List 38.
Gospodarske stvari.
Država in kmetijstvo.
Države na trdnih podlogah se ne vstvarijo v par dnevih. Sto- in stoletja pretekč včasi, predno se najdejo prave naprave, katere ugajajo vsem potrebščinam in zahtevam narodov. Pravo vladno sistemo najti je pa tem težavnejše, če v eni in isti državi biva več različnih narodov, kakor je to v našem cesarstvu. Narodna ravnopravnost je sicer naravna podlaga V3emu dru-zemu , al, žalibog, da se ta podlaga noče povsod pošteno priznavati.
Naj pa v kaki državi živi eden ali več narodov, eno ali več verospoznanj, in naj je vlada absolutna ali ustavna — piše „Wien. landw. Zeitg." — povsod in zmerom je glavni steber državi kmetijstvo. V državah , kakor je Avatro-Ogerska, katere prebivalci se največ s kmetijstvom vkvarjajo, je tedaj še posebno potrebno, delati ne samo na to, da se kmetijstvo in ž njim edružene obrtnije rešijo nad!6g, v katerih dandanes tičijo , ampak da se kmetijstvo povzdigne do boljih dohodkov in krepkejšega življenja. Poglejmo okoli sebe, in če nismo slepi, vidimo, da se je za blagostan kmetijstva ubogo malo storilo.
Uže mnogo let se piše v kmetijskih časnikih, da je treba kmetijstvu na pomoč priti in da ena glavnih potreb je to, da kmetovalec dobi denarne pomoči za majhne obresti (činže); naj te krvave potrebe ne prezre naš novi državni zbor!
Prvi stan v državi — kmetijski stan — ima pravico zahtevati, vda se ne ravnd dalje več ž njim kakor s pankrtom. Ce se nočejo izdati neobrestni državni bankovci, s katerimi bi kmetovalci potrebnega denarja dobivali po 3 ali 4 gold. obresti od sto, naj se ustanovijo deželne posojilnice pod krilom države, ki skrbi za to, da kmetovalci dobijo to pripomoč.
Zraven te pripomoči pa je tudi treba, da se odstranijo še mnoge druge ovire kmetijstva. Tu sem spadajo: bolj pravična in manj težavna razmera zemljiškega davka, postava zoper odrtijo, bolja poselska postava, varstvo poljd in gozdov, odkup vseh servitutov, hitra zložba razkosanih zemljišč, cenejša vožnina na železnicah, varstvo domaČih kmetijskih pridelkov s primerno colnino, ki se naklada tujim pridelkom, ki se vvaževajo v naše cesarstvo, hramba avstrijsko-ogerskih dežel pred okuženo tujo živino.
Avstrijo je Bog obdaroval z velikimi zakladi, ki jej jih ponuja natora; naj se zato kmetijstvo reši spon,
v katere je še dozdaj ukovano. Velika nesreča v naši državi je to, da na eni strani hoče gospodovati Nemec, na drugi Magjar . in da zato v narodnih raz pori h brez konca in kraja obstaja največi del politike avstrijsko-ogerske. Dajte vsacemu narodu pravice, ki mu gred6 , pa bode mir dorod, in ž njim se bode veselo povzdignil blagostan. Dajte Slovanom n&rodne šole, da se bode mladina v maternem jeziku učila v ljudskih in kmetijskih šolah potrebnih naukov, pa bode Avstrija v malo letih tako na bolje predrugačena, da se bode čudil vsak človekoljub.
Zaupljivo pričakujemo od novega državnega zbora zboljšanja naših nadlog, to je, da dosedanji nasprotniki naši popustijo brezvestno in pogubno svojo politiko in da ne delajo še dalje ovir poslancem, ki bodo koncem tega meseca šli na Dunaj z blagim namenom, da se po-ravnd, kar je bilo dozdaj napačnega in krivičnega.