harmonika; Nino de Gleria: kontrabas.
film
Kino Velenje - mala dvorana (vstopnina: SOO sit)
režija in scenarij: Nanni Moretti; igrajo: Nanni Moretti, Silvio Orlando, Daniele Luchetti, Andrea Molaioli. Agata Api-cella, Pietro Moretti, Silvia Nono: država produkdje: Italija^ Francija (1998); dolžina: 78 minut
"Zvečer osemindvajsetega marca leta 1994, ko je zmagala desnica „ sem pr-viC v žří/Ijerfju pokadil joint. Marihuano. Kaj moreš
Nanni Moretti
April v Morettijevem istoimenskem filmu zaznamujeta dva zanj pomembna dogodka na isti aprilsid dan leta 1996: zmaga levice na italijanskih parlamentarnih volitvah ter rojstvo njegovega sina Oba dogodka sta seveda resnična, kotje vfilmu resničen tudi Moretti ko marca 1994 na volitvah zmaga desnica, razočarani Nanni s svojo mamo pred televizorjem pokadi prvi joint. Takoj naslednji dan se odloči posneti dokumentareco italijanskih političnih razmerah, čeprav bi v resnici rad posnel mjuzikel v stilu petdesetih, a ga peîti ustvarjalna kriza. Aprileje domaČi film, politični esej m mjuzikel v obliki prelepe, navdušujoče raz-puščene komedije.
21,00 DrugI disko
koncert
osrednje prizorišče (v primeru slabega vremena v mladinskem centru)
Sežanski rock'n'roll kvartet drugega vala kraških vihar-nikov je z dc^ volj neortodoksno in pijansko turbo-balkadiado
prepričal na svojem pn/em CD-ju V Velenje prihajajo z novo energijo, prenovljenim repertoarjem in občutkom za pravi disfco, pomešanim s pn/inami panka in hardkora. Gotovo obljuba veselega večera m poskočne noči Matevž Mateta, boben; Matíja Mateta. bas; Goran Grabič, kitara; Andr^ Pirjevec, kitara
23.00 Seattle 1999-This Is what
_democracy looks like_
Anti global fest izbor dokumentarnih filmov ploščad pred mladinskim centrom dolžina: 75 minut
Posnetke je prispevalo več kot 100 neodvisnih medijev. Dokumentarec je podroben prikaz protestov prot WTO (svetovna frgovinska organizacija) iz Seattlea konec leta 1999. Protesti so trajali več kot tri dni, vei kot 50,000 prote$tni-kov pa je praktično blokiralo vse poti do področja v mestu, kjer naj bi pote-y vrh WTO. Celoten dogodek je izredno pomembna pre-
lomnica v globalnem uporu proti novodobnemu korpora-cijskemu globalizmu m neoliberalni teoriji, ki se skriva zadaj. Takrat so bili oblikovani pomembni temelji današnjega globalnega upora. Presenečena in nepripravljena policija se je na tako množične proteste odzvala sila brutalno, kar je Šokiralo tako Američane kol ostali svet V mestu so celo uvedli cone, v katerih je bilo prepovedano kakršno koli izražanje nasprotovanja VVTO-ju Dokumentarec pokaže tudi moČ medijske manipulacije m zavestnega širjenja neresnice Po Seattleu je vse drugače.
sodelovanju z Globala - vwMJjudmila.org/global)
torek, 28. 8. 2001
18.00 Kunigundin študentski
_kotiček: »O Vošnjakih«_
družboslovni seminar knjigarna KuKurni<a
Star in znan je priimek družine VoSnjak v Šaleški dolini. Iz nje je izšlo nekaj pomembnih in odličnih mož, ki so tako Dolini kot celotnemu slovenskemu prostoru vtisnili svoj pečat. Tako je Josip Vošnjak sredi 18. stoletja usnjani v Šoštanju, Or Bogomil Vošnjak je obiskal najbolj spoštovanega človeka svojega časa Leva Mikolajeviča Tolstoja, Dr. Josip Vošnjak pa je bil ploden publicist političnih, socialnih, zdravniških člankov ter čisto pravi literat. Študenti zgodovine, sociologije, filozofije, umetnostne zgodovine, muzi-kologije, glasbe, slovenščine m bibliotekarstva bodo predstavili njihovo vlogo, delovanje, ustvarjanje, vplive ter duh minulega časa, v katerem so živeli in katerega so tudi aktivno sooblikovali
20.00 Romanca (Romance)_
film
Kino Velenje - mala dvorana (vstopnina: 500 sit)
režija, scenarij: Cathenne Breillat; igrajo: Caroline Ducey, Sagamore Stévenin. François Berléand, Rocco Siffredi. Ashley Wanninger. Emma Colberti. Fabien de Jomaron, država produkdje: Francija (1998), dolžina: 95 minut; nominacija 2è najbolju tuji film na podeWi Bfítansk^ nagrade neodvisnega filma 1999
"Film je vroč. vendar peče kot led!"
Catherine Breillat
Čeprav je v svojega moža
zaljubljena do ušes, mlada šolska učiteljica ne more preboleti njegovega zapiranja vase in preprečevanja razraščanju kakršnekoli intime med njima. Vedno bol) razrvano jO želja po pritegnitvi moževe pozornosti ir^ nepotešena spolna sla ženeta od ene^a ljubimca k drugemu, v vse bolj nenavadne situacije. Pronicljiv, kontroverzen film, predvsem po zaslugi nazornega prikazovanja spolnih odnosov. Za pristnost slednjih skrbi zvezdnik porno filmov Rocco Siffredi.
20.00 SAgon
gibalna predstava velika dvorana kulturnega doma (vstopnina: 700 sit)
Danes je v prepletu globalnih avtocest posameznik potopljen v povprečnost, njegova identiteta pa zabrisana z uniformiranostjo mehaničnega delovanja. Zdi se, da je čas, kot merilo za blizu in daleč, odnesel nanose tradicije in ga zanima le še kategorija hitrosti z roko v roki z ambicioznostjo. Toda nasprotja in napetosti v človeku še vedno rojevajo drugačnost in enkratnost, iščejo ekspresijo in svojo pot osvoboditve, si po svoje odgovarjajo na vprašanja in se obračajo h koreninam zgodovine m kulture. V današnjem toku pričakovanj življenje zahteva, da si samo močan, da se v svoji žalosti skrivaš in žalost velja za negativno čustvo. Ritual žalovanja pa prinaša katarzo, je obred, s katerim so žalujoči sprostili tesnobo in si vzeli Čas, da so izgubo preboleli. Vzemi si pravico do žalovanja. Žalost in ljubezen sta si podobni v intenziteti, zelo sta si blizu, ljubezen velikokrat preskoči v žalost in ljubezen je tista, ki pomaga preboleti žalost. Žalost in ljubezen sta v odnosu, vzbujata močna čustva, te odpreta, razsekata m obete lahko zasužnjita. Ljubezen je v življenju najbolj pomembna. Pripoveduje svojezgodbe in zgodbe časa
koreografija: Maja Delak; ples: Neda Hafner, Barbara Kane. Bara Kolene. Špela Medved, Ana Štefanec, Nataša Žp/kovič; scenografija: Marko Peijhan; kostumografija. maska, risba in oblikovanje: Neda Hafner, hč in iži/edba scenografije: Jaka Šimenc; glasba: Sutek, Roi^rt Normandeau. Ambient System zvok: Damjan Deiak; besedila: Karla Železnik; izvršna producentka: Marija Skodlar; produkcija Zavod EN-KNAP; koprodukcija: SIXD Ptuj
23. avgusta 2001

PROGRAM
15
21.00 Vroom
koncert
osrednje prizorišče (v primeru slabega vremena v mladinskem centru)
Beograjska skupina Vroom je nastala leta 1997. Večinoma je nastopala skupaj z gledališko skupino Torpedo in v njenih scenskih spektaklih (Overlaping, Ethno-Circus, Životinjska farma) v živo izvajala glasbo. Od samega začetka ustvar-
É% f
'5 - - .
jajo pod vplivom narodnih melodij Balkana, kabaretske glasbe in sodobnih ritmov (junggle, drum n' bass, techno, irip-hop, dub), Do danes so se Vroomi tako s samostojnimi koncerti kot skupaj z gledališko skupino predstavili na festivalih v Sloveniji, Bolgariji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, na Madžarskem, v Švici in rodni Jugoslaviji. Zasedba dveh basov, akustičnega in elektronskega bobna, kitare, sem-plerja, ženskega in moškega vokala obljublja zanimivo glasbeno doživetje.
Msrko Grubič, bas kitara in semplër; Bojan Ivković, bobni; Marko Nježić, kitara, kitarski sir)tisajzer; Vanja Milinkovič, vokal; Branislav Potic, elektronski bobni; Aljoša Varga, fretles bas; Darijan Mihajlović, režija; Nikola Majdak, kamera
23.00 Zapatista - EZLN Anti global fest dokumentarni film ploščad pred mladinskim centrom dolžina: 65 minut
Dokumentarec govori o Zapatistih, ki izvirajo iz enega izmed najrevnejših področjih Mehike - pokrajine Chiapas. Čeprav je pokrajina bogata tako z vodno energijo in elektriko kot tudi z nafto, so njeni prebivalci zelo revni. Vstaja Zapatistov (Nacionalna osvobodilna armada) se simbolično pokriva s 1. januarjem 1994, kojev veljavo stopil sporazum med ZDA, Kanado in Mehiko, poimenovan NAFA, Takrat so Zapati-sti ocenili, da sporazum pomeni smrtno obsodbo za večino prebivalcev dežele.
Borijo se za novo demokracijo, ki se gradi od spodaj navzgor, kjer je temelj odločanja konsenz in ne preglasovanje, demokracijo, v kateri tisti najvišje odgovarjajo tistim, ki so najnižje. Borijo se za pravice 10 milijonov Indijancev, svoje zahteve pa so strnili v 13. točkah: pravico do izobraževanja, spoštljivih služb, spoštovanje avtohtonega prebivalstva in njihove kulture, gradnjo bolnic, neodvisnost novinarstva, odpis dolgov najrevnejšemu prebivalstvu, konec lakote in podhranjenosti, brutalnega izkoriščanja, izpustitev političnih zapornikov, resnično svobodne in demokratične volitve, odpravo centralizacije in ustanovitev lokalnih samovladajočih skupnosti, ki bodo politične, ekonomske in kulturne avtonomije.
(v sodelovanju z Globah - vmw.ljudmila.org/global)
sreda, 29. 8. 2001
17.00 Kaj se skriva pod mestom? pustolovski ogled pred O.S. Antona Aškerca.
Spoznajte Velenjsko podzemlje in tisočere različne prehrambene navade. Da ne bo pomote, govorimo o klokovi-nah. Ali si ogled velenjskih klokovin zasluži mesto na seznamu turistične ponudbe Velenja? Menimo, da ja. Res pa je, da ogled kanalizacije ne more konkurirati obiskom naravnih jam. Za potencialne turiste bo poskrbljeno. Na razpolago boste imeli "jamsko opremo", čelado s svetilko, obleko in škornje. Bolj avanturistični obiskovalci bodo ubrali alternativno pot. Se vidimo...
20.00 Zrcalo (Zerkaio) film
Kino Velenje - mala dvorana (vstopnina: 500 sit)
režija: Andrej Tarkovski; scenarij: A. Tarkovski in Aleksander Mišarin; igrajo: Margareta Terehkova, Jurij Nazarev, Oleg Jankovski, Filip Jankovski, Ignat Danilčev, Anatolij So-lonicin, Nikolaj Grinko, Ala Demidova, Larisa Tarkovska; država produkcije: Sovjetska z/eza (1975); dolžina: 106 minut
"Besede ne morejo izraziti vsega, kar človek čuti, besede so nezadostne......To je
čudno, ravnokar sem sanjal o tebi, kot da bi bil še otrok. Mimogrede, katerega leta
nas je oče zapustil ?"
Aleksej mami v telefonskem pogovoru (Zrcalo, 1975)
Zrcalo je {avto)biografska pripoved pripovedovalca Aljoše, ki se spominja preteklega življenja in, v navideznem neredu, podoživlja svoje spomine, prepredene s podobami iz sanj. Glavnega junaka ter njegovo mamo spremljamo v različnih življenjskih obdobjih. Intimni dogodki na različnih prizoriščih, med njimi hišo na robu gozda, zasneženo strelišče, meščansko stanovanje, so "dopolnjeni" z dokumentarnimi posnetki.
Eden izmed najljubših Andrejevih filmov (končan po devetnajsti različici montaže) je pri občinstvu zaradi navidez zapletene strukture izzval različne odzive, režiser pa je na različnih mestih opozarjal, da gre za enostaven film o spominu in otroštvu. Da bi rekonstruiral razločne in bistvene podrobnosti svoje mladosti, je na podlagi fotografij ponovno zgradil hišo, kjer je živel kot otrok, in na polju pred njo po-sejal ajdo ter počakal, da je zacvetela. Kot takrat ko je bil otrok. Tako je lahko izrazil ključno idejo filma - opredeliti emocionalno kakovost našega spomina: njegovo sposobnost prodreti skozi tančice časa.
20.00 Večer mladih slovenskih
_skladateljev_
glasbena šola
Mladi skladatelji že leto in pol delujejo pod okriljem Društva slovenskih skladateljev. Lani je v njihovi organizaciji zazve-nelo šest koncertnih večerov z novo glasbo mladih slovenskih peres v izvedbi številnih prominentnih slovenskih glasbenikov in ansamblov (npr. RTV Simfoniki, Ansambel "Slavko Osterc", Pihalni kvintet SLOWIND, Tolkalna skupina SToP ...). Tokratni projekt na letošnji Kunigindi je zastavljen mul-timedialno, vsaka izmed skladb je namreč nastala na predlogo izbranega likovnega dela, ki bo med med izvedbo projecirano na platno. Občinstvo bo lahko občuitilo čar skladnega dojemanja več zvrsti umetnosti hkrati, njihovo prepletanje in dopolnjevanje.
21.00 Mobi kultura_
pirotehnični performans Titov trg
Mobitel je postal središče naših življenj, poleg ključev in denarnice se je zrinil v hlačne žepe in ženske torbice. Najdemo ga povsod, v šoli, v kavarni, pri maši in na poroki, skriva se v predalih, za šanki, na policah avtomobilov in v usnjenih aktovkah poslovnežev. Človeka kultura je postala mobi kultura. Kako naprej, kaj izboljšati, ukrotiti, premagati, kako se prilagoditi, izogniti ali pozabiti? Je mobitel resnično zamenjal bitje naših src?
Performans izvajata S'n'G: Saš, avtor lanske GENEZE, roker-ska zvezda, ki ni nikoli zasijala na nebu; Gec, lani sodeloval pri performansu GENEZA, amaterski geolog. Sodelujejo ljudje iz projekta Kr neki. Produkcija MC Velenje. Performans je sestavljen iz video projekcije, avtorske glasbe in pirotehnike.
21.30 Dežurni krivci_
koncert
osrednje prizorišče (v primeru slabega vremena v mladinskem centru)
Dežurni krivci so čvrsti, a hkrati melodični rockerji iz Sv. Jurija ob Ščavnici, pri katerih si kritiki niso enotni glede definicije zvrsti njihove glasbe. Vsebuje namreč veliko različnih elementov, vse od sodobnega roka 90-iih pa tja do rock blu-esa. Pravzaprav ustvarjajo edinstven glasbeni stil, ki je padel v uho tako selektorjem lanskega Novega ročka kot tudi legendarnemu radijskem voditelju Juretu Longyki, Id jih je gostil vjunijski izvedbi Izštekanih na Valu 202. Dežurni krivici obljubljajo kitarske hfe, prieški zanos in predstavitev novega ploščka Nikogaršnje mesto-daleč od ljubezni. Leon ŠtrakI, vokal in kitara; Marko Cuš, kitara; TomasTiba-ut, bas; Igor Ketiš, bobni
23.00 Indija in uničujoče posledice
_korporacijskoga giobalizma_
Anti global fest dokumentarni film ploščad pred mladinskim centrom dolžina: 60 min
Posamezne zgodbe so posvečene posameznim delom Indije in njenim prebivalcem. V različnih delih se preživljajo na različne načine, vsi pa se spopadajo z enakimi posledicami korporacijske globalizacije - s prihodom velikih mednarodnih korporacij, ki so s seboj prinesle le željo po velikih zaslužkih in čim manjših vložkih. Prehitro uvajanje industrializacije v področja s tradicionalno proizvodnjo je v Indiji popolnoma porušilo ravnovesje. Tradicionalna proizvodnja izginja tako zaradi množične cenene proizvodnje v novodobni industriji kot tudi zaradi uničevanja okolja in bolezni, ki so posledice takšnega načina produkcije. Vedno več Indijcev se utaplja v re\áčini, a vedno več je tudi tistih, ki se temu upirajo.
(vsodelovanju z Globala - wmv.ljudmila.org/global)
Četrtek, 30. 8. 2001
20.00 Dažd
Dan, ko smo vsi tujci manj tujci celodnevno dogajanje
16.00 Kako jedo tujci
začimbe in arome osrednje prizorišče (v primeru slabega vremena v mladinskem centru)
V	velikem kotlu bodo tujci zmešali sestavine iz vsega sveta, pisani okusi različnih kuharskih tradicij, postreženi z galantnimi gibi tujskih rok. Vsak obiskovalec dobi nekaj grižljajev kulinančnega omnibusa in še kakšen požirek drugačne pijače. Dober tek in na zdravje 1
17.00 Nogometna tekma_
(Tujci :Tujci) Titov trg
V	četrtek se obeta spektakularna tekma med tujci in tujci v malem nogometu. Igrale bodo zvezde svetovnega slovesa. Za koga boste navijali? Za tujce ali tujce? Se boste pomirili? Boste sodelovali? Nekaj je gotovo, zmaga ostaja doma.
18.00 Tujski forum - javna diskusija
_o tujcih_
Titov trg
(v primeru slabega vremena v mladinskem centru)
V	samem centru mesta se bodo soočila mnenja o tujski problematiki, pogledi na različnost, drugačnost, na uniformiranost in individualnost. Kdo so pravzaprav tujci, ali so to ljudje druge kože, morda tisti, ki si oblačijo po svoje, tisti, s katerimi delimo vhod v skupno stopnišče, ali celo tisti, ki jih med jutranjim umivanjem opazimo v ogledalu. Diskusija se bo odvijala v mestu, lo se otepa prikrite drugačnosti. Na njej bodo sodelovali tako odgovorni kot tudi vidni posamezniki. Kdo? Tisti, ki se bodo odzvali na prijazna vabila, iz Ljubljane in iz Velenja. In kdo še? Gledalci, poslušalci in vsi Kunigundini prijatelji.
(pod patronatom Urada za inten/encije)
19.00 Nori tujec (Gadjo dilo)_
film
Kino Velenje - velika dvorana (vstopnina: 500 sit)
scenarij, režija in glasba: Tony Gatlif; igrajo: Rona Hartner, Romain Duris, Izidor Serban, Dan Astileanu, Ovidiu Balan; država produkcije: Francija (1997); dolžina 95 minut; nagrade (izbor): srebrni leopard - Locarno 1997, nagrada občinstva - Pariz 1998, Cezar 1999 za najboljšo glasbo

"Čudovito, zabavno, noro in hudo erotično praznovanje divje človeške duše. Kljub temnim sencam ostane spoznanje
moči preživetja, radosti in spomin na uročujočo glasbo. " John Weber, Velika Britanija
Stéphane se odpravi v odročna ciganska naselja v Romuniji, da bi našel pevko Noro Luco. Ob prihodu v vas je priča neutolažljivemu jadikovanju starega Izidorja, ki s steklenico vodke v roki, sredi vasi m sredi noči, preklinja usodo, da bo moral njegov sin naslednjih šest mesecev preživeti v zaporu. Stéphane in Izidor, tujca v noči, se spoprijateljita in za-pijeta. Izidor si prisvoji Francoza, bolje rečeno posvoji, in ga kot nekakšno nadomestilo za zaprtega sina ponosno razkazuje naokrog. Stéphane se mu prepusti, prepričan da ga zares vodi do Nore Luce, toda kmalu se izkaže, da ga stari cigan ne razume. Položaj za mladega Francoza postaja vse bolj brezupen, saj ga Sabina, edina med Cigani, ki zna francosko, noče niti pogledati, kaj šele govoriti z njim v tujčevem jeziku. Na eni izmed številnih zabav se vročekrvna Sabina in Stéphane le zbližata in zdaj lahko končno steče tudi nemotena komunikacija. Izidor, Sabina in Stéphane se odpravijo iskat Noro Luco, potujejo od naselja do naselja, od gostilne do gostilne, od zabave do zabave, prepuščajo se ciganski ekstazi, vodki in mlada dva tudi ljubezni. V tem pi-karesknem popotovanju Stéphane spoznava cigansko življenje, ki je istočasno komedija, tragedija in ljubezenska zgodba, prežeta z divjim plesom in glasbo, ki jima ni konca, v trenutkih treznosti pa na svoj DAT snema lokalne glasbene skupine in tradicionalne ciganske pesmi.
gibalna predstava velika dvorana kulturnega doma (vstopnina: 700 sit)
Dažd je Dež, ki na spošno velja za simbol ne-bdkega vplivanja na zemljo. Dažd je Dež, otrok oblakov in nevihte, združuje simbole ognja in vode. Zato predstavlja dvojni pomen duhovne in materialne rodovitnosti. Moški in Ženska. Propustnost v refleksiji. Poskus biti neobremenjen z danim zapisom, v mislih nekoga, ki se zdi, da je po naključju tu, drugačen, a povsem svoboden, kot ni um nobenega od nas. Moč v dežju je tu, da ne bi pozabili. Dažd si želi spregovoriti o lepoti. O tistem notranjem občutku, ko se telo giba, ko se beseda zliva s pogledi, o trenutku sprejetosti sebe in drugega, o tankočutni meji med sporazumevanjem in imenovanjem stvari. Dažd je preprost. Želi dihati, se igrati, čutiti in se učiti spoznavati sebe, moški in ženski svet ter sprejemati drugačne oblike bivanja globoko v svoji zavesti. S pomočjo izraznosti giba in plesa, besede in glasa, slike in ritma bobnarja v živo, na dinamičen in nekoliko netipičen način za plesno predstavo želi izpostaviti vpogled v naše razumevanje občutij. Avtorica: Nataša Tovirac; izvajalci: Nina Meško, Nataša To-virac, Petra Žist, Amir Samardžič, Sokol Kadrija; Bobni: Blaž Celarec; audio-video izvajala: Ivan Bačič in/ali Ira Cecič; luč: Bonjt Lampret
21.00 B-fine
koncert
osrednje prizorišče (v primeru slabega vremena v mladinskem centru)
My name is Victor Fredi-rick. I was born in Freetown, the capital ci^ of Sierra Leone, on 22.11.1972. My mother Angela Fredi-rick and father Gilber Fredi-rick have 3 more children - my brother
Michael and sisters Betty and Ruth. I finished elementary and secondary school in Freetown. During this schooling my father died in a civil war. When I was a small kid of 8,1 felt that my destiny was to be a musician. Because my mother was the leader of the church choir she encouraged me to sing there. Later I decided to have my own group and called it Zolliba. When I came to Slovenia I wanted to continue my music career, so I tried my best to organize a band. With Černo, Andraž and Gašper we became RASTA MOVEMENT BFINE.
23.00 Protestni koktají - Ljubljana, Milano, Trst, Nova Gorica
_in še kaj_
Anti global fest
dokumentarni film
ploščad pred mladinskim centrom
TRANSALPINAje porajajoča se organizacija, sestavljena iz Italijanov, Slovencev, Hrvatov, Madžarov in njihovih prijateljev. Rdeča nit njihovega delovanja so protesti proti tistim stranem globalizacije (manjšanje delavskih pravic, uničevanje okolja, resno upadanje demokracije), ki so rakova rana modernega sveta. Prav tako se borijo proti zavestni manipulaciji medijev, ki izkrivljajo resnčno podobo protestov in jih umetno prikazujejo kot nekontroliran izbruh huliganov, ki sami ne vedo, kaj hočejo. Govorijo o načinih upora proti politiki ignorance, ki razpolaga z neskončno finančno, politično pa tudi fizično močjo.
Film bo prikazal nekakšen koktají, sestavljen iz posnetkov različnih protestov iz Ljubjane, Milana, Trsta in Nove Gorice. (v sodelovanju z Globala - wwi/v.ljudmila.org/global)
petek, 31. 8. 2001
09.00- 20.00 Počivalnica_
zelenica na Cankarjevi ulici (glej sobota, 25.8.)
10.00- 20.00 Park dogaja
dijaški dan v parku ob gimnaziji
p >

16
PROGRAM
"^H'AS 23. avgusta 2001
10.00 Likovne delavnice_
Info Me Velenje - udeležba zažeijena
16.00 Kunigundin koncert _dijaških moči_
JUFF
Lendavski bend je začel delovati leta 1997. Po razpadu skupine The Pest, katere člana sta bila Edo Gal (kitarist in pevec) in Teo Vida (basist), sta se bobnar skupine Donald breed - Mitja Bensa in kitarist skupine Happy band - Damir Soldat pridružila in nastala je skupina JUFF Največje uspehe so dosegli lani, ko so se udeležili festivalov Rock Otočec in Pepsi Sziget. (Eurowoodstock v Budimpešti). Na Rock Otočcu jih je strokovna žirija izbrala za najbolj obetavno med neuveljavljenimi skupinami, ki so nastopile na tem festivalu. Na dober odziv pa so naleteli tudi v Budimpešti. KINO
Začetki mariborske skupine segajo v 1999, ko seje ustanovitelju in avtorju besedil in glasbe Andreju Napastu pridružil Boštjan Zore - solo kitara. Nastopala sta kot duet in kmalu izvedla samostojni unplugged koncert. Septembra 2000 sta se odločila, da bosta nadaljevala v sklopu skupine in pritegnila basista Edvarda Kurnika in Kristjana Meznariča na bobnih. Skupina igra avtorsko glasbo pop-rock usmeritve. DRY FISH
Dry Fish, zasedba iz Polzele, ki je pod vplivom ameriške grun-ge-rock Seattle scene in skupin kot so Pearl Jam, Live, R.E.M. itd. začela delovati in ustvarjati konec leta 1998. Na začetku svojega delovanja so igrali priredbe raznih izvajalcev kot so Pearl Jam, The Doors, Jimi Hendrix, R.E.M., Red Hot Chilli Peppers, Neil Young itd., poieg tega pa so že takoj pričeli ustvarjati tudi lastne pesmi, ki so bile v angleškem jeziku. V skupini so AienGostečnik-vokal in kitara, Uroš Do-linšek - kitara, Gregor Dolinšek - bobni, mesto basista pa zavzema Igor Košak. MESTAFIX
Mlada gimnazijska skupina prihaja iz Velenja in deluje že eno leto. Njihova glasba se dotika hard cora in metala. So še na začetku glasbene poti, skupino pa sestavljajo: Nik Ivanovic - vokal, Aleš Kroflič - kitara. Maja Klančnik - kitara, Grega Pirmanšek - bobni, Uroš Kuzman - bas kitara.
19.00 Z modernim v sodobno
_plesno izražanje_
Plesni teater Velenje, Rosana Štorgelj, Davorin Štorgelj Cankarjeva ulica
Obdobja zgodovine so razprta na široko in dolgo. Danes je beseda »sodobno« (spet) zelo popularna. Moderna plesna tehnika seje oblikovala skozi različna zgodovinska obdobja, Plesno Izražanje zapeljale v sodobnost, sedanjost, v novum in novosti, v lepoto nemira, stresa in kaosa, v naša življenja.
1.točka	: KAOS
koreografija: Rosana Štorgelj; plešejo: Alja Cverlin-Pušnik, Nina Hudomalj, Nika Jamnikar, Katja Ošljak, Tanja Pavič, Mateja Rožič, Nina Stajner, Nina Verboten, Urška Vučina, Ana Strehovec; glasba: Towa Tei, Bang Bang; bobni: Davorin Štorgelj
2.točka:	DUET
soustvarjanje in ples: Rosana in Davorin Štorgelj; pesmi: Rosana Štorgelj, Tafari; Tolkala: Davorin Štorgelj
20.00 Brcn' rimo_
odprto prvenstvo mc-jev v freestylu (improviziranem rappanju) koncert
osrednje prizorišče (v primeru slabega vremena
ir IfliiKii IUIav\
Prvi poskus pravega rap contesta v Sloveniji! Pravo državno prvenstvo mladih v disciplinah MC-jev urbanega plemena. Ocenjeno s pomočjo publike in strokovne žirije. Z nagradami, prehodnimi pokali in neskončno slavo. Možnost prijave: rhy-mekickers@usa.net, info@ radiyoyo.si, kunigunda@si-ol.net. Prva nagrada 50.000 SIT in 10 ur studia, druga, tretja in četrta nagrada vsak 10 ur studia. Biti zraven po-
moni hiti nla\/ni Vnl
sobota, 1. 9. 2001
21.00 Modna reviia
grupa Rotodin Cankarjeva ulica
Modno-umetniška skupina Rotodin je nastala že leta 1993, z različnimi modnimi revijami pa so si pridobili naklonjenost tovrstne publike, nagrado za najboljšo avantgardno modno revijo leta 1998 in posebno pohvalo modnega kritika Toda Pol-hemusa. Za kolekcijo, ki bo predstavljena na Kunigundi, sta irkii^pna kreatorja našla navdih v prepletanju kultur Divjega 'ahoda, Daljnega vzhoda in evropskega street styla-a. Ustvarjena je iz mešanice recikliranih organskih in sintetičnih materialov Av-• torja svojo kolekcijo opisujeta kot avan-' gardno modo subkuturnega street styla.
Na modni reviji se bo manekenkam pridružila tudi travestitska skupina s komičnim, mestoma precej izzivalnim, predvsem pa zanimivim programom. kreatorji Sanja Grdč in Iztok Hrga; sodelujejo: travestitska skupina Štrumpanťl
09.00- 20.00 Počivalnica_
zelenica na Cankarjevi ulici (glej sobota, 25.8.)
10.00-15.00 Boljšji sejem in sejem
_rabljenih učbenikov_
promenada pred DK
Na prvi šolski dan bodo prazne torbe potrkale lastnike po počitniških ramenih in tako, prav boječe, vprašale, če jim morda privoščijo kakšne učbenike. Ker šolanje ni brezplačno in ker imajo učbeniki včasih roktrajanja le eno leto, bodo od torb opomnjeni lastniki rešitev našli na Kunigun-dinem boljšjem sejmu rabljenih šolskih knjig. Kot prodajalci in kupci, seveda...
10.00 Taksi	~
KD Priden možic Ulična gledališka predstava Cankarjeva ulica
Mihael, nekoč šef sale v imenitnem puljskem hotelu Splendid, ki je zaradi nesrečnih naključij in krutih udarcev usode izgubil službo, si je našel nov poklic: sedaj se preživlja kot voznik Taksija, A čeprav se nova služba zdi dosti manj imenitna od prve, se Mihael ne da: tudi na cesti ohrani vso svojo uglajenost in skrb za stranke. Kdor sede v njegov taksi, je tako deležen več skrbi in ugodja, kot bi si ju sploh mogel želeti. Trajanje predstave: 25 minut
11,00 Zločin za kazen_
Gledališče Ane Monro Ulična gledališka predstava Cankarjeva ulica
Mesto živi v svojem običajnem ritmu. Prebivalci hodijo po nakupih, eni postajajo, tretji spet pijejo kavo in klepetajo. A vendar danes ni običajen dan. V zraku je nekaj zlohotnega, nekaj se pripravlja. Na videz nedolžna in brezskrb-na čistilca čevljev sta
pravzaprav mračna zarotnika s krutim načrtom-zahrbtno in kruto oropati bančnega kurirja. Zločin seje »posrečil«, ni pa jasno, ali gre le za množično halucinacijo in sanjo, ali pa se je vse zgodilo tudi zares. Toda vmeša se policija in stvar postane resna, Iščejo se priče, priznanja, zločinci... Sodelujejo: Borut Cajnko, Drago Millinovič, Goro Osojnik, Matjaž Ocvirk, Primož Ekart, Žiga Saksida; Kostumi : Meta Sever; Specialni efekti: Janez Habič Johnny & GAM; Glasba: John Lurie
20.00 Oblečena v vnebovzetje_
Leonora Mark čokoladni performans
Ali ste se kdaj spraševali, katera je vaša najljubša hrana, nekaj za pojest ali popit, ki vam je tako neizmerno dobra, da bi jo zaužili s celim telesom, bi se vanjo potopili ali vanjo celo zaplavali?! Nekaj tako sublimno dobrega, da bi se s tem stopili, postali eno. Zaprli bi od in blaženost okusa, običajno rezervirana za usta, bi zatrepetala po celem telesu, ki b se razpustilo v ekstazi užitka. Ali ste že kdaj rekli komu, k vas je neustavljivo privlačil, da vam je tako všeč, da bi ga najraje pojedli? Da vam je ob pogledu na to osebo pade rdečkasti mrak na oči in ste se želeli stopiti z njim, ga dobesedno ponotranjiti? V najsrečnejših okoliščinah sledi dober, dolg in uživalski seks, ki se konča s trepetajočim telesom v ekstazi užitka.
Ali se vam mogoče zdi, da namigujemo na to, da bi se lahko sublimnim užitkom približali tako, da naš objekt poželenja ponotranjimo, ga vzamemo vase in da gastronomija ir seksualnost pojasnjujeta druga drugo? Predstavljajte si, kako bi izgledal seks s kanibalskim koncem?! Prepovedano seveda...
21.30 O.S.T.	~
koncert
osrednje prizorišče (v primeru slabega vremena koncert odpade)
Različnost petih članov glasbene skupine O.S.T ustvarja glasbo, ki jo nekateri označujejo za senzua- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ len rock, drugi
za industrialni metal. Trdo in z elektroniko obogateno instrumentalno podlago dopolnjuje vokal z raznolikimi podobami, Emocionalno globok, rapersko podivjan ali distorzi-ran vokal nas vodi k mnogoterim razpoloženjem, od melanholije do strastne dinamičnosti. Različnost razpoloženj, različnost pogledov in različnost izkušenj, ki tvorijo ceioto. Anže Breskvar, bobni; Griša Šoba, kitara; Matjaž Hočevar,
KONCERTI
sobota, 25.8.01
ob 21.30 Caddies ob 12.00 Ul-uru nedelja, 26.8.01 ob 20,00 Štefbet Rifi ponedeljek, 27.8.01
ob 21.00 Drugi disko torek, 28.8.01 ob 21.00 Vroom sreda, 29.8.01
ob 21.30 Dežurni krivci četrtek, 30.8.01
ob 21.00 B-fine petek, 31.8.01 od 10,00 do 20,00 Park dogaja (Kino, Dry fish, Mesta-fix, Juff)
ob 20.00 Brcn' rimo sobota, 1.9.01
ob 21.30, O.S.T
ULIČNO DOGAJANJE
sobota, 25.8.01
od 9.00 do 20.00 Počivalnica ob 11,00 Prva liga - Dejmo stisnt teater ob 20.30 Jezero - KD Priden možic petek, 31.8.01
od 9.00 do 20.00 Počivalnica sobota, 1.9.01 od 10.00 do 15.00 boljšji sejem in sejem rabljenih učbenikov
ob 10.00 Taksi - KD Priden možic
oh 11 nn 7lnřin ka7Pn - Glprfsli^rp Ane Mnnrn
Ipfrformanši
sreda, 29.8.01
ob 21.00 Mobi kultura petek, 31.8.01
ob 21.00 Modna revija sobota, 1.9.01
ob 20.00 Oblečena v vnebovzetie
kunigundin kinotecni izbor
ponedeljek, 27.8.01
ob 20,00 April torek, 28.8.01
ob 20,00 Romanca sreda, 29.8.01 ob 20.00 Zrcalo četrtek, 30.8.01 ob 20,00 Nori tujec
anti global fest
ponedeljek, 27.8.01
ob 23,00 Seattle 1999 - This is what democracy looks like
torek, 28.8.01
ob 23,00 Zapatista - EZLN sreda, 29.8.01 ob 23.00 Indija in uničujoče posledice korporacijskegć globalizma četrtek, 30.8.01 ob 23.00 Protestni koktaj! - Ljubljana, Milano, Trst, Novč Gorica in še kai
■klasična glasba
sobota, 25.8.01
ob 10,00 Rihard Zadravec - Riki, harmonika sreda, 29.8.01
ob 20,00 Večer mladih slovenskih skladatelie\
Ironus track
nedelja, 26.8.01
ob 20,00 Svečana otvoritev festivala Kunigunda 2001 torek, 28.8.01
ob 18,00 Kunigundin študentski kotiček; »O Vošnjakiho sreda, 29.8.01
ob 17,00 Kaj se skriva pod mestom?, pustolovski ogled četrtek, 30.8.01 celodnevno dogajanje; "Dan, ko smo vsi tujci manj tujci" Kako jedo tujci?. Tujski forum, Nogometna tekma petek, 31.8. 01
nH 1 n nn 1 llt-n\(nD Holas/niro
IpLESNO gledališka dejavnost ■mcrnaonn^^	ini tarob
sobota, 25.8.01
ob 22.30 BurekTeater: Urban iz Acija torek, 28.8.01 ob 20,00 6Agon četrtek, 30.8.01
ob 20.00 Dažd petek, 31.8.01 ob 19.00 Z modernim v sodobno olesno izražanie
Il IITI^E
ponedeljek, 27.8.01
ob 19.00 NonP in Knla
Tudi letos bo kot nekakšna vzporednica Festivala mladih kultur Kunigunda potekal mednarodni prostovoljni delovni tabor, ki ga organizira Mladinski center Velenje v sodelovanju z Zavodom Voluntariat iz Ljubljane. Na Kunigundi bodo prostovoljci iz Francije, Italije, Nemčije, Portugalske, Koreje in Irske pomagali pri zadnjih pripravah na festival, postavljali in podirali prizorišča, prenašali ozvočenja in predvsem spoznavali način organizacije takšnega festivala in seveda njegovo izvedbo. Spoznavali bodo Velenje, multikulturnost mladega mesta in specifične značilnosti urbanega življenja ter Slovenijo. Lanski udeleženci so s Ku-nigunde odnesli prijetno-utrujene spomine na dobre čarovnico, tudi letošnie čaka veliko lenih dni.
http://www.kuniqunda.orq
Festival so podprli:
Mestna občina Velenje - generalni pokrovitelj, Ministrstvo za kulturo. Urad RS za mladino, Šaleški študentski klub, Gorenje, Petrol, Mobitel, Premogovnik Velenje, SOLIM Maribor, ŠOLI Ljubljana, Študentski servis Ljubljana, Mladinski sen/is Velenje, Naš čas in Radio Velenje, Papirnica Vevče, Radenska, Pivovarna Laško, Zavod K6/4, Slovenska kinoteka, Komunalno podjetje Velenje, Vegrad, TEŠ, VPK-videoprodukcija Kregar, Podpora d.o.o., Velenje, Ideal d.o.o, Velenje, Invel d.o.o., Velenje, Livvel d.o.o., Velenje, Prijateljsko pomagali:
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje, Pikin festival Velenje, ŠRZ Rdeča dvorana Velenje, Hotel Paka, TIC Velenje, Glasbena šola Velenje, Radio Študent, Ljubljana in Kino Velenje, Paka film, ŠKUC, Ljubljana
\/CChil DDICD/^MA U\/AI Al
4. Festival mladih kultur Kuniqunda 2001
programski vodja: Aleš Črnič
organizaciiski vodja: Aleš Ojsteršek
promocija in marketing: Mojca Požek, Jure Trampuš, Tina Meh-
le
program: Srečko Meh ml., Ana Kladnik, Ana Avberšek, Polona
Kuzman, Tanja Tajnik, Goro, Miha Zadnikar, Boštjan Napotnik
- Napo, Mišel Vugrinec, Sašo Vučina, Maja Ahtik, Uroš Potočnik
tehnika in izvedba: Peter Grudnik, Aleksander Saša Mišja
gostinstvo: GOST, d.o.o.
kovanje oblike: Janja Košuta Špegel, Naš čas
oder projektiral: Peter Lojen
izdelava spletnih strani: Erik Kapfer
izdelava flash animacij: Proma, Velenje
produkcija: Mladinski center Velenje in Šaleški študentski klub
koprodukcija: Študentska organizacija univerzev Ljubljani, Za-
PRvna innKM Rfm

09.00-20.00
10.00 Rihard
11.00 Dn/'} lino
12.00
20.30
21.30
22.30 BurekTeater:
I IrKnn it Aniio
20.00 Otvoritveni
19,00 Noge
20,00
21,00 Hri mi HlcLft
23,00
Seattle 1999 This is what democracy
18,00 Kunigundin študentski kotiček: "O
20.00
20.00 RAnnn
21.00
23,00 Zapatista
17.00
Kaj se skriva
nnH mocfnm':
20.00
20.00
Večer mladili slovenskih
21.00
21.30
23.00 Indija in uničujoče posledice korporaci j,
nlftholbma
Dan, ko smo vsi tujci man tiilr^i
16.00
loHrt íiilř
17.00 Nogometne
18.00
Ti ilcl/i ÍAri im
20.00 Mnn tiilcr
20.00
21.00
23.00 Protestni
09.00-20,00
D/\ An I n I /v^
10.00-20.00 Park dogaja ■ dijaški dan
10.00
Likovne del.
16.00 Koncert
Himřl/íh mrtíí
19.00
Z modernim ^
sodobno
plesno_
ívroŤoniů
20.00
21.00
09,00-20,0C
10,00-15,00 Bollšjl sejen" in sejem rabljenih
10,0c
11,00 Zločin za
20,00 Oblečena v
unûhfi\i7ûtii:
21.3C
23. avgusta 20Q1
«fl^ÉAS
T\ SPORED
17
ČETRTEK, 23. avgusta
PETEK, 24. avgusta
SOBOTA, 25. avgusta
NEDEUA, 26. avgusta
PONEDEUEK, 27. avgusta
TOREK, 28. avgusta
SREDA, 29. avgusta
SLOVENIJA 1
0755 Kultura 08.00 Odmevi 08.30 Po vrtovih in partOh 09.0D PodMobukom 09.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Sv€t narave, 6/11 11.15 Naravni parhi Slovenije 11.50 Oariidčimb 12.15 Gradovi, a. del 13.00 PoroĆiia, spon, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Pod preprogo 14.30 Zgodba Audrey Hepburn, 1/2
16.00 Slovenski utrinki, oddaia
madžarske TV 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Volkovi, čarovnice h
velikani, 24/46 16.55 Arčibald, 17/26 17.05 Enajsta šola 17.45 Slovenski pesniki in pisateifi
18.10 Odkrivajmo znanost. 6/10 18.45 Risanka 18.55 Napoved niki 19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik. šport, vreme
20.05 Tednik
21.10 Na vratna nos
22.10 Odmevi
22.40 Kultura
22.45 Sport
22.50 Vreme
23.00 Kultumo poletje
23.50 Brane Pončel izza odra
01.05 Slovenski pesniki in
pisatelji, pon. 01.30 Odkrivajmo znanost, pon.
SLOVENIJA 2
08.DO Vremenska panorama 10.00 TVprodaia 10.30 Vremenska panorama 14.30 TVprodaia 15.00 Videospotnice 15.35 Cma in bela sta polni
barv, dok. oddaia 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Komisar Rex, 3/30 18.00 SkrivDostRoanlnisha,
am. film 19.35 Videospotnice 20.05 Osamlieni planet 20.55 Amater, am Jim 22.35 Sopranov!. 17, del 13.25 Zločinski tango 00.15 Videospotnice, pon.
1
08.30	Oprati Stiow, pon.
09.30	Vsezapoliub, pon
10.30	Cmi bfser, pon.
11.20	Obala liubezni, pon.
12.10	TV Dober dan, pon.
13.00	TVprodaia
13.30	Newyorška policija, nan.
14.20	Zakon v Los Angelesu, nan.
15.15	TVprodaia
15.45	OprahShow
16.40	Obala liubezni, nad,
17.30	Cmi biser. nad.
18.20	Vse za poljub, nad
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan. nan.
20.50	Razrešena Ally, nan.
21.40	Prijatelii, nan.
22.10	Zahodno krilo, nan.
23.00	2ld}ni dvojček, nan.
23.50	M.A.S.H., tium. nan.
00.20	24 ur, ponovitev
SLOVENIJA 1
07.55	Kultura
08.00	Odmevi
08.30	Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor
09.00	K^ukceve dogodivščine,
lutk. igrica
09.15	Volkovi, čarovnice in
velikani. 24/26
09.25	Arčlbald, 17/26
09.35	Enajsta šola
tO.05	Oddaia za otroke
10.30	Slovenski pesniki in pisatelji
10.55	Odkrivajmo znanost. 6/10
11.25	Onainon. nem. drama
13.00	Poročila, vreme, iport
Î3.10	Vremenska panorama
13.45	Alpe-Donava-Jadran
14 .15	Na vrat na nos, 8/10
15.05	Vsakdaniik in praznik
16,00	Mostovi
16.30	PoioćUa, šport, weme
16.45	Rdečlgratit
17.25	Risanka
17.45	Gore in ljudje
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TVdnevnik,šport,vreme
20.05	Ljubezen na deželi, 2/4
21.00	Deteljica
2110	Fina gospa, 8/10
22.00	Odmevi
22.30	Kultura
22.35	Sport
22.40	Vreme
22.50	Polnočni klub
00.00	Gore in ljudje
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panor^a 10.00 TVprodaia 10.30 Vremenska panorama 14.30 TVprodaia 15.00 Wdeospctnice 15.35 Obzone, 1/6 16.30 Rad imam Lucy, 92. del 17.00 KomisarRex,4/30 18.00 Choline, nem. film 19.iS Videospotnice 20.05 Dokumentarna
nadaljevanka 21,00 Velika pričakovanja, nad.. 1/4
21.50 Umori na podeželju 3
23.^ Pobeg. 2JA
00.25 Jazz festival Lfubljana-
GreerHown Jazz Band 01.15 Videospotnice. pon.
> ^	.1
08.30	Oprati Show, pon.
09.30	Vse za poljub, pon.
10,30	ČmibĚser, pon.
11.20	Obala ljubezni, pon.
12.10	TV Dober dan. pon.
13.00	TV prodaja
13.30	Nes^vorška policiia, nan.
14.20	Zakon v Los Angelesu. nan.
15.15	TV prodaja
15.45	OprahShow
16.40	Obala ljubezni, nad.
17.30	Čml biser, nad.
18.20	Vse za poljub, nad.
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan. nan.
20.50	Kobra, am. film
22.30	Prijatelji, nan.
23,00	Nevarne dirke, nan,
23.50	M.A.S.H.. hum. nat.
00.20	24 ur. ponovitev

•canAlI ST

kanali
2T
02
09.00 Evropski turnirji v golfu.	1 09.00	Dobro iutro.
ponovitev		informativno-razvedrilna
09.30 Vabimo k ogledu		oddaia
09.35 Naj spol dneva	I 10.00	Motor sport mundial.
09.40 Iz našega arhiva: Koncert		ponovitev
D.J. BOBO	I 10,30	Vabimo k ogledu
10.40 Videostrani	i 10.35	Naj spot dneva
18.55 Najspotdneva	1 10.40	Festival Okarina; Indrjska
19.00 Regk)nalne novice		klasična glasba
19.05 Uršarije: Ajdovska	1 11.15	Videostrani
deklica, oddaja za otroke	i 18.15	Naj spol dneva
19.30 Obve^ila	i 18.20	Regk>nalne novice
19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi	j 18.25	Športni blok
20.00 Motor sport mundial.	i 18.30	Poletni Miš Maš
tedenski pregled	\ 19.25	Obvestila
dogajanja na področiu	i 19.55	Vabimo k ogledu/Oglasi
moto športa	1 20.00	Iz oddale D^ro jutro
20.30 Ministrski stol, ponovitev	i 20.50	Regionalne novice
pogovora. Gost: dr.	j 20.55	Športni blok
Dimitrij Rupel	: 21.00	Poletni fflmi na VTV
21.30 Regionalne novice	1 22.30	Spoznanja, 2.del- Na
21.35 Festival Okarina: Indiiska		obisku pri Tonetu
klasična gla^		Fablianu
22.10 Najspotdneva	1 23.00	Naj spot dneva
22.15 Videostrani	i 23.05	Videostrani
SLOVENIJA 1
07.55 Kultura 08.00 Odmevi 08.30 Zgodbe (Z školike 09.00 Male sive celice, kviz 139.55 Ples seve m lb medvedov,
am. film 11.20 Lingo 11.50 Tednik, pon. 16.30 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panor^a 13.25 Bila sva mlada oba 13.55 Mostovi, pon. 14.30 4x4, oddajaoliudehin živalih
15.00 WyattEarp: Vrnitev v Tombstone, am. film 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, ris. serija 17.10 Carskisel, ris. nan. 17.50 Na vrtu. oddaja TV
Maribor 18.15 Ozare
18,20 Novi raziskovalci, dok.
serija 18.50 Risanka 19.00 Utrip
19.30 TV dnevrak, šport, vreme 20.Q5 La btienda vida, ŠPANSKI FILf^
21.50 Oko viharia, dok. serija 22.20 Poročila, šport, vreme 22.55 Oz, am. nad. 23.45 Novi raziskovalci, pon.
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
09.05	TVprodaia
09.40	Videospotnice
10.10	Caroline v velemestu, nan.
10.30	Murphy Bnsv/n, nan.
11.00	Štafeta mladosti
11.55	Alpsiu večer 2001
12.40	TVprodaia
13.15	Osamlieni planet
14.05	Vremenska panorania
19.30	Videospotnice
20.05	R. Sb'auss; Intermezzo
22.40	Praksa, nan.
23,30	Sobotna noć
01.30	Videospotnice. pon.
"■"Xy
08.00 TVprodaia 08.30 Zajec Oojgouhec in
prijatelji 10.00 Panda JinJin 10.30 MožjevČmem.ris.serija 11.00 Zverinice, ris. serija 11.30 Hroščeborgi 11.50 Mladi Herkul, nan. 12.20 Dežela pred časom: Ûas
darovanja, ris. fitm 13.40 Zakon v Los Angelesu, nan.
14.30 Prva izdaja, nan. 15.20 Lepo je biti milijonar 16.30 Otroški zdravnik, nan. 17.30 Ukradena melodija, am.
film 19.15 24 ur
20,00 Pogumno^e, am. him 23.10 Kralievi ribič, am. film 01.40 24 ur, ponovitev

iMfiall
27
S«
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav 09.55 Promenádní koncert 10.40 Pomagajmo si, oddaja TV Koper
11.10 Srečanja z živalmi 11.35 Ozare,pon. 11.40 Frančišek Asišlu 12.00 Ljudje m zemlja, oddaja
TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.50 Potikiobukwn 14.40 Ljubezen na deželi, nad. 15.30 Fina gospa, nan. 16.00 Čari začimb 16.30 Poročna, šport, vreme 16-45 Vsakdanfik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Naravni parki Slovenije 18.45 Risanka 18.50 ZrebanieMa 19.00 Danes
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.t^ Zgodba Audrey Hepburn.
nad. 21.40 Intervju 22.35 Poročila, šport, vreme 22.55 Zadnja noč. kan film
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 08.50 TV prodaja 09.20 Videospotnice 09.55 Velika pričakovanja, nad. 10.45 Obliubliena dežela, nan, 13.20 Luzern;$P v veslanju.
finale, prenos 14.50 Vremenska panorama 16.10 Vrnitev v domači kraj,
ang. film 17.45 Koncert skupine Queen, pon.
19.30 Videospotnee 20.05 Svetniki in grešniki, dok.
S^ijâ
21.00 Murphy 8rov/n, nan. 21.30 Homo turisltcus 22.00 Končnica 23.00 R. Wagner v
koreografiiah fvtilka šparembleka 23.30 Videospotnice, pon.
09.00	Poletni Miš Maš.	
	ponovitev	1 11.05
10.00	Vabimo k ogle<iu	
10.05	Naj spol dneva	j 11.15
10.10	Poletni himna VTV.	1 11.20
	ponovitev	
11.40	Videostrani	I 12.20
18,55	spot dneva	
19.00	Aerobika, 7. oddaja	i 13.10
19.25	Obvestila	j 13.15
19.55	Vabimokogledu/Oglasi	I 14.10
20.00	Iz našega arhiva:	
	Glasbeni labirint	! 15.00
20.55	Alfi Nipič in muzikanti	i 17.00
	Evrope, posnetek	
	koncerta	
22.25	Zazdravie srca in ožilja,	i 18.30
	9, oddaja • Krvni pritisk	i 20.00
22.35	Naj spol dneva	
22.40	Videostrani	! 21.00
08.00 TVprodaia 08.30 Zajec Dolgouhec in pri)atel|i
10.00 Panda Jin Jin. ris. seriia 10.30 Možie v črnem. ris. seriia 11.00 Zverinice, ns, serija 11.30 Hroščeborgi, nan. 12.00 Nedeíia,am,film 13.30 Kriv nedolžen, am. film 15.20 Lepo je biti milijonar 16.30 Miss Slovenije, polfinalni izbor
17.20 Nepozabno križarjenje.
nem. lilm 19.15 24 ur
20.00 Tessin telesni stražar,
am. film 21.50 Tatzavedno. nan. 22.40 Petzaročencev, am. fîfm 00.30 24 ur, ponovitev
iMnall
2T
Sft
PONOVITEV ODDAJ
TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Polelni h/liš maš.
ponovitev oddaie 10.00 Iz ponedeljkove oddaje
Dobro jutro 10.50 lOll.mmagazin, regionalni informativni proçram
Športni torek, športna informativna oddaja
2001
jutro
Glasbeni labirint
jutro
Evrope, posnetek koncerta
SLOVENIJA 1
08.00 Utrip
08.20 Zrcak) tedna
08.40 4x4,oddajaoliudehin
živalih 09.10 Otroška oddaja 09.30 Rdeči grafit 10.00 Svet div]ih živali 10.35 Goreinliudje 11.30 Na vrtu, oddaia TV
Maribor 11.55 No^ raziskovalci, dok. serija
12.20 Dolaimentarna oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.25 Sila sva mlada oba 13.55 Ljudje tn zemlja, oddaja
TV Maribor 14.45 Polnočni klub 16.00 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Tomažev svet 16.50 Telebajski 17.15 Radovedni Taček 17,45 Ura v glavi, dok. oddaja 18.35 Žrebanie 3x3 pus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.05 Klinika pod palmami, nan. 21.00 Dih besede - portret
Tomaža Pengova 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.55 Zna me nrti umetniki;
Nicole Vedres 00.45 Ura v glavi, pon
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TVprodaia 10.30 Vremenska panorama 14.30 TVprodaia 15.00 VideospotnKe 15.^ Dežela anakonde, dok. oddaia
16.30 Rad imam Lucy, nan. 17.00 Komisar Rex, nan. 18.00 Peta tiisa na levi, hum, nan.
18.30 Jasno in glasno 19.30 Videospotnee 20.05 Obzorje
21.00 Meseno poželenje, špan. f, 23.35 Med sosedi, nan, 23.55 Brane Rončel izza odra 01,55 Vkfeospotnice. pon.
08.30 OprahShow,pon. 09.30 Vse za poljub, pon. 10.30 Ěmi biser. pon. 11.20 Obala ljubezni, pon. 12.10 TVDoberdan,pon. 13.00 TV prodaja 13.30 Zahodno krilo. pon. 14.20 ZakonvLosAngelesu, nan.
15.15 TVprodaia 15.45 OprahShow 16.40 Obala ljubezni, nad. 17.30 Čmi biser, nad. 18,20 Vse za poljub, nad, 19.15 24 ur
20.00 TVDoberdan,nan. 20.50 Raztresena Ally, nan 21.40 Prijatelii. nan. 22.10 Zahodno krilo, nan, 23.00 Zlobní dvojček, nan. 23.50 M.A.S.H., hum. nan. 00.20 24 ur. ponovitev
<52>
lean Al I ST <4« «2
SLOVENIJA 1
07.55 Kultura
08.00 Odmevi
08.30 Mostosí
09,00 Čarobni šolskj avtobus,
ris. nan, 09.25 Radovedni Taček 09,40 Tomažev svet 09.45 Lahkih nog naokrog 10.30 Ura v glavi, dok oddaja 11.30 Pomagajmo si, oddaia TV Koper
12,05 Kiinika pod palmami, nan, 13.00 Poročila, šfNJrt. vreme 13.10 Vremeni panorama 13.25 Oihbesede-portret
Tomaža Pengova 14,10 Znameniti umetniki 15,05 Kultumo poletje 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Izpodnebnik, nad. 17.05 Oddaja za otroke 17.15 Enciklopedija znanja 17.45 Odmevi preteklosti, dok.
serija 18 45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme
20.05 Tramontana. nad.
20.55 W<tualno
22.00 Odmevi
22.30 Kultura
22,35 Šport
22.40 Vreme
22.50 Onainon, nem. drama 00.20 Odmevi preteklosti, pon
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TVprodaia 10.30 Vremenska panorama 14,30 TV prodaja 15,00 Videospotnice 15.35 In media res
16.30	Rad imam Lucy, nan,
17.00	Komisar Rex, nan. 18.00 Tuš, am. film 19,30 Videospotnice
20.05	župski večer 2001
20,55	Žívetivpozabí. am, film
22.25	Sopranov!, nad. 23.10 Ivan Tavčar: 4000, TV igra
00.45 Videospotnice. pon.
08,30 Oprah Shovi/, pon. 09.30 Vse za poljub, pon. 10,30 Črni biser, pon. 11,20 Obala Qubezni, pon. 12.10 TV Dober dan, pon.
13.00	TV prodaja
13.30	Zahodno krilo. pon. 14,20 ZakonvLosAngelesu, nan.
15.15	TVprodaia
Í5.4S	OprahShow 16.40 Obala ljubezni, nad. 17.30 Crni biser. nad. t8.20 Vse za poliub, nad
19.15	24 ur
20,00	TV Dober dan, nan.
20.50	Raztresena Ally, nan. 21,40 Prijatelii. nan. 22.10 Zahodno krilo, nan.
23.00	Zlobni dvojček, nan, 23,50 M.A.S,H., hum.nan, 00.20 24 ur. ponovitev
k«n«ll
27
62

09.00
10.00 10.05 10,10
posnetek
09.00	Dobro iutro, informativno • razvedrilna oddaja	
10.00	Alf) Nipič In muzikanti	i 10,40
	Evrope, posn. koncerta	i 18.55
11.30	Vabimo k ogledu	i 19,00
11.35	Naj spot dneva	i 19.30
11.40	Videostrani	i 19.55
18,55	Naj spot dneva	j 20.00
19.00	Regionalne novk^e	
19.05	Aerobika, pon. oddaje	i 20,20
19,30	Obvestila	
19.55	Vabimo k ogledu / Oglasi	i 20.35
20.00	Iz oddaje Dobro jutro	i 20.40
20.50	Najspotdneva	
20.55	Regionalne novKe	i 21.00
21.00	Dober večer, go^iod	
	predsednik: gost; Marko	i 21.15
	Voljč, pred. uprave NL8	
22.00	Vredno je stopili noter •	] 21.45
	Obisk v arhitekturnem	i 22.05
	muzeiu	i 22.30
22.30	Naj spot dneva	i 22.35
22.35	Videostrani	i 22.40
Oober večer, gospod predsednik; gost: Marko Voljč, predsednik uprave NLB
Vabimo k ogledu Naj spot dneva Vredno je stopiti noter-Obisk v arhitekturnem muzeju Videosirani Naj spot dneva Uršarije, oddaja za otn^ke Obvest^a
Vabimo k ogledu / Oglasi 1012. vrv magazin, reg intormativni program Športni torek, športna infonnativna oddaja Iz olimpijskih krogov Kolesarjenje: Skok na Rogk), reportaža Košarkarski turnir Laško pivo 2001, reportaža Iz produkcije ZLTV; Oddaja TVASI^ur. Sobota vrv magazin, ponovitev Športni torek, ponovitev Iz olimpijskih krogov Naj spot dneva Videosirani
SLOVENIJA 1
07,55	Kultura
08,00	Odmevi
08.30	Doberdan, Koroška
09.00	Ttojčice, ris. nan.
09.25	Carslu sel. ris. nan.
09.45	Oddaja za otroke
09,55	Enciklopedija znanja
10.00	Izpodnebnik, nad.
10.30	Lingo
11.00	Odmevi pretekk)sti, dok. serija
12,00	Tramontana, nad.
13.00	Poročila, šport, vreme
13,15	Folkk)mi ansambel La
Capuliero
13.40	Frančišek Asiški
14,00	Ples severnih medvedov,
am. film
15.30	Aktualno
16,30	Poročila, šport, vreme
16.45	Pod klobukom
17.45	Svet narave
18.45	Risanka
19,00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Taksi, francoski film
22,00	Odmevi
22.30	Kultura
22.35	Šport
22,40	Vreme
22.45	Čarobni ritem, portret G.
Gershwina
23.35	Svet narave
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10,30	Vremenska panorama
14.25	TV prodaja
14.55	Videospotnice
15.30	Homo turislicus
16.00	Policija na naši sirani
16,30	Rad imam Lucy, nan
17.00	Komisar Rex, nan.
18,00	Zlati salamander, angl.čb film
19.30	Videospotnice
20.05	Športna sreda
22.00	Kultumo d(^umentarna
oddaja
23.00	Sopránoví, nad.
23,45	Umori, nan.
00,30	Videospotnice. pon.
08.30	Oprah Show, pon.
09.30	Vse za poljub, pon.
10.30	Črni biser. pon.
11.20	Obala ljubezni, pon.
12.10	TV Dober dan. pon.
13,00	TV prodaja
13,30	Zahodno krilo, pon.
14.20	ZakonvLosAngelesu. nan.
15.15	TV prodaja
15,45	OprahShow
16.40	Obala ljubezni, nad.
17.30	Čmi biser, nad
18.20	Vse za poljub, nad.
19.15	24 ur
20.00	TVDciierdan, nan.
20.50	Raztresena Ally, nan.
21,40	Prijatelji, nan.
22.10	Zahodno krilo, nan.
23.00	Zlobni dvc^ček. nan.
23,50	fvl,A.S,H., hum. nan.
00.20	24 ur. ponovitev

Hmnm
II
27
«e
62
09,00 Dobrojutro, informativno
- razvedrilna oddaja 10.00 1012. VTV magazin.
ponovitev 10.20 športni lorek, ponovitev 10.35 Iz olimpijskih krogov 10.40 Vabmo k ogledu 10.45 Najspotdneva 10,50 Kolesarjenie:Skokna
Rogk), ponovitev 11.05 Košarkarski tiKnir Lašto
pivo 2001, reportaža 11,20 Videosirani 18,55 Najspotdneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Evropski turnirii v golfu 19-30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu I Oglasi 20.00 Iz oddaje Oobro lutfo 20,50 Najspotdneva 20.55 Regionalne novice 21.00 Vivaturistica 21.30 9. pohodValvasoneve
konjenice, reportaža 22,20 Najspotdneva 22.25 Videostrani
MODROIBIM. KRONIKA
Raziskali nekaj viomov
Kar zajetno pon>čiii) so pripravili velenjski policisti o raziskanih vlomih v mesecu juliju in v prvi polovici avgusta na območju Velenja ter Pesja. Na osnovi zbranih obvestil je nečedne{;a početja osumljen 20-letni V. B. iz Velenja. Pri prvih treh vtomih pa mu je pomagal prav tako 20 -letni Velenjčan L. H. V. B. so policisti privedli k preiskovalnemu sodniku, ta pa je zanj odredil pripor. In katere vlome n;^ bi zagrešila?
15. julija st") /abclc/ili vlom v lokal Oaza. kjcrjc lakrai nc/nani slo-rilcc podjetju Cîosl Velenje povzročil za 123 tisoč tolarjev Skodc; dober teden dni ka.sncjc so jih o nasilnem vstopu in povzročeni Škodi v višini približno 170 tisoč SIT obve.'^lili lastniki gostinskega lokala Štrunif v Pesjti. Zadnji julij.ski dan so odkrili nepovabljene goste v velenjskem Veplasu in oeenili, da so jim ti pri /apaičanju prostorov povzročili za približno 200 lisoč SITiikode. 1. avgusta so jih o viomu obvestili iz Doma za varstvo odraslih Velenje, kjer so povzročeno škodo oeenili na približno 200 tisoč SI'l! Na seznam pa so policisti pripisali še tatvino registrske tablico zvozila (last D. M.), mobilnega lelclbna in 8000 SIT, brez katerih je ostala V. N.
Hudo telesno poškodovana sopotnica
Pred tednom dni, ob 17.25 uri,jeXl-letna A. A. iz Velenja vozila osebni avtomobil iz Šoštanja proti Velenju. Koje pripeljala do odcepa za Industrijsko cesto, iwen naselja Velenje, je zavijala na levov trenutku, koji je nasproti pripeljal 19-letni voznik osebnega avtomobila B. M. iz Velenja. Da hi preprečil trčenje, je slednji zavii na levo na nasprotni vozni pas, kjer pa je čelno trčil v osebni avtomobil 26-letne N. A. iz Velenja, kije vozila iz smeri Šoštanja. Njeno vozilo jc odbilo, vvozilo voznika B. M. pa je v tistem trenutku trčila še 2l-letna voznica osebnega avtomobila I). D.I., prav tako iz Velenja, 'là je peljala za voznico N. A.
V nesreči sta se voznica N.A. in sopotnica v njenem avtomobilu, 12-leinaA. A. iz Gorenje vasi, lahko telesno poškodovali, drugo sopotnico v istem avtomobilu, 50-letno F. A. iz Velenja, pa so zaradi hudih telesnih poškodb prepeljali v bolnišnico.
Požar se je vnel med vožnjo
Prejšnji torek, približno ob 21.30 uri, je med vožnjo skozi Vinsko Goni zagorelo na osebnem avtomobilu Citroen AX. la.si D. B. iz Velenja. Pri ogledu so policisti ugotovili, da jc požar povzročila napaka pri dovodu goriva. Materialno škodo so ocenili na približno 2(X) tisoč tolarjev.
Z ostrim predmetom nad vozilo
Pred tednom dni, v popoldanskem času, se Je neznani storilec z ostrim predmetom lotil parkiranega vozila na Kopališki cesti v Velenju. Lastnika kombiniranega vozila Renault Kangoo S. V. bo odprava škode stala 200 tisoč tolarjev.
Komu so bile v napoto hmeljske sadike?
Tako se najbrž danes .'iprašuje K L. iz Šmatevža, Upravna enota Žalec, kije ugotovil, da mu je v niíči iz sobote na nedeljo neznani storilec na hmeljišču v Zaklu pořezal približno 450 sadik hmelja, .skupaj z no.silnimi vrvmi. Nastalo škodo so ocenili na približno 500 tisoč tolarjev.
V sredo poostren nadzor
Bliža se novo šolsko let» in tudi letos bodo policisti v prvih dneh bolj pozorni na šolarje, zlati pa na prvošolčke. Da bi bila njihova pot v šolo in i/ nje varna, bodo pripravili nekaj akcij.
■|ako bodo v naslednjih dneh vodje policijskih okolišev obiskali šiile. zbrali potrebne podatke za pripravo prognuiiov varnih poti ter ptiniidili poiTH")č. V tem čiisu tudi pregledujejo prometno signalizacijo in sproti obveščajo o nepravilnosti oziroma pomanjkljivostih njihove upravljalce. V sredo, 29. avgu.sla, bt)do poostrili nad/or v cestnem prometu. Preveijali bodo predvsem hitrost. Na terenu Iw vcČ ekip, ne izključujejo pa tudi postavitve več radarjev drug za drugim. V dneh od 3. do 7. septembra bodo poostrili nadzor prometa v bližini šol. igrišč in vrtcev.
Prav lako bodo v prvih .šolskih dneh preverjali tehnično brezhibnost vozil, s katerimi se bodo vozili v šolo in iz nje učenci ter dijaki. Pod drobnogledom bodo prav tako prcvozjiiki otrok.
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oslote sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone:
ENERGETIKA: 03, VODOVOD: 0% KANALIZACIJA:03,
896-12-56 869-14-20 889-14-00
V primeru reklamacije glede obračuna pokličite:
-	za individualne hiše: 03/896-11-50 ali 896-11-52
-	za blokovno gradnjo: 03/896-11-46 aH 896-11-48
-	za Industrijo:	03/896-11-44.
Potrudili se iiomo. da iiodo rekiamaciie Kim v (iimliralSeni molnein roku!
KINO VELENJE
N^hiOj^ÁMJ^AMíA

Vloge: Benn Affleck, Kate Beckin-sale
Dolžina: 180 minut
Premiera ob prisotnosti Natalije Verboten in predstavitvi njene pesmi iz filma Pearl Harbor -Kol sveča v vetru Torek. 28.8., Ob 20.30 Film pripoveduje zgodbo o prijateljstvu in ljubezni ter o drasfičnih dneh ameriške zgodovine, ko so Japonci z napadom na Pearl Harbor dejansko zanetil Američane, da so vstopili v vojno, ki se je na evropskih tleh že pošteno razširila. Rim temelji na resničnih dejstvih oziroma teži zajeti resničnost resničnega skozi zgodovinska dejstva in skozi občutke vseh vpletenih, tako civilistov kot vojakov. Popolna animacija ter zvočni in filmski efekti!
DNEVNIK BRIDGET JONES
romantična komedija Režija: Sharon Maquire Vloge: Renee Zellweger, Colin Firth, Hugh Grant Dolžina: 97 minut
Čelrtel(, 23.8., ob 21.00 Petek, 24.8., ob 18.30 in 21.00 Sobota. 25.8., ob 21.00 in 23.00 Nedelja. 26.8., ob 18.30 Ponedeljek, 27.8., ob 21.00 Torek, 28. 8., ob 18.30 Sreda. 29. 8. ob 20.30 Bridget je samska ženska pri tridesetih, ki je prepričana, da imajo vsi ostali razen nje, nekakšno intimno zvezo. Nima velikih ambicij, rada bi le našla pravo ljubezen in shujšala. A to se zdi nedosegljivo. Njeno ljubezensko ïvljenje je v stalni krizi. Z novim letom se odloči, da bo vzela avljenje v svoje roke in začela pisati dnevnik. Bridget je knjižna junakinja istoimenega romana, ki je postal velika svetovna uspešnica. Bridget pa hkrati globalni kultumi fenomen in simolj želja in zmede žensk po vsem svetu.
DOBERMAN
triler
Režija: Jan Kounen Vloge: Antoine Baslei: Romain Duris, Monica Bellucci Dolžina: 103 minule
Četrtek, 23.8., ob 18.30 Petek. 24.8., ob 23.00 Sobota. 25.8.. ob 18.30 Nedelja. 26.8.. ob 21.00 Ponedeljek, 27.8., ob 18.30 Dobennan je zloglasni zločinec, ki ^ere skupaj svojo bando, da bi oropali več bank. Oboroženi so do zob in brez milosti. Ne ve pa, kaj jih čaka kajti šef policije je izbral najboljše med najboljšimi, da bt ga ubili. Ker niso uspeli se je odločil za najhujšo možno rešitev, za najbolj pokvarjenega policaja, satana s policijsko značko, lovca do konca, inšpektorja Christijana Hijeno. Vsem prisotnim se še sanja ne, kaj se s tem začenja. Tudi domišljija ima svoje meje.
PEARL HARBOR
vojna drama
Režija: Michael Bay
------------------------------------------
Kino nagrajuje
Izrežite kuponček in ga pošljite ali prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo izžrebali tri ljubitelje iilmov za brezplačen ogled ene izmed fílmskih predstav.
Ime in priimek: Naslov:
tmUtA
DOBERMAN
triler
Petek, 24.8., ob 20.00 Sobota, 25.8. ob 21.30
NEPOPISAN UST
slovenski mladinski film Otroška matineja Nedelja.26. 8., ob 17.30
DNEVNIK BRIDGET JONES
romantična komedija Nedelja. 26.8., ob 20.30
KUNIGUNDIN KINOTEĆNI IZBOR:
Ponedeljek 27. 8.. ob 20.00 drama APRIL Torek. 28. 8., ob 20.00 erotična drama ROMANCA Sreda, 29.8., ob 20.00 drama ZRCALO Četrtek, 30.8., ob 19.00 v veliki dvorani drama NORI TUJEC
Cena vstopnic; redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT. Informacije in pred-prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred pn/o predstavo in dčdje. Ni rezen/acij vstopnic!
Izžrebali smo: Janeza Mevca, Ravne 114a, 3325 Šoštanj, Domna Strupeha, Jenkova 17,3320 Velenje In Mojco Čampa, Aškerčeva 3,3320 Velenje.
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje
Adi Smolař
Dřeví, ob 20.30. bo na Velenjskem tjradu k<mcertiral eden naših najboljših šansonjerjev Adi SMOLAŘ. Na sporedu bodo znani in manj znani šansoni iz vsakdanjega življenja, ki jih tak4> radi poslušamo in se prilegajo ob v.saki priložnosti. Vstopnice 1000 SIT!
Slovenski citrarski kvartet
Med festivalom "Prešmentane citre 2001" bo jutri, v petek, ob 19.00, v cerkvi sv. Marije v Starem Velenju še zadnji izmed serije citrarskih koncertov.
Slovcn.ski citrarski kvartet jc edini ansambel pri nas, ki deluje v Citrarskem društvu Slovenije. Anita Strgar igra di-skantne in kvintne eitre, Irena Zdol.šek prav Uiko diskantne citre, Peter Napret, iikademski glasbenik igra diskantne in altov-ske eitre. 'Iiimaž Plahutnik pa predvsem basovske eitre. Njihov repertoar obsega glasbo različnih slogov, priredbe in izvirne skladbe Freddvja Cîoldena in Haralda Oberleehnerja. Vstopnine ni!
ItAIMO VELEK Jl^
s : 897 5005
ČETRTEK, 23. avgusta: ČETRTEK, 23. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8,30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 24. avgusto: 6.00 Pozdrav; 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8,00 Zanimivosti; 8,30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.20 Vzpostavljamo most z Radiom Jadranka Mali Lošinj; 9,30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 25. avgusta: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8,30 Poročila; 9,30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; Čestitke; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 19.00 Na svidenje,
NEDEUA, 26. avgusta: 6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1. btok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje,
PONEDEUEK, 27. avgustu: 6,00 Dobro jutTO; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8,30 Poročila; 9,30 Poročila;, 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila, 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročita; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 28. avgusta: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8,30,9,30 Poročila; 9,00 Kmetijski nasveti; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18,30 Poročila; Pesem tedna; 19,00 Na svidenje,
SREDA, 29. avgusto: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
nikoli sami
107,8i
Vtednu od 13.avgusta 2001 do 19-avgusta 2001 niso povprečne dnevne koncentracije 802, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na otjmočju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Raki, nikjer presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SG2 od IS.avgusta 2001 dolO.avgusta 2001 (v mikro-g S02/m3 zraka)
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
iOiTMJ	UVOSNJE ORtíU VEIENJE VEUKIVRM
OORA
&13.avg !ai4.avg BiS.avg Die.avg Bl7.avg DlS.avg Sl9,avg
mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka
23. avgusta 2001

OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
PRALNI STROJ, dobro ofiranjen, ugodno prodam. Telefon 031/348-660.
TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. Telefon 040/515-680. MOTOR APRILIA 250 NS, letnik 99, registriran vse leto,prodam. Telefon 5895-153.
RABLJEN VGRADNI ŠTEDILNIK 3
X plin, 1 X elektrika, prodam. Teie-fon 586-16-94, zvečer. MOTORNO ŽAGO PARTNER prodam. Telefon 5865-394, KOSILNICO SIP S0K0L115, letnik 89, kot nova, prodam. Telefon 5882-940.
OSEBNI RAČUNALNIK PENTIUM
11/333 pradam. Telefon 041/686-250.
KUPIM
KUPIM ZAZIDUlVO PARCELO,
prodam Fiat Punto letnik 2000. Telefon 031/748-704. KUPIM SPREDNJE KOLO za kosilnico BCS. Telefon 5893-287.
PODARIM-SPREJMEM
PISALNO MIZO s Stolom podarim.
AVTOHISA JAKOPEC
VELEWË. Kosoveloma ie. tel.: 03/5664 SSft ^71 460 lelnik
VECTRA 1.616V car	99
98 98 97
VECTRA 1.616v car VECTRA 1.616V 5v VECTRA 1.6 16V 5v ASTRA-G 1.6i car ASTRA-F1.6Í car ASTRA 1.6i GL 5v FORD ESCORT 1.6 flash 5v FORD ESCORT RS TURBO HYUNDAI ACCENT 1.3 LS4v FIAT UNO 1.0.BASE5V RENAULT R19 4V
TESTNA VOZILA
VECTRA C0MF.1.816V4V
SALONSKA VOZILA FRONTERALTD 2.216V 5v ASTRA COUPE BERTONE AGILA BASE 1.216V5V COMB01.41
97 97 96 90
96
97 93
00
01 00 00 00
Kredit do 5 let brez pologa, kredit na položnice)
OPEL Credit do 5 let!
Telefon 5888-698. POSESTI
NA UUBUANSKI CESTI v Starem Velenju prodamo starejši objekt, 250 m2. Telefon 041/708-198. APARTMA V HIŠI, v okolici Velenja, oddam. Telefon 041/242-850. MANJŠO HIŠO, 8 km od Podčetrtka proti Celju, primerno za vikend ali Stalno bivanje, na lepi sončni legi, takoj vseljivo prodam. Telefon 040/557-615.
PARCELO V KALAH PRI ŠEMPETRU v Savinjski dolini, na kateri je zgrajen objekt (9 x 10) do 1. plošče z vsemi pripadajočimi dokumenti za nadaljnjo gradnjo,prodam. GSM: 031/708-233.
PARCELO V PODVINU pri Polzeli, možna postavitev vikenda,prodam. Telefon 041/257-804.
STIKI-POZNANSTVA
48-LETNA, ZELO SIMPATIČNA ŽENSKA, želi spoznati poštenega prijatelja do 60 let. Kom. tel. 090/7442, Alan, Krai.11, Celje. USPEŠEN PRIVATNIK, 50-LETEN, želi spoznati urejeno žensko,40-50 letno, za resno zvezo. GSM. 041/248-647.
RAZNO PRODAM
ODLIČNO OHRANJEN ZAJČNIKz
21 predali prodam. Telefon
03/586-5682.
OTROŠKA VOZIČKA ALU-SKIP-PER, kombiniran ter Peg-Perego, oba lepo ohranjena,pro dam. Telefon 5871/386.
STEBRE ZA VINOGRAD prodam, Telefon 5893-046. KOPALNO KAD, dol. 190 cm in dekliško gorsko kolo, 24 col, prodam. Telefon 031/392-136. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, umetno usnje, poceni prodam. Telefon 5888-698.
STANOVANJE
V	STANOVANJSKI HIŠI oddam v najem opremljeno podstrešno sobo, Telefon 5865-992 ali 041/428-566.
V	VELENJU ODDAM V NAJEM dvosobno opremljeno stanovanje. Informacije 041/374-049. ODDAMO POPOLNOMA OPREMLJENO GARSONJERO v centru Velenja-predplačilo. GSM 041/687-371.
MLADA DRUŽINA NAJAME dvosobno stanovanje v Velenju, Šoštanju ali okolici. Telefon 040/840-805.
V	ŠALEKU PRODAM STANOVANJE, veliko 50 m2. Telefon 03/5875-421.
OPREMLJENO TRIINPOLSOBNO
stanovanje v stanovanjski hiši oddam. Telefon 5861-969. STANOVANJE V STANOVANJSKI HIŠI oddam. Teiefon 5865-086. PRODAM STANOVANJE, 45 m2, ali ga oddam v najem. Telefon
VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02 881 25 00
VROČE CENE H!!! NAJUGODNEJE !!!!
AUDI A4 avant 1.6, let.99 Mercedes Benz E280, lei.94 VW Transporter 1-^7, let.92
NOVA VOZILA:
HONDA CIVIC 1.6i LS 5D, vsa oprema HONDA STREAM 1.7i ES, vsa oprema
3.700.000,00 SIT 1.700.000,00 SIT 970.000,00 SIT
3.588.000,00 SIT 4.709.682,00 SIT
INFO: 03 898 47 24 ali 02 881 25 00, www. fori.si
V SPOMIN
MARTI PLAZNIK
2. 6.1944 - 21. 8.1999
Vsem, ki se jo spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in svečke - naša iskrena hvala.
VSI NJENI
041/352-888.
PRODAM VIKEND-HIŠO 9x6m, v okolici Mozirja, v slabem stanju, na strmi parceli 86 ali 13 arov. Tel.: 041/863-869,
VOZILA
AVTO ALFA75,1,6 lE, letnik 94, prevoženih 80.000 km, garažiran, odlično ohranjen, prvi lastnik, cena po dogovoru. Telefon 03/5869-925 ali 041/549-718. TRAKTOR TOMO VINKOVIČ z manjšo okvaro prodam in kupim iz-pravnega. Telefon 5833-071. UNIVERZÁL TRAKTOR PRODAM. Pogon na vsa 4 kolesa, star 2 leti. Telefon 040/560-971.
ŽIVALI
POLOVICO PRAŠIČA, domače reje, cca, 50 kg, prodam. Telefon 5893-557.
PRODAMO MLADO KOZO. Telefon 5888-562.
PUJSKE, 25 do 30 kg,prodamo. Telefon 03/5885-056. PLEMENSKI TELICI, A-kontroia, stari 3 in 10 mesecev, prodam. Telefon 5885-290,
MLADO KOZO z dvema mladičema in 1,5 ha mladega gozda prodam. Telefon 03/5778-445.
PRODAJA NESNIC BO V NEDELJO, 26.8., v Šaleku, Telefon 02/87-61-202,
NOVO NOVO NOVO NOVO
Od 1. septembra dalje KNJIGOVODSKE STORITVE KONTO terPOTOKOPIRANJE!
Stantetova 12, Velenje-03/897-70-10 ali 031/816-313
Ki^TKOROČNA
Goimposojiyi
GARANCIJA: KARTICE, OSEBNI DOHODEK
PE CEUE Kosovelova 1 ó
03/ 492 68 93
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci. obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za siužbo nujne me(licinsl(e pomoči. Wa to te-iefonsiio številko poldičite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, l<o je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo Mičite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek, 23. avgusta - dopoldan Urbane, dr. med., popoldan Cesar, dr med ., nočni Friškovec, dr med. In Stravnik, dr med. Petek, 24. avgusta - dopoldan Blatnik, dr med, popoldan Čolič, dr med., nočni Cesar, dr. med. in Čolič, dr. med.
Sobota, 25. avgusta - dežurni Urbane, dr. med. in Friškovec, dr med.
Nedelja, 26. avgusta - dežurni Urbane, dr med. in Friškovec, dr med.
Ponedeljek, 27. avgusta - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Vrabič, dr. med., nočni Puvalič, dr med. in Grošelj, dr med. Torek, 28. avgusta - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Stravnik, dr. med., nočni Vrabič, dr. med. In Cesar, dr med. Sreda, 29. avgusta - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Lazar, dr med., nočni Smonkar, dr med. in Slavič, dr med.
Zobozdravniki:
25. in 26. avgusta - Lah Romana, dr stom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje {od 8. do 12. ure)
mmmmsa^m
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Veterinarska postaja Šoštanj:
Od 24. avgusta do 31. avgusta -Simon Miklavžin, dr vet. med., gsm 041/633-676,
TENIS!
Tenis center AS Velenje organizira od 27. do 31.8.2001 začetne tečaje tenisa za otroke stare od 5 do 12 let . Vpis in informacije na igriščih As v petek 24.8. od 19h do 20h ali po tel.: 041/649-556!
Vabljeni!
mali OGLASI in ZAHVALE
tel: 898 17 51
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Rajko Krenker, Plešivec 22 in Marija Markuš, Plešivec 22; Mitja Acman, Skorno pri Šoštanju 62/a in Darja Lešnik, Male Bras-lovče 14; Peter Grabner, Kavče 42/f in Andreja Oder, Kavče 27/a; Igor Dolinšek, Velenje, Tomšičeva 41 in Tatjana Kopri-vec, Velenje, Tomšičeva 41
Aiojz Šmid, roj. 1934, Lažiše 5; KarolOstervuh, roj. 1921, Florjan 178; Janez Lednik, roj. 1927, Lipje2.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, hčerke in sestre
MILKE ZAPUŠEK
iz Pesja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so njej in nam pomagali v času njene bolezni in jo pospremili k večnemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak
FILIP RAZGORŠEK sL
4. 5.1944 - 13.8. 2001 iz Saleka 63
živeti - umreti f'e usoda naša, a cilj nam je visoko postavljen!
Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša, »i	u i- •	j -i
. , . .	i' ' Iskreno se zahvaiiuiemo vsem sorodnikom,
a večno se bon za SVO] namen.	,	..	.	,.
sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam
pomagali in stali ob strani v najtežjih trenutkih,
darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Posebna hvala govornikoma, gospodoma
Dragu Semetu in Rafku Goršku, podjetjem Nivig, Gorenje, Era, PGD Šalek, rudarski
godbi, Častni straži Premogovnika Velenje, župniku gospodu Viljemu Kaučiču za
pogrebni obred in trobilnemu kvartetu Glušič.
Žalujoči vsi njegovi
Ljubil si življenje, ljubil si zemljo, ljubil si nas. Tiho brez slovesa, odšel si od nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata in strica
EDVARDA CAVNIKA
1939 - 2001
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter drugo pomoč.
Hvala tudi govorniku za poslovilne besede ter gospodu župniku
za opravljen cerkveni obred. Hvala pevcem za odpete žalostinke, izvajalcu Tišine in pogrebni službi "Tišina".
Vsi njegovi
Bogato obeležen praznik KS Siaro Velenje
Zanimiv sejem, prijeten glasbeni večer
Leiosnje vroC« piilvfjtr je kot nalašč m vsv, ki /elijt> Velenje-umin in f^bUkovulceni poltpsati kukšen polvtni úan. Z ra/louiim ali brez. V Stureni Vťleiiju s» v pťlťk imeli kiir 10 rii2Josi)v. Ib-liko je n;)mrcč minilo od /avelka obnove SC;iret»a in točno na 17. avgust so tudi letos pripravili pm/.novanje svojemu pra/ntka. V veliko zadoščenje je lahko oi^anizatorjem ogromen od/.iv publike, shJ je bilo na tr^^u /Ivahno }aí popoldne, /.večer pa je hil kar premajhen /a vse, ki so príšii na sreâirye citrarjev, ljudskih {>(H]cev in pev* cev. Tudi tokrat so |>ripravi* li v sodelovanju s Kulturnim centr4im ivana Napofnik^i Velenje. pod organizacijskim vod* st\'oni Marjana Marinška, kije tudi sam citrar.
»Sejem l>il je živ<', narodopisna prireditev, kj je pred desetimi Idi uiir;«la pol, ptiicm pa zamrla. jcbila lelos spel o/ivljena. S pomočjo Mu/cja na velenjskem ^radu so uspeli k sodelovanju privabili čebelarja Cen-iriha, kovače, ki so »v živo« prikazali, kako se oblikuje razgrelo žeie/o, pa kmci^ki luri/em. ki je ponujal domaće dobrote. Vabilu sla se iidzvala zclisCarja. zakonca Masinak.kisla ponujala zdravilne čaje in oîja, pa lončarji ... Po vsem irgu so lahko številni obiskíwalci opazovali pri (iclu ćlanc Šaleških likovnikov, ki so v vročem popoldnevu ustvarili kar nekaj lepih umel-nL^kih del. ki so jih v po/nem popoldnevu, ko sc jc ir^ hitro pt>lnil. In ko seje z akademsko
zamudo pričelo srečanje cilrar-jcv. ljudskih godcev m pevcevje biio že težko najU prosio se-diiJče. 'Ibkral so trg okrasili z driibninii lučkami, ki st> prizorišču dale svoje žajiielen čar, na odru past) se vrtuli nastopi mladih. zanimivih citrarjcv, ki st) prera.<čali k nastopom pravih d-irarskih virluozov ter ljudem zelo zanimivili Ijudskfli pevcev in godcev. Razpoloženje jc raslo, ljudje so v loplcm večeru uživali ob glasbi in dobri postrežbi, za katero sta skrbela POD Velenje in mesarstvo SuŠcc. vse do polnoči. In si bili ob koncu edini, da je bDa leuiinja prirediiev odlična- ZagoUm) pa jo jc videlo in slikalo največ ljudi do sedaj.
Krajevna skupnosi Siaro Velenje jc tudi ob letošnjem prazniku podelila priznanja zaslužnim
krajanom. Predsednik sveta KS Branki) Meh je le podelil Šlirl priznanja. Prejeli so jih: Olga Aristovnik za dolgoletni) delo v svetu KS in delo v krajcvTii orga-
nizaciji Rdečega križa, Majda Zbičajnik kol nekdanja predsednica sveta KS prav tako za požrtvovalno dek) v njem In ludi v Krajev nem odlvîru Rdečega
križa, Mihada	kol
predsednica Krajevne organizacije Rdečega kriza in delo s krajani 1er Martin Milwlak za dolgoletno delo v svciu KS, kjer
jc bil prav tako predsednik. Po-deiÍlÍM> ludi ítíst spominskih daril. med drugim tudi naši medijski hisi.
■ bš, vos
Sponzorji krajcvnci^a praznika v Starem Velenju so bili: MO Velenje, Pcirol. Vegrud Gorenje. Vcplas. 11 T/ IP. Era. PUR Elektronika Velenje. VIV, Mizarsivo Meh, GosiiSêc Lovski dvor, Mesarstvi) Saiec. Pekarna Presia. Tiskarna Bizjak, Pla.sin.\ Avio dt^m in. Picaddillv.Avto MurSič,Le.s<irstvcj Iludovemik. (îosâ^ Stor-man. (Veiličarna Meta. OZ Velenje. Obrina zbornica Vblenje. Klepaniivo /Jnčajnik, Danilo PcKajl, Nadčas in Franc Sever.
Najbofjje publiko s svojim nastopom navdušit obetavni mtadi slovenski citrar Oejan Praprotnik.
Ker je bil večer posvečen prazniku krajevne skupnosti, so podeWi tudi priznanja za uspešno delo v kraju. Predsednik sveta KS Branko Meh je tokrat razdelil štiri priznanja, prevladovale
pa so, kar je zanimivo, nagrajenke.

i".
Zvečer pa Je bil trg skoraj premajhen za vse. fo so žeieli prisluhniti 50 nastopajočim
citrarjem, yods k/m pevcem In godcem.
fl
t :.
»Sejem bit je živ» je že v vročem petkovem popoldnevu na stari trg privabit vetiko radovednežev, M so bili nad obujeno idejo prav navdušeni.,.
PRIZNANE BLAGOVNE SKUPINE i| v Biro opremi in Standardu Jb
TupwO» |M<hi»i> wfiiitiiqi»» I
Biro oprema Nama Standard
v
Jnnrf
^tnik Out door M samo 1.913,00
MAFhsI/XR
C iř^^A
Eěrráři
nahrbtnik Martin Arts <

ssevzn !
iS
NITED COLORS F BENETTON.
ERA, d.d., Prešernova 10, 3504 Velenje, tel.: 03 8960 100, WWW.ERA.S1 50 let prijaznih nakupov