v «IrSavl sm ]Nero&dae Ssfti: C«Ie leto K 129'—, pot Jele 4Ж —■* «©Mleto K' 30’—. 1к$£ј) . Jugoslavije: ! Četo kto K 150’—. JifaemD aM omanSla se za* јшв&кжјо po dogo vom; pr* »^ćkrato'pa? Isweriranja jfwftnacren popust. UpmvalStvo sprejema naročnino, teseraie in reklamacije. --------Telefon št 220. tedwisra polito fist za stensko Sjadstvo 1Р*»сдо№жпа SfievSUs« s*»»«? t Vtro-r».' »ЈВгакв* «traja ▼ pondeljek, srerto .4 petek. Uredništvo’ in uprafoisivo. je v Meiibcvo, Horoibe eeste št 5. — 2 uredništvom se more дс-огШ vsak den ssnao od 11. do 12. are dopokto*. Rokopisi'šč'ne vračajo. ^eaaprte so poštnine prost«?. --— Telefon äi 2* 118. Št«nrf tikat. Panem et circenses — Kruha in zabavo narodu, da se nasiti, napoji, razdivja in navduši 5 S temi sredstvi so hoteli rimski trinogi iz Neronove dobe pridobiti poulično maso na svojo stran in danes •je to tudi najnovejša (politična parola ,,,Beograjskega Dnevnika“, ki prinaša vsaki dan nova sredstva, m nova pra-, .vila. za rešitev — današnjega stanja in današnjega režima. Iz tega lista ■ aß kaže prava balkanska ^vještačina“, direktor Cicvarič ima za vsako stvar, za vsak pojav svoja posebna sredstva in V zadnjem času lomi kopja vseh' vrst v prilog današnjega režima. Pred kratkim je še’ sicer pozivi)! Srbe naj bodo složni, ker edino oni nosijo državo na svojih plečih, zahteval je „nadstrankarsko“ vlado, češ, da je današnja razorana in razdejana vsled partizanstva, kar naenkrat je pa uvidel, da sta; državnika' Pašič in Pribičevič neobhodno potrebna dr’ žavi, drug drugemu in seveda tudi njemu, Cicvariču, direktorju „nezavis-nega* „Beograjskega Dnevnika“ ,in* zato ne moremo imeti boljše vlade kot jo imamo. Cicvaričov ideal, je narodno edin-stvo identificirano' n admlnish uti v no centralizacijo in ker sta Paši6 Ju Pri-bičevič vse -o tako lepo izpeljala, se Je čutil poklicanega, staviti tej vladi vse protektor.sk» moči svojega svetlega duha na razpolago. Drugi 'beograjski listi se bavijo v zadnjem času precej z revizijo usta-’ ve, ker morajo priznati, da celo „šu~ mađinske oči“ ne vidijo Več tiste glorijo, v kateri se je ustava prikazovala m obetala srbskemu narodu, Cicvarič pa kratkomalo zahteva, da ostane Paši č-11 ri biče v ičeva vlada in da izgine /vsaka — vera' v izmenjavo ali revizijo ustave. Prava reč* če je narod razočaran, če vidi, da je danes po sprejetju ustave slabše kot poprej, če .vidi, da so ravno z ustavo napravljene velike napake za narod ip zaj div žaro. Kaj zato, masi se mora vcepiti »nanje in prepričanje, da je ustava »čvrsta in nespnemčnljiva! Mesto izmenjave in Tevizije ustave naj se da ’boljša administracija, policija, šola, sodnija, ceste in prilika za delo in — «Vnanje, Kondami svojega političnega Älspozeja, kliče Cicvarič takole; „Dajte narodu kruha in zabave ~ lajlo mu, da je in pije in da gleda sijajne parade — pa se ne bo treba bar h ne separatistov n© komunistov!“ iTo je res visoko politično in etično pojmovanje! Z zabavami 'm paradami naj bi se reševala državna vpra Sanja. »Ta vrtoglavost in brezmisei-«oost pa ni doma samo krog Cicvari-Stevega glasila, vzgaja še v vseh sme-iineh velesrbskega šovinizma „Srbijo Srbtoa“., „Srbima v»“ in drugi taki 'feb c j odmevajo iz centra uajvečje ko~ enpclje ter kažejo, da bi razven Cic-arariča big Še drugi dostopal raznim ambavam in nasladam na račun celo-toupnoga jugoslovanskega naroda. Sojeni in nesojeni atentatorji. .¥. Zagrebu že od 6. h m. sem tele razprava, radi atentata nц pokojnega ministra Draškoviča. Na obtožni klopi sedi šest mladih ljudi:j delavec Aiijagič kot pravi atentator, drugi pa kot njegovi pomočniki џ\. intelektualni povzročitelji tega atentata. Izjave obdolžencev pri razpravi ne odgovarjajo popolnoma izjavam, katere je eden in drugi dajal med preiskavo, - ker le bil tepen od policije in kor je hotel pospešiti teki preiskave. Štirje obdolženci so dijaki, inteligentni ljudje in tudi Ahjagič je kot samouk dosegel precejšnjo npobrazb^. Po iinjteligenci stoji najvišje Colakovič. ki je obdolžen kot glavni ipicijator. Bil Je velik nacijonaUst in Ma«s»tb©H»,' toe' 19. oktobpa 1991. details XIII. revo.uicijoijarnega sjaližfca, zasledi?!© politični pokrito in pozna vse nezdrave in gnile pojiav» v najvišjih političnih krogih. To je lahko, ker .sjo kot Srbin orijentira v prvi vrsti po beograjskem časopisju, — ki vendar v vseh svojih izpadih poveličuje razim intrige, zarote, ter se tudi nasilja ne plaši. Pri svoji obrani citira „Bieogr. Dnevnik“., ki je nekdaj psoval Draško vi ca., kakor psuje danes druge politike. Jasno je, da tak način političnega boja vzgaja in goji nasilje in a’ te uta tersko psihozo. Alijagio slika de.* lavsko življenje v dobi „pbznan“ in ogorčenje vsled zlorabe raznih „iz- \ jemnte odredb.“ To ogorčenje mu je/ stisnilo orožje v roko, ubil je človeka, žal mu je, pa kaj hoče, ko se pa tudi meščanska politika vodi s takimi sred sivi. To je glavni moment iz atentator-ske razprave pred sodiščem, Draško*, vič je y grobu,, na obtožni klopi pa žrtve mladeniških fantomov ja slabe vzgoje, ki se v političnem pravcu širi od zgoraj, v, beograjskih političnih krogih se pa po listih vleče druga razprava, ki izrablja tragično smrt Draškoviča kot politično-strankarsko sredstvo ter vzbuja sum, da je baš tem krogom ahmtaitorski strel dobro-došeb Najprej je „Balkan“ označil ministra Pribičeviča kot intelektuelnega začetnika tega umora, sedaj pa, P ribiče vi če v list piše na uvodnem mestu z debelimi črkami sledeče: „V/Beogradu se širi glas, da je v umor pok. Draškoviča zapleten, gosp. Stojan M. Protič,, ld preži tudi na glavo g, Pribičeviča. Ce se pomisli, da je bil Protič v svoji preteklosti sposoben za vsako zlo, samo da pride do oblasti, da so je bal pok. Draškoviča, če sklepamo, da jo Protič istega dne in z istim via kom odšel v Zagreb kot je došel Dra kovič, če vzamemo v obzir, da je bil za časa umora Protič v okolici Zagreba in da so vsi naši državniki iz raznih letovišč prihiteli na Draškovi-Cev pogreb — samo on ne, če se spom nimo, da je Protič baš v onem času bil zopet „slučajno“ v Zagrebu, ko se je zače'1 proces proti atentatorjem, — tedaj ni čudno, da se po Beogradu % bliskovito' naglico Širijo taki glasovi. Tudi Drlnkoviču je Šlo v račun, da ni več Draškoviča* kakor komuni-, stom. Tudi Korošcu je s šlo v račun, da ni več Draškoviča, kakor komunistom. Tudi Radiču je 'šlo v račun, da ni več Draškoviča,.kakor komunistom. Tudi Protiču je šlo v račun, da umrje D raško vič, kakor komunistom.“ To je novi akt beograjske politič ne razprave o Draškovičevi smrti in v zvezi s prvim —< „BaJkanovim“ aktom bij se dala I dosedanja razprava po logičnem sklepu takole zaključiti; Nam beograjskim politikom —. demokratom in radikalom je šlo v, račun, da umrje Draškovič, da lahko, njegovo smrt izrabimo proti vsaki o-poziciji, pa naj bodo to komunisti, naj bo to Drinkovič, Korošec, Radič, ali Protič, ali pa kdo drug, ki je Še danes'v naši sredi. Danes je kriv Protič, jutri bo kdo drugi, iz Draškovičevo smrti se bode še dolgo koval poht.čni kapital in politično orožje, — nad fantasti, in idealisti na zatožni, klopi zagrebškega sodišča bode pa v; kratkem izrečena obsodba, atentatorji na javno življenje in javno moralo ostanejo pa nesojeni in nekaznovani. Brez popa „nema nista“. Srbjanski popi so pri naših samo-stojnežih in liberalcih v veliki čari h Zakaj pa? Zato ker je večji del .>o* polnoma apatičen, brezbrižen, manjši del pa tako „vaspitan“, da ga najde» povsod; kot poslanca demokrata1®# ali pa radikalne stranke, kot preJsad • u m vnetega agitatorja lokalne i‘cmoke organizacije, kot špekulanija "pri Da kern prav umazanem kapitalisučn i n konzorciju kot je n, pr. „Omnium S'-г ne“» kot samostojnega „šveroerja1 in iiferanta, celo kot hajduka, ali n v z kaki drugi službi — najrajši Qfi sv. dvetozarjevi policiji, i PoMcajdemokratska policija je iz ■popovskih vrst pridobila nekaj prav brihtnih in za današnji režim zato zaslužnih glav in še bolj zaslužnih robatih pesti, ki se z največjo vnemo u-dejstvujejo v lovu na „atentatorje“ ,n druge pcotidržavne elemente. Bivši pop, sedaj srezki načelnik v Topoli, Erdeljan, je ujel celo done daj brezuspešno zasledovanega vidovdanskega atentatorja šolerja Mladena Marinkoviča. Do tega popovskovoU -čilskega uspeha je prišlo tako-ie: V Topolo se prip’ehe neki židovski trgovec iz Subotice z avtomobilom. A komaj auto obstane* *e ga obkolilo neki židovski tipi, med njimi tudi šef, popove tajne policije, neki Mojsilovm, vi takoj izbuli svoje pijane oči v šoier-»a in spozna v njem nevarnega a-tentatorja Marinkoviča. Za hip i ridi-vja še policijski narednik z nekaj R&4"1 durji, energične policijske pesti naenkrat iztrgajo šoferja od automobila ip ga suvajo in bijejo, dokler se ne znajde v mračni izbi topolske policije, Tu so začeli popovi biriči pesno tciumfirati. Šoferja so obdelovali /, vso moči o svoph nog in pesti, ker ni hotel priznati, da je Maritohmuč . Nazadnje so ga tako težko in iesn > o-kovali, da mu je „atentatorska“ kr* darila na žile ter ga vrgli v neko — podzemsko luknjo. Tu je našel družbo: dr, Dragomirja OeremOva, in nekega Slovenca, bivšega dobrov !'je® Leljaka, ki sta se zamerila popu Er-yeljanu in tako prišla v zapor kot komunista. Drugi dan se .je začela s šjlerjem „iztraga.“ Fonov Serlok Holmes Moj-silovič mu je pulil lase z glave, da vidi, če nima mogoče vlasulje. Skle nilo se je, poslati ga v Beograd, nesrečni šofer je pa na to' čakal še štiri dni in ko šo ga naposled v težkih okovih gnali, so ga pretepali od teže ba vse do kolodvora. Beograjska po * iicija: je po njegovih civilnih in vajaš-kih dokumentih zaključila, da m ateo» later Marinkovič, temveč Jovan Gjos-gjič, doma iz Bradine v Hercegovin., ter ga izpustila. Sedaj je prost in — „nikome ništa.“ Bil je tepen, mučen, izgubil je službo, ker je njegov gos -podar-čifut res mislil, da je to nekak „atentator“ in sedaj se lahko „žali bogu“, pop-poJicaj bo še pa naprej lo -vil „atentatorje“, „komuniste“ in trpin čil ljudi p6 svoji mili volji — za „red in mir“ v državi, To so popi. ki uživajo dopadeuje policajdemokracije!. Popovska obtest in moč pod režimom policajdemok arije, lov za profitom in uplivom seve.«a ni klerikalizem, temveč velika, pro -slavljena državotvornost. Padanje naše valute. V ..Obzonr od dne 10. t. n. č:t ’ »no: na svet iz gmpijonalno- in sočijalro- Ko je dinar padel na nižino 16 švicarskih santimov, se je zbund ves Beograd.. Nekaj bo treba storiti! In storili so troje. Belgrajska trgovska zbornica Je kot prva zahtevala pro - glasitev enoletnega moratorija za inozemske dolgove uvozničarjev, iluančni minister kot drugi je vezal devizno trgovino' in oživel devizno centralo kljub 'temu, da to ni ničesar obetale — in tretja njegova akcija .je jda o-I dodanitev budžeta, ki izkazuj 9 mi- lijardK de, i-cita. Nato jv službeno »v-sopisjje pričakovalo izboljšanje naš* valute. Trezni ljudje so mislili, Д» -ni za blazno igro, kajti nemogoče »e, da hi se po teh vladnih ukrepih vatom popravila, in tako se je n neto t» w rušifi čedalje bolj in bolj., 'tako' 9$ ‘danes predstavlja vredubst. borih *4 ‘Švicarskih santimov, torej po inv me — manj, nego pred euim mesecem. Za -kaj pa danes molčijo merodajni čioi * №3ji? Kakšne ukrepe bodo podvzen se daj? Sedaj molčijo in se - e šele. »to pm po teli ogromnih iutospenih, ai bilo treba podati ostavk, Sicer pa gospod Kumanudi sam ni vsega kriv. Ote je« storil potrebne korake, teda vse n je bilo že prepozno. Najprej je dr -montiral vesti o moratoriju; ro sc ga. ni zgodilo v dovoljni meri onstran rnos taka da še vedno prihajajo nešteviln* vprašanja, potem je rešil, da morajo ministri svoje izdatke reducirati iak® nizko, da ne bo na papirju devet mi-hard K deficita nego samo pol m:h -»nrdei V „Trgovinskem Glasniku“ je izšel članek, v katerem, se povdaija^ da je predloženi budžet že tako re-stringiran, da je vsaka nadaljna ff» dukeija še samo fikcija. V članku s» priporoča povišanje davkov onim slojem, ki so bili dosedaj iz političnih razlogov preveč. obvarowii ’ red pritiskom davčnega vijaka, To je sprejel tudi minister m sedaj naznanja — nove davke, kakor da bi se z navau-nim dekretom zamoglo organizirati -zbiranje novih davkov tam, kjer nyU majo katastra* niti uradnikovi .GčUth to pa moramo priznati, da ni kriv. pete uanju naše valute samo finančni mi nister. marveč pred vsem naša, diplo* manija, ki' $ inozemstvi ne zna zastopati naših interesov., Inozemski llstij, ösobito italijanski, javljajo o vojm — proti Albancem, o mobilizacij} naših Čet in naš konzul na Dunaju poziva vse' vojne obveznike na „popis,” Ita* lija zabrahjuje uvoz naše govedi, časopisi pa poročajo o našem deliciraJa poizkusih za čimboljši uspeh državnega posojila. Vsak čitatelj si pri iem misli, da se bo državno posojilo p» -rabilo za nabavo orožja» nikakor, p» za gradoo železnic. Višek vsemu tvorijo vesti italijanskega časopisja e atentatu na kralja Aleksandra. Francoski listi pa poročajo o abdikaciji kralja Aleksandra! In v Beogradu s» želijo, da se valuta dvigne. Naivni pi so, naivni ... Državni dolgovi in avstrijska posojila. Iz Beograda poročajo, da so skife-nili pričeti s popisovanjem vojnih .er, predvojnih obveznic posojil bivše avstro-ogrske monarhije, Vlada bo 'vprašala tudi parlament, ali naj s® spiej» mejo te obveznice v naš državni dolg ati ne. Kan se popisovanja tiče, ni tr».ba novega popisovanja, ker se je tako pa* ; isovanje že lansko leto pri naših davčnih uradih vršilo. Upamo, da se do-tični zapiski niso izgubili; tudi je /torn treba oddaty obveznice vojnih posor iil. Gotovo se je v finančnem шип.иг-stvu, kjer niti ne vedo, koliko r.mmm sploh državnega dolga, na to Že po -zabilo. Da se ministrstvo izogne nepotrebnim stroškom, občinstvu pa prihrani veliko nepotrebnega dela In po* tov, naj se rekvirirajo zapiski prtoš-njega štetja in žigosanja. Ce se je m popisovanje vestno vršilo, se more za vsak davčni okraj dognati z lan kok» množino teh obveznic. Kar se- tiče drugega odstavka --naj se li pripoznajo vojni in preti ioni dolgovi bivše avstro-ogrske monarhije tudi kot naši državni dolgovi s d ne, je mirovna pogodba glede na m ed-vojne dolgove že določila,- da se tod •: rajo od nasledstvenih držav vštevši Nemško Avstrijo in Ogrsko pripoznati in sicer nezasigurani dolgovi, po da-/- iinum i*mA»4in tistih nrel !ivsfro-oe:rs- V*»l '^»>4 ј^^Ј^лЧЧЛЛИ • stih pokrajin, ki so prišle zdaj pod novo državo, kakoršno’ je bilo v touio 4ež teh država ne pri-požna, izgube yse zastavljeno imetje, poleg tega morajo pa še za moreoibn ; primanjkljaj plačati iz svojih sredstev - obenem na tudi iz svojega plačevati srbsko vojno posojilo, med lem , ko bi Srbi ne plačali za avstro-ogrs-ko vojno posojilo — nič, Td .je očividca, krivica, ki se godi našim pokrajinam, zato so vsi poslanci teh pokrajin; moralno zavezani takoj sklicevati shode in podučiti ljudstvo, kaka nevarnost mu preti in kake poslednjo bodo nastale na gospodarskem polju z» naše pokrajine, če se ta nevarnost še pravočasno ne odvrne, .Vsi poslanci brez razlike strank so v gospodarskem interesu svojih volilcev v to primorani. Ker pa vlada v ministrstvu, kakor, je videti iz žalostnega nastopa na -šega finančnega, .ministra o priliki de bate o državnih dolgovih, glede državnih; dolgov, njih plačevanja, obrestovan ja Ud, velikanska zmeda in nejasnost, priporočamo našim poslancem . : pa stavbo takoj predlog za ustanovi te,v parlamentarne kontrolne komisi 'c aržavnih dolgov, kakor je obstojam y bivšem avstrijskem parlamentu m čigar člani so samo člani parlament* fi kontrolirajo in sopodpisujejo vso agende državnega ureda. Prva njihova naloga mora bug da sestavijo n. gotove natančen seznam vseh držav n ih dolgov, iu da čuvajo, da ima samo, parlament pravico dovoliti n« jope državnega* posojila iu določiti pogoje, pod katerimi se najame to posej-'v — Kontrolna komisija pa kontrolira vit to poslovanje, da se vrši \ smislu zakonskih določil. Zadeva je zelo ar jun,. Politični pregled. KRALJEVINA SHS N a š m i n i š. t r s k zi s v e i 'o poslušal .na svoji zadnji seji spet eno Pašieevo poročijo o albanskem in n madžarskem vprašanju. Pašičevo poročilo je bilo tako,visokega poleta, c! se o njem ne razpravlja niti med vlad nirni krogi. - , N a r' o d n a s k ul p š 'e i n a >o sklicana za 20. oktober. MADŽARSKA. . K a k o r k a ž e j. o v t> n z n n, -menja, je postala Zapadna Madžarska predmet novih srednjeevropskih konfliktov. V. čehoslovaškib zunanje -političnih krogih je napravil beneški sporazum tako mučen vtis. Samovoljno akcijo zunanjega- ministra deUe To rette in italijanske vlade na eni in postopanje Avstrije in Madžarske obsojajo v Prag? radi tega, ker pomeni beneški sporazum brez privolitve mo je antante napad na trianonsko mirovno pogodbo. V Z a p a d n i M a d ž a r s k 1 se bo vršil po določbi beneške konference plebiscit. Ljudsko glasovanje se i-ma vršiti najprej v Sopronju, potem šele v sosednih občinah. Na avstrijs-ko-madžarski meji pa kljub zagotovilu gcola Bethlena madžarske tolpe vedno še ne mirujejo. GORNJA SLEZIJA. V N e m č i j i j e v s 1 e d skl e-p a z v e; z e n a r o d o v, ki je dodelila velik del industrijskega ozemlja Poljakom, nastalo veliko razburjenje. Stališče VVirthovega kabineta je zaenkrat silno težavno. Po vseh večjih mestih Nemčije sklicujejo velike protestne skupščine. Novejše vesti o kralju. Uradno glasilo čehoslovašfeega zu ur njega, ministrstva „Prager Presse“ javlja po „C.bikago Tribune“: „politični dopisnik .„.Chikago Tribune“ poroča, da se jo srbski (!;): kralj Aleksander odločil odpovedati se prestolu na korist svojemu starejšemu, braJd Juriju. V hotelu „'Trianon“ je Intel-kralj. Aleksander 11. t. m. tri ure trajajoče posvetovanje, na katerem se ja izjavil, da namerava ostati v Parizu,, Vsa. prizadevanja ministrskega predsednika, da ga odvrne od lega sklepa, so ostaja brezuspešna. Kralj zahteva, da se v Londonu m Parizu deponira-zanj denar. Kakor hitro se to uredi, bi stopila v veljavo njegova odpoved na prestol. Za ta sklep sta,merodajna dva vzroka: bojazen kraljeva pred eventualnim komunističnim po-krstom v Jugoslaviji, vsJedi česar bi država mogla postali republika, potem pa odpor princa Jurija, ki ne bi dovolil, da njegov mlajši brat zasede prestol.“ ;■ To :ve»L prinašajo tudi razni francoski listi,. „Obzor“ dostavlja: „To noverjei-no' vest mora vlada ne le 'demontirati, temveč tudi povedati, kaj, je v. stvari“. Mogoče, da je samo nejasnost, v. katero je vlada doslej zavijala kraljevo odsotnost, povod vseh teh govoric in sedaj je skra jni čas. da se Klada. enkrat jasno in razločno izjavi. , „ .„„n „„I „ M, ai.ii nrunmiriTinimirTi -i'ii——f Pri ministrih. Balkanski ministri. Naši ministri so si žopet nekaj izmislili, da so sipo-mogli začasno iz zagate. Z zaključkom izvaore.Jnega in s sklicanjem rednega parlamente zgubijo po interpretaciji ministrov sedanjega režima vse interpelacije iu vprašanja poslancev na ministrstva svojo veljavo in ministri ne bodo nanje odgovorili. Ako vztrajajo poslanci na odgovoru svojih interpelacij, potem morajo sVojo interpelacije še enkrat nasloviti: Ta je pa lepa in čisto balkanska! Razne interpelacije so zmedle gospodo na ministrskih prestolih in da si ta zopet zbere svoje zmedeno razmetane možgane, hoče zavleči odgovore na interpelacije, ki režejo preveč v živo kožo sedanjega 'koruptnega režima, Smo pač država skoz in skoz »parlamentarnega« značaja. Gradi in podira. Povod nn vesti, da je minister policije in prosvete Pribiče-vič poklical neke strokovnjake iz raznih krajev, d se z njimi pogovori'o zapiranju nekaterih šol, pripomnja mostarska »Nar. Sloboda«: Mi smo v Bosni in Hercegovini imeli doslej 9 gimnazij in sicer v Sarajevu; Mostarju, Tuzli, Banjaluki, Bihaču, Širokem Brijegu, Travniku, V sokerr in v Livnu. Če primerjamo število srednjih šol s potrebo ljudskih, vidimo, da je srednjih popolnoma dovolj, ljudskih pa veliko premalo. Kljub temu pa naš genialni prosvetni minister v tem ietu odpira nove gimnazije in to v Gačku, v Prijedoru, Brekom in kdo ve, kje še vse. Koliko je sialo to vstanovljenje, koliko so stali potni stroški tja premeščenih direktorjev, profesorjev, .prevoz opieme, učil itd. Sedaj pa, ko je vse gotovo, se pa naenkrat vidi, da so nekatere gimnazije odveč in da jih je treba zapreti. To se dela po narodni prislovici: »Priba c gradi, Pribac razgradjuje«, ti' bedasti narod SHS pa plačuj s svojim krvavim znojem njegove bedaste odredbe. Mi slutimo nakane g. ministra policije in i prosvete in tako približno vemo, zakaj se mu gre. Za sedaj se vzdržimo od komentarja ter naglašamo samo to, da so se srednje šole odpirale samo v srbskih mestih, dočim so se hrvatska mesta prezrla, četudi bi v njih gimnazije bile bolj potrebne kot pa v srbskih. Ker so pa na tem, da nekatere srednje šole zapirajo, smo pač radovedni, kateri kraji naše države bodo občutili blagotvorni prosvetno-operaterski nož g. Pribičeviča. „Kaj tlela g. Zečevič?“ Po.t tem debelo tiskanim naslovom zmerja ter podi „Balkan“ vojnega ministra, ker je penzijonirai več starih srbskih ob-cirjev. Ce so bile vse te upokojitve o-pravičene ali ne, ne moremo prespati, značilno za velesrbski separatizem, iti veje iz tega članka, je pa to, kar se h koncu zahteva od vojnega ministra: „Noben srbski -oficir, razen če je fizično popolnoma nesposoben, no sme biti upokojen. Ge pa je kot nesposoben upokojen, se mu mora dati polha plača z vsemi dokladami* daviu« ieresu; naše državne morale ne bo iz-jednačen z bivšimi črno-žoltimi častniki“ To je res lepa državna morala, katero zastopa „Balkan“! Ta državna morala gre tako daleč, da veliko bivših avstrijskih Oficirjev, dob« rih Sioveimev in Hrvatov, ki so dolgo časa vzorno službovali v Jugoslo vanski, ali kakor, še vedno pravijo» v srbski vojski, že leto dni in še več strada in čaka na svojo pokojnino. — Slovenci in Hrvati nimajo takih zahtev kot „Balkan“ v imenu srbskih o* fieirjev, bili so upokojeni po dobrem in vestnem službovanju v vojski na-še države vsied. fizične nesposobnosti, dobili pa niso še do danes niti vinarja- Kaj bo z njimi?: Kje je državna morate, da jih ne vidi?! Ta državna morala, se doslej šu ni zganila, ne vidi, da dobri jugoslovanski častniki, ki so bili radi svojega mišljenja v Avstriji preterirani, danes kot. penzijonisji stradajo ter z naporom vseh svojih 'izčrpanih moči i* vseh mogočih strokah iščejo bornega zaslužka,'’ Polnih plač in . doklad ne zahtevajo, temveč, samo to, kar vsaka kulturna država z za -konom odreja za penzijoniste. Vse prošnje in klici iz velike bede — o protestih in zahtevah ne moremo govori ti, ker naši penzijonisti Še vedno dobro mislijo, o državni morali — šo bili doslej zaman in tako seznam dozdeva, da prevladuje na merodajnih mestih državna morala „Balkanovega“ kova. ki vse penzijonirane oficirje Nesroe brez vsake razlike meče v nekak koš crno-žolte ropotije. Tudi finančna politika- Ministrstvo financ je z nešenjiem z due 13, t. m. prepovedalo bankam, ki so pooblaščene za trgovino z devizami in valutami, arbitražiranje na Dunaj. Nimamo nfč proti tjemu, nad vse zanimiv pa je vzrok, ki je privedel min. fin. k temu koraku: ..IJslod naglog pada au-strijske krune, a u cilju zaštite naše -trgovine, jer se usled arbitražnih poslov:*, na Beč uvukla u naša zemljo u ogromnoj količini kako devifza ■ ,na B$|, tako i sama efektivna ahstrijska krilna, i k im posledica/ ftoga Џ ogroman gubitak, koji je nanet našo j trgovini into i pojedimčiTna“;, Naše finančno mi nistrstvo hoče torej zabranijti nadaljnje padanje avstrijske krone, da s.tem obv aruje špeku! ante, ki so v ogromnih. množinah nakupili; avstrijsko valuto in devizo, občutne škode. Avstrija in špekulanti bodo gotovo, za to „ra lenje“ hvaležni, mi pa mislimo, da je prva dolžnost naše liha nema (politiko, da zabrani.üädainje padanje naše vala te: ■Ministrstvo šaohračaja se trudi na vso moč, kako bi pospešilo, naš izvoz. Železniški minister je prejel pooblastilo, da najine nekje na Madžarskem š pomočjo dovoljenega mu kredita 250 zaprtih vagonov za pospešitev, izvoza. Vagonska tvormca v Nišu tlela s polno paro na (popravi tovor nih vagonov, ki se bodo uporabili v kar najkrajšem času .za prevoz izvoza. Bomo menda kmalu dosegli potom tekmovalnega Izvozaš da bomo to zimo pošteno gladni — seveda mase ljud --siva !■• Kalija je pi-epovedala, uvoz _uašc ziv.Ute- fn i-repoyed je tako razjezila ekonomsko-liiianei.'ski komite nunistr-» siva,-, 'da. je takoj dovolil izvoz 00.000 ovc in 20.009 ‘ovnov. Preko mariborske cariuaruo bo romalo v tujino 150) \ ovc iu 1500 ovnov — skoro gotovo .samostojnih! Stevilp praznikov hoče zmanjšati minister za šočijalhti politiko. Toza devni zakonski predlog je že gotov javnost pa ne ve: Ali bodo reduoi vrni državni ali cerkveni prazniki, ker pod sedanjim režimom vsestransko svobodnega razmaha bi bito mogoče prvo in drugo ali pa oboje! Stranke na delu. Radikali In demokrati se si 4e-% dni v laseh, kafer., izmed teh strank naj pripade novi zbornični predsednik. Po ustavi bi se moral predsednik zakonodajne skupščine voliti, pa bo ta volitev izključna domena radikalov iu demokratov, ki se pa, v tem vprašanju ne morejo sporazumeti in se tolažijo, da bo rešil predsedniško vpra -Sanje g. bog vseh bogova Bašič, kakor hitro se vrne iz Pariza,, Zdaj nimamo doma ne kralja, ne Pašiča» nimamo tudi zborničnega predsednika , in vendar pravijo in pišejo, 'da bode zboroval parlament dne 20, t, m Čudni Pudje, ti naši vladmovet! JUS je obhajala minulo nediei J* pod predsedstvom, nknistra za skeijat-no politiko dr. Kukovca svoj zbor zaupnikov. Na tem zborovanju so se zaupniki med seboj sprli radi strankii o taktike. Čudno — nastal je spor rad; taktike .... saj razveri v Ljubljano povabljenih zaupnikov, katere poznamo vsi, itak nimajo demokraije v Sloveniji za seboj nikogar. Za JDS zaupnike pač ni treba nove taktike, saj že ima vsak svoje korito, in tesanje korit je bila in ostane za JDS najboljša taktika. Glavno besedo JDS zborovanju je imel seveda g. dr. Kukovec, ki je razlagal JDS žftelug«-glede zunanje politike od izgube Koroško do Skadra v albansko malho« Pozabil nt omeniti tudi svojih zaslug na polju JDS nesonijalne ppiitjlo,. pabog-znaj, mi pa mislimo, da bi bilo dobro, da je manije raznih atentatorskih razkritij enkrat konec, ker ne služi v našo proslavo. Hajduki aa delu. Dan na dan beležijo srbski listi krvava nasilja od strani hajdukov. Daši se hajduštvopo lužni Srbiji in Sandžaku piše na rovaš Turkov, je med žrtvami iti oškodovanci hajduškega nasilja mnogo — več muslimanov kot pa pravoslavnih, Gladiatorji. Rrva knjiga. —. Eros. (.29. nadaljevanje.) Lioinija in njegovo legijo je poslal vrhovni poveljnik daleč v stran na, neko drugo bojno pczorišče m vklAub vsej svoji bistroumnosti, vkljub vse-mu trudu in vsemu svojemu uplivu ш mogel Licinij dobiti nobenih novic več o Guenebri. in tistikrat se je zgodila, z njim tako globoka izprememba, ki so o njej govorili njegovi zvesti legionarji, Deset let je minilo in Licinij se je j zopet vrnil v Britanijo. ] Pred kratkim se je Neron ode! s škrlatom. Takrat še nepokvarjeni m nepomehkuženi Cezar je z bistrim oče-kom opazil zmožnosti Licinijeve m njegovo poznanje britanskih razmer. Poslal ga je v Britanijo. Hlastno je. sprejel Licinij naroči - ] lo. Saj noben dan ni mogel pozabiti j na svojo ljubljeno Guenebro, Pod žar- j kim ne bom Sirije , ob z ledenel ih ona j lali Donave, doma in na potu, v miru ! in v vojski, vedno je bil njen obraz j pred njim, ljub in vdan, kakor ga je j videl tisti dan ločitve pod starimlira- 5 stom. Kako je hrepenel po njej, da bi jo videl .še enkrat!* In videl jo je in takole je mio, Rimljani so zatrli vstajo ob Trentu Njihove predstraže so pobile Britance, v divji zmešnjavi so se morali umakniti in so puščali za seboj svojo tovore, 'svoje dragocenosti, svoje orožje. s Ko jo prispel Licinij, na bojišče, ni sicer našel nobenih ujetnikov, .er vse je bežalo, pač pa obilen plen. Eden njegovih tribunov mu je prinesel zapisnik zaplenjenih reči, General ga je prebral, pa častnik se je o-botavljal, kakor bi hotel še nekaj povedati Ko ga vpraša 'Licinij, kaj hoče , mu reče tribun: „Nekaka koča še st.' Nisem še naročil, naj jo razdento ker leži v njej mrtvo truplo, ki afm jo treba pokopati.“ Licinij jo štel ugrabljeno orožje „Mrtvo truplo — .(e dejal brez- brižno in ...raztreseno,. „Kak. častnik, .v „Zensko truplo! Lepa, ponosna ženska. Očividno žena ali pa'hči. k'a« kega britanskega kneza.“ Zaradi Gueneb.re je bila Liomiju vsaka ženska, tembolj Britanka, pred- dočim se med hajduki pojavi marsikatera po raznih grozodejstvih proslavi] ena in ocenjena s rbsko-pr avoslävn a glava, Na razne umore in roparska nasilja nad turškim življem se že ne moremo ozirati, ker tudi, policijske o-inasti o teh ne vodijo dosti računov , 20 danes posnemamo iz „Balkana“ št. 272 vest, da je hajduk Sava Jovič — prestregel blizu Niša predsednika, občine in nekega kmeta, ki sta nosila dr žav.no posojilo cele občine v mesto, O-ropal ju je ter prevzel celo 'državno pospjUo v znesku 25.000 dinarjev, nato pa zopet izginil. Zanimiv interview. „Giornale d‘-Italia“ obelodanjuje razgovor svojega urednika z nekim madžarskim diplomatom. Pogovor se je sukal okoli —* Habsburžanov, Na vprašanje, kakšno stališče zavzemajo jvelesile napram habsburškemu vprašanju, je diplomat odgovoril: „Gotovo dejstvo je, da Anglija in Francija —• ne samo. Švica — priznavata -kralja Karla.“ Ta izjava v’ velikem italijanskem listu je nadvse značilna . , ' . f Baron Fuchs. V Hallu na Tirolskem je umrl nedavno eden izmed na,uglednejših voditeljev krščansko-socijalne stranke v Avstriji, baron Fuchs. Bil je dolga leta poslanec v av sirijskem parlamentu, pozneje celo tudi predsednik skupščine. Krščansko -soćijalno stranko je zadel z njegovo smrtjo težak udarec. iliig,lo-a;vstrijska banka likvidira ter ima svoj generalni občni zbor dne TL oktobra 1921. na Dunaju v bančnih prostorih, v blagajniški dvorani,, Opozarjamo na oglas na zadnji strani. Planinski koledar za 1. 1022, sestavil Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu, VII letnik, bo skoraj dotiskan ter stane 20 K ali 5 din., s poštnino 21 K ali 5,25 din. Naroči se pri „Založništvo Planinskega koledarja (Br. Rotter), Maribor, Krekova ulica 5 I." — Cenjene podružnice SPD so napredene, da nabirajo in agitirajo za ta koledar med svojimi člani. Koledar se je razširil z novimi članki ter bo zadovoljil vsakega planinca, kakor tudi neplaninca. Iz Maribora. Obsodba demokratsko vrtoglave politike Sedanja vlada, v kateri imajo glavno besedo demokrati in samostojni Pucelj, izdaja zakone in nared-he, ki bijejo v obraz in pripravljajo naš gospodarski in fiinancijelni polom. Tu se je povdarjaio n. j-pr. tudi na sestanku obrtnikov dne 18, oktobra v mariborskem . Narodnem domu. Vsi govorniki, ki niso bdi nikaki „klerikal-ci“, so obsojali in sicer neusmiljeno obsojali sedanji pogubonosni vladni sistem. Pristaš JDS čevljarski mojster g. Smrekar je direktno očital v tod in o-veem: „Ob koritih sedijo, obrtnike in kmete pa gospodarsko uničujejo.“ Demokratski občinski odbornik Vahtar je pa rekel: „Napravimo odločne kora-ke, da bomo lahko kljubovali vsalcor-šnim nasilnim naredbam sedanje via-. tie v Beogradu,“ Svetnik trgovske in obrtne zbornice g. Tavčar je stvarno jij mirno poročal o draginjški etiketi s. Ljubljani. Poročal je, da bodo ob« sodišča - ker so nesmisel kmalu ukinjena. MI pravimo: tigrom«-? večina ljudstva vseh strank zahteve1., da mora sedanja' vlada v Beograd« zginili ker tira država ih posamezne stanove, posebno pa nas Slovence v gospodarski pogin. Glavni krivec ; nezdravih razmer pa je koruptna demokratska in samostojna stranka. .Viseli nas, da trezni mpžjeiijfelo isg dru gili strank v tem oziru mislijo z mi rni. Sodišče, ki sc „večkrat“ zrno... Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, se je cenjeno občinsko sodišče, ki uspešno pobija zmaja draginje,; že večkrat I — korenito zmotilo. Niti/o pravilnih cenah živil na mariborskem trgu, ki jih je določila komisija 'im magistratu, nf poučeno. Od tod vsa zmeda, Zdi se, da slavno sodišče deluje površno, Oitateljie „Straže“ bo gotovo zanimalo,, da sodiijšče do danes m imelo v „ž-ehti“ še prav nobeniega Židova, nobenega pravega verižnikh, nobenega lastnika „eksporthih iu ito-purtnih tvrdk. Bodimo, odkriti ! .Oh b.? sodišče delovalo v lem smislu kot, ;dfo-sedaj, bomo sredi zime brez uajpo trebnejšik živil. Sloves občinskih sodiščj v|zar pobijanje draginje“ pada. Iz verodostojnega vira srno izvedeli, da redna, sodišča me marajo vzeti kanibalskih sodb občinskih stotov na znanje- Sojini strokovnjaki so soglasno mnenja, da za tako nesmiselne obsodbe,, kot jih vršijo Ц sudi, ni (prav nobeno pravne podlage. Vi Ljubljani so po par tednih, kar obstojajo dr. Kukov -cevi občinski stoli, prišli do (prepričanja, da je bolje, da se ta sodišča n kinejo, Sigurpeje, da bodo. ti sadi u-goncbili podjetnost domačinov m preprečili dovoz nujno potrebnih .živil jr« trg. Prvotno smo bili res mnenja, d* bodo občinska sodišča ljudstvu , kaj’ koristila, sedaj pa je jasno, il vse. Le njegov nemirni, koprneči, iška ; joči pogled se je izpremendl, Licinij i je postal miren in hladen, v boju in v ; zmagi, v uspehih in v neuspehih. Pri-j južen in dober v sitou je bil na. zunaj ; strog in blatten. Dvorskih spletkari j in zabav ,se je vzdrževal, vedno (»a jo bil pripravljen, zagrabili za meč v službi domovine, in njegova hladno-Krvnost in premišljenost popravila zmoto in nesposobnosti njegovih tovarišev in prednikov. •Dalje prihodnjič. ©®®®®®©®@©®@®®® ® w v: 0шр QIOIQIQIQ 57. redni = delničarjev Anglo-avstrJiske banke na Dunaju I. RAZ6LAS. se bc vršil 31. oktobra 1921, cb pol 5. uri popoldne v blagajniški dvorani ftnglo-avstrijske baute (Wien Ж. В**»атае11јаг®вве 1). 1. Letno poicčilo generalnega sveta. 2. Poicčilo preglednikov računskega zaključka za leto 1520 in cdchritev istega. 3. Sklepanje o uporabi Čistega dobička za leto 1920. 4. Volitev 4 odbornikov generalnega sveta. 5. Sklepanje o predle gu generalnega sveta o razidu druži e, da se spremeni v smislu zveznega za* k c na' c d 7. oktobra 1921. B. G BI. No. 542. 6. ' Šklepanje o predlogu, da se opolnomoči generalM • svet da, na podlagi zveznega zakona od 7. oktobra 1921. B. G. BI. No. 542, prenese celo-dražbino -premoženje z vsemi pravicami in obvezami na eno v Veliki Britaniji Se na novo snujočo družbo, proti jamstvu akcij Iste družbe delničarjem sedanje- družbe, ker, da - utrdi vse obližnje modalitete v lastnem delokrogu. 7, Sprememba točke 38. družbenih pravil. V smislu točke 30. družbenih pra* vil je opravičenih vsakih 25 delnic na 1 glas. Voliti opravičeni gospodje delničarji se vabijo, da. deponirajo svoje delnice z nezapadlimj kuponi do vključno 23. oktobra 1921 pri likvidaturi Anglo avstrijske banke Wien ter pri bančnih podražn. in ekspoziturah v Ousti nad Labern, Podmokly, Brno, Most, Budapest, Czerniowce, Cheb, FalknoV, Fran-tiškov^ lažne, Graz, Nagy-Varad, Innsbruck, Kadafi, Chabafovice, Karlovy vary, Choumtow, Krlaovć Hradec, Korneu-burg, Litomefice, Line, Lavosice, Maribor, Marianske laznč-, Pardubice, Plzefi, Praha, Prostejow, Žatec, St. Polt ten, Teplitz, Tččin, Tratnow5 Trst, Wels. Znojmo, Bregenz, Bruck a. d. Mur, Gare an der Kamp, Gmünd, Hamburg, Horti, Kufstein, Laa a. d. Thaya, Lustenau, Mariazell, Mürzzuschlag, Grosswardein (aradea mare), Olmütz, Retz, Schwechat, Steyer, Suczawa-Utzkany, Villach, W expert. V smislu tcčk.e 27. družbenih pravil se poJncmoč prenosi samo na voliti upravičene delničarje. WIEN, due 14. oktobra 1J52L SS6 Generalni svet. ©®©©©©©@©©©©©©©©©@©©@ Vabilo ne subskriocijo delnic. , Ponovno se je v trgovskih krcgili sko manipulacijo in špedicijo na vse j nostp katerih danes pri raznih zasebnih j vajoč to občekoristno željo,.s