f
Leto XXV.. St 18
Wr«t«g»nrti» hmi tmahl.
Ljubljana, greda 24» fanoarja 1945
Preis - Cena t- L
IfHOUMtu
lelrtiw «
ctlr-l---- rn» mil«»
«I /i »I iS
•IMS V
JUCK1U MKicieft MUDI MU» I^tumim
» » - icictuc »	H-lt
r*otliuznia Nnvt tKfl» LiuMuoaka con LTki iu<*nr <a»f»pMvc a neu» a Itali*
'IVvihimm, . »'i ^ A Mil ANI
«3
tr
(ÜCUlli t» '."UlHWIOkl
iiko*ti«-n> anidu I» 17. MV vrvrmt (.nnfi f /tft
«AKIIIM OT> Mlt(IM>
mil« krat* Mn*t N»i 11-411»
bbaja mt ou nuu puoeaeijka, Mesetoa naročnina tir
Uredoittvo: ujubljana — Puccmijeva ulica ŠL k Telefon M. SI-22 31-23. 31-24.
ftoltop:« se ne vračajo
Stellungen In Obersdtlesien
gegen zahlreiche Angriffe behauptet
Sowjets im Raum östlich von Oppeln durch kraftvolle Gegenangriffe aufgefangen — Feindliche Panzerspitzen bis in den Baum östl'ch Posen vorgestossen — Feind in Deutsch-Evlan and Allen ste in eingedrungen — Strassenkämpfe in Insterburg — Amerikanische Front nördlich und östlich des Hagenauer Forstes
zusammengebrochen
Ans dom Führerhauptquartier, 23. Jan.
D"N'B Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Südlich von Budapest setzten Verbünde des Heeres und der Waffen-SS ihre Angriffe nnc* Norden regen verstärkte feindliche Gegenwehr fort und vernichteten ab-gesnM'.'erte Kräfte des Feindes. Stubhve's. senbnr^ wurde in überraschendem Nacht-i-vrff erobert. 809 Gefangene und jrrosse Pentp eingebracht. In Budanest bll^h^n !oi*td!:<»he Angriffe liber das Eis der Donau s-e"cn rtie Mfirrarplhen'nopl nnd gegen den ivi-t;']'rhfn S*adt*e;l erfolglos.
Schlacbtflipr-er eriffen mit srnter Wir. IcnnT In die Tlrdkämnfe ein. Deutsche und vn-frische Täger schössen S1 sowjetische CTn "zeuge ab.
Roj einem vorrrcbl'c^en Piirohbroehsver-snoh wpc+VcS der Granmündtmir verlor der Gfner 17 Pnnzrr.
In Obor«ob?^sf"n be^fMin^e^P wir »mscre St«11"n«ren ?.m 0«t- nnrT Nordostrend des Tn'l"strle«-efj»rtos b>s r>nf e'n~e"na E!n*>rii-c^p wen ra*i?rpffhp fp?nfl?:cfie Angriffe. 32 sowlf>'"scbe Ppnror «nird^n abgeschossen Im Raum ös'lich von OpnMn sotv'p ZT- -sehen Nams'au und rtls wrrflen die B-^chevvlstpn d'ireh kraftvoll von Pnn-zern rmtcrsHit-r-p Gegenangriffe Aufgefangen. Fei Feilsch urd r^n^nsstnd-- stoßen unsere Vcrb"ndp wei-pr fn erbitterten Abwehrkännf^n. NKrd-l'icb Vr Warthe d^.n^n fein*""he Pan-wrs"i r.'-'n h's in R^tti östTcb Po^n vnr. An«rr;ff" der B"|-ehpwi«s*"'>it nörd-KlrMi'n» un'dpn •/"r^cb'n-en.
Weiter	konnte der	nach
schweren K:'*»»*>*pt» 'n Deutsch.EyTüU und AlVniV'n eindringen.
rts'TIch der tr"-«i.r"sehpn SppnT»I«tte ver-
"n»prp Trmni>n	restom P-
der den Dnre^bmeh <W	Toi.
Sohewi«;tpn. Tn den Strassen von Ins^er. b"r<r nn'l Pregel sind erbitterte Kämpfe im Ganspe.
Im W«x»>n »Porten die En^-frt^pr ^p"pn UTinoren Pnr-rtriiriren'tonf »pi-cb «neb 7nf>'^rnn'r nenpr Kräfte Ihre Anrr'f'p fort Sie	(iwi, presVrn
V»« nur fi-rnTn er ll<-bpn TTrfo.*;rcn bobp hbitwe Verluste und verioren zahlreiche Prnrer.
Im brl"-fsch.tnTcmbnrfrlscben G-enr»re-r,\'»* «t^ndert »insere Tn'nm-n ?in Abschnitt
von St. Vith und nördlich der Sauer ln heftigen Abwehrkämpfen gegen die mit starker I<nftwaffenun'ersttiiznng angreifenden Amerikaner. Unsere Verbände vernichteten 14 feindliche Panzer, könn en aber tro^z erb'ttcrier Gegenwehr n!cht verhindern, dass der Fein«! In einige Ortschaften eindrang. Zur Frontverkürzung wurde der nach Houffallze vcrsprln^endp Stellungsbogen ohne fe'ndllchen, Druch auf vorbereitete Stellungen jrarüchgenom-men.
ITnt^r dem Drnck nnserp lronr«n**Tlschpn Ansrr'ffe ans den Bhebi-Br»"ken«öpfen nördl'cb Strassburg und a-is den unteren Vogesen brach die amerikanische Front nördlich und ös'Uch des TTasrnvier Forstes zusammen. Der Feind zO" sich In Rlch-tnn«>: auf den Mo<Vr-Abschnitt zurück. In scharfen Nachstössen nahmen nnscre Tmpnen die in d'^sem Ab'-c'mlt* befindlichen Werke der MagSnot-T.inle und befreiter» ein nrnfcnerr^lcbps Geb'et alien den-t-eban Badens. Ta'-I'e'c**? Or1« darunter N'efl^'-hronn, RcJchshofen, Wörth wd Fr'-sehweiler worden dem Feind wieder entrilssei. Ai'cb der Ha«renaner Forst Ist zum gröss^en Te'l In nnserer Hf»"d. Folnd-Gegenangriffe aus Bischweilar scheiterten.
Im Raum von Mühlhanspn weebsetien elprene und feinrt'lcbp Angriffe, o^ne da«® s'c»' die IjT"p wp«entlfch verärd^rtp. Im Gebiet von Tb«»nn wurde der angreifende Gegner zerschlagen.
Von der mi'tplitaUpnlseben Front werden kalne nennenswerte Kämnfe ^pmpld°t.
In Kroatien sind rrfolgre'che ITniemeh-munren ir?gen stärkere Ban-^nTrurrvn rordwest'lc^ von StbVwo In Ganfre. Dar Raum von Tr?»vn:k wur^p	am
Dr"np-> bs^nftt m«' ar« dpr Rvir'^ii-rrnnt zwischen	und Donau angreifende
Banden geworfen.
Anff!o-amerlTvj»n»oehe TprrArbombpr pxlf-fen fp«tem bpl Tpg tmd N?>cbt rbp'nlsch-wesTall^ches Gebiet sowip frontt-fl^p Räu-rw des Weste»»* an. Scbädpn In Wohn^e-b'pten pn*s+f»r»den vor al'em tn Cpls^Uir-cbpn.	der Inf*wnffp »eboss
18 fe'ndllpbp Ftn^nM^P. f?»-t ausschliess. Vr^ vifw»ot"Hi»e Porr-ber nh.
Das Vcrgeltnngsfener auf Gross-London dauert an.
| krat v zgodovini odločila usoda Vzhodne Pru- , ! sije, se nem&e čete glede na spomenik pad- ; lih junakov, v katerem počiva nek dan | tan- ; ntnbcrški zmago välec maršal Hndcnburg, i ogorčeno upirajo. Mnogo močnejše boljeviške množice so odbile deloma v bojih na nož t izredno hudimi izgubami. Med Allenstcinom in Ortesburgom so udarile nemške oklopne skup:ne v sovjetJce konjeniške oddelke, ki so napravili globok vdor. Nemci so napredovali delno in ob bokih ter so dosegli lepe uspehe.
Severno od Ostrolenke in na vzhodni meji Vzhodne Prusije me J Suwa!s>jcm in Gumbin-nenom so se zrudli sovjetski napadi v toči
V gornji šlezij! nemäce postojanke
ohranjene proti številnim napadom
Sovjetske čete prestrežene na področju vzhodno od Oppelna z močnimi protinapadi — Silni boji pri Kališu in Lodii — Sovražnik je vdrl v Deutsch-Eylao in Allenstein — Poulični boji v Inste burgu — Amer ško bojišče severno in vzhodno od gozda pri I: agenau-a se je zrušilo
Führerjev glavni stan, 23. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih ali objavlja:
Jutno od Budimpešte so oddelki vojske In vojaške SS nadaljevali v smeri proti severu napade proti močneje se branečemu
,,	, _.	.	. .	Ktcru luuduc uiuu IIIUUICJC sc uidinxcuiu
izstrelkov iz metal me« e, topov in strojnic, j ^v^oiku. Njegove razpršene sUe smo uni-Med Insterburijorn i Kursko lokvo so se	.....
čili. S presenetljivim nočnim napadom smo
vrg'e močne rezerve na vdrlega sovražnika in j navzeli Szekesfeaervar ter privedli 800 ujet-
mu preprečile s številnim protisunkj prodor, s katerim so hoteli bol Seviki doseči železnico iz Instrrburga v Königsberg.
Po začafnih poročil h so uničili Nemci včeraj v tej dvojni bitki v Vzhodni Prusiji ponovno 117 sovjetskih bojnih voz.
Težki cklcf!iri$ki frsfi
v Vzliadttl Prus ji
Berlin. 23 jan. Na vzhodnopruskem bo-J:šču, posebno na področju vzhodno od Gumbinnena ter vse do Vzhodnega morja, se je posrečilo boljševikom s pomočjo njihove človeške in 'varne premeči na več mestih vdreti v nemško obrambno črto. Kraja Aulenbsch in Krelingen sta predstavljala žarišči te?k h ok"opn;ških bojev. Za posest nekaterih krajev vzhodno od
nikov ln številni plen. V Budimpešti sovražnikovi napadi preko ledu na Dunava proti M ar garet.nem otoku in zapadnem delu mesta niso imeli uspeha.
Bojni letalci sc z dobrim uspehom posegli v l>oje aa zcuilji. Neiuški la madžarski luvet so zbili 31 sovjetskih letal.
Pri brezuspešnem prebijalnem poizkusu zapadno od Hranovega. Izliva je Izgubil nasprotnik 17 oklopnikov.
V zgornji Slezijl smo obdržali svoje postojanke ob vzhodnem in severnovzhodnem robu industrijskega področja, razen nekaterih vdorov pred številnimi sovražnikovimi napadi. Uničili smo 32 sovjetskih oklopnikov. Na področju vzhodno od Oppelna ter uied Nuiusiauoui ln Olsoni smo preslregli bolj&evlke s krepkimi io k oklopnikl podprtimi protinapadu Pri Kaii&u in južnoza-reke" Inster se bdi niti ponoči niso zaklju- i	o*l Lodža bljejo na Si oddelki še nada
HetrJkl chrainäni boji na vzhodu
Rerffn, 23 jan Z bitko za nemško vzh^no
j •"drr.čfe sta podali v S'eziji in Vzhodni Pru-t • ho i išče in domovina eno Prosto vol 'c; vseh r klicev, stanov n letnikov so zgrabili za >ž;e Kot ljudska vojska so stopili ob stran čet. da bi b^an-li voje dela>nice in s tem Tč eich nred bo' j^evi'k'm navaV.m Na nara-š,"i')či odror odgovarja sovra/n k z oiačen.m f r skom Ob? ftrari mačeta še vedno vse r •-•-'nžljive moči v bitko med Karpati in /'!"m'om
Borbe se trenutno rarvi'a:o v treh od&ekih. i- a ;um rrit siva sovražnikov naval proti zgor-e"ilez;iskemu mduftriiskcmu področju, v f,-.'*di p rr rdi rajo sovjetske čete preko Warte proti severr,napadu na severu pa je usmerjen rriti=k z iuca in vzhoda nrrt: Vzhodni p-us;i; Pmt' 7«"rn:i S'e^iij naval;»iie snvraž-r>:V na črti Krakov—<*enstohova Za podnoro f 'n-h napadov poskusa istočasno omdreti Tud' 7 itr"a in severa Naiju?nejJa sktmna pa jp d(vž;vela tmrčo nem'k'h prot'n^padiv pri K -r'pomembne p^ra^e jr» se ni moo'a razviti. z'a-+i. ker sr» nemške ?p+e tu^i dalje 5'Toti ingu med Krakovom in Nn-v;m Saczem rrntisrmki zavarova'e s\-oie pokrete ffed • "čno nrti^traiocimi bolife\ik- Nepo°redni t'radi od vzhoda in severovzhoda «o se prav t.iko iz a'ovili Vemške čete so branile S\roie postojanke in dr»v»le j^^-eri obrqmbn: ucpeh I^e nat^cvernobk^lievalnem krilu se je Tr^ečilo br.!j=evikr,m. da «o zabili svoie cklnnn^'kf	/a r^kai ki'ometrov v smeri
prr>ti Onne'nu. pa tud; tu se ie prob'tirti^ o'a.cil Vegove pos!"r?;rp vi ime'e zato tako IhHer u^neh ker so cM-žal' n'-m'fc; grenad;rri Srr?e ""»n^rne nos+ojank" k'i"b vsem napadom Za t»	obrambne usnehe üre sra^'-ala tudi rvieadk» Kemma. k: je branila ti.nie 'Tno«;favHeno onoriJče nred "t^vilnimi in h ra^nib «me»' izvr"en:m' 9ovrr5nikov'm; na-Nasnro*-n:k'.ve nanada'ne skunine. ki so ■pH"Te s «voi!m« konicami vse dn nem^c'h -zapornih pos+oj-mk za^dno od Kemnr.a imajo p-r>fi «nm rt'nh^Vn ra'oa':en b"k Tu stoje v<ic do m.-dmčia :užnnzana^no od Lodža rem-b^i^e skupine ki vpžeio rv>mp*"bne de'e pov^fd-n, ve^mn sovražnikove peli nt» nd ^pnctoh"ve so posk'i^li bol;s»v:?k: rrdde'k' nr»kmit: žplemiskrv rvrm mH V»a*:?'avo m mestom G'e'witzom v h':?.n; 0->~e'na. da b-. ni ta način oorr.z'le rrk-bo hMni'cev 7*v>m!PŠ «,ke<*a rv>drrvs;a xpT.rf„r cp	Nemci 70net v roke in oo-tirnil; sovietskp konice z zanosnim riTi^om Z nevm"«* v^n-np"a nndro^ a V7b~*no od me^^a C«« St-eVtz V7b^dno rid O^^-'na so r-^rKrini'c; zan^dn' rob m-^ta G"*t»n*-"' P'av t"t"o «o trs+fliTli no hu-brrv«<,'i v o'avripm <;ov'p*skn n^nredovanje na črt: Pr-.c^nKer'1—tf »mnpn V di\ jem lovu ro u»p|; N^mci man'?? snv|etslrp knl^e. k' tO nreb;'p vpmnvlr/m Onnelnn 'ih m un'č'l- 7 motoT--7>an;mi nn>tit"n-kovskim; tnrvov» Po=ehno budi h;'r h^ii 7S m "sto Ken-r.en. Icj^r Hran''c: s krenk:mi «v->n;mi ndarc' preprečil' nasprotniku oH-Ir.'^ev
v ogromni oVlrvn-!?k= b;tk: itržnozanadno
.sH Lo^ži sr, nrpn-ečiV npm^ke čete 8 !''vo taktio grozeči prodor nekega «ovjetel»-
ga oklorniškega zbora Čeprav so se morali nenvki oklonn:rki oddelki odmakniti preiti zapadu so z uničen em \elike«a drla sovjetske napadalne koone vendar izpolmli svojo nalogo in povzročili nasprotniku odločilno» škodo Zamrznjeno bojišče ie postilo nrsvo po-kopa'i'ce s&vjetfk'h oklopn'kov V zaščiti noči so se nato nemške bojne skur»:nr umak nile v popolnem redu ne da h' ih möge' sovražnik ovirati, na močno predmestje vzhodno od Warte.
Severnozaradno od Lodža pa položaj še vedno ni postal bolj ustaljen Posamezne so-vjsv ke cklopni'ke brigade sc tu prekorač le Warto in se vsnezdi'e ob vzhodnem robu Konina. kjer se Se vedno ogorčena up'rajo Kaže, da hočejo dobiti boljševiki za enkrat čimveč ozemlia in da se np ozira o na nevarnosti. ki jim prete v prostoru ob Warti Posamezna sovjetska oklonnška krdela čaka že gotovo uničenje. Po vseh ždezn:c«h in cestah se bližajo sveže nemške rezerve, ki bodo po-seg'e v bej na tem vdornem področju
Vel'ki ;n za borbe «ipow.bni nemoči oddelki, ki so se za hrbtom boljše-rških kon;c še nadalje prebijal' proti zapadu. niso dopuščale sovjetskim odde'kom časa da bi jim urpe^o zastavili pot S premetenimi sunki so razbili e'aböe sov'etske oddelke, k' naj bi ščitil' napredujoče oklopniške oddelke pred presenečenji. rfeenem pa so usmešino zavmil4 06tale edin:ce. ki so vznemirjale nemške bočne za ščitn.ee in zadnje straže V Generalnem ßou-vernementu «o se še vedno h-rrla «te\-ilna nem^ca oporišča ki so na ta nač'n prepreči a boljševišklm c^'crbova'n^ kolonam polno up^^rabo prometnih križišč
Do?odki na južnem obmejnem področju Vzhodne Prusije sedaj že popolnoma jasno razkrivajo sov'ebkj operaeüski načrt. Medtem ko naj bi bile v zafčTto najvažnej"ega ofenzivnega boks nemške čete potiwijene proti Visli v odsek pri Tomu. prtiskaio oklnpni nanadalni oddelki v širin» kakih 70 km proti vzhodnomorsk- luki F'bmg. da bi tako odrezali' nemške čete v Vzhodni Prjrlji od ostale Nemčije V ta name s<o zbra'i boljševiki. kakor smo ž? javili, ogromno množino šest h moto-rizi-3nih zborov in 58 pehotnih divizij
Čeprav je bilo treba z ogrcžen:h področij odseliti žene in otroke, ni prišlo nikjer do kakega paničnega razpoloženja Obrazi ljudi so resni, a kažejo zaupanje ker vidijo na v«eh potih in na vseh železnških postajah velike kontingente nenvkih čet. kj prihajajo na bojišče z neverjetne brzno. da bi okrepili boreče se nemške oddelke in zadržali bol ševižki valjar V vaseh m mestih ni več nobenega moža k' bi ne bil vključen v ljudsko vojsko m oborožen s protitankovskim orožjem Čeprav kriza 5e ni mimo. »e vendar že kažejo na voja kem obzorju pomembne izpremembe, iz katerih ff lahko sklepa, da se bo položaj tudi tu v kratkem izpremenil v koris* nenvke obrambe V primeri t izredno naglimi dogodki prvih boinih dni se ie včeraj naglica bol ševifkeoa n"nredovania kljub ogromnemu nakopičen?u si! ie močno zman'*ala Nepredstavljivo hud-' in m oba dela krvavi so bil? bof? na področju D-ntsch-Evaus. kjer «o trajali srvnsdi t xdr'fmi sovjetskimi edin ic«mi le ponoči. Pri Tanaenbergu. kjer «B je ie dva-
čili. Iz Aulenbachs je udaril sovražnik v -noči pwlka ter z močnimi '-klnon šVml silami proti zapadu. toda nemške čete so uničile 16 oklopnikov in ga odbile Prot večeru napadli boljševki zopet na široki črt? Iz odseka ori Mem'n so se pre-*~iTe nemške čete kljub	sovražni-
kovim nsrradcm do glavnih nem§k'h postojank. Ob tej priliki so uničile 15 sovražnikovih oklopnikov.
Zadufe vesti z vzhodnega bojišča
Berl'n, 23. jan Mednarodni poročevalski urad javlja z vzhodnega bojišča:
Pred zgornjošlezijskim industrijskim področjem so se nemški oddelki v novo napravljenih postojankah tudi včeraj obdržali kljub vsem izrednim sovjetskim oklopniškim napadom. Kritičen polžaj. ki je nastal začasno ob vzhodnem robu Tar-now.tz. so Nemci ponoči s protinapadi zopet odstranili. Na področju Oppelna in vzhodno od Vratisiave so prestregli nadaljnje napadajoče boljševike s pro isunfc; oklopnjh bojnih skupin. Južno7apndno od Lodža se je razvila nova oklopnišk3 bitka. Tudi pri Kališu bijejo nemške čete ogorčene obrambne boje. Severno od Warte se je posrečilo nekemu sovjetskemu izvldni-škemu oddelku prodreti do področja vzhodno od Poznanja, kjer so ga Nemci ustavili. Napade z juga proti Tornu in Bydgoszczu so zagrnili branilci ob velikih sovjetskih izgubah.
Na južnem obmejnem ozemlju Vzhodne Prusije je boljševlšk pritisk včeraj še nadalje narasei. Bilka se bliža višku, ker dovažata obe strani na bojišče nova oja-čenja
Kljub izredno žilavi obrambi so moral izprazniti Nemci v večernih urah Dsutsch-Eylau in Allenstein. Ponoči so s prot napadi ponovno dosegli rob obeh mest in se zapletli s sovjetskimi oklopniškimi konicami v silovite poulične boje.
Po pravočasni rešitvi krst maršala Hin-denburga in njegove soproge ter zastav vzhodnopruskih in zapadnopru kih polVov so pognale nemške čete v zrak narodni spomenik pri Tannenbergu
Vzhodno od Mazurske jezerske planote so se znova zrušili vsi sovjetsk- Dreb;;alni poizkusi Na severovzhodu Vzhodne Prusije sn boljševiki včeraj le malo napredovali Motoriziran' odde'ek ki je vdrl v Insterburg. so Nemci takoj od vseh strani naoadli in ga težko zbili.
Po še nepopolnih vesteh so l7gub'le včeraj soviet-ke čete znova 87 bojn'h voz in napadalnih topov.
Ameriške mornariške Izgube
Stockholm, 23. Jan. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo izgube ameriškega brodovja. mornariškega zbora tn obalnih straž, ki znaSajo po vesti »TT« lz Washingtona skupno 85.282 mož.
I
lja ogorčene obrambne boje. Severno od Warte so prodrle sovražnikove oklopniške konice do področja vzhodno ud Poznanja. Napade boljše vikom v smeri proti severu smo razbili.
Dalje proti vzhodu se je posrečilo sovražniku, da je po težkih bojih vdrl v Deutsch-Eylaa in Allenstein.
Vzhodno od mazurske Jezerske planote so naše čete tudi včeraj znova preprečile prodor navaljujnčih sovjetskih čet. Po ulicah Insterburga ia ob Preglu se bijejo ogorčeni boji.
Na tapadu so nadaljevali Angleži po dovozu novih sil napade proti našemu pred-mostju ob Roeru ln Južnovzhodno od Maa-seycka. Včeraj so utrpeli ob majhnih krajevnih uspehih visoke krvne izgube ter izgubili številne oklopnike.
Na belgijsko - luksemburškem obmejnem
ozemlja so se borile naše čete v odseka pr; St. Vithu in severno od Saucrja v siloviti!• obrambnih bojih z Američani, ki so napa ual! z močno letalsko podporo. Na Si oddelk so uničili 14 sovražnikovih oklopnikov, z. kljub ogorčeni obrambi niso mogU preprečiti, da ne bi vdrl sovražnik v nekatere kraje. Zaradi skrajšanja bojne črte sme umaknili proti Houffalizu segajoči lok postojank brez sovražnikovega pritiska osnovo pripravljeno črto.
Pod pritiskom naših osredotočenih aapa-dov s predmostij ob Uenu severno oč Strasbourga ter iz spodnjih Vogezov se je zrušilo ameriško boj.šče severno in vzhodno od HagenauAkcga gozda. Sovražnik se je umaknil v odseku ob Modru. Naše močno pritiskajoče čete so zavzele severno otl tega odseka naprave Maginotove črte tei osvobodile obsežno področje starega nemškega ozemlja, številne kraje, med njürä Niederbron, Iiek-hshofen, Wörth In Frosch weiler siuo zopet Utrgali sovražniku. Tud Hagenauškl gozd je v glavnem zopet v nafti posesti. Sovražnikovi protinapadi iz Bi schweilerja so se izjalovili.
Na področju Miihihausna so se menjal Lastni in sovražnikovi napadi, ne da bi sc položaj bistveno izpremenil. Na ozemlji, Tlianna smo razbili napadujočega nasprotnika.
S srednje: tali Janskega bojišča ne javi jajc o nikakih pomembnejših bojih.
Na Hrvatskem so uspešne akcije pret. močnejšim sovražnikovim skupinam severo-zapatfna od Sarajeva. Očistili smo področje Travnika, v odseku ob Drini ter na bojišči, pri Srema med Drino in Dunavom pa vTgl napadu j oče tolpe nazaj.
Angloameriški teroristični bombniki m napadali včeraj podnevi in ponoči rensko-uestfalsko področje ter južno zaledje aa' v.apadu. V stanovanjskih predelih je nastala škoda, predvsem v Geilenkirchnu. Protiletalsko topništvo v sestavu letalstva Je se strelilo 16 sovražnikovih letal, skoraj lz ključno štirlmotorne bombnike.
Povračilni ogeoj aa veliki London trajs-dalje.
Nemški uspehi v Alzaclp
Berlin, 23. jan. Na zupadiem boj šču *o odoi.e nemške čete soviažn k. j ve napbde med Maa>o pri Maaseycku ;n M isclo prt Remichu. Ob zapornih postojankah m:d Mosa o in Saaro pied^em pa v seve.n. Aizaciji pa so izvede u*p š.ie r.a. ada.
Kakor je bilo že jav jeno v vč-rajšnjem vojnem poroči.u, >o nemški ljudski gre-nadi.ji ob zaptdu pri Orsthutu po siinem lopnis<ccm ognju prisilil ll čdstit.k-v in I1Ü0 n-.ož amerške 94. divizija, da pre-ne.-.ai odpor. Nato so z ne^rch.a .im. na-p-O. putisndi poraženega sjv.ažnika .-e cia.je nazaj vdr.i od jugovzhudu v Nenug Izredno \e.ike izguba je ui.p ia tudi ameriška 7. aimada v spoanjih Vro-
![ez.h pri lioipertsweierju. Tukaj so gorski ovci orožja SS uničili tudi ostanek am<_-riSk.ga 157. pehotnega po.ka, ki je bil pr d še^t,mi dnevi obkolj n na viš nah severn--vzh xi :o od Reipe. tsw_ilerja. Čeprav ie na-p;avtlo ameriško tcpjiišlvo Zaporni jbr< č okrog teh obkoljenih edine, da bi podprt.» števi ne brezuspešne razbreinesijevalne n .-pade. se je predaj sedaj tudi posednji bala jon obkoljenega polka. Nemci so z: je i 409 ameriških vojakov in 23 cas ni. o\ Nj bojišču, kjer se je odig.av£i;a poslednja faza boja. je obkžalo 200 Ame.ič^nov.
Najvažnejši dogodek na zara^n m bojišču pa ie nada jevanje nem k h napadov v severni Aizaciji. Približio 3 tedne so silile nemške čete nasprotnika, da se je boril v spodnjih Vogezih v izgub polhih obrambnih bojih Pri tem so un či e odporno salo sovražnikovih odda^eov. ki so se opirali na globoko raz^enjen obrambni s-s em Maginotove črte. Vsled počasnega, tod?; stalnega napredovsn a Dr Rit'er>hof?nu in Hattenu 'n vedno močnejšega nemšk ga pritiska severno od Strasbcu,-ga so p i" j v nevarnost voliki d°li am^';ške 7. armade Sovražnik Je moral vsed tega Izvesti večje odm;kalne premike p se' no k~r nj3gov% močno os ab'jeni odJeki niso mogli več braniti Maginotove črte. Nemške

Unter dem Schutz schwerer nnd schwerster Artillerie sehen deutsche Grenadiere zum Angriff vor. Ungeheuer siml die Verluste des Feindes bei solchen
Unternehmen
i
Pod ittf1*» težkega In najteZjega topn'J fcva gredo nemški grenadirji w napnd. Izgube sovrainik» m pri takih podjetjih
bojne skupine ostro pritiskajo za umika j očimi se ameriškimi divizijami. N-mšk* čo e so osvobodile med « bror^.i spod j > Vogezov in gozdem pri Hagsnau u š e-vilne kraje, med njimi N e-eroionn Rachshofen, Wörth, Surburg in Sultz Nemški oddelki, kj so iitočasno prodiral s predmostja severno od Str^scour a. so r enegičnim napadem zavz-ii m-«to H £eiav te; stiskajo kie^če na področju rr.ed spodnjimi Vogcz; in gozdom pri Ka en u-u kjer se um kajo am:r'ž'ce diviii^e. V va^eh. ki jih je soviažnik v begu za. ustil, 6o zaplenile nemške čete ve iko koič no gradiva. m_xl,eni tudi več «klop.i'ikov
Niti številna minska polja, niti ponekoc zi'.sv odpor sovražrikoi ih zažčitnic ni mo gčl zadržati napredovanja nemških čet Tako so na pri mar južno od Dambachf :azstreIiSi nemški pijomiji skupno z njihovimi posadkami tri bunkerje, k; so ji/ žilavo braniie zaščitrtce. Štirje prež.vei brani ci bunkerjev so bi£ ujeli. Tudi v gornji Azaciji so na dal j. vali n'mSkä 'd dol m protinapade in očistib rada jna d-tr1 prejšnje dni pridobljenega oiem.ja.
Med Maaso in Mcselo so se razplamtel na dosedanjih težiščih novi trdi obrambr boji. Predvsem je ojačila britanska 2. armada svoj pritisk proti nemškemu predmestju južno od Maaseycka. Po me^.jajo-cih se bojih je dosegel sovražnik nekaj krajevnih vdorov, ki pa so j h izravnale nemške čete med Maasbrach'om ob Maas; in ob črtah ob gozdu severnozapadno od Geilenkirchena. Te postojanke potekajo £ do 4 km za dosedanjimi črtami. Ob njih so se krvavo zrušili vsi nadaljnji sovražnikovi sunki. Proti nemškemu belgijsko-luksemburškemu bojiščnemu loku so pritiskali Američani zopet od severa s področja Malmedyja ter od juga s predmostja Sazer pri Diekirchu. Tudi tu je dosegel nasprotnik nekaj krajevn h vdorov. Nemci pa so s protinapadi prepreč li sovražniku. da bi te vdore izrabil. Sovražnik je kljub občutnim zeubam le malo napredoval Večji premik; so se izvrš li na zapadnem delu loka v Ardenih Sovražnik je le obotavljaje sled-'! nemškim po neko:' se odmikajoč m oddelkom ko pa je pr Dommingenu skušal mot ti te prem ke. so ga nemške čete odbile ob velikih izgubah 2üav odpor nemških čet veže Se nadalje tudi na severnem delu	bo' šča
močne sovražnikove s le
„Optimizem neupravičen44
Stockholm. 23 jan Ang^ameriški tisk je spričo dogodkov na vzbod-i naravnost vidno rezerviran Vojaški s'rokovnj?ki svare izrecno pred pret'ranlm optimizmom Tako opozarja vojašk komentator *Daily Expressa«. Morley Richsrds. na sijajno uspehe nemškega vod-tvn ki je obvladalo doslej še vsak položaj »News <""hronicle« ugotavlja v uvodniku da -e brv*z p «-krai-šanjem bo-n b čri na vzhodu skra^š le tudi obrambne črte na nem^SV stran», doc'rr. bodo po^tplp coviet~1t^	r- «ti»m r>K-
?eeru večie
Vojaški strokomič>.k	7nr' Time-
sa« Han^o»- FnMwin cvar' r-re-i rn-en^^m. da 1e nemška ■armada na >rh<v»n u^'f^pa n nulno onoz^r^a «voip ^ralce d- odločilne bitke 'P D V'	rp7p'v'n. no se 'zražft vo<afki «*rn'"HTi3ti 1'-ta »New *ork Hpra'd Tr Hmcv rn-'or Eriot. ki ODOZaHfl r»8 ^ r» v<yj-•tvo u«r»«»5r)e obr^^b^r -<v>
i« VI «mafvV	o^^m'rem
ZM'^'-nih državah >»t popoioom« n*-upravičeu
»JUTRO« St 18
Sreda, 24. L 1945
Boji na Madžarskem
Berlin, 23. jan. Mednarodni poročevalski urad poroča z madžarskega bojišča:
Med vzhodnim bregom Blatnega jezera lu dunavskim otokom Csepel je zabeležila nemška ofenziva v nedeljo pomembne uspehe.
Močni sunki oklopnih bojnih skupin pro. tj severu niso dopustili boljševikom, da bi se vkopali. Na šircki črti fhed jezerom Velencze, kjer so pregnali Nemci poslednje sovražnikove ostanke, in Dunavom so napadalci znova zlomili boljševiškj odpor. Istočasno so naskočile z zapada in z juga mešane nemške čete važno mesto Szekes. fehervar. V kratkih pouličnih bojih so pobile sovjetsko pehoto in jo zasledovale še daleč preko severnega mestnega roba. Predalo se je nad tisoč sovjetskih vojakov. Ostanek boljševiške bojne skupine, obko. ljene med Dunavom in Blatnim jezerom, se je obupno tiudil, da bi izpadel v smeri preti jugu, veni ar je obtičal po malenkostnih pričetnih uspehih. Nemški bojni plen je velik.
Sovjetski oskrbovalni promet po Dunavu je popolnoma ustavljen.
V zapadnem delu Budimpešte so se bolj-ševiKi na vse načine trudili, da bi razbili nemški obrambni obreč z jugozapada. Branilci so jih vrgli z ročnimi granatami in a golim orožjem zopet nazaj.
Vzhodno od Komama se je bojni hrup skoraj popolnoma polegel.
Z madžarsko - slovaškega obmejnega ozemlja javljajo le o posameznih spopadih.
Nemške čete osvojile Szekesfehervar
Berlin, 23 jan. Na madžarskem bojišču so nemške čete* v bojih mel Blatnim jezerom jn Dunavom včerai po težkih borbah osvobodile Szekesfehervar, javlja mednarodni poročevalski urad.
Berlin, 23. jan. Mednarodni poročevalski urad javlja o bojih za Budimpešto:
Merilslci boj za madžarsko prestolnico je trajal tudj v nedeljo z nezlomljeno silovitostjo, čeprav je zjutraj močan sneg oviral operacije. S sovjetske strani so skušali prepeljati penoči na svoje ozko prel-mostje.na Margaretinem otoku z napadalnimi in gumijastimi čolni nadaljnje sUe, vendar sta bila predmostje in odsisočišče na vzhodnem bregu Dunava pod neprestanim težkim ognjem nemškega obrambnega orežja, tako da se je le slabšim oddelkom posrečilo priti na otok. Zato so se omejile sovjetske čete v nedeljo na obrambo svojega prelmostja, pač pa so navalje-vali boljševiki po močni topniški in mino. metalski pripravi proti južnemu in :užno-zapadnemu bojišču. V kratkih časovnih presledkih 30 pošiljali v boj vedno nove čete. Branilci so jih deloma tudi v bojih na nož vse krvavo odbili.
K premirju med Moskvo ia debrecinsko vlado
Bera, 23. jan. O premirju med Moskvo in tako zvano debreensko vlado na Madžar-SKem, piše zunanjepolitični urednik lista »Suisse«: Moskovski pogoji so vedno trSi. Posebno tragično je, da prisili Sovjetska zveza, dežele, ki se hočejo rešiti :z vojne, da se Se bolj kakor prej udeležujejo boja, toda ne, da bi s tem dobili položaj zaveznika, marveč, da bi ponovno postopali z njimi kakor s pregnanci, čim jih ne bi več potrebovali.
Madrid, 23. jan. H kap'tulacijskim pogojem, ki jih je Moskva postavila tako zvani debrecinski »vladi«, spada tudi zahteva, da morajo imeti v Madžarski bivajoči ali vr-nivši ž'dje posebne predpravice. Agencija EFE javlja, da bodo imeli židje prednost predvsem pri razdeljevanju življenjskih potrebščin.
„Jugoslovanske" zmede v Lmämu
šubašič odpuščen — Churchillnvo izdajstvo se nadaljuje
Ams;erdam, 23 jan. »Jugoslovanska«
kriza je dovedla spričo vztrajnega protiv. ljanja kralja Petra, da bj priznal pogodbo med Titom in šubaš čem, v poneleljek do odstopa šubašičeve vlade, javlja londonski radio.
Reuter pravi, da je zvedel lz nekega uradnega »jugoslovanskega vira« v Londonu, da bo poveril bivši kralj Peter vodji srbske demokratske stranke in bivšemu ministru Milanu Grolu sestavo neve begunske vlade. Grola označujejo kot voditelja Titu nasprotnih »Jugoslovanov« v Lcndonu in kot sovražnika dogovora med šubašičem in Titom.
Ženeva, 23 jan. Kralj Peter je v pone-šubašiča. V nekem komunikeju kraljev-deljek odpustil svojega min. predsednika skega dvora kralja Petra v Londonu opozarjajo, da bi upravičili ta korak, na proti-predlog Petra, v katerem je Izjavil, da je pripravljen oddati svoje ustavne pravice ln zakonodajno moč Titovi vladi, vendar samo s pobojem, če bo sestavljena ta vlada po določil;h ustave Kralj torej ne zahteva nič Irugega kakor da bi dejansko prišlo do izraza tudi v tem vprašanju svobodno mnenje naroda, katerega boliševiki vedno znova proklamirajo. Krali obžaluje v svoii izjavi, ker ne more ugoditi Titovi želji in nadaljevati s prgajanji samo preko Šuba. šiča, v katerega je izgubil zaupanje.
Spor med begunskimi Jugoslovani v Londonu glede dogovora Tito-šubašič je s tern pršel io odkritega izbruha. V ničemer se ne razlikuje od poloma v poljskem vprašanju. Kakor begunski Poljaki niso mogli ničesar izpremeniti v izda ist vu njihove stvari, tako se bo tudi kljub temu kraljevemu upiranju nadaljevala izročitev Jugoslavije na način kj ga ie Churchill že napoveda'. Agencija Reuter že poreča, da je izjavil neki zastopnik šubašičeve vlade v ponedeljek zvečer, da vlada nikakor ni obvezana spreieti kraljeve zahteve. Na vladni seii v torek bodo odločali o nadaljnjih korakih. Reuterjev diplomatski dopisnik tudi že ugotavlia. da je izvršil Peter ta korak proti nasvetu britanske vlade. Petrov korak nomen? Isto kakor odklonitev dogovora T:to-Subašič. Nl pričakovati. da bi Tito nriznal kot obvezen kak dogovor, ki bi bil sklenjen mel njim ln kakršno koli drugo kralievsko vlado. V tem je utemeljena ugotovitev, da T'to nl sklenil tega dogov-ra z jugoslovansko begunsko vlado, marveč samo s Subašičem. Posledica tega bo iavlia a-renoHa R»uter dalje. da bo Tito sedaj Skušal uresničiti pogoje dogovora, ker bo'o smatrali to kraljevo orivolienje kot dano. kakor 3* je izraz1"! Churchill v snodnil zbornici. Verjetno je tudi, da se bodo šubsšič in njegovi sodelavci vrnili v Jugoslavijo, kjer bi se sestali s Titom in mu pomagali pri sestavi nove vlade ter regentskega sveta če pa bi Peter v Londonu sestavil novo vlado. se lahko z gotovostjo pričakuje, da bo Tito Ignoriral to vlalo.
Angleški tisk proti kralju Petru
Stockhojm. 23. jan Britanski listi se v razburljivih komentar j h bavijo z odločitvijo kra'ja Petra, ker je odpustil svojega dosedanjega min. predsednica, ki se postavlja. kakor se je moglo po Churchi ilo. 'h izjavah v spodnji zbornici pričakovati, na sovražno stališče napram kralju, kateiega je Anglija izdala Tako piše list »Times«, da se bo morala zadeva sedaj pač nadaljevati brez Petrove privo'itve. Peter zahteva pooblastila, ki mu jrh mnogi Jugoslovani oporekajo. Dipomataki dopisnik »Daily Telegrapha« piše da se je želel Peter sestati s Titom, ki pa ie ta predlog odklonil Dopisnik piše nadalje, da obstoja mnogo dokazov, da z britanskih in ameriških krogov niso ovirali poteka teh dogodkov »Daily Herald« govori o državnem udaru, kateremu bo sledia kert ne-preprečljiv odgovor izjava jugosovansk'h demokratskih vodite jev. da je kralj s to 6Vojo potezo lahkomiselno izgubil svoj prestol.
Amsterdam, 23. jan. V krorfh, ki so blfeu Šubašičeve v'ade. menijo, kakor javlja ageneiia Reuter da Subašif bržkone ne bo pristal na odpuist. ki ga je izrekel kralj Peter Zato navajajo dva razloga Naiprej je kraji potvorlT Titovo pos'anico. Razen tegn kra1 i s s volim protiustavnim zadržanjem ni upofte^a dogovora nvd Titom in min. predsednikom, ki Je bil sktmjen 16 junija Zato meni'o. da bo Subažič nadalje obdržal svo^e mesto in ffHrgz-U*^ to z ustavnopravnimi razlogi.
kakor tudi, da bo sprejel Titovo povabilo, naj se s kraljevrn privoljenj m, ali pa br z njega vrne s svojo vlado v Baogiad. Kakor javljajo, je Šubašič razložil na svojom poslednjem razgovoru kralju Petru pretekli večer, da ne more takoj sprejeta odpustitve, marveč se mora o tem na; prej posvetovati s svojo vlado. Medtem je kralj, ne da bi počakaj na Subaš-čev odgovor, sestavil novo vlado.
Nove demonstracije proti Petru
D-naj, 23- jan. Titova agencija nada juje agitacijo proti kralju Pe ru in javi ja o ponovnih demonstracijah, nn ka erih so zahtevali kraljev odstop. T. ko je prišlo baje do demonstracij proti kralju v Dubrovniku. Splitu. Sibeniku, na Cetanju, v Sabcu in dragih mestih.
Titova mobJizacija v Beogradu
Stockholm, 23 jan Vojaški poveljnik Beograda je pozval v vojno službo letnike 14 do 44. Vsi obvezniki se morajo javiti do 25. januarja, javlja moskovski radio.
Poljski so vjet je šel pa povelja
Stockholm, 23. jan. Kakor javlja agencija »Tass«, sta prispela v Moskvo v spremstvu poljskega veleposlanika v Sovjetski zvezi predsednik poljskega sovjeta Berat in njegov min. predsedn'k Morawski. Voditelja varšavske podružnice Sovjetske zveze sta šla v Moskvo po nova navodila za bolj-ševizacijo Poljske.
Zastopniki londonskih Poljakov nadalje protestirajo proti moskovskemu zadr2anju na Poljskem. Tako je sporočil veleposlanic poljske begunske vlade v Cunkingu v nekem razgovora, da so boijševiki sedaj zaprli poveljnike tako zvane poljske podtalne vojske, kd je podrejena begunski vladi. Glede Berata je izjavil, da ta sploh ni noben poljski državljan, marveč je državljan Sovjetske zveze in visok član boljševiške stranxe.
Nova izjava ameriških Poljakov
Bern, 22. jan. Po nekem wasni gtonskem poročilu švicarske brzojavne agencije je kongres po.joko-ame. iških državljanov priobči. izjavo, v kateri protestira p.oti s^v-jidisikim in britanskim poizkusom, ki hočejo s silo vsiliti ]goljakom tn drugim narodom kakršnekoli reši t \ e proti njihovi volji. Ustvaritev lubiinske vlade tvori orodje za izvedbo moskovskih načrtov. Spričo te označbe lublmskega odbora kot čisto bolj-ševiško zadevo s čili jem sovjetizacije Poljske, je vrhunec bojševiškega h' i" jen ja. če Stalin ob zasedbi Varšave govori v brzo-javlki vodji sovjetskega odbura v Lublinu 9 »osvoboditvi poljskega bratskega naroda« in o »svobodni in neodvisni Poljski«
Nova pogajanja v Atenah
Stockholm, 23. jan. Grški zunanji minister Sofianopoulos j8 objavil po vesti »United Pressa« iz Aten, da se bedo pričela mirovna pogajanja med ELASom ln grSko vlado v četrtek 25. januarja ob 6. ELAS je izjavil, da je pripravljen, da se ob vsakem poljubnem trenutku sestane z grško vlado.
Amsterdam, 23. jan. Britanske čete so zasedle po Reuterjevi vesti iz Aten kraj Chalkis na zapadni strani otoka Euboea.
Amsterdam, 23. jan. Reuter javlja, da je prispela včeraj v Atene delegacija britanskih delavskh organizacij pod vodstvom sira Walterja Citrina.
Rumunija prod boljševiškfm jarmom
Berlin, 23. jan. Rumunski častniki, ki eo pnibežali v Nemčijo, javljajo, da je sedaj približno 10—20°/o rumunskega prebivalstva v koncentracijskih taboriščih, med njimi skoro vsa vodilna plast, inteligenca, zd av-niki in duhovniki. V decembru eo bile ustanovljene komisije, ki po vsej dežai preizkušajo politično zanesljivost prebival-, cev. Kraiija Mihaefla v gradu v Buik- r šti ostro nadzorujejr Bližnje volitve, ki bodo pod pritiskom zasedbene vo ske, n«1 bi uzakonile prednost komunistov v nunun-ski politiki.
Spominjajmo se brezdomcev, darujmo za Zimsko pomoč!
Roosevelt odžagal svojega
trgovinskega ministra
Stockholm, 22. jan. Kake«- javlja Agencija Reuter iz Washingtona, »je naprosil« . Roosevelt Jesseja Jonesa, naj odstopi kot trgovinski minister, da bi postavil na to mesto Henryja Wallaceja, ki je v soboto odstopil kot podpredsednik. Izmenjavo teh pisem je Jones objavil v noči na ponedeljek. Roosevelt je ponudil Jonesu različna prosta poslaniška mesta, ki pa jih je odklonil. Wal-lace bo, kakor pravi agencija Reuter, prevzel tudi Jonsovo mesto v zvezni upravi dolgov.
Ameriško vmešavanje v Iranu
Lizbona, 22. jan. Kakor javlja agencija Reuter iz Teherana, je poslal šef ameriške svetovalne misije pri iranski vladi Arthur Miiiispaugh min. predsedniku pismo, v katerem grozi z odstopom n povraiikctn v Z ©di njene države, če ne bo takoj odstavljen guverner iranske narodne banke. Guverner ni dopust?',, da b; finančni inšpektor Mil spaught pregledal banko, češ, da nasprotuje takšno nadzorovanje zakonu. i.astop ameiiškega »sve:ova]ca« ie nov primer, da se od Roo&evelta vedno 7110va proglašeno nevmešavanje v razmere drugih držav končuie tam, kjer gxe za lmpe-rizalistične interese.
Ameriško zanimanje za arabski petrolej
Lizbona, 23 jan. Kakor javlja agencija Reuter iz New Yorka. namerava ust±-o-viti newyorška National C ty Bank v Kairu ali Aleksandriji podružnico za vse ozemlje Srednjega vzhoda. To bi Dil prvi korak ameriške banke, da z razširjanjem zastopstev podpira severnoamer šivi gospodarski jmperijalizem. Neki uradnik banke je že na poti v Egipt. Iz tega je razvidno, da pričakujejo Zedinjene države velike trgovke s Srednjim vzhodom, posebno v zvez z ameriškimi načrti za izkoriščanje zemeljskega olja v arabskih deželah.
Židje silijo znova v Palestino
Lizbona, 23. jan. V Zedinjenih državah sta podpisala predsednik ameriškega odbora za Palest.no Wagner in britanski ko_ •onijski minister Standley spornen co, ki poziva britansko vlado, caj fLiančno ln tehnično podpira Žide in Jim doveli napraviti iz Palestine svobodno narodno domovino.	'
RoJljševfško pravosodje v Bolgar, ji
Bera, 23 jan. Kakor javlja sofijsk, radio, se je pričela v ponedeljek pred ne k im sooi. ščem komunistične milice v mestu Varr.i razprava proti 172 obtožencem. Gre za politične nasprotnike boljševizma, ki jih obtožujejo fašizma. Kot prvi je bil zaslišan bivši načelnik bolga-rske varnostne p" lici je Rajoov.
Turčija pod sovjetskim pritiskom
Bern, 23. jan Turčija ne bo imela mnogo govoriti v evropski politiki, s sedanjo vojno je bila še bolj vržena nazai v Azijo, pi^e list »Bund« v uvodniku, ko razpravlja o otvoritvi Dar d an el za zavezniško plovbo Sovjetska zveza bo gotovo vztrajala na rešitvi vprašanja Dardanel S tem da so pot sni i i Turčijo iz bakanske politike, se je položaj Turöije do Sovjetske zveze močno po-Jab.al Druga in za vprašanje Dardanel važna izprememba pa je v tem. da namerava postati Sovjetska zveza po vojni tud5 pomorska siila »Pomorska sila Sovjetka zveza« pa bo. ugotavlja lisi zaključno. bolj kakor kdaj prej zahteva'a, da bodo murske ožine ob Boepor u odprte za plovbo.
VeOia škoda zaradi obstreljevanja z „V 2W
Stockholm. 23. jan. Uporaba nemškega povračilnega orožja na bojiščih se na sovražni strani vedno bolj čuti. Ameriški list »Time« se bavi v nekem članku z nemšk m obstreljevanjem s povračilnim orožjem v zvezi z nemško ofenzivo na za-padu in pripominja izrecno, da ne predstavlja vreme nikake ovire za uporabo tega orožja Angloameriški poveljniki morajo sedaj priznati, da imajo ti izstrelki važen vojaški pomen ter da so za pripravo napada prav tako uporabljivi kot težko topnišlvo. Njihove učinkovitosti ni mogoče zanikati. Na prometn h križiščih, na katerih so bile stisnjene čete z velik mi količinami grad<va, je naprav:lo obstreljevanje s povračilnim orožjem težko vojaško škodo.
Glede uporabe povračilnega orožja proti Angliji poroča londonski dopisnik španskega lista »Ya«, da je razpoloženje prebivalstva zlasti v južni Angliji spričo neprestanega obstreljevanja še mnogo bolj potrto kakor pa zaradi novega ojačenega ra-cioniranja živil. Bombardiranje traja že leto dni Najhujše orožje je *V 2«. proti kateremu se sploh ni mogoče pravočasno zaščititi. Dopisnik pravi, da nikdar ne ve. ali bo lahko dokončal svo;a poročila in ali se ne bo medtem nad njegovo glavo raz-letel kak »V 2«.
Tuja letala nad Švico
Bern, 23 an Tuja letala so tudi v ponedeljek kršila nevtra'nost švicarskega ozračja Letala neznane narodnosti so se po avi a nad bernskim pogorjem Jurw in nad okolico Basla. V ogroženih nokrajinah je bil odrejen letalski alarm.
Napad na !wh'ški vlak
Berlin, 23. jan. Dre 20. januarja so napadli angloamariški bombniki okrog poldneva bojnišiki vlak, kj je pravkar vozil na kolodvor bolniškega mesta Abano-T-r-me pri Padui. Vsi vagoni so bi i jasno označeni z znakom Rdočoga križa in so jih letalci vsled jasnega vremena nujno morali videti Pri tem je posebno obteži no dejstvo, da je bil izvršen napad na območju bolniškega mesta. Zdravniško oeob-je vlaka je imelo izgube
Bombni napad na britansko poslan štvo v Stockholm»
Stockholm, 23. jan. V ponedeljek pozno zvečer je bil -izvršen bombni napad na britansko poelanifitvo v Stockholmu. Bomba ki Jo Je vrgel neznanec. Je eksplodirala nekaj metrov pred vhodom v poslaništvo. Razbila Je vsa okna, angleškega vratarja, ki stanuje v pritličju. Je vrgel pritisk is postelja, _ t ___ ____
I Slamnate lutke v angloameriskih rokah
Kako „vlada" Booomljeva vlada — Za sto opek mora minister prosjačiti cele ure — Brezobzirna zaplemba
poslednjih zalog
Bern, 23. jan. »Med Bonomijevo vlado ta zavezniško komisijo v Italiji obstojajo resni spori in so napetost: na dnevnem redu«, javlja rimski dopisnik lista »Suis-se« Kot dokaz za to navaja članek v Rimu izhajajočega lista »Avanti«. v katerem je med ostalim rečeno: »Danes mora potrošiti italijanski minister tri četrt ure. da se z mladimi zavezniškimi častniki brez-mdselno razgovarja. Notranji minister mora n. pr., če hoče nadomestiti nesposobnega prefekta, po dolgih razgovorih zaprositi zavezniškega poveljnika za odobri ev. Kmetijski minister ali komisar za prehrano potrebujeta včasih tri tovorna vozila, da bi poslala stradaječim vasem nujno potrebno pomoč. Tudi za to preteče precej časa, dokler se ne prepriča zavezniški poveljnik o nujnosti in potrebnosti. Ce potrebuje minister za javna dela 100 opek, da bi popravil poškodovano zgradbo, se mora prej več ur razgovarjati z zavezniškimi častniki, da dobi končno te opeke Članek končuje z besedami: »Medtem ko pozivajo UNRRA, naj daje pošiljkam v Italiji vse avtomobile in poslednje italijanske rezerve gumija. Tak položaj je za daljšo dobo nevzdržljiv«.
f
Izgredi na Sardiniji in Siciliji
Bern, 23. jan Na Sardiniji je prišlo do novih težkih nemirov. »Suisse« poroča iz Rima, da je vrgla v Cpgliariju skupina teroristov bombe na policijsko postajo En
stražnik je bil ubit, več pa jih je bilo težko ranjenih. Storilcev niso mogli ujeti. Uradna izjava ne navaja nikakih vzrokov teh nemirov in molči o nezadovoljstvu sardinskega prebivalstva.
Trst, 23. jan. V pokrajini Sirakuza je prišlo znova do nemirov. Stradajoče prebivalstvo je poizkušalo vdreti v skladišča z živili, določena za okupacijske čete. Policija je nastopila proti množici. Več ljudi je bilo ranjenih. Bonomijeva vlada ne more preskrbeti niti najnujnejših živiL Tudi v Cagliariju je prišlo do novih spopadov z Bonomijevo policijo. Prebivalstvo ne dobiva niti onih močno zmanjšanih obrokov, ki mu prltičejo na nakaznice. Nek južnoitalijanski list poroča nadalje o demonstracijah v Kalabriji in LukanijL
Milan, 23. jan. Kakor javljajo iz Rima, je prišlo v več mestih južne Italije do novih težkih nem'rov. V Cagliaru je vrgel neznanec na nekem dijaškem zborovanju bombo. En stražnik je bil ubit, 6 stražnikov in 8 drugih ljudi pa težko ranjen h. Množica je nato skušala zažgati zgradbo protifašističnega lista in je morala poseči vmes policija z močn'mi silami. V Graffig-nanu v pokrajini Viterbo so bili prav tako težki nemiri. Poljcija je streljala v množico, k: je demonstrirala proti novemu županu, ki ga je imenovala vlada Ti dogodki so zbudili med prebivalstvom ve'iko vznemirienost. V Neaplju je bih vržena med večjo policijsko akcijo pro+i črnim srajcam bomba v policijski avtomobil 4 stražniki so bili ranjeni.
Kolss o položaju na Fill^mlh
Tokio, 23. jan. »Čeprav naravno sedaj ševni možno napovedovati nadaljnji razvoj vojaškega položaja lahko ugotovim, da je bojni duh japonskih čet na filip.n-skem bojišču odličen. Imam popolno zaupanje v priprave našega vrhovnega po-veijmštva«, je izjavil min. predsednik general Koiso v ponedeljek v poslansk. zbornici, ko je odgovoril na vprašanje nekega poslanca o poteku odloč.lne bitke na Luzonu.
»Omembe vredno je«, tako je nadaljeval Koiso, »da naspro.nik tamkaj samo omahujoče napreduje Prepričan sem, da bodo japonske sile z nadmočno stra egijo in z najhrabrejš m zadržanjem izpremeni-le položaj v našo korist. Spodnji zbornici je treba še enkrat razložiti pomen bitke za Filipine za nadaljnji razvoj vojne in tudi usodo naroda Vsi se zavedajo da-Ijekosežnosti teh dogodkov. Imam velika upanja in pričakovanja za nadaljnji razvoj na tem bojišču«.
Boji na Luzonu
Tokio, 23. jan. Medtem, ko so omejeni celinsk boji na otoku Luzonu v glavnem še vedno na pribl žno 30 km široko sovražnikovo predmostje pred prvo japonsko obrambno črto v zalivu Lingayen. hoče do-seč. sovražnikovo vrhovno poveljništvo očividno najprej letalsko nadmoč nad tem ozemljem.
S tem v zvezi opozarjajo tukajšnji vojaški krogi na ojačene letalske napade v poslednjih dneh na Taiwan, južno kitajsko obalo. Rlukiu otoke jn francosko In-dok.no. Te napade so izvedla letala z nosilk letal 38. sovražnikovega brodovja. ki je pred kratkim prispelo iz vodovja pri Luzdhu v južnokitajsko vodovje. Razen tega so ameriški velebombn k: z Marijan-skdh otokov skoro vsak don napadali Japonsko samo. S tem namera v? sovražnik odtegniti Luzon. ki. je glavno boj'šče. osredotočenim napadom japonskega letalstva _n istočasno un.č.ti oskrbovalne zveze ter
proizvajalna središča Japonske, toda pripominjajo v japonskih krog.h, tudi Japonci se povsem zavedajo možnih pos.edic izolacije njihovih sil na Luzonu in z mirno odločnostjo pr.čakujejo strateške proti-udarce, kj jih pripravljata admiral Toyo- . da, vrhovni poveljnik japonske visoko-morske mornarice, ter general Jamašita, vrhovni poveljnik na Filipinih.
Kai?asl na Nagsfa
Tokio, 23. jan. Kakor javlja japonski 1 glavni stan, je v torek ponovno nad 70 ameriških velebombn • kov napadlo področje Nagoje. Doslej še ni znano točno število sestreljenih letai. Vsled silovite japonske letalske obrambe sovražnik ni napravil večje škode.
Bsfi na fužrsszn Kitajskem
Sanghaj, 23. jan. Po skoraj 2 mesečnem presledku so se z japonsko ofenzivo proti 200 km dolgi progi Kaiiton-Hankov znova obnovili boji na južnem Kitajskem, javljajo iz Cungkinga. Po tamkajšnji vest: »United Pressa« so pričele japonske čete napad na to železnico s severa, zapada :n juga. Dosegle so na deloma neprehodnem ozemlju že pomembne uspehe. Dočim niso Japonci o teh bojih še ničesar javili, pa pravijo japonska poročila z bojišča, da napredujejo močne japonske eile s kantonskega področja prot: vzhodu mimo mesta Vaičov, katerega so že osvojile, dalje proti obali na jugu. Zaliv Bias, ki so ga prejšnja leta kitajski morski razbojniki zelo radi uporabljali, je že v japonski oblasti.
Tokio, 23. jan Kakor javlja Domei iz Hongkonga, je napadlo nekaj bombnikov t pa zB 29t, ki so nameščeni v Kunmmgu, v nedeljo dopoldne Hongkong. Napadalci so vrgli bombe brez izbire cilja iz velike višine, nakar so naglo pobegnili. V kitajskem okraju, ki ga je napad prizadel, je bilo uničenih kak h 500 stanovanj, 10G0 Kitajcev ubitih, 3000 pa ranjenih.
Iz Barija v Stari t
Tr.je komunisti, ki so se vdali, pripoveduje!'!) o svoji peti iz italijanskega ujetništva v NOV
O priliki zadnjih obkoljevaLnih akc.j na Doienj&kem, ki so stale, kakor smo poro čaii, komunistične toiovaje ponovno stotina žrtev, so se predali mec ostalimi tudi trije primorsk. Slovenci. To vsekakor ni nič nenavadnega, saj se našjn domobrancem vsak dan preuaja bogve k oljko komunističnih prebežn.kov, predvsem prisilnih mob.-lizirancev, ki so se naveičalj potkajiia iz hrjba v hrib pod vodstvom nespos.b ih komunističnih generalov. Omenjeni trije prebežniki p« so zanimiv, za rad, tega. ker imajo za seboj nenavadno in Desiro pot iz italijanskega ujetn.štva v Bariju, od tam pa preko Splita v Stari trg pri Crnomliu Iz pripoveö&vanja prebežu-ikov posnemamo:
Tr. leta so bili kot Slovenci iz Primorja v italijanski vojaki v južni Italiji Ob vdoru Ang.oameričanov na Sicilijo so bili za.eti ta odposlani v posebno tab-ršče. v katerem so se zbirali sami prjmorSki Slovenci. To taborišče je bilo takrat v Ca-gliarilu. Nekega dne je bilo to taboreče izpraznjeno. Vse S.ovence so 7. vel kün tr.nsp.TUom piepeljali v Ban, kjer je bil« takrat komu. jSUöüo taborišče, iz katerega so tolovaji z angioamenško pomočjo in do voljenjem novačili človešk, materij»i z» bratomorne borbe v domovini.
V Cagliariju se Je pred odhodom v Ban zbralo okrog 3000 Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dejali so jim, da jih bodo prepeljali v domovino. Ko so jih nato preselili v Bari, so tam našlj okrog 5000 Hrvatov in Slovencev .z Primorja. Pred novodoš.imi so se naenkrat z ašli slovenski ln hrvatski komunistični oficirji, ki ao jim začeli govoriti ognjevite govore ia jih pridobivati za sodelovanje v »csvobodilr.i« vojski- Z lažnimi besedami so jtm prikazovali prilike v domovini ter j h na ta način pridobili Za svoje namere. To je bik) tem lažje, ker a» bili ljudje v taborišču popolnoma neirdor-mirani o razmerah v domovini, saj m bilo nikogar, ki bi j h objektivno o tem poučil. Komunistični oficirji so lian pole« te*» mnogo pripovedovali o Titu, njegovi osvobodi.ni berb., o celih pokrajinah, ki so- že »osvobojene« bodiai po domačih komun.«;' Ih bodie. g pomočjo sovjetske vojske. Razumljivo je. da «o se konör.o mnogi odločili, da vstopijo v NOV. tem boli. ker m vrt telet priti čim prej zopet domov. Tiati, lci «o se tako odločili, so bih nato v Bariju vkrcani na pennik »Ljubljano« i& 22. novembra iskreno! v SpUtu. Skupno jih je ka-
kih 5000 vendar jih je približno petina odpadla, kpr so o>viiel»
Ko so bili mm mobl izmanci -akrcard v Splitu, jih je čakal že na pomolu cel štab »komuiiiStičnih of.c rjev«, ki jih je vzel takoj v p liJčno šoio. Sto in stokrat so jim ponavijeli vse tisto, kar so bih prvjč slišali v Bariju. Ag tac;;a je bila zelo ni čna, saj so se komunisti upravičeno bali da ne bj novooiošli borci prišli izpoid njihovega na/i zore t va m s<» drugje i formirali o pravem stanju v domov ni.
V Splitu se je Izvršila kmalu po njihovem prihod^ tudi porazdelitev na posamezne oddeke. Omenjeni trije novomobili-zlranci so bil dodeljeni posebnemu ooredu, ki je štel kakih 1000 mož in je bil namenjen za ojačenje po.ožaja na Slovensken. ® sicer na Dolenjskem. Neka druga kolona, ki je šteia približno enako štev-lo mož. je bila odrejena za ojačitev banditov v okraju Pulj, neka tretja pa za povečanje komunističnih edinic v sami Hrvatski. Osta ak je cstal v Splitu.
Pr bližno po eDem tednu se je kolona, ki Je bila namenjena v r.aše kraje, podi.'a na pot. Iz Splita so odšli proti Kninu, od tam pa dalje proti naš m krajem. Koiona je na ta račin prehodila oKiog 600 km m je prišla na božčm večer v Stari trg pri Črnomlju, čez par dni so kolono poraz^ia-Lili aa posamezne komunistične edinice, v glavnem na 15. in 18 divizijo.
Omenjeni tvij? ^reboimki so «ele potem, ko so prišli po dolgi in mučni poti v domovino, spoznali pravo s.iko domačih razmer Komunisti so j.h takoj vrgli v borbo, v kateri so spoznali, za kaj so se prav za prav prišOi borit. Uvideli so, da je položaj doma popoinoma drugačen, kakor so jim ga prikazovali kamunističn. of-clrji v Bariju in Splitu, in da so bih kruto prevara, ni. V kratkem so prav dobro spoznali, kakšna je borba za »svobedo« in »bo jšo bodočnost« naroda, kakor so jim to pridigali komunisti, ko so jih polivali k sodelovanju. Uvideli so popolno zgrešen ost svojega koraka in zato porabili prvo pridko ter M predali domobrancem.
Huda zima v Italiji
Berlin, 21. jan. Izredno oster mraz. ki vlada sedaj v Italiji, je dovede! do tega, da Je Trasimensko jezero popolnoma mrznllo. ________
»JUTRO« St 18
3 —f
Sreda, 24. L 1945
K^onUta
*	Nova oblika zaprisege nemških vojaških uoVincev. V »vojstvu vrhovnega poveljnika nadomestne vojsnce je izdaa Reicos-fühxer S£> navocino, da naj se. izvrši zaprisega novincev v obrita, ki bo simbolično iZi'azita bojno sodelovanje bojišča m domovine. Zaprisega se bo vršita v prisotnosti krajevnih predstavnikov stranke ter mož oboroževalne industrije. Vodja edinice bo izročil med slovesnostjo svojim možem orožje, kj ga do prejeti iz rok oboroževalnih delavcev.
*	Nemška zapadna ofenziva je imela po-po.n u^peh. Britanski generaj Brownrigg je izjavil, da je bLla nemška zap. ofenziva
popom uspeti. Nemci so poponoma dosegli svoj ciij. Mid ostalim je izjavili britanski ge-nerul: »Ofvilziva je biia poizkus tako prekrižati zavezniške načrte na zapadu, da bi prišile britanske in ameriške armade ravno takrat v položaj dcfenzive, ko bi pričeli Sovjeti na vzhodu s svojo zimsko ofenzivo. Dejanski obseg nemškega uspeha na zapadu bo viden še e takrat, če bodo zapadni zavezniki zopet v položaju nastopati ofenzivno. Med zimsko dobo pa je nemški psihološki način vodenja vojne iziedno nevaren. Zaključno je ugotovi) Brownrigg, da je trenotno za Nemčijo najvažnejši čas Ln »čas je bago, ki ga je Rundstedt morda odkupili za Nemce.«
*	Mesto vatikanskega državnega tajnika ostane nezasedeno. Kalkor javiga limsko dnevno časopisje, izjavljajo v poučenih vatikanskih krogih, da so neosnovane govorice, da bo imenovan nevvvoiški nadškof mons gnor Spoi man z3 kardinala državnega tajnika. Iz istega vira trdijo, da to me-to .sedaj verjetno ne bo zasedeno.
*	36 etni letalski general. Iz Madrida poroča nenški poročevalski urad: Eden najsijajnejših severnoameriških letc&^ih generalov Frectearck Wi i "m Ca ti e se od 24. decembra, ko ga je nad Liegom sestrelil nerc nemški lovec, ni več vrnil na svoje oporišče. General je bi! star 36 let.
*	Nov škandal rodbine Roosevelt. V Združenih državah je vzbudil veliko vznemirjenost nov škandal rodbine Roosevefp. Rooseve-tov osebni tajnik Stevan Eariy je moral braniti sina ameriškega predsednika, polkovnika Elliota pred divjimi nap:di ameriškega časopisja. Listi v Kaliforniji so namreč odkriil sramotno dejstvo, da je pos al polkovnik Elliot Rooseve t svo ega psa iz Washingtons z letalom svoji ženi v Holywood. Zato se niso mogii peljati z letalom trije pripadniki vojske.
*	Mraz pritiska tudi na jugu. Ne samo pri nas, ki smo pod vplivom mrzlega vaia a severa, marveč tudi v bolj južnih deželah drhtijo v letošnji mrzli zimi. Ponovno smo že poročali o izredno močnih sne2mn ni»-letm v Španiji, kjer je železniški promet še vedno zelo oviran. Pa tudi iz Italije poročajo, da je zavladal zadnji čas zelo hud mraz.
Iz LJubljane
o— Nova grobova. Po kratki bolezni je
v 45. letu starosti preminil posestnik ia trgovec iz Divače g. Ivam Obersnel ml» Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 24 t. m. na domače pokopališče. — Umrl j<* g A: bin š šKovič. K večnemu počitku bodo rajnega spremili v sredo ob pol 8. iz ka pelice sv. Jakoba na Žalah,na pokopališč«, k Sv. Križu. Pokojnima naj b9 ohranjen blag spomin, nj hovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Voznikom! Ker se niso odzvali na obvezno vožnjo drv za ljubljansko prebivalstvo, so b:li prijavljeni državnemu tožilstvu, kakor tudi p.istojnim upravnim odn. policijskim oblastem naslednji vozniki in lastniki prevoznih sredstev: Novak Franc. Viška c. 59, Novak Franc, Viška c. 47, Pance Ivan, Viška c. 58, Pance Ivan, Bokalška 1. Pance Franc, Viška 54, Knez Ivan, Viška cesta, škerl Viktor, Viška cesta 22. Usenik Ivan. Dolenjska c. 23, Štru. kelj Miha, Zapuška c. 8, Kunovar Alojzij, Draveljska c. 21. Gozdarski odsek: Komisar za, preskrbo mesta Ljubljane z drVmL
u— K'Mar nastopi hud mraz, mora vsak hišni lastnik in stanovalec imeti na skrbi, da mu ne zamrzneta vodovod in voda v stranišču. Treba je oviti cevi, kjer so najbolj izpostavljene mrazu. Kakor shrambam, je treba ob hudem mrazu posvečati pozornost tudi hlevom, kdor ima kaj živali pri hiši. V »Kmetijskih novicah«, ki so izšle sredi tega meseca, je več na- , vodil, kako je treba v zimskem času ravnati z živalmi, so pa tudi navodila glede vrtnarstva, sadjarstva in čebelarstva.
u— Pripeljite kolobarje! Od nekdaj ao se po Ljubljani, zlasti v zimskem času, dobro p: odajali kolobarji trsk. ki so- jih v me- ! sto pripeljali kmetje z dolenjske strani, zlasti z Ižanskega in više od Grosupljega. Odkar pa je vojna, so taki vozovi bolj red- 1 ki. Zadnje čase se je vendarle nekajkrat j primerilo, da je pripeljal voznik kolobar. j je v Ljubljano ln jih je seveda takoj raz- '
prodal. Okoliški kmetje bodo storili prav, če ae letos bolj potrudijo in pripravijo čim več kolobarjev. Sproti naj jih dovažajo v LJubljano. Ne samo, da s tem dobro zaslužijo, marveč reo tudi v veliki meri ustrežejo našim gospodinjam. Vsak prodajalec bi pa prav in pošteno ravnal, če bi med kupce razdelil primerno količino kolobarjev, da ne bj posamezniki, ki imajo dc-volj denarja, na en mah vsega pobrali
u— Kako je s špinačo in motovjlcem? Na ljubljanskem trgu že delj časa ni naprodaj nobene sveže zelenjave. Kakor kaže, je tudi ne bo tako kmalu. Prva domača zelenjava, na katero bi ob južnem, spomladanskem vremenu lahko računali, bi bila špinača in motovileč. Nekateri so mnenja, da je letos v Ljubljani posejanih veliko premalo obeh vrtnin. Kolikor poznamo razmere v Krakovem in Trnovem, drugod pa menda ne bo nič drugače, temu ni tako. Čeprav so morali vrtnarji lani skrčiti površino zemlje, ki so jo zasadili z vrtninami za prodajo, ker so morali skrbeti za doma nujno potrebne pridelke, so vendar jeseni posejali izredno veliko špi-nače in motovilca. Trud pa se jim letos ni poplačal. Vzrok je bilo izredno neugodno vreme. Rast špinače in motovilca je jeseni oviralo najprej dolgotrajno deževje, nato pa več tednov trajajoč suh mraz, ki je obe vrtnini popolnoma po smodil. Verjetno ju je tako zelo poškodoval, da si tudi spomladi ne bosta opomogli.
u— Darovali so: v počastitev sporni'«, pok Fani dr. Vovesove Erne3t m Marjanoa Kieng 300 lir za Dom slep.h; v isti namen Marija Puh 300 lir namestu cvetja na grob p:k. Ane Turkove; v počasttev spomina blagppakojne Mici Hrašovčeve eružina Franja Verbifta za revne otroke 150 lir; namesto cvetja na grob ge. Hane Frelihova ga. Luša GrčSTjeva iz Ljubljane 150 lir za revne bolnike v Cho ewevem zavodu za novotvorbe; in Pr. E. 500 za interno kliniko.
u— Za begunce ia Hinj je tvrdlka Brata Vlaj, manufakiturna trgovina v Ljub jani, Woifova ulica št 5, naklonila Socialoi pomoči pni okrajnem glavarstvu v Ljub jani znesek 5.000 lir. Istočasno je naJcomi g. dr. Cesnik Ivo, odvetnik v Ljubljani v »te svrhe znesek 500 lir. Sooiaima pomoč ori okrajnem glavarstvu v Ljubljani se za vel iikodušoa darova kar najtopleje zahvaljuje ki priporoča za č'ovekm5jubno gesto v kar najobilnejše posnemanje.
u— Nesreče. Pri pod ranju drevja se je ponesreči! 14-letni sin posestnika Ciril Pe-trič iz Vode, ki je nanj padlo drevo in, mu prizadelo poškodbe po životu. 34-letnemu delavcu Francu Oberstarju iz Ljubljane je pri sökanju drv odletelo poleno v glavo-Levo nogo si je zlomila pri paocud 141etna dijakinja Bojana Jaklöva iz Ljub jane. Tudi illetna-" žena gostilničarja Kristina Petkov-škova iz Hotedršice, ki je padla na poledici, si je zlomila levo nogo. Desno nogo si je zlc.mil pri padcu 131etni sin trgovca Janez Mežan iz Ljubljane. 44-letna delavka Ana Zupanova se je po cresreči vsekala v prst leve roke. Ponesrečencem so nudfli zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici.
§ Koroškega
pred letom izgubil svojega edinega «ina Har ralda.
Svarilo glede drsanja na Vrbskem Jezera.
Deželni svetnik celovškega okraja je objavil: Cim zamrzne jezero v toliko, da je dr- j sanje omogočeno, se dajo drsalcem na razpolago primerna drsal šča. županom obrežnih občin Je prepuščeno, da označijo na jezeru svojega območja varna drsališča Dr- ; salci se opozarjajo, naj ne uporabljajo drugih ploščin Vrbskega jezera izven tistih, ki so izrecno označena za drsališče.
štaj
Veliko zborovanje celovških trgovcev in obrtnikov je bilo sklicano 23. t. m. ob 19.30 v dvorani hotela Sandwirt. Jedro zborovanja je bil govor okrajnega vedje dr. Pcitotschniga, ki je razpravljal o nalogah v novem letu. — Nadalje je bilo včeraj v istem hotelu sklicano zborovanje celovške Hitlerjeve mladeži z geslom: »Nemški Rajh traia večno!« Govoril je pokrajinski mladinski vodja in vojni poročevalec Werner Faatur. Prepeval je mlaiinski zbor.
Na državni obrtni šoli v Celovcu se prične na inženjerskem oddelku za strojne gradnje in elektrotehniko s pričetkom poletnega semestra prvi semester in predse-mester. Kandidati letn'ka 1931 in prejšnjih letnikov se morajo pismeno priglasiti k sprejemnemu izpitu. Predložiti morajo do-Kazila o nemškem državljanstvu in nemški krvni pripadnosti. Izbirni izpit bo 12. februarja zjutraj.
Na fronti so padli koroški rojaki Janez Webholzer, podčastnik Jožef Obrist, vojak Karel Nuck, letalski poročnik Ervin Hu-mltsch, po poklicu učitelj, nadperočnik inž. Viljem Bock, narednik Heniik Hudo-vern:k. višji zdravnik dr. Oton Wallner, naddesetnik Ludvik Loitsch, p:«rečnik Helmut We: noburg in vojak Anton Schneider, prel katerim sta padla na fronti že dva brata.
Novi grobovi. V Beljaku so umrli Andrej Jaklič, železniški oficijal v pokoju !n hišni posestnik, star 76 let, upokojeni knjigovodja Ivan Stuppnigfg, star 69 let in Elizabeta Untermoeerjeva, hišna posestenica, odlikovana z zlatim materinskim križcem. V Celovcu je umrl upokojeni generalštabni zdravnik dr. Jožef Treiber v 80. letu, v Vrbi pa hotelir Edvard Rover, pl. Rovensegg, ki je
Na fronti so padli štajerski rojaki: podčastnik Adalbert Brantauer. naddesetnik Oskar Windisch, ie-talski višji narednik Siegfried Pöschl, narednik Avgust Heine, desetnik Franc Zitta, vojak Oton Thal-ler, nadporočnik Viljem Holzer, desetnik Oton Arndt in mornariški strojnik Franc Stelzer. Daleč na severu je padla kot žrtev letalskega napada 22 letna štabna pomočnica Jerica Schustei jeva iz Gra'.ca.
Umrli so v Gradcu gospa Frančiška Vale, vdova po višjem računskem svetniku, stara 67 let, 73 letni rentnik . Jožef Peiko, 64 letni pomožni delavec Jakob Filipii in 34 letna vrtnarjeva žena vGeta Ekerjeva. — Nadalje je umrla Katja pl. Kirailsch-nigg, v Pcllauu pa v '82. letu ga. Ivana Karnitschn'gg.
iz Hrvatske
Častna promocija zagrebškega profesorja na Dunaju. Dne 23. t. m. ob 7. uri je biia v vel'kem avditoriju dunajske univerze sve-čana*castna promocija profesorja sodne medicine dr. Eda Miloslaviča z zagrebške univerze. Prof. Miloslavič je svoj čas študiral na Dunaju, postal je 1917 privatni docent in se je že v bivši a o. vojski izkazal kot vojaški zdravnik Po večletnem bivanju v Ameriki je postal profesor na univerzi v Milwaukeeju, nakar je bil leta 1933. poklican na zagrebško univerzo. Dunajska univerza mu je podelila častni doktorat zaradi njegovih posebnih znanstvenih zaslug v soci-ni med:clni ter zaradi njegovih vedno prijateljskih odnošajev do dunajsite univerze in do Nemčije vobče.
Iz pisarne Ksradnift pionirjev
V zvezni pisarni narodnh pionirjev v Kolodvorski ulici 22 r.aj se zglaSijo: Bernik Verica, Cesta na Brdo 8; Brajer Ivan, štab 2. bataljona; družina Cvetko, Doenji Logatec; Dominko Anton, Rožna dolina cesta XIX. št. 16; Dijak Ivanka, Kongresn; trg št. 18; Florjančič Metka, Tržaška 19; Ko_ čevair Maruška, Kongresn: trg 18; Kii.io-var Fnanjo, Sv. Križ; Košir Tončka, Dunajska 29; Kmetič Ivan, Ribniška 24; Kel-nerič Jože; Lončarič Rezka, Delavski dem; Louniškar Milan. Dobrunje 18; Novak Anton, Poljanska 54; Oražem Tončka, Cam-i pova ulica; Firma Cilka. Rakek 138; Sta-j mejčlč Marija, Predovičeva 22; Skrnjar Anton, Gradišče 3: Wamch Greti, Rožna dolina c. XIX-16; Zoolšak Juika, Rožna dolina c. XVII/5; Zakovšek Mila, Bizovik 114-Z:rman Mino, Medvedova ul.; Hočevar, Vrhnika; Mesec, Vrhnika 47; Medič, Stara cesta 9, Vrhnika; Nagode, Blatna Brezovica 21; Ocepek, Vrhn ka; Br.ova k Zoran, Spodnja Zadobrova: Vajhen Marija, Zgornja zadobrova 23; Jamnik Terezija, Stuc> nec 14; Keber Anica, Studenec 12; MLhe-lič Francka; Devica Msrija v Polju 167; Perko Ludvik, Zalog; Sever Dani, Devica Marija v Po ju; Vukšin: Anton. Devica. Marija v Polju; Zaje Anton, Zgor ja Za-dobiOva 1; Cvirn S.lca. Trnovo; Fabian Jakob, Glinška 7; Faninger Nida; Gratzer Adolf, Poljanska 1; Jarc Ivan. Cc-mpova 10; Peterca Leander, šelenburgcva 1; Piv ko Ljudmila, Erjavčeva 21; Spreitzor Marija, Trnovo; š frer Matija, G-adišče 17; V;zj.ek Ivan, R mslia 23; Zaje Anton, Zgor-i: ja Z2dobr.;va št. 1: Prašniikar Alojzija, Zgornja Z bobrova 11; Zaje Ivan, Zgornja Zadobrova 26: Bürger Franc, Dmga 3/ in Mariia Calhen, Zgornja Zadobrova 23
UpažSsvafls!
Ce iz kakršnega koli vzroka ne moreš v zaklonišče, vedi, da je tvoje mi sto «lal č od cken, ker si pri oknih v nevarnosti, da te poškoduejjo drobci bomb, razb tih stekel, zračni pritisk. Postaviti se mora^ v kot sobe in počakati konec napada, ker je v sredini sebe vzdržljivost stropa najmanjša. Vedi pa, da moraš najprej vse preizkusit, da gieš takoj v zaklonišTe, ker varnest v sobi kljub zgoraj navedenim meram še zdaleč ne odgovarja varnosti v zakioni"ču.
Dragocenejše predmete, odvišno oblelio in predmete, ki jih je težko nadomestiti, pa jih stalno ne rabite, ne hranite na enem mestu, temveč jih razdelite pri sorodnikih ln znancih; tako vam bo v primeru porušenja vaše stavbe ostalo nekaj opreme ohranjene.
Obvestila »Prevoda«
Nakazovanj 2 živil za juho
Razdeljeva'ci racioniianih živid v Ljubljeni naj dvignejo pri Preyodu, Novi trg št 4/II, naikaaila za tes^ninsko moko, fižol in riž in iicer po naslednjem redu:
v sredo 24. I. z začetnicami od P—2,
v četrtek 25. L za zečeto. od Ko—O m
v petek 26. L z začetnicami od A—K"..
Riž&rna bo deLila riž iz skjadišča v ni-žarni od četi-tka 25. t m do torka 30. t m. od 8. do 12. ter od 14. do 16. ure. V soboto popoldne rižarna ne posluje. Tam se riž tudi plača in oddajo vreče.
Obvestilo glede prejemanja dodatnih nakaznic za ročne delavce
Za vse osebe, ki iz kakršnega koli naslova prejeme, j o dodane n.ikaznice za ločne delavce (RD), bodo morali delodajalci v času od 26. januarja do vključno 3. februarja 1945 vložiti nove prijave. Te prijave morajo biti spisane na pol pole papLja pisarniške oblike v dvojnku in moiajo vsebovati naslednje podatke: naslov poujetja, ki delavca prijavlja ime in priimek d4-»vca, očetovo ime, rojstne podatke (dan, mesec in leto rojstva;, tn.e d.užinskega poglavarja pri katerem Ntanuje, stanovanja delavca, točen opLs dela ki ga delavec op avl ja, število tedenskih delovnih ur in podpis det>)daja!ca.
Razumljivo je, da mooajo delodajalci, ki zaposlujejo več dfülavc-v, ifote paSj;vi'.i na enem seznamu.
Prijave, spisane z zahtevanimi poda ki, bodo delodajalci vlagali na Mestnem pre-skrbuvnem uradu v palači Bata, L nadstr.
Osebe, ki v določenem času ne bodo vložile prijav, nc bodo prejele dodatkov RD za mesec marec 1945.
Opozarjamo predvsem hišn;ke in hišnice z manj kot 10 strankami, postnržnice z manj kot 36 doilovnimi urami tedensko, kuharje in kuharice, akviziterja, inkasante, trg. pomočnike in vratarje brez nočnih služb, da naj ne vlagajo prijav, ker jim v ßmislu izdanih predpisov dodatki ne priti-čejo. Natakarji in natakarice izgube s 1« marcem 1945 pravico na dodatek RD. Prav tako poljskim de avcem in delavkam v zimskem času dodatki ne pripadajo. Vsem tistim, ki morajo za prejem dedatkov RD vsakemesečno predlagati potrdila de'oda-jalcev, ni potrebno v'ožiti prijav v zgoraj določenem roku. Ti morajo pr£d'a~ati potrdila de'odajalcev najkasneje do 20. vsakega meseca, ker se po tem roku dedatki ne bodo priznavali.
Tiste delavce, ki izstopijo iz delovnega razmerja, morajo dejodaja'ci na Mes'n^m pre'krbovalnem uradu takoj odjaviti, kor bodo sicer odgovarjali za neupravičeno prejemanje dodatnih nakaznic.
D2i:tcv sirovega masla otrokom
Otroci do 3 let starosti znotraj ljub danskega varnostnega pasu, ki prejemajo v mlekarnah sveže mleko in ki so upravičeni do piejema maščob za mesec januar, prejmejo v dnevih cd 26. do 30. januarja pri do'očesom trgovcu 300 g surovega masla (izdelek Prevodove meka ne) namesto zaseke za mesec januar in sicer:
1.	pri Simenčič Ivanu, Caovška c. 62 odjemalci mlekarne: Jurkovič, Celovška c. 42; Samec, Celovška c. 72 in Kovačič, Celovška c. 153;
2.	pri Gobcu Petru. CirilhMetodova št. 43 mlakame: Vid:c, Stan č:va 2; Leskov ic, Ciril-Metodova '47 in Penko-Konča, Ciiil-Metodova 69;
3.	pri K^mperje Miki, gmartirska c. 14 mlekarne: Rančigaj, Smar.inska 24; V^ ia-v«c, Prisojna 1 in Kopijenik, Zaioška 7;
4.	pi Do|inarju Francu, Zaloška c. 22 mlsla ne: Dobe riet, Tovarniška 17; K.igov-nik, Za oška 16 in Medved, Zaloška 45;
5.	pri Koret:ča Rafku, U'ica 3 ma a 4 mlekarne: Furlan, pasaža NebO"t čnika; Ko-rclec, Kongresni t g in Lovka, Miklošičeva c. 40;
6.	pri Moiohu Bogomiru, Krekov trg 11 mlekarne: Jerman, Resljeva 8; Vrh, P.ed Skotijo 18 n Felar, Poljan ka 18;
7.	pri Kranjcu Antonu, Igriška 15 mlekarne: Babic, Gregorčičeva 4; Vokač. Breg št. 8; Türk, Tržaška 6 in Vovk, Kolegijska št 25;
8.	pri Mikl'č Angeli, Rožna dolina II/39 milekari: SJamič, Cesta 11/36 in 2kh ž, Tržaška 81;
9.	pri Češnovarju Kar'u, Do'eniska 1 rrul:-ko..ne: Lupirc. Dolenjska 49; K-ro.'ec, Karlovška 8 in Plahuta, Trnov ka 19 ter 10. pri Novaku A: tonu, L'tij ka 1 mlekarni: Cerin, Litijska in Korfcar, Hrušica.
Pc/r.'isn'kr. bodo prediložil d<>očenem'j trg' vcu nakaz:Jo m|?ka, skupne »1« a^i »2—3« za mesec januar ter osnovno živ 1-sko nakaznico (b ez pr t skanih črt) za mesec januar s še ne odrezan'mi odrezki za
maščobo (z datumi od 1. do 23. januarja),
izdiano upravičencem do 3 let starosti.
Upravičenci, ki prejemajo moko na skupno nakazi.o, naj pra oočatsno prediložijo potrdilo Mlekarskega odseka (M i istrova uL) Prevodu, Gosposka 12/1 soba št 6, obenem z osnovnimi živilskimi nakaznicami upravičencev, kjer bodo prejeli nakazilo za dvig surovega ma^la.
Poudarjamo, da nima stranka, ki tat pred ložu, a že odrezane odrezka, pravice do nakupa surovega masla.
Kdor ne pred,oži vse, kot je tu določena, ne more prejeti surovega masa.
Prodajna cena surovemu maslu je 54 lir aa kg.
Prevod sporoča, da je masla dovolj na razpolago in naj zato st arke ne stojijo ▼ vrs.h pred trgovin: m, ker bo vsak lahke prišel na vrsto (povprečno je dod-ljeno posameznemu trgovcu 250—300 upravičencev).	_
Vse zgoraj našitete trgovce v?bi Prevod, da se zglasijo zaneejivo v sredo 24. ianu-arJa popoldne ob IG. uri v Gosposka ulid št 12/1, soba št 6, kjer bodo prejeli vsa nadaljna potrebna obvestila in nakazil* surovega masla. Maslo bodo prevzeli T četrtek dopoldne v Mlekarskem odseka Prevoda, Maistrova 10.
Zbrane in nalepljene odre-ke bodo predložili trgovci oben .-m z osta limi odrezki za mesec januar Mestnemu preskrboval" nerau uradu.
KOLEDAR
Sreda, 24. janua:ja: Timotej.
DANAŠNJE PRIliEDITVE
Kino Matica: Vrtiljak. Kino Sloga: Modra iisica. Kino Union: Premiera ljueezni.
Dežurne lekarne Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta l; Bahovec, Kongresni trg 12; Mr. Nada Ko-motar, Vič, Tižaška.
Zatemnitev od 17.50 do 7.15
Oddajniška skupina Jadransko PriRiorjf
RADIO LJUBLJANA
SREDA, 24. JANUARJA 7.—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—0.: Jutranji koncert. Vmes od 7.30—7.40: Pou ročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poroč.la T nemščino. 12.—14.: Napoved sporeda, nate prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba za premor. Vmes od 12.30—12.45: Poročila v nemščini poročilo o položaju ia poročila v nemščini. 14.—14.10: Poročila ▼ nemščini. 14.10—15.: Vsakemu nekaj. —> 15.—17.: Prenos osrednjega nemškega spo. reda. 17.—17.15: Poreč ia v nemščini In slovenščini. 17.15—17.45: Otroško uro vod| Slavica Vencajz 17.45—18.15: Trio Trnove. 18.15—19.: Alpski zvoki. 19—19.30: Slo. venski nopevi — poje tercet sester Dobr» škovih. 19.30—19 45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.: Aktualno predavanje (prenos). 20.—20.15: Poročila v nemščini. — 20.15—21.: Pri kaminu — izvajajo: Truda Kellner — recitacija, Slavko Korišec —
flavta, A Dermelj — violi
a, Marijan Li-
po všek — klavir. 21—22.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: To uro Tebi posvetim. 22 —22.15: poročila, v nemščini ia napoved sporeda. 22.15—24.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba pred polnočjo.
r-7
t«. Ü-
100 ksr sladkorja k> odpel-ali tatinÄi zlikovci iz neke kolibe ob pristanišču Sv. Andreja. Razen tej a so ukradli tudi za 100 kg sira. Tržačka policija poizveduje za drznimi uzmov.či.
Razdeljevanje rib. Tršašlto prehranjevalno ravnateljstvo cbjavlja <ia se nadaljuje razdeljevanje rib v oerelnji ribarnici " Tržaški petrošnilci od treh let dalja p rej me-to po pol kg rib. Cene ribam so po ■ 45. 36. "27 in 56 lir kg. Ribarnica je odprta nep:ekinjeno od 9 do 17.
Mrtvaški zvon Te dni so umrli v Tr^n 70 letni Dez derij Ba; ič. 88 letna Lucija Abram. 79 letna Terezija 2:vič, 63 letna Gizela Brajda-Marušič. letni Jožef Grl-zančič. 65 letni Jo%'f Vižintin. 73 letni An. ton Ravbar, 69 letna Alojzi ja Doiinar, 83-ietna J^arija BeruUč in 73 letna Jcžefina Skala.
Mož in ?/rna sta sr» zastrupila 3 pünom. V ulici Ghirianr'aio sta umrla zaradi zastrupi jen ja 7, uhr.^iečim plinom zakonca Pavel m Marija Carabela.
Spcm'ssitfm» «e f??5s5a6acevt dara^fm za 7, mvk* ^^nusčf

Proi. dr. Walter Schmid
Pred dnevi je v Gradcu praznoval 70-letmco svojega znanosti posvečenega življenja naš odiični rojak, dolgoletni profesor arheologije na oneotni univerzi, zaslužni raziskova.ee najstarejše zgodovine naših sežel cir. Walter Schmid. 2e dolga desetletja je njegovo ime a. ano vsem raziskovalcem srednjeevropske arheologije. Pro* Schmdu so bila izhodišče proučevanja rimske imperialne kolonizacije v Noriku in v Panoniji; ta raziskovanja je vneto nadaljeval vse življenje in dosegel na tem področju uspehe, ki pomenijo rešitev cele
vrste spornih aL nejasnih vprašani.
%
Kot razgleden strokovnjak za zgodovino politike in civii.zaciie starorimske države je s svojimi znamenitimi izkopavanji in s proučevanjem arheoioškjh spomenikov od pravil razne negotovosti in nejasnosti v zgodovjni naših krajev za časa Rimljanov. Tako je prav prof. dr. W. Schmid ne le dognal pravo lego rimske Emone, marveč tudi njen obseg in njen mestni tloris. S tem si je pridobil neminljivih zaslug za najstarejšo zgodovino Ljubljane. Prav take je s svojim proučevanji 4n izkopavanji usoešno segel v zgodovino nekaterih drugih rimskih naselij na naših tleh. Poeto-vium gL prav tako šteje med raziskovalce sv-je preteklosti kakor nekatere dotlej neznane rimske -postaje in prometna pota že na tem področju je delo prof. dr Sehmi-da zelo obsežno ta izredno uspejo. Pri tem pa je posegal tudi v predrims!» ia
v porimsko zgodovino pokrajin med Muro in Jadranskim morjem. Med drugim je odkril v Kranju znamenito langobardsko grobišče kakor Je sploh raziskoval stike in
prehode Rimljanov to Germanov ter prodiranje le-teh na prostor propadlega rimskega imperija. Zanimala so ga tudi keltska selišča in njegovo odkritje utrjenega selišča iz hallstattsko-latenske dobe nad Radvanjem pri Mariboru je vzbudi!0 široko zanimanje. Največji mednarodni sleves pa je prir.eelo prof. dr. gchmidu odkritje stare Norele, glavnega mesta Tvr skov v Nor-diku. Začel je kopati na me»'.'i, kjer je bila i. IIS pred Kr. prva večja bltkj mod Rim. Ij-ci in Germani, ln je dosegel presenetljiv
uspeh: odkril je zidovje in estanke utrdb, hiš in svetišča stare prestolnice, ki so jo zgodovnarji dolgo iskali
Prof. dr. Walter Schmii ni bil samo vnet arheološki raziskovalec naših krajev, marveč je tudi sodeloval v raz ih slovenskih časopisih in zbornikih. Vzdrževal je tesne stke z nsštaii raziskovalci in dajal dragocene pobude za ves razvoj naše domače arheologije. Tudi »Jutro« je pred leti že ponovno priobčilo razgovore z njim, saj se je ljubeznivi učenjak rade volje oozvaJ sleherni prošnji da pojasni širšemu občli-stvu rezultate in uspehe svojega tako pomembnega dela. Prof. dr. Wal ter ja Schm'. da se spoštljivo spominja vsa naša ja^nrost in mu želi ob 70-letnici še mnogo zdrav;a let
Jurčičev »Jurij Kozjak« z ilustracijami M. Želeja
Zgodovinska povest seumcšolca Josipa Jurčiča »Jurij Kozjak slovenski janičar«, ki o je v zadnjih letih dr. Kolednik prevedel v francoščino, hrvaščino in italijanščino, je izšla v založbi Učiteljske tiskairte v Ljubljani kot ilustrirana izdaja za pitate'jevo stoletnico. Nekako ob istem času je Maksi m Gaspar. na novo ilustriral »Desetega brata«, vendar knjiga, ki naj bi izšla v tako razkošni opremi kakor Tavčarjevo »Cvetje v je«eni«, doslej še ni ugledala belega dne. Novo izdajo »Jur ja Ko-zjaka« bodo pozdravili prijatelji dobrega ljudskega čtiva. saj so mnogi nekoč tako prit ub-'jeno slovensko povest pogrevali v posshni knjižni izdaji, dobro doš1« pa bo tudi srednješolski mladini. Izdaja Učiteljske tiskarne pi
kritična in nima po vsem vdezu drugega namena, kakor da izpolni vrzel na knjižnem trgu Krajši informat;ven uvod. ki označuj postanek in zcedoviniko ozadje Jurčičeve povesti, ni podpVa*.
Pogavitna novost te izdaje »Jurija Koz aka« so l us-trpcije Miksma Sedoja. Medtem ko je p:eatclje\-a podoba posneta po znanem portretu A Koželja. je Maksiim Sedej opremil Jurčičevo mladostno delo z 9 celostranskimi ilu-stracijanv, ki nrikazujejo nekatere na značil-neiše pr'zo-e Ri^be sc 'zdelane z bolj rahlimi, ponekod kar medlimi potezami, vsebinsko so s^cer zgovorne, \-endiar je njih poudarek bo'j v de^jlih ne^o v celotnem uč'nku. Vsekako eo Sode eve :lus<tracije zpačilen izraz sodobnega elikai-skcxja obravnavanja Jurčičevih motivov in se v tem posledu močno razločujejo na primer od Santlovih i'ustracij v jubilejni izdaji »Cveta in sadu«, ilustraci-j. ki so se za raz'"ko od Scdcievih dccela prilagodile stilu Jurčičeve d »be Vzlic umetniški kulturi, ki jo razodevajo Sedejeve risbe po slikoviti zasnovi in rahli izvedbi, ne ni mogoče navdu^riti za tako ilustriran e" Jurčiča V tem pogedu smo kar prepričani da bo Gaspari v »Desetem bratu« bližje slovenski atmosferi Jurčičevega romana.
ZaoisM
Glasovi o »Dobri knjigi«. V najnovejšem
zvezku revije »Umetnost« poroča M S(kalan) o nekaterih novih knjigah zbirke »Dobra knjiga«. Tako piše o romanu Felixa Timmerman-sa »Hematov rod«: »Priznati je treh«, da odlikujejo tega sodobnega flamskega pisatelja res mnoge kvalitetne odlike, ki jih spoznava-
mo tudi v ,Hematovem rodu'. Že zgolj tehnično je, v razmeroma tako kratkem in mimo tega še trode'ncm romanu, težko organ»ča® razviti zgodbo t'•en rodov iste rodovtne, kakor je to fitoril ^Timmermans :n usnel.. Zato moremo uvrstiti roman Hematov rod' med naiuspeleiše ed;cije Dobre knjige.« — O Coo^enovi »Vasi ob reki« sodi isti referent: Coolen je pisatelj reg;enalis't ki ee je rarvS iz reportažnega stila katerega ostanke nahajamo tudi v tem delu. ki nam prikazuje žirij en e ho'andsl-? vasi ob Maasi. katere aedi-šče je zdravnik Za naše slovstvo je pre-vr,d pomerriben posebno kot prikaz holand-skega potJežel-^ega živlienia.« — O T. O. Loekkena romanu »Zmaia Ki a vsa Bierga« pi^e M S.: »Iz v'sega romana veje dih prepri-čevalnosti. ki dokazuje, da leži pod pisateljevo usitvarialno s-lo resničei naravni talent«
Sp'orno priTTianje pa v?bu in, sodeč po ! kritičnih	v lisrifa. T. Olesena Loek-
k ena kmečki mman »<Zma2a Klavsia Bierga«, delo, ki «e odl knje po močni in življenjsfeo prepričevalni etični noti Da se zdi pri naa Tmmermansov »Hematov rod« nravstvene nekoliko preveč «nro^cen. je značilno, vendar nas ne preseneča, če pomislimo, da je T Ti m mernsnso vi domovini še živ umetni^oi okus Ruhensa in .drugih poveličevalcev ftv-Ijenia. k?kr'n;h S'nvenci nikdar nismo imeli.
BibMofrtsk*. Izdsia T^včari^vega »Od« ?a v lesen!« V	Slovenskem
Rdečemn križn hi škofijski dobrodelni nišami. Z naknpom krnice hoste podptfl «*e1o tel» *veh ustanov. Cena frvadv fö flvesto Br.
»JUTRO« St. 18
4
Sreda, 24. L 1945
Za pomlad več zelenjave!
»Lrubljana prost vse vrtninarje: Priskrbite za pom-ad več zelenjaveU Tak poziv ie naalov obširnemu član ku. ki ü& ie v »Kmetijskih novicah« z dne 75 t m oktavi/ znani nal vrt-n*r<k' «trrknvniak mi Ciril Jefllii C:lr,r>pk 7r.vh'ži potne upr$fe\>fmie pri tint'h. katerim ie namenjen; nai si Ga to-ei le ves'no nreherc/o in na vodih tudi unnšfeve jo I V informacijo drugim rnv7e^amo v naslednjem ne-ka'ere odsta\'ke
V	Liuhl'ani ie trda za zelen favo 2e seda*. Iro smo <ele sredi ?ime n; na treu ohrovt3. ne korrn'Va ne nora ne podzemne kolerabe — lp ž'?htnei"ih vrtnin nif za r.{j'ed Kako^ie torej z naš:m domač m nrdelkom?
Prei^nj? !e*o <imo račiTali da nonbt pri n«5> vsaV prehiva'ec na leto povprečno no 50 k<? ze'cniave brez vrtnega krommna Di-Ii»» b- potreboval vsak prebivalec Li"h'iao«ke
fint-pi ine novnrečno na;nv>ni po 100 kg ze-en'ave ra 'eto Ce računamo da goi; Liub-lj^na :n niena okol:ca vr^ne sarV7e na f>00 ha ln da doh:va s te povrS'ne Q0 000 stotov ze-le*vave potem b' ro zadostovalo komaj za mesto -amo če^id? bi r/c.l;'ki kmetovalci ver. 7rleniTvo odda': meščanom
Odkar je n*en?hi: skora' ves uvoz ?z turne. SiVto prnvm-ktre v L't'hl'arv zel-niave. Še iir.'"pt» krsr fyi moralo nH*i v I juh]i no. oko-Kski <rnWova'c> ne odduiero in ne dovažaio na t m kpr rwiio da so maksimirane cene pro^-ke Manika kmet-ke^a Snoja m umetnih pnojll Vr+na zem'ia pctrfvije čimveč hirmoz-ne sn^t'n'ne. 73*0 ie seda' tako va'no. da še «itrhnfie zVramo in načrtno pripravljamo kompost Me?rn' morajo za svoie vrt:če izkoristiti vse ki'fvnjf'ke odpreflke ;n smet;: teda premogov pene! :n nremotjove u«?ask~ je t'-eba de-vati na stran' Mar!j:vo pa spravljamo ves lesni nenel :n »a uporabljamo n redkem za gn^'enie vrtn:n
V	nvnulem n^'et'u !e oblast opoz^rla kmetovalce tn vrtninarje v Ijiibli^nsk1 nkol:ci. naj
ob koncu poletja in v začetku jeseni zasejejo čim večje novnine tudi s <p:načo in motovil-cem, brž ko bo pospravljen prv krompir, bo treba skrbno prpraviti setev Spinače za pred-riwkn uporabo in za pne spomladanske tedne Mi'o se i'h e vaVlu odzvalo, še rer?cei?: ■»o bili tfsti, ki so ?r>inači dobro postregli, kakor je bde priporočeno v podrobn'h s«tevn:h navodilih. Lahko se ?e sm^mnimo. kako malo domačega motovi'ca in zgodnje ;T)inače je b:ln ni~ na« že 'ansVo pom'ad zarad; do'g~traine Letošnja r'ma je b:la do Treh kraljev £Tie! zelo n«"-šečna. suh ost»r m-az br°z snega: od rim*-kf čpmače br, ma'o pride'ka A!' b: sp ne od,r>č'!i tako», da nr^eieir, m prmer v občini Ježic; vsi; ' ha pomladanske 5nrna-če v Prliu ;n D^hnm'ah 1 ha. ckmo Dobrove in R»f7o\nce vsaj 1 ha hi da nr'sprvaKi ?e dru"-; Baripni k' imaio prirrn\-no zvezo z Ln?b''°no' Ti^ti ki se ne utef-ne:o tiev^rinf' ? pride'ovniem Svn^e. imajo do"ol: izb:rc. da nr:d0,H io za 1 't,v<l 'anrki tr?? menroitej^ vrstp z^'.'lnie zc!m'.«d;. ki je rrav t^Vo zaželen « Na nrmer berivke. ki ie porabm ž? mes<?c dni no setvi ne bo z'ena preveč Cim-nrei bo trebi mrtvit: v zem'jo zsodn'e sort' ?mha: če j;h Siciem^- sredi marca brd'i da'c pr-'de'ek v dr"1! po' -"ci mMa Tudi ne po-zab'mo na z<»">dn?o '-.^r-n^iro kdo» ima v za ve*ni le* k?> brl?e ftV"!,n \rr'^< zeml'c r rrvf^dtn^ .rahtico: zpodnfa k-"»'?»aVci. seiara v r^etkij mTTi v zaprto gredo in prvi jena na nl"no v aprilu bo dala nr'deVfc vred i in dr konca km i a
Psj «e mrrrrro Tzrvedph, da bi nida'jn^ pnmanrktnh re'rrri-ive utegnilo nnstg'i usodno nevarno za »nčo prehrano' Velikih vrtiv-na.r;ev pr« ms n': na cr?<?n:z'ramo zhiran-ie tudi marj-'ih pridelkov, si lahko mnogo po-m^ramo. Kme'ijfi" zborn;ca br rada pcina-pa'a kmetr.va'cem tudi pri tem da ne bo prevelik'h tež?*.- m nv'r pn oddaii in rbiran u zetvave nrava uvidevnost je potrebna ra obeh straneh čas ve'evj»: spomladi mora priti na trn čimprej domača zelenjava!
MALI OGLASI
KUHARICO
perfektnr. — Aiemo Bi večjo kuhnjo l'o mož r.f* t1 ne: žčine zmožno. lonudbe na "gl Jutra ooJ »Kuharic ta kcj«.	2003 1,i
POMOč-N KA( CO)
BLAGO
boljše, za par rr.oSklh
sraj*;. prodaja. Naslov v i i,rano. maie otro ke no
KUHINJO
tovo. nio-erno. iperano. LJp.e k.rno. pioda.n. S* v ir. Tržižka c. 17
2052 «
NAHRBTN K
to.-b.c_. zj kruh. 61 ko K.OO s p"k.ovor., emaj
ogl. odd. Jutra. 2012 6
<_IlRt skorn nove. prodam. — t- tu. e P.orijaDfika 21.
2030 e
10 m ÜLLEN V za oblekce .n oktlort z> m.-»te snjv., prod J m
otografskega. Fprejme J N^^v v ogl. odd^^u
' akoj -proti
Pot • »Justi«, na nebotičnika
19881a FRIZERKO
prejmem t kot »Salon "lerlak«. Sv Petra 76
2062 1 a
FO"TREZNICO p ejme dv5*l:n kn dru žina. Je'enkova 7 I vra-ta 5 (pri pivovarni).
2C24
COSPOD tli gospodična, ki bi po •löeva'a z četrt, raz-ej Tlmn^zije nat pošlje ■»onud'oo na crI. odd ''utra pod •In.-truVtir« 2023 3
PLO*ČE
tto-Taf ke. dam v retu o na dom. Foto Or ti« naspr^il nebot.^ni 1997 3
BL.\CO
s*a moJk, srajce, črtasto nekaj metrov in 3 mo «.a jopice p.odam
v ogl. odd Ju tra.	2043 0
wwnHaMauan
tta.
■ RS.ALKE
»Ei-biume. ckora« nove. ugodno prodam. Clr.l Met ;dova 98 I 2040-6
HLAČE m xJte. črne za srednjo i postavo, predvojno bla i go. prodan. M;ič r.Fkrgi j ul 3. Z VlC.	2026-6 j
UDILNICO hrastov« sarajev-io pre j progo. otroSko poetelj. Cr, ln klavirsko harmo niko. pr.d.m. Golobič. Herberste nova 4-a. Fon dove h.ie za Stad.ouom
2033 6
Kl^ VIB
•Ehrbar« prodam — ku pim pa dlat^nlčne har •renke Prijateljev- 5.
2055 6 KLW. IZVLEČKE oper skladitelja Pucc.nl Ju, v-e. prod m Na lov t- ogl. odd. Jutra.
2019 6
LFPO DARILO
moiko. ugodnn predani N i.-lov v ogl odd Ju I t:a.	2023-6 I
i. BLEKO lepo pleteno, za e ed njo po t-vo, ročio de , lo či-ta volna p-odam i Naslv v ogl. odd. Jutri. !
2018 e
gjv ce ter mooke, p: o urtto ali zamenj .m Na v ogl. odd. Jutra.
2041-6
OBLEKO
l.iOoko, .a srednjj po&ta vo, n"vo. ptedvojno bla go. prodam Og.ed od S do 9. ter od 4. dn ..aslnv v ogl- odd Jutra 2022 6
FI: ALNI STROJ
3m.Lh i-remie. Junior, portable, maio rabljen.
roda.o. Naslov v 05I.S i dd Jut a.	2057 6
PISALNI STROJ emške znamke težuk. jptzen. mal.i rabljen — * msren za urad ali ejje podjetje, prod m . lu. io v ogl. odd. Jutra.
2061 6
P^AiC
m, z. 18 let staro in j .-ni p aič. p.liast. pro i am. N-.*!"v v ogl oid j . utra.	2011 6 j
Prtl.PBOGO regrlnjalo za redpo.t.ln k \se v rem stinju predam — .»-.en.kcva ul 31. v;z v: i >k. doma v Suki 0% ed d 3 do 6. ure. 2021-6 PRT
ism znl. okrogel, plat i.en z dragocen-v v?ze Jno. p odam. N«. lov v
G E NEB Ä TOB
OHHHHHnianHHUKHBMHHHW
trr3azßi cd Zo ü3 50 KP KUPIMO aH ZAMENJAMO za prat.vrcic^st Wßalav v oglasnem oddelku „Jutra"» J-307-x
/jHimn )(tih
PLAČO d-im za malo rabljene
j fOj7ar.ce £t. 43"t — p3 j mržno^t: predvojm b'a I eo Na.-iov v ogl. odd ltr3	200S» o
1 EVLJ;: I nizke mrii.e, zrt dečka d.v.n j 14—16 let. z menja-r z->. do i otirredno-:t. I'onudbe ni o^l odd Jutra p->d 2054 8
Gospodarsivo
-^11	..............1. ~ ——	.
~ Francija je imeVi tudi lani slabo vm-
Sk» letino. Po trancoskih uradnih podatkih je b ia tudi lanska vinska letina v Franciji slana. Pridelek je bil sicer nekoliko večji Ee^o v prejšnjem letu in je dosegel 41 milijonov nektoiitrov (prejšnje leto 38 milijonov), vendar je treba upoštevati, da je Znašal pred vojno povprečni pridelek 80 milijonov hektolitrov na leto. Zmanjšanje pr -delKa v primeri s predvojnim časom je posledica pomanjkanja umetnih gnojil, modre gulice in drugih kemikalij.
—	Anglija ne more dati Abeslniji posojilu z.ü obnovo. Abesinsko poslaništvo v LiOn-doinii je objavilo pojasnilo k neuspelim pogajanjem za najetje posojila v Londonu. Atesinija je zaprosila Anglijo za posojilo V viš ni 9.6 milijonov fumov, in sicer po enakih pogojih, kakor jih nudi ameriški za-kou o zakupu in posojanju. Abesiniji je posojilo potresno za obnovo dežele. Angleška vlada pa abesinski želji ni mogla ustreči in je odgovorila, da more le deloma ugoditi abes nski zahtevi. Ponudila je samo tri milijone funtov, plačljivih v treh letih. Ker tudi pogoji niso bili za Abesnijo sprejemljivi, so se pogajanja razbila. Objava abe-ainskega poslaništva ie vzbudila v londonskih finančnih krogih nezadovoljstvo, ke*-odkriva, da je London odigral kot svetovno bančno sred šče.
= liacioniranje soli na švedskem. Tudi ca Švedskem primanjkuje soli. Zato je bila to dni švedska vlada primorana zapleniti vse razpoložljive zaloge soli. Odslej je prodaja soll racionirana in znaša obrok 1 kg za četrt leta.
—	Moskva odklanja vsak mednarodni letalski dogovor. Po informacijah iz Washing-tona se Sovjetska zveza tudi po vojni ne namerava udeležiti noben.h mednarodnih dogovorov glede civilnega letalske ja prometa. Sovjetska zveza je iani ob koncu leta poslala svojo delegacijo na mednarodno konferenco za civ lno letalstvo v Chicago, v Zadnjem trenutku pa je delegacijo odpo-klicala z motivacijo, da se ne udeležuje kon-fertac, na katerih so zastopane tudi »fašistične« države. Po ameriških informacijah Sovjetska zveza tudi po vojni ne bo dovolila nobenemu tujemu letalu poleta preko so»jetakego ozemlja in tudi ne rporabs sovjetskih letališč. Sovjetska Rusija se hoče torej docela izločiti iz mednarodnega zračnega prometa iE se pri tem ne ozira na interese drugih dežel.
= Američani hočejo odriniti nesposobne ladje Sovjetski zvezi. V Zedinjenih diža-vah so že ob koncu 1. 1943. ustavili vsako nadaljnjo gradnjo trgovskih ladij tipa »Liberty«. ker se je izkazalo, la. te v naglici zgrajene in primitivne ladje nis> sposobne za potrebe v mirnem času Sedaj skušajo te ladje odriniti drugim narodom. . Ansrleži se j h branijo, ker je angleška tr-
govinska mo narica prod vojno vzdržala
konkurenco drugih narod-v na svetovnih morjih le wiričo sposobnost; in dobre opreme angleških lalij. Po najnovejših vesteh lz New Yerka razm'Sljajo. v Washingto-ru da b! od?'op!ü 60 takih lad'd t'pa »Liberty * Sovjetski zvezi, in sicer za ceno 1 mil'jon dolarjev m vsako ladjo. Kupnina pa bi šla na račun dobav po zakonu o zakuou in posojanju, in bi se torej Moskvi kredltfra'a Vpraganje p? ie. če bo Moskva sprejela to penudbo in če si bo pustila vsiliti te ladje, ki so dobile v Ameriki ime »plavajoče krste«.
SPORT
R&ksarfž p*? Hnsemem
Ua 3
Vrsta domačih atletov se pripravlja za javni nastop
NaS agilni Hermes je raren mnogih ostal h športnih panog pred kra'kim obnovil tudi delovanje svojega boksarskega ol-seka. Za to ppertno panogo so v Ljubljani po dosedanyh iz.kušn-ah manj rodovitna tla, saj vsi dosedanji poizkusi, da bi jo postavili na nc?re, niso imeli omemb? vrednega uspeha. Hermes, ki je že nekoč prevzel pionirsko vlogo v tej sme'i. je zdnj spet zbral nek? i navdušenih prfetrScv tega športa z rokavicami in jim omogočil smerno pripravo za n1e<rovo izvajanje.
Pri enem zal njih treninarov smo opr>zo. val« delo mladih Hermesovih beksariev. Priznati merame., da obeta delavnost te^a mladega klubovesra odseka najlepše n^de. Doselaj i» zbranih v njem n^d 20 m'a-dih in volanih fantov k: po se k~r od vsega začetka s pravim ognjem lotili tren'n-«ra. Nekateri so se že prej nekoč nekolike- poizkusili v boksarskem znancu, nstall pa so sevela popolni začetniki Voditelja in vadi1 Hin 'ole sta dva nrefzku?en-i «rfa-rejSa bo!tsar<a in Hčer Anlo!in in ftkaf»r, ki sta teoretično !n proktlčno dovolj podkovana, da lah " k bodr>če kandidate za deske *em?*-*ito RezPen^Pt« r vsemi tajnostmi in lepotami te športne oanosre močnh ljudi.
V dvoranico za trening smo vs'cnPi b?.š sredi nsiž!vnbn^Se»^ d^'a. Na sr°dl dvo ane stoji Štefan, kl kaže boksarjem pimnasrične gl^e da jih nato vsi ponavljalo za. püm. ie ta veSb? končan'», pride na vrs o individualna šola. za veak^a pef5anr»ezpikr ki ip tudi v re-^ab neum^r-ne^a štrf ana. V kotu vi Mm o Petra 'n Miloša. dva nadebiHna talapta. ki ve^ba'a po navodll'h svojega moistra. dnrgod pa stn sp^t zano^iena. Ple§ko In TJče. oba iz težke knfPTTiia, r, dru^.č^imi nal"^°mi svo-'e^a uč-'tel-'a Snrt v drugem koncu dvora.nirp se ve?ba druT teCT'n'k s nun-ching-ba'lom, saj rnu je še po^'-ebna b^lna tn ta. Sega mu nudi na-"boi-?o priložnost
O. t ui tiiiuller:
ji
Pred pobsijeno h šo, ki jo je spre-aj krasil vrt Č3k, je voz ob-tal.
»Evo nas tu, gceped kom sar.« je re e hišnik, ki je seda! z av.n vozača. Izs op i:; je in poklicel mlajšo ženo, ki je pravkar rezala zelenjavo
»Go;pa Müller jeva! HilTo p- jd te semkaj; nski go-;pod od p-o icije je tu in bi vas rad rekaj vprašal.« Ogovorjenka je prestrašena pristopla. »Kaj? Go-pod od policije? Moj Bog — zakaj pa? Saj nismo nič storil1.«
»Potolažite se, gosoa Müleijeva,« je reka', Halbing in se pribiižil. »Vem, da nislo nič storili — samo z vaš:m sinom bi ra3 govoril. Do ncksga poja n;la mi e «
»To ja druga s var,« je pomirj na odgovorila »Prosim, stnpite no'e .« Od ra je vrtna vrata in povabila H binga v preprosto, brezhibno snažno izbo.
»Sina tskoj pokličem.« Še ko je govori a, je stopil fant v sebo. »Gisp>d ti te Taa nekaj vprašaj,« se je obrni a k nj mi
»Red, mama, kaj pa ž:Ii gospod od mena?«
Strumno je obs'al p-ed He'b ngom. Heföing je pojasnili namen svojega obiska.
»Se ie spominjate moža. ki je ob'skal gospoda Rotheia, ko je bil nje ov suga bolan, in ste ga vi nadome to a i?« »Seveda.« je fant nepnsilienio odvrn i i in ga pogledal z jasnimi očmi. »Bil r®
Kipee princese Amare
Roman
»Evo, gospod komisar.«
He bing je vze iz žepa povečafno steklo
in pregledal listka, ki so bi|i priepjeii na to bi Podolgast list.č je prikleni n.egovo pozornost
»Mon^kovo — —« Je zamrmral. »M >jn
domneva :e bila torej pravilra« Postavil je kovčeg n« mizo m prsi >o =e mu 1vg-ni'e v g.obokem vzdihu »Opravila sva,« je reke. »In če vam >m?m dati za prih>d-no<t dober svet ne «spuščajte se nikoli več v take nevarne usluge. Zapomnite si, 'lana K immalisti pravimo temu: pospeševane zločina«
Z grozo v očeh ga je pogledala.
»Nisem vede a gospod kom sar. Drugače tega gotovo ne bi bi|a storila«
»A zdaj veste Zaprite si moje beseda V srce'«
Hilb ng je vzel k'obuk in rokavice ter po kratkem pozdravu zapustil t^obo.
Pod 'topnioami ga ie čaka: hišnik- in kreni z njim k avtomobi'u
»Takoj bova tam gosped komisar,« je rekej ter dal vozaču nas'ov f"nta ki fa je hote! Helming za?!iša'i. Vožnja res ni bih do'ga V malpm tovarniškem kraju ;e |eža'o vse na kupu.
8clirUtiettet — L rcJu je s Allbui Zadnek für das Konsortium »Jutro« als Verlag — 2a
tlakarurja; Fran Jana — Für des
za leber tren ng. Za vsakega je dov:lj de- ; la! Ves čas je treba p idno gibati, kajti i pri bclcsarskem trentegu ne sme nihče | mirovati niti trenutek, če hoče doseči ka- j kovost in kondicijo. Herrnesova boksarska š:la je ustanovljena z resno voljo in obeta dober razvoj.
Treningi so trikrat tedensko po dve uri, in sicer o ponedeljkih, s edah in petkih od 18 do 20. v dvorani Akademskega dc-ma na Mik'oS:čevi c. 5. Obisk Je stalno dober, kar pomeni, da se vsa ta mlada boksarska garda obenem pridno pripravlja tudi za javne nasrtope. Kakor zatrjujejo pri vodstvu, ji na tako preizkušnjo ne oo treba prav dol^o čakati, saj namerava Hermes v naibližji bodočnosti povabiti spet nekaj boksarjev od l:ugod in jim postaviti nasproti tudi nekaj doma iz5"la-n:h naspv otnlkov. Iz teh napovedi sklepamo. da bomo prav kmalu slišali konkretne'šo napoved o skorajšnji javni boksarski prireditvi, na kateri bomo razen «reč znanih gorenjskih zastopn kov te športne panoge lah!:-) videli tudi učence iz Kerrr.e-
sove šole. k»liko so se naučil« in ali so res • ^	" 2004 7
na tako debri prti da bo L*ubl^'ana slei I knjige ali prej imela tuli v tej doslej po krlv:cl »o^fc oh anjene sioveh zan°rpa-ipni športni zvrsti svoje lastne predstavnike.
gi oad Jutra 2059-6
rULOVEil enski. nov. volnen — •rodi>T. Naslov v ogla« dd. Jutri.	2058 6
RAD O
ateiij iu. 4 cevni, nov. grdno prodam. M1 in i kega 8.	2CZ0 6
SLltit
jav, dvojna žirtna. za odloge halje .n par jomidofr dam.-Klh hi.č. letenih. čebel, h pro viam Naslov v osi. o^d /utra	2044-6
SUKNJO SNEZKE a 7—10 letnega otroka, rodam. Naslov v op'rs. dd Jutru.	2030-7
rno, moiko ln usnjen aošk. su.inJiC. pred m laflov v ogl. odd Jutra 2035 6
SEKSXS
torej nove. z ftjvlji St a. jx-odsm. lüas'ov » «1 cdd Jutra 2014 6
SUKNJO obro ehranjeno zim-ko j n kopain^ banjo, p-o lan» Ivan Mohonč Sv etra 25	1968 6
»Obutev«
ChVLJE mo'ke ševro, St 40 .n otroSke -nežk? zi 8—10 let z menjam N slov v Ogi. odd Jutra. 2031 8
JAJCA sveža — zamenj-m za kondenzirano mlck ; ali krušn-, moko Na--:ov v ogi cdd Jutra. 2028 8
KURIVO d-m zi gejzerje 8t. 37 c*o 38 >n za dam ke čev Ije št. 3? Vprašati cd 1 ;8 do 8 zjut.aJ Na ; »lov v ogl. odd Jutra.
2053 8 I
7AJKO
belo ovnačko (plemen sko) ve.lko za.enjam za .oves ali kurjo p čo. fctrn.ša. Rez. jonska d — (Koiezija).	2050 8
ULNARN1CO
z dPn.irlem (300 lir) ln dol.umcnri -em .zgub.ii " o..ol ci Fužin Najd te Ija vljudn3 prosim dn vrnp denarnico ,n doku menre Naslov: /C. dru'p j 13. damsk salon. 2056 3?
MACEK
črn *■* 'e izgubil v oko !lc. Kol žela (Oosposvet k.i ce(=ta) Kdor kaj ve ■> nJem. naj poro^ na O-vpo^vet-ko 13 sota 97 Zi z-:ne?IJ!v«- cj>oolllo dam n.^gr^do 200 i »
2042 3'
DONARVICA
se Je .zgubila v veter nem vlaku z Postojne » Ljub Jano a'l pa n peti lz koJcdvor:i do Et.dl 0na i'o*, en nald.telj naj s: obdrži denar z' ra prad> n.i j ni vrne doku rente v ojl odd Jutra pod -Sila« 2075 37
Opozorite na nakupo valn co Socialne pomoč, svoje
zn:nce.
Preglejte «vej: za'ore obla'lln.h predmetovl prod ]t» tisto, česar n« rotrebujete nikupovaL rila Soc.alne pomoči.
CLVLJE ab'Jene — kupujem ln >rcd;ij.im — zamenjim •elje .n manjstev.lke navžer. Vodnjakov- ul.
KOROŠCI NA SVOJEM TAELE-TENISKEM TEKMOVANJU
V soboto in np:leljo s-> gostovali v Ljubljani izbrani table-temški igra'ci s Korejske in že tedaj smo n.eicje --ne glede na to. da so dvoboj z Ljubljano pr?ce-i izdatno izgubili — ugotcvi'i. da so pripel ia'1 s seboj trenutno najboljšo sestavo, ki so si jo izbrali na turn'rju za ko r5';o okrožno prvenstvo, ki so ga opravili trden dni poprej v Porečah cb Vrbskem jezeru. Zdaj §;le so priS-i do nas r "kateri po I a tki, l:a-ko je potekalo to njihovo potovan e in kako je prišlo do izbire koroškega zastopstva kakršne je to dni nastopilo v naš! frančiškanski dvorani.
Tekmovanja se je Vf^gs udeležilo 22 igralcev. Kot posameznik ie zmagal Za-vršnik fJesanice). d:ugi ie b:l Fa'le (prc^l Monako vo), Te t ti RazborSek (KAC -- Celovec — prej Hermci:). četrti SchnenrHer.-wc!n fKAC — Celcvpc) V dainskern tek movaniu je bila prva Mesarjeva, druga pa LTrbarjcva (obe Jesenice), tretie mesto t a je rcrfv*!a T^a'erjeva (Poreče), čet:to pa O. Pathis (Poreče, prej Bo'cr.n). V tekmovanju moških pa:ov ie izvo'eval z nago par ZavrSn'k—Vrvk (Jomnice). drugi je b!l nar Razboršck-Schvran^tpn^ein fKAC).
V	konkurenci mešanih parov se ja uveljavila dvojica Urbarjeva—Vovk (.Temnice i
V	tekmovanju dam v dvo^e sta bili zmagovali Mesarjeva- -Urbaripva (J^scnice >
Zastopstvo Koroške, ki je 20 in 21. t. m. Igralo v L-hrbliam, so sesavljall: Za'—*nik. Vcvk. Drolc. Urbar Fa'le (Jcnen ce), Raz. boršek <KAC — Celovec) in Polanz (L'en-zer TTC), dame: Mesarjeva LT:barjeva. Ferjanova. Pootohai-jeva (Jesenice) tn Thalerjeva (Poreče).
ke — in sam0 novejäf iemžke kupuje knie ia 2i:žek orehod nebr Jčn ka	1 430 M <
.l.NJ KREULiNCO upim. Piačini po vredno ti Naslov v orI oddel. utra.	1690-7
LJl'BLI 7VON ud. po-amesne letnike n rresein:ke kupim -onudbe d» ogi. oddel fllt'6 rvxl »L.! Zvon«
M2 7
MLP
Ji k žo 1z tačk pprzl •anerja. klip m. Ponud ie na ogl. od<5 Jutra -Mul-.	2018 7
OUGLICE oi-mke H-hnsr ali d-u re doore znamke 'kro ratlčne), k->pln-.. Po;,ud je- Leo'id'.'or.>ka ul. 25 iriti čie	204S-7
PEPO
jalvno bolJSe — takoj kup.m oz cia-n proti /rednost Por.Tidbs n( crr c<Vdel 'utr; .p <s ejj,ijvni<,	2034 7
POSODO ta m »st eca 15—20 1. k" p m t kol Naclov v »I C-*-» JutJi 2A47-7
R.1 DIO ktip tn — Delno plačam tud! z drvml N v 5^1 odd Jutru 2016 7
SLOVENSKO B tuje leposlovje W >ti'e izv.rne fcnjlgp v prevode krnuje Jsre? Dolžan *n lsarna Stri Urjev» UliCl
lubO
v bi žini tobačne tovarne let staro, zazidane plo sk^e 480 kv. m. zameniam za vilo ali za zeraltiiie. — — Realitetna pisarna Zaiec Andrei. Tavčarieva 10.
M7V2G
2 PARCELI ro 380 kv m ali eno 76o kv m na zelo <e per. kraju t.koj p:ra d m Ponudbe .-.a oi*' cdd. Jutra pod »R blir denar«.	2020 20

trisobno v I nadstropju, zamenjam za stanovanje v vili Informacije. Realitetna pi-arna ZAJEC ANDREJ Ljubljana, Tavčarjeva ulica 10
- s xrxiaoDGntxia
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Žarah Leander in Willy Birgel
v velefilmu
MODRV LISICA Sodeluje: Paul Hörbiger Jane Tilden Predstave ob 16. :n 18 url.
.ki.s»» L.Nio.v	leittun
Temperamentna muzlkalna komedija
PREMIERA LJUBEZNI
Hans Söhnker, Kirsten Haiberg, Fritz Gicmar Predstave ob 16. in 18. uri
KINO MATiCA	Tel. 22-41
Zabavna veseloigra s petjem in plesom
VRTILJAK
s priljubljeno Marlko Köck ln Paulom Henckelsom Predstave ob 16. In 18. uri
Z Žalostnim srcem naznanjamo, da nam je umrl prijatelj
šfškovlč
* IMn
n
Pogreb dragega pokojnika bo 24. t. m. ob V2 9. uri z 2al, kapelice sv. Jakoba, k Sv. Križu.
Ljubljana, 23. januarja 1945.
ŽALUJOČI OSTALI
■1
cddam brezplačno one
mu. ki mi bo v rran' V go pod.njstvu Naslov v os' odd Jutr?
2038 23
seno
prazno, iepo. vel ko — cdd im za shrambo po hižt'.R Ugodna le^a NT-slov v cgl odd Ju | tra.	2046 23 i
I
j
_ i
as
scb ro
a:l k.irk-41, lSCeir. Z p otiUsluj»o b- pomae3l ori gospcxiinj tvu Po } nudbe na ozl odd Ju tra poc: »Klerkol)-
2C63 23 )
SOBO
j let>o opremljeno, -onč no. s posebnim vhod"»'-, išče gospa ves din od šotna i'er.l0 i a. t no — Plačam tud v p.Oc.vrert 1106ti, v okolic, Tabo»' Moni Ponudbe na
Naznanjamo, da je po kratki bolezni preminul v 45. letu starosti naš dragi mož, očka, sin. brat in stric gospod
IVAH
" i «t i j s-vT Lad
fti
i—.*;
SLOV KNJIOR
iob-e kun'.m Ponudbi a^, ogl odd Jutra pod •BlblloM«	951 7
SPALNICO üsto in dobro ohranieno .iiotm Naslov * ogl. odd Tut"	>692-1
M'NN'TOU in druge knjl<re Kt-Is
iryl '' | odd Jutru pod -Tab^r ' Mo te«.	2015 23
SODO
cpremijeno, s «cupor^P
kuh.nje aH sobo s St® diln kom l_če mlad za k:n ki par za feoru^r Ofcz.rna .n u-lužna žen* vešča šivanja, za kuri» vo pre krb jenn ev pn
Motokoipsarskj klub Ilirija naznanja članstvu, da je umrl član g. A'bin fe'Sko-vič. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob pol 9 , z Zal. Članstvo se poziva, da se udeleži po-greba v čim večjem številu	*	31
Mava ▼ clovenši.n". b o	* hram Ponudb-
iir.-ce ali vezane kuilm ui ogl cdd. Jutra p-<«
ta>oJ. N-slov v ogi o-*d.	; »Souporaba
Jutra.	2017 7	;
..> vMKh	( SOBO
compi zbirko al p^-a	: opremljeno. iSčem n-> part.Je kup m * "
kuhini»» 2027 23
odde! Znamkf«
9S3 '
rjnžnoetf. s centralno kurjavo Ponudb? na cgl odd Jutra po<^ .Do br0 st anovanje« 2037 23.
POSESTNIK IN TRGOVEC IZ DIVAČE
Pogreb dragega nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 24. januarja 1945 na domače pokooaličče.
Divača, 21. januarja 1945.
Družine: OBERSNEL, BEZGOVŠEK, HAJNRIKAE. NOVAK
ni en sam gospoa. arncak dva. Ein'mu je b;!o Vijem No dman Ta "i b i sp ejet. Oni drug: vobči ni povid^l ims.na. Rekel mi jo, da gre za zasebno stvar, in naroč i, na; ;a .im gtsp da Rothaiu, d ' je z a-"v mC'Xitlve gos;;e. Za o ga je gospod R t e sprejel, ne da bi sie mu naznanil z ims-Oum.«
HJbingove čr*e so se nabele. Bi]o je, karo: da je sleherna mišica iz je la.
»Koliko časa je tiisti gcsp<id ostal pri Rothe u?«
»Tftga na ža!o6t ne morem poveda l. Prav t daj je bila izmena pvo a "o/, in s tem ie bilo za tisti daa moje služ e koier «
»Mi Lab'.:o o iSets 'ega goep da?« j» vpratal H^'Jn^. k se je hofo t»rep i":ati. a i je otis':ov5 (	ki ga le bila Hana
videla pri MarV
»Gospod je bi. z lo visok, vi ek, golo-brad in sveti h, črnih las. Im:l ja tanQ*» rožena naoč-i. e.«
Helbing je počasi vsta:. Dioban. zadovoljen nasmešek mu je iiprelctQ] ob az.
»Hvala vam. To je vse. kar s;m hotei vedeti.«
Sprem lian nd gospe MüllerJ"ve «n nie-nega s;nu je odšel k avtomobilu k!er sta ga čakala hišnik tovarne »Kronos« in šofer
»Zapeljite gospoda v tovarno,« j« r kel. kazeč na moža. »Nato se h:'ro vrnite'»
V bomšnico norve^Kegü mosta so pripel j£i;i moža z osabeim sr^m.
Zdravniki so se dvom jivo spos'eria i. ko ie b:la preiskava to'nLka kon ana.
»Tu ne bo moči več kdo vek a.i storit' « je rekeii sužjujoči sobni zdravnik, .ok.or Olaf Lönriai
Njegov poklicni tovariš Harald Braan«-holt, •e je sk o-ii) nad bolnikom in znova prisluhni! utrioaniu srca.
»S tem ie kon^c,« je šepp:l Lördt.n »Docela konec! Kaže, da mjra imeti hud» razburjenja za s.bni.«
Neki stiežuk ie Drstikal co oblačilih neznanca, ki je ti o itno hudo bolan t r iska ose'bnih papirjev.
»Ničesar ni na Ii.« :e rrenil in zn a1<iii z gavo, »prav nobene fisti.ie uima ori 6ebi«
»To se pogosto dodaja,« ie doktor LÖ--daj odvrnil. »Zgo aj morami naDi ati za časn ke puroči o. da je n da'eč od raš? klinike napadla moža kakih pe m ti" desetih let, velikega, mršav^gu. napra ličnega v trmno. ponošeno oblek-•. srč^« slabost in so ga p ipeljaji k ram v o k bo«
Strežnik si je položi: obl'kir čez komolec. Pri tem gibu ie v pod^gi plaiča nakai zašelestčlo.
»Nu — kal na to'« te zučud^no VDr»-ša|. »Me-^da ni nosil mši s seboj?«
Bolniška sestra, ki je višala njegove besede. je pristoniU
•Na j b: že je v pod og. kaj všitega,« je dejala Prineslo ie škarje in z urnim' prsti mn)ara,a š v Našla je nekaj ne ričako-vanega. V.č skrbno zož:rih p :p.rjev. ki so bili skriti rr.ed vrhnjim biagom in ix<d-logo. ji je padlo v roko.
Doktor Löndaj jo je z migljajem poklical k *eb:.
»Čudno — kaj ne, gospod dokro ? B »I-nik ie ime! svoje Ust ne v.-ite v oblek .«
Löncial je \zsl istine v roko in stopil k oknu dvorane, ki je gleda.o na ve .k, cvetoč vrt.
»Res. njsgove. listine? Sestra Inge, ve-iiko r:č st^ odkri i!« je vzkliknil 6 ; ri j" jenim gladom, da ne bi zmjii, drugih bolnikov. »Brž — p id te semkaj»«
Braansholt se lima je pridruži1 in tri glave so se sklonile nad papi-ji, po katen^ so ugotovili, da ne piše b inik Aage Ho 1-b;rg rojen v Trommsöju. ta čat^ o.e» posla
»To, da so bile listine vlite, je sumljivo,« je rekel Lönda! »Sk raj bi kaza o, da im« ta Aage H u berg neka. na vesti«
»Najbrže ie živel pod tu im imenom.« i« Braanshdt »dvrn I in zvedv vrel či po Houlbergovem. e kratko br do pokritem obrazu, ki ie od vročice temno za-rdevaj.
r>ftPdal je zlo'i« pa-ir^e ter Jih daj *«• «tri Ir>gi. naj jih fhrani
konzorcij ».lutra« kot Izdajatelja: Stanko-Vlrant — Für »Narodna tiskarna A. G.« als Piyrl'Mfllf — 2a »Narodno tiskarno d* (U kol lnaaratenteU veraatw ertlich — trn lnaeratot oddelek «dgovarja: Ljubomir Volti«