Novo mesto, 17. septembra 1954 Stev. 37 Leto V. Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Dolenfski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in No Cena 10 đti OD TEDNA DO TEDNA V zadnjem tednu je bilo v ospredju zanimanja evropske javnosti — in je še — Edeno-vo potovanje po Evropi. Britanski zunanji minister je obiskal najprej Bruselj, kjer se je razgovarjal z zunanjimi ministri Belgije, Nizozemske in Luxemburga in jih, kot kaže, pridobil za svoje predloge, potem pa odpotoval v Bonn, razgovarjat se z Adenauerjem in drugimi visokimi zahodno-nemškimi funkcionarji. Od tod je krenil v Rim, na koncu pa bo obiskal še Pariz. Zanimivo je tudi, kot pou-daijajo politični opazovalci v Pariza, po kakšni poti je krenil Eden. Dejstvo, da je obiskal najprej države, ki so ratificirale EOS, potem Rim in Žele nazadnje Pariz, razlagajo v Franciji kot znak, da si hoče Eden najprej pridobiti podporo teh držav, da bi lahko v razgovorih za Mendes-France-om o perečih vprašanjih evropske obrambe imel za seboj Sodporo držav Beneluxa, Za-odne Nemčije in Italije. Vendar kažejo odmevi tega Edenovega potovanja, da Britanija in ZDA nista istih misli glede tega, kako bi bilo treba najti izhod iz tako imenovane evropske krize, ki je nastala po zavrnitvi sporazuma EOS v francoskem parlamentu. O tem priča tudi dejstvo, da je ameriška veleposlanica v Rimu ga. Luce prihitela iz ZDA še preden je tja prispel Eden, da bi preprečila, kot pravijo rimski politični krogi, da se italijanska vlada ne bi preveč naslonila na britansko politiko in odstopila od tako imenovane atlantsko-ameriške smeri v svoji zunanji politiki. Da je temu tako, pričajo tudi izjave italijanskih predstavnikov, češ da rimska vlada načelno sicer podpira Ede-nove predloge, da pa v praksi ne bo storila ničesar, kar ne bi bilo v skladu z ameriškimi tezami glede ureditve vprašanj evropske obrambe. Kaže, da si je Eden na svoji poti v glavnem pridobil na svojo stran države Beneluxa in tu di Adenauerja, ki je kot kaže pripravljen privoliti celo v omejeno suverenost Zahodne Nemčije in v omejeno oboro žitev le-te. da p« bo imel te žavneiše delo v Rimu, še zlasti pa v Parizu. V Parizu pa, pričakujoč obiska šefa Foreign Officea, poudarjajo, da Francija su-cer ne želi razbiti enotnosti zahodne Evrope, da pa želi videti tudi Britanijo v zvezi, ki ob omogočila oborožitev Zahodne Nemčije. Pri vsem tem je treba opozoriti tudi nn neurejena vprn-šanja in pereče odnose med Francijo in Zahodno Nemčijo, ki so kamen spotike pri ure-janiu perečih evropskih vprašanj še zlasti zato. ker v zadnjih dneh nekateri krosi tako v Franciji kot v Nemčiji drugi proti drugim širijo šovinistična gesli. Medtem, ko se v Evropi zahodne države močno prizadevajo, da bi končno vendarle že našli način kako bi vključili Zahodno Nemčijo v zahodni obrambni sistem in nadomestili propadlo EOS. pa so v Aziji te dni sklenili pakt za Jugov/hodno Azijo. Značilno zn ta pakt je predvsem to, da v njem ne sodeluje večina azijskih drŽav s tega Ewlročja, kajti le-te niso ta-šnemu paktu prav nič naklonjene, in so odklonile udeležbo na manilski konferenci, nn kateri so ta pakt podpisali. Hkrati Koumintanške čete s Formoze ■» topovi in bombniki bombardirajo kitajsko obalo, medtem ko so Čete pekinške kitajske bombardirale otok Kvemoj. ki leži tik ob kitajski obali. Živinoreje, sadjarstva, vinogradništva naj bi se oprijeli vAdleSiilh Ena najbolj pasivnih občin v Beli krajini je občina Adlešiči. V tem pogledu kot tudi po velikosti je precej podobna občini Predgrad. Na območju adlešičke občine živi v 19 naseljih 1681 ljudi. Zanesljiv dokaz za pasivnost kraja je padanje števila prebivalcev, kljub znatnemu prirastku. Delovna sila pač odhaja za delom drugam, ker doma nima zaposlitve in kruha. Odtok delovne sile je z ozirem na razpoložljivo delovno silo sicer šibak, vendar število prebivalcev v občini vztrajno pada. Veliko ljudi, ki so za delo najbolj sposobni, se preživlja z nabiranjem zdravilnih zelišč ln drugimi priložnostnimi zaposlitvami. Zemlja je izrazito kamenita, razen zelo majhnih površin ob Kolpi. Socialna struktura prebivalstva se ni spremenila ln je še vedno največ malih kmetov. Obrtnikov je v občini zelo malo, še ti so povečini rokodelci. V vsej občini ni niti enega podjetja, dokaj pa je raz-paseno šušmarstvo. Občina je že Imela podjetje za Izkoriščanje peska, ki bi služil za peskanje zemlje, toda to je zaradi premajhnega naročila propadlo. Tudi kmetijska zadruga nima nobenega obrtnega odseka, ali podjetja. Domača obrt ženskih ročnih del ima lepe pogoje, toda njen večji razmah ovira pomanjkanje barvane prejice, ki jo moramo uvažati. Vasi v občini Adlešiči so bile med vojno hudo prizadete, saj so bile nekatere v celoti po-žgane. Obnova ni še končana. So družine, ki se stiskajo v enem ali dveh zasilno obnovljenih prostorih. Živinsko krmo še skoraj povsod hranijo v slogih, kjer je veliko propade, ostala pa Izgubi na vrednosti. Mnogi so tudi letos zaprosili kredite za obnovo najnujnejših gospodarskih ln stanovanjskih stavb. Prošnje rešujejo zelo počasi, medtem ko gradbena sezona hitro beži m je zima pred vrati. Vprašanje dokončne obnove stavb, ki so bile med voj-^ no poškodovane, bi morali reševati hitreje in odločneje. Neobnovljene domačije, posebno pa še gospodairska poslopja, so resna ovira vsakega napredka. Od kmetijskih panog v občini Ima pogoje za razvoj predvsem živinoreja, pa tudi za sadjarstvo in vinogradništvo je podnebje ugodno. O tem govore v Adle-šlčih že več let, naredili pa so do sedaj bore malo. Nekoliko se je dvignila edinole živinoreja, za kar skrbi živinorejski odsek kmetijske zadruge. Tako so lani s pomočjo Okrajne Zadružne zveze kupili nekaj ovac solčavske pasme. Ta vrsta ovac se je obnesla ponekod dobro, drugod slabše, odvisno je pač od paše ln skrbi živinorejcev za ovce. Letos so kupili tudi nekaj plemenskih bikov in merjascev, vendar so to šele prvi začetki za dvig živinoreje, ki lahko postane glavna in donosna gospodarska panoga adlešičke občine. Sadjarstvo je pravzaprav na tleh. Sele letos so se sistematično lotili čiščenja in škropljenja. Denarno pomoč sta prispevala kmetijska zadruga in občinski ljudski odbor. Tudi pri sadjarstvu manjka načrtnosti in vztrajnega dela. Kraj je zlasti ugoden za orehe, ki neverjetno dobro uspevajo. Stanje vinogradništva prav tako ni razveseljivo. Nasadi žlahtne trte so povečini stari, mlajši pa so zasajeni pretežno s šmarnico. Tudi za izboljšanje vinogradništva so potrebna načrtnost ln sredstva. Občinski ljudski odbor ln Svet za gospodarstvo sta že večkrat razpravljala o gospodarskem dvigu kraja, pa sta vedno prišla do enakega zaključka: za vse to nam je potreben kredit v taki ali drugačni obliki. Kredit je potreben zlasti za gradnjo gnojišč lu gnojnih jam. Gotovo je, da brez izdatnejše pomoči ne bo mogoče dvigniti močno zaostalega kmetijstva. Pričakovanja stalnih kreditov je pa le nekoliko preveč. Potrebno je poiskati tudi lokalne vire. To so obrtna in industrijska podjetja. Njihovemu nastanku in razvoju pa so dosedaj v Adlešičih posvečali premalo pažnje. V vsakem kraju so pogoji za obstoj in razvoj takega ali drugačnega podjetja. V adle-šički občini je precej dobrih zidarjev, pa tudi tesarji se dobe. Vsi ti odhajajo za zaslužkom posamič. Ali ne bi bilo bolje, da bi organizirano kot podjetje prevzemali dela doma ln drugod? Dosedaj še nihče ni poizkusil, da bi te priučene In pol priučene delavce.povezal v podjetje, ki bi dajalo zaslužek delavcem, občini In družbi pa lep dohodek. Podobnih možnosti za povečanje narodnega dohodka ln dvig gospodarstva je še več. Od komunalnih del so se letos lotili popravila občinskih potov. Za ta dela je občinski ljudski odbor predvidel v proračunu 230.000 din. To je sicer skromen znesek, ki zadostuje komaj za razstrelivo, toda prebivalci bodo vse drugo opravili s prostovoljnim delom. To pa Drugi obcinshi praznihTršhe gore Prvo surovo železo Iz elektroplavžo v štorah Pred dnevi je Iz velikega elektroplavža v Storah prvič priteklo sivo surovo železo. Prvi dan je dal plavž 6 ton grod-Ija odlične kakovosti In 8 ton železa. Ko bo zgrajen nov obrat aglomeracije za filtriranje železne rude ln bo na razpolago dovolj električne energije, bo plavž proizvajal dnevno do 80 ton sivega surovega železa. 23- septembra bo občina Trška gora praznovala svoj drugi občinski praznik. Na ta dan bomo proslavljali 12. obletnico smrti junaških aktivistov novomeškega okraja, ki so se pred italijansko ofenzivo zatekli v Beceletovo jamo v Zagradu pri Otočcu. Sredi gozda, poraslega z nizkim grmičevjem, je jama v kateri so bili skriti. Nad njo je velika skala, v kateri je vzidana spominska plošča z imeni padlih jmnakov: Vinka Paderšiča (Batreje), Vinka Kosa in Alojza Gregorčiča. Vsak, kdor obišče to jamo, obudi spomin na padle junake, zlasti na heroja Batrejo, ki je bil med ljudstvom zelo priljubljen. Letos se bomo njegovemu spominu oddolžili s tem, da mu bomo odkrili spominsko ploščo na grobu v Otočcu. Ob tej obletnici se spominjamo njihove junaške borbe proti fašistom, ki so jih večkrat pozvali, naj se predajo. Na klic domačega izdajalca in na obljubo, da se jih ne bo nič zgodilo, so prišli iz jame vsi razen Paderšiča, ki se je boril do zadnjega diha. Fašisti so se vrgli na ujetnike kot stekli psi, jih zvezali skupaj s terenkami Meri Beceletovo in Fani Virantovo ter jih ^nali k Beceletovi domačiji, ki so jo malo prej požgali. Nato so jih odvedli v Št Peter. Po kratkem razmišljanju so jih pognali v Kraševčev borst, kjer so jih zverinsko mučili in ustrelili. Praznovanje občinskega praznika bo občina Trška pora pričela že 22- septembra zvečer z zažiganjem kresov Ob prazniku »ŠTAJERSKA V BORBI« pošiljamo borbene pozdrave vsem borcem in aktivistoml Splošne trgovinsko podjetje Črnomelj po vsej občini in s filmom, ki bo prikazoval NOB. Na dan praznika 23. septembra bo sledeč program: ob 5. budnica, ob 6. nupad na Oto čec (izvajajo mladinci pred vojaške vzgoje, gasilci in PLZ). Ob 7. uri slavnostna seja občinskega LO, ob 9. uri zbirali šče pred spomenikom padlih borcev, nato sprejem gostov Po sprejemu govori. Ob 10- uri odhod na pokopališče in odkritje spominske plošče nar heroju Batreji. Ob 10.30 odhod k B.eceletovi jami in polaganje vencev 'Vb 14. uri kul turni program v domu I Pa rti zan«. Izvajajo množične organizacije občine Trška gora Po končanem sporedu ljudsko rajanje na vrtu doma Parti zan- J« dokaz, da si prebivale! žel« napredka In so pripravljeni zanj tudi kaj žrtvovati. Da je umna živinoreja donosna, so že sami spoznali ln zato se je vedno bolj oprijemljejo. Ker za poljedelstvo zaradi slabe zemlje ni pogojev, je prav, da bi se živinoreje in sadjarstva lotili še vztrajneje, obenem pa Iskali možnosti za obnovo vinogradov, ki lahko dopolnjujejo dohodke kmeta v tem pasivnem kraju. To je predvsem naloga kmetijske zadruge ln njenih odsekov, pa tudi občinskega ljudskega odbora In množičnih organizacij. V Kočevju bodo imeli moderni mlin Pred dnevi je gradbeno podjetje »Zidar« začelo z delom pri novem modernem mlinu, ki ga bo zgradilo trgovsko podjetje »Klas« iz Kočevja. Novi mlin, prvi te vrste v Sloveniji, bo stal ob silosu, kjer bodo zaloge žita za predelavo, saj bo mlin predelal do 60 ton žita na dan. Mlin bo opremljen s sodobnimi domačimi in tujimi stroji. Imel bo kotlarno, pralnico, sušilnico, laboratorij in ostale moderne naprave za proizvodnjo pšeničnih in koruznih izdelkov najboljše kvalitete. Ker se Kočevska bavi v glavnem z živinorejo, je. investitor mlina mislil tudi nanjo. Vzporedno z mlinom bo zgradil tudi predelovalnico živinske krme. Tako bodo uporabljeni otrobi, ki jih bo v mlinu s tako proizvodnjo mnogo; krma bo zelo redilna in bo dvignila živinorejo na Kočevskem. Če bodo vsi načrti o mlinu in predelovalnici uspeli, bo to velika pridobitev za Kočevsko. Priprave na jesensko setev Zvezni izvršni svet je na posebni konferenei proučeval priprave za jesensko setev. Tovariš Hasan Brkić je poročal, da potekajo priprave normalno la da bodo dali Iz državnih rezerv za setev približno 500 ton pšenice. Umetna gnojila bodo dobili kmetovalci do 15. septembra. Na konferenci so sklenili, da bodo kraji, ki so jim elementarne nesreče povzročile škodo, dobili večjo pomoč. Priprave za Teden matere in otroka Iz poročil naših delegatov na kongresu za zaščito otrok v Zagrebu je razvidno, koliko daje naša država za vzgojo in rast najmlajših državljanov. Pa ne samo poročila, vsakdo lahko tako pove. Množične organizacije kot so Rdeči križ, Zveza borcev in tudi pedagoški in zdravstveni delavci so si postavili za najvažnejšo nalogo skrb za otroka. Tem organizacijam se pridružujejo še nove, ki skrbe izključno za mladi naraščaj. Take organizacije so: društva prijateljev mladine, pionirski starešinski sveti, ženska društva, domski sveti, šolski in upravni odbori zdravstvenih in socialnih zavodov. Vedno nove organizacije za skrb ln zaščito otroka pa so tudi potrebne, če pomislimo, da je v Sloveniji okoli 16.000 otrok, ki so eno ali obojestranske sirote. Vsi ti otroci so pod varstvom države. Največ Jih živi po domovih in zavetiščih, kjer se šolajo ali uče obrti, za katero Imajo veselje. Tudi za njihove počitnice Je preskrbljeno, saj vemo, da se vsako leto organizirajo počitniške kolonije, taborjenja ln letovanja, ki so namenjena predvsem tem otrokom. Letos bomo organizirali od 3. do 10. oktobra Teden matere in otroka z namenom, da se skrb in delavnost za mladi rod še poveča. 4. oktobra pa bomo praznovali Mednarodni dan otroka. Odgovornost, ki jo ima vs V član družbe za pravilen razvoj mlade generacije, zahteva od nas, da v dneh, ki so namenjeni materi in otroku, še krepke-je primemo za delo, ki bo koristilo našim otrokom. Vključimo se v organizacije, ki delujejo na področju zaščite otroka, zbe-rimo vse družbene sile za pravilno otroško zaščito, nego in vzgojo! Znova opažamo, da otroci, ki žive v skupnih domovih, kljub temu da so dobro oskrbovani, pogrešajo toplega in ljubečega družinskega okolja. Zato bomo skušali otroke, ki ne potrebujejo posebne nege zaradi šibkega zdravja ali česa podobnega, izročiti v vzgojo dobrim družinam, ki jim bodo nudile drugi dom. Poiskati moramo čim več družin, ki bodo sprejele otroke iz ljubezni, ne pa iz želje po Izkoriščanju. Tako bomo preskrbeli sirotam topel druži ski kotiček, ki mnogo pomeni pri razvoju mladega bitja. V Tednu matere in otroka zberimo vse sile in pojdimo na delo z geslom: Vse za zdravo potomstvo človeškega rodu! Spored prireditev na Ostrožnem, v Celja ln bližnji okolici 18. ln 19. septembra 1954 CELJE IN BLIŽNJA OKOLICA 18. IX. 1954. Ob 10 Odkritje spominske plošče v Joštovem mlinu v Medlogu, kjer je bila decembra 1939. partijska konferenca. Od 12—15 Na celjskem aerodromu I. jugoslovanski Aero—Rally. Ob 16.30 Pred magistratom v Celju koncert godb JLA iz Ljubljane in Maribora, Ljudske milice iz Ljubljane, »Svobode« iz Hrastnika in Invalidskega pevskega zbora. Ob 17 SPREJEM PATRULJ PRED MAGI- STRATOM V CELJU. Od 18—19 Promenadni koncert godbe JLA iz Ljubljane na terasi starega magistrata. Od 18—20 Koncert celjske godbe na pihala na Kocenovem trgu. Od 19—20 Koncert godbe Ljudske milice iz Ljubljane pred zgradbo Ljudskega odra v Stanetovi ulici. Od 19—20 Koncert godbe JLA iz Maribora na Slandrovem trgu. Ob 20 Kajuhov večer v Narodnem domu. Sodelujejo kulturno-prosvetna društva iz Celja. Od 20 dalje kino predstave jugoslovanskih filmov v letnem kinu v Celju. Ob 20 Hans Tiemaver: »Mladost pred sodiščem«. Izvaja Mestno gledališče Celje. Ob 20 Slavko Kolar: »Sedmorica v kleti«. Izvaja »Ljudski oder« Celje. Ob 20 V Storah pri Celju: Koncert Tržaškega pevskega zbora iz Barko vel j. Ob 20 V Žalcu koncert Tržaškega pevskega zbora iz Nabrežine. Ob 20 V Babnem koncert Tržaškega pevskega zbora iz Doline in nastop domače kul-tumo-prosvetne skupine z veseloigro: »Korajža velja«. Ob 21 V kino dvorani Uniona v Celju koncert Slovenske filharmonije. Ob 21 V kinu »Dom« jugoslovanska filma »Vesna« in »Stojan Mutikaša«. OSTKOZNO Od 19—20 19. Koncert Trboveljske godbe na pihala v Partizanskem gledališču. Nastop kulturniške skupine IX. korpusa v Jocovem gledališču. Od 20 dalje kino predstave jugoslovanskih filmov v vseh kinematografih na prostem do jutra. Koncert železarske godbe iz Raven na opernem prostoru. Partizanski miting kulturniške skupine IV. operativne cone in Invalidskega pevskega zbora v Partizanskem gledališču. B. Smetana: »Prodana nevesta«. Izvaja mariborska Opera. (Dirigent C. Cvetko, gosta Vilma Bukovec in Ladko Korošec.) OSTROZNO Vaja godb na pihala in pevskih zborov na Partizanskem gledališču. Zbor enot IV. operativne cone na zbornem mestu brigad ob Lokrovški cesti. Nastop združenih pevskih zborov in rjodb na slavnostni tribuni. 2500 pevcev, 500 godbenikov. Prihod brigad. Ob 19 Ob 20 Ob 20 Ob 21 IX. 1954. Ob 5.30 Ob 6.30 Ob 8.30 Ob 10 Popoldne: Ob 15 OTVORITEV SLAVNOSTNEGA ZBOROVANJA. Letalski miting s sodelovanjem enot JLA in letalskih centrov Slovenije. Od 14 dalje fizkulturne in športne prireditve v Celju. Od 16 dalje v kinu »Dom« in kinu »Metropol« predvajanje jugoslovanskih filmov. Od 16 dalje nastopa na Jocovem gledališču kulturniška skupina IX. korpusa. RAZSTAVE IN MUZEJI V CELJU (18. ln 19. septembra odprti ves dan) Vojna razstava na dvorišču vojašnice Slavka Slandra. Razstava partizanske grafike in risb v avli Mestnega gledališča. Razstava likovnih umetnikov v prostorih Mestnega muzeja v Grofiji. Razstava Društva arhitektov Slovenije — »Od stare k novi šoli« v telovadnici II. gimnazije. Muzej NOB, Mestni muzej in Gledališki muzej. Pocenitev cementa Delavski svet tovarne »Prvoborac« v Solinu je sklenil, da bo znižal cene za cement. Navadnemu cementu je znižana cena za en dinar, C-500 za 1,40, S-600 pa za 1,50 din pri kg. VREME za čas od 18. do 26. septembra V začetku prihodnjega tedna pogosto deževje, od 22. septembra dalje zopet lepo vreme do .26. septembra, ko se bo pričelo trajnejše deževje. NAVODILA UDELEŽENCEM PROSLAVE »ŠTAJERSKA V BORBI« NA OSTROŽNEM ZA PREVOZ PO ŽELEZNICI Za udeležence proslave je odobrena za prevoz v brzih in potniških vlakih III. razreda 75%-na, za prevoz v II. in I. razredu pa 50%-na prevozna olajšava. Popust velja od vštetega 11. do vštetega 22. septembra 1954. Za udeležence z Dolenjske je železnica organizirala te-Ie posebne vlake: ODHODI Tek. Iz Izhodne dne it. postaje VLAKOV vlak It url ob min. Postanek za vstop udeležencev v postajah Prihod v Celje dne ura min Povratek vlakov lz Celja dne vi. št. ura min. OPOMBA 1. Velika Loka 18. 9. 28 11 33 Sentlovrenc, Radohova vas, Šentvid, Stična, Višnja gora, Žalna, Mlačevo, Grosuplje, Šmarje Sap, Škofljica, Lavrlca 18. 9. 17 33 18. S. 41 22 59 2. Kočevje 18. 9. 32 11 49 Stara Cerkev, Lipovec, Ribnica, Zleblc, Ortnek, Dvorska vas, Velike Lašče, Dobre polje, Cušperk, Predole, Sp. Slivnica 18. 9. 18 09 19. 9. 49 23 40 Pri povratku postanek še v Laškem 3. Novo mesto 18. 0. 24 12 38 Mirna pee, Trebnje na Dolenjskem 18. 9. 16 49 19. 9. 89 22 29 4. Metlika-. 18 9. 56 16 22 Dobravlce, Gradac-PodzemelJ, Črnomelj, Otovec, Semič, Rožni dol, Vršna sela, Blrčna vas, — Straža Toplice ln Prečna z rednim potniškim vlakom 8237 Iz Straže 18.57 19. 9. 0 17 20. 9, 69 2 48 6. Trebnje na Dol. 18. 9. 44 16 86 Gomila, Mirna, Sentrupert, Mokronog, Pijavice, Tržišče, Jelovec, Boštanj 18. 9. 20 21 19. 9. 33 21 04 1 Izostanejo pa redni vlaki dne 18. in 19. septembra: vlak Št. 8362 na progi Novo mesto—Trebnje—Sevnica vlak št. 8361 na progi Sevnica—Trebnje—Novo mesto. 34 Stran Z ' »DOLENJSKI LIST« Btev. 37 Ob občinskem prazniku Velikih Laič Talio je bilo preti 10 leti na Turjaku Tiste dneve po italijanski kapitulaciji septembra 1943 so nekaj dni nepretrgoma regija-le »trojnice, pokale puške in bombe okrog Turjaškega gradu- Partizanske enote so napadale zadnje postojanke belih izdajalcev na Dolenjskem, kamor so se zatekli po zlomu Italijanskega fašizma. Italijani so se že dobra dva meseca prej umaknili iz gradu, ker se jim ni zdel dovolj varen pred partizani. Prepustili so postojanko belim hlapcem, ki so se pritepli sem iz cele Dolenjske. Njihov komandant je bil znani krvnik Zuraj iz Škoc-TJina, pobočnik pa Franc Bam-bič iz Malega Ločnika. Takrat je v gradu se stanoval grof Ardi. ki ni hotel prepustiti gradu belim, da bi pa utrdili, amspak iih je odredil v hleve. Po italijanski kapitulaciji je moral popustiti. Prvotno so hel-ognrdistične postojanke do. bile iz Ljubljane navodilo, naj se zberejo v večjih postojankah in vodijo borbo proti partizanom, toda položaj je bil mnorro bolj kritičen, kot so milili. Zato sn se v paničnem begu zatekli v turjaški grad. Ze 12 septembra ie bil grad z okolico poln bele polazni in začelo se ie mrzlično utrjevanje. Na pohodu proti Turjaku so beli mobilizirali moške ne glede na starost; kdor se jim ie upiral, so ga na mestu ubili. U;">d'nosti amnestije, ki ?o }e ob i* vil Glavni štab NOV in POS. ki sta ga podpisala komandant Stane Rozman in pol. komisar Boris Kraieher, so se poslužili mnogi belogardisti in zapustili vrste ostalih zasrrizencev ter se pridružili partizanom ali odšli domov. P?r( ižanske enote so kmalu obkolile Turjak in pripravile nanp.d na bele zagrizence, med katerimi je bilo zelo veliko duhovnikov. Tomšičeva brigada ie bila razporeiena na sektorju okolice Velikih Tašč in Crosuolja. Cankarjeva in Levstikova ^ta zavzeli noložaj R a š i ea-K otb-Osredek. O ro* u p-Ire-Šmar.je-Skofljica, Liubljan. ska je ostala na svojem položaju Isr-Colo-?.eliko je biil cibro? okrog bele posto-jake sklenjen in s tem u*xla postojanke zapečatena- 7. zaplenjenim itali ianskkn težkim in lahkim orožjem so se partiznnske ediniee bližale postojanki. 13, septembra je avtokolona Prešernove brigade naletela na zasedo belih ne daleč od Turjaka oib cesti proti Rašici. Na borce na prvem kamionu se je vsula toča krogci m bilo je tudi nekaj žrtev. Z j mišem so uato borci pregnali zasedo belih in nadaljevali pot proti Laporju in Gradežu ter tako tudi od te strani odrezali pot belim iz postojanke. Stab XIV. dizije je poslal belim pismeni ultimat na predajo, kar pa so ti odklonili. Torej ni preostalo drugega, kot postojanko likvidirati s silo orožja. Tomšičeva brigada je pod vodstvom komandanta Dakija takoj začela stiskati obroč okrog dominantnega hriba Veliki Osolnik, kjer so se beli utrdili v cerkvi, ki so jo spremenili v bunker. V treh dneh so Tom.šlčevci to izpostavljeno postojanko likvidirali. Med tem časom je bilo v turjaškem gradu živahno kot v čebelnjaku. Beli so si delili funkcije, številni duhovniki so hujskali zapeljance ter jih pripravljali na borbo s partizani, blagoslavljali orožje in se tudi vadili v rabi orožja. 14. septembra zjutraj pa je spregovorilo partizansko orožje. Komaj se je grad izvil iz jutranje megle, že so se pokazali točni topovski zadetki na stolpu, ki je bil zavit v dimi. Ta dan so prišli v Velike Lašče tudi Franc Leskošek-Luka, Zekovič, Janez Hribar, Jože Brilej-Bolko in drugi predstavniki NOV. Napravili so zadnji poizkus, da bi prišlo do predaje belih, oziroma do sporazuma. Določena je bila parlamentarna delegacija s tovarišem Stanetom Rozmanom na čelu, ki naj bi se skušala dogovoriti z belimi in tako preprečiti nadaljno prelivanje krvi. Po daljšem trudu so s pomočjo gostilničarja Jožeta Ahca iz Turjaka dobili zvezo z belimi v gradu, ki pa so sleherni razgovor odklonili. Takoj nato je komandant Stane Rozman ukaza! komandan- j tu Prešernove brigade tovarišu Duletu, da uniči postojanko za vsako ceno. Naslednje dni se je razvnela borba. Partizani so pripeljali na pomoč še težko havbico, s kater-« so poprej uničili postojanko plavih v Grčaricah. Kmalu je stopila v akcijo še ena in obe sta bruhali težke srranate na zidovje gradu. Kmalu so se pokazale v zidu prve hvknje- Neki belČek se je pojavil z mitrnl jftzorm na ostrešju, da bo imel boljši Sušenje sadja Bliža se jesen in sadje zori. Marsikdo ne misli, kako pride pozimi prav sušje (suho sadje) in da ga je treba že sedaj pripraviti. Seveda je kvaliteta sušja odvisna tudi cd tega, kako smo sadje sušili. Pri nas prevladujejo še stare dimne sušilnice. V novejšem času pa se uveljavljajo brez-dimne sušilnice, ki jih imajo že kmetijske zadruge in mogoče kak napreden kmet. Navedel borr. nekaj navodil za pravilno sušenje sadja. Za to &em se zanimal v Franciji in Švici, kjer sem se mudil kot kmetijski praktikant in mislim, da bo marsikateremu našemu kmetu nasvet dobrodošel. 1. Sadje za sušenje naj bo popolnoma zrelo. Nedozoreli, nerazviti, marogasti in črvivi sadeži niso za sušenje. 2. Sadje mora biti čisto. Umazano sadje najprej operi, posuši in šele potem lupi za su"enje. Celo nož pri lupljenju večkrat obriši. 3 Jabolka za sušenje skoro ve io lupimo. Pri nekaterih souh sploh ne gre drugače, ker je koža trda in kvari ok«:$ 4. Drobna in srednje debela jabolka olupimo in odstranimo peške, vendar jih ne razrežemo- Debela jabolka pa razrežemo v krhlje. 5. Sladka in zelo kisla jabolka niso primerna za sušenje. Posušena sladka jabolka pralni pra:ek za oranje finih tkanin nima tekmeca na tržišču! so pusta, usnjata in se tudi pri kuhanju ne omehčajo. Najboljša za sušenje so jabolka, ki niso ne prekisla ne preslad-ka. 6. Hruške sušimo naivadno neolupljene s peškami vred. 7. Zimske, lesnikam podobne hruške, ki imajo zelo trdo meso, najprej oberemo, jih nekaj dni pustimo, da se omeđe, potem jih šele sušimo. 8. Slive sušimo šele tedaj, ko so pri peclju že uvele. Do takrat so Črvivi sadeži že odpadli in na drevesu je ostalo le še zdravo sadje- 9. Cešplje, češnje, višnje in hruške postavimo na lese poševno, s peci j i navzgor, Za vse sadje pa velja, da pri sušenju ne sme biti nakopičeno. 10. Pri koščičastem sadju moramo paziti, da ga sprva sušimo pri nizki temperaturi, da se sok ne izcedi, potem pa lahko kurimo tudi močneje. 11. Posušeno sadje moramo pustiti nekaj dni na zraku, da se popolnoma presuši. 12. Posušeno sadje hranimo v suhem prostoru. Najprimernejši so luknjičasti zaboji in vreče ,ki jih obesimo pod streho, vendar moramo paziti, da so na zraku. Pravilno posušeno sadje lahko hranimo 4 do 6 let, no da bi se pokvarilo. Pepi Žalec razgled, toda granata ga je odnesla kot muno. Med borbo so opazovalci na južni strani sporočili, da se zid že podira. Nastane velika odprtina. Beli na tej strani ne dajejo nikakega odpora, na drugi strani pa se krčevito upirajo, toda partizanske edi-niee so že pripravljene za zadnji naskok. Komisar Milče hiti prvi proti odprtini v zidu, za njim pa kolona Prešernov-cev. Borci požirajo dim in apno ni prah, ki se le počasi polega. Vod je že skoraj ves na zidu. Komandant Krtina razporeja borce, ki streljajo po belih, ki se še upirajo. V tem trenutku se v kleti vname municija. Močne detonacije pretresajo stolp, ki je že zavzet in strop se podira v globino, v ogenj. Pri tem se beli nekoliko znajdejo in obsipavajo borce z bombami. Tedaj se pojavi komandant Du-le in z mirnim glasom poveljuje borcem na obzidju. Bešjli so jih in takoj gredo na druge položaje. Po lestvah lezejo prvi beli in se predaje jo, okoli Lutrove kapele in na stopniščih pa se nadaljnje zagrizena borba. Kmailu nato iz vseh lin kukajo glave belih, ki se po vrsti predajajo. Okrog belih krvnikov, zlasti okrog kolovodij, kot so bili Zuraj, Horvat, Kožuh in drmgi, se nabirajo gruče gledalcev. Tako je 19. seotembra 1943 oadla trdnjava, ki se je stoletja upirala. V njej se je stoletja šopiril gospodovalni gra-ščak, ki je vladal s konobačem in na vse načine izkoriščal brezpravno rajo. Ta dan so ljudje, ki so se odzvali klicu komunistične partije premagali to srednjeveško trdnjavo in gnezdo bele garde, V spomin na to veliko zmago je občinski ljudski odbor Velike Lašče sklenil, da praznuje 19. september kot občinski ljudski praznik. Letos ga praznujejo drugič. Branko Golobic KOLIKOR PRODAJO, TOLIKO IZKUPIJO Tako je v kmetijski zadrugi v Brusnicah. Zadruga odkupuje vse leto in nudi prebivalcem podgorjanskih vasi stalen zaslužek. Pozimi odkupuje les, preko vsega leta pa Kako je z gasilskim domom v Mokronogu Gasilski dom v Mokronogu je v tako slabem stanju, da bo kmalu razpadel. Člani upravnega odbora so o tem precej razmišljali, a se niso mogli gozdne Tadeže"irT zdravilna zediniti. Eni so _ menili, naj zelišča. Prva velika »žetev« so češnje, ki jih je letos zadruga odkupila za pol milijona dinarjev. Češnje bi šle bolj izpod rok, če jim ne bi konkurirale vipavske, ki pridejo prej na trg. Vendar so tudi Brusničani lahko prodali češnje v Novo mesto, Celje, Ljubljano in druga slovenska mesta. Za češnjami so prišle borovnice, ki jih je mnogo po vseh okoliških gozdovih in v Gorjancih. Zadruga jih je odkupila preko 20-000 kg; povprečna nabiralka je pri borovnicah zaslužila 1-000 din na dan. Posebno donosne so bile rdeče maline. Poslovodja KZ je organiziral nabiranje v Opatovi gori, Kočevskem Rogu in Travniku pri Kočevju. Z brusniške občine je bilo 80 nabiralcev, priključilo pa se je še mnogo drugih nabiralcev. V enem dnevu so nabrali do 2.000 kg rdečih malin. Ko so se nabiralci po enem tednu vrnili domov, so imeli v žepu po 12.000 in še več dinarjev. Zadruga je imela z malinami okoli 300.000 din dobička, ki ga bo koristno uporabila za dograditev zadružnega doma. postavila pa bo tudi prepotrebno garažo za strojni odsek, ki ima precej strojev, a nobenega primernega prostora za spravljanje. Tudi nabiranje zdravilnih zelišč je donosno, saj je zadruga izplačala nabiralcem že preko milijon dinarjev. V splošnem lahko rečemo, da vev denar, ki ga v brusniški občini potrebujejo za nakup predmetov v trgovini Kmetijske zadruge, zaslužijo z nabiranjem zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev. Vsaj številke nam tako povedo. V prvem polletju je zadruga odkupila za dobrin 6 millijonov, prodala pa manj kot za sedem. Narava je bogata in nam veliko nudi, samo poznati moramo pravilno izkoriščanje, da ne bomo delali škode, ker bo denar tudi drugo leto prav prišel. bi popravili stari dom, dru gi pa, da se zraven šole zgradi novi- Končno so pričeli graditi novega. Izkopali so veliko jamo, v katero je izginilo 80.000 din društvenega denarja in Še nekaj kredita, potem pa je delo prenehalo. Imeli so 8000 kg nega-šenega apna in 3000 cementa. Cement je razdelil bivši OLO Trebnje za komunalna dela, apno pa je moralo nekaim izginiti, ker ga nikjer ni. Letošnji občni zbor društva je bil tako boren, da ni prišlo do nobenega zaključka, še novega upravnega odbora niso izvolili. To ie posledica trenja med člani, Kazalo je, da bo tudi izredni občni zbor potekel brez uspeha. Končno sem pristal, da bom prevzel predsedniške posle, da bi se razmere v društvu spet uredile-Najprej sem pričel misliti na popravilo gasilskega doma. Obrnil sem se na razne forume za pomoč, naročil načrt in ga poslal Okrajni gasilski zvezi. Tu je načrt tudi obležal, dokler ga nisem iztaknil na dnu pisalne mize, kjer je počival v miru. Dolgo nismo dobili odgovora na vašo prošnjo, slednjič pa so nam vendar sporočili, da je odobrena pomoč 50.000 din. Seveda je to zelo malo, ker znaša predračun 650.000 din. Gasilci smo se obvezali, da bomo polovico dela opravili s prostovoljnim delom in darovi- Tudi v blagajni društva imamo 70.000 din. Upali smo, da bomo dobili več pomoči, toda povsod nam očitajo: imeli ste milijonski kredit, pa ste ga zapravili I Lahko bi imeli najlepši ga-silski dom v mirenski dolini. To je res, toda niti jaz niti drugi člani sedanjega upravnega odbora nismo bili takrat društveni funkcionarji. Ne razumemo, zakaj moramo sedaj mi poslušati očitke za grehe drugih? Bilo bi prav, da bi raje tisti povprašali, kako je bilo in zakaj je prišlo do takega stanja. Tudi javnost naj bi zvedela, kako je s to zadevo. Lojze Borštnar, predsednik PGD Mokronog. Pročelje adlešrčke šole, ki bo končno letos obnovljena Na OstPDžnem se borna pre Odpret mi pride žena. Ko sedem, mi pa pravi on, Zale-telj Franc, paznik: »Povedal bom, kolikor še vem. Si govoril s Pipanom?« >Seveda sem!« »Potem je dobro. Ne vem, kje bi začel, saj sva marsikaj skupaj doživela. Od začetka?« Pokimam. Nato si prižge cigareto: »Osmega septembra 1943 ne bom pozabil. Iz Jugorja smo odkorakali na večer — nebo jasno, cesta suha, pol petih popoldne, vsa štirinajsta v zastavah. Prešli smo Suhor, Bu-šinjo vas, Radovioo- Ljudje vsi NEVAREN POŽAR SREOi VASI V nedeljo je okrog 6. ure zjutraj izbruhnil požar pri posestnici Berci Hrovat na Vršnih sel'ihl Iskra, ki je po »Sijah« našla pot v slamo, naloženo na podstrešju, se je pri priči razplamtela v nevaren požar, ki je ogrožal skoraj vso vas. Streha stanovanjske hiše, ki je bila tudi slamnata, se je takoj vnela. V nekaj minutah sta pogorela tudi kašča in skedenj, hišo pa so gasilci rešili, pogorelo ie samo ostrešje. Resili so tudi živino, hrano in ohleko. Domači gasilci zaslužijo res pohvalo, saj so bili takoj na mestu, ko je požar izbruhnil. Pomagala pa so tudi gasilska društva Dobindola, Novega mesta. Dolenjskih Toplic, Semiča in Sto">ič. Posesrniea Hrovatova le dobila pri reševanju hude opekline. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnico. Skoda je z zavarovalnino le delno krita. Ponovno moramo opozoriti budi, naj na podstrešja ne spravljajo slame sena in druge vnetljive Šare. Gasilci pa naj poskrbe. da bodo podstrešij pravilno očiščena in vsaj okrog dimnikov posipana s peskom. -T- „N0V0TEKS" TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO bo odprla v oktobru „Novot ©Ms manufakture" PRODAJALNO S TEKSTILNIM BLAGOM IN KONFEKCIJO NA DROBNO V NOVEM MESTU, Glavni trg 25. v novi stavbi DOZ-a Imeli bomo bogato izbiro volnenih tkanin in vsesa ostalega tekstilnega blaga po najnižjih cenah Potrošniki, v Vašem interesu je, da kupite dobro blago iz največje izbire, brez posrednikov in najceneje Posebnost bodo volneni ostanki Kaj pravite na to, Novomeščani? Nekaj časa že nismo gledali ritmov v Domu JNA, ali ne? Marsikdo se Je razburil, ko Je zagledal v oglasnem oknu klubskega kina listek: Predstave samo za člane Doma... Kako neki morejo vsi gledalci postati člani Doma? Obrnili so se na nas z vprašanjem, zakaj Je do tega prišlo. Pozanimali smo se pri upravi Doma ln zvedeli tole: Kino Doma JNA Je bil do meseca maja kinematograf odprtega tipa — to pomeni, da je filme svobodno nabavljal ln 1ih lahko predvajal vsemu prebivalstvu. Filme 60 dobivali od podjetja Ki t.M v Zagrebu. Vsa nesreča pa je bila v tem, da so od tega porijetja dobili tudi take filme, ki v Sloveniji sploh Se niso bili na sporedu ln je tako kinematograf hodil v zelje mestnemu kinu. Mestni kino se le pritožil ... Občinski praznik v Kočevju Za proslavo občinskega praznika v Kočevju jo določen poseben odbor, ki je sklenil da bodo proslave tri dni: od 1. do 3- decembra 1954. Pripravljalni odbor z ostalirr.i društvi marljivo dela, da bodo prvi dnevi decembra v Kočevju •kar najbolj slovesni. Večji kolektivi naj bi za te dni pripravili razstave svojih izdelkov. Tako bi predstavili gospodarsko, kulturno in politično moč okraja. Če jim bo naklonjeno vreme, bodo padalci organizirali propagandno skoke. -ka- Takrat je bilo drugače. Mestni kino Je lahko dobival filme samo od RazfUma Iz, Ljubljane ln se to po določenem razporedu, kino »Dom* pa po Izbiri iz kateregakoli podjetja v Jugoslaviji, Seveda bi to ne bilo pravilno in bi kino »Krka« imel izgubo, Pa se Je stvar spremenila. Zdaj lahko vsak kinematograf nabavlja filme po lastni želji in izbiri od kateregakoli podjetja za razdeljevanje filmov v državi. Seveda, kdor prej pride, prej melje, to se pravi, dobi bolJSe filme. Kdor pa se manj potrudi, lahko dobi samo Se reprlzne filme In jih vrti svoji publiki, pa naj bodn dobr| ali slab!. Gledalcem ne preostane drugega, kot da ostanejo doma ali pa gredo iz dolgega čnsa 7M tri kovače v kino sedet. Drugače je tam, kjer sta vsaj dva kinematografa: oba se trudita, da bi Imela čim boljše filme; tako pa seveda tuđi publika pride na svoj račun in ne samo blngnjna kina. Izgleda, da se Je kino »Krka« hotel lzneblti neljube konkurence, pa se Je pritožil. Srdnf nn»n lahko mirno servira različne Smoky1e !n Maje v teelel. ki smo Jih že zdavnaj videli (pelo i.ctni kino na Loki, ki ie izrecno renrlzen. Jih Je že odvrtel!) Izgovor, da !«na Novo mesto premalo gledalcev za dvn kinematografa, 1e Jalov Samo spomnite se febru-pr.la. ko Je Imel kino »Krka« film »Vesna«, kino »Dom« na film -Klown« na sporedu. V »Krki« so bile 4 predstave dnevno v »Domin pa 3. klmb temu sta bili dvor.ml zn vse predstav« 6o zadnlegn ko Očka rasprodani že eno uro nreil Btedavantem. Torei odloča kvalitet,-, filma! Novome^čanl r"-1*n>'iilpmo. da bomo zonet gledali dobre filme, tako v »Domu« kot v kinu »Krka«. v ognju; peli so z nami partizanske pesmi in nas gostili. Veš, da nisem mislil, da bo slovo Bele krajine od Štirinajste tako prisrčno. Kakor da bi Belokranjci slutili, da se z mnogimi razstajajo za vedno. Našteti bi znal vse kraje Hrvatske, kodex smo broditi, preden smo se napotili proti Hrvaškemu Zagorju, Pri rojstni hiši maršala Tita bi morali prebroditi Sotlo, toda nemška stran je v minah. Šele 6. in 7. februarja 1944 udarimo sko Hud« na-me.to po uoročem objektu — ni- smo videli ničesar drugega. Ko pa je popustila spojka glavne dovodne cevi in Je počila še cev na lestvi, so strojniki ustavili vodo — in vaja Je bila končana. Pospravili so orodje in šli. Predvideno Je bilo tudi, da bodo pri tej vaji nar/'ipila tudi nekatera okoliška društva, pa nI bilo nič. Vemo, da so novomeški gasilci pač ne bo vzbudil Novomeščanom občutka varnosti. Zato bo prav, da novomeški in tudi okoliški gasilci posvetijo največ časa praktičnim vajam, potem šele šolskim in teoretičnim. V gasilskih vrstah se vedno če-šče pojavljajo tudi ženske. Novomeško društvo je imelo še lani zelo dobro Izvežbano žensko desetino, ki se je na vajah ln tudi pri požarih zelo dobro Izkazala. Kje je bila ta desetina letos? Za človeka, ki se za gasilstvo ne zanima, to morda ni pomembno, saj je še precej' ljudi, ki prihajajo na gasilske prireditve le zaradi zabave ln posmeha. Prav zato pa bi morali gasilci vselej ln povsod pokazati celoto. Kljub nekaterim pomanjkljivostim Je okrajno gasilsko tekmovanje spet razgibalo duhove ln da misliti, da Je gasilstvo danes organizacija, ki lahko uspešno poseže v reševanje ljudske imovine, -r- (lušciije /. veliko Magirus-Icshijo na Fichtenauovi hiši v praktičnem ozlru ln na resničnih požarih zelo dobri, da izurjeno ln smotrno gase ln rešujejo ljudsko Imovino. Vemo tudi, da so pokazali na Javnih vajah vse nekaj drugega kot ob tej priliki, zato se jim čudimo In mislimo, da so bili slabo pripravljeni, da so posvečali teoretičnim vajam več pozornosti, kot praktičnim Tak prikaz gašenja in reševanja Službene objave OGZ Novo mesto 1. Vse tajnike opozarjamo, da morajo najpozneje do 1. X. poslati na zvezo tromesečno poročilo. To tromesečje obsega mesece Julij, avgust ln september. Poročila naj bodo Izpolnjena točno v vseh rubrikah. 2. Opozarjamo vse blagajnike, da člmpreje poravnajo članarino. Poštna položnica naše zveze ima številko 610-T-222. Na srednjem delu položnice napišite za koliko članov Je članarina ln za kako dolgo. 3. Se več društev ni prevzelo matičnih knjig ln brošure III. Gasilski kongres. Prosimo, da to čimprej dvignete v naši pisarni, 4. V pisarni imamo tudi gasilske knjižice št. 12. Pozivamo dru- I Stva, da Jih čimprej dvignejo. 5. Društva, ki so prejela ob priliki okrajnega tekmovanja denarne nagrade, naj čimprej sporočijo, kakšen material naj se 1im nabavi. 6. V Izložbi »Fototehnlka« v Novem mestu so razstavljene slike Okrajnega gasilskega nastopa v Novem mestu. Slike si lahko ogledate In lih tam tudi naročite. 7. Amerikanski Slovenci so poklonili PGD Senlrunert nov gasilski avtomobil. Slovesnost ob priliki prevzema avtomobila bo I, oktobra v Sentrttnertu in prosimo vsa sosednja društva, da na tn dan ne prireiajo drugih prireditev. OGZ Novo mesto tatom 4 t 4. Po pravilih o enakih rezultatih odločajo o zmagi prve štiri deske. Tako je postalo moštvenl prvak Dolenjske za leto 1954 Šahovsko društvo Kočevje, ki Je zmagalo na prvih štirih deskah z 2 in pol : 1 ln pol. S tem si Je pridobilo pravico tekmovanja za prvenstvo LRS. Posamezni rezultati so naslednji: Ing. Volk — Kavšek »/» : Vi Žagar — Aubreht >/» : Vi Veber — Vidmar 1 : 0 Vrtlč — Kosec 0 : 1 Lisac — Starin 1 : 0 Šafer — Kos »/» : Vi Klarič — KuhelJ 0 : 1 Lunder — Vahčič C]r*. oba iz Crmošnjic. Pantič Alck".^-der, oficir JLA iz Ljubljane n Vuji-č Biserka, študentka • Beograda, Veljača Dragan, oficir JLA iz Lovrana ln Tlftma ZorVa, delavka lz Novega mest?, — UmrU so: Kramarič Ljudmil*, uslužbenka, 30 let iz Globočice pri Kostanjevici. Kosec Alenka. 14 dni iz Novega mesta. Kn->°t Ferdinand, kleoar. «6 let lz Starega trga pri Trebnjem. Ondri«ka Vatroslav. upokojenec, 68 let 17 Novega mesta. Črnomelj: Rojen 1 deček ln 1 deklica. — Poročila sta se; Stare- šinič Leopold, uslužbenec iz Črnomlja in Birkelbach Marija, pletilja iz Kočevja pri Črnomlju. — Umrl 1e Simončič franc, upok. rudar, 81 let iz Kočevja pri Črnomlju. Kočevje: Rojena 2 dečkn ln 1 deklica. — Poročili so se: Skro-bar Anton, delavec in Ganza Marija, delavka, oba iz Mlake. Der-žek Valter, sedlarski pomočnik iz Brega in Matej ka Margareta iz Kočevja. Zaje A., Jcenski del. iz Salke vasi in Hrovat Zorka, si-gnalistka iz Rudnika. Treven Anton, strojni kl.uičavn, iz Kočevja in Zbontar Vida, namešč., oba iz Kočevja. Naglic Franc, delavec in Poje Jožefa, delavka, oba iz Li-volda. Mokronog: V avgustu je bil rojen 1 deček. — Poročila sta se: Mojstrovič Jože, cestar in Novak Jožefa, hči kmeta, oba iz Mokronoga. — Umrl je Markeljc Janez, delavec, 16 let iz Gor. Laknic. Metlika: Rojeni dve deklici. Umrla sta: Nemanič Terezija, gosp. 65 let iz Božakovega. Jaklič Anton, posestnik, 87 let iz Metlike. Gradac: Rojeni 2 deklici. — Umrl je Malešič Julij, kmet, 59 let iz Gradaca. Vinica pri Črnomlju: Rojeni 2 deklici. Poročila sta se: DermaSa Franc iz St. Catherines — Cana-da in Svegelj Frančiška iz Selca. Loški potok: Rojena 1 deklica. — Poročila sta se: Bartol j Jože, delavec iz Malega Loga in Debeljak Ivana, kmetica iz Retji. — Umrla je Lavrič Frančiška, 93 let iz Segove vasi. iz n:vomeske porodnišnice Od 30. avgusta do 13. septembra so rodile: Zibert Mirni iz Žabje vasi — dečka. Butina Kristina lz Kočevja — deklico. Gorenc Martina iz Rake — deklico. Seško Marija iz Trške gore — deklico. Mi-klavčič Alojzija iz Vel. Gabra — dečka. Vlašič Štefka lz Kočevja — dečka. Tomažič Marija iz Stramc pri Trbovljah — deklico. Ppzdirc Marija iz Gribelj — deklico. Veizovič Stanislava iz Beograda — deklico. Zupančič Marija iz Vrhpeč — deklico. Mi rtič Vida iz Brezove rebri — deklico. Margetič Milka iz Bučne vasi — dečka. Plot Terezija iz Žužemberka — dečka. Oblak Ivanka iz Podhoste — dečka. Cvelbar Ana iz Šmarja pri Šentjerneju — dečka. Rakovič Marija iz Kočevja — deklico. Mirt Terezija iz Zameškega — deVika. Ogrinc Neža iz Crmošnjic — dečka. Filipovtč LJubinka lz Novega mesta — deklico. Gorišek Neia iz Hrvaškega broda — dečko. Ivantč Frančiška iz Crešnjev-ca -- deklico. Kranlc Justina iz Novega mesta — dečka. Količ Veronika lz Petan — deklico. Be-rus VainriJa iz Podturna — deklico. Milic Marija iz Meniške vasi - i»klico. Može Terezija iz Sentjo*.ta — deklico. Krese Teretila iz Žužemberka — deklico. Kastpno Frančiška lz Brezove rebri — deklico. Rozman Olea lz ^an'f.arlce — deklico. Muren Pep-ca 17. "odturna — deklico. Mlrtlfi Marija iz Sel pri Straži — dečka. Strumbelj Ma*da lz Novega mesta — deklico. Novak Jožefa lz Krškega — dečka. — Cestltamol Stran 4 »DOLENJSKI LIST« Stev. 37 Jietercza Biologija se v dvajsetem stoletju ni proslavila »amo s pomembnimi odkritji kot so insulin, penicilin, Streptomicin in drugi, ampak je iznašla tudi heterozo, s katero je mogoče podvojiti rastlinski pridelek. Pomembna zdravila bodo ohranila življenje milijonom ljudi, heteroza pa bo toliko povečala kmetijsko proizvodnjo, da se bodo nasitili milijoni tistih, ki danes gladujejo Heteroza ni važna samo zato, ker je dvignila proizvodnjo koruze za 50%—100%, ampak je v kmetovalcih vzbudila zaupanje do kmetijstva na znanstveni podlagi. najvažnejša pridobitev sodobne biologije NOVICA IZ AMERIKE Pred drugo svetovno vojno smo pri nas o heterozi prav malo slišali. Na zagrebški univerzi je sicer poskušal dr. Alojz Tavčar, toda njegovi izsledki se v praksi niso uveljavili. Takoj po vojni pa so se pričele širiti vesti o neki novi koruzi v ZDA, ki neverjetno bogato obrodi. Vesti so bile tako presenetljive, da jim sprva ni nihče verjel. V kmetijstvu je namreč že velika senzacija, če se pridelek kake kulture poveča za 10—20%, tu pa smo slišali o 50 in celo 100%! Najboljši evropski strokovnjaki so odhajali v Ameriko. Ko so se vrnili, so pripovedovali o čudovitem uspehu ameriških znanstvenikov. TRISTO MILIJARD DINARJEV Ameriški poljedelci pridelajo danes s pomočjo heteroze 20 milijonov ton ali 2 milijona vajeno" k^nj/o več '-o* običajno. Če bi te vagone razporedili po naši železniški mreži, bi zasedli vse proge Jugoslavije, pa bi jih še precej ostalo! Toliko koruze bi za našo državo pomenilo tristo milijard dinarjev. Vse to bi bilo pravzaprav zastonj, kajti heterozna koruza daje dvakrat večji pridelek ob enakem gojenju in negi kot obi-čaipa. Seveda s? bo vs*1"^ vprašal: zskaj še mi ne seje-mo te koruze? Toda, ni vsak čevelj za vsako nogo! Ni rečeno, da bi prav ta koruza odgovarjala našim prilikam, ki so drugačne kakor ameriške. Seme sedaj že preiskujemo, a bomo morali za naše razmere najbrž vzgojiti svoje hibride (križance). INBREDI 2e zdavnaj so pri domačih nje v sorodstvu slabše ootom-stvo, ki se počasi izrodi; parjenje s tujimi živali pa poja- čuje vrsto. To velja tudi za ljudi in zato so nekdaj vse vere prepovedale poroke v najožjem sorodstvu. V novej-**T" r~->i s"> to r»-5J^vHii podrobneje tudi pri rastlinah, še posebej pri žitaricah, ki so večinoma dvospolne, to se pravi, da so na eni rastlini moški in ženski spolni organi. Možno je torej samooplojeva-nje, toda to se redko dogaja, ker je narava tako uredila, da po možnosti do njega ne pride. Prav tako je pri koruzi. Moški snolni organ predstavlja metlica na vrhu stebla, ženski pa laski. Cvetni prah z metlice raznese veter na vse strani in seveda tudi na laske drugih koruz. Tako narava sama križa rastline med seboj. Dedno čisto koruzo je mogoče dobiti samo s samooplojeva-njem. V ta namen so zavili v pergomentne vrečice metlice in laske iste koruze. Ko je cvetni prah v metlicah dozorel, so ga stresli na laske. Na ta način so dobili povorečno, a rodovno skoraj čisto koruzo. Isti postocek so še nekajkrat ponovili. Vrsta je popolnoma opešala in se skoraj izrodila. Tem slabotnim, za kmetijstvo neuporabnim rastlinam, so znanstveniki dali ime »in-bredi«. PRESENEČENJE Potem pa so križali med seboj inbrede. Potomci dveh in-bredov so bili nenavadno močni! Vse slabosti so na mah izginile. Ti križanci so tudi daleč nadkrilili svoje prve starše, to je običajno koruzo. Pojav, da slabotni in izrojeni inbredi dajejo potomstvo, ki prekaša prvotno sorto, imenujemo heteroza. Seme, ki smo ga letos posejali pa obdrži svojo heterozno lastnost samo "»r»Q V+i. I3ru<30 'p*o b: parp'— na heterozne koruze dala že slabšo, ali pa čisto navadno koruzo. Zato je treba seme TUDI SLIKA DANAŠNJE MLADINE V AMERIKI 15-letnemu Richardu Wisdorfu v ameriškem mestu St. Joseph so starši za kazen, ker je prepozno prihajal iz šole, prepovedali za teden dni obisk večernih prireditev rokoborbe. Ko je hotel navzlic prepovedi z doma, NA SEVERU PRIMANJKUJE ŽENSK Cim bolj gremo proti severu, tem manj je žensk in tem bolj se zavedajo svojega ugodnega položaja. Na Aljaski, polotoku Severne Amerike, so najbolj pereče vprašanje ženske. Za to sta dva razloga: imajo jih zelo malo in so strašno domišljave, menda prav zato, ker je moških mnogo več. Tu je moški lahko srečen, Če sploh najde žensko, ki je pripravljena živeti z njim v skupnem gospodinjstvu. Na Aljaski živi kakih 59 tisoč belcev, od teh je 40 tisoč moških in samo 19 tisoč žensk. Naj očitnejši dokaz, kako zelo primanjkuje na Aljaski žensk, je zaročni prstan, ki ga nosi skoraj vsaka ženska. Celo ko učenka v Soli dvigne roko, se ji zasveti na njenem prstancu zaročni prstan. V nekaterih naselbinah sploh ni najti neporočene ženske. jMiij rtxit4JUim::iTiirtiFmiuiitiiiJiitinTimiiiimHMmiTnifutimiiJiiiiiiTairtntiiiiitnrnti:M^iiJjtii,i (Nadaljevanje in konec) Prihod II. grupe odredov na Štajersko v jeseni 1942 pomeni važno razdobje za razvoj osvobodilnega boja proti nemškim okupatorjem, ki so se imeli že za stalne gospodarje slovenskega Štajerja. V svojih uradnih spisih so pokrajino med Dravo in Savo imenovali enostavno »Unterlandc (Spodnji kraji), ki naj bi jo graški gauleiter tTberreither po Hitlerjevem osebnem naročilu s pomočjo Franza Steindla, Antona Dorfmeistra, Miiller-Hac-ciusa in cele vrste drugih nacističnih, esesovskih, gesta-povskih in drugih krvolokov čimpreje ponemčili. Ze od okupacije v 1. 1941 sem so bili pripravljeni in podpisani vsi formalni akti, s katerimi naj bi bila slovenska Štajerska v nasprotju z mednarodnopravnimi običaji vključena v tretji rajh in postala njegov sestavni del. Vedno močnejše partizanske akcije v teh spodnjih krajih* so prisilile fašistično Nemčijo, da je ponovno odlagala izvedbo tega formalnega akta, ker ni bilo v njenem interesu, da bi morala v svojih poročilih vojaškega značaja priznavati uporniško gibanje znotraj svojih državnih meja- Se manj pa pred očmi lastnih nemčurskih podivjan« cev in sumljivo hladnih in od-jnikajočih se slovenskih mno- ga je mati okregala in mu pri-tnazala klofuto. Richard je skočil po puško in ustrelil mater v glavo od zadaj. Ko je zaslišala strel je prihitela njegova stara mati, pa tudi njo je na mestu ustrelil. Nato je počakal očeta, da se je vrnil iz trgovine in ubil še njega. Po krvavem dejanju je mladi zločinec vzel 250 dolarjev in domači avtomobil ter se odpeljal v Fairmont v Minesoto, da prisostvuje rokoborbi. Po prireditvi je odšel proti jugu, kjer si je spotoma kupil čevlja »cowboy« in odšel v gledališče. Ko se je vračal iz gledališča, ga je policija prijela in aretirala. Na vprašanje, zakaj je storil tako gnusen zločin nad lastnimi starši in staro materjo, je kratko odgovoril: »Ne vem.« ZAKONSKA DOGODIVŠČINA V ameriškem mestu Columbus sta se zakonca Willam in Evelyn zjutraj sprla. Spor seje zaključil tako, da je mož udaril svojo drego ženko z ribiško palico po glavi ln odšel s prijatelji na ribolov. Po njegovem odhodu je žena polila hišo s petrolejem ln jo zažgala. Ce je mož ujel kako ribo, je imel dovolj žerjavice, da jo speče, ko se je vrnil domov. vsako leto kupiti, ker si ga sam kmetovalec ne more vzgojiti (vzgoja traja najmanj pet let). Prodajajo pa ga semenske postaje, ki se bavijo samo s križanjem. Čeprav je treba seme kupiti, se sejanje heterozne koruze zelo splača. Sprva je bila heterozna koruza seveda zelo draga, potem pa so izboljšali postopek in danes jo lahko kupi vsak ameriški kmetovalec. LASTNOSTI HETEROZNE KORUZE Pozneje so dognali, da nekateri pari dajo-boljše rezultate, drugi zopet slabše. Morali so preiskati mnogo inbre-dov in še večje število kombinacij, da so našli povoljne pare. To je bilo resnično mogočno delo. Znanstveniki mislijo, da še ni popolnoma izkoriščena vsa moč, ki jo ima koruza v sebi. Toda že sedaj so dosegli dovolj. Heteroza je izboljšala kvaliteto in kvantiteto koruze in skrajšala čas zorenja. Tako so koruzo lahko pričeli gojiti tudi v severnejših krajih, kjer jo je do sedaj uničil zgodnji jesenski mraz. Raste celo v Kanadi, ki ni ni- koli mislila, da bo pridelala koruzo doma. Nova koruza vsebuje več beljakovin, olja in sladkorja. Olje in beljakovine so v zrnu, sladkor pa v steblu, ki je odlična živalska hrana. Pri neki vrsti stroki že popolnoma dozore, ko je steblo še zeleno in ga uporabimo za krmo. HETEROZA TUDI DRUGJE Govorili smo le o heterozi koruze, ker se je najbolj obnesla. Heterozo lahko uporabimo tudi pri drugih rastlinah in celo živalih. Tako lahko križamo sadno drevje, krompir, prašiče, zajce in drugo. Predvsem ima heteroza bodočnost v gozdarstvu. Vzgojili so že drevesa, ki nadkri-Ijujejo svojo vrsto po hitri rasti in količini lesne mase za več kot 100%. Heteroza je danes simbol ameriškega poljedeljstva in je najdragocenejši dar, ki ga je biologija darovala ameriškemu narodu in vsemu svetu. Ob tem pojavu se je vredno ustaviti, saj je za Jugoslavijo koruza relativno še važnejša kot za Združene države. Priredil Marjan M. Kako sem posta! padalec Ze v mladih letih sem si več- : Ljudske tehnike Novo mesto krat delal majhna padalca. Na I vprašal, če hočem iti v padalski žepni robec sem si privezal ne- ( tečaj. Z veseljem sem sprejel kaj vrvic, na nje pa obesi! kos starega železa. Padalo je bilo s tem že napravljeno in lahko setn ga metal z ostalimi daleč v zrak, da se je potem počasi spuščal k tlom. Pozneje smo jih metali tudi s fraičami. Po teh poizkusih pa sem si kmalu zaželel večjega padala. Res sem se s prijatelji dogovoril za tak padalski podvig: hotel sem sam skakati in vročega rx>-letnega popoldneva smo zavili z vrvicami, šotorskimi krili in rjuhami za Krko. Vse plahte smo zvezali. Pritrdili smo še vrvice in padalo je bilo narejeno. Potem smo poiskali ob Krki visoko drevo ln prostor za doskok na zemljo. Za doskok sem si izbral globoko reko, splezal s padalcm na drevo, in po enourne K ral j Pohorja«, oče Sarh s svojimi tremi mladimi sinovi, padel je komandant Groga z ženo Katko, padel komisar Rajko, ki se je nekaj mesecev pred tem prebijal preko Karavank in Koroške, in z njimi vsi, ki so bili v taborišču nad Oplolnieo. Spomlad 194"» je prinesla Nemcem nove skrbi. Ne samo, da partizanstvo ni bilo uničeno, marveč je okrepljeno uprizarjalo nove napade- V poletju 1943 je Fašistična in nacistična zver dobivala že take udarec na svetovnih bojiščih, da jc bila os Rim— Berlin— Tokio, nekoč vsemu svetu s tako grozečo brezobzirnostjo in z. »jeklenim paktom« oznanjena, že pošteno razrahljana \ jen najslabši tlel, Italija, o kuleri zgodovina evropskih narodov mnogo ve, in je evropska diplomacija po bridkih izkušnjah spoznala, da jo je bolje imeti za sovražnika kot za zaveznika, se je zopet pripravljala za preskok v nasprotni tabor Prvi korak k temu. brezpogojna kapitulacija, je bil že storjen. To so ve-\ deli Zavezniki, vedel je Vrbo-, ni štab NOVJ, slutili pa so tudi Nemci. Vsi so se pripravljali nu ta trenutek. Slovenska osvobodilna vojska je v poletju 1943 doživljala svojo reorganizacijo in prehajala na stopnjo regularno urejene vojske. V juliju sta bili ustanovljeni prvi dve slovenski diviziji, ki sta v sklopu celotne NOVI dobili z.apovrstni šlevilki XI V. in XV. divizije. V sestav petnajste so imeli preiti tudi Štajerski partizani. Zato je bil po zapovedi Glavnega štaba Slovenije t>. avgusta 1-943 na Sipku zbor vseh Štajerskih partizanskih enot, na katerem je bila ustanovljena SNOB Slavka Slandra, Nova brigada je nekaj dni za tem prejela povelje, da odide V sestav XV. divizije na Dolenjsko, kjer si> le spričo pričakovane kapitulacije Italije zbirale trg« Slovenske brigade: štiri z Dolenjske in Notranjsko, (Jadnikova s Primorske, Goronj-ka (kasneje Prešernova) z. Co-renjske in Slandrova s Štajerske. Zdaj so Štajerski borci prihajali na Dolenjsko, pred letom Pa so dolenjski odhajali na Štajersko. Slandrovei so si po težkih bojih z Nemci priborili prehod in pri Jevnicl prekoračili Savo ter se 27. avgusta že v taborili nad M i rensko dolino- Tu jih je med skupnimi akcijami z Cubčevci in (Cankarjeve! zatekla vest <> kapitulaciji Italije. V naglih pohodili so so borci Slandrove brigade primaknili k Novem mostu in !0. septembra 1943 ob pol 10. uri so bataljoni VI. brigade t zastavo In komandantom Sinionom-JankoiM Se-kirnikom in ' komisarjem Ci-rilom-Mit jem Ribičičem načelu vkorakali v Novo mesto in tako osvobodili dolenjsko pre-slolion. Po razorožitvi Italijanske posadke je Slandrova brigada v septembru izvedla vrsto nix- padjov na belogardistične in nemške enote v Mršeči vasi i>h Krki, pri Mokrem polju. Krme! j n in drugod. V dfugj polovici septembra se jr šiab brigade premaknil v Mokronog. Tu jo komandant Stilne, ko jo obiskal brigado, sporočil, da ie Slandrovu brigada zopet i/ločena i/ sestava XV-divizije in dri se vrne na Štajersko. Vrnil pa se je tja samo dol borcev, ki so na Štajerskom s pritokom novih partizanov pod Sla ml rov: m imenom sestavili IKffO brigado, na Dolenjskem ostali bor- ci pa so tvorili jedro nove,' XII. brigade, ki jo dobila naziv »Štajerska brigada« in je operirala na Dolenjskem. Položaj na svetovnih bojiščih in na naših tleh je v začetku 1. 1944 zahteval, da preide na Štajersko velika vojaška enota in podpre aktivnost IV. operativne cone, ki ji je poveljeval naš dolenjski rojak Jože llorštnar. Tako je januarja 1944 izpod Gorjancev odšla preko Hrvatske vsa XIV. divizija na svojo znamenito pot- Poizkus prehoda preko Save II. Štajerskega bataljona v zimi |U41, proboj II. grupe odredov preko Gorjanske v poletju 1942 i" divizije v zimi (944, obratni premik Slandrove brigado in Kozjanskega odroda poleti 1943 ter drugih enot v lolu 1944. stotino in stotino novih bonov, ki so 1944 in ion prihajali preko Save na Dolenjsko, SO ustvarili nepremagljivo skupnost slovenskega ljudstva na oboi, straneh Save, ki jo je stoletni sovražnik zaman skušal za vodno razdvojiti in uničiti, Ko bodo 19. t. m. na Ostrož-nem zopet postrojeni borci v nekdanjih formacijah bataljonov, odredov, brigad in divizij, bo v njih drhtel tudi spomin na mrtve bataljone, ki so temelji našo svobodno do* movine. *