PROSVETA « < GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uradniški In upravnlAd prostori: 1607 South Lsurndala Avt Offlo« of PuhUoattan: MIT South Lawndate Am LETO—YEAR XXXVL Cena lista j« $6.00 i matter Januar? U. IMS. al UhS •t Chlc«ao. B>ak iMMter Um Act ot CHICAGO 93. ILL« TOREK. 1. AVGUSTA (AUGUST 1). 1944 Subacriptlon $6 00 Yaarly ŠTEV.—NUMBER 14« Rusi pred Var$avo; Američani prodirajo proti Bretaniji PRELOM MEDTUR-IJO IN NEMČIJO NA VIDIKU Ruti potisnili v past nemško armado v Latviji in Estoniji po invaziji ozemlja Vzhodne Prusije. Armade v akciji na tisoč milj dolgi fronti od Baltika do Karpatskega gorovja.—Ameriške čete prodirajo v Normandiji in ujele to čez 10,000 sovražnikov v šestih dneh.—Nemško poveljstvo zagnalo pet vojaških divizij v bitko za posest Florence.—Ameriška zastava za vihrala nad vojaškimi barakami na Guamu po zdrobitvi japonske sile LONDON. 31. Jul.—Berlinska radiopostsjs Je nasnsnlls. da ao ruske žete ie prodrle do Varšave. glavnega meata Poljake. Ob času ieqa poročila ao bile oddaljene le šeat milj od meata. Berlin Je tudi prisnal. da ao Rual udrll v Kovno, bivše glavno mesto Litvlnake. ZAVEZNIŠKI GLAVNI STAN. FRANCIJA. 31. Jul.— Ameriška prva armada je po najnovejšem poročilu savsela mesto Avranches, ki leii ob vsnoiju normandakega polotoka, vshodno naprej pa ae odpira Francljs. Ta armada, kateri poveljuje general Bradler. Je v 24 urah prodrla 16 mil) daleč. Pot od tukaj drži v centralno Francijo, kjer ae bodo savesnlške čete lahko razmahnile. London. 31. jul.—Z invazijo trikota poljskega ozemlja, ki so ga naciji uključili v Vzhodno Prusijo 1. 1939, so kolone ruske armade, katere poveljnik je general Ivan Černiahovski, presekali zadnjo železniško progo in 24 urah so ameriške čete prodrle sedem milj daleč in prve so oddaljene samo 15 milj od Av-ranchesa. Američani so v ofenzivi, ki se je pričela pred šestimi dnevi, ujeli čez 10,000 Nemcev. To število ne uključuje vojakov treh nemških divizij, ki so bili ujeti na ozemlju med Lengronnem in St. Denis le Gastom. Nemci so poleg vojakov izgubili ogromne količine orožja. Zavezniška letala, ki podpirajo operacije čet na kopnem, so raz-aila čez 400 nemških tankov od začetka ofenzive. Britske in kanadske čete dro-be odpor nemške sile na fronti na vzhodni in južni strani Cae-na. General Montgomery, poveljnik britsko-kanadske sile, je dejal, da je zadovoljen z uspehi operacij. Rim. 31. jul.—Nemško poveljstvo je zagnalo pet vojaških divizij v bitko za posest Florence, komunikacijskega centra. Od- -MM80 1 armado okrog 300,000 vojakov v Latviji in Estoniji Kolone te armade so invadi-rale Vzhodno Prusijo po prekoračenju reke Niemen in okupaciji Gibyja. Radio Berlin poro-ča, da Rusi napadajo nemške pozicije v sektorju, ki leži 21 milj južnozapadno od Gibyja in samo osem milj od predvojne Vzhodne Prusije. Moskva ni zanikala in ne potrdila tega poročila. Oddelki ruske armade so si utrli pot proti Vzhodni Prusiji skozi Šlajonovo in Bobiki, pet milj vzhodno od Kovna, glavnega mesta Litve. Padec Kovna je blizu, ker ga druge sovjetske kolone naskakujejo s severovzhodne strani. Rusi se bližajo tudi Rigi, glavnemu mestu Lat-vi je Spvjetska armada, kateri poveljuje general Ivan Bakrami-jan, je v prodiranju po Latviji zavzela čez tristo vasi in našel bin, med temi Gludo, osem milj zapadno od Jelgave in 25 milj od Rige. Okupacija vmesnega ozemlja bo razcepila nemške ar made v Latviji in Estoniji. Poleg Glude so Rusi zasedli Platono in Lielvircavo, ki ležita šest milj južno od Jelgave, va i nega železniškega križišča. Železniške proge iz tega mesta vodijo v Vzhodno Prusijo. Na fronti v južni Estoniji je v akciji tretja ruska armada, katere poveljnik je general Ivan Maslenikov. Ta'je že okupirala velike kose ozemlja na zapadni m juž.nozapadni strani Pskova Sovjetska ofenziva je v teku na tisoč milj dolgi fronti od Bal tika do Karpatskega gorovja bližini čehoslovaške meje V tej so Rusi okupirali čez 1100 vasi in naselbin. Berlin je naznanil . poems. otfc. will bo returned to wben accompanlod bf self addressod aad siemped envolopo. Naslov na vse, kar ima stik s Matom« PROSVETA 2657 59 So. Lavrndalo Aro.. Chicago 23. Illinois ooly MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (August 31, 1944), poleg vašega na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina, vite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. imena Pono- I Spor med Poljsko in Rusijo Včeraj smo navedli neksj dejstev glede poljskega naroda, ki jc bil v zadnjih par stoletjih izmed vseh evropskih ljudstev najbolj križan—z izjemo Židov pod naciji. Je dobro, da imamo to v mislih, ako hočemo biti prsvični sodniki. Narod, ki ima Uko težko zgodovino za seboj kot jo ujetniškem taborišču v katlinskcm gozdu v Rusiji. Ko je nemška propagunda razbobnala to vest, se je poljska vlada obrnila na Mednarodni rdeti križ v svrho preiskave tega zločina. Kdo je to ofi cirje pomoril, je največja uganka te vojne, ki najbrže ne bo nikdar lazvozlana. Dejstvo vsekakor je, da je radi te zahteve Moskva pretrgala diplomatične odnošaje n poljsko zamejno vlado. Druga zmota, ki jo je atorila poljska vlada in ki je tudi razjarila Moskvo, Je bila njena zahteva, da mora poljsko-ruska meja osUt kot je bila pred vojno. Na drugi strani pa Moskva zahteva približno tiatu mejo kot je bila sači tana med Hitlerjevo in Stalinovo vla do |)o razkosanju Poljske. To jc med obema vladama ustvarilo še večji prepad. Moskva je na vse to odgovorila z ustanovitvijo Poljskega osvo-Inalilnega odbora v Husiji. Ta odbor je pričel udrihati po poljski zamejni vladi iu podprl zahteve ruske vlade glede nove poljsko-iuhkc meje na vsej črti. Moskva je šla še dalj in iz poljskih ujet nikov v Husiji pričela sestavljati poljsko armado, ki je zdaj že v akciji in šteje okrog UM),000 mož. l^mdon in Waahington sta si ves ta čas prizadevala, da bi izravnata ta konflikt med |M>lj»ko /amejno in ruako vlado. V ta namen Ma vrgla čez plot tudi važen del Atlantskega čarterja, in sicer oni del. ki pravi, da ne sme biti premaknjena nobena meja brez privoljenja večine prizadetega ljudstva. Ta čarter Je podpisal tudi Stalin, toda za Poljsko oci vidno ne velja. . . Kai m tiče spornega ozemlja, je pravična meja med Rusijo in Poljsko nemogoča, kajti na nJem ao pred vojno živele velike narodnostne manjšine. Na tem ozemlju je živelo nekaj čez enajst milijonov prebivalcev; od teh Je bilo Poljakov okrog 5,200.000, rkrajttu-eN in Heloiusov okrog 4.500.000. ostali pa so bili drugih narodnosti. Poljaki, dast najmočnejši po številu, niso bili v večini. Potegnitcv te meje na samopa&en način, pa naj bo s strani Rusije «• 11 Poljake. )>omeni, da se bo storila krivica tej ali drugi narodnosti < K ivuino tn l>i 1 najbolj pravičen za obe deieli nekak kompro-nu* ki na i bi dovoljeval tudi prostovoljno preselitev prebivalstva piizadetih narodnosti. Moskva je sicer pripravljena oškodovati Poljake na račun Nemcev— predvsepi s priklopitvijo V/hodne Prusije. Nova poljska pro- vi zori t-na \ laart pri Stolnem Bolem gredu premagali In ga prisilili v umik na avstrijeko ozem-Ije. Do M oktobra ae je zbralo okrog Dunaja dn «0,000 coeer-skih vojakov. Na Dunaju je zavladala tedaj velika zmešnjava. Od vlade je ne za kontrarevolucijo. Na Dunaju pa je ostal tudi del parlamenta, ki pa se ni znašel v situaciji: namesto da bi se konstituiral kot kon v en t, si ni ničesar bolj želel kakor sporazum s cesarjem. Oblast je bila v rokah demokratičnegk odbora, ki je oborožil tudi proletariat. Vendar pa je manjkalo vsepovsod prave organizacije in krepkega vodstva. Vsega tega tudi Marx ni mogel ustvariti, ko je prihi-tel za nekaj dni na Dunaj. V takih razmerah je moral Dunaj nujno propasti: zunaj je bil trden obroč dobro disciplinirane vojake, znotraj razcepije-noat in celo izdajatvo. Dunaj bi mogla rešiti edinule pomot' od zunaj. Ta pomoč bi utegnila »riti od treh strani: od kmetov, 4adžarov ali nemške revolucije, Videli smo, da Je marčna revolucija osvobodila kmete. Ti so se sedaj v svojem egoizmu oddolžili revoluciji na ta način, da niso mislili na nič drugo, neto na to, kako bi ogroženemu Dunaju čim draže prodali živež, ki ga je potreboval za daljšo obrambo.—^Čeprav ae je usoda ma džarske revolucije odločevala sedaj na Dunaju in ae je Dunaj dvignil samo zato, da jo reši, tudi Madžari niao prišli Dunaju na pomoč, ker ao ves-svoj boj vodi i na podlagi državnopravnih za plašnih pravic in zato niso ma rali vkorakati na tuje ozemlje. —Pa tudi nemška revolucija ni nič ukrenila za pomoč. Frank furtski parlament, ki je bil pred stavnik nemške revolucije, je poslal dva odposlanca na Dunaj, ti bi naj posredovala med njim in cesarjem. Levo krilo tega par lamenta pa je Še na avojo pest poslalo dva poslanca—eden iz« med njiju je bil Robert Blum. Ko je prišel Blum na Dunaj, je spoznal, da se pripravlja na Du naju odločilna bilka nemške revolucije. Zato ga ni zapustil, ne go je prevzel celp vodstvo od delka ter se prav hrabro bori proti cesarskim. Po zavzetju mesta je bil postavljen pred pro-ki sod In ustreljen: s svojo mu Čenlško smrtjo je rešil čast frankfurtake levice—vsaj za Rt kaj čaaa. Dne 26. oktobra Je začel Wln dischgraetz že z napadi, odločil na bitka pa ee Je vnela 2fl. oktobra. Ta dan ae je vojaštvu po deveturnl bitki poerečtlo zasesti predmestja, nakar Je nastal i dunajskem vodstvu epor, ali na boj nadaljuje ali pa naj se kapitulira. Delavci niao marali o kapitulaciji nič slišati, pač pa je meščanstvo poalalo v sovražni tabor deputacijo, ki Je ponu dila mir; le Windiachgraetzova bedaatoča je kapitulacijo prepre čila. Tako ae Je boj nadaljeva do HO. oktobra po|>oldna, ko je meščanatvo končnoveljavno Iz dalo revolucijo, 2e preje Je po kvarilo dokaj obrambnih ared atev, opoldne pa je odšla nova deputaelja k Wlitdischgraety.u proseč ga, naj osvobodi mm i«» «m —proleterleU. Dne 1. novembra Je bilo meeto docela v rokah protirevoluuioname vojske, na kar ae je začelo strašno maščevanje nad uporniki, Na Dunaju je zavladala strahovlada Reakcija je zmagala, oktobrsk dnevi pa sut za srednjeevropsko revolucijo Istega usodnega pomena kakor junijaki za frenco-eko, e) Nomtlja. Francoski febru erski viher je naprej vplival na južno in zapadno Nemčijo, kjei je prevzel oblast meščanski razred z gesli: svoboda tlaka, porot* na aodišče, svoboda združevenja splošna volilna pravica in oborožitev ljudstva, fte v času, ko so ae v nekali rih nemških državicah podim prestoli, jc pruski kralj Friderik Viljem IV. mislil, da ae bo n volurtja prod njegovimi mejami uatavils, In zsto nI ksr nič po« hitel z reformami Ko pa je pr spela v Berlin veat o dunajski revoluciji In o pobegu Mettcm cha se je situacija nad rila Ke daj Je tudi Friderik VHjem IV.I nekoliko popustil, vendar aamo toliko, da je rezžgal ogorčenost berlinskega proletariata Slednji je »topil IS marca na plan, zahtevajoč tudi v Prusiji koren I-tejših reform. Proti prolrUria* Iu je nastopilo vojaštvo14,000 umakniti. Tako je revolucijo zmagala; sedaj ao se vsepovsod ustanavljale nacionalne garde, kralj je imenoval liberalno ministrstvo, ki sta bila v njem dva zastopnika meščanstva, obenem e pa še obljubil ustavo. S tem bila revolucija za meščanski razred končana. Proletariat, ki se je boril na barikadah, je izšel z nje praznih rok. Nemška buržvazlja je priprav-jala revolucijo, da bi razbila sUri sistem in ustvarila enotno nomško meščansko republiko. Sedaj ae je zadovoljila samo z drobtinicami in obljubami—ker je bala proletariata. Nova vlada je predvsem akrl>ela za obnovo državne avtoritete ln je zato pustila tudi ves stari per-aonal v državni upravi. Friderik Viljem IV. je znal atrah vele-beščanstva pred delavstvom spretno izrabljati ter ga Jo imel trdno v svojih rokah. V strahu pred delavstvom ae je nemško meščanstvo aateklo k dovčeraj-šnjim sovražnikom: k birokraciji in junkerjem, pri čer.voi' Je do-ela pozabilo na nevarnost, ki JI e grozila z desne. (Dalje prihodnjič.) De Gaulle v Združenih državah Washington. (ONA)—Dve ato poročevalcev Je gromovito- ploskalo Charleau De Gaullu ob toncu tiskovne konference v Washlngtonu, Visoki, 11 o k 1 Francoz, oblečen v khaki, je pridobil zase zastopnike tiska s svojo odkritosrčnostjo, jaanoetjo n dobro voljo. Govoril je s lepo zvenečim glasom, s humorjem, n še daleč ni bil zaprt ali celo robat ln odsekan, kot so ga pogosto opisovali. Tu je bil meatni, gladko govoreči in odločni Francoz, željan francoako - ameriškega prijateljstva, in odločen, da mora Francija igrali vlogo velesile aveta in Evrope, Vztrajal Jo, da Je Francija nenadomestljiva za trajni mir v Evropi in svetovna organizacija brez francoakega sodelovanja jc skoro nemogoča. Pogumno je razpravljal o vprašanju, ki ni bilo zadoatl objaanjeno po ssd-nji svetovni vojni: vprašanje varnosti* ------ Francoske zahteve za varnost so bile takrat ssnemsrjene ln položene ns strsn. Sedaj jc general De Gaulle spet vztrajal na tem, da mora biti Rhincland okupirana po francoskih čeUh Za več let. Francoski sosed, ki Je bil kaj neprijeten več stoletij, mors biti tako ukročen, da se Frsnrlji ne bo treba bati več za njeno varnost. Upravo v zadevah tega aoaeda, to je Nemčije, ni mogočo zamisliti brez sodelovanja Francozov. Tudi zamorski žurnalisti so bili na De Gaullovl konferenci. Hoteli so vedeti o francoskih načrtih, ki se tičejo francoske ke-lonislne politike. Zdi se, ds Je De Gaulle srna t ral njihovs vprašanja kot važna, razumna in na meatu. Dal ja zagotovilo, da Se bodo vse kolonije imele prll\|m razvijati hir najhitreje. Spomnil Je na brazzavilsko konferenco zadnjo pomlad in odkril, da teži francoska provizorična vlada v umori federalne organizacije, kater«« del bi bila tudi Francija. Ta težnja ae je že uresničila na Daljnem vzhodu, kjer ae franeoaka Indokma imenuje sedaj Indokltejska unija. Madiareki Žid je Ismdon, (ONA), - Tukajšnji tisk je soglasno obsodil nemško (Minudbo sa Izmenjavo 400,000 Židov za hrano in zdravniška dobavila za Reich, kot neeramno IrailjevanJe. Vsi faanpiai soglašajo v mnenju, da ima U |>onudba namen aejati nezaupanje mod zavetniki In da edino zmaga more 2ide rešiti, Jhiplanlk Manchceter Guardian poudarja, da ao bile Združene države In Ruaija popolnoma obveičone o pogajanjih ln de pe je bila stroga ob-andhe RooaevelU in llulla pro-tt mnrttm sknn oblaatem kot VCj- mm kriminalcem morebiti sara- mož s M topovi—in vnele se je di vednosti nemških ponudb. TOREK, 1. AVCHlSTi nega obreza je rajši nemir včaaih ae avetijo njene oči v č nem ognju in kadar gleda ot ke, izražajo njene oči često t tirano nežnost. Ko se je nekega poletnega čera vračela od žene cesta Fejuje, ki ji je nesla modrt jo je ubrala po stezi ob v« Trije fantalini, ki so se kop so se na travi urili v stoji ] rala je iti med njimi. Starejši njih ni bil več otrok . . (Dalje prihodnjič.) vzame izza zevese predpasnik in ruto. Gospodična Verne je nevedno že pred njo. Brez naglice kot delavki, ki ljubite avoje delo jn si to zabavo podaljšujete, čistita ženski kamenita tie, obrišete klopi, postavita stole v vrsto in nalijeta olja v večno luč sv. zakramenta. Že dan pred praznikom je za nju praznik: ob takih dnevih delete ves popoldan. Treba je očistiti sveč^ nike, izmenjati prt na oltarju, pregledati, če je vae okrasje v redu, deti v vaze zelenja in rož. Vedno ai uredita posel teko, da delate ramo ob rami, in neprestano klepečete kot j>erici; vse dnevne novice presejete skozi rešeto svoje vzorne strogosti; govorita pa teko tiho in monotono, kot da bi ponavljeli lita-nije; toda pri vsem vnetem obrekovanju bližnjih vselej poklekneta pred tebernakljem, kadarkoli gresta mimo . njega: vljudna kretnja tako iz spoštlji-vosti kakor domačnosti, kajti počutita se, da spadate k hiši. Gospodična Massot ni lepa, toda ona ne ve tega: močni sklepi, kobilji vrat, goste obrvi, roke, ki pe zde, da ao vedno otekle od ozeblin, in da je mera nelepote polne, ima še črn puh v kotu ustnic. Nekaj let sem čuti večkrat, da ji sili vročica v lica; rdeči madeži se ji pojavljajo In izginjajo na vratu, na ramah, ne rokah in morda tudi na drugih delih telesa. Mislila je že na to, da bi šla k zdravniku, toda rajši umre, kakor da bi se slekla pred moškim: iz mnogih razlogov, od katerih je najmanjši njeno perilo. Kader se preobleče— vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu—vedno odpre tisto stran omarlnih vrat, na kateri je ogledalo, da je ne bi zapeljala nesramna ižkušnjava, da bi se pogledala; med zobmi drži srajoo, ki jo je nosila dva tedna, in je ne spusti prej, dokler ne obleče sveže. Presenetilo bi jo, ako bi jo kdo vprašal, ali je srečne. Izraz nje- MIHAJL ARCIBA&EV polnoma pravilno in pametno, vendar ]*" pe kljub temu človek lahko srečen ... In jaz sem arečen in prev zaradi tega čudovitega dekleta, ki ga nieem le teko pftd kratkim prav nič poznal . . ." • Juriju je prišla v glavo zabavne misel, da ala ee nekoč, ko sta bile majčkene, smešne, deček in deklica, morda kje srečala, se gledala in aa razšla, ne da bi slutile, da si bosta ustvarile eden drugemu najdražje na surtu, de se boste ljubila in de ae bo one zaradi nJega slekla do (Nadaljevanja) "Ne hvala, res ne .. . Nisem sam tukaj," je odklonil Jurij in se nestrpno umikal. "Eb, kaj boste tem!" ga je zavrnil Ivanov in ga v napol surovi dobrohotnosti prijel pod pazduho. "Pojdimo!" Jurij se je neprijeteljsko uprl in oba sta se nekoliko smešno vlekla vsak ne svojo stran. "Ne, za Boga, res ne morem!... Mogoče pridem potem ..." je vedno bolj prisiljeno ponavljal Jurij, ki se mu je zdelo, de je to prijetelj-sko nasilno vlečene popolnoma neumestno in za poniževalno. "No, pe nej bo .. ." ga je izpustil Ivenov, ne da bi česa opazil. "Torej mi ves bomo počakali... Ne pozebite!" "Dobro, dobro .. . Oni ao odšli a smehom in mahaje z rokami iz samostanskega zidovje. Tu je pe zopet postalo pobožno in tiho kot pri voli t vi Jurij se je odkril in napol zasmehljivo, napol plaho stopil v cerkev. Kakor hitro je zavil okrog enega od temnih stebrov, je takoj zegledel v somraku* Karsavino v sivi bluzi in okroglem slamniku, ki jo je napravil kakor gimnazijko. Srce mu je vztrepe-talo; to Irepetenje je bilo podobno strahu ptiče in trepetanje mečice pred skokom. Vse, ker je bilo ne njej, se mu je zazdelo nekako čedno in ljubko — njene bluze, klobuk, črni lesje, v kolobarju zaviti nad belim vratom in to, de je bila kot gimnazijka, ker je bilo zanljivo očeru-joče pri tako visokem, debelem in odraslem dekletu. Ona je začutila, da je zraven nje Jurij in se ozrla; v njenih temnih očeh, ki so ostale skromno resne, je globoko odsevalo preplašeno veselje. "Dober dan!" je rekel z znižanim glasom, e kljub temu preglasno in ni vedel, eli sme dati na tem meatu roko ali ne. Sosednje romerice ao se ozrle nenju in Jurij je prišel v zadrego od njihovih črnih, perga-mentnih obrazov. Zardel je; Karsavina ae mu je pa, kakor da bi ugenila to zadrego in mu hotele z materinskim čuvstvom priti ne pomoč, komej vidno nasmehnila in nežno požvigale z zaljubljenimi očmi. Jurij ae je vea blažen nasmehnil in srce mu je obstslo. Karsavina ga ni gledala tn se je pogostome križala. Jurij pe ves čas "vedel," de čuti one ssmo njegovo bližino. To je tvorilo med njima skrivno, prožno vez, od kstere jime je utripelo in sestejslo srce in od česar se jima je zdelo vae naokrog tajinatveno in čudovito. Temni cerkvin obrez — a avo j i mi čudnimi, pojočimi in beročimi gleaovl, kot nočne lučke ae leaketajočimi lučiml, težkimi vzdihljeji in posameznimi, odmevejočimi koraki pri vratih — Je gledal Jurija t resnimi, strogimi očmi to med to temno In strogo tišino je Jurij razločno čul svoje mejhno, lehno in sveže utrlpsjoče srce. Tiho je štel in gledel beli vrat pod črnimi lasmi, mehko zeokroženo telo okrog pasu, ki se jc kar čutilo pod sivo bluzo, in včaaih mu je bilo tako lepo, de se mu je omehčslo srce. Takrat bi rad atel teko, de bi val videli, da on, čeprav ne veruje ničemur — ne petju, ne branju, ne lučim — vendar ne oBčuti napram nJim nič drugega kot dobrodušno prijaznoat. Jurij aam je opezil avoje razpoloženje, ki ni bilo prav nič podobno oni otožni hudobnoatl, kot je je bila zjutraj. •Torej je človek lehko arečen?" Je vprašal, ae amehljel v notranjoati in takoj reano odgovoril: "Seveda! ... Vae, kar aem mislil o smrti, o nezmiaelnosti življenje, o pomanjkanju pametnega amotra in oatelo, vae to je zares po- nagega . .;--- " * Zadnje misel mu je nepričakovano prišle v glevo in Jurija je postajp teko sram, obenem mu je pe bilo tako prijetno, de je zardel do ušes in ae je dolgo česa bal pogledeti. One se je pe že v mislih slačila in stale spredaj mile in čista v svoji sivi bluzi in okroglem slamniku ter je molila brez besed, de bi jo ljubil on teko nežno in strastno, kot ona njega. Najbrž je nekaj očiičujočega prešlo od nje k njemu, ker so nečiste misli nekam izginile in v Jurijevi duši je bilo mirno in čisto. Solze ginjenja in ljubezni so toplo zalile Juriju oči. Povzdignil je oči in zagledal zlati ikonostes, ki se je iskril od sveč, še više pa dva povprečna križa in je v mislih vzkliknil z že davno pozabljenim čuvstvom in v nenavadni napetosti: "Gospod, če si, daj, da bi me ljubilo to dekle in de bi jo jez vedno tako ljubil kot zdaj!" Bilo ge je nekoliko sram svojega navdušenja, vendar se je topot samo popustljivo nasmehnil nad samim aeboj. "Saj to je aemo teko! ... si je mislil. "Pojdiva!" ga je tiho, akoraj šepetaje, kakor da bi vzdihnila, poklicala Karsavina. Spodobno ste šla ven s tišino v duši, kot da bi nesle s aeboj vse te tiho pojoče in glasno beroče glasove, vzdihljeje in migljanje luči; drug poleg drugega sta šle iz obzidja in prišla skozi stara vratice do preloma gore. Tukaj ni bilo nikogar in stara, bela stena z obkroženimi stolpiči ju je ločila od ljudi. Pri njunih nogah so se kodrali po klancu vršički hrastov, daleč spo-dej ae je pa kot ateklo lesketala ravna reka in v daljavo za temno obzorje ao se razprostirali zfleni travniki in polja. Molče ste prišla čiato do roba preloma in se ustevile, ne da bi vedela, kaj naj počnete. Nečesa ste se bala in se niste upala. Zdelo se je, da niste imele nikdar zadosti moči, da bi ai povedala in napravila, toda Krasavina je dvignile glavo in nekako čisto nepričakovano se je izšlo teko, da so njene ustnice srečale Jurijeve. Karsavina jc vsa prebledela, se izpozabila in odrevenela; Jurij jo Je pa molče objel in prvič začutil v svojih rokah toplo, vitko telo. Tiho je bilo naokrog in zdelo ae je jima je, da je ves svet odrevenel v slovesni in napeti tišini. Najbrž jima je v ušesih nekaj zazvenelo, toda Juriju se je zazdelo, da je neviden in neslišen zvon oblastno udaril uro sestanka. Hipoma se mu je one iztrgala, se nasmehnila in stekle nazaj. "Tete me bo iskala . . . počakajte . . . kmalu se vrnem .. Nikder pozneje ae ni mogel Jurij spomniti, eli Je ona zavjJila te besede s svojim zvonkim glasom, ki Je odjeknil v temnem gozdu, eli je topla večerne sepice prinesla k nJemu pretrgano, drseče šepetanje. Usedel ae je v travo in potegnil z roko po laaeh. "Kako je vse to neumno in lepo," ae je blaženo amehljel in si mialil; zemižel je in zmek-nil z rameni, kakor de bi za te hip zavrgel vae prejšnje miali, dvome in trpljenje. (Dalja prihodnjič.) Čeprav al mlajši kot Je Dewey. ne boš delal po svoje TISKARNA S.N.P.J v tiskarsko obrt epadajoia dola \ Tlaka vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjiga, koledarja, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih ........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI fISKARNI .... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarna .... Cena smerne, unljako dalo prva vrata Pišite po informacije na naalov: SNPJ P RlN T E RY M7-M S. Lasmdale Avenoe • • Cklceoo SS. IUlnok B00KS BY LOUIS ADAJ Po sklep« II. redne koavenoije se lahko nasotl aa Ust Pioavoto ia prišaeja odo«, dve. tri. štiri ali »ot članov ia ono drnUne k eni naro*. nlnL Liat Pseavete atene sa ase enako, aa člane ali asšlan> 18.00 u ene lame naaečntno. Kot ee člani še plešejo pri aaoemeate f 1 JO ss *dnfeae Jkn to prišteje k narofalaL Tete) sedaj nI vsroka. ra& de Je llat predre« ae šlane SNPJ. List Prosveto Jo vaša lastnina ls •Stoto |e v Tukt družini nekdo, k! M rad tttal Ust vaak dan. - —VeeloJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti član ®NPJ, ali če ae presali proč od družina In bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tleti član is dotične družine, kl je tnko skupno naročena ne dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu liita. in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosvata. Ako tegs n* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku. nič napitnine protiklerikalnemu poštarju. Prepeličerje sta medtem pre-vohela kletko, pohlastala vodo iz škropilnice in potem ko ste zaman vse prebrskela, legle z vi-sečima jezikoma ne razbeljen Ronsen s frencoekege podeželja R o«ee Martin Du Gard. poslovenil C. Peletln My Native Land...... From Many Land*.... brandsons .......... JMf Laughing in the Jungle My America......... K' 0 Native9s Return ...... Tu>o-Way Passage____ What>s Your Name?.. (Se nadeljuje.) "Mama, poštar Je tu In hoče podpis" Stari obraz, bled in krhek kot svilen papir ae s strahom obrne najprej proti Joigneauju, potem proti hčeri. Gospodična Massot razume in vpraša: "Menda ni treba nič plačati?" "Ne, gospodična Massot" "Nič ni treba plačati!" vpije gospodična Maasot s pomirjevalnim glasom. Tedaj gospa Maasot nepričakovano urno vstane, potegne is krila šop ključev, stopica proti pisalni mizi in jo odpre Iz nje vzame majhno steklenico, jo previdno odmaši in pomoči zarjavelo pero. "Tu," pravi Joigneau in pokaže mnato v vpisni knjigi. Črnilo je tako (»bledelo, de piha on po podpisu, kar si ga ne upa poplvnlti. ženski se spet spogledata. Ne: pošilja« naročnine Order from *ProIetarec V i ' 2301 South Lavrndale Avenue Chicago 23.111.