^vilka 24 / letnik 60 / Ljubljana, 21. junij 2001 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov . j je. Zato bi veljalo vložiti vse napore v to, a j pristojni, zlasti nadzorni svet (zaposleni. zaposleni in upokojenci imajo 40 odstotkov nic) in uprava, našli rešitev za sedanjo agOjHjj V reševanje problematike Tola so se vključil' . občinski svetniki s šentjurskim županom J , jem Malovrhom na čelu. Občina ima nanif podjetju pomemben lastniški delež. Ker Je j(() leg Tola v nevarnosti še podjetje E-Šport* bilo za majhno občino prehudo breme. ,a. Ker so zaposleni ta ponedeljek na tajnem S sovanju skoraj soglasno podprli predlog za ^ čaj svojega podjetja, bo problem verjetno re hitreje. Le delovnih mest verjetno ne bo več goče obnoviti. j- /(■ 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel.’oi743-41-244 Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda |dravstvene težave delavk podjetja HIPOT-HYB 5entjernej Nevarne snovi ali sabotaža? I', Ujetju HIPOT-HYB Šentjernej so ta ponede-Dr J)npravili tokovno konferenco in na njej orisali 0 leme v zvezi z nenavadnimi slabostmi 33 delavk, s° zaradi tega iskale zdravniško pomoč. V pod-nJU|S0 zat0 /u teden dni prekinili proizvodnjo in ge-raino klimatsko napravo. Kaj je bil vzrok e v ti^ittvk. v podjetju ne vedo, saj od služb in or-pa .ov niso dobili odgovorov. Kar precej delavk razi ?arai^ tega, kar seje dogajalo, še strah. Ta seje [0ne/(;l tudi po celem kraju. Kot je povedala direk-ca podjetja Zlata Piletič, je v njem 141 zaposlena V 'et'*1 ' ^97 do 1999 so poslovali z izgubo, lani goč° veliko poslov in bi bilo podjetje mo- 20 ? i*361 Postav'ti na noge. Na novo so že zaposlili ®lavk, nameravali pa sojih še 10. Znt °S marca je Prva delavka, dela pri senzorju Snih3 ^čtitila slabost. Po veliki noči je bilo tak-kar Primerov več in je zdravniško pomoč iskalo fit^6 Pr'mere so obravnavali in naročili tudi me-e nevarnih snovi. Čeprav rezultati niso poka- Zgodbica Eden od udeležencev tiskovne konference je menil, da bi probleme v HlPOT-HYBU lahko razložili tudi s podobnimi zgodbicami v drugih podjetjih na tem koncu Slovenije. Dogajale so se v več nekdanjih Iskrinih tovarnah pred privatizacijo, ko so delavke “skup padale”. dev r^esar oprijemljivega, so si v podjetju priza-ia., ?.! ‘zboljšati delovne razmere. Zadevo so pri-^Vll‘inšr ' jn ‘nspekciji za delo, inšpekciji za varstvo okolja Zad raVstven' inšpekciji (ta je odgovorila, da za 0d ev° n‘ pristojna). Nekaj delavk so poslali na ok, em itrvi na sodno medicino. O problemih so p^tib tudi kriminaliste. Plave so tudi sami analizirali in ugotovili, da konferenci so sodelovali (od leve): Zlata 9, ua-ia ti° njih občasno, najpogosteje med 8. in dopoldne, nikoli pa popoldne, ke s aja je b>l nekaj časa mir, v juniju pa so delav-l0£jpet obolevale. Zaradi tega so se 8. junija od-Itlirn- ZU ^°*clkah okoli 40 odstotkov delnic, med drugi-Ari- eJn'^arji pa je naj večji lastnik podjetja Pid dik a^a' *nterese delavcev v podjetju ščiti Sin-IU ,at KNG, po besedah Brodeja pa dobro dela čjnJ,SVel delavcev, ki mu predseduje Vlasta Mar- čit tovarna proizvaja okolju prijazna zaš-lavnasredstva,” pravi Brodej. “Kljub temu pade-jn ,C| ne Pozabljamo, da smo zaposleni v kemični ■ aslriji. Zato moramo skrbeti za svoje zdrav-tud' US PU ■*e’ za zdravje delavcev zelo skrbi z.d - VOtlstvo Podjetja. Delavci imamo redne letne Sv avn'Ške preglede, prav tako pa podjetje po-„ a Veliko pozornosti skrbi za zdravje in var-m,,1' Pr'_delu. Res je, da delavci v Pinusu delane V tvež*4'*1 Pogojih- res pa je tudi, da podjetje ^ arcuje pri skrbi za naše zdravje. Imamo vse, p^P^rebujemo za varnost in zdravje pri delu,” hte^6'0 v.P'nusu n> fizično naporno, zato pa za-dejVa.VefikQ zbranosti in odgovornosti. Po Bro-k0Jev|h beseduh je v podjetju zaposlenih veli-tev*1nUC’'en'^ delavcev, vendar je večina delav-vseeno razvrščena v četrti tarifni razred, nu,3 ,e Pa so plače v Pinusu? “Delavci Pi-Sa Prejemamo plače, ki so nekoliko višje, kot m Boris Brodej: Odnosi sindikata z upravo so korektni. določa kolektivna pogodba,” pravi Brodej. “Regres za letni dopust smo prejeli v dveh delih, prav tako pa nam podjetje zagotavlja regres za malico in povračilo potnih stroškov po kolektivni pogodbi. Če podjetje doseže dobre poslovne rezultate, delavcem zagotovi tudi božičnico. Tudi delavci, ki delajo ponoči, dobijo ustrezen dodatek. Skratka, kar se tiče plač in drugih prejemkov, se nimamo kaj pritoževati, saj podjetje spoštuje kolektivno pogodbo. Res pa je, da so plače v Sloveniji po kolektivnih pogodbah prenizke, zlasti tiste od prvega do petega tarifnega razreda.” Kako pa potekajo pogajanja z vodstvom podjetja? “Dobro! Z vodstvom podjetja imamo korektne odnose, saj vodilni ne gredo mimo naših vprašanj in zahtev. Reči moram, da so odnosi med sindikatom in vodstvom podjetja dobri in korektni.” Pred leti je podjetje delavcem nudilo tudi možnost letovanja v lastnih počitniških objektih, zdaj pa jih nima več. Vodstvo podjetja pa je, kakor pravi Brodej, delavcem obljubilo, da jim bodo izgubljene počitniške zmogljivosti nadomestili z apartmaji. Kako pa delavci v Pinusu spremljajo razprave o novem zakonu o delovnih razmerjih? “Zelo natančno!” pravi Boris Brodej. “Delavci v našem podjetju so zelo dobro seznanjeni s svojimi pravicami, zato jih tudi zanima, kako bo s pravicami delavcev v bodoče. O vsebini razprav o novi delovnopravni zakonodaji jih informira zlasti naš sindikat. Delavci se zanimajo tudi za določila novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in za možnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja.” “V našem Sindikatu KNG je med člani velika solidarnost,” pravi Brodej, “zato vsem, ki potrebujejo pomoč, republiški odbor našega sindikata pomaga po svojih najboljših močeh!” Pinusovi delavci sedaj očitno nimajo kakšnih večjih problemov v svojem podjetju. Kaj pa jih jezi takole nasploh v družbi? “Najbolj so delavci nejevoljni zaradi tega, ker poskušajo predstavniki delodajalcev in vlada zmanjšati delavske pravice ob sprejemanju novega zakona o delovnih razmerjih. Delodajalci doslej niso dovolj prisluhnili sindikalnim argumentom. Morda bomo morali sindikalisti na državni ravni bolj povzdigniti glas in organizirati tudi kakšen protestni zbor,” pravi Brodej. “Zavedati se moramo, da gre tokrat zares. Tistih pravic, ki jih bomo delavci zdaj izgubili, naša generacija ne bo nikoli več dobila nazaj!” T. Kšela V podjetju Razgoršek ob 20-letnici delovanja 50 novih delovnih mest usnjenih sedežnih garnitur. Vodstvo podjetja si skupaj z zaposlenimi prizadeva, da bi letos proizvodnjo povečali za 25 odstotkov. Skupno bodo letos investirali v razširitev proizvodnje in razvoj okoli 160 milijonov tolarjev. Interese delavcev v podjetju zastopa Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije, v katerega je vključenih nekaj več kot polovica zaposlenih. Po besedah sekretarke območnega odbora Stupisa v Podravju Branke Jurak podjetje spoštuje kolektivno pogodbo, prav tako pa v njem korektno poteka socialni dialog. T. K. letn. P0cl.jetju Razgoršek so prejšnji teden ob 20-P(| !C| delovanja pripravili tiskovno konferenco. Ce JetJe seje razvilo iz majhne obrtne delavni-VjČa ''"delovanje drobnih tekstilnih izdelkov raz-% „V naJvedjega slovenskega proizvajalca obla-.lenega pohištva. V njem 165 zaposlenih let-nihPr0lzyede od 120.000 do 150.000 oblazinje-jev Sedezev ter ustvari preko dve milijardi tolar-Celotnega Prihodka. Podjetje ima certifikat ka-i)2 ”|l1 ISO 9001 in certifikat ISO 14001. Okoli če i |St0tk<)v celotne proizvodnje izvozi preko ske Ikee na tržišče Evropske unije. razpadu nekdanjega jugoslovanskega tr- žišča je podjetje Razgoršek zabredlo v težave, iz katerih seje rešilo s prestrukturiranjem in navezavo poslovnih stikov s švedsko Ikeo. Od takrat naprej se hitro razvija, zlasti zaradi uvajanja čedalje zahtevnejših proizvodov, v katere je vloženega več dela in znanja. Za trženje lastnih in tujih proizvodov je podjetje Razgoršek ustanovilo še družbo z omejeno odgovornostjo Raz-gi-center. Letos namerava podjetje Razgoršek odpreti še obrat za lesnopredelovalno proizvodnjo za lastne potrebe. V tem obratu bodo zaposlili okoli 50 novih delavcev. Poleg tega nameravajo okrepiti razvojni center in povečati proizvodnjo čaa d° četrtega tarifnega razreda, dodajati k pla-'/ ’da te dosežejo zakonsko določen minimum. K , kljivim delom plače ta problem rešujemo, £ar je dela dovolj. I01 * bile plače boljše, bi se sčasoma pozna- Njh' na strokovnosti in kakovosti izdelkov. V jg jn° esu ljudje sicer čutijo pripadnost podjet-lov Se Zanj borijo. Novoles je za veliko kraja-tio P katov iz različnih druz.D ....^med krožkom postali kot velika druz na. Če se mi bo ponudila priložnost, bom takšnih študijskih krožkih še sodelovala- Marija Frakov^ mentorica krožka’ Udeleženci lahko kr žek najboljše prešo jo sami. V območni0 ganizaciji ZSSS v« dravju smo doslej org nizirali že osem studu skih krožkov in p°Ka' zali so se kot izredn" ___________ ________ primerna oblika sin kalnega izobraževanja in usposabljanja, m j bolj pomembno pa je, da so bili z njimi z dovoljni udeleženci. SKEI v Podravju organiziral seminar o varnosti in zdravju pri delu ----------------------------^ Območna organizacija SKEI v Podravju je prejšnji teden v hotelu Arena v Mariboru pripravila seminar o varstvu in zdravju pri delu. Udeležilo se gaje okoli 50 sindikalnih zaupnikov iz domala vseh večjih podjetij kovinske in elektroindustrije. Jože Dolenc, dipl. varnostni inženirje udeležencem predstavil zakon o varnosti in zdravju pri delu s podzakonskimi akti. Posebno pozornost je namenil ureditvi delovnih prostorov, vami uporabi strojev, uporabi osebne varovalne opreme in dvigovanju bremen. Neupoštevanje predpisov v zvezi s temi vprašanji najpogosteje pripelje do nesreč pri delu. Jože Dolenc je razložil tudi pomen izjave o varnosti z oceno tveganja in posebej izpo- Udeležencl seminarja (od leve proti desnlj Ljubica Robnik, Milena Brumec, Stanislav Škafar, Branko Medik, Edi Ozimič In Josip Humek so razpravo o varnosti in zdravju pri delu nadaljevali tudi v odmoru. SEDEM dni v sindikatih aenotnosl št. 24/21. junij 2001 1 7 Največ nadomestil za neizplačane plače 'Umstveni in preživninski sklad je lani 4500 ^Pravičencem izplačal več kot 737 milijonov tolarjev -uspešen pri izterjavah od delodajalcev atristveni in preživninski sklad Slovenije ® ani prejel 4336 zahtev za uveljavljanje pra-lc zaradi insolventnosti delodajalca. Posla-1 s° jih delavci iz 160 podjetij, največ, pre-0 tisoč, v začetku leta in maja (preko 700), !pern pa spet veliko v decembru (preko 400). drugo leto zaporedje sklad dobil največ htevkov z območne službe Ljubljana (1254), edtem ko je bil v prejšnjih letih v ospredju pribor. Veliko zahtevkov jc prišlo tudi z ob-°cja Kranja, najmanj pa iz Nove Gorice, in lcer le šest. Lani je sklad obravnaval tudi več sto zahtev-Prispelih pred koncem leta 1999. Od vseh ahtevkov je lani pozitivno rešil 82 odstotkov ali 3995, več kot 700 jih je zavrnil in 139 zavrgel. Na odločitev sklada seje pritožilo 472 upravičencev. Tako je lani dobilo denar 4533 upravičencev iz 227 podjetij v skupni višini 737 milijonov tolarjev. Najvišje izplačilo je bilo 246.000 tolarjev, dobilo ga je 751 upravičencev, najnižje pa 2652 tolarjev neto. Največ denarja, skoraj 60 odstotkov, je šlo za neizplačane plače in nadomestila plače, 29 odstotkov sredstev je šlo za neizplačane odpravnine, 13 odstotkov pa za nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta. Sredstva, kijih sklad izplača upravičencem, skuša izterjati od delodajalcev, in lani je bil pri tem uspešen, saj je na ta način pridobil kar 63 odstotkov vseh sredstev ali 467 milijonov tolarjev. Jamstveni skladje letos obravnaval 901 vlogo iz 58 podjetij. Največ jih je bilo iz podjetja Siturist, 145, ne veliko manj pa iz Emone blagovnega centra, 130 namreč. Iz Valida d.o.o. so poslali 82 zahtev, iz Konusa Usnjarne pa 58. Iz 43 podjetij je sklad prejel manj kot deset vlog, iz 22 podjetij le po eno. Največ zahtev je bilo spet z ljubljanskega območja preko 3(X), pa z mariborskega (201 vloga), celjskega (104 vloge) itd. Le z velenjskega območja v prvih petih mesecih letošnjega leta na sklad ni prispela nobena vloga. Skladje v prvih petih mesecih tega leta izdal 1686 odločb, od tega jih je 1308 pozitivno rešil, 378 pa odklonil. Za izplačila je porabil 225 milijonov tolarjev, 60 odstotkov za neizplačane plače, 27 odstotkov za neizplačane odpravnine in 13 odstotkov za neizplačane dopuste. Povprečno neto izplačilo je znašalo preko 136.000 tolarjev, naj višje je preseglo 231 tisočakov, najnižje pa ni preseglo 59.000 tolarjev. Od delodajalcev je sklad izterjal 137 milijonov tolarjev ali dobrih 60 odstotkov vseh izplačil. B. /7. pravna Svetovalka Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS Osebe z individualno pogodbo ne morejo računati na nadomestilo ^ Prašanje: Oseba ima individualno pogod-vk° zaposlitvi, po kateri je upravičena do od-0(lnine oziroma odpravnine zaradi prene- : oce- avil vlogo delavcev pri izdelavi te i t),' Ocena tveganja mora biti pripravlje-I za vsako delovno mesto posebej, de-C| pa morajo biti usposobljeni za var-rielo na svojem delovnem mestu. J; razpravi so največ pozornosti posvetili s°de|i Sojev o vanju delavcev pri zagotavljanju po- za zdravje in varnost pri delu. Pri ž 1,1 'majo pomembno mesto zlasti delavski ^Pniki za zdravje in varnost pri delu, ki 2s°rajo biti v vseh podjetjih izvoljeni do Julija, ko bo novi zakon začel v cclo-'Mjati. ^Ldeleženci so si bili edini, daje bil se-, "ar dobro pripravljen in da jim bo ze-2 koristil pri delu v sindikatih podjetij. Po ž 'Juliju se bo na področju varnosti in p ravja pri delu začelo zares, saj zakon uvideva visoke kazni za kršitelje. lav Pa naj gre za delodajalca ali de-^ ,vca, pa bo za svoje napačno ravnanje tudi skodninsko odgovoren. hanja delovnega razmerja oziroma prekinitve pogodbe o zaposlitvi v višini večjega števila mesečnih plač. Po prenehanju delovnega razmerja bo ta oseba brez zaposlitve. Ali je taka oseba upravičena do pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti? Odgovor: Po 16. a členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/ 93, 2/94, 38/94, 69/98) se ne šteje za brezposelno osebo tisti, ki mu jc delovno razmerje prenehalo zaradi poteka ali prekinitve individualne pogodbe o zaposlitvi in je prejel ali bo prejel odškodnino oziroma odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja oziroma prekinitve pogodbe o zaposlitvi. Statusa brezposelne osebe nima toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine ali odpravnine je prejel zaradi prenehanja delovnega razmerja. Isto velja za osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo zaradi konkurenčne prepovedi. Kdor pa se ne šteje za brezposelno osebo, ni upravičen do denarnih prejemkov zavoda za zaposlovanje. Zavod za zaposlovanje tudi plačuje prispevke za obvezno pokojninsko zavarovanje zgolj tistim brezposelnim, ki prejemajo nadomestilo za čas brezposelnosti. Postavlja se vprašanje, ali je taka oseba, če je še vedno brezposelna, upravičena do nadomestila za čas brezposelnosti po preteku števila mesecev, za katere je dobila izplačano odpravnino. Na zavod za zaposlovanje se seveda lahko prijavi, vendar bo zamudila rok iz 3 L člena zakona za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila. Zavarovanec namreč ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila po preteku 60 dni po prenehanju delovnega razmerja. Kljub plačilu prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti torej osebe, ki so prejele odpravnino oziroma odškodnino po individualni pogodbi, praktično nikoli ne morejo biti upravičene do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vse kor mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU Kako Evropska unija spodbuja razvoj malih in srednjih podjetij? Slovenija Odgovor: Evropska unija izvaja tretji večletni program aktivnosti za razvoj malih in srednjih podjetij: • poenostavitev in izboljšanje podjetniškega okolja, • pomoč malim in srednjim podjetjem pri mednarodnem poslovanju oziroma pri globalizaciji poslovanja, • pomoč pri povečanju konkurenčnosti, • pomoč pri inoviranju in povečanju inovativnosti, • pomoč pri lajšanju dostopa do raziskovalnih dejavnosti, • dodatno izobraževanje in usposabljanje, • podpora posebnim ciljnim skupinam in • oblikovanje ustreznih finančnih inštrumentov (krediti, garancije, začetni kapital ...). Vir: publikacija Urada vlade za informiranje Vodovnik obiskal Vego Kako povečati plače najslabše plačanim Albert Vodovnik in Lidija Jerkič sta prejšnji teden obiskala podjetje Vega. Kot so povedali sogovorniki: direktor Robert Černe, Elizabeta Fon, odgovorna za kadrovske zadeve, Valentin Cundrič in Anton Jereb, predsednik in podpredsednik SKEI, se je Vega po prisilni poravnavi izvila iz težav. Čeprav prejemajo delavci plače po kolektivni pogodbi (primaknejo jim še kaj), pa si v SKEI prizadevajo za povečanje najnižjih plač, saj je s 70.000 tolarji težko preživeti. Lani je Vega praznovala 50-let-nico ustanovitve. Jedro njene sedanje proizvodnje in prodaje so grafoskopi, poleg tega izdelujejo episkope in druge aparate za prezentacijo. Lani so skupaj izdelali 160.000 aparatov in z njimi prišli na prvo mesto v svoji skupini in imeli 18-odstotni tržni delež. Kar 98 odstotkov svojih izdelkov izvozijo, približno 50 odstotkov v zahodno Evropo, 40 odstotkov pa v ZDA. Grafoskope in episkope prodajajo pod svojo bla- govno znamko, delajo pa tudi za bolj uveljavljene hiše, kot je na-primer Apollo. “Proizvodi so nenehno na tržnem prepihu,” pravi Černe. “Če ne bi vlagali v razvoj, bi nas konkurenca hitro prehitela. Po kakovosti smo v vrhu, po ceni so konkurenčni le Kitajci. Pazimo tudi na rentabilnost in skušamo zmanjševati stroške. Še posebej skušamo odpraviti vse tisto, kar ne povečuje dodane vrednosti. Z reorganizacijo nabave smo lani privarčevali kar tri milijone mark. Prej smo bili v finančnih težavah, ker so bili stroški večji od iztržka. V zadnjih štirih letih smo naredili velik skok in stroške pomembno znižali ter povečali produktivnost. Pri vsem tem pa ljudi nismo silili delati več, ampak spremenili organizacijo dela in uvedli sodobnejšo tehno- logijo. Prav sedaj dokončujemo novo montažno linijo, ki bo odpravila nepotrebne gibe. Ker dobička ne delimo, vsega vlagamo v boljšo opremo in novo tehnologijo.” In kako skrbi Vega za kadre? Povprečno seje vsak delavec lani na stroške podjetja izobraževal po 11 ur. Delavcem Vega plačuje tako tečaje tujih jezikov kot pridobivanje računalniških znanj. Seminarje pripravljajo kar z lastnimi strokovnjaki. Pogovarjajo se tudi o nakupu objektov za počitnikovanje. V podjetju izvajajo program stalnih izboljšav, ki vsebuje 20 ključev in ga priporoča ministrstvo za gospodarstvo. Začenjajo nov projekt čista proizvodnja, izboljšujejo skrb za varnost in zdravje pri delu. V proizvodnji je veliko sprememb, vidnih tudi s prostimi očmi. Ukinili so steklopihaški program, ki ni mogel postati rentabilen. Sedaj skladno z novim zakonom o varstvu in zdravju pri delu pripravljajo oceno tveganja. Kot pravi Elizabeta Fon, so v podjetju ugotovili, da je za nekatere delavce koristna fizioterapija, zato so med delom uvedli dodatne odmore, v katerih telovadijo. Čeprav so se bali, da delavci tega ne bodo sprejeli, ugotavljajo, da jih vedno več želi sodelovati. Kultura med ljudmi se torej izboljšuje. K temu prispeva tudi prepoved kajenja v delovnih prostorih. Kaditi je dovoljeno le v odmorih in v posebej urejenih kadilnicah. Število kadilcev se zaradi tega stalno zmanjšuje. V proizvodnji bodo nekaj škodljivih snovi še morali nadomestiti z bolj zdravimi. Vsi zaposleni hodijo redno na zdravniške preglede, ki niso poceni, saj podjetje stanejo po 30.000 tolarjev. Prostori so klimatizirani, boljša je tudi osvetlitev. In kaj so v podjetju še naredili, da so premagali finančne težave? Pomembno so v zadnjih letih zmanjšali število zaposlenih, kar za 120, vendar le z mehkimi metodami. Sedaj je v Vegi še 197 delavcev, nekaj jih dela za določen čas. Prej so bile plače devet odstotkov pod povprečjem Republike Slovenije, sedaj so za tri odstotke nad njim. Spremembe pri plačah so povezane tudi z ukinitvijo individualnih norm. Sedaj so delavci organizirani v skupine, ki opravljajo dela na posameznih linijah. Vse skupine imajo svoja imena napisana na stenčasih, na katerih je mogoče opaziti, da se ljudje, ki delajo skupaj, ne družijo le zaradi dela. Po besedah Roberta Černeta Vega podpira tudi delovanje sindi- Direktor Vege Robert Černe se je SKEI (še posebej pa sekretarju območne organizacije Valterju Zavcuj zahvalil za korektne odnose ir času, ko je bilo podjetje v finančnih težavah. Predsednik SKEI v Vegi K lentin Cunder je opoto' 2'asti- riajp/e,niz^£^ najmzjih kategorij deiavi' kata. Skupaj z njim sofinanclfa piknike in izlete. . . Čeprav prejemajo zaposleni p če nad ravnijo, določeno s k° tivno pogodbo, z njimi niso P vsem zadovoljni. Kot poudari Valentin Cunder in Anton Je nižje piace zen zaio o*'*—■ iti za kakšnih 15 odstotno i imajo tudi za letos. i Vodovnikovo vprašanje-iko se dogovarjajo o pr°® lem dodatnem pokojninska rovanju, so predstavniki '/e^ :dali, da so se o tem lc p°^i( -CV U IL/IU y ečna starost zaposlen' tju je 42 let in večina star®|_ : zaupa različnim P0111!^ lenar v kuverti, da bi z nJ azpolagali. O tem za^ _ se bodo zato v Vegi o ed koncem letošnjega 'L’ •netovih besedah k temu ^ fikogar silili. Če bi iladimi. tega ni mogoče vsega raz-e 'ti. Plače pa bodo verjetno lah-Povečali, ko bodo odpravili še ekatere rezerve. Sedaj naprimer , ®lajo na dan le po šest ur in pol. |. °lžan sem skrbeti za teh 200 Mi. Ti ne smejo čutiti posledic tudi v letih, ko so naročila manjša. V konjunkturnih časih pa bi nam zakonodaja morala dopuščati najetje dodatnih ljudi, zaposlovanje ne bi smelo biti preveč togo,” je še menil Čeme. Franček Kavčič AZBEST UBIJA ZAHRBTNO Azbestna proizvodnja je povezana z visokimi dodatnimi stroški Mio, pri katerem sodelavci lahko izpostavljeni zadosti velikim kon-^ntracijam azbestnega prahu, je zaradi ogroženosti zdravja in življe-Ja delavcev povezano z visokimi dodatnimi stroški za delodajalca, adostna koncentracija je, na primer, že 0,2 krizotilnega ali zgolj 0,1 akna vseh ostalih vrst azbesta na cm1 v eni 8-urni izmeni. Delodaja-ec teh stroškov ne sme prevaliti na delavce. Delavci tako ne smejo jesti in piti na območjih, kjer obstaja tvegale za stik z azbestnim prahom. Delodajalec mora zato delavcem za-sotoviti ustrezen prostor za uživanje hrane in pijače. () Mavcem, ki so pri delu izpostavljeni azbestnemu prahu, je treba ,'to^očiti, da se na varen način preoblečejo iz delovne v civilno obleke- Ce bi namreč azbestni prah na civilni obleki nosili domov, bi bili J^di azbestnega prahu ogroženi tudi njihovi družinski člani. Zato mora podajalec tern delavcem zagotoviti ne le delovno varovalno obleko Mak tudi garderobni prostor za ločeno preoblačenje delovne in ci-j1 ne obleke. V eni garderobi se torej hrani in sleče delovna oprema, v Mgi garderobi pa se hrani in obleče civilna obleka. Delavcem mora j 1 v,T>es zagotovljena tudi ustrezna umivalnica, kopalnica s prhami v Mletni prostori. Čas prhanja in preoblačenja se šteje po pravilniku delovni čas. ni Delavci delovne obleke ne smejo prati sami na svojem domu. Pra-m čiščenje mora zagotoviti delodajalec. Delovna obleka se mora , a eiščenje prevažati v zaprtih kontejnerjih. Stroški čiščenja ne smejo Meniti delavca. Delodajalec pa mora poskrbeti še za prepoved kajenja! Povsod, kjer ,'tekajo dela, kjer obstaja tveganje izpostavljenosti azbestnemu pra-’ 'Bora biti namreč prepovedano kajenje! Delodajalec je dolžan de-^vee poučiti tudi o tem, da kajenje tveganje za izbruh azbestne bo-u ni poveča desetkrat! Dovolite mi nekaj mojih misli k temu določi-st novega pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpo-I to'jjcnosti azbestu pri delu. Delodajalec seveda ne more prisiliti de-julCa’11 aJ nc toto' tudi v svojem prostem času. Toda pametni deloda-tv ?C *5<) v azbestni proizvodnji zaposlil zgolj delavce, ki ne kadijo. Tudi žganje, da bo nekega dne moral obolelim delavcem izplačati visoko skodnino zaradi izbruha azbestne bolezni, je namreč pri kadilcih pomerjeno! Lučka Bohm M-' Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti az-M u Pri delu. Uradni list RS, št. 33/2001 Sindikalna lista Junij 2001 Gospodarske dejavnosti Javni sektor* (temelj je SKP (nekdanje ža gospodarstvo) negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.156,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.077,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.447,00 2. Kilometrina (od 5. 3. 2001 dalje) 52,26 52,26 (od 20. 3. 2001 dalje) 51,72 51,72 (od 3. 4. 2001 dalje) 52,83 52,83 (od 18. 4. 2001 dalje) 55,23 55,23 (od 3. 5. 2001 dalje) 56,97 56,97 (od 15. 5. 2001 dalje) 58,44 58,44 (od 12. 6. 2001 dalje) 55,41 55,41 3. Ločeno življenje* 82.467,00 60.671,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do Višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2001) - po SKPGD (na delovni dan) 602,00 602,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let - za 20 let - za 30 let 60.518.00 90.777.00 121.036,00 51.005.00 76.507.00 102.009,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 412.334,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 620.061,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči’ - po SKPD - ob smrti delavca 123.700,00 - ob smrti v ožji družini 61.850,00 102.009,00 4. Minimalna plača (od 1. 1. 2001) 84.418,00 84.418,00 5. Zajamčena plača (od 1. 1. 2001) 44.367,00 44.367,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 117.298,00 117.298,00 - ali največ 144.681,00 (70 % povprečne slovenske plače) * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Prve rekreativno-športne igre Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije v Ormožu Domačini so se izkazali v organizaciji in na igriščih V Ormožu so bile minulo soboto 1. rekreativno-športne igre Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije. Na njih seje zbralo več kot 400 udeležencev iz 22 sindikatov podjetij. Odlično organizirane igre so minile v tako prijetnem, prijateljskem in veselem razpoloženju, da bodo zagotovo postale tradicionalne. Na svečani otvoritvi sta udeležence pozdravila Stanko Podgorelec in ormoški župan Vili Trofenik. V imenu Ormoža in Ormožanov sta jim izrazila dobrodošlico in zaželela veliko prijetne zabave, koristnega druženja in športne sreče. Igre je odprl predsednik Sindikata KZI Srečko Čater. Organizatorji so pripravili tekmovanje v pikadu, malem nogometu, namiznem tenisu v moški in ženski konkurenci ter v vlečenju vrvi. Največ zanimanja je bilo za mali no- gomet in vlečenje vrvi. Najglasnejši so bili navijači pri vlečenju vrvi, nekajkrat jim je uspelo preglasiti celo sodnikovo piščalko. Med srečanjem se je v Ormožu na izredni seji sestal tudi izvršni odbor Sindikata KŽI Slovenije in sprejel predlog pravilnika o fi-nančno-materialnem poslovanju ZSSS. Člani izvršnega odbora so govorili tudi o pripravah na zaključno fazo pogajanj o panožni kolektivni pogodbi. Izvršni odbor je Stanku Podgorelcu izrekel priznanje za odlično organizacijo re kreativno-športnih iger. Predstavniki Sindikata KŽI so obiskali tudi podjetje VVS Jeruza lem Ormož. Seznanili so se s pr° izvodnjo v njem, o delu in prizade vanjih podjetja pa jim je spregovori kadrovski direktor Tone LuskoVj • Udeleženci so srečanje izkon5 tili za pogovore o sindikalnem de lu in položaju kmetijstva in živi' skopredelovalne industrije pre vstopom Slovenije v Evropsko um jo. Organizatorji so za zaključek sre Čanja v središču Ormoža postavi ^ velik šotor. V njem sta Srečko ^ ter in Stanko Podgorelec pode1 la priznanja najboljšim ekipam 1 posameznikom. Po Čatrovih bese dah je bil interes za igre takšen, jih bo sindikat primoran organ'21 Na prvih igrah Sindikata KŽI se je zbralo več kot 400 udeležencev iz 22 podjetij. Igre je odprl predsednik Sindikata KZI Srečko Čater, udeležence pa so pozdravili tudi ormoški župan Vili Trofenik (prvi z leve), kadrovski direktor VVS Jeruzalem Ormož Tone Luskovič (tretji z leve) in drugi. rati tudi v bodoče. “Skupni interes vseh zaposlenih v naši dejavnosti je v povezovanju in združevanju na vseh ravneh, saj le dobro povezani in uspešno organizirani lahko preživimo vstop v Evropo. Naj bo naše srečanje dokaz, da imamo skupne interese, ki so močnejši od lokalnih in političnih ograj,” je dejal Ča-ter. “V ponedeljek bo marsikateri udeleženec iger vedel, da v boju za pravice iz dela ni sam!” Stanko Podgorelec pa je povedal, da so v Ormožu prebili led in upajo, da bodo takšna srečanja KŽI postala tradicionalna. Domačini iz ormoške “cukerice” se niso izkazali samo kot odlični organizatorji, ampak tudi na igriščih, saj so zmagali v največ disciplinah. T. Kšela Rezultati Pikado: 1. in 2. Pivovarna Laško III in Perutnina Ptuj, 3. Tovarna sladkorja Ormož; mali nogomet: 1. Tovarna sladkorja Ormož, 2. Slovenijavino Ljubljana, 3. Perutnina Ptuj, 4. KZ Laško; namizni tenis: I. Tovarna sladkorja Ormož, 2. Kruh Pecivo 1,3. Kruh Pecivo II, 4. Emona Ihan; vlečenje vrvi: 1. Tovarna sladkoija Ormož, 2. Jeruzalem Ormož, 3. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, 4. Perutnina Ptuj. Srečanje so podprli Tovarna sladkorja Ormož, občina Ormož, Kmetijska zadruga Ormož in podjetji SAT Jeruzalem Ormož in VVS Jeruzalem Ormož. Hrupni razvrstitvi se je najbolje odrezala ekipa Tovar- Predstavnikom Sindikata KŽI je dejavnost podjetja VVS Sladkorja Ormož. Jeruzalem Ormož predstavil Tone Luskovič. Komunaliada 2001 Velenjčani daleč najboljši Minulo soboto je bilo v Kočevju 17. srečanje delavcev komunalnih organizacij. Organizatorji Komunala Kočevje, Hydrovod Kočevje in občina Kočevje so na igrišča v športnem parku privabili več kot 2000 komunalnih delavcev iz 61 podjetij, ki so se pomerili v številnih športnih disciplinah. Pokrovitelja srečanja sta bila Sindikat komunale, varovanja in nepremičnin Slovenije in združenje komunalnih podjetij pri GZS. Največ zanimanja je bilo za delovna tekmovanja v kanalizaciji, vodovodu in odvozu smeti ter aranžiranju cvetja. Na slavnostni otvoritvi na nogometnem sta- Pri vodovodu je bila potrebna zlasti spretnost. ------T- - dionu je natopila tudi domača godba na pihala in dve ekipi kočevskih mažoretk. Udeležence je prva pozdravila Bernarda Poje, direktorica Komunale Kočevje, in jim zaželela prijetno počutje in uspešno tekmovanje. V imenu ZSSS jih je pozdravil predsednik Dušan Semolič. Igre pa je odprl kočevski župan Janko Veber. Med srečanjem so si udeleženci ogledovali razstavo sodobne opreme, ki sojo pripravili različni izdelovalci in trgovci. Organizatorji so zainteresiranim ponudili tudi možnost streljanja z lokom in veslanja po Rinži, ki sojo izkoristili le nekateri. Organizatorji in gostje na slavnostni otvoritvi Zaključna slovesnost in družabno srečanje J*-bilo v šotoru pred trgovskim centrom Tuš. Že rnee tekmovanjem so se udeleženci veliko družin i izmenjevali izkušnje. Položaj komunalnih delav cev je po besedah predsednika SKVNS Aloj®1 Trbuca namreč dokaj slab, saj nimajo Pra'^fa partnerja za pogajanja o novi kolektivni pogod dejavnosti. To je seveda povezano z lastništvo komunalnih podjetij, večinoma so v lasti občin- Tekmovanje je bilo organizirano vzorno, le n* čunanje rezultatov seje precej zavleklo. Nek3 teri najbolj oddaljeni so zato odpotovali domo že pred podelitvijo pokalov. Najboljše tekmovalce, bili so vsi v rdeči bar vije imelo Komunalno podjetje Velenje. Org3 nizacijo prihodnjih iger so prevzela podjetja Sn3 ga. Mariborski vodovod in Nigrad iz Maribor3-ki jih bodo organizirali v sodelovanju z drug1 mi mariborskimi podjetji. Na komunaliadi seje zbralo več kot 2000 udeležencev. Pri kanalizaciji je bila potrebna zlasti natančnost. Številne ekipe, ki so bile najhitrejše, so morale večkrat popravljati, saj so njihovo delo pregledovali strogi sodniki. Na čelo povorke so se postavili domačini iz Komunale Kočevje. V malem nogometu so zmagali Velenjčani. Kar dvakrat so bili boljši šele po kazenskih strelih. Mogoče je za zmago zaslužen zlasti njihov vratar. Koprčani so bili spet najmočnejši. Popustili so pred združeno žensko ekipo. vn/lci treh zmagovalnih ekip so V tenisu, ki je trajal najdlje, so se iz- °ko dvignili pokale. kazali tako mlajši kot tudi starejši. Rezultati Vodovod: 1. KP Velenje, 2. OKP JP Rogaška Slatina, 3. VO-KA Nova Gorica; kanalizacija: I. KP Ptuj, 2. VO-KA Celje, 3. KP Velenje; odvoz smeti: 1. Komunala Kočevje, 2. JP Komunala Kranj, 3. KOP Brežice; aranžiranje cvetja: 1. KP Ptuj, 2. PUP Velenje, 3. Energetika Celje; kegljan je moški: 1. JP LPP Ljubljana, 2. JP Komunala Kranj, 3. JKP Grosuplje; ženske: 1. PUP Velenje, : 2. Komunala Novo mesto, 3. JP Okolje Piran; mali nogomet: I. KP Velenje, 2. Komunala Murska Sobota, 3. JP Komunala Novo mesto; odbojka, mešane ekipe: 1. Nigrad Maribor, 2. JP Snaga Maribor, 3. KP Ptuj; streljanje z zračno puško: 1. KP Velenje, 2. Komunala Lendava, 3. Javne naprave Celje; košarka: 1. KP Velenje, 2. Kostak krško, 3. Ekoles Ptuj; tenis moški: L Nigrad Maribor, 2. Energetika Celje, 3. JP Žale Ljubljana; ženske: L KPL Gradnja Rast Inženiring Ljubljana, 2. Komunala Tolmin, 3. VOKA Nova Gorica; vlečenje vrvi: L Komunala Koper, 2. KP Velenje, 3. KOP Brežice; šah: L Energetika Celje, 2. KPPtuj,3. Nigrad Maribor; skupna razvrstitev ekip: L KP Velenje, 2. KP Ptuj, 3. Nigrad Maribor, 4. Komunala Koper, 5. JP LPP Ljubljana. tff?e šopke so aranžirali tu- Prehodni prapor je v varnih fantje. rokah. Najodgovornejši pri komunaliadi (Lojze Trbuc, Janko Veber, Bernarda Poje in Antun Gašparac) so se po podelitvi pokalov slikali še skupaj. 6^®n./čan/ so ekipno zmago proslavili tudi s poziranjem SKVNS je posebno priznanje podelil muzikantom iz Ce-a kamerami. tja, ki so ves dan zabavali udeležence. Peto poletno srečanje nepremičninskih organizacij Veselo pozno v noč V Dolenjskih Toplicah so se prejšnji petek zbrali zaposleni v nepremičninskih organizacijah. Na idilično gozdno jaso in ob nabrežje Toplice so prišli na povabilo združenja nepremičninskih organizacij pri GZS in SKVNS. Srečanje se je tudi po zaslugi spretnih organizatorjev zavleklo pozno v junijsko noč. Za dobro počutje udeležencev so poskrbeli godbeniki iz Novega mesta in pevci, med njimi tudi Nuša Derenda. Kot že vsa leta so tudi letošnja tekmovanja vodili predstavniki nepremičninskih podjetij, ki so si tovariško razdelili obveznosti.Vse niti pa je v rokah imel Slavko Pod- Natalija Igličar je z loparjem dala v koš tudi nekaj fantov. \ 1 Dekleta iz Kranja so potegnila najmočneje. itespri i. " . i '.ifer Direktor SPL Franci Pirc je zbral okoli sebe polovico svoje ekipe. boj, direktor podjetja Terca iz Šentruperta na Dolenjskem. To podjetje je bilo tudi uradni organizator srečanja. Vnema za dosego čim več prvih mest je bila v nekaterih podjetjih tolikšna, da so si v enem podjetju sposodili kar celo nogo metno ekipo, v drugem primeru p' sojo okrepili z dvema mladcem (obe ekipi so diskvalificirali)-Te movali so v kar 14 disciplinah, o tega so se v štirih pomerile žensk • v dveh pa mešane ekipe F K' Vodji ekipe iz Raven Branki Rožaj je Miloš Mikolič P,e dal lončeno skledo za drugo mesto. Gorenjci iz Radovljice so prišli z maskoto, fc/^se višje v gorah. Ekipo Zarje iz Novega mesta je tudi na odbojkarskem igrišču vodil direktor Marjan Somrak in si ob zaključni žogi poškodoval nogo. Rezultati Košarka^moški: I. Domplan Kranj, 2. Planet nepremičnine Ljuhlja na, 3. Sipro Žalec; mali nogomet: 1. SPL Ljubljana, 2. Planet nepremičo1' Ljubljana, 3. Domplan Kranj; odbojka, mešano: L Zarja Novo lT,es , 2. TRIJ Celje, 3. Sipro Žalec; tenis: L Zlatko Longar Terca Šentrupm ’ 2. Natalija Igličar Likof agencija Ljubljana, 3. Janez Horvat Staninv Maribor; balinanje, moški: L Domplan Kranj. 2. Planet nepremični^ Ljubljana, 3. Staninvest Maribor; ženske; L Apldom Radovljica, Ravne 2. 3. SP Ravne 1; badminton, moški: L Mitja Konradi Nep g mičnine Celje, 2. Teodor Glogovec Planet nepremičnine Ljubljana. 3. A Ravnikar Meganet Izlake; ženske: 1. Ksenija Virant Terca Šentrupert, 2-D niča Stanovnik Planet nepremičnine Ljubljana, 3. Jerneja Strmec Za J Novo mesto; šah: L Musič Ganam Ljubljana, 2. Skube Zarja Novo m® 1NUVU 111CM.U, 9iMI. 1. JVIUSI^ VJUliaill LJ Lil M) Ul iti, litiju ' to, 3. Horvat Staninvest Maribor; tarok: I. Franc Zupan SOP Trbov\p 2. Jože Kapus Alpdom Radovljica, 3. Slavko Podboj Terca Šentrup®' pikado, ženske: Branka Rožaj SP Ravne, 2. Nadja Zupan SOP TrboVJ 3. Barbara Malenšek Alpdom Radovljica; moški: 1. Komprej Ravne, 2j P1.' šan Jukič Zarja Novo mesto, 3. Rudi Pašič APN Škofja Loka; vleceAl vrvi, ženske: L Domplan Kranj. 2. SP Ravne. 3. SPL Ljubljana; m°s 1. Terca Šentrupert, 2. Dompan Kranj, 3. Foksi (združena ekipa). SGiT SLOVENIJE čt. 24/21. junij 2001 eseto srečanje Sindikata gostinstva in turizma Slovenije Tudi gostinci se znajo veseliti rt-'jšnji petek je bilo na Otočcu jubilejno eseto srečanje Sindikata gostinstva in tu-'2ma Slovenije (SGiT). Dopoldne so se elt-'ženci pomerili v malem nogometu in pogledali kartuzijo Pleterje, popoldne pa so _ zbrali na družabnem srečanju. Predsed-"lk Iztok Bratož je najboljšim v malem no-®0l1ietu podelil pokale. Gostinci so se zatem |£ zabavali, za kar so poskrbele Mlade fraj-e' Organizirali so tudi bogat srečelov. Or-jr^zatorjem stajo nekoliko zagodla Bush ^ yLltin, ki sta se naslednji dan srečala na v.| u in so bili zaradi njiju vpoklicani šte-1 ni gorenjski in ljubljanski gostinci. Udeležence srečanja je Iztok Bratož pozdra-1 z besedami: “Naš sindikat si bo prizade-',^a k>0 ZSSS še bolj prepoznavna. Čeprav : Podajalci tega otepajo, nas čakajo poga-nJa o kolektivni pogodbi dejavnosti. Pred Bratož pozdravlja udeležence. nami je tudi združevanje sindikatov, zaradi katerega se za prihodnost SGiT ni treba bati.” Darja Radič z ministrstva za gospodarstvo je povedala, da je turizem ena najbolj perspektivnih dejavnosti. Šefi morajo po njenih besedah podjetja dobro voditi, zaposleni pa kakovostno delati. Država pa mora zagotavljati možnosti za svobodno konkurenco. Poleg tega mora država razvijati tudi socialnopart-nerske odnose. Oblikovalajc tudi poseben programski svet za turizem. Dušan Semolič je najprej ugotovil, da poslanci pri sprejemanju zakona o prostocarin-skih prodajaln niso poslušali ZSSS in SGiT. Ko je govoril o postopku sprejemanja zakona o delovnih razmerjih, je dejal: “Pri tem zakonu bomo sindikati v ZSSS nastopali skupaj. Branili bomo zlasti pravico zaposlenih do 30-minut-nega odmora med delom (tu so mu udeleženci zelo ploskali). Če pri tem ne bomo uspeli, jamčim, da bo Slovenija obstala. Če bo treba, bomo šli tudi v referendum in na njem tudi zmagali. Tudi pri dodatku za delovno dobo ne bomo popustili. Delodajalci bi starejše delavce radi preprosto odpisali. Ne zavedajo se, da se varnost zaposlenih meri tudi po zaščiti starejših delavcev. Če se v jeseni ne bomo mogli dogovoriti o zakonu o delovnih razmerjih, bo Ljubljana spet preplavljena z delavci.” Udeležence je v imenu Sindikata KŽI in Icema pozdravil sekretar Jovo Laba-nac, v imenu Krke Zdravilišč pa direktor Mladen Kučiš. F. K. Dušan Semolič je požel aplavz za obrambo pravic delavcev v zakonu o delovnih razmerjih. Zaploskala mu je tudi predstavnica ministrstva za gospodarstvo. in gostinci so pokazali, da se znajo zabavati tudi kje običajno strežejo drugim. Najboljši nogometaši so poleg pokalov prejeli še kantice s cvičkom. Najboljši so bili predstavniki Gostinskega podjetja Sevnica, drugo mesto je dosegla ekipa Terme Mri-bor, tretji pa so bili nogometaši Zdravilišča Radenska. Za srečelov je bilo veliko zanimanje. 16 «. 24 / 2i. i„nii NAGRADNA KRIŽAN^ Nova Delavska enotnost 1 Avtor: Rudi Murn FENIČAN- SKA BOGINJA LEPOTE URADNI SPIS POSLA- STICA (ZASTAR.) MOŠKI POTOMEC TERMOVKA (REDKO) ZVONENJE OB NESREČI UNIVERZITETNO MESTO V ESTONIJI SNOV ZA BARVANJE EMAJLA, STEKLA PRAVEC PLANŠAR r DELAVEC V PROIZVODNJI MILA LUTROV NASPROTNIK " (IZ ČRK: KEC) PRIZADE- VANJE ISKALCEV RAZLIČICA, INAČICA ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA RALJ IVALI GRŠKA ČRKA STAR. JAPONSKI PREPROST DRŽAVNIK PLUG (HIROBUMI) LANTAN ZADNJE PREDIVO, TULJE O KAV OZNAKA ZA VISKOZ. MAZALNIH OLJ NEMŠKI MATEMATIK SVET. ŠAH. PERGAM. KRALJ OBLIKA IMENA ANA PRVAK 1894-1921 REAKTIVNO LETALO JANKO KERSNIK DEL ELEKTRI- ČNE NAPELJAVE EjNAKI ČRKI TURČIJA POSEBNA GOVORICA MLADINE UDELEŽE- NEC SVATBE ŠKOFOV SVETO- VALEC BALERINA STRANIC OSKRBNIK KRAV DOLINA PRIPADNIK RETORO- MANOV OKVARA PRIPRAVA ZA STISKANJE NORD. BOGINJA MORJA PRODAJAL. V KANTINI AJAS (IZ ČRK: TANJA) GRŠKA BOGINJA NESREČE OTOK V SPORADIH PLAČILNI OBROK TONE SVETINA SOGLASNIKA IZ BESEDE VIR BODEČA RASTLINA KRANJ OSTANEK KART PO RAZDELITVI 2. IN 1. SAMOGL. OKRASEK ZA UHO MESTO V RUSIJI ZNAK ZA ENAKOST ARGON PROSTOR ZA SPREJEM GOSTOV LASIČA TULEC, ETUI JAPON. NABIRALKA BISEROV KDOR NOSI OČALA PISATEU HANSSON PETER ČARE GLASBE- NIK SOSS RAŠjf VINA RAVEN SVET V GOROVJU ZDRA- VILNA PIJAČA MESTO V SRBIJI GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 24 (21. 6. 2001): 1:.................................. 2:............ Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izre#, in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindiku*1’ Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagdj, 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in dav^ številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeLr 2. julija 2001. Pravilna rešitev gesel iz 22. letošnje številke Nove Delavske enotno1'1' 1. MEG RYAN, 2. FRANCOSKI POUUB, 3. MESTO ANGELOV. Naglej 5000 tolarjev prejme Slavica Šaruga, Staneta Rozmana 8, 9000 Murska Sobot