PoStno tekoči račun St 24. St. 49/ Posamezna Jtev. — 20 stotink. V Gorlcl, dne 9. decembra 1920. Letnlk III. I«ha}a v Gorid vsak če- trtek opoludne. Velja ;a cdo leto 12 L, mesečno 1 L, za inozemstvo 16 L. Na naročila brez doposlane na- ročnice se ne borno oztrali. Posamezne številke stanejo v razprodaji 20 stotink Uredništvo: Ulica Vetturini 9, uprava ul. Vetturini 9. WKmws« ^mmmW H M mm ^BM^ mm WoB H Rokopisi se ne vračajo. Ne- frankirana pisrna se ne spre- jemajo. Oglasi, katere je treba vnaprej plačati, se računajo po dogovoru. Izdaja kontorci) »Qorlske Straže«. Odgovorni ured- iiik: Franc Novak. Tiska: »Narodna Tiskar- ?a« v Qorlci, ulica Vet« turini štev. 9. Poglavje 0 kriucih. Dve leti sc je pripravljala uaša usoda. Dve leti je naš narod, oprt na svojo pravj- co, čakal in čakal, da sc mu pr'zna pravi- ca. In ko sta pretekli dve leti. je bil za svojo pravico opeharjen. Cisto iiaraven pojav jc, da išče krivca svoji ncsreči in ravno tako naravno je, da iščc krivca tani, kjer jc bila krivica zapečatena. Do tu sega njegov polled, vse, kar je še dalje v ozadiu, tega ne vidi. Zato se no smemo čuditi, ako pograbi v svojih nevolji naj- boij vidno oscbo in ji vrže v obraz poni- žujočo besedo: izd'ijalcc. Dr. Tpimbič n.'s je izdal, tako pravi priprost naš človek, dr. Trumbič nas je izdal, se sliši neredko tudi iz ust inteligenta, ki bi lahko malo da- lje mislil in videl kot samo dci Sv. Marga- rite Ligurske. Mož, ki smo ga šc včeraj povzdigo- vali v deveta nebesa in mu peli slavo- spevc, je bil sredi bojuega viharja vrgel med svet geslo o samoodločbi narodov. Takrat so segali ncmški topevi do Pariza, pad.ale so trdnjave, kraljestva so se rušila, vojna sreea je bila popolnorna na strani osrednjih velcvlasti. Ncvarnost jc bila, da zntaga nemški niilitarizeni. In v tej nevar- nosti so se oprijeli antantni državniki ža- rečega Wilsonovcga gesla kot rcšilne bil- ke: prostost in sainoodločba narodrw, tu- di najmanjših, je postalo v njihovili rok'jh orožje, ki je segalo dalje kakor neiiiški to- povi. Pa je prišel dan, da so se osrednje vclesile, zgrajenc na bajonetih, zrušile v prah vi.il tcžo Wilsonovega orožja. Kakor hitro se je to zgodilo, je postalo to orožje tudi odveč in Wilscmovc idejc so bile po- kopane. In ker jib njihov lastni očc ni hotel zatajiti, je moral iti tudi on — Wilson sain. Tudi takrat smo takoj dvignili klic: izdajica! Dasiravno je Wilson padel rav- no zato. ker ni hotel kloniti, ker ni hotel postati izdajica nad svojim lastnim otro- kom. Ista usoda zadeva danes mdža, ki smo ga slavili vecraj ravno tako kot Wilsona. Prav nič si nisnio skušali dopovedati, da je bil Wilson prisiljen kapitulirati pred o- stalimi zavezniki, prav nič si ne skušamo dopovedati, da je bil tudi Truinbič prisiljen na kapitulacijo. Trumbičeva kapitulacija je bila v vcliki meri posledica Wilsonove ka- pitulacijc. Slcditi je morala ravno tako go- tovo, kakor je sledila kapitulaciji Bulga- rije in Avstrije tudi kapitulacija Nemčije. In naj jc sedcla za mizo pri Sv. Margariti takrat desetorica najradikalnejsih Sloven- cev — pa bili to, Slovenci iz zasedeuega ozemlja, če že hočete — danes n« bi imeli vseeno nič drugega kot — rapalsko po- godbo ali pa še hujše zlo londonskega pakta. Kd\:< pa je potcm zakrivil našo usodo? Vendarle Jugoslavija, mi bo kdo zatr- jeval in našteval v dokaz strankarske bo- je, vecne vladne krize itd. Prijateii, prizna- vam, da so bili strankarski boji, ki so ime- li za poslcdico ncštetc vladne krize, ob ča- su, koi je bila narodova složnost najbolj potrebna, neumestni in ugledu mlade drža- ve skrajno škodljivi, kakor .ie bilo skodlji- vo izdajnisko rovarjenje raznih Frankov in Sachsov. Tioda gluvni vzrok diploma- tičncga poraza tiči drugod. Ako pogledamo na zcmljevid, vidimo, da. ima mlada Jugoslavia skupne meje* s sestimi sosednimi državami. Med njinii S(- polcg Italije tudi Ncinska Avstrija, Mad- žarska, Rumunska, Bolgarija. Vse te drža- ve so zahtevale več ali manj jugosloven- skc posesti zasc. Ncmški Avstriji so se cedile slinc ivele po koroškem plebiscitnem ozemlju. marveč tudi po južni Stajcrski, Madžarske je lu.tela irneti zase nele Prck- niurjc marveč vse r'Jkrajinc, ki so prip.i- dale prej kroni sv. Stefana; z Rumunsko jc bila Jugoslavia sicer urcdila svojc me- je, toda runiimskim željam s tein še ni bi- lo ustrcžcno v jjolnvin : osegu. Bdgarija pa ?-e danes protestira prcti zascdbi des- -ncga timoskc-ga brega in nekaterih drugih obmcjnih pokrajin. Vzcmimo, da bi bila Jugoslavia na znotraj y.e popolnoma urc- jena država, njena vojaska sila ne bi bila ir/j'gla vzdržati napada z dveh ali več strani. In v slučaju vojaškega Konflikta z Italijo bi bila morala računati najmianj z Madžarsko in Nemško Avstrijo. Dokler pa država svoji zunanji politiki ne more dati potrebnega poudarka z-vojaško silo, ne more računati z uspchom. So pa še drugi vzroki. Jugcslavija v Rapalu ni stala samo nasproti Italijl. am- pak proti celi antanti. Ccla antanta je bila na strani Italije. Ko je bila v rimkki zbor- nici razprava o mirrwni pogodbi med Ju- goslavijo in Italijo, je Čutil zunanji mini- ster Sforza potrebo, da izreče zavezni- kom, zlasti Franciji, za moralno podpoiro \p\ sklcpanju pogodbe zahvalo. Ta zahva- la gotovo ni bila samo čin vljudnosti, gola fraza: ona nam jasno priča, da so Franco- zi dejanski posegli v tck pogajanj na ko- rist Italije. Spominjamo sc, eta so listi y poročilih 0 poteku pogajanj nacnkrat prinesli vest, da so prišla pogajanja na »mrtvo točko« in da se imajo razbiti. Ta- k:j zatcm so poročali listi,, da je zastavilä Franeija svoj upliv pri jugoslavenskih de- Icgatih in da je — sporazum dosezen. Trumbič, ki je tekom vojne sklepal z dr- žavniRi v Rimu pogodbo, da !ma veljatl kot meja med bodcčo jugoslovensko drža- vo in Italijo strogo začrtana narcduostna meja, prav gotovo ni kar čcz noč men ja 1 svojih nazorov. To vidimo iz njegove iz- jave, da se ukloni — sili. Ako se je tcirej botela izogniti izvedli londonskega pakta, je morala Jugoslavia pcdpisa.ti, ker so vsi zavezniki priznavaJi omenjenemu paktu veljavnost in ni bilo po W ils'Onovem padcu nikogar, ki bi bil pod- pi ral jugoslovensko stališče. Neurejena, od vseh strani ogrozena Jugoslavia je bi- la v Rapalu popolnoma brcz moči. T10 nam pr.trjujcjo zastopniki nekaterih italijanskih strank, ki predbacivajo Oiolittiju, da je prem'alo izkoristiti neugeden položaj Jugo- siaviji. To so bili vzroki, ki so vplivall na odločitcv jugoslovenske delcgacijc. Nika- kor tcrej ne more biti govora o izdajstvu ()d strani drja Trumbiča. Izdala in proda- !a nas je ccla antanta, ker je zavrgla geslo o samoodločbi narodov, kakor hitra se to geslo ni več ujemalo z njenimi računi. Poslednji faborjan. V eni svojih zadnjih številk smo bili obljubili svojim čitateljem, da prinesemo ivreglcda 0 narcdneni delovanju nckdanje- ga deželne-ga uradnika, gospoda Erncsta Klavžarja, ki je ncnadno dne 10. m. m. u- mrl v Mariboru. O smrti so poročali sko- raj vsi jugoslovenskj listi brez izjeme strank. Cclotncga preglcda 0 delovanju ! pokojnikovcrn izza časa taborov dalje pa 1 do njegove smrti žalibog danes še — ni- | rnamo. Priobčujemo pa črtico, ki jo je na- , pisal dr. Lenard za mariborsko »Stra-žo«. I Ta črtica govori na splošno 0 slovenskih i taborih leta 1868. do 1871. Ker jc v teda- njih naših narodnih borbah mnogo analc- gije z našimi današnjimi, jc že s tega sta- lišča črtica za nas velezanimiva, Zato jo objavljamo v celoti. Tiho in samotno, kakor je živel v tu- Jciii Mariboru, umrl je v sredo proti veče- ru na izprchodu v mestnem parku ena najzaniinivcjših nasih csebnosti. »posled- nji taborit« r:rncst Klavžar. :Z njim se je pričela in z njim se zaključuje za razvoj našc narcdne misli tako važna doba »ta- borov«. Nikdo ni naših taboristov tako rezko smcsil, kakor rajnki pisatelj Can- kar. »Clovek, ki je govoril še na tabwrili« jc stalna; figura v njegovih politično sar- kastičnih spisih. To pomeni solzavega ro- doljuba ali patetičnega narcdnega govor- nika, ki imai za narod irazo, za sebe pa poln žcp in želodec. Cankarjev »taborit« jc sarkiistična karikatura, jc pcrsiila.za po- znejšega žc izkvarjenega narodnjaštva, kakor ga je spoznal v svojih dijaških letih, a ni slika c;nih prvih taboritov, ki so s svo- jim ognjem in cnergijo vzplamteli narodno dušo, da je zakipela uovega ognja. Ta- borsko gibanje sc je začelo leta 1868 in zaključilo spomladi 1. 1871, ravno petde- set let pozneje sc je pričela za naš narod Zabavna knjižica. I. zv. — Prilcga Koledarju za 1. 1921. (Ocenil Venceslav Belč.) Božje solze. Povesti in slike. Poslovenil Alojzij Gradnik. To je naslov tega I. zvezka »Zabavne knjižice«, katero mislita uredništvo in za- ložništvo »Kolcdarja« redno izdajati. Ka- kor vse kaže, se nam iz tega literarnega podjetja razvije sčasoma nekaj, kar do nam v neodrešenih krajih nadomestovalo knjige Mohorjeve Družbe. Zelo lepa in ko- ristna jc bila misel tega podjetja; dobrih knjig bomo potrebovali kakor vsakdanje hrane. Poscbno srečna izbira gradiva je ta zbirka ])rvega zvezka. Kot prva1 publika- cija nameravane »Zabavne knjižice« uteg- ne biti to tudi nekako programatičnega pomena, hočc morda tudi za prihodnjost nekaTu označiti idealne smernice te knji- žice. To je knjižica nc samo zbranc, am- pak skrbno izbranc vscbine; z veseljein jo bo eitala mladina in ravno tako odrašli; uživalo bo pri teh črticah razumništv.01 in se jili radoval priprosti narod. Za mrzle adventne vcčerc nam nudi s tc knjižico založništvo enc izmed najlepših »Večer- nic«, da toliko lažje pretrpimo v sedanjlh nekulturnih razmcrah nediostaitek Mohor- jevih knjili in da vsaj nekoliko pozabimo vso bridkost sedanjih tcžkih in žalostnih dni. ' Naš briški rojak Dr. Oradnik nam je izbral in prevedel iz srbske književnostl desetero zelo lepih povestic in slik. Mi, — nc same priprosti narod, ampak zalibog- tudi naše razumništvo, — smo prav malo poznali srbsko slovstvo. Ta zbirk.-i; ima namen zbližati nas z nasSimi južnimi bratl, odpreti nam nekoliko vpogleda v mišljenje življenjc in čustvovanje srbskega pripro- sicgii naroda. Ta dih narodnega življenja srbskega, ki nam veje nasproti iz teh po- vestic, bo za naše ljudstvo nekaj novega, a nekaj tako lepega, tako milega in prijet- ncga, kakcr je iz dalje poslani pozdrav še male znanega, a ljubljenega brata. »Bogojavljenska n 0 č« je lep, ganljiv prizor iz otroškega živijenja; kot motiv je uporabljena srbska narodna vc- ra, ga. se na sv. večer Razglašcnja Oospo- devega 0 polnoči nebesa odprejo; kdor fi- sti hip pogleda vanje, izprosi, kar hočc. Za naš narod jc ta vera sicer nekaj novega, a vendar v tesnem skladju z njegovim baje- slovnim naziranjem. — »O m e r a g a« zapušča domovlno, katero so zasužnjili Vlahi. »Zoprno mu Je že postalo v doniovini. Zoprno mu Je po- slalo gledati z lastnimi oLmi, kako se ne- vernik pred njini sir! in mu gospodari. D<>- kler se ie še tešil z upanjem, da se povrne- jo »star!, srečni čaLi«, je še nekako potr- pel; ali naposled ga je potrpljenje prevari- lo. Nihče ga danes nc drži za ago, ga ne posluša in »spoštujc, ampak ravnajo ž njlm kakor s scljakcm.« (= suznjcm skoraj.) Kakor mož sc hoče posloviti od domovinc, srarn ga je solz, a poslavlja se v rcsnicl kakor otrok skoraj, ki ima srce vse razne- ženo od ljubczni. — Pade z obrazom na grobove in jih začne poljubljati.------- Omeraga opazi divji nagelj sredi materi- ncga groba; zopet pcbožno pristopi, ga u- trže in poljubi. Zaprc ga v knjigo.« — 2e- no in otroka ozmcrja, kcr jočeta. Ko odda ključ cd prcdanega doma, se mu roka stre- se, da mu pade ključ iz nje, a nc zajoče! — Ko ga pa vlak oduese, snanie fes ob oknu in z oberna rokama zakrici proti svojemu mestu. Obraz se mu pomrkne, skrči, zajc- či kakor ranjenec^ in se zvali v kett kupeja in glasno zaplaec, — kakor detc, ki ga od- trgajo od materincga srea in odvedejo v tujino. Ob slovesu jc trdega moža -stria bridkost, porojena iz ljubezni do zapušče- ne, zasužnjene domovinc. — Ta črtica, za- jeta iz živijenja mohamedanskih Srbov, imai vcliko vzporednosti z našimi uanaš- njimi razmcrami in zato jo bo vsakdo čital s podvojenim zanimanjem. »Ne r a z u me m« jc duhovito za- mišljenja in lepo izvedena karikatura »u- radncga simclja«, ki ga skrbno gojijo vsi Jvulturni in pokulturjeni narodi; je rrtožat posmeh na vso nespainenio pretiranost uradnega poslovanja. »B 0 ž j e s o 1 z e« so kratka slicica Iz detinskega življenja z narodno bajeslovno pcdlago, polna globoke simbolike. Nekaj lepe sorodnosti ima ia slicica s prvo. »V e č n o s t« je narodna bajka, Je pravljiva, ki jo je pripovedovala babica svojim lepote in poczijc zejnim viiuck^m. Prcdmctni motiv je našemu narodu znan v obliki pripovedke o rajski ptičici. ki Je za- pela človeku lepo, da je omamljen vsled rajske lepote preživel stcietje v dozdev- nova doba katero so napoved.ali taboriti v svojih resolucijah in petdeset let po zad- njem taboru. ravno ko z volitvami polaga- iTio temelje novi državi, je umrl v prcg- nanstvu daleč od svoje 'Cižje domovinc na§ prvi taborit Ernest Klavžar. Prvi je sprožil idejo naiodnih tabo- 1 rov štajerski rodoljub in ustanovitelj »Slc>- venskega gospodarja« dr. Matija Prolog (Novice, 1868, str. 214). Za. njim jo jc po- vzel in otjrazlcžil rodoljubni duhovnik Bo- zidar Raic. Kmiilu nato jc žc priobčil dr. Valentin ZarnifSL poziv na prvi slovenski tabor v Ljutomtru, ki se ic vršil v uede- ljo popoldne due 9. avgusta 1868 in je iz padel nad vse pricakovasnje sijajna Ude- lcžilo se ga je nad 6000 ljudi, kot govorniki so nastopili dr. Razldg, ljutoincrski dekan dr. Klemenčič, domači rodoljub Kukovec, dr. Zarnik, Božidar Rajc, dr. Prelog in dr. Joze Vcšnjak. Ta tabor je položil teinelj za narodno probujo ljutomerskega okraja in soscdnjih okolic. V sklenjenih resoluci- jah so zahtcvali zedinjeno SloVenijo, po- 1Ä vine-ma slovensko ljudsko solo, sloven- sko srednjo solo, kjer bi bila nemščina samo učni jczikY slovensko uradovanje, vsak uradnik se mora naučiti slovensko urad'-vati, ccrkvena vlada naj uraduje vi slovenščini in v bogoslovji naj nemščino nadomesti slovenščina. Dežela mora rav- nopravno podpirati tudi slcivenske zavo- dc, regulirajo naj se reke. Ktn^ilu potem, dne 6. septembra, se je vršil drugi tabor v Zalcu, katerega se je udekžilo nad 14.000 ljudi. Predsedoval je dr. Vošnjak, zapisnikarja sta bila Jurčič in Tcmšič, govorili so dr. Ploj, dr. Zarnik dr. Razlag, Raič in Zuša. Nato bi se bil imel vršiti tabor v Bistrici na Koroškem, a ga je vlada prcpovedala. Takoj nato jc prišel odmev od solnč- ne Ooriške. Dne 7. septembra se je sesta- vil odbor za goriški tabor, ki se je vršil due 18. oktobra na sempaskem p^lju. Med tenfi odborniki jc bil podpisan tudi: dežel- ni uradnik Ernst Klavzar. Udcl'ezba jc bi- la 10.000 ljudi predsednik dr. K. Lavrič, govcrnik: dr. Tonkli, dr. Vošnjak, Klav- zar, Nabcrgoj, Dolene, Živce in Doljak. Takratni časniki so povdarili. da si jc za ta tabor pridobil največjih zaslug Ernest Klavžar. Na tabor v Žalec so prišli tudi zastopniki Čchov in Hrvatov, v Šempas celc Srbov. Zanimivo je tudi, da sta takoj nastopila ne kot tuja gosta, ampak kot e- nakopravna voditelja, dva izvengoriškai Slovcnca: Nabergoj iz Trsta in dr. Voš- njak iz Slov. Bistrice. S tern je tabor tudi na zunaj pokazal edinost Slovencev. Dr. Bleiweiss, ljubljanski prvak, je bil radi te- ga hudo užaijen in je v svojih »Novicasi« ostro grajal ta nastop, češ, naj v vsaikem' kraju nastopajo Ijudje sami za-se, kar je pač bolje odgovarjalo njegovim tesnosrč- nirn nazoirom. 11cm trenutku. Lep, našemu Ijudstvu ne- poznan, pri starih Srbih tako priljubljen in iz narodnega življenja zajet motiv je po- bratimstvo. Lepo mesto v tcj bajki je a- poteoza, poveličanje ljubezni: »Samo lju- bezen je nad vsein!« Ona je enaka Gosjx)- du in Sinu njegovemu! Širša je od nebes- ncga pokrova, glcblja od brezna, silnejša od najvccje sile. To je največja sila na sve- tu. Ona veže dete in mater, veže listek z listkcm, travico s travico, človeka s do- vekom. Njcna moč — jc božja moč, ona Je dete božjc.« Te besede nas živo spominja- jo Pavlovc apotccize ljubezni. Pri Srbih pa> je bila dejanska apotcoza ljubezni najlep- še izraže v pobratimstvu. — Spominja . nas ta črtica prav posebno besed »Visoke pesmi«, ki pravijo, da je 1 j u b e z e n b 0 IJ s i 111 a kot s m r t. »S t r a š e n sen« je bajka, podana v cbliki sanj. Tudi našemu slovenskemu bajeslovju je poznaua ta oblika sodbc, ob- delan jc ta motiv v Petru in nadangclu Mi- haelu v narodni pesmi in pravljici in tudi GregorčiČ ga jc uporabil v svojih »Po- smrtnicah«. V duhovitc grotesko se raz- mahne druga polovica sna s prikaznijo jczičnc botre Urše. ki se jc sain stari Pe- ter prestraši! »N as a r h i v« je satira, polna zdra- vega humorja, in prehaja žc tudi v komlč- 110 grotesko. S svoji satiri zoper »uradne- ga šin.clja« ima nekaj podrobnega s črtl- co »Ne razumcm«s v ostalem bi jo lahko najkrajše in najboljse oznanili z rekcim: »Iz komarja slona!« Je res dobro posreče- na realizacija tega reka. - Gibanjc je rastlo kakor valovanje mo- rja. Ljubljanski prvaki naroda so se držali napram ttniu gibanju previdno in liladno. Ker je pa vseeno vedno naraščalo in gro- zilo, da gre preko njihovih glav so se mo- rali začeti ž njim pečati. Sponiladi prhod- njega leta so nastali načrti za cek>! vrsto novih taborov po različnih krajili Slove- nije, Klavžar je bil skoraj povsod glavni organizator in gdvornik. One 25. aprila se je seslal tabor v Biljani v goriških Brdih, eno uro lioda daleč od italijanskc državne meje, ob navzočnosti 6000 Ijudi, glavua po delovanju Ernesta Klavžarja: Poleg neka- terih domačinov so nastopili skoraj isti gov'CTiiikh kakor v Sempa.su, z Ljubljane je princsel pozdräve eden najagilnejših voditeijev nil ad ine .losip Noli. Dne 2. niaj- nika je bl tabor v Sevnici ob Savi, dne 9. majnka i)a na Kalcu na Pivki, katerega se je udeležilo nad 9000 Ijudi in predsedoval je dr. Costa iz Ljubljane. Dr. Bleiweiss so je šc vedno bal in c- mahoval, v svojcm časniku je pisal tako previdno, da je bil umik vedno mogoe. Po- lagoma se je začel bližati »taboritun«. Najprej je pošiljal taborom pisn.iene po- zdrave v Sevnico je še poslal svojega si- na s pismoni, na Pivke je prišel že njegov frovariš v vodstvu stranke dr. Costa. Mla- dina je zmagala, taboriti so triiunfirali. Hoteli so prirediti tabor kje v blizini Trsta, toda vlada je postavila take zapreke, da je bil načrt neizvršljiv. Ljubljanski prvaki so se napram taborom zadržavali od zaeetka hladne. Ljubljana jc bila v onih časih v vseh narodnih in kulturnih pojavili brez pravega vodstva, inicijative in orijenta- cije. Vsak.a ideja jc morala priti od zunaj, iz Celovca, s Stajerskcga ali od Oo-rice. Toda ka.dar se je zganila Ljubljana, jc šlo vscj na bcilj veliko skalo, kajti tukaj je bila ljudska množica in bilo je največ navdu- šene mladine. Slednjič so se na neprestano drezanje zganili tudi Ijubljanski prvaki in priredil se jc rnogočni ljudski tabor v Viž- marjili, kjer je zborovalo nad 30.000 Ijudi. Vladi je postajalo to gibanjc ncprijet- no, skušala ga je zajeziti z nialenkostnimi šikanami, prepovedala je na primer tabor- ske znakc. Ker take šikane niso nič zale- gle, je prieela zatirati gibanje naravnost in s silo: Dobrodosel poivod so ji bili iz- gredi, ki so se vršili kmalu po vižinar- skem ta.boru na Janejem in na Ježici pri Ljubljani. Nemeurji iz Ljubljane so delali izlete v okolico in izzivali, doinačini so odgovarjali dejansko. Na Janejem je bil ubit ncki domači fant, nemški časniki so to dogodke strašno povečavali in razkriče- vali. f Po vižmarskem taboru se je še vršil istcga leta 1869, dne 8. avgiista tabor' v Ormožu, katerega se je udeležilo nad 9000 oseb in je vplival tudi na sosednje lirvate. Prišli so glasovi iz Istre z zahtevo, da se tudi tarn priredi tabor, tcida organ izator- jev ni bilo. Taborsko gibanje je imelo glavno srcdišče na Štajerskcm in v Gorici glavni taboriti na Štajcfskem so bili: B. Raic, dr. Zarnik, dr, Vošnjak, dr. Razlag, na Gcriskcm pa Klavžar, dr. Lavrič in dr. Zigon. Prihodnjega leta leta 1870 se je giba- nje vkljub vladnim šikanam širilo duije. Prva je nastopila zopet Goriška z lepo u- spelini taborom v Toltniuu, kjer je zboro- valo nad 8000 Ijudi dne 1. majuika. One 12. junija je bil tabor v Cerknici na Notranj- skem. Velikega pomena je bil tabor v Se- žani na Krasu, ker je zopet nastopal po- kojni Klavžar. Udelcžili so se ga mnego- brojni tržaški Slovenci, katerim vlada ni dc.volila lastne prireditve. Medtem so pri- redili Stajerci nov tabor pri Ka.peli biizu Radgone, glavna orgaiuzatorja sta bila de- kan dr. Klemenčič in posestnik Kukovec iz Ljutomera. Slednjič je tudi tužna lstra doživela dne 7. avgusta svej tabor v Ku- bedu pri Buzctu, katerega se je udeležilo nad 6000 oseb. Zelo pomeinheri' je bil ljud- ski tabor v Vipavi z udeležbo nad 12 tisoč oseb. Gostdjubni dekan Grabrijan, deželni poslanec in voditelj tamošnjih Slovencev, je po zborovanju povabil vse navzcče So- kole, domaee in tuje k sčbi na obed. Tudi na Koroskein sta se slednjič priredila dva tabora, v Bistrici pri Pliberku in v Zopra- ča.h pri Vrbskcm jezeru. LLta 1871 je doba taborov minula. Vr- šil se jc še tabor v Kastvu v lstri. Gorenjci so po dolgem preudarjanju tudi sklenili, da prirede tabor, a ga je vlada prepovedala. Porodile so se še ideje taborov v Renčah pri Gorici v Cerkljah in v Grabštajnu pri Cclovcu, toda zapihala je neprijetna sapa in zamorila načrte v kali. Sicer so pa tabori storili svoje,, po- tegnili sc brazde iii vrgli so seme, ki je vklilo in rodilo sad za petdesetletji. Oo svotovne v( jnc smo več alj rnanj črpali iz idealogije taborov. Poznejši rod ]-j. v tein oziru proizvajal malo, nastal je zastc], o- stala jc sarno še žerjavica pod kresovi, katere so zanctili taboriti. Ljiidstvci se jc vzbudilo. vstalo, sc pričelo zavedati svojc moči in števila. Okolicc, kjcr so se vršiii tabori, su ostali zn vedno uajbolj jiarodno zavedni in najbolj probujeni. Nobena iz med resolucij laborov se ni izvršila. Priti je morala svetovna vojnu. z vsemi svejimi ogromnimi žrtvami in iele razpad Avstrije nam je princscl v nekoliko drugačni obiiki vsc in še in no-go več, k: 't je zalitevalo ljudstvo na taborih. Drug za drugim so legali taboriti v grcb, različna pota so jili poznejc peljala skozi življcnje, toda taborsk.hn idcalom so ostali zvesti vsi. Edini Krnest Klavžar je d'üzivel ne sarno Z-wdinjcno Slovenijo, arn- pak celo zedinjeno Jugoslavijo. Njegovo življenje sc je končalo, kot junaka v žalo- igri. Sam je padel prcgnanec v tujem ine- sttL. toda njegeva ideja jc zmagala in edino njcin.u izmed vseh jc bilo prisojeno od ne- ba, da jc doživel to zmago. 0 vojnlh odškodninah. (Poročilo »Slovenskega kmetijskega dru- štva, v. z. z. o. z. v Gorici.) V seji našega načelstva, vrseči se^ dne 30. avgusta t. 1., je član načelstva g. Fr. Obljubek predlagal sledeče: »Naj zaprosi društvo nristnino oblast z dobro utemeljeno prošnjo, da bi se pri zemljeknjižnem uradu pospešilo izdajanje zcmljeknjižnih izvlečkov, ki imajo služiti v dosego vojnih cdšodnin.« Društvcni tozadevni prošnji se je, kakor smo doznali, že ugodilo. Razni kmetovald iz Brd in cikolice so se pritožili pri našem društvu. da je Iz- dalo vojaško ženijsko ravnatelistvo v Trstu razglas, češ, da se odslej ne bode več likvidiralo cdškodnin za škodo, ki nl nastala pri zcmljiščih vsled stabiine voja- ške okupacije. Na to pritožbo se je obrnilo naše dru^ štvo do vojaškega žcnijskega ravnatcl]- stva v Trstu, Oeneralnega civilncga kci- misarijata istotam, Vojnega ministrstva in Generaln-ega nadzorništva v Rimu. V svoji obširni prošnji je zanrosilr da bi se tozadevne odškodninelikvidirale šc nada- lje take;, kakor so se likvidirale do pozne- je izdaue odredbc. Na prošnjo predloženo dne 28. okto- bra t. 1. pod opr. štev. v5()6% odgovorilo je doslej in sicer z dopisom z dne 10. nov. t. 1. pod oprav. St. 400, sainO viojaško žc- uijsko pcdravnateljstvo to-le: »Ministerska zapoved, da se ne smejo likvidirati po teritorijalnih ženijskih ura- dih vcijne odškodnine za ona zemljišea, ki so bila poškodovana vsled nestalne o- kupacije, je še vedno v veljavi. Do konec leta 1919. jc likvidiral te voj- ne odškodnine urad »COinmissione Revi- sione Affitti e Requisizioni« — Gorica — ul. C. Lombroso St. 9. Kasneje se je tej kom-siji dclokrcg oincjil, in imela je na- log, samo sprcjen;,ati in proučcvati prof>- iijc, tičoče sc vojnih odškodnin, ne pa, da bi 'cdškodninc tudi likvidirala. To slednje opravilo se je poverilo finančnemu rav- nateljstvu v Trstu in niemu nodrejenim uraclom, kakor finančnhu radzcrstvom in davkarijam. Tedaj na podlagi ncke ministrskc odredbe iz meseca julija leta 1919 so iiue- li teritctrijalni zenijski uradi pravico, lik- vidirati odškodnine za poškodovana zem- ijišča in sicer za poškodbe stabiinega zuačaja. Takšne odškodnine ie likvidira- lo riaše podra\rnalcljstvü. Namcsto tega pa je ministcrstvo z novejso odredbo odredilo, da so. smejo li- kvidirati samo odškodnine za poškodbc nastale vsled redne okupacije in sicr tak- šne, ki se je izvrsila po predpisih rckviri- ranja ali na podlagi rednih najemniii po- godb. Ker so pa na Goriškcm poškodbe zem- ljišč nastale med vojno vsled nercdne rekvizicije, zato jc nioralo našc pcdrav- nateljstvo prenehati z likvidiranjem toza- devnjh odškodnin. Toraj, če so se takrat odškodnine za poškodovana zemljišča ))rez üzira na prejrečeno likvidirale, je bil to gotovo v prid ljndstvu, ki je prejeio odškodnlne pred kasneje izdano ministrsko odredbo'. Ce razmotrivamo te poskodbc bolj podrobno, se uverimo, da so v r*»riški zo- ni nastale skoraj vse le nekaka zmes po- škodeb, kajti v tej zoni so sp. voine čete pcmikale naprej in se včasih tudi umika- le: tako italijauske kakor tudi avstrijske. I:'o!cg tega pa je bilo četam prekoračenje zc-inljišč. in obdclovanjc teh na onih mc- stih, ki so bila sovražniku na vidiku, pre- povedasK'. Goriško ozemlje pa je bilo tu- di nad Ieto časa zasedeno po avstrijskih četah. Pripomniti pa je še, da so bile ce- ste napravljene in barake postavljene v drugi polovici leta 1916, toraj šelc potcm, ko so zcmljisča žc poprej močno trpele vs!ed topüivskega obstreljevanja, vsled kopanja strelskih jarkov in zakopov, se- kanja in odvažanja drevja s strani bojuju- čilise čct. Z ozirom na vse to ni tcirar inožno rcči, je bi nastala poskedba zem- ljišč vsled vojne ali vsled prave-lastnc okupacije. Končno zdi sc čudr.o, zakaj hočc za- druga pripisati poškodbc zemljišč okupa- ciji, čv-š, da so bili vincgradi in sadovnjaki radi te poskodovani, kajti res je, da so bili ti v goriški zoni uniccni 2e meseca avgusta 1916 (o zavzetju mesta (jorice) in sicer le vsled vojne. Pripomniti pa se jnora tudi, da ped- pisano podravnateljstvo ni v stanu ugodi- ti prošnji zadruge, ker se mora strogo dr- žati zgoraj omenjenih ministrskih iiaredb in odredb, namrec onili, ki prepovedujejo vsako likvidinmje vojnih odškodnin za poškodbe, ki niso nastale potom redne rekvizicije.« OopisL — Iz Idrije. Pri nas je navada, da vc- liko držhno na godove. Ako je učenec ljudske Sole godov, pride praznično na- pravljen v solo. Ce je kateliet navzoc, prejme od njega podobico za god in ob 9. se oe'.i^i, naj se ga iiisti k maši, da sc pri- pcroči svojemu svetniku. Odraščeni si pa tudi isti dan kaj boljšega privošči, ker Je ta dan za njega praznik. — Tako smo bili tudi pevci v Idriji na dan sv. Cecilije, pa- trone glasbe, godovi. Zato so imeli ccrk- veni pevci zjut. oi/ 7. :c:r rsašo, nn.vcčer pa so združeni s pevskim in godbenim odsekoin kat. delavskc družbe napravill vclik koncert v Didičevcm hotelu. Koncert ni iinel toliko namena izkazrvati sc, !c po- kazati se jc hotelo, do kake stopnje iz.o- bražencsti v glasbi c lahko i^ovspnc tudi priprost slcrvenski delavec. Koncert je pričel točno ob 8. zvecer ali po novejšem ob 20. in je točno o l>cl- noči končal. Zelo težka skladba je »Križa- rji na morju«, v kateri sc dramatično ka- že mir in vihar na morju. Pričcnja s ti- ho molitvijo za srečno vožnjo in s pozdra- v(.-ni jutranjega solnca; kmalu nastane biN ija in bučanje strašncga viharja, ki žuga scdaj pokončati ladja Po prestani nevar- nosti zaglcdajo križarji sv. dežclo, ki jo pozdravijo v velicastnenn slavosi>cvu. — Pclo je 6v5 pevcev in pevk dovršenc. — Dolga in težka skladba jc dr. Schwabovo »Dobro jutro« s spremljevanjcm orkestra. Dva rnesana zbora, en čvetorcfglasnl žen- ski zbor (38 pevk) s spremljevanjem godal in par bolj lahkih mesanih zborov je daja- lo spremembo v petju, a godba — scda} godala in pihala 17 inic'z, en komad sama pihala, je igrala ubrano in z občutkom tež- ke koma.de kakor n. pr. Smetanovo »Pro- dano nevesto« ali »Idilo v gozdu« itcf. Sploh je bil program raznovrsten. Nekate- ri so rekli, da bi s takim sporedom in iz- vajanjem lahko nastopili v vsakem večjem slovenskem mestu. bvcrana je bila nabito polna. Poznele dosli so si morali pomagati z galerijo, dru- & z verando. Bilo je nekaj stotin navzo- čili, ki so z zanimanjem sledili raznim toč- kam. Med izvajanjem je bil v dvcrani ve- lik mir. Prišlo je tudi vcč italijanskih čast- iukC'V, ki to za vsako točko, burno plo- skali in se med seboj pomenkovali: »Glej- te, kakc krasne pesmi imajo Slovenci in kako izurjeni so!« Marsikdo bode dejal: »N-c>, sedaj po ta- kem vspcredu in po tolikem pripravljanju „GORIŠKA STRAŽA" je edino glasiio gorlških Slovencev. Zato naročajte in širite „Goriško Stražo"! »Z a d u š n i c a« je za naš narod či- sto nov motiv, zajet iz verskega zivljenja srbskega priprostega naroda. Zadušnico praznujejo Srbi dvakrat: »ena pada v zi- mo, druga. v poletje«. Najlepše bi mogii vz- porediti srbsko pravoslavno zadušnlco z nasim »Spominom vernih duš«. Ta črtica nam slika icibred polctne zadušnicc na gro- bovih. «S t a n o j a« je lepa povestica zako- pape ljubezni, pokvarjerega zivljenja in večne tuge. Stanoja je ljubil pripovedoval- čevo strino; — »nekako od tedaj, ko se je moj stric oženil s strino, se je — Stanoja — zapil«. Njegova nesrečna ljubezen je luč, ki nam razjasnuje vse navidezne ne- doslednosti njegovega značaja. »J a b 1 a n« je Lujcv bik, s katerim se razgcivarja Lujo nežno kakor z dctetom v podetinicnem jeziku; ljubi ga in inienuje brata. Iz same ljubezni in iz samega pono- sa hoče Lujo, da se .lablan bode s cesar- skim bikom Rudonjem. — Jablan, bik srb- skega scljana — ie ptbcdel in premngal cesarskega bika! To jc bascn, polna glo- bckega pomena.; in več s",mo bascn, am- pak rcsnica. Zalozništvo naj bi ponudilo našemu Ijud- stvu. re ii'iu^o tako lepega, tako izbr.'iic- ga, kakcr je ta knjižica; naj bi s svojimi publikacijami gojilo boljše poznavanje in umcvanje naših južnili bratov, njihove du- ševnosti, njihovega zivljenja, njihovega slovstva. Z izdajanjem sličnih publikacij , nam vsaj za silo nadomesti Mchorjevo Družbo in vrsi med nami zelo važno in koristno prosvetno-narodno dela Sedaj od tu. (Sonetni šopek. Zvezal Albin Kuščar.) 11. Vknjlžba. Zarcs nemila naša je usoda, nesreče vse prihajajo k nam v svate, požar, bolezcn, točat smrt, granate, slcdi nczgodi za korak nezgoda, rcSilncga ni vidcti še prcidai. Ko prišel zadnjič v nckdaj sem bogate, a zdaj kot mis cerkvena revne Bate, vclika v vasi je nastala Skoda. Podrla hiša se je namreč bila vaščanu, ki mu komaj pred par dnevi je z juga tvrdka stavbo dovršila. Na hišo., da spoznaš še vzrok zadevl, se vknjižila je koj ta tvrdka vrla. nakar je hipoteka stavbo stria. 12. Požrtvovalnost. »Ti pijcš že četrti liter vina in dan na dan, to vendar ni igrača! Ti dovoljuje te izdatke plača? Kaj pravi k tcmu ti družina?« »Ne misli, da brezvestna sem živina, nc glej scdaj ti v me-ni postopača, ki po vseh štirih le domov se vrača zvecer, ko sveti media mesecina! Zračunal sem: izpiti mora vsaka oscba vsak dan liter v naši vasl, ker krčmo iima sleherna baraka. Zrtvujern jaz se, so ač taki časi, za ženo, za dve heeri, kaj se hocc, kot vesten moz in skrbcn hišni očc.« 13. Novi Davek. »Kar zdaj nabito je po cestah javno, imcti mora kolek, ker financa, edino meroidajna v tcm instanca, prestopke bo globila vse postavno, in globe bedo take, — pač naravno - da boš, če ne ubogaš, ti ob janca, če ne celo ob kravo, vola, vranca, financi strogi, veš, so gl'Obe glavno.« Tako oblast je davena govorila, in Joško si zapomni, len ne bodi, takicfj vse tcčke tega naznanila. Od takrat vedno kolke s sabo vzame, in če »nabit« po jaivnih cestah nodi, pripopa kolek si na levo rame. 14. Časnlkarska raca. »Gimnazijo dobim-c!« Vsi so listi v uvodniku prinesli to novico. »Popravili gospodje so krivico, ki prizadjali so jo nain fašisti, | moč zlomljena sovraštvu je. zavisti, 1 končan večletni büj je za pravico, kulturcn zavod pride spet v Gorico, kaj hočete še več, vi, pesimistüu To bila vest je, ki razveselila je kmete vse, meščane vse povsodi, vsem vroča želja se je izpolnila in vsi so hvalili te vrle stavce. A stavci ti, ker pirhi niso v modi, nafarbali so mesto pirhov bravce. 15. Zemljepls Gorlškie. »Navkreber puhal vlak je, ceste bele so vile se na levo skoz prostrano dolino, trte gole tarn pod mano v jesenskem poznem soilncu so se grele. Sprevodnik zdaj zavpil je: »San Daniele!« in predno odmašil sem si Cinzano, sprevodnik. je poklical: »Dutogliano!«, tfi predno sem izpil kozarčke cele, že spet sprevodnik vpil je: »Monrupino!«* no, koj potem sem došcl v Opicino.« ... »Najbnž te gnala dol je trgovina, ti kraji, mcnimv so okrog Turina!« ... »Kot geograf pač nisi ti na glasu, če ne pozjiaš še teh postaj na Krasu!« ... NAROČNIKI „Goriške Straže", ob- novite in plačajte čim prej naroč- nino za prihodnje leto! Pridobite listu novih naročnikov! „Goriška Straža" za leto 1921 stane: Celo- letno 12 Lir, mesečno eno Liro, posamezna št. 20 stotink in za inozemstvo celoletno 16 Lir. List zamoremo pošiljati le onim, ki plačajo NAPREJ. Zato prosimo po- žurite se, da bo čim prej red! za Koncert se bo do sodelujoei oddahniil. A ne ta.ko! Zjutraj v torek so šli od kon- certa k pocitku,. a še isti večer je imela dekliška Mar. družba svojo tedensko pev- skc Vcijo in godba je tudi isti večer že pri- čcla z novimi komadi, v sredo se je pa v dvcjj oddelkili razlagala teorija glasbc. Za počitck bo dosti časa v grobu, doklcr pa živiino. ]e trcba delati. — Zopet ogenj v Idriji. Zadnja »Stra- ža« jc pioročala o dvojnem požaru v Idriji. 29. novembre okoli \'-A9, pa je bil zopet ogciij. Topot je gorel italijanski automobil. Zakrivil je nienda uslužbenec. ki je čistil vcz .'j'b karbidovki,, vslcd Cesar je zagorel bencin. Največja neprevidnost jc, da ima- ino kar po cestali in sredi med leseniini Iii- šami pod mühn nebom hranjene avtomo- Ule. Županstvu sta pac na razpolago tifiialte, janičarje in poturice. Z gnjcvom vzdihnem: Prokleta kra- j^arija, prokleto koristolovstvo — prokle- ^ koritarstvo! Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine, vsemu svetu ncpozmanc in v Tolminu vže nespoštovane! — Iz Kobarijske Police. Pret. teden 'Me vračal Drežničar Ton z aprovizacij- ?*im deiiarjem. iz Tolmina dombv. Noč ga le ujela v Kobaridu. Radi domačih hotel jc ^riti le doimcv. Na kobarijskem mostu sta ^a napadla vojaka, oropala in vrgla v So- ^°- K sreči se je ujel za nek grm in ves Potc'lčen zdihoval, dokler ga niso čuli mi- ^RTcdcči. Prcnesli so ga zaenkrat v Ko- j^nd, kjcr je prišel počasi k sebi. Vojaka l° spoznali in odpeljali. One 2. t. m. zvečer so napadli — na /^ti proti Staremu selu — obč. zdravni- ^n (Lalia). Pustili so ga pri življenju — ravijo pod tajnimi piogoji. v Onstran Soče na Volarjih pogrešajo Zt dalj časa mladeniča 22 let starega. i> — Z Žage. Pritrjujem dcipisniku v 46. LJevilki »Straže« glcde beračenja na Zagl. ,a kuga se je res razširila tako, da prese- „ 9 vse meje. Srarn je človeka, če vidi, da ^raeijo taki ljudje, ki tega nimajo treba. ll^Pak napravljajo iz beraoenja nekako uPčijo. Dasi žagarski berači še ne šteje- 0 na tisocc, kakor se da sklepati iz dopi- a' V'endar jih je lepo število. Ako pojde to naprej, bomo kmalu imeli organizirano beraškov družbo po kitnjskun vzorcu. Tu- kaj na Žagi bi bilo v resnici le par družin zelo revnih. Res je, da je vojna vihra uni- čila vse, pa vendar si z beračenjem n«c o- pomoremo. Zatorej le z metlo po beračih- kupčevalcih. Treba je pomesti z njimi po celi kobariski kctlini, da bo enkrat konec te kuge, ki nam dela sramoto. — Žagar. — Iz Sežane. Požar. V malern času so pogoreli v Sežani-Dane trije poiscstniki. Dva sta bila zavarovana za male svote, a trc'ji, t. j. Ana Renčelj štev. 183 ni bila zavarovana. Pogoreki ji je vsa krma in hiev. Usmiljana srca, priskočite ponesrc- čeiiki na pomoč, Vrli se/anski cignjegasci so omejili ogenj, ker bi bila drugače vsled biu]j in pomanjkanja vodt pvsgcreln v^a bližnja poslopja. Ognjegasei v Scžani so imeli pred izbruhom vojne popolno gasilno orodje. a v času vojne, pesebno pa za ea- sa okupaeije so jim vojaške oblasti oz. vo- jaki pobrali več nujno p€'trebnega orodja ini.s.hyarili nad 600 in dclge cevi. Ognie- gasci vršc vzlic vsem pomanjkljivostim v slučaju sile svojo dolžnost, kar naj bode tudi drugim (ibčinam za vzglcd. Da bi ne bilo požarne brambe v Sežani. bi bile še večje požarne škode. Slava takim dru- štvom! Polifični pregled. Jugoslavija. Niso več redki slučaji, da sc trcznomiisleči politieni krogi oglašajo za čim ožje in čimiprejšnje zbližanje Bolgar- ske z Jugoslavijo. Sprava med obema so- sodnima narodoma mora vsakegai pošte- nega Jugoslovena le vcseliti. Danes bele- žimo glas »Jugcslovenskega Naroda«, ki izhaja v Belgradu. V članke »Bolgarska in mi« piše navedeni list med drugim: »Skle- nili smo zvezo s Čehoslovaško, toda ta ni naša neposrednia soseda, ki bi nas v slu- čaju nevarnosti lahko pcdpirala. Ali naj se tolažimo s svečanostriimi proklamacijanii velikih zaveznikov o vecnem mini, ki bo zavladal na svetu? Smešna stvar. Zveza narodov in druge takšne stvari, vso to je slepilo. V našem interesu je, da si najdemo direktnega zaveznika in prijatelja, ki bi nam iskreno prožil roko___Ogibajmo se prepirov, sporov in šovinizma, ki nas da- vi... Postanimo resen faktor, s katerim se ne bcido vee mogli igrati gospodje z za- pada in nas ne bodo več mogli spravljati v položaj, Fličen onemu, ki se nam je do- godil zadnje dni.« Princ regent je podpisal odlok o ani- nestiji dalmatincev italijanske narüdnosti. Jugoslovenska tistavotvorna skupšči- na se scstane 12. deeembra. Otvori jo naj- brž kot starostni predsednik Nikola Pašič. Po odobritvi izvolitev se zborniea konstl- tuira'. Pričakuje se, da se bodo tudi koniu- nisti in Radlčevci podvrgli parlamcntar- nim luicclom. Kakor se govori, je ministr- ski svet razpravljal o načrtu, poi katerem bi se razdclila država v pokrajine, ki naj obscgajo najmanj 200.000 in najvee 600.000 prebivalcev. Mesta Belgrad, Zagreb in Ljubljana se proglasc za prestolna in svo~ bodna nicsta z obsežno samoupravo. Reška država. Znano je našim čita- teljem, da je D'Annunzio takcij, ko je izve- del za vscbino rapalske pogodbe. zasedel po svojih legijonarjili otoka Krk in Rab, ki sta bila v pogodbi prisojena Jugoslaviji. Otoka sta bila do tedaj zasedena po redni italijanski vojski. D'Annunzio opravieuje svoj korak z izgovcrom, da so ga pokli- cali zastopniki občin obch otokov na po- moč. (Verjetnxji, saj je tudi logaški sindaco protestiral proti odstopitvi logaškega o- kraja). To se je zgodilo v posmeh rapalski p-cgodbi in obema državama, ki sta jo sklenile. Uradna Italija je nato odrcdila blokado Reke in obch otokov. Scveda ni ta blokada nič bolj resna, kakor je bila prcjšnja. Scčasno je vojno ministrstvo na- ložilo gen. Cavigli kot zapovedniku čet v Julijski Benečiji, da se pripravi — na voj- no z reško državo in ukrene vse potrebne korake. Opozcrilo ga pa je, naj se izogiblje prelivanju bratske krvi. Caviglia je obraz- ložil v posebni brzojavki D'Anminziju po- ložaj, kar pa ni imclo nikakega uspelia. D'Annunzijevi legijonarji so ostali še dalje na obeli zasedenih otokih. O polozaju se je razpravljalo tudi v Rimu. Posainezne strankc so bile mnenja, da je treba pregovdriti D'Annunzija, da spoštuje rapalsko pogodbo. V to svrho so odposlale na Rekc svoje zastopnike. Takoj ob njiliovern prihodu na Reko pa jih je že cakalo malo razočaranje. D'Annunzio poi- slancev ni hotel sprejsiti rekoč, da mil ni nihee javil prihoda. Sprejel jih je zastop- nik zunanjih zadev, capitano Zoli v »beli dvorani«. Z njim so se zabavali odposlan- ei kake štiri ure. Mejtem je imel »rektor narodne obra- ne« liost-Venturi shod v gledališču. lz gledališča je pripeljal udeležence pred vladno palačo. Alnožiea je začcla vsklika- ti D'Aiinunzijii, ki se seveda ni mogel dol- go cdtcgovati narodu. Slueajno vodi pot i.a balkon vladne palace ravno skozi »be- \<) dvorano«. kjer so se šc vedno razgo- Vc«rjali odpclanci z zunanjim ministrom. Tako se je zgodilo, da je D'Annunzio po- zdravil odposlance parlamentarnih strank. Razgovor se je razvil tako prisreno, da s"> se poslanci vrnili v Italijo zatrjujoč D'Annunziju, da bodo v pariainentu za- stavili ves svoj upliv in mu pomagali \f njcgovih pravienih zahtevah. Kaj zahteva D'Annunzio? Današnji li- sti poročajo iz Rima, üa j^ stavil zasir.p- nik reškedržave italijanski vladi uradno sledeče predloge: 1. Italija naj pripcizna italijansko kvarnersko državo. 2. Redne ecte in reški legijonarji naj žive mirno drug poleg drugega na otokih Krk in Rab do izvcdbe rapalske pogodbe. Je pa z Reke še drugih zanimivosti: mesto Zadar se hoec priklopiti reški drža- vi. Po eni strani zahteva Reka aiieksijo po Italiji, z druge strani pa zahteva italijanski Zader priklopitev samostojni reški državi. Torpedovka »Bronzetti«, ki je bila v sestavu eskadre, blokirajoče Reko in cba po legijonarjili zasedena otoka. je zapusti- la svoje mesto in prešla na Reko k D'An- nunziju. D'Annunzio hoče po-. švicarskih poro- eilih odrešiti tudi prebivalstvo švicarske- ga ticinskega kantona. Postal mu je pro- glas, v katerem govori o namenu, združiti navedeni del Švice z Italijo. Posebni od- poslanec švicarske brzojavne agencije je imel priliko govoriti o tej stvari s predsed- nikoin Motto. Ta je sporučil odposlancu, da srnatra Švica vsak uraden korak proti D'Annuncijti za odveč. Ticinska mladina sama, na katero je bil naslovljen proglas, je s pesebnimi protestnimi sprevodi za- vrnila D'Annunzijevo vabilo. V zvezi z rapalsko pogodbo je tudi sledcci dogodek v Zadru: Italija je zaeela odpuščati vojake dalmatinske posadke. Bili so se ravno v-krcali na parnik, da1 odpotu- jejo na svoje domove. Tu pa so zadarski Italijani organizirali žcnske, dai so šle v pristanisee demonstrirat in prosit odhaja- joee vojake, naj jih ne zapustijo in naj o- stanejo še nadalje v Dalmaciji. Prošnje pa odhajajceih nisa mogle ganiti; nasprotno: vojaki so zenske uagnali s puškinimi ko- piti. Med bHjševiško Rusijo in .laponsko so post ali odnošaji napeti. Vesti, ki priha- jajo iz Daljnega Izstoka, govorijo o vojni nevarnosti med oberna državama. Japon- ska baje že mobilizira in zbira svoje čete na c-toku Formoza. Vzrok napetosti ie — boljševiška nevarnost. Zavezniki so poslali Grški noto, v ka- teri obveseaj'O grško vlado, da; odtegnejo deželi v slučaju vspostavitve kralja Kon- slantina vsako pomoč. To noto je izročil v Atenah angležki poslanik, Venizelosovi listi pa javljajo, da storita isto tudi franco- ski in italijanski poslanik. Ljudstvo glasovanje glede zasedbe prestola se je že izvršilo. Venizelisti so si- cer izjavili. da se glasoivanja ne udeležijo, po oddaiih glasovih pa se da baje sklepati, da so tudi nekateri Venizelosovi pristašl glasovali za Konstantina. Oddani glasovi se kompaktno glasijo na ime kralja Kon- stajitina. Končni multati jugoslovanskih volitev Mislimo, da ustrežemo našim čitateljem, ako jim podamo pregkdno tabelo končnih izidov velcvažnih volitev v jugoslovensko ustavodajno skupščino, ki se snide t) nedeljo. — Tabela sicer ni uradna, pač pa zanesljiva. — Uradni izid bo kolebal kvc- čjemu za en ^\as med eno a!i drugo stranko. (Po „Edinosti"). POKRAJINA Demokrati 1 Radikalci 1 Radičevci 1 Radičevci disidenti (Hrvoj)j| Komunisti I Socialni demokrati 1 Neodvisne kmečke strankell Muslimani I Ljudske stranke 1 Hrvatska zajednica II Hrv. kmetska str. v Boani J| Runjevcl 1 Republikanci 1 Narodni socialist! 1 Frankovci 1 S n OJ ja IC a H s_-• od spretnim urednistvom župnika K. Dostäl- Lutinova. V oktobcrski številki objavlja revija kratek prcgled o najnovejšem slo- venskem slovstvu in njegovih zastopnf- kih. Na koncu omenja tudi zasedeno czem- Ije in navaja »Pcsmarico«, ki je iz-šla v Narodni Tiskarni in Širokovo zbirko »Ju- tro«. Uredništvo obljublja, da se bo tudi v bedoee pečalo s pojavi na slovenskem knjižcvnem trgu. — Poznavalcem češkega jczika priporočamo revijo. Letno stane 30 č. K in se naroča pri administraciji »Ar- chy« v Olomucu na Wilsonov. njm. č. 17. Vprašanja in odgovori. —o A. B. — Opatjeselo. Rok za vla- ganje prošenj za vojne odškodnine uradno sicer ni podaljšan, toda gen. civ. komisa- rijat v Trstu je spcročil potom okrožnic^ prizadetim uradom, da bo ta rok podalj- šan najmanj do 31. oktobra 1921. ~-o Naslov: armadno poveljništvo v Trstu (Commando d'armata, Trieste). —o J. K. — Slivno. Po naših poizved- bah Vam ne pritiče podpora, ker ni še no- benega tozadevnega zakona. —o J. E. — Pazin. Obrnite se na tuk. scdnijo, odd. II. z vprašanjem, ali je Vaša škoda že ugotovljena. Listnica uredništva. K. P. — K. Pi - vega dopisa nam ne kaže priobčiti iz lah- ko umljivih razlogoy. »Cudno jo zavozite — včasih«, pišcte. Že mcgoče: nikdo ni nezmotljiv; ne vemo pa, kaj ste hoteli reči z nadaljnim stavkom: »Zdaj pa: aut-aut. Koncc leta se bliža«. Ker se ne zavedamo kake krivicc, imamo mirno vest in gleda- mo z zaupanjem v bodočncst. Kar se pa »Koledarja« tiče, dobite naročeno štcvilo izvodov pri g. kaplanu Sekula, ker se 6d- pasljejo zaboji za bovško in kobarisko de- kanijo iincnovanemu gospodu. — Soskt Dclislar. Za današnji list žal prepozno do- šlo. Porabimo prihodnjič. TEDENSKI KOLEDAR. 12. Nedelja, Sinezij Cpiniah, 13. Pondeljek, Lucija, Otilija, 14. Torek. Spiridijon, Nikazij, 15. Sreda. t Kvatre, Jerncj, Kristina,. 16. Cetrtek. Kvzebij, Adela. 17. Petek. + Kvatre. Lazar, Berta, 18. Sobota t Kvatre. Gracijan. OklSc dražbe. Obvešča se širša javnost, da se bo dne 16. decembra 1920 od 10—11 ure dopoldne vršila v občinskem uradu na Kneži javna dražba glede zakupa občinskega iova na Kneži, za dobo 8 let. Izvzeta so zemljišča riservirancga Jova. Vzklicna cena je določena na L. 405 (štiristopet). Zakup Iova bo prisojen najboljše- mu ponuditelju izvzemši osebe, ki ne moreja doseči pravice do nositve orožnega lista. Predno ponudbo, mora vsak vdeleženec položiti 20n/0 varščine na vzklicno ceno. Pogoji zakupa so razvidni kakor v tu- kajšnjem tako tudi v občinskem uradu na Kneži. Civilni komisar: Pdp. Giordano. Knjipariia Kat. Tisk. drustva :: GORICA :: MONTOVA HIŠA Bogata zaloga papirja in vseh pisarniških potrebščin. Sloven- ske leposlovne, mašne in šolske knjige vedno v veliki izberi. Velika izber nabožnih in drugih slik v okvirjih in brez okvirjev. Pomnoževalne aparate „Hekto- graf". Prozorne papirje za načrte in papir (Lichtpaus) za na solncu prekopirat, načrte za stavbene mojstre, tuši iz tovarne Günther Wagner, svinčniki Koh-i-nor in drugi iz" tovarne Hardtmuth, vse v bogati izberi, cene brez kon- kurence. — Prodaja na drobno in na debelo. — Sprejema se naročila pečatov. Trgovina v ulici Carducci 2. ************* QnraimDm učenca v trg°vino z me' O jJI t/J lIlC/lll ganin) blagom, iz poštene — hiše ter s primemo šolsko izobrazbo. — PAVEL KÜNSTEK, Šturje pri Ajdovščini. XVUIlctl ^ rajgj v kakem samostanu all župnišču. Nastop lahko takoj. Naslov pove uprava „Goiiške Straže". hlapec h kravam (Schweizar), vešč živinoreje, z dobrimi spri- čevaii, srednje starosti, išče prtmeme službe. Naslov pove uprava „Goriške Straže". Z AH VA LA. Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se udeležili po- greba naše nepozabne matere, oziroma sestre, svakinje in tete ALOJZIJE REJA gostilničarke izfekam tern potom svojo najprisrčnejšo zahvalo. Še posebej se zahvaljujemo konsorciju gostilničarjev, za objavo smrti blage pnkojnice C.0R1CA, 8. decembra 1920. Žalujoči ostall. Podružnica LjubL Kred. Banke v GORICI, Corso Vcrrdi „Trgpovski Dora." Otir««tuJ« «rlo^e r ^njižlce po 3 % °|o, na daljio odpovec v u\e vSoge po da&ov^ru. ZOBOZPRAVNIŠKI ATELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ulic« 24 ÜMalglo (prej ulica Tre 1%6) štev. 9 (v bližini kapucinske cerkve) ordLadr&t& od 81/, do 6 ure ¦*¦ ob nedeljah od 9 do 1 ure. Brezbolestno izdiranjo Jn plornbjranje zobov. ee?== Unaetni zobje po najnovejSi tehniki. §== Otvoritev novih zalog O. Pascul & Comp. Gorso Verdi 24 „Trgovski Dom" G 0 H 1 @ Ä HAŠTELJ 10. Izgotovljene obleke za moške, dečke in olroke, nepremočljivi plašči, ( bogata ičbera oblek iz Iastnc delavniee izdelane z največjo natanč- ^efißa izßera aomačega in angfešKega su^na _ ZTÜT foasfna fcrojacnica IZZZZZII! Zaloga manufakturnega in rnodnega blaga, plalna, volne in žime za blazine in zimnice. Ha debelo cene zmernF in drobno. OflPHßßNCff JKP . GORICA 11 ProdaJaSna mrtvaških predmetov ===== VELIKA XALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. Laetna delavnica za rakve in vence iz suhih cvetlic; obleke is črevl.ii za mrtve, vsakovrsthi žalni predrneti, sveče iz pra- 7eg& vo&ka; pajčaloni, vend in šopki za neveste, birmance in za orvo sv obhaiilo. VSAKOVRSTNE SUHE CVSTLICE. - > Cena izven vsake konkuroiice s— Sprejemamo tudi poaebna naročila Usniene ceylie za zimo lične in trpežne, za vsak stan in starost od najpripro- stejšc do najfinejše vrsle, iz samo dobrega usnja brez ¦——¦ vsake druge primesi izdeluje ————— „Cevljarska Zadruga" v Mirnu pri Gorici. Sprejemajo se naročila na malo in veliko, ceniki so poši- Ijajo na pismeno zahtevo v * Cevlje prodaja na drobno V Gorici lastna prodajalna v hiši centralne posojilniceCorso Vercli 32. V Trstu lastna prodajalna Via Rettori. V Vipavi Irgovina A. Beltram. ____________ -¦--------------——-—-——¦¦——«— Konsumno društvo v St. Petru pri G O R 1 C I 1 kupuje v prostorih šl. 50 pri žnpanstvu, bilfc S kore- ' Rikami ter kolči naslednle MERE: dolgost 105 cm, končria debelost 6 mm, « '° ¦>¦> -i ?> Ü ,, 11 ^^ 11 -11 , ?) " v ODBOR. Trgovina dvokoles in šivalnih strojev sodni izvedenec Sto n^ try 9. (ievo) - GORtCA. priporoča svojo bcgato zalogo, šivalnih strojev, dvckoles, kmetljskega crodja, gramofonov i. t. d, ter si dovoljuje opo-i zoriti sl. občinslvo na vclik doliod dvokolesl „PUCH** šivalnih strojev na izbero. ato^ Priporoča svojo mehanično delav- w^\ nico za najrazličnejša popravila. OT^f - Z&goiovlja taöno irs soiidno postrežbof > TRGOVINA ^ TEOP. HRIBÄR-^^.^i l ffiBs* Qor$o V^rdi št. 32. ^ptf &2 Ksa Se priporočajo sSavnemu občtr\stvu v mestu in na dežgH za obiien oblsk. BLA0O SOUDNA. 6ENE ZMERNE Solidnl izieiti! Najpotrebnejše bozißno darilo je ..POHISTVO" §y katero dojde spet v večji mnoiini "91 Anfnnn Rvtfkčoalr Corica Via Carducci 14 Gene brez tonfcoreace! . Tvrdka ===== Kultrin Sc Marmolja - Gorica ulica Carducci št. 25 (prej Gosposka ulica) priporoča svojo trgovino in zalogo špecerijskega, kolonijalnega blaga in deželnih pridelkov na splošno toliko meščanom lwikor deželanoin, trgovcem, krčrnarjem in zasebnikom. Za soiidno in konkurenčno posfrežbo jamčila Zgornja. MlfR AIMFR VEUKA ZALOSA MA^UFAKTURNEGA BLAGAJ , • I»IWtHlI^l% uA DROBNO = NA DEBELO L I_________ GORICA, VIA RASTELLO 34-37._________________ L Volnono in bombazasto sukno za niožke in ženske. Velika izbera perila, šifona, raznovratnega platna za rjuhe, brisač vöake vrsto, serviet, belih in bar- vanih naraiznih prtov vsake vehkosti, žepnih robcev, volnencga, bonibažastoga in sitkunopa blaga za blazine, volnene in bombažaate odeje, bele in barvane posteljne provlako, z volno na- polrijone in a klotom raznih barv, volnenim por- hatorn, zefirjcm, etaminom in batiatorn prcvlečene odeje. a Velika izbera - potrebščin za krojače in šiviije - Obleke za možke, dame in otroke. Bele in barvane možke srajce in spodnje hlačc. Sprejemajo se tudi umerjena uaro- čila oblek in perila za nioške, dame ============== in otroke. - = Prtloga „Gorlžke Straže" it 49. rtZUl 1 ranih nemških tovaren v Gorico ! Tvrdka-------------------------------- Elija Čuk, Gorica Stolni trg levo št. 9., usoja si naznaniti, da je došlo v zalogo veliko število šiv. strojev iz najboljših tovaren, kakor: „Kaiser", „Dürkopp", „üritzner", „Köhler", in tudi vsi k tem strojem spadajoči deli. Posebno opozarja na čevljarske stroje. — Cene konku- renčne, postrežba tocna. Obširno jamstvo za kakovost blaga. — Priporoča se udani Elija Čuk, sodni izvedenec. Kmečka banka peg. zadruga z omejeno zavezo v GORICI posluje Piazza De Amicis — prej Koren št 12 vsak dan dopoldne razun nedelj in praz- nikov. Sprcjema hranilne vloge ter jih obrestuje po 4°/,« Večje stalne vloge pa po dogo- voru. Dovoljuje posojiia na vknjižbo in inenice pod ugodnimi pogoji. ¦ Zpravnika pr. EN\IL m sin PR. ÄPÄLBERT PL. 6RESK sta preselila svoj ambulatorij na Travnik it. 14 (Piazza Grande) nad le- karno Cristofoletti. — Sprejemata o4 8—12 in" od 2—4. Ženitna ponudba. Dva čvrsta miadeuiča (KoroŽca) od 24 30 let stara, eden elektrotehnik, drugi kotlar, želita znanja z gdčno. Slovenko, ker bi se rada priučila slow jeziku. One, ki bi imele veselje ]u v tern vaditi imajo prednost. Ponudbe na naslov Franc in Ivan Primožič puštno lcžeče, Qorica. IVAN VUGÄ~~« krojač In trgovec v Solkanu Stev. 55 naznanja slav. odjemalcem iz dežele in mesta, da je otvoril svojo krojač- nico in prodajalno z manutakturnim blagom. GenB zkibnibI - Cenc zmerne! Za božične praznike! Opozarja si. občinstvo v niestu in na deželi naj ne pozabi pri nakupovanju /nanu- fakturnega blaga in izgotovljenih oblek obiskati domačo tvrdko ANDREJ MAURK (SiORICA, 60SP0SKA ÜUCÄ ST. II. Imam v zalogi sledeče: Delavske obleke od Lir 90 naprej hlače ,, ,, 18 Saknene obleke ,, ,, 120 ,, „ hlače „ ,, 40 „ Obleke za dečke ,, „ 30 „ Suknje „ „ 150 „ Površni jopiči ,, „ 100 „ Bogata zaloga vsakovrstnega blaga. — Lastna možka in ženska krojačnica, zaloga kožuhovin. - CENE ZMERNE. Priporoča se za obilen obisk Andrej Mauriß. Sprejme se učenca. vlPAVCn V slučaju potovanja dobile prenoči- šče v gostilni in kavarni Besednjak na Opčinah št. 356. Svoji k svojim ! Pozor vinorejci! Imam na proda] 30 tisoč cepljenih trt črne in bele vrste na raznih ame- rikanskih podlagah. V zalogi so iudi trte za na dvorišča (latniki). — PIPAN JOSIP, Pre- serje 16 pri Komnu. — Cene po dogovoru. COLLEPÄN! :: :: :: Otvorltev trgovlnc vsakovrstnega usnja :: čevljev Gorica, Riva Gastello St. 4 (na vogalu Starega trga). Radi preselitve seÄv St. 120 nova hiša z zemljiščem. V hiši se nahaja trgovina. Pogajanja istotam. Drašček Fanny, Gorica Via Rastello St. 1 trgovin;\ s kolonijalnim in mešanira blagom n» drobno in na debelo. Dobra moka bela in koruzna. fižol, ječruen itd. Hl«go svože. Priporoöa Be za öbilen obisk. — Postrežba dobra. — Cene znierue. BRAT A CEJ == sobna slikarja ===== Gorica, Via Ascoli St. 5 priporočata se slavnemu občinstvu. Važno noznanilc. Um Leopolde Zakreišek Corso Verdi 13. Ob priliki semnja sv. Andreja sv. Miklavža in Božičnih praznikov, naznanja da si je nabavil veliko, izbero vsakovrstnih igrač in galanterije za darila, porcelane in kuhinjske posode iz aluminja in železa (email). ^TVVK JURIJ ;: v Eaštelu št. 32, podružnEca na Korrcu, Velika zaloga usnja in črevljev, črevljarskih potrebščin. Na debelo! ' Na drobno! Cene tako nizke, da se ne boji konkurence. Poskusite! Urarskega pomočnika dobro izvežbanega sprejme pioli dobri plaCi. Franc Keber, urar v Idriji. Ni5l nr»nHOl • Eno dvokolo za 11 a JJIUUClJ • gdčne- (freilauf), dve kolesi za nioške, dva šivalna stro[a znam- ka „Central Babbin", vse novo. — Dalje en šivalni stroj za krojače znamka fcWerllieimw že rabljen a zelo dober. Cene ugodne. Naslov: Gorica, ulica Cesare Lombroso 15. Trgovina s špecerijskim In kolonijalnim blagom : Rihard Nardin : GORiCA - ulica sv. Ivana 10 - GORICA se priporoča cenj. obcinstvu iz mesta in de- žele. Blago najbol[Sili vrst. Postrežba solidna po zmernih cenah. Proda se vsa f oto- grafična oprava* 1 Salon aparat 18X24 z finim Dalmaier ob- jektom. 2 mala aparata kompietna 13X10. Električna Iain pa za nočno fotografiranje (Bing- lampe) ter vse druge pottebščine. —- Naslov pove uprava „Gor. Straže". 6nriS!!fl zußzn gospodarskih Sddruy in drusfoy v Borici registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Corso Verdi 32, I. nadstr., craduje vsak delavnik od 8. do 14; stranke se sprejemajo ledo poldneva. Naznanilo. „Kmetijsko društvo v Vipavi" ima v svoji zalogi večjo množino prvovrstnega vina, letnik 1920 napjavljeno po novem načinu. V zalogi so tudi druga namfzna in sortirana vina. Zelezne blagajne (Wertheimerice in druge) že rabljene in raznih velikostij so na pro- daj po ugodnih cenah. — Kje pove ured. ODBOR M mlekarnice v Um sklicuje redni občni zbor kateri se bo vršil dne 19. dec. ob 2h pop. v dvorani občin- skcga doma z običajnim dnevnim redoni. Vabljeni so društveniki, da se v zadostnem številu snidejo, ker v siučaju nesklepčnosti se bo občni zbor po preteku pol ure vršil neglede na število došlih društvenikov. RAZGLAS. Od 1, januarija 1921 naprej se na- pravi na tukajšnjem občinskem poko- pališču nov vrstilni red. Pozivljajo se vsi lastniki nagrobnih spomenikov, da jih odstranijo tekom lega lela, ker se v tiasprolnem siačaju prodajo dražbenirn potom na račun občine. Nedotaknjene ostanejo le one grob- nice, kojih laslniki se izkažejo do 3fl. decembra 1920 s pravilnim dovo- Ijenjcm, katero zapade še le po 1. ja- nuarju 1921. Županstvo v Šempetru pri Gorlci, Komisar : GflLLEUSIQ. E. RIESSNER (P^J) PavUn E. Jfa*ih Nunska ulica 10 — GOBIOA — Nunska uiica 10 JmKmt nasproti „BELEMU ZAJCU«. VELIKA ZALOQA i mrtvaških rakev, nagrobiilh vencev, trakov, umetnih cve- tllc; posebnih vencev za ne- veste, cvetlic za cerkve, palm, vencev za novomašnike in poroke, mrtvaških' oblek. itd papirja in urugm puircustm la uAiabcnju rai^ev, ziauri crK voscenin svec na. CENE BREZ KONKURENCE. Obiščite velike zaloge IzgYotovljenih oblek ----—----- tvrdke ----------- InMS-iCorid-inMS (Pre\ J. M EDV ED). Oddelek oblek za ženske: Suknje - - od 240-650 Koslumi - - od 220-500 Princes - - od 195-425 Krila - - -Jgod 80-160 Golf-volnene - od 150-240 Blaze - - - od 48-125 Nepremočljivi i plašči - - - od 300-450 Bogata zaloga kožuhovine za gospe. Oddelek oblek za moške: Suknje (paletö) od 200-595 Povržni jopiči od 220-295 Obleke - - od 140-390 Illače - - - od 60-170 Telovniki - - od 50- 90' Obleke za decke od 75-145 Nepremočljivi plažči - - - od 320-650 Bogata izbera vsako- vrstnega blaga. Lostna hrojačnica pod vodstvom g. Sug. Gschef- STALNE GENE. STALNE GENE.