Poštnina plačana v gotovini CEN-Ž URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE "Š' Ste vilka' Leto XII V LJUBLJANI dne 14 juUja 1955 V S E B I N A t 1311 • Zakon o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi s prilogama I ln II. 13x' Odlok o Višji pedagoški šoli, X32> Odlok o ustanovitvi komisije Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS za statute. l33' Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o načinu *h rokih vplačil# deleža Ljudske republike Slovenije na dohodkih okrajev in mest. Odloki ljudskih odborov! 489. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti Me-tava in Trčova občine Malečnik. 490. Odlok o družbenem planu mesta Maribora za leto 1955. 491. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 20. volilni enoti mesta Ljubljana. 492. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v okrajni zbor v 27. volilni enoti okraja Sežana. 130. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona , ,eiIleljih družbene in politične ureditve in o organih 5 asti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni f* Ljddske skupščine Ljudske republike Slovenije o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih n l?r.0v v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi re-iškimi predpisi, ki ga je sprejela Ljudska skup-Ljudske republike Slovenije na seji Republi-ini^a zk'ora in na seji Zbora proizvajalcev dne 13. Uä 1933 j.n ki se glasi: C'* a Cm - ^ ZAKON stojnosti okrajnih ljudskih odborov, ki so naštete v prilogi I-A. Delovno področje občinskih ljudskih odborov in njihovih organov v zadevah iz pristojnost; občinskih ljudskih odborov je določeno v prilogi I. 3. člen V pristojnosti okrajnih ljudskih odborov ostanejo tiste zadeve iz njihove dosedanje pristojnosti, ki so naštete v prilogi II. Delovno področje okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov v zadevah, ki ostanejo v pristojnosti okrajnih ljudskih odborov, je določeno v prilo-' gi II. 0 Pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih °dbofov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi 1. člen {rij se zagotovijo položaj, pravice in dolžnosti ob-ur J® °krajev v skladu z načeli splošnega zakona o 2(>9/3~l* * * * V* °k$in in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 2b-edbu ’ Se s tem zakonom določa pristojnost ljudskih občin in okrajev v zadevah, ki so na podlagi |itt,'(]"J. 1 republiških zakUnov in drugih republiških Pisov spadale v pristojnost ljudskih odborov. stoj, te£n zakonom se določa, katere zadeve iz pri-sg0"1' ljudskega odbora opravlja ljudski odbor gov; Jl ter Latere zadeve njegovi sveti oziroma nje-^Upravni organi. ri',c>ga 1 i„ Jl sta sestavni del tega zakona. _ 2. člen 1 ^Udsk'f8 zadev, ki so spadale v pristojnost občinskih 'ih jn 'k odborov že po sedanjih republiških predpi-ijudskj jS° nažt«te v prilogi I-B. opravljajo občanski ^ odbori tudi še tiste zadeve iz dosedanje pri- ?^javl;0*tevai1' 50 republiški predpisi, ki so bili 'z let, do vštete 24. številke Uradnega lista LRS 4. člen V pristojnost občinskih in okrajnih ljudskih odborov spadaju tudi tiste zadeve iz dosedanje republiške pristojnosti, ki so v prilogah k temu zakonu izrečno dane r pristojnost ljudskih odborov. 5. člen Za zadeve, ki so spadale v pristojnost ljudskih odborov po dosedanjih republiških predpisih, ki v prilogah k temu zakonu niso izrečno našteti, so ljudski odbori oziroma njihovi organi pristojni po določbah teh predpisov. 6. člen Zadeve, ki jih po tem zakonu oziroma po prilogah k temu zakonu opravlja svet oziroma upravni organ, opravlja tisti svet oziroma tisti organ uprave, r čigar področje spadajo te zadeve po statutu ali drugih predpisih. 7. člen Kolikor ni s tem, zakonom oziroma v prilogah k 'emu zakonu drugače določeno, opravljajo občinski oziroma okrajni ljudski odbori zadeve, ki so * tem zakonom dane v njihovo pristojnost, na tak način in ob takih pogojih, kot je to določeno v predpisih, s katerimi so te zadeve urejene. Ce so biti predpisi, • katerimi so urejene zadeve, na katere se nanašajo določbe tega zakona, molče spremenjeni s poznejšimi predpisi ali p* so v nasprotju s sedanjim ustavnim ali fospodarskim sistemom, ae uporabljajo določbe tega zakona v skladu s poznejšimi predpisi ter s sedanjim ustavnim in gospodarskim sistemom. 8. ölen Občina ima svoj družbeni plan. Občinski ljudski odbor sprejme občinski družbeni plan samostojno v skladu z Veljavnimi predpisi. 9. člen « Občinski sodnik za prekrške vodi upravni kazenski postopek na prvi stopnji o vseb prbkrških iz republiških predpisov, raženio tistih prekrških, za katere je po določbah 10. člena tega zakona določena pristojnost okrajnega sodnika za prekrške. 10. člen Okrajni sodnik za prekrške vodi upravni kazenski postopek na prvi stopnji: a) o tistih prekrških, ki so po sedanjih republiških predpisih spadali v pristojnost sodnika za prekrške in je zanje predpisana kazen zapora nad 15 dni, denarna kazen nad 20.000 din ali pa denarna kazen v razmerju do določene osnove; b) ne glede na predpisano kazen o prekrških, ki so določeni: 1. z zakonom o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, Št. 16-88/49 in 40-184/51)., 2. z zakonom o orožju (Uradni list LRS, štev, 26-97/54), 5. z uredbo o požarno-varnostnih ukrepih pri ravnanju z ognjem in s predmeti z raznesilnim in razpoČ-nim učinkom (Uradni list LRS, št. 6-25/4?, 4-14/49 in 14-58/52), 4. z uredbo o prepovedi snemanja in skiciranja nekaterih objektov (Uradni list LRS, št. 2-6/52), 5. z uredbo o ukrepih za varnost gospodarskih podjetij in ustanov pred 'požarom (Uradni list LRS, št. 24-149/49 in 14-58/52), 6. z odredbo o izdajanju dovoljenj za delo inozemskim delavcem in nameščenceip (Uradni lost LRS, št. 29-170/47 in 14-58/52), 7. z uredbo o nadzorstvu nad zasebnim poučevanjem mladine (Uradni list LRS, št. 26-136/51 in 14- 58/52), 8. z uredbo o varstvu javnih cest (Uradni list LRS, št, 41-134/53), in sicer vsi prekrški, ražen prekrškov, določenih v 3., 5., 7. in 8. številki II. točke 25. člena, 9. z odredbo o prevažanju oseb Z avtobusi in tovornimi avtomobili (Uradni list LRS, it. 15-83/49 in 14-58/52), 10. s pravilnikom za izvajanje zakona o orožju (Uradni list LRS, št. 28-112/54). 11. član Zadeve, ki so dane v pristojnost okrajnih ljudskih odborov po obstoječih predpisih, katerih veljavnost je vezana na določen rok, ali po predpisih, ki so že izvršeni, opravljajo še nadalje okrajni ljudski odbo- ri, Delovno področje organov za opravljanje takih zadev se določa v skladu z ustreznimi republiškimi predpisi oziroma s statutom. 12. člen Za odločanje o pritožbah zoper odločbe, ki so jih ali jih bodo v upravnem postopku izdali ljudski od' bori prejšnjih okrajev in mest do dneva, ko se začne uporabljati ta, zakon, je pristojen organ, ki je pristojen po dosedanjih predpisih. Če pritožbeni organ razveljavi ali odpravi tako odločbo, nadaljuje postopek a. prvi stopnji ustrezni organ krajevno pristojnog3-novega okrajnega ljudskega odbora. 13. člen Dokler ne bodo izdani posebni predpisi o ur(H^‘ tvi gospodarjenja z zemljišči in pravicami bivsrn agrarnih skupnosti, ne smejo ljudski odbori novih občin spremeniti tistega stanja uživanja in rabe te zemljišč in pravic, kakor so jih dozdaj uživale io ra' bile bivše občine, deli občin ali vasi. 14. člen Izvršnj svet Ljudske skupščine LRS lahko izi® moma posamezne, s tem zakonom določene zadeve, so urejene s predpisi Izvršnega sveta ali s Pre republiških upravnih organov, prenese s svoj1 ^ predpisi jz pristojnosti okrajnih ljudskih odborov^ pristojnost občinskih ljudskih odborov in narobe lahko določi za posamezne take zadeve delovno ročje organov ljudskega odbora drugače, kot j’e ločeno s tem zakonom 15. člen -Republiški organi, ki so po zakonu ali P° ^ gern, na podlagi zakona izdanem predpisu upravi ' da urejajo zadeve, za katere jo določena PrlstoJ j, ljudskih odborov s tem zakonom, lahko s svojim pisom, s -katerim na novo uredijo tako zadevo, 0 čijo na novo pristojnost ljudskih odborov i“ ■ področje organov v skladu z načeli tega zakona. a(. Ute \ Ul - fSZJ 16. člen Izvršni «vet Ljudske skupščino LRS izda po P^ trebi natančnejše predpise za izvrševanje e0 kona. 17. člen ^ Ta zakon začne veljati osmi dan P0 enJ.. »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od • bra 1955. St. U 89-1/55 Ljubljana, dne 13. julija 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine ^ Ljudske republike Slovenije Podpredsednik Podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: ^jmjske skupščine Dr. Ferdo Kozak 1. r. Marijan Brecelj 1 ZADEVE IZ PRISTOJNOSTI LJUDSKIH ODBOROV NOVIH OBČIN Priloga I 3} Nova pristojnost in delovno področje občinskih ljudskih odborov in "njihovih organov 1. Na področju gospodarstva a) finance ' ' V! Uredba o trsnicah in sadnih drevesnicah (Uradni list LRS, št. 2-9/49): 1. nadzorstvo nad trsnicami in drevesnicami — 1. člen; I Odlok o določitvi nekakovostnih vrst živine, za katero se ne smejo dovoljevati investicijska posojila (Uradni list LRS, št. 14-68-55): izdajanje potrdil po II. točki, da živina, za katero je zaprošeno investicijsko posojilo po odloku o dajanju investicijskih posojil iz splošnega investicijskega siklada za povečanje živine lastne reje (Uradni list 'LRJ, 7/55), ni nekakovostna, opravlja upravni organ. 2. sprejemanje in dostavljanje prijav o ureditvi novih trsnic in drevesnic — 2. člen. Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja upravni organ. Vil Uredba o prepovedi klanja plemenske živine (Uradni list LRS, št. 28-154/52): izdajanje dovoljenja za zakol plemenske živine v sili po 1. členu opravlja upravni organ. Vlil b) kmetijstvo > II Uredba o odbiri plemenske živine (Uradni list LRS, št. 32-186/47): 1. razpisovanje priznavanj (do sedaj v republiški Pristojnosti) — 1. in 2. člen; 2. izdajanje in razveljavljanje oziroma odvzem Propustnie za plemenjake — 3. člen; 3. odrejanje skopitve -eodbranih plemenjakov — L člen; A skrb za to, da bo v občini zadostno število plemenjakov; predpisovanje skočnine — 6 člen. Zadeve iz 4. točke opravlja ljudski odbor, ü 1. točke svet, iz 2. in 3. točke upravni organ. 111 Pravilnik o vzdrževanju državnih, zadružnih in Osebnih plemenjakov in o načinu plačevanja skočni- De (Uradni list LRS, št. 41-212/46): L predpisovanje višine skočnine — 6. člen; 2- predpisovanje pavšalne skočnine — 7. člen; 3. dovoljevanje, da se plačuje pavšalna skočnina T obrokih — 8. člen; A izdajanje nalogov za izplačevanje vzdrževal-111 ‘II premij rejcem plemenske živine — 9. člen. j Zadeve iz t. in 2. točke opravlja ljudski odbor, 1 ■5- in 4. točke upravni organ. iv v iv . Pravilnik o licencirauju plemenjakov in razve-avljanju izdanih propustnic (Uradni list LRS, štev. -254/48): , .*• imenovanje občinskega odbornika za člana ko- ls,je za licenciranje po 1. točki 2. člena; 2- razpisovanje priznavanj — 3. člen; 3. izdajanje in razveljavljanje oziroma odvzem °PUstnic za plemenjake — 5. člen; , A odrejanje skopitve neodbranih plemenjakov — • C|en. t^mJeve iz 1. in 2. točke opravlja svet, iz 3. in 4. L llpruvni organ. Odredba o zaščiti čebel pri škropljenju rastlin in sadnega drevju (Uradni list LRS, št. 16-62/54): odstope od odredbe dovoljuje po 4. točki upravni organ. c) gozdarstvo IX Zakon o gozdovih (Uradni list LRS, št. 22-78/53): za to, da se gozdovi ohranijo, da se zagotovi trajnost gozdne proizvodnje ter da se zanemarjeni gozdovi izboljšajo in uredijo, po 2. členu skrbi ljudski odbor. A Uredba o ureditvi prometa z lesom (Uradni list LRS, št. 23-126/52): izdajanje spremnic za prevoz lesa po 5. členu opravlja upravni organ. XI Uredba o omejitvi paše koz (Uradni list LRS, št. 34-197/52): določanje, koliko smejo rediti kmetijska gospodarstva največ koz ter na katerih površinah in na kakšen način je dovoljeno pasti koze, opravlja v soglasju z okrajnim svetom za gospodarstvo po 1. členu ljudski odbor. XII Odredba o ukrepih proti škodljivemu mrčesu in nalezljivim boleznini na gozdnem drevju (Uradni list LRS, Št. 12-70/49): 1. nadzorstvo nad izvajanjem odredbe — 11. točka; 2. odrejanje ukrepov za zatiranje bolezni in mrčesa — 7. in 11. točka; 3. opravljanje nalog iz 8. točke in 1. odstavka 10. točke. Zadeve iz 1. do 3. točke opravlja upravni organ. XIII Navodilo za izvajanje uredbe o obratovanju žag veneciauk (Uradni list LRS, št. 14-54/53); nadzorstvo nad delom žag veneciank po 7. točki opravlja upravni organ. v bst t ne^ba o prepovedi krčenja hmeljnikov (Uradni I ‘'RS. št. 42-245/47): lik, 'vdajanje dovoljenj za izjemno krčenje hmelj-2V ~~ 1 člen; y "adzurstvo nad izvajanjem uredbe — 3. člen. ni „p'* ''Ve *z L točke opravlja svet, iz 2. točke u.pruv- č) trgovina XIV Odredba o tehničnih pogojili, napravah in -opremi poslovnih prostorov trgovskih podjetij in trgovin za prodajo alkoholnih pijač (Uradni list LRS, štev. 19-90/55): nadzorstvo nad izvrševanjem odredbe po 14. točki opravlja upravni organ. d) turizem in gostinstvo XV Uredba o zasebnih gostiščih (Uradni list LRS, št. 14-49/54): 1. dovoljevanje, da se izjemno za,poslj tuja delovna sila — 4. člen; 2. vodstvo registra zasebnih gostišč — 7. člen; 3. izdajanje dovoljenj za zasebna gostišča — 8. člen; 4. izdajanje dovoljenj, da sme voditi gostišče začasno tudi kdo drugi, če imetnik dovoljenja začasno ne more sam opravljati gostinskih storitev — 11. člen; 5. odvzem dovoljenja za zasebno gostišče — 16. člen; 6. izdajanje predpisov po 19. členu. Zadeve iz 6. točke opravlja ljudski odbor, iz 3. in 5. točke svet, iz 1., 2. in 4. točke upravni organ. e) obrt XVI Uredba o obrtnih strokah, za katere se izdajajo obrtna dovoljenja za zasebne obrtne delavnice po prostem preudarku (Uradni list LRS, št. 24-79/54): izdajanje obrtnih dovoljenj po prostem preudarku po 1. in 2. členu opravlja svet. XVII Uredba o prepovedi zaposlovanja tuje delovne sile v zasebnih delavnicah, ki se ukvarjajo s kakšno izmed gospodarskih delavnosti, ki so podobne obrti (Uradni list LRS, št. 30-117/54): izdajanje dovoljenj za zaposlitev v izjemnih primerih po 2. členu opravlja svet. XVIII Odločba o tem, koliko vajencev morajo imeti obrtni obrati (Uradni List LRS, št. 26-145/52): določanje števila vajencev, ki jih morajo imeti posamezni obrtni obrati po 3. točki opravlja upravni organ. 2 Na področju komunalnih zadev in gradbeništva 1 Zakon o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17-77/55): 1, dovoljevanje, da se oddajo neodložljiva gradbena popravila brez licitacije — 1. člen; 2. določanje predsednika arbitražne komisije za reševanje sporov tehnične narave, če se izvajalec in investitor ne moreta spora'zumeti o predsedniku — 23. člen. Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja upravni organ. II Uredba o pokopališčih (Uradni list LRS, štev. 34-216/49): potrjevanje načrtov o razdelitvi grobov (parcelacija) po 4. členu opravlja upravni organ. III Uredba o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LRS, št. 21-116/50): 1. izdajanje potrdil, da nove ali preurejene kurilne naprave in dimni odvodi ustrezajo veljavnim predpisom — 3. člen; 2. določanje in spreminjanje dimnikarskih okolišev — 4. člen; 3. predpisovanje dimnikarskih tarif — 9. člen; 4. neposredno nadzorstvo nad organizacijo in opravljanjem dimnikarske službe in nad izvajanjem požarnih varnostnih ukrepov — 5. in 15. člen; 5. odreditev, da mora dimnikar opravljat.] službo zunaj svojega dimnikarskega okoliša — 2. odstavek 10. člena. Zadeve iz 3. točke opravlja ljudski odbor, iz 1-. 2., 4. in 5. točke upravni organ. IV Uredba o ureditvi javne cestne službe v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 41-133/53): 1. opravljanje zadev javne cestne službe glede cest IV. redu in komunalnih cestnih (mestnih) objektov — 2., 11. in 12. člen; 2. imenovanje upravnika občinske cestne uprave — 13. člen; 3. postavljanje uslužbencev in stalnih cestarjev občinske cestne uprave — 15. člen; , 4. imenovanje in razreševanje članov cestnega odbora — 17. člen; 5. izdajanje predpisov o ureditvi in poslovanju občinskih cestnih uprav — 19. člen. Zadeve iz 4. in 5. točke opravlja ljudski odbor, iz 2. in 3. točke po statutu pristojni organ, iz 1. točke upravni organ, V Uredba o varstvu javnih cest (Uradni list LRS-št. 41-134/53): za ceste IV. reda in za komunalne cestne 0 jekte: 0 1. izdajanje odločb o zapori javnih cest ter preusmeritvi cestnega prometa — 2. člen; 2. izdajanje odločb o prepoved] uporabe cest z vozila določenih vrst — 3. člen; 3. izdajanje izjemnih dovoljenj zä uporabo voZ z ožjimi platišči — 4. odstavek 5. člena; , 4. izdajanje dovoljenj za posebno uporabo ce — 7. in 13. člen; 5. izdvajanje pritrditev za gradbe v cestnem v stvenem pasu — 8. člen; y, 6. izdajanje odločb, da morajo lastniki in upr ^ nikj gozdov posekati drevje in grmovje ob oes i 10. člen; . _ 7. izdajanje dovoljenj za dovozne prikljue re 8. predpisovanje najvišje dovoljene obremenit za mostove — 15. člen; 9. opravljanje nalog iz 20. člena. Zadeve iz 1. do 9. točke opravlja upravni org VI ene Uredba o uporabi zemljišč za gradbene nai (Uradni list LRS, št. 44-143/53) : zein- 1. sprejemanje odlokov o določitvi, ka er za Ijišča se smejo uporabiti za gradbene namene ^ ^ kakšne gradbene namene oziroma katera 'ie™ ^ £len; ne smejo uporabiti za gradbene namene ' oV j/, 2. imenovanje komisije za pripravo Prec 2. člena uredbe — 8. člen; , zem- 3. izdajanje načelnih dovoljenj za u'P'ora Ijišč v primerih iz 9. člena. Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja ljudski odbor, zadeve iz 3. točke upravni organ (komisija). VII Odredba o določitvi objektov, za katere bo imenovala komisijo za tehnični pregled republiška gradbena inšpekcija (Uradni list LRS, št. 24-85/54): imenovanje komisije za tehnični pregled dovršenih gradbenih objektov stanovanjskih stavb, kmečkih gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic, trgovinskih in gostinskih lokalov po 2. točki opravlja upravni organ. 5. Na področju ljudskega zdravstva i Zakon o babiški službi in porodniški pomoči iz-vPn zdravstvenih zavodov (Uradni list LRS, štev. 2h-92/54): določanje in spreminjanje babiških okolišev in sedežev babic po 3. členu opravlja svet. II Zakon o obratnih ambulantah v gospodarskih or-ganizacijah (Uradni list LRS, št. 4-28/55): L dajanje pritrditev za ustanovitev obratne atn-nulante v gospodarski organizaciji — 3. odstavek 2. člena; 2. ustanovitev obratne ambulante za več gospodarskih organizacij v sporazumu s temi organizacija-mi- — 4. odstavek 2. člena; 5. sklepanje pogodbe o tem, kolikšen del stroškov skupne obratne ambulante za več gospodarskih organizacij nosi ljudski odbor — 5. odstavek 2. člena in 3- odstavek 3. člena; . k imenovanje upravnega odbora obratne ambu-knte - 6. člen; 5- imenovanje upravnika obratne ambulante — 7. eten; h izvrševanje strokovnega nadzorstva — 10. člen. Zadeve iz 2., 3., 4. in 5. točke opravlja ljudski odbor, iz 1. točke svet, iz 6. točke upravni organ. Navodilo za izvrševanje zakona o obratnih am-Tnc v gospodarskih organizacijah (Uradni list LhS, š4 21-109/55): , naloge iz 3. točke navodila opravlja ljudski od-r* 'z L, 22. in 28. točke upravni organ. IV 5 Zakon o zobozdravstveni službi (Uradni list LRS, 8t' 5-32/55): L strokovno nadzorstvo nad zobozdravstvenimi 20 *-| ’n znsebno zobozdravstveno prakso — 19. in 2. dovoljevanje in odvzem zasebne zobozdrav-e"n prakse — 20. člen. . Nadeve iz 2. točke opravlja svet, iz i. točki uprav-1 0rgan. o lekarniški službi (Uradni list LRS, štev. ?'i' 'Joiočanje časa, ko morajo biti lekarne odprte člen; tv,.,2', izdajanje pritrditev za ustanovitev lekarniške 'taJe - 40 člen. 1. točke opravlja ljudski odbor, iz 2, 7 , 40. člen. VI Uredba o mrliški pregledni službi (Uradni list št. 11-79/48): 1. postavljanje in razreševanje mrliških preglednikov (brez pritrditve okrajnega ljudskega odbora) — 4. in 5. člen; 2. zagotovitev sredstev za izplačevanje nagrad mrliškim preglednikom — 9. člen. Zadeve iz 2. točke opravlja ljudski odbor, iz 1. točke svet. VII Uredba o izdajanju zdravniških spričeval (Uradni list LRS, št 33-178/48): nadzorstvo nad izvrševanjem uredbe po 11. členu opravlja upravni organ. VIII Odredba 0 obveznih serijskih zdravniških pregledih oseb, zaposlenih v nekaterih gospodarskih strokah, ter o zdravniškem pregledu gospodarskih učencev (Uradni list LRS, št. l9-lf0/47 in 32-176/48): 1. odirejanje obveznih pregledov, izdajanje pozivov za pregled in sestavljanje razporedov — 8. člen; 2. izdajanje odredb, da se obvezni serijski pregledi razširijo še na druge stroke — 2. člen. Zadeve iz 2. točke opravlja svet, iz. 1. točke upravni organ. IX Pravilnik o prevozu mrličev iz enega kraja v drug kraj (Uradni list LRS, št. 26-162/49): naloge po 2., 4., 5. in 7. členu opravlja upravni organ. X Odredba o obveznem cepljenju proti tifusu (Uradni list LRS, št. 13-58/50): 1. izdajanje odločb o obveznem cepljenju oseb, ki stanujejo v kolektivnih bivališčih — U. točka; 2. izdajanje ukrepov ob epidemiji tifusa (do zdaj samo v republiški pristojnosti) — lil. točka; 3. organizacija in vodstvo cepljenja — V. jn VII. točka; 4. določitev zdravnikov, ki naj opravijo cepljenje — 1. odstavek VI. točke; 5. nadzorstvo nad cepljenjem — 2. odstavek VI. točke. , Zadeve iz Ir do 5. točke opravlja upravni organ. XI Odredba o obveznem zdravstvenem nadzorstvu oseb, zaposlenih pri delu z živili (Uradni list LRS, št: 16-85/51): 1. odločanje o obveznosti pregleda v dvomljivih primerih — 2. točka; 2. izdajanje prepovedi za delo osebam, ki so kli-conosci kužne bolezni, in odrejanje obveznega zdravljenja — 6. točka. Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja upravni organ. XII Odredba o higienskih in sanitarnih ukrepih v brivskih in frizerskih obratih (Uraduj list LRS, štev. 24-128/51): t. nadzor nad rednim opravljanjem zdravniških pregledov zaposlenega osebja, nad delovnimi prostori in njih higiensko ureditvijo, izdajanje odločb za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti — XIX. in XXIII. točka; 2. dajanje soglasja k uporabnim dovoljenjem za uporabo novih lokalov brivskih in frizerskih obratov — XXII. točka. Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja upravni organ. XIII Odredba o zdravstvenem nadzorstvu nad rekonvalescenti in kliconosci trebušnega tifusa, paratifusa in griže (Uradni last LRS, št. 16-69/52): 1. izdajanje pozivov za pregled za odrejanje vseh drugih ukrepov, da se prepreči infekcija po klico-noscih — 3., 4., 5. in 7. točka; 2. zagotovitev sredstev za potne stroške socialno nezavarovanih kliconoscev v zvezi z obveznimi pregledi — 10. točka; Zadeve iz 2. točke opravlja ljudski odbor, iz 1, točke upravni organ. XIV Odredba o načinu obveznega priglašanja in o ukrepih za preprečenje obolenj zaradi zastrupitve z živili (Uradni list LRS, št. 23-127/52): organizacijo prijavne službe v primerih zastrupitve z živila, odrejanje ukrepov za ugotovitev vzroka zastrupitve, uvedbo postopka po uredbi o zdravstvenem nadzorstvu nad živili po 4. točki, 5. točki in 1. odstavku 7. točke opravlja upravni organ. XV Pravilnik o zdravstvenem nadzorstvu in o higien-sko-sanitarnih ukrepih v pekarnah (Uradni list LRS, št. 58-127/53): 1. določitev rokov za prilagoditev pekovskih obratov — 3. in 5. odstavek 44. člena; 2. izdajanje odločb, da smejo pekovski obrati izjemno nadaljevati z delom — 4. odstavek 44. člena; 3. nadzorstvo nad higiensko ureditvijo in higienskim delom v pekarnah — 46. Člen. Zadeve iz 2. točke opravlja svet, iz 1. in 3. točke upravni organ. 4. Na področju socialne ga varstva I «*> Zakon o socialnih zavodih (Uraduj list LRS/ štev. 26-91/54): 1. zagotavljanje sredstev za plačevanje oskrbnine za neprembžne — 34. člen; 2. izdajanje plačilnih nalogov plačilnim zavezancem in odločanje o ugovorih zoper plačilne naloge — 35., 38. in 39. člen; 3. nadzorstvo nad zavodi, ki jih ustanovijo gospodarsko organizacije, družbene organizacije in društva — 42. člen. Zadeve iz 1. točke opravlja ljudski odbor, iz 3. točke svet, iz 2. točke upravni organ. II Navodilo o finansiranju in finančnem poslovanju, o določanju strukture cene in o skladih finančno samostojnih socialnih zavodov (Uradni list LRS, Štev. 40-149/54): zagotovitev sredstev za plačevanje oskrbnih stroškov za nepremožne oskrbovance po 11. točki opravlja ljudski odbor. III Uredba o podeljevanju denarnih podpor žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam (Uradni list LRS, št. 11-39/53): 1. ugotavljanje pogojev in določanje višine stalne mesečne podpore — 2. člen; 2. zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev — 3. člen. Zadeve iz 2. točke opravlja ljudski odbor, iz 1. točke upravni organ. 1 IV Navodilo za izvrševanje uredbe o podeljevanju denarnih podpor žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam (Uradni list LRS, št. 17-64/53): zadeve iz 2., 5. in 6. točke opravlja upravni organ. V Odlok o začasni dodelitvi preživnin babicam (Uradni list LRS, št. 23-79/53): dajanje predlogov za priznanje začasne preživnine po 3. točki opravlja upravni organ. VI Pravilnik o vodstvu skrbstvenih knjig (Uradni list LRS, št. 41-236/47): vodstvo skrbstvenih in pomožnih knjig v skrbstvenih zadevah po 1. členu opravlja upravni organ. VII Navodilo za izvrševanje uredbe o začasni pomoči vojaškim vojnim invalidom iz 8. točke XIV. prilog® k mirovni pogodbi z Italijo (Uradni list LRS. številka 24-83/53): zadeve iz 4., 9. in 21. točke opravlja upravn' organ. 5. Na področju prosvete in kulture I Uredba o šolskih vrtovih (Uradni list LRS, štev. 19-111/49): pregledovanje šolskih vrtov po 6. členu oprav j upravni organ. II Uredba o kmetijskih gospodarskih šolah (Uradn list LRS, št. 17-87/51): 1. ustanovitev in odprava kmetijske gospofiars šole v soglasju s pristojnim svetom okrajnega skega odbora — 2. in 3. člen; 2. plačevanje učnega osebja — 4. člen; . 3. imenovanje voditelja in predavateljev .o c 6. Člen. j . . «/iKor, Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja ljudski zadeve iz 3. točke svet. m n0 Odlok o posebnih dodatkih za učno in v 7&( J osebje (Uradni list LRS, št. 38-138/54): . po- dajanje predlogov pristojnemu starešini sebne dodatke po 9. točki opravlja svet. iv nosti Odlok o honorarni službi, o delovni 0!,v' 26. člen; , . 4. izdajanje potrdil o samskem stanju — 28- 5. določanje rojstnega imena otroka, če se s ne sporazumejo — 41. čleu; 0troka, 6. sprejemanje izjav nad 16 let starega 01 ^ da hoče kljub pozakouitvi obdržati svoj dos 11 priimek — 2. odstavek 47. člena; v ___ 3, 7. določanje imena in priimka najdenčkom odstavek 59. člena; . ,ir!ev 8. izdajanje odločb o poznejši ugotovitvi s najdenčka — 5. odstavek 59. člena; 9. sklepanje zakonov — 64. člen; . 10. vpisovanje sklenjenega zakona v poroui tično knjigo — 65, člen; _ 11. odrejanje .pogreba mrličev — 79. člen. , j.ega Zadeve iz 9. točke opravlja predsednik Ju '. odbora ali drug član, ki ga za to določi Ju „ bor, zadeve iz 1. do 8., 10. in 11. točke upra\ Navodilo za večje varstvo in nadzorstvo P^*; j.st ogroženih gozdov in vseh gozdov ob susi j LRS, št. 21-129/49): „ prečit«v 1. odrejanje preventivnih ukrepov P gozdnih požarov— I. in II. točka; ,j 2. prirejanje predavanj in tečajev po z^0ih 3. orcanizuoiia službe za preprečeval J požarov — III. točka; ~ , požar11 4. sodelovanje pri ugotavljanju VZK’' — 'VI. točka. „„ravni org»"- Zadeve iz 1. do 4. točke opravlja VI Navodilo o prijavljanju prebivališča državljanov FLRJ v LK Sloveniji (Uradni list LRS, št. 22-129/50): prijave in odjaVe stalnega ali začasnega prebivališča po točkah 8, 19 č) in d) ter 22. sprejema upravni organ. 7. Na področju splošne uprave i I Zakon o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in (Uradni list LRS, št. 10-54/48 in 20-108/50): 1. vodstvo seznama naselij in seznama posameznih, na samem stoječih hiš — 4. člen; • 2. določanje in spreminjanje imen ulic in trgov 7- člen; 3. določanje hišnih številk — 8. člen. Zadeve iz 2. točke opravlja ljudski odbor, iz 1. iQ 3. točke upravni organ. Pravilnik o označevanju imen naselij, ulic in *r8ov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 24- 136/52); L odločanje v dvomljivih primerih, ali mora po-sk)pje dobiti svojo hišno številko — 2. Člen; , 2. postavljanje napisnih tabel v naseljih, zasel- ^h, ulicah in trgih — 4. In 7. člen; 3. vodstvo seznama ulic in trgov — 6. Člen; 4. določanje in spreminjanje imen ulic in trgov ~~ č. člen; . 5- urejanje in popravljanje numeracije hiš — 9. 10 10. člen. Zadeve iz 4. točke opravlja ljudski odbor, dz 1. do • točke in 5. točke upravni organ. - Zakon o državnih uslužbencih (Uradni list LRS, Št- 1-2/49): , „ L izdajanje odločb o povrnitvi škode, ki jo stori Savini uslužbenec pri opravljanju službe — 75. člen; 2. odločanje o oprostitvi povrnitve škode — 75. odi ^eve *z 1- točke opravlja predsednik ljudskega ura; zadeve iz 2. točke opravlja predsednik Ijud-jtle|a odbora, če škoda ne presega 5.000 dinarjev, če asa škoda več, pa ljudski odbor. brp/- re^ha o ustanovitvi in vodenju registra stalnega u,valstvu (Uradni' list LRS, št. 9-34/33): Spr(.re£''8ter stalnega prebivalstva v občini vodi in prijave in odjave po 1. do 6. členu upravni faOll. in j.1 J'odba o določitvi občinskih ljudskih odborov Verit ash'h odborov meštnih občin, ki opravljajo ■' v podpisov, pisave in st- 20-103/32 ’ in 2-10/53): Lljg podpisov, pisave in prepisov (Uradni list Up^Pise, pisave in prepise po 1. členu n' organ. overja 8. Druge zadeve I Zakon o agrarnih skupnostih (Uradni list LRS, št. 52-323/47): 1. upravljanje premoženja in pravic bivših agrarnih skupnosti — 4. člen; 2. izdelava gospodarskih načrtov za izkoriščanje teh zemljišč — 7. člen. Zadeve iz 1. točke opravlja ljudski odbor, iz 2. točke upravni organ. II Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 10-61/48): 1. popis in začasno upravljanje starih posestev kolonistov — 30 ih 31. člen; 2. zbiranje podatkov o zemljiških posestvih, ki naj se razlastijo — 2. točka 38. člena. Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja upravni organ. III Zakon o lovu (Uradni list LRS, Št. 26-94/54): komisije za ugotavljanje lovske škode po 45. členu imenuje upravni organ. IV Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRS, št. 26-95/54): dovoljenja za pristop ribičev in ribiških čuvajev k vodi čez tuje zemljišče po 24. členu izdaja upravni organ. V Zakon o turističnem šotorjenju (Uradni list LRS, št. 17-78/55) 1. določanje prostorov za turistično šotorjenje — 2. člen; 2. organiziranje prostorov za tuiristdčno šotorjenje ter skrb za organizacijo reda in snage — 4. člen; 3. izdajanje predpisov o redu za uporabo prostorov za turistično Šotorjenje — 4. člen ter odškodnina za uporabo prostora — 4. in 9. člen; 4. imenovanje komisije po 3. odstavku 6. člena; 5. prepustitev oskrbovanja prostorov za turistično šotorjenje ter prepustitev pobiran ja. odšikodnine za uporabo teb prostorov krajevnemu turističnemu oziroma olepševalnemu društvu — 11. člen. Zadeve iz 3., 4. in 5. točke opravlja svet, iz 1. in 2. točke upravni organ. VI Odredba o zavarovanju redke flore (Uradni list LRS, Št. 23-138/47): 1. izdajanje potrdil po 2. členu; 2. nadzorstvo nad izvrševanjem odredbe — 4. člen. Zadeve iz L in 2. točke opravlja upravni organ. PRISTOJNOST LJUDSKIH DELOVNO PODROČJI? OKRAJNIH LJUDSKIH ODBOROV IN NJIHOVIH ORGANOV 1. Na področju gospodarstva a) finance I Odlok o dopolnilni dohodnini od višjega dohodka, ki ga dosežejo pridelovalci hmelja (Uradni list LRS, št. 40-144/54): določanje, kateri predeli se štejejo za ravninske predele po 111. točki opravlja svet. II Navodilo o povračilu popustov avtobusnim podjetjem (Uradni list LRS, št. 12-56/53): pregled in potrjevanje regresnih obračunov avtobusnih podjetij za dovoljene popuste po 6 A in 6B točki opravlja upravni organ. b) industrija III Uredba o organizaciji elektroenergetske inšpekcijske službe v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 40-143/54): ustanovitev okrajnih elektroenergetskih inšpekcij po 5. členu opravlja ljudski odbor po obeh zborih. IV Odlok o obvezni pogonski pripravljenosti elektrarn (Uradni list LRS, št. 42-132/54): nadzorstvo nad izvajanjem odloka po 5. točki opravlja upravni organ. c) kmetijstvo V Pravilnik o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov in o načinu plačevanja skoč-nine (Uradni list LRS, št. 41-212/48): vzdrževanje plemenjakov na okrajnih plemenil-nih postajah iz 3. člena opravlja upravni organ. VI Uredba o trsnicah in sadnih drevesnicah (Uradni list LRS, št. 2-9/49): 1. nadzorstvo nad trsnicami in drevesnicami — 1. člen; 2. izdajanje navodil o načrtnem razdeljevanju trsnega in sadnega materiala^ (dozdaj v republiški pristojnosti) — 4. člen. Zadeve iz 2. iočke opravlja svet, iz 1. točke upravni organ. Priloga II ODBOROV NOVIH OKRAJEV ugotovitvami v odločitev republiški komisiji za arondacijo, komasacijo in dodelitev — 13. člen. Zadeve iz 1. točke opravlja ljudski odbor na skupni seji obeh zborov, iz 2, in 3. točke upravni organ. , VIII Pravilnik o zamenjavi državnih gozdov zaradi arondacije in komasacije državnih gozdnih gospodarstev ter o pogojih za dodeljevanje in o načinu uživanja (Uradni list LRS, št. 4-20/50): 1. postopek o arondaciji in komasaciji gozdov — 3. do 7. člen; 2. sklepanje pogodb o zamenjavah zaradi arondacije in komasacije — 8. člen; 3. postopek v zvezi s prošnjami za dodelitev — 3. in 11. do 15. člen. Zadeve iz 1. do 3. točke opravlja upravni organ (komisija). IX Zakon o gozdovih (Uradni list LRS, št. 22-78/55) j 1. skrb, da se gozdovi ohranijo, da se zagotovi trajnost gozdne proizvodnje ter da se zanemarjeni gozdovi izboljšajo in uredijo — 2. člen; 2. izdelovanje gozdnogospodarskih načrtov za posamezne gozdne gospodarske enote v okraju — 4. člen; 3. izdajanje odločb, da se sme v katastru jn zemljiški knjigi spremeniti označba kulture gozdnih ženi' Ijišč — 8. člen; 4. izvršitev pogozditev na stroške zadruge <>z/’_r0” ina zasebnika, ki kljub nalogu ni pogozdil zemljišč v določenem roku —- 9. čleu; . / 5. odrejanje ukrepov za odpravo pustošenja gozdovih — 12. člen; 6. dovoljevanje zasilnih poti za spravilo lesa 17. člen; jg 7. izrekanje prepovedi paše in žirjenja člen; 8. opravljanje nalog po 3. odstavku 20. člena; 9. nadzorstvo nad gospodarjenjem z vsemi n zdovi v okraju po 1. odstavku 24. člena; 10. upravljanje gozdov splošnega ljudskega Pr^ možen ja v okraju po 2. odstavku 24. člena; Pre^r_ ščanje posameznih nalog podjetjem, zavodom žavnim organom po 3. odstavku 24. člena; ^ 11. izvrševanje začasne državne uprave^zase in zadružnih gozdov na stroške lastnika po 27. e e 12. postavljanje okrajne gozdarske komisije 29. člen. . Zadeve iz 1. in 10. točke opravlja ljudski ° ^ na sejah obeji zborov, iz 1., 3., 6„ 7. in 12. toč e iz 1., 2., 4., 5., 8., 9. in 11. točke upravni organ. č) g o z d a r s t v o VII Zakon o ravnanju z razlaščenimi In zaplenjenimi gozdnimi posestvi v LRS (Uradni list LRS, št. 23-138/48): 1. predlaganje okrajnega odbornika za predsednika okrajne komisije za arondacijo, komasacijo in dodeljevanje gozdov — 10. člen; 2. sklepanje pogodb o zamenjavi zaradi arondacije ali komasacije — 11. člen; 3. izvedba postopka na prošnjo za dodelitev gozdov v uživanje in predložitev prošnje z opravljenimi ^ • ]ist Uredba o sečnjah gozdnega drevja (Uradni LRS, št. 30-116/34); , . v 1. dajanje pripomb k nameravanim s,e gozdovih, v katerih se seka po potrjenih g< gospodarskem načrtu — 2. člen; ctoiečS' 2. izdajanje sečnih dovoljenj do 100 m ga lesa — 2. točka 4. člega; lošne' 3. sklepanje pogodb o sečnji v gozdovi 1, rajnCga ga ljudskega premoženja, ki so v upravi o ljudskega odbora — 2. odstavek 4. člena; x]eIia; 4. izdajanje sečnih nalogov v primerih iz 5. odkazovanje drevja za posek — 13. člen; 6. dovoljevanje posebnega časa za sečnjo v višinskih gozdovih in podaljšanje določenega časa za seč-njo po 2. in 4. odstavku 15. člena; 7. izdajanje predpisov o tem, v katerih krajih se štejejo gozdovi za višinske gozdove — 15. člen; 8. žigosanje posekanega ali podrtega lesa — 16. člen. Zadeve iz 7. točke opravlja svet, iz 1. do 6. in 8. točke upravni organ. XI Zakon o skladih za obnovo, gojitev in varstvo gozdov (Uradni list LRS, št. 13-39/54): 1. upravljanje okrajnega sklada — 3. člen; 2. sprejemanje predračuna sklada — 4, člen; 3. določanje odstotka prispevkov za občinske sklade — 9. člen. Zadeve iz 2. in 3. točke opravlja ljudski odbor na sejah obeh zborov, iz 1. točke upravni organ. XII Uredba o plačevanju prispevkov v sklade za ob-"ovo, gojitev in varstvo gozdov in o uporabi teh skladov (Uradni list LRS, št. 26-100/54): t. določanje prispevkov s plačilnimi nalogi po 4. 'n členu; 2. določanje vrednostnih razredov — 2. točka tarife. Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja upravni organ. XIII . Uredba o obratovanju žag veneciank (Uradni list LRS, št. 11-41/53): v, Vdajanje dovoljenj za delo žag veneciank pb 1. tenu in drugem odstavku 5. člena opravlja svet. XIV Navodilo za izvajanje uredbe o obratovanju žag 'toeciank (Uradni list LRS, št. 14-54/53): , L izdajanje dovoljenj za delo žag veneciank — • točka; 2. sestavljanje seznama žag veneciank — 6. točka; .. V nadzorstvo nad obratovanjem in poslovanjem aS veneciank — 7. točka. Zadeve iz 1. točke opravlja svet, iz 2. in 3. točke ^Pravni organ. XV lav ^ rfv,it,a za izvrševanje zakona o omejitvi prede-e lesa iglavcev (Uradni list LRS, št. 30-115/54): ^ t- izdajanje dovoljenj za izjemno tesanje tramov 2- člen; j~i, Vdajanje dovoljenj za izjemno predelavo avc,;v v drva — 3. člen. 'adeve iz 1. in 2. točke opravlja upravni organ. XVI uaip^Jfedba o ukrepih proti škodljivemu mrčesu in LhS Uvini boleznim na gozdnem drevju (Uradni list j 12-70/49): točka■naAz<,'rshr<> nac* izvajanjem odredbe — 11, 2 tnrj ' °drejanje ukrepov po 7. (n tl. točki; za zatiranje bolezni in tojtu'. ^ravl jan je nalog po 8. točki jn 1. odstavku 10. 1' izdajanje predpisov po 2. odstavku 10. točke, in j j ^ve iz 4. točke opravlja svet, zadeve jz 1., 2. točke upravni organ. XVII Pravilnik o opravljanju logarske službe v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 25-132/51): nastavljanje logarjev po 5. členu opravlja s statutom določen' organ. XVIII Odredba o ukrepih proti kostanjevemu raku in črnilovki (Uradni list LRS, št. 33-191/52): 1. sprejemanje prijav o pojavu bolezni — 2. točka; 2. vodstvo propagandnih akcij in pouk ljudstva — 5. točka. Zadeve iz 1. im 2. točke opravlja upravni organ. XIX Odredba o omejitvi sekanja in gojitvi domačega oreha (Uradni list LRS. št. 2-11/53): 1. izdajanje dovoljenj za izjemno sečnjo domačega oreha — 3. odstavek 3, točke; 2. nadzorstvo nad izvajanjem odredbe — 6. točka. Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja upravni organ. ' XX Navodilo o ureditvi gozdarske službe v okrajih in mestih (Uradni list LRS, št. 15-55/54); 1. ustanovitev okrajne uprave za gozdarstvo — II. točka; 2. opravljanje nalog po III. točki; 3. izvrševanje nalog ljudskega odbora v zvezi * neposrednim upravljanjem gozdov splošnega ljudskega premoženja v okraju — IV. točka; 4. izvrševanje nalog ljudskega odbora v zvezi z neposrednim upravljanjem okrajnega sklada za gojitev, obnovo in varstvo gozdov — V. točka; 5. imenovanje šefa okrajne uprave za gozdarstvo — 'VI. točka; 6. določanje gozdnih revirjev in logarskih okoli-» šev — IX. točka. Zadeve iz 1. točke opravlja ljudski odbor po obeh zborih, iz 5. točke na skupni seji obeh zborov, zadeve iz 2., 3., 4. in 6. točke upravni organ. XXI Odredba o sečnji tise v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 20-93/55): nadzorstvo nad sečnjo tise po tej odredbi im evidenco po 4. točki opravlja upravni organ. d) trgovina XXII Odredba o tehničnih pogojih, napravah in opremi poslovnih prostorov trgovskih podjetij in trgovin za prodajo alkoholnih pijač (Uradni list LRS, št. 19-90/55): nadzorstvo nad izvrševanjem odredbe po 14. točki opravlja upravni organ. e) turizem in gostinstvo XXIII Uredba o zasebnih gostiščih (Uradni list LRS, štev. 14-49/54): izdajanje predpisov o vodstvu knjig v zasebnih gostiščih po 6. členu opravlja ljudski odbor po obeh zborih. f) obrt XXIV Zakon o obrtništvu (Uradni list LRS, št. 20- 102/50): imenovanje članov izpitne komisije za pomočniške izpite po 17. členu opravlja svet. XXV Pravilnik o opravljanju pomočniških izpitov (Uradni list LRS, št. 41-194/51): 1. postavitev izpitne komisije in imenovanje članov — 1. člen; 2. kaznovanje .članov izpitne komisije — 4. člen; 5. izvrševanje nadzorstva nad delom izpitnih komisij — 21. člen. Zadeve iz 1. točke opravlja svet, iz 2. in 5. točke upravni organ. XXVI Pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce (Uradni list LRS, št. 37-208/52): 1. postavljanje izpitne komisije in določitev njenega sedeža — 3. in 4. člen; 2. izdajanje odločb, da dela kandidat izpit pri komisji drugega najbližjega okraja, če izpitne komisije za posamezne poklice v okraju ni mogoče sestaviti — 5. člen; 3. reševanje pritožb proti odločbam izpitne komisije — 3. odstavek 9. člena jn (j, odstavek 17. člena; 4. izdajanje spričeval in diplom — 19. člen; 5. določanje pristojbin za opravljanje izpita — 21. člen; 6. nadzorovanje izpitnih komisij — 23. člen. Zadeve iz 1. in 5. točke opravlja svet, iz 2.,'3., 4. in 6. točke upravni organ. XXVII Odredba o postavitvi in pristojnosti izpitne komisije v Trbovljah za opravljanje strokovnih izpitov za visoko kvalificiranega delavca iz rudarske stroke (Uradni listi LRS, št. 15-56/53): imenovanje pedsednika in članov izpitne komisije po 2. točki opravlja svet. XXVIII Odredba o pristojnosti izpitnih komisij za opravljanje strokovnih izpitov za kvalificiranega in visoko kvalificiranega delavca v grafični stroki (Uradni list LRS, št. 17-67/53): imenovanje članov izpitnih komisij po 2. točki opravlja svet. 2. Na področju komunalnih zadev in gradbeništva I Zakon o skladih za urejanje voda (Uradni list LRS, št. 14-66/55): 1. ustanovitev skladov — 1. člen; 2. upravljanje skladov — 4. člen; ,■ 3. sprejemanje predračunov skladov — 5. člen; 4. najemanje posojil v breme skladov — 6. člen. Zadeve iz 1., 3. in 4. točke opravlja ljudski odbor po obeh zborih, iz 2. točke upravni organ. n Zakon o ustanovitvi Sveta za urbanizem LR Slovenije (Uradni list LRS. št. 17-76/55): predlaganje Izvršnemu svetu oseb za imenovanje v Svet za urbanizem LRS po 3. členu opravlja ljudski odbor po okrajnem zboum. III Zakon o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17-77/55): 1. razveljavljanje licitacijskega postopka zaradi ugovora kateregakoli od udeležencev licitacije — 8. člen; 2. dovoljevanje izvedbe gradbenih del v lastni režiji — 23. člen. Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja upravni organ. IV Pravilnik o načinu izvajanja gradbenih del v lastni režiji (Uradni list LRS, št. 17-83/55): dovoljevanje izvedbe gradbenih del v lastni režiji po 2. členu opravlja upravni organ. V Uredba o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LRS, št. 21-116/50): 1. splošno nadzorstvo v okraju nad opravljanjem dimnikarske službe in nad izvajanjem požarnovarnostnih in preventivnih ukrepov — 5. in 15. člen; 2. organiziiranje skupne dimnikarske službe za več občin po 2. odstavku 5. člena. Zadeve iz 1. jn 2. točke opravlja upravni organ. VI Uredba o ureditvi javne cestne službe v LR Sloveniji (Uradni Ist LRS, št. 41-133/5'3): 1. opravljanje zadev javne cestne službe glede cest III. reda — 2., 11. in 12. člen; 2. splošno nadzorstvo nad poslovanjem občinskih cestnih uprav — 11. člen; 3. kategorijacija cest III. reda — 5. točka 12. člena; 4. imenovanje upravnika okrajne cestne uprave — 13. člen; 5. postavljanje uslužbencev in stalnih cestarje^ okrajne cestne uprave — 15. člen; 6. imenovanje in razreševanje določenih članov okrajnega cestnega odbora — 17. člen; 7. izvajanje predpisov o ureditvi in poslovanju okrajne cestne uprave — 19. člen. Zadeve iz 6. točke opravlja ljudski odbor ua skupni seji, iz 3. in 7. točke okrajni zbor, iz 4. in 5-točke po statutu določeni organ, iz 1. in 2. točke upravni organ. VII Uredba o varstvu javnih cest (Uradni list LRS’ št. 41-134/53); za ceste III. reda: 1. izdajanje odločb o zapori javnih cest ter ° preusmeritvi cestnega prometa — 2. člen; 2. izdajanje odločb o prepovedi uporabe cest za vozila določenih vrst — 3. člen; 3. izdajanje izjemnih dovoljenj za uporabo voz' z ožjimi platišči — 4. odstavek 5. Člena; ___ 4. izdajanje dovoljenj za posebno uporabo cest 7. in 13. člen; 5. izdajanje pritrditev za gradbe v cestnem var stvenem pasu — 8. člen; 6- izdajanje odločb, da morajo lastniki in uprav-niki gozdov posekati dfevje in grmovje ob cesti 10. člen; U izdajanje dovoljenj za dovozne priključke — 14. člen; S. predpisovanje najvišje dovoljene obremenitve Za mostove — 15. člen; 9. opravljanje nalog iz 20. člena. Zadeve iz 1. do 9. točke opravlja upravni organ. VIH Odredba o določitvi objektov, za katere bo ime-Hovala komisijo zn tehnični pregled republiška gradca inšpekcija (Uradni list LRS, št. 24-85/54): imenovanje komisije za tehnični pregled vseh Stadbenih objektov razen za tiste objekte, za katerih Pregled je pristojna republiška oziroma občinska ko-''bsija — 2. točka. |Z .deve iz 1. točke opravlja upravni organ. . Odločbe o kategorijaciji cest II. reda (Uradni list L‘RS; št. 40-185/51): kategorizacijo cest 111. reda po 2. točki opravlja 0krajnj zbor. Na področju ljudskega zdravstva I Zakon o zobozdravstveni službi (Uradni list LRS, št- 5-52/55): L ustanovitev zobozdravstvenega zavoda za ob-^očje vsega okraja ali več občin — 4 člen; 2. dajanje pritrditve za ustanovitev zobozdrav-stvenega zavoda, ki ga ustanovi gospodarska organi-z®c'ja, družbena organizacija ali zavod — 4. člen; ,. 5, določanje okoliša zobozdravstvenemu zavodu, je ustanovil okrajni ljudski odbor — 11. člen; 4. splošno nadzorstvo nad zobozdravstveno službo v °kraju — 19. in 20. člen. Zadeve iz 1. točke opravlja ljudski odbor na seji 0l)eh zborov, iz 2. in 5. točke svet, iz 4. točke upravni °*ean. II Zakon o lekarniški službi (Uradni list LRS, štev. 4-65/55): L izdajanje dovoljenja, da ima lahko lekarna po-e"en laboratorij za živilsko-kemične in klinično-ke-analize — 1. člen; 2. dajanje pritrditve k ustanovitvi lekarne, ki jo “Stanovi občinski ljudski odbor, gospodarska orga-l2acija, družbena organizacija ali samoupravni za-^ — 6. člen; ] 5. imenovanje komisije za ugotovitev, ali so de- prostori za lekarno primerni — 6. člen; 4. vodstvo registra lekarn za območje okraja — 8. - izdajanje potrdil, da so izpolnjeni pogoji za s'ovanjo lekarne — 10. člen; 6. izdajanje pritrditve k odločbi o prenehanju rne, ki jo je ustanovil občinski ljudski odbor, J’sporiarska organizacija, družbena organizacija ali ^upravni zavod — 11. člen; nadzorstvo nad lekarnami — 1. odstavek 33. 61«na; i 8. imenovanje komisije za redni letni pregled le-*arn - 34. člen; 9. opravljanje nalog i* 35. člena; 10. ustanavljanje lekarn — 6. člen; 11. za lekarne, kj jih je ustanovil okrajni ljudski odbor: a) odločanje o prenehanju lekarne — 11, člen; b) potrditev pravil — 12. člen; c) imenovanje upravnega odbora in upravnika — 13. in 16. člen; č) opravljanje nalog iz 2. odstavka 7. člena, 2. točke 14. člena in 3. odstavka 29. člena. Zadeve iz točk 10. in lla opravlja ljudski odbor po obeh zborih, ?z točke 11-b po okrajnem zboru, iz točke lic na skupni seji obeh zborov, zadeve iz 2., 3„ 6., 7., 8„ 9. in Uč točke svet, iz L, 4. in 5. točke upravni organ. III Uredba o mrliški pregledni službi (Uradni list LRS, št. 11-79/48): 1. izdajanje navodil za opravljanje mrliške pregledne službe v okraju — 2. člen; 2 nadzorstvo nad*.mrliško pregledno službo v okraju — 2. člen: 3. sestavljanje okrajne statistike o mrliški pregledni služb; in polletnih potočil za republiške organe — 25. člen. Zadeve iz 1. točke opravlja svet, iz 2. in 3. točke upravni organ. IV Odredba o obveznem cepljenju proti tifusu (Uradni list LRS, št. 13-58/56); izdajanje ukrepov ob epidemiji tifusa, če nevarnost epidemije presega območje občine ali če občinski organi ne odredijo ustreznih ukrepov (dozdaj samo v republiški pristojnosti) po III. točki opravlja upravni organ. V Navodilo o finansiranju in finančnem poslovanju zdravstvenih zavodov s samostojno finansiranjem, o določam ju strukture cene za zdravstvene storitve, o določanju oskrbnin (cen za storitve) in o načinu za-ključHve dosedanjega poslovanja (Uradni list LRS, št. 12-48/53); 1. za zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj ali nadzorni organ je okrajni ljudski odbor: a) dajanje soglasja k predračunu in sklepnemu računu — 2. in 12. točka; b) - dajanje soglasja k določitvi cen za storitve zavoda po 15. in 18. točki ter k določitvi višine amortizacijskega prispevka v strukturi cene po točki 16-d; c) kontrola nad izvrševanjem predračuna — 11. točka; č) zagotovitev sredstev po 19. točki; 2. določanje cen za bahnške storitve po točki 18-3-b ter cen za stroške prevoza z rešilnim avtomobilom po točki 18-3-d. Zadeve iz točk 1-a in 1-č opravlja ljudski odbor po obeh zborih, iz 2. točke okrajni zbor, iz 1-b svet, iz točke 1-c upravni organ. VI Odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS, št. t7-59/53 in 29-113/54): za zdravstvene zavode katerih ustanovitelj ali nadzorni organ je okrajni ljudski odbor, opravlja zadeve iz 5. odstavka 4. točke ljudski odbor po obeh zborih, zadeve iz 3. odstavka 3. točke ter iz 4. in 6. odstavka 5. točke pa svet. VII Odredba o spremembi odredbe o najvišjih cenah z zobozdravstvene storitve (Uradni list LRS, št. 30-126/54): potrjevanje een za zobozdravstvene storitve zobozdravstvenih zavodov po i. točki opravlja svet. 4. Na področju socialnega varstva I Zakon o socialnih zavodih (Uradni list LRS, štev. 26-91/54): 1. izdajanje odločb o ustanovitvi in prenehanju socialnega zavoda — 2. in 8. člen; 2. za zavode, katerih ustanovitelj je okrajni ljudski odbor: a) opravljanje pravic in dolžnosti organa, pristojnega za zadeve in naloge zavoda — 3. odstavek 6. člena; b) potrjevanje pravil zavoda — 10. člen; c) imenovanje, razreševanje in suspenzija članov upravnega odbora in upravnika socialnega zavoda — 12., 15. in 16. člen; č) zagotovitev materialnih pogojev zavoda — 1. odstavek 2T. člena; d) dajanje soglasja k določitvi oskrbnine po 28. členu; e) določanje odstotkov od doseženega presežka dohodkov nad izdatki, ki se odvajajo v posamezne sklade — 29. člen; f) dajanje soglasja k odločitvam upravnega odbora iz 1., 3., 6. in 10..točke 14. člena; g) dajanje soglasja k določitvi upravnega odbora, kateri zavodovi uslužbenci se štejejo za učno, vzgojno oziroma zdravstveno osebje ter kateri stroški se krijejo iz proračuna — 2. odstavek 27. člena; b) reševanje pritožb v primerih iz 19. in 25. člena; 1) odločanje o zakonitosti sklepov upravnega odbora v primerili iz 20. člena; j) ustanavljanje socialnih skladov in izdajanje predpisov za poslovanje teh skladov — 40. člen; 3. izdajanje pritrditev za ustanavljanje vseh socialnih zavodov po društvih, družbenih in gospodarskih organizacijah, kolikor zanje ni pristojen republiški organ — 2. člen; 4. vodstvo registra socialnih zavodov v okraju — 7. člen; 5. predlaganje člana upravnega odbora zavoda v primerili iz 4. odstavka 12. člena. Zadeve iz točk 1., 2-b, 2-č in 2-j opravlja ljudski odbor po obrh zborih, iz točk 2-c in 5 na skupni seji obeh zborov, iz točk 2-a, 2-d, 2-e, 2-f, 2-g, 2-1 in 3 opravlja svet, iz točk 2-h in 4. upravni organ. II Navodilo o finansiranju in finančnem poslovanju, o določanju strukture cen in o skladih finančno samostojnih socialnih zavodov (Uradni list LRS, štev, 40-149/54): dajanje soglasja v primerih iz prvega odstavka 2. točke ter iz 6., 13. in 15. točke opravlja svet. 5. Na področju delovnih razmerij I Odredba o izdajanju dovoljenj za delo inozemskim delavcem in nameščencem (Uradni list LRS, št. 29-170/47); izdajanje in razvid dovoljenj za delo po 3., 5. in 7. členu opravlja upravni organ. 6. Na področju prosvete in kulture I Uredba o nadzorstvu nad zasebnim poučevanjem mladine (Uradni list LRS, št. 26-136/51): izdajanje dovoljenj za skupinsko poučevanje mladine po zasebnikih (2. člen) opravlja svet. II Uredba o pravici učiteljev, vzgojiteljev in profesorjev do brezplačnega stanovanja in kuriva (Uradni list LRS, št. 22-122/50): o spornih vprašanjih odloča po 6. členu upravni organ. III Odlok o posebnih dodatkih za učno in vzgojno osebje (Uradni list LRS, št. 38-138/54): 1. določanje krajev, v katerih so življenjske i® delovne razmere izredno težke, ter krajev, v katerih se zaradi pomanjkanja učnega in vzgojnega ose^ia lahko s soglasjem pristojnega republiškega organa prizna učnemu in vzgojnemu osebju poseben dodatek; določanje delovnih mest in specialnosti, za kat®' re se priznava dodatek in določanje višine dodatka — t. in 6. točka; 2. dajanje predlogov pristojnemu starešini za P0" sebne dodatke — 9. točka. Zadeve iz 1. točke opravlja okrajni zbor, iz 2. točke svet. Odlok o honorarni službi, o delovni obveznosti m o nagrajevanju za nadurno delo v prosvetno znan' stveni službi, v šolah in drugih vzgojnih zavodih (Uradni list LRS, št. 38-139/54); za šole in druge vzgojne zavode, katerih ustanovitelj ali nadzorni organ je okrajni ljudski odbor: 1. določanje višine mesečnega honorarja bono* rarnim učiteljem, predmetnim učiteljem ali profesor jem za delo v dijaškem domu ali internatu " točka; 2. znižanje učne obveznosti ravnatelju strokov šole, ki ima šolsko delavnico in določitev učne 0 veznosti šefu šolske delavnice — 15. točka; 3. določanje honorarja za nadurno delo učnfS osebja nižje in srednje umetniške šole — 19- 4. določanje honorarja za nadurno delo us luž cev dijaških domov [n internatov — 21. točka; 5. izjemno znižanje delovne obveznosti posaffl nim uslužbencem šol in zavodov — 22. točka; 6. izdajanje odločb o tem, da mora us*uz a\{ šole ali zavoda, ki ni polno zaposlen, pouče v a __ vzga jati še na kaki drugi šoli ali zavodu — 3°-Zadeve iz 1. do 6. točke opravlja svet. točk*- " . V Odločba o opravljanju pomočniških i*pi*°v vzgojnih zavodih (Uradni list LRS, št. 35-202/?-enega člana izpitne komisije imenuje po • svet . Pravilnik o organizaciji in delu glasbenih (Uradni list LRS, št 13-51/53): ., šoiab; nameščanje vzgojnega osebja na S^as”?DI ^j-ajn’ katerih ustanovitelj ali nadzorni organ je . po ljudski odbor, po 20. členu opravlja organ, statutu za to pristojen. ?. Na področju notranjih zadev I Zakon o prostovoljnih gasilskih društvih (Uraduj list LRS, št. 25-139/48): 1. skrb za ustanavljanje novih gasilskih društev, za strokovno usposabljanje gasilcev in za splošen dvig gasilstva v okraju ter pomoč pri nabavljanju gasilskega orodja ob sodelovanju z okrajno gasilsko «vezo — 8. člen; 2. sodelovanje z gasilskbni četami pri opravljanju Djihovih nalog — 13. člen; 3. začasno upravljanje premoženja okrajne gasilske zveze če preneha obstojati — 2. odstavek 16. člena; 4. dodelitev premoženja iz prejšnje točke nov; °krajni gasilski zvezi — 2. odstavek 16. člena; 5. odločanje o premoženju gasilskega društva, ki je prenehalo obstojati, če se v istem kraju ne ustanovi v 6. mesecih po prenehanju društva novo društvo — i. odstavek 16. člena; 6. odrejanje sodelovanja več gasilskih enot z območja okraju in klicanje na pomoč gasilskih enot od drugod ob večjih požarnih katastrofah — 22. člen; 7. izvrševanje nadzorstva nad delovanjem gasil-skih društev v okraju in okrajne gasilske zveze — 26. člen; 8. potrjevanje izvolitve poveljnikov oziroma podočnikov gasilskih čet — 26. člen; 9. razrešitev posameznih ali vseh članov uprav-üega in nadzornega odbora gasilskega društva ali °k:rajne gasilske zveze ter sklicanje skupščine za 'olitev novih organov — 26. člen; 10. izdajanje prepovedi za nadaljuje delo društva ali zveze, če deluje v nasprotju z namenom — 27. člen. Zadeve iz 4. in 5. točke opravlja okrajni zbor, zadeve iz drugih točk pa upravni organ. II Pravilnik za izvajanje zakona o prostovoljnih gajskih društvih (Uradni list LRS, št. 50-167/48): L določitev člana okrajnega ljudskega odbora — člen; 2. nadzorstvo nad delovanjem gasilskih društev 23. člen. Zadeve iz 1. točke opravlja ljudski odbor na ^O'Pai seji, zadeve iz 2. točke upravni organ. III Zakon o prekrških zoper javni red in mir (Urad-1 list LRS, št. 16-88/49 in 40-184/31): te sprejemanje prijav glede prireditev, za kate-j ^ velja zakon o društvih, zborovanjih in drugih a'a‘h shodih — 6. člen; čle Pre,poved prireditev iz prejšnje točke — 6. ^ . 5- izdajanje dovolj za nabiranje prostovoljnih P11 spev kov - 7. člen. Nadeve iz i. do 3. točke opravlja upravni organ. IV Zakon o orožju (Uradni list LRS, št. 26-97/54): sest 'z^ajauje dovoljenj za nabavo, nošenje in po-lj «roija, dovoljenj za izdelovanje orožja in dovo-oro.l Za obrtno popravljanje in izdelovanje strelnega Jfl - 7. člen; 2. potrjevanje pismenih pooblastil, s katerimi peavne osebe, ki imajo orožni list, zaupajo orožje fizičnim osebam — 12. člen; 3. odvzemanje dovoljenj orožja, orožnih listov in dovoljenj za izdelovanje orožja — 17. člen; 4. nadzorstvo nad izvajanjem zakona — 18. člen. Zadeve iz 1. do 4. točke opravlja upravni organ. V Pravilnik za izvajanje zakona o orožju (Uradni list LRS, št. 28-112/54): 1. izdajanje potrdil o priglasit-.! orožja, ki se lahko nabavi in nosi brez dovoljenja — 4. člen; 2. izvrševanje varstvenih ukrepov, s katerimi se odvzame dovoljenje za izdelovanje oziroma za obrtno popravljanje in predelovanje orožja ter orožje — 28. člen; 3. evidenca o izdanih dovoljenjih za nabavo orožja, orožnih listov, ter o priglašenem, odvzetem in najdenem orožju — 29. člen. .Zadeve iz 1. do 3. točke opravlja upravni organ. 'VI Uredba o požarnih varnostnih ukrepih pri ravnanju z ognjem in s predmeti z raznesilnim in ruzpoč-nim učinkom (Uradni list LRS, št. 6-25/47 in 4-14/49): dovoljenja za zažiganje kresov, metanje raket, prirejanje bäklad, ognjemetov in podobnih prireditev ter za uporabo raznesil po 2. členu izdaja upravni organ. VII Uredba o ureditvi nabiranja prostovoljnih prispevkov (Uradni list LRS, št. 7-29/49): o uporabi prispevkov, ki se ne morejo porabiti za prvotni namen, po 7. členu odloča upravni organ. Vlil Uredba o prepovedi snemanja in skiciranja nekaterih objektov (Uradni list LRS, št. 2-6/52): dovoljenja za snemanje ali skiciranje posameznih nevojaških objektov in predelov po 5. členu izdaja upravni organ. IX Navodilo za vodstvo razvida državljanov LR Slovenije (Uradni list LRS, št. 42-253/47): kraj, kjer naj se opravj vpis v državljansko knjigo po 22. točki določi upravni organ. X Pravilnik o ureditvi iu vodstvu državnih matičnih knjig (Uradni list LRS, št. 43-230/48): 1. dajanje soglasja za nastavljanje, premeščanje in začasno dodeljevanje matičarjev na drugo delo — 2. člen; 2. opravljanje višjega nadzorstva nad matično služlio — 6. ölen; 3. postopek z izpiski iz matičnih knjig, namenjenih za uporabo v tujini — 27. člen; 4. sprejemanje prošenj za spremembo osebnega imena 52. člen; 5. reševanje sporov o osebnem imenu — 53. člen; 6. izdajanje dovoljenj za sklepanje zakona po pooblaščencu — 68. člen. Zadeve iz 1. do 6. točke opravlja upravni organ. XI Odredba o prevažanju oseb z avtobusi in tovornimi avtomobili (Uradni list LRS, št. 15-83/49): / dovoljenja za prevoz oseb s tovornimi avtomobili po 5. točki izdaja upravni organ. XII Navodilo za večje varstvo in nadzorstvo posebno ogroženih gozdov in vseh gozdov ob suši (Uradni list LRS, št. 21-129/49): predavanja in tečaje po II. točki organizira upravn' organ. XIII Odredba o spravljanju in hrambi vnetljivih tekočin v industrijskih in d ugih podjetjih (Uradni list LRS, št. 1-4/50): nadzorstvo nad skladišči in prostori za spravljanje priročnih zalog vnetljivih tekočin v industrijskih in drugih podjetjih po 23. točki opravlja upravni organ. XIV Navodilo za opravljanje službe državljanskih stanj na območju LR Slovenije (Uradni list LRS, štev. 2-11/50): 1. dajanje soglasja k imenovanju matičarjev in drugih uslužbencev, ki opravljajo službo državljanskih stanj v občini — četni odstavek III. točke; 2. opravljanje nalog višjega nadzorstvenega organa po zakonu o državnih matičnih knjigah — V. točka. Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja upravni organ. XV Odredba o spravljanju in hrambi vnetljivih tekočin (Uradni list LRS, št. 5-26/50): 1. določanje največjih količin, ki jih smejo imeti na zalogi za dnevno uporabo posebne prodajalne za naftine derivate — 3. točka; 2. določanje največje količine vnetljivih tekočin, ki jih sme imeti na zalogi za dnevno uporabo v odprtem stanju in v zaprtih prostorih na skladišču obrtno podjetje, ako raLi pri svojem rednem obratovanju večje količine, kot so določene t odredbi — 7. točka; 3. določanje največjih količin goriva, ki ga imajo lahko v zalogi premične črpalke za oskrbo avtomobilskega prometa — 9. točka; 4. določanje prostora, kjer se sme uporabljati premična črpalka za oskrbo avtomobilskega prometa — 25. točka; 5. evidenca o prodajalnah na drobno, obrtnih podjetjih in obrtnih delavnicah, ki uporabljajo v svojem obratu vnetljive tekočine, ter o premičnih črpalkah, ki se uporabljajo za oskrbo avtomobilskega prometa — 33. točka; 6. nadzorstvo nad izvajanjem požarnih varnostnih ukrepov v gospodarskih organizacijah in napravah iz prejšnje točke, pregledovanje zgradb in skladišč, kjer so spravljene vnetljive tekočine — 33. točka. Zadeve iz 1. do 6. točke opravlja upravni organ. XVI Navodilo o prijavljanju prebivališča državljanov FLRJ v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 22-129/50): 1. organizacija prijavnih uradov; vodstvo kartoteke stalnega prebivalstva in razvida prehodnega prebivalstva — L, 2., 4. in 7. točka. 2. dajanje navodil za opravljanje prijavne in odjavne službe v občini in nadzorstvo nad izvrševanjem te službe — 9. točka. Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja upravni organ. 8. Na področju splošne uprave 1 Zakon o državnih uslužbencih LR Slovenije (Uradni list LRS, št. 1-2/49): L izdajanje odločb povrnitvi škode, ki jo stori okrajni uslužbenec, državi pri opravljanju službe — 75. člen; 2. odločanje o oprostitvi povrnitve škode — 75. člen. Zadeve iz 1. točke opravlja predsednik ljudskega odbora, zadeve iz 2. točke predsednik, če škoda ne presega 5.000 dinarjev, če znaša škoda več pa okrajni zbor. . ..v,:.-. 9. Druge zadeve I Zakon o agrarnih skupnostih (Uradni list LRS, št, 52-323/47); spore po 3. členu (dosedaj v republiški pristojnosti) rešuje upravni- organ. Zakon o agrarni reform} in kolonizaciji v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 10-61/48): 1. izdajanje odločb o razlastitvi nepremičnin v postopku za agrarno reformo, o dodelitvi zemljišč kolonistom, o razlastitvi starih posestev kolonistov ter odločb, da se razlaščenemu veleposestniku pustj stanovanjsko poslopje ali del obdelovalnih zemljišč 2. do 5. odstavek 7. člena, 32. člen, 38. člen; 2. izdajanje odločb o vpisu oziroma o razveljavitvi vpisa o zaznambi prepovedi in odsvojitve P*1, starih nepremičninah kolonistov — 29. člen in L stavek 32. člena; 3. izdajanje odločb o razveljavitvi dodelit'ß agrarnih,, zemljišč kolonistu, ki se odloči za vrnite' na svoje'prejšnje posestvo jn o vrnitvi prejšnjega P° sestva — 1. odstavek 32. člena; 4. izdajanje odločb o odvzemu dodeljenega P0 sestva, ki ga kolonist upropašča — 34. člen; 5. izdajanje odločb o povrnitvi škode in o P10'^, nitvi vloženih investicijskih sredstev na posestvu, ga kolonist zapusti — 35. člen. Zadeve iz 1. do 5. točke opravlja upravni orito III Uredba o organih in postopku za preiskanje P lastitev državnih zemljišč, ledin in zemljišč b*'. agrarnih skupnosti (Uradni list LRS, št. 12- ^ 1. izvedba postopka in izdajanja .odločb ^eD’ • ■ ilasti' 2. imenovanje komisije za ugotavljanje Pr tev — 10. člen. točke Zadeve iz 2. točke opravlja svet, iz upravni organ. !V Zakon o odpravi viničarskih in podobnih in/ rij (Uradni list LRS, št. 22-77/53): no *• odločbe o razlastitvah zemljišč s poslopji ^ odstavku 6. člena izdaja upravni organ (Komi zemljiški sklad). V • " Zakon o lovu (Uradni list LRS. šh _ L določanje lovišč in odrejanje njihovi i 2. in 11. člen; 2. odrejanje znižanja števila divjadi, če se preveč razmnoži — 9. člen; 3. oddajanje in odvzemanje lovišč lovskim družinam — 12. in 13. člen; 4. izdajanje pritrditve za izjemno omejitev naj-višjega števila članov lovske družine — 15. člen; 5. otrjevanje članov izpitnih komisij za lovske izpite — 18. člen; 6. imenovanje komisije za izpite za lovske čuvaje — 39. člen; 7. izdajanje pritrditve k določitvi prispevkov v °krajne lovske sklade — 43. člen; 8. vodstvo katastra lovišč — 49. člen. Zadeve iz 1. točke opravlja ljudski odbor po okrajnem zboru, iz 2., 3., 4. in 7. točke svet, iz 5., 6. in 8. točke upravni organ. _ . Na podlagi prvega odstavka 23. in 43. člena ustav-nega zakona o temeljih družbene in politične uredi-be in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije ^ zvezi s četrtim odstavkom 136. člena poslovnika Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 13. julija 1955 sprejela ODLOK o Višji pedagoški šoli Splošne določbe 1 Višja pedagoška šola v Ljubljani se vodi po na-ćeuh o družbenem vodstvu. Solo neposredno vodijo organi, ki so določeni s 'etn odlokom. Svet za prosveto in kulturo LRS izvršuje v zvezi ^ vodstvom šole s tem odlokom določene pravice in dolžnosti. 2 Sola ima pomen za vso Ljudsko republiko Slonijo. 3 Namen šole je, vzgajati višje kvalificirano učno nsebje m pouk na splošno izobraževalnih šolah ter a šolah za defektne otroke in mladino. 4 ^ Pouk na šoli traja najmanj dve in največ tri Pouk se izvaja po predmetnih skupinah, ki se po rebi združujejo v odseke. Pouk in izpiti na šoli so javni. im- absolventov Višje pedagoške šole, ki diplomski izpit, ustreza višji šolskf izobrazbi. dati50^a 'ma samostojen predračun dohodkov in W OV’ R' 8a potrdi Ljudska skupščina LRS kot pri-0 fepubliškega proračuna. pre I lrektor Bračuna. iz- šole je odredbodajalec za izvajanje Vodstvo šole in neposredno vodijo šolski svet učiteljska zbor ■fektor. VI Odredba o odrejanju pogonov na volkove in divje prašiče (Uradni list LRS, št. 20-94/55): naloge v zvezi s pogonom na volkove in divje prašiče po 1. in 3. točki opravlja upravni organ. VII Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRS, št. 26-95/54): 1. izročanje ribiških okolišev v gospodarjenje ribiškim društvom in odvzemanje teh okolišev — 3. in 7. člen; 2. proglašenje posameznih vod ali delov vod ribiškega okoliša za gojitvene vode — 20. člen. Zadeve iz 2. točke opravlja ljudski odbor po okrajnem zboru, iz 1. točke svet. Spiski svet sestavljajo: trije člani, ki jih izvoli učiteljski zbor izmed predavateljev na šoli; Član, ki ga izvolijo študenta izmed sebe; član, ki ga izvoli izmed ljudskih odbornikov okrajni ljudski odbor Ljubljana; sedem do devet članov, ki jih imenuje Svet za prosveto in kulturo LRS izmed oseb, ki jih predlagajo združenja in društva prosvetnih delavcev, in izmed drugih javnih delavcev; direktor šole. Delovna doba sveta traja dve leti; posameznega člana lahko odpokliče oziroma razreši pred potekom tega časa tisti, ki ga je izvolil oziroma imenoval. Svet za prosveto in kulturo LRS lahko razpusti šolski svet, če ta zanemarja dolžnosti ali če njegovo delo nasprotuje zakonu. Zoiper takšno odločbo Sveta ima šolski svet pravico do pritožbe na Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije. 9 Šolski svet izvoli izmed sebe predsednika. Direktor šole ne more biti predsednik šolskega sveta. 10 Seje šolskega sveta sklicuje in vodi predsednik. Predsednik skliče sejo po svojem preudarku. Predsednik mora sklicati sejo v začetku šolskega leta, ob koncu polletja in ob koncu šolskega leta in tudi, kadar to zahteva tretjina članov, učiteljski zbor ali direktor šole. Seje pripravlja predsednik sveta s pomočjo direktorja šole. 11 Šol ski svet: — predpiše statut šole in ga predloži Svetu za prosveto in kulturo LRS v potrditev; — sestavlja predlog predračuna dohodkov in izdatkov šole in skrbi za njegovo izvajanje; - — predlaga Svetu za prosveto in kulturo LRS predmetnike za predmetne skupine in učne načrte za posamezne predmete; predlaga, kako naj se organizira pouk, ter obravnava druga vprašanja, ki se tičejo pouka; — predlaga sistemizacijo delovnih mest na šoli za učno, adminstrativno in tehnično osebje; razpisuje natečaj za učno osebje na sistemizirana delovna mesta; daje predloge za imenovanje direktorja in učnega osebja oziroma daje mnenje o izvolitvi profesorjev Višje pedagoške šole; — potrjuje izvolitev predstoji! likov odsekov in starešin predmetnih skupin; — obravnava predloge m pritožbe študentov in šolskega osebja v zvezi s poukom in delom šole; — skrbi za primerne življenjske in delovne pogoje študentov; — obravnava prošnje in daje predloge za dodelitev štipendij študentom; — nadzoruje uporabo splošnega ljudskega premoženja, ki je dano v uporabo šoli; — rešuje druge zadeve, za katere je pristojen po posebnih predpisih. Clan šolskega sveta, ki ga volijo študenti, ne glasuje, kadar se daje mnenje o izvolitvi profesorjev Višje pedagoške šole, o potrditvi izvolitve predstojnikov odsekov in starešin za predmetne skupine, o predlogih za imenovanje direktorja in drugega učnega oseL;a ter o predlogih za predmetnike in učne načrte. 12 Šolski svet dela in izvršuje vse pravice, ki mu pripadajo, samo na svojih sejah. Šolski svet je sklepčen, če je na seji navzočih večina članov sveta. Svet sklepa z večino glasov navzočih članov. 13 Učiteljski zbor sestavljajo vsi predavatelji šole, ki so redni uslužbenci šole, in trije člani, ki jih izvoli drugo učno osebje izmed sebe. Predavatelji na šoli so lahko profesorji višje šole, po potrebi pa tudi profesorji srednje šole in predmetni učitelji; profesorji srednje šole in predmetni učitelji obdrže svoj naziv in plačo, ki jim pripada glede na ta naziv. Učiteljski zbor zlasti: — skrbi za to, da se zakoni in drugi predpisi ter sklepi in smernice prosvetnih organov pravilno izvajajo; — obravnava vprašanja, ki se tičejo pouka in vzgojnega dela na šoli in njunega zboljšanja; — izdela predlog predmetnika za vsako predmetno skupino in predlog učnih načrtov za posamezne predmete; — izdela podroben učni načrt za vsak predmet in skrbi za njegovo izvajanje; — voli profesorje Višje pedagoške šole; — voli na predlog učiteljskega zbora posameznega odseka in predmetne skupine predstojnika odseka in starešine za posamezne skupine; — razpisuje natečaj na vpis študentov na šolo; — gospodari s splošnim ljudskim premoženjem, ki je dano. šoli v uporabo; — imenuje člane disciplinskega sodišča za študente; — odloča na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe disciplinskega sodišča za študente; — rešuje druge zadeve, za katere je pristojen po veljavnih predpisih. Za profesorja Višje pedagoške šole je lahko izvoljen samo kandidat, ki ima popolno fakultetno izobrazbo, vsaj 8 let uspešnega pedagoškega dela in se odlikuje s strokovnim znanjem. Profesorji Višje pedagoške šole se ponovno volijo vsako peto leto. 14 Seje učiteljskega zbora sklicuje direktor po svojem preudarku, mora pa sklicati sejo, če to zahteva šolski svet, učiteljski zbor odseka ali predmetne skupine ali petina članov učiteljskega zbora šole. Sklep učiteljskega zbora velja, če glasuje zanj večina vseh njegovih članov. 15 Ce misli učiteljski zbor, da sklep šolskega sveta ni v skladu z veljavnimi predpisi, laliko zadrži njegovo izvršitev. Tak sklep mora direktor šole takoj predložiti Svetu za prosveto in kulturo LRS v odločitev. 16 Učiteljski zbor odseka ali predmetne skupine sestavljajo vsi predavatelji odseka ali predmetne skupine. Učiteljski zbor odseka oziroma predmetne skupine obravnava in rešuje vprašanja, ki se nanašajo na pouk in druga vprašauja, ki imajo pomen za posamezne odseke ali predmetne skupine. Seje učiteljskega zbora odseka ali predmetne skupine vodj predstojnik odseka ali starešina predmetne skupine. 17 Zastopniki študentov se lahko udeležijo sej učiteljskega zbora šole, odseka ali predmetne skupine' kadar se obravnavajo vprašanja pouka in izvajanja študijskih pravil; na seji lahko povedo svoje mnenje in dajo svoje predloge. Direktorja šole imenuje Svet za prosveto in ku " turo LRS. Za direktorja se lahko imenuje samo, kdor ima pogoje za profesorja višje šole po tem odlo>. Direktor vodi neposredno delo šole, pripra'U® in vodi seje učiteljskega zbora; skrbi za to, <|a izvršujejo zakoni in drugi predpisi, smernice Prl,s.• nih prosvetnih organov, statut šole ter odločbe, sk eP in priporočila šolskega sveta in učiteljskega zbor^* vodi šolsko administracijo ter imenuje adminis r tivno in tehnično osebje na šoli na sistemiziran mesta, . . t;. Direktor ima pravico in dolžnost zadržati izvr^. tev sklepov šolskega sveta ali učiteljskega Z K,ral<)]e so v nasprotju z zakonitimi predpisi, statutom s ali.s splošnimi nalogami šole; sklep učiteljskega pa tudi, če je v nasprotju s sklepom šolskega sv ^ Tak sklep šolskega -veta oziroma učiteljsk«g_ zbora mora direktor takoj predložiti Svetu za ^ sveto in kulturo LRS oziroma šolskemu svetu ločitev. Šolski svet, učiteljski zbor in direktor so zj ^ ^ delo odgovorni Svetu za prosveto in kulturo direktor pa tudi šolskemu svetu. 20 Svet za prosveto in kulturo LRS ima v zvezi z vodstvom šole zlasti tele pravice in dolžnosti: — potrdi statut šole; — določi odseke oziroma predmetne skupine in Predpiše predmetnike in učne načrte ter trajanje pouka v posameznem odseku oziroma za posamezno Predmetno skupind; — odloča o odpravi posameznih odsekov ali predmetnih skupin oziroma o ustanovitvi novih; — razpisuje natečaj za mesto direktorja; — imenuje direktorja šole in drugo učno osebje °ziroma potrjuje izvolitev profesorjev Višje pedagoške šole. — nadzoruje, kako izvršujejo predpise organi, kj neposredno vodijo šolo; — obravnava predlog predračuna šole in ga s sv'°jim mnenjem predloži pristojnemu organu; opravlja splošno nadzorstvo nad izvrševanjem Predračuna in nad gospodarjenjem s splošnim ljudskim premoženjem, ki je dano šoli v uporabo; — opravlja druge naloge, za katere je pristojen P° posebnih predpisih. Študenti 21 V šolo se sprejemajo študenti na podlagi natečaja. V šolo se lahko vpišejo učitelji, ki imajo vsaj . voletno uspešno prakso na šoli za obvezno splošno ■zobraževanje. Svet za prosveto in kulturo LRS določi na koncu vsakega šolskega leta, za katere posamezne predmetne skupine se lahko v novem šolskem letu vpišejo v k° V*U{!' absolventi učiteljišč, srednjih splošnih iz-° raževalnih šol in srednjih strokovnih šol s pred-P'sanim končnim izpitom. 22 Učitelji, ki imajo vsaj dvoletno uspešno prakso ya šoli za obvezno splošno izobraževanje, se lahko Pisej0 v šolo kot izredni študenti, vendar samo za edmetne skupine, v katerih je glede na naravo uka to mogoče; katere so te predmetne skupine e določi s statutom šole. 23 Pr HRe,(lni študent ima pravico in dolžnost obiskovati ge avania' seminarje in vaje ter udeleževati se dru-dinl u^ne8a dela in delati izpite. Za opravljanje P Omskega izpita veljajo za izredne študente enaki ifuji kot za redne študente. Vg./^udent mora upoštevati šolske predpise ter varo-dolž s^udentovs.ki ugled in ugled šole. Za kršitev teh pij u^sti je študent disciplinsko odgovoren pred disci-N m sodiščem za študente. Šfu^'utančnejše določbe o pravicah in dolžnostih Piši e,1^v ,n o njihovi disciplinski odgovornosti pred-■I® statut šole. in "denti lahko ustanavljajo strokovna, kulturna jUgn društva in krožke. 8kl(11 ravila teh društev in krožkov morajo biti v u s tem odlokom in s statutom šole. cis]n 11 den ti imajo pravico do zdravstvenega in so-RkladKa varstva ter druge pravice in ugodnosti v 11 2 veljavnimi predpisi. 25 Študenti imajo pravico sodelovati pri delu organov, ki neposredno vodijo šolo, tako kakor to določa ta odlok. Študenti sodelujejo pri vodstvu ustanov, ki se ukvarjajo z njihovimi zdravstvenimi, socialnimi in materialnimi vprašanji. 26 Status študenta Višje pedagoške šole preneha z diplomiranjem, najpozneje pa šest mesecev po abso-lutoriju, z izpisom, obsodbo na strogi zapor, alj na zapor daljši kot šest mesecev, dokler taka kazen traja,- ali z izključitvijo. Po sklepu šolskega sveta lahko preneha status študenta, če je obsojen na kazen omejitve državljanskih pravic, dokler ta kazen traja. Prehodne in končne določbe 27 Ne glede na določbe tega odloka o izvolitvi profesorjev višje šole imenuje Svet za prosveto in kulturo LRS izmed predavateljev, ki so že na šoli, profesorje Višje pedagoške šole, če izpolnjujejo za to predpisane pogoje. Rok za prvo ponovno izvolitev profesorjev Višje pedagoške šole iz zadnjega odstavka 13. točke tega odloka teče od dneva, ko je izdana odločba o imeno» vanju po prejšnjem odstavku. 28 Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odločba o ustanovitvi Višje pedagoške šole (Uradni list LRS, št. 27/47) in vsi drugi predpisi, kj so z njim v nasprotju. 29 Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. Št. LS 119/1-55 Ljubljana, dne 13. julija 1955. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Podpredsednik Republiškega zbora: Ljudske skupščine LRS: Josip Rus 1. r. Dr. Ferdo Kozak 1. r. 132. V zvezi s 7. in 62. členom splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št.. 26-269/35) in na podlagi 55. in 56. člena poslovnika Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS je Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora dne 13. julija 195’5 sprejela ODLOK o ustanovitvi komisije Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS za statute 1. Ustanovi se petčlanska komisija Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS za statute. 2. Komisija pregleda statute okrajev Ljudske republike Slovenije in pripravi za Republiški zbor poročilo in predloge v zvezi s sklepanjem o potrditvi okrajnih statutov po 7. členu splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev ter daje pritrditve po 62. členu istega zakona. 3 l'a odlok velja takoj. St. LS 120/1-55 Ljubljana, dne 13. julija 1955. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Podpredsednik Republiškega zbora: Ljudske skupščine LRS: Josip Rus 1. r. Dr. Ferdo Kozak h r. 133. Na podlagi 5. točke ^11. poglavja zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1955, v zvezi s 74. členom ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o Organih oblasti Ljudske republike Slovenije zdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS UREDBO o spremembah in dopolnitvah uredbe o načinu in rokih vplačila deleža Ljudske republike Slovenije na dohodkih okrajev in mest 1. člen 3. člen uredbe o načiuu in rokih vplačila deleža Ljudske republike Slovenije na dohodkih okrajev in mest (Uradni list LRS, št. 8-4č/5l5) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Na-rodna banka FLRJ nakazuje Ljudski republiki Sloveniji delež od skupnih dohodkov okrajev in mest, obračunanih na podlagi dejanskega vplačila vseh dohodkov, ki se štejejo po tej uredbi med skupne dohodke okrajev in mest, sproti ob razdeljevanju teh dohodkov na posamezne proračune in sklade. Razliko med vplačili po prejšnjem odstavku in m^d zneskom, ki ga pokaže mesečni obračun, nakaže Narodna banka FLRJ Ljudski republiki Sloveniji najpozneje do 25. v mesecu za pretekli mesec. Ce znaša vplačani znesek deleža Ljudski republiki Sloveniji po mesečnih obračunih manj kot eno dvanajstino planirane letne obveznosti okraja (mesta), nakaže Narodna banka FLRJ razliko med zneskom, dobljenim po mesečnem obračunu in dvanajstino, v breme ostalih okrajnih dohodkov vsakega 25. v mesecu za pretekli mesec. Dvanajstine se obračunavajo na podlagi planiranega deleža Ljudske republike Slovenije na dohodkih okrajev in mest, kot je razviden iz dokumentacije k družbenemu planu Ljudske republike Slovenije za leto 1955. • Tehnična navodila za način vplačevanja deleža Ljudske republike Slovenije po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena predpiše Narodna banka FLRJ, centrala za LR Slovenijo v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS. Končni obračun se napravi na koncu leta. Ce je vplačal okraj z mesečnimi vplačili več, kot bi moral plačati po končnem letnem obračunu, se mu razlika vrne, če je vplačal manj, pa mora razliko doplačati najpozneje v 15 dneh od dneva, kj bo z zveznimi predpisi določen kot rok za potrditev zaključnih računov gospodarskih organizacij. 2. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem Batu LRS«. St. U 28-2/55 Ljubljana, dne 13. julija 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik: Marijan Brecelj 1. x. Odloki ljudskih odborov 489. Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/53) je občinski ljudski odbor Malečnik, okraj Maribor okolica, na seji 5. junija 1955 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti Metava in Trčova I Razpisujejo se nadomestne volitve v TV. in VTI. volilni enoti občine Malečnik, ki obsega vas Metavo (IV) in Trčovo (VII), ker je zaradi smrti prenehal mandat Fluherju Antonu, kj je bil izvoljpn v FV. volilni enoti Metava in ker se je odpovedal mandatu Ivanuša Martin, odbornik občinskega ljudskega od- bora, ki je bil izvoljen v VTI. volilni enoti in j« ^ ski odbor njegovo odpoved sprejel. Drugi Liponik Konrad pa je mandat izgubil po 91, Člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur ni list LRS, št. 19-88/52). Volitve v obeh volilnih enotah bodo v nedelj dne 24. julija 1955. ra Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« 'n krajevno običajni način. St. P-66/1-55 Malečnik, dne 6. junija 1955. Predsednik Obč. L°: Zoran Crnko 1. r- 490. Mestni ljudski odbor Maribor izdaja na podlagi 2- točke 65. člena zakona o ljudskih odborih mest in testnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) po sklepu 49. skupne seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev dne 2. aprila 1955 ODLOK o družbenem planu mesta Maribora za leto 1955 1. člen Potrdi -se družbeni plan mesta Maribora za leto 1955, ki se glasi: Prvidel . PREGLED RAZVOJA GOSPODARSTVA V LETU 1954 Celotni družbeni proizvod v letu 1954 se je povečal v primeri z letom 1953 za 11,5%. Celotni družbeni proizvod po gospodarskih pa-^gah se takole poveča: r Vrednost celotnega '^spodarska panoga družbenega proizvoda Indeks 1953 1954 Industrija Eme ti jstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Oruge gospodarske __organizacije 41.441,014 45.262,225 109,2 62,131 137,094 221 858,106 1.551,429 181 383,865 765,291 199 800,289 1.003,957 125 612,464 628,586 102,6 1.435,883 1.654,261 115 523,542 436,413- 83 46.117,294 51.439,238 111,5 Skupaj: Na povečanje celotnega družbenega proizvoda je Plivalo predvsem povečanje celotne gospodarske v i'vnosti mesta Maribora, vključitev novih podjetij mestni družbeni plan in nadaljnja povečana aktiv-' °st v zamenjavi blaga, z Povečanje celotne gospodarske aktivnosti je imelo ^ Posledico povečanje števila zaposlenih v gospostvu za cca 21 % in povečanje družbenega boga- ■ državnem merilu znatno zvišala cene na trg mariborsko go- a pove-so vplivali stva mesta. Izpad kmetijske proizvodnje tu.&Pl0šni položaj na tržišču sta . 1 Proizvodom, ki jih daje “Podarstvo. . Na razvoj gospodarstva v Mariboru in D J.e celotnega družbenega proizvoda s t edvsem tile činitelji: • Con* močno povečanje industrijske proizvodnje. Ig rav se je družbeni proizvod v tej panogi povečal \ržr?a 9.2 %, se je fizični obseg povečal za 17,9 %. stil ^ temu so razmeroma visoke prodajne cene tek-llevn'i blagu; b];a3 n«daljnja povečana aktivnost v zamenjavi govne Se' kaže PredviS' Pov / a Pro,meta. ki se je v primeri z letom 1953 ... M za 59 %. S tem je bil tudi presežen plan skup- se kaže predvsem v povečanju »kupnega bla-prometa, ki se j nega r ‘•a %• S tem je 1 magovnega prometa v trgovini za 26.4%, in 'Zpad kmetijske proizvodnje v državnem merilu sta j j^n' Položaj na notranjem in zunanjem tržišču m delovala na zvišanje cen pri nas. Kot posledica teh činiteljev «e je tudi zmanjšalo število nezaposlenih za 45 % v primeri z letom 1953. Zvišanje cen pa je neugodno vplivalo na življenjski standard prebivalstva. 1 Industrija Industrijska proizvodnja, ki se je že v letu 1953 v primeri z letom 1932 povečala po svojem fizičnem obsegu za 12 %. je v letu 1954 še nadalje naraščala. Produkcja v letu 1954 se je v primeri z letom 1953 povečala za 17.9 %, po posameznih industrijskih strokah pa takole: Indeksi Stroka 1954 1953 111 — Proizvodnja električne energije 119 116 — Proizvodnja nekovin 115,3 117 — Kovinska industrija 110,6 119 — Elektroindustrija 129 120 — Kemična industrija 129 121 — Industrija gradbenega materiala 107,6 122 — Lesna industrija 120 124 — Tekstilna industrija 124,7 125 — Industrija usnja in obutve 111,9 127 — Živilska industrija 126,2 128 — Grafična industrija 122,7 Skupaj 117,9 Industrijska proizvodnja se je povečala predvsem zaradi boljše izrabe proizvajalnih zmogljivosti, povečanja zaposlenosti, boljše organizacije in višje strokovne ravni zaposlenega osebja, rekonstrukcij in racionalizacij, boljše preskrbe s surovinami ter zelo ugodnih tržnih razmer. Čeprav se je vrednost osnovnih sredstev povečala v primeri z letom '953 le za 3.5 %, se je izraba teh sredstev povečala za cca 16 %, in sicer predvsem z uvedbo novih delovnih izmen in rekonstrukcijami ter racionalizacijami. Povečalo je tudi število zaposlenih, in sicer od 16.953, kolikor je bilo zaposlenih v letu 1953, na 18.823 ali za 1.830 delavcev. S tem se je vzlic neiz-podbudnim ekonomskim instrumentom, ki so veljali v letu 1954, povečala produktivnost za cca 7 % v primeri z letom 1953. ^ Problem strejnega parka je iz leta v leto večji predvsem zaradi zastarelosti in izrabljenosti proizvajalnih naprav (problem izgubljene amortizacije). Lokacija, higiensko-tehnične delovne razmere in skladiščna služba pri precejšnjem številu podjetij niso zadovoljivi. Zaradi izredno ugodnih tržnih razmer v letu 1954 so se cene dvignile v primeri s cenami iz decembra 1953 za okoli 10 %. V prvi vrsti zato je bil tudi dobiček presežen v primeri s prvotno postavljenim planom za 108 %. V elektroindustriji se je povečala proizvodnja električne energije HE Mariborski otok za 21 % zaradi večje zmogljivosti podjetja, in sicer zaradi montaže novega agregata v septembru 1953, Vzlic temu pa je bila proizvodnja hidroelektrične energije nekoliko nižja od planirane zaradi izredno slabih vodnih razmer v januarju in februarju. Proizvod- tija električne energije obeh termoelektrarn je bila nakoliko manjša od proizvodnje v, letu 19'53 zaradi okvare termoelektrarne pri MTT. Proizvodnja umetnih brusov se je povečala zaradi tega, ker je začela obratovati nova električna peč za žganje umetnih brusov na bazi bakelitne vezi. Obratovanje podjetij kovinske industrije je bilo otežkočeno deloma zaradi pomanjkanja električne energije v prvih mesecih preteklega leta, deloma pa zaradi težav pri dobavah materiala in nestabilnih cen materiala. Produkcija v tej stroki je bila v I. polletju pod proizvodnjo iz leta 1953. Proizvodnja pa se je močno povečala v II. polletju predvsem zaradi zadovoljive preskrbe z električno energijo. Fizični obseg proizvodnje so povečale vse gospodarske organizacije iz te stroke, razen tovarne poljedelskih strojev, to pa zaradi pomanjkanja električne energije in selitve podjetja v nove obratne prostore. Podjetja kovinske industrije so v letu 1934 izdelala vrsto novih proizvodov. Tako je Mariborska livarna preusmerila proizvodnjo na bazi večje izrabe odpadnih kovin, »Metalna« je dala na trg nove mehanizme, Industrija kovinskih izdelkov pa je razširila asortiment proizvodov za široko porabo. Proizvodnjo podjetij kovinske’industrije je v precejšnji meri zavirala nezadovoljiva lokacija nekaterih podjetij, zastarelost velikega dela proizvajalnih naprav in tudi nezadovoljive h igle n sko-1 e h n len e razni e r e. Proizvodnja v »Elektrokovmic se je povečala predvsem zaradi za ča. 28% povečanih zmogljivosti, pridobljenih z novimi investicijami. Podjetju se je posrečilo razširiti asortiment proizvodov in začeti proizvodnjo polproizvodov, ki jih je bilo treba doslej uvažati. Močno se je povečala proizvodnja v kemični industriji, in to kljub močni konkurenci v tej stroki, saj proizvajalne zmogljivosti v sedanjih blagovno-denarnih razmerah presegajo potrebe. Povečal se je tudi asortiment kozmetičnih izdelkov. Industrija gradbenega materiala je v preteklem letu imela precejšnje težave zaradi vremenskih ne-prilik. Najobčutnejše je bila prizadeta opekarna Razvanje. V tej stroki se je močneje povečala proizvodnja zidakov zaradi sedanjega načina zidanja višjih stavb. Lesna industrija je povečala proizvodnjo kljub pomanjkanju rezanega lesa, ki ga je pa deloma nart mestila z materialom drugih vrst. Poslovanje podjetij te stroke je bilo otežkočeno .zaradi grl v proizvodnji in nezadovoljive lokacije. Pri povečanju celotnega družbenega proizvoda nos; glavni delež tekstilna industrija, ki je povečala produkcijo predvsem zaradi delne uvedbe nočnih delovnih izmen in pa zaradi ugodnih tržnih razmer. Večja produkcija v tej stroki temelji tudi na boljši oskrbi s surovinami. Proizvodnja se je močno povečala v H. polletju, s čimer pa je bil tudi nadomeščen izpad, ki je nastal v I. polletju zaradi pomanjkanja električne energije. Podjetja tekstilne industrije so precej razširila asortiment proizvodov in z njim kljub močni konkurenci uspešno nastopajo tudi na zunanjem tržišču: Mariborska tekstilna tovarna je pripomogla k povečanju predilniških kapacitet, ki predstavljajo v državi ozko grlo, z nabavo že zastarelih 3960 vreten. Poleg predilnic ovira produkcijo tekstifne industrije pomanjkanje oplemenil-nic, zaradi česar je bil izdelan del tkanin v surovem stanju. Proizvodnja čevljev je bila otežkočena zaradi nezadovoljivih proizvajalni! prostorov. Kljub temu je Tovarna čevljev povečala produkcijo obutve za 11.9%, v prvi vrsti zato, ker je preusmerila proizvodnjo na lepljeno (kalifornja) obutev in vpeljala nadurno delo. Proizvodnja v živilski industriji je bila izrazito sezonski glede na njeno surovinsko bazo. Le-ta se je povečala zaradi boljše izrabe zmogljivoti. Občutno pa zavira produkcijo v tej stroki pomanjkanje potrebne embalaže in kletnih prostorov. V grafični industriji so bile tržne razmere izredno ugodne in ni bilo mogoče zadostiti povpraševanju predvsem zaradi pomanjkanja papirja, kartona in lepenke. 2 Kmetijstvo Obseg proizvodnje po realiziranih cenah v kmetijstvu državnega sektorja lastništva se je povečal od 62,131.000 v letu 1953' na t37.094.000 v letu 1954, t. j. za 120%. Obseg proizvodnje se je povečal predvsem zaradi povečanja površin in zaradi novo ustanovljenih kmetijskih gospodarstev (KG Zrkovci, KG Radvanje, KG Kamnica). V letu 1934 so bili kljub neugodnim vremenskim razmeram doseženi povprečni hektarski donosi, preo-vsem zaradi povečane uporabe umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, agrotehničnih ukrepov in zdravega semenskega blaga. Potrebe mestnega tržišča so zahtevale strukturo kmetijske proizvodnje in uporabo njivskih površin. 1952 1954 % % žita 42 industrijske rastline 1 vrtnine 43 krmne rastline 15 razne (drevesuice, trsnice) 1 40 0.2 47.2 11.7 0.9 Skupaj 100 1°° Občutno je bilo pomanjkanje travnikov, kar^ vplivalo na proizvodnjo krmnih rastlin in na “Ti i0 rejo. Kljub temu se je v primeri z letom 1953 z vi število goved za 15%, svinj za 17%, perutnine Pa • 57.7%. V letu 1954 je bila v živinoreji najaktualnej akcija za zatiranje goveje tuberkuloze. Od s to f c ' ženah goved se je nasproti letu 1953 zmanjšal za • ^ V preteklem letu so se nadalje obnavlja i v gradi. Od leta, 1945 je bilo obnovljenih •*3-77 -7 so gradov, o. kredite v višini 54,172.000 din za stroje in sOCja-Posledica mehanizacije se kaže v tem, dp lrn-zaSebni listični sektor na enega zaposlenega 3l- M1’. a]nue sektor pa na enega zaposlenega 0.35 ha o f površine. 3 Gozdarstvo Lesne zaloge gozdov na območju mesta Maribora So pod normalo, saj znaša povprečna lesna zaloga v državnem sektorju lastništva gozdov le 116ms na hektar, v zasebnem sektorju pa komaj 103 ms na ha. tako je tudi letni prirastek pod normalo, in sicer 2.7 m» na ha v državnih gozdovih in 2.28 m3 na ha v zasebnih gozdovih. V preteklem letu pa je bil plan izrabe gozdov Presežen za 19%. Obnova, varstvo in nega gozdov pa sPričo stanja gozdov daleč zaostajajo. Gozdna površi-118 in tudi struktura gozda sta na mnogih parcelah •nanj vredni. Stanje gozdov kaže tale primerjava: Normalna Dejanska lesna zaloga lesna zaloga % 250 m3/ha državni sektor U6m3/ha 46.5 zasebni sektor 105 ms/ha 41.2 Planirana sečnja v letu 1954 Dejanska sečnja % 1350 ma n^eto 1610 m3 neto 119 1570 m3 bruto V primeri z letom 1953 sta zmanjšali obseg poslovanja gradbenih podjetji »Stavbar« (za 19%), »Gradnje« (za 29%), medtem ko je »Konstruktor« povečal obseg proizvodnje za 7.7%, gradbena podjetja izven mesta Maribora pa celo za 26%. Investicijska delavnost MLO Maribor se je močno povečala v primeri z letom 1953. V tem letu je znašala vrednost investicijskih del 475,837/m, v letu 1954 pa že 890.051/m ali za 87% več. Plan investicij po virih financiranja je bjl v letu 1954 dosežen takole: Vir financiranja Plan Realizacija % proračunske investicije 387,375 385,939 99.6 sklad za družbeni standard 297,596 227,191 76 investicijski sklad 259,000 253,743 91 vodni sklad 84,800 41,178 48,5 Skupaj 1.028,771 890,031 86.5 < Plan investicij ni bil izpolnjen predvsem zato, ker je bilo treba imobiliziratj del dobičkov, doseženih na območju mesta Maribora. 5 j .Stanje gozdov na območju mesta Maribora karak-ftzira razen gospodarskega momenta tudi komu-k'a ui značaj, saj je od 1865 ha gozdnih površin 280 ha, 1 Predstavljajo zeleni mestni pas. Gradbeništvo in investicije gr l 'etu 50 gradbena podjetja in režijske c bene skupine opravile na območju mesta Mari-^ ra gradbenih del v vrednosti 1.402,541/m din ali 4% iukc * * v 1953. Vzrok za zmanjšanje vred- i gradbenih del je deloma v neurejenih kreditnih ]jiZI,1®rah, deloma pa v neugodnih vremenskih pri-*k 1-x Zärat^ katerih se je morala gradbena sezona bo aj^a'b. Predvsem je nazadovalo delo režijskih grad- "'b skupin (za 40%), delo gradbenih podjetij pa je p,- - ■ del ^?eno se le spremenila tudi struktura gradbenih Povečalo za ca. 5%. Močn Sra n k,(>r>st investicij družbenega standarda. 'Vrednost 'lej bcriih del kapitalne graditve se je v primeri z n^0||i 1953 zmanjšala za 20%, vrednost gradbenih del Področju družbenega standarda pa se je istočasno bcuna a ,'a Če označimo vrednost vseh grad- iiiv'1 1 indeksom 100, je bil indeks strukture eatlcij po letih tale: invPf!^'na graditev lciie družbenega Godarda Indeks Indeks Indeks 1952 1953 1954 51 50 41 49 50 59 vPliv.'i povečanje investicij družbenega standarda je in j,.'1Povečanje sredstev pri podjetjih in MLO močno pomanjkanje stanovanjskih prostorov. ljen()s Sebcn problem v gradbeništvu je slaba oprem-^adb. Pod jebj z mehanizacijo, kar podražuje ne stroške in zavira hitrejše poslovanje. Trgovina Aktivnost trgovske gospodarske panoge se je v letu 1954 močno dvignila in kaže vedno večjo vlogo Maribora kot industrijskega in trgovsikega središča. Delavnost mariborske trgovske mreže je v preteklem letu dosegla dosedaj največjo višino. Blagovni promet se je povečal v primeri z letom 1953 za 39%, s tem je bil plan presežen za 26.4%. 1953 = 100 Blagovni promet na drobno 122.6 blagovni promet na debelo 154.6 Povečanje prometa je posledica: 1. povečanja dohodkov prebivalstva, 2. večje izbire blaga, 3. večje porabe industrijskega blaga pri kmetijskem prebivalstvu, 4. reorganizacija trgovske mreže in 5. zvišanja cen potrošnetnu blagu. Naj večje povečanje kaže grosistlična trgovina, in sicer zato, ker se ,je ob reorganizaciji trgovske mreže število trgovskih podjetij na debelo pomnožilo in ker so bila trgovska podjetja na drobno v večji meri navezana na podjetja na debelo, Razmerje m*:d blagovnim prometom ua drobno v letu 1953 nasproti letu 1954 je: 1933 1934 promet na debelo 51.3 57 promet na drobno 48.7 43 Reorganizacija trgovske mreže je dosegla svoj namen le deloma, in sicer v trgovini z industrijskim blagom, ki je poslovala z večjo pobudo glede izbire blaga in politike cen. Negativna posledica reorganizacije pa je bila, da so podjetja oziroma poslovalnice bile v večji meri navezane na , grosistična trgovska podjetja in ustvarjale večje zaloge, nižji koeficient obračanja, večja strojke leto 1954 je sprememba v is vlije cene. Značilna za strukturi prometa: z 97 obrati nasproti 279 v letu 1941. Občutiti je pomanjkanje modernih in higienskih obratov posebno v predmestjih. Promet se je v primeri z letom 1955 a) živila b) industrijsko blago široke potrošnje c) drugo industrijsko blago 1953 1954 zvišal za 13% (upoštevane so menze, zajtrkovalnice % % in bifeji) 32.7 28.7 1952 1953 1954 1954/53 Iztržek 564,490/m 774,369'm 874,623/m 113% 30.9 32.7 Število 36.4 38.6 gostinskih obratov 104 . 108 97 90% Promet z živili se je sicer absolutno zvišal nasproti letu 1953 za 7.7%. pač pa se je znižal v primeri z industrijskim blagom za 4%. Izredno se je povečal promet z industrijskim blagom. V primeri z letom 1953 je količinsko povečanje posameznih vrst industrijskega blaga takole: 1953 ■= : 1. bombažne tkanine 145.9 2. volnene tkanine 178.8 3. svilene tkanine 162.3 i. konfekcija 178.5 5. nogavice 136.7 6. čevlji 149.6 7. druga obutev 121.4 Ta pojav je treba razlagati z močno udeležbo podeželskega prebivalstva v potrošnji v zvezi s povečanim asortimentom blaga in kreditno politiko v letu 1954, dalje s prodajo tekstilnih odpadkov in pre-orientacijo potrošnje od živilskega blaga na industrijsko. Močno se je povečal promet drugega industrijskega blaga, in sicer: 1955 » 100 kovinski izdelki 246.5 električnia material 171.0 papir 130.7 Število zaposlenih se je ? letu 1954 povečalo za 128 oseb, kar je posledica reorganizacije in razširitve trgovske mreže. V preteklem letu je bilo zaposlenih po stanju 21. decembra 1954 1925 oseb, od tega 44% žeusk, 6 Gostinstvo in turizem Gostinska mreža mesta Maribora se je v letu 1954 decentralizirala in razpolaga po reorganizaciji Način formiranja plačilnih skladov v obliki odstotka od prometa in reorganizacija gostinske mreže sta v letu 1954 ugodno vplivala. Cene gostinskih storitev je diktirala močna- konkurenca, tehnično-higienska oprema podjetij, vrsta in lokacija gostinskih podjetij in obratov in razmeroma visoke družbene dajatve. Posledica takšnega gospodarskega položaja so bili minimalni dobički in skladi. • Na turizem so negativno vplivale nezadostne hotelske kapacitete, ki znašajo le 53% predvojnih kapacitet, kar dokazujejo tile podatki: 1932 1953 1954 1954/55 število gostov 25.056 34.278 35.885 104.7% od tega inozemcev 1.607 2.644 3.451 129.8% Število nočitev 1952 1953 1954 1954/53 skupaj 47.850 65.085 62.962 96.7% od tega inozemcev 2.678 4.405 5.773 131.0% Podatki nazorno kažejo vedno večji vpliv gostov in pa stagnacijo v številu nočitev. Dejstvo, da j® število inozemskih gostov iz leta v leto večje, dokazuje, da Maribor, ki leži na važni evropski pr°' metni žili, postaja vedno bolj turistični kraj, medtem ko se je v letu 1954 predstavil glede turizma bou kot prehodno mesto. 7 Obrt Obrtniška gospodarska delavnost je kljub d®' predku v obsegu proizvodnje in povečanju števi zaposlenih zaostajala glede ua potrebe potrošni ko • zlasti na področju predelave kovin. Obseg proizvo ^ nje po realiziranih cenah v obrti je bil v primeri letom 1953 takle: Realizacija 1935 1954 1934i/53 Skupaj socialistični sektor 1.435,883/m 1.654,261/m 115 % Število zaposlenih 1951 Skupaj socialistični in zasebni sektor 3.302 Socialistični sektor povprečno 1.780 Obseg proizvodnje po realiziranih cenah v socialističnem sektorju obrti se ni povečal v primeri s povečanjem zaposlitve. Povečanje obsega proizvodnje v letu ’ 1953 =» 100 1954 - 114,7% Povečanje števila zaposlenih v letu 1953 = 100 1954 - 116,4% Razmerje obeh indeksov kaže nižjo proizvodnost v obrti, ki je posledic* zastarelih in izrabljenih proizvajalnih sredstev in nezadostne mehanizacije. Značilno je, da te je število zaposlenih na en obrat v 1952 1953 1954 1954/53 3.328 3.758 3.870 102,9 1.753 1.940 2.259 U6,4 letu 1954 v primeri z letom 1953 dvignilo v stičnem sektorju obrti od 16.4 na 16.7, v zase sektorju obrti pa padlo od 2.5 na 2.4. rfici- Značilno za leto 1954 je. da je visoko kval . rana in kvalificirana delovna sila iz obrti pr® ajaStj v industrijo in to predstavlja pereč problem 2 na področju obrti kovinske stroke. 8 Izvoz Po vrednosti, preračunani na cene, formira®® zunanjem tržišču in po kurzu dolar «= 500 din, J skupni izvoz mariborskih podjetij za 15 % višji kakor v letu 1953, in sicer (v OOOdin): skupni izvoz v letu 1953 603.346 din 10O skupni izvoz v letu 1954 694.329 din 115 Pretežno odpade izvoz na podjetja tekstilne industrije. Vendar pa so se že pričeli pojavljata novi izvozniki, predvsem med podjetji kovinske industrije. Delež tekstilne industrije v skupnem izvozu je znašal V letu 1953 še 95.5 %, v letu 1954 pa se je že zmanjšal na 73.6 %, in sicer zaradi problemov, nastalih na turškem tržišču. 9 Kratkoročno kreditiranje V letu 1954 so se znatno povečali krediti, v prvi Vrsti zaradi splošnega povečanja gospodarske aktiv-jiosti v Mariboru. Tako se je vrednost porabljenih kreditov povečala od 13,384,680/m v letu 1953 na 15.289,570/m v letu 1954 ali za 14,2%. Poraba kreditov v letu 1954 nasproti letu 1953 se Je povečala v vseh gospodarskih panogah in strokah, ruzen v tekstilni stroki, kjer se je občutno zmanjšala, Predvsem zaradi .znižanja cen tekstilnemu blagu Proti koncu leta 1953, v prvi vrsti pa zaradi izredne konjunkture teh izdelkov v le‘u 1954. Razlogi za povečano porabo kreditov so predvsem tile» a) b) c) č) d) povečanje proizvodnje, zalog in dvig cen surovin ter pomožnega materiala, sprememba v roku plačevanja obveznosti do skupnosti, v letu 1953 so gospodarske organizacije uporabile sredstva, ki bj jih sicer morale odvesti skupnosti, v obratne namene. Povečanje proizvajalnih zmogljivosti in števila obratov z uvedbo novih predpisov v trgovini, gostinstvu in turizmu, • Predplačila za naročeno blago iz uvoza in nepravilno uporabljena sredstva za investicije Predvsem pri prometu. Lokalni promet in komunalna služba Vrednost celotnega družbenega proizvoda panoge ^oirieta se sicer poveča za 99 % nasproti letu 1953, j^Prvj vrsti zato, ker je v družbeni plan mesta vklju-„v!10 Podjetje za vzdrževanje prog, ki je bilo prej v 'uPu državnih železnic. Po , 'av'n°st celotnega prometa v Mariboru se je bil £ca a- ven'dar samo na račun režijskega avtonto-$k > Prometa, Pr' podjetjih splošnega avtomobil-2 Prometa pa je celo nekoliko padla, v prvi vrsti teir.801 D.rabljenosti prevoznega parka in pa zaradi ker so transportna podjetja v letu 1953 opravila storitev tudi z zasebnimi prevozniškimi podjetji, jjn ^Jevilo prevoženih kilometrov na področju potui-kSSPo avtam'0’bilskega prometa se je zmanjšalo od Poti -i^ na b275.306km, na-sprotno pa se je število ^"ških kilometrov dvignilo od 30,470.380 na 30 mi-ijj ,t>v 698.657 km zaradi preobremenitve avtobusov _Pd močnejšega forsiranja medkrajevnih prog. manjša] se je tudi promet javnih transportnih n Jet|j er in se boriti proti oblikam protekcionizma. V industriji se predvideva povečanje proizvodni za 15.4 % nasproti doseženi proizvodnja v letu Po posameznih industrijskih strokah se Pre° deva tole povečanje: Fizični obsej? Industrijska stroka 1954 = ind®5 100 industrija 45.262,2125 51.132,663 113 111 — proizvodnja električne energije kmetijstvo 137,094 176,165 128 116 — proizvodnja nekovin gradbeništvo 1.551,429 1.777,063 114,5 117 - kovinska industrija promet 765,291 739,563 97 119 — elektroindustrija 109,1 104,7 121 120,8 Fizični obseg Industrijska stroka 1954 — indeks 100 120 — kemična industrija 111 121 — industrija gradbenega materiala 137 122 —- lesna industrija 194 124 — tekstilna industrija 106,4 125 — industrija usnja in obutve 132 127 — živilska industrija 10O 128 — grafična industrija 101 3 Glede na splošno povečanje industrijske proizvodnje se predvideva povečanje zaposlenih v tej panogi od 18.823 povprečno zaposlenih v letu 1954 na 20.350 oseb ali za 8 %. 4 Predvideva se povečanje produktivnosti dela za Približno 5 %. 5 Izvoz se bo povečal po vrednosti za 41 % nasproti doseženemu izvozu v letu 1954. 6 Odstotek izrabe maksimalnih proizvajalnih zmogljivosti se bo povečal od cca 65 % v letu 1954 na cca 73 % v letu 1955. 7 V elektrogospodarstvu se predvideva povečanje obsega proizvodnje za 9.1 %. Najmočneje se bo poveva produkcija električne energije obeh termoelektrarn, in sicer od 3.197 MWh v letu 1954 na 6.628 MWh v letu 1955. Proizvodnja se bo povečala zaradi montaže dveh termoturbin pri MTT. Proizvodnja električne energije hidroelektrarne Mariborski otok pa bo povečala od 260.669 MWh na 269.000 MWh, računajoč pri tem ugodno vodno stanje v zimi 1954/55 'D na opravljene remonte na tretjem agregatu. V letu 1935 se bo treba zavzeti za osamosvojitev razdelilnega električnega omrežja na območju mesta, se zaradi centralnega vodstva slabe vzdržuje; zato Prenese električno omrežje čedalje manj obtežb kljub Večjim potrebam, predvsem v gospodinjstvih. Vprašanje priključkov na novo zgrajene objekte nai se intenzivneje rešuje z elektriško službo. 8 Proizvodnja umetnih brusov se bo predvidoma P°v6čala za 4.7 %, in sicer zaradi boljše izrabe pro-1ZVajalnih zmogljivosti. Začeti je treba postopoma Rajati domače surovine (proizvodnja korunda v hušah). » V kovinski industriji se pričakuje močno pove-Proizvodnje, in to za 21 % v prvi vrsti zaradi izrabe proizvajalnih zmogljivosti, povečanja ®yila zaposlenih, izboljšanja lokacij, kooperacije s brni in domačimi podjetji, povečanja izvoza, pre-i®britve proizvodnje na bazi razpoložljivih surovin Povečanja proizvodnosti dela. Tovarna avtomobilov bo povečala proizvodnjo za Sj ’ nasproti doseženi proizvodnji v letu 1954, iu er * boljšo izrabo proizvajalnih zmogljivosti in s proizvodnjo kamionov zn mke »Merce- n.s< v kooperaciji z inozemskim podjetjem. Proizvod-kamionov in avtobusov se bo povečala od 1.638 s°v na 2.300 kosov. »Hidromontaža« bo v letu 1955 poleg rednih montažnih del znatno povečala število svojih proizvodov. Zlasti pomembna bo serijska proizvodnja predmetov za široko porabo (hladilniki, pralni stroji), pa tudi razna individualna proizvodnja (mešalci peslka, žerjavi in podobno). Plan proizvodnje bo dosežen z delno razširitvijo obrata in boljšo izrabo kapacitet. »Metalna« povečuje proizvodnjo za 3 % na podlagi še neizrabljenih zmogljivosti. Zaradi zmanjšanja investicij na ključnih objektih in zaradi močne konkurence v tej delavnosti se bo moralo podjetje močneje usmeriti v izvoz. Predvideni izvoz tega podjetja bo dosegel v letu 1955 158,000.000 dinarjev. Glede na padec rentabilnosti od 16,4 % na 9,1 % po planu za leto 1955 (vzeto je razmerje, dobička do prodajne cene) se bo treba močneje zavzeti za prilagoditev proizvodnje potrebam tržišča in za aktivnejšo komercialno službo. Mariborska livarna predvideva znižanje produkcije za cca 30 % v primeri z letom 1954 zaradi novih podjetij, ki so pričela obratovati na področju te delavnosti v državnem merilu in zaradi zmanjšanja kontingentov težkih barvastih kovin. Podjetje se bo moralo še močneje preusmeriti na uporabo odpadnih barvastih kovin in po možnosti tudi na aluminij. Na tem področju je podjetje že doseglo uspehe ter predvideva, da bo do konca tega leta začelo s predelavo medeninaste žlindre, ki so jo še do nedavna imeli za odpadni material. Pri tem pa bo treba podjetje finančno podpreti. Tovarna poljedelskih strojev povečuje proizvodnjo za 54 %, Industrija kovinskih izdelkov pa za 17 % predvsem zaradi boljše lokacije v letu 1955. Industrija kovinskih izdekov je že povečala število proizvodov za široko porabo za 126 %, bo pa Sortiment teh izdelkov še razširila. Pomagati pa ji bo treba s finančnimi sredstvi. Delavnica železniških vozil »Boris Kidrič« povečuje proizvod njo za 6.7 % s tem, da bo povečala število remontov železniških vozil na podlagi boljše izrabe zmogljivosti. 10 V elektroindustriji se bo povečala proizvodnja za 28,8 % predvsem zaradi povečanih proizvajalnih zmogljivosti in zaradi izredno ugodnih tržnih razmer. Za izvršitev proizvodnega plana potrebuje podjetje investicijski kredit. V tej stroki se predvideva povečanje sortimenta v skupini fluorescentnih svetilk, elektromotorjev in koncentričnega materiala. Povečal se bo tudi izvoz od 1,460.000 na 23,850.000 dinarjev v letu 1955. Podjetje bo pričelo uporabljati namesto nekaterih dosedanjih surovin aluminij. 11 Podjetje »Zlatorog« bo povečalo proizvodnjo za 11 % zaradi večje izrabe zmogljivosti in večjega števila zaposlenih. Zaradi močne konkurence so kapacitete pri tem podjetju izrabljene le cca 35 %. Glavna naloga toga podjetja bo še nadalje izboljšati kvaliteto in širiti Sortiment predvsem kozmetičnih proizvodov. 12 Močno povečujejo proizvodnjo tudi podjetja industrije gradbenega materiala, predvsem opekarna Košaki. Proizvodnja se bo povečala nasproti letu 1954 za 37 %, in sicer manj po količini kakor po vrednosti zaradi prehoda na proizvodnjo stropnjafkov »rapid« in LGD opeke, ki so za zidanje racionalnejši od drugih vrst opeke zaradi prihranka na lesu. Podjetja te stroko se bodo morala močneje zavzet; za proizvodnjo strešnikov. Opekarnam bo olajšano poslovanje zaradi znižanja obrestne mere od osnovnih sredstev od 2 na 1 %. Poleg tega bodo podjetja iz te stroke lahko v celoti uporabila doseženo amortizacijo v letu 1955. 15 V industriji lesnih proizvodov se bo povečala proizvodnja predvidoma za 4 %. Predvsem se bo povečala proizvodnja sobnega pohištva z uvedbo nove delovne izmene v Tovarni pohištva. »Oprema«, industrija lesnih proizvodov, bo še nadalje močno povečala izvoz pohištva, in sicer v vrednosti od 6,945.000 v letu 1954 na 13,655.000 din v letu 1955. * 14 Obseg proizvodnje podjetij tekstilne industrije se bo povečal za 6,4 %. Planirana proizvodnja je doslej največja in bo dosežena ob maksimalnih naporih kolektivov tekstilne industrije predvsem z večjo izrabo proizvodnih zmogljivosti, t. j, z nočnim delom, deloma pa tudi z boljšo lokacijo in s povečanjem proizvajalnih zmogljivosti. Najmočneje se povečuje proizvodnja tkanin iz umetne svile, in sicer od 3,202.000 m2 v letu 1954 na 4,057.000 m2 v letu 1955, ter proizvodnja bombažne preje od 5.124 ef/t na 5.9-76,9 ef/t. Zaradi preselitve To-varne pletenin in konfekcije v nove prostore se bo povečala proizvodnja perila od 788.000 m2 na 925.000 m2. Glede na naporno delo kolektivov v tekstilni industriji predvideva družbeni plan sredstva za dodatke za nočno delo iz dobička pred njegovo delitvijo med MLO in podjetji. Tekstilna. industrija močno povečuje tudi izvoz, in sicer za cca 41 % v primeri z letom 1954. 15 Tovarna čevljev bo kljub nezadovoljivim proizvajalnim prostorom povečala produkcijo za 32 %, in sicer zaradi delne uvedbe še ene delovne izmene. Podjetje bo dalo na tržišče nove vzorce čevljev jo bo izboljšalo kvaliteto proizvodov. 16 Obseg proizvodnje živilske industrije bo ostal predvidoma isti, kakor je bil v letu 1954, predvsem zaradi izrabljenosti strojnega parka, pomanjknja skladišč in embalaže -in predvidenih težav v dobavah ječmena. Podjetja živilske industrije bodo morala skrbeti za, boljšo organizacijo odkupa kmetijskih proizvodov ter se v ta namen povezati s pridelovalci njej potrebnih surovin. 17 'V strdki grafične industrije sta letos vključeni Industrija papirnatih izdelkov in Mariborska tiskarna. Obseg prozvodnje se bistveno ne bo povečal zaradi pomanjkanja proizvajalnih zmogljivosti in zaradi pomanjkanja materiala. Ostoječe stanje v tej stroki se bo nekoliko popravilo, ker jo je federacija oprostila svojega prispevka. S tem se bodo skladi za samostojno razpolaganje obeh podjetij povečali za sko-raj 3,5krat v primeri s prejšnjim letom. II. poglavje • Kmetijstvo Vrednost kmetijske proizvodnje se bo v letu 1955 nasproti letu 1934 v vseh sektorjih lastništva povečala predvidoma za eoa 6 %, seveda ob upoštevanju normalnih vremenskih razmer. Obseg socialističnega sektorja kmetijske proizvodnje pa se bo glede na realizacijo v letu 1954 povečal za 26 %, t. j. od 137,094.000 na 176,165.000 din. Razlog za tako povečanje je v tehle gospodarskih okoliščinah: 1. v letu 1955 se bo povečala površina obnovljenih vinogradov za 33 ha; 2. površine sadovnjakov v strnjenih nasadih se povečajo za 53 ba na račun neplodnih in pašniški-h površin; 3. investicijska sredstva, ki so jih kmetijska gospodarstva uporabila v letu 1954 v višini 54,172.000 razmeroma pozno, se bodo pokazala v proizvodnji v letu 1955; 4. na povečanje kmetijske proizvodnje bodo vpli-- vali agrotehnični ukrepi, kakor uporaba umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, uporaba priznanega semenskega blaga, povečana mehanizacija, uvedba pravilnega kolobarjenja, (uporaba umetnih gnojil v letu 1954 4121; plan 1955 5501, 1955/54 133 %); 5. v letu 1954 so bila ustanovljena nova kmetijska gospodarstva (KG Kamnica, KG Radvanje, KG Zrkovci), ki bodo v letu 1953 z večjimi izkušnjami povečala proizvodnjo: 6. predvideva se boljša letina, kakor je bila v preteklem letu. Letina v letu 1954 je bila pod 10-let-nim povprečjem. Za leto 1955 se predvideva 120 ha orne zemlje za proizvodnjo semenskega blaga. Molzna kontrola in selekcija živine se bosta T letu 1955 še aktivneje izvajali, predvsem zaradi tega, ker neposredna bližina mesta narekuje živinorejstvu intenzivnejšo proizvodnjo mleka. V letu 1955 bo v molzni kontroli sodelovalo 25 % več rejcev živine. Zaradi večje in boljše krmne osnove predvidevamo večjo mlečnost na kontrolirano in nekontrolirano glavo: 1954 1955 1955/54 1 mleka 1 mleka na kontrolirano glavo 2.300 2.500 104A na nekontrolirano glavo 1.400 1.500 107,1 V letu 1955 bo pregledano zdravstveno stanj® vseh goved, da se preprečita širjenje tuberkuloze iu prodaja mleka obolele živine. Na srednji kmetijski šoli bo urejena selekcijska postaja, ki si bo prizadevala uvajati kokoši čistih pasem. Poseben poudarek bo v letu 1955 na obnovi sa' dovnjakov in vinogradov v skladu z rajonizaciJO’ sadnim in trsnim izborom in selekcijo vinske tr Predvideva se obnova 54 ha strnjenih nasadov sabo n jakov in 34 ha vinogradov. ,, , Predvideva se močnejša intervencija kmetij® ^ gospodarstev socialističnega sektorja na mariborske zelenjavnem in sadnem trgu zlasti v kritičnih doba- V letu 1955 bo 50 % dobička vseh zadružnih P .^ jetij obrti in dobiček zadružne trgovine, ki bi P1/ padel MLO, prepuščen 0(ZZ Maribor za pospcŠe™11! kmetijstva v mestu in okolici. V letu 1955 bodo do kmetijska gospodarstva socialističnega sektorja več sredstev za inveticije. Prav tako bodo kmetij gospodarstva po tem planu, oproščena zemljarine, poskusni obrati (KG Kamnica, Jv G J ’ . ci, KG Radvanje), ustanovljeni po 1. I. 1954, pa ’ e_ plačevali amortizacijo osnovnih sredstev le, če žejo dobiček. Davčna politika v kmetijstvu v letu 1955 ostane v glavnem nespremenjena s to razliko, da bo davčna lestvica močneje spodbujala zasebne kmetovalce in jih preusmerila na večjo blagovno proizvodnjo. V letu 1955 je treba u trd j ti in izpopolniti katastrski dohodek kot davčno osnovo. Po analizah o vplivu lanske metode izračunavanja katastrskega dohodka ho v letu 1935 nekoliko spremenjena metoda ugotavljanja katastrskega dohodka za vse primere, kjer so se pokazala v preteklem letu očitna nesoglasja. Individualni katastrski dohodek bo postopoma izračunan Pn novi lestvici katastrskega dohodka, ki sloni na Sospodarskih računih povprečnega donosa in dohodka posamezne kulture in posameznega bonitetnega razreda. III. poglavje Gozdarstvo Plan sečnje lesa za mesto Maribor zadeva pre-težno lastno uporabo zasebnikov in kmetijskih gospodarstev socialističnega sektorja in znaša za leto 1955 1-98? m3 bruto. Plan za leto 1954 je znašal 1.570 m3 kruto. Razlog za razliko je v tem, da plan za leto 1955 zajema tudi izrabo državnih gozdov. Zaradi nezadostnega pogozdovanja v preteklih ‘«tih (pomanjkanje sadik), je predvideno v letu 1955 Pogozdovanje 22 ha gozdnega zemljišča ter nega in risčenje gozdov na površini 32 ha. Gozdna drevesnica v Zrkovcih se bo razširila za k.’ha. Drevesnica bo vzgajala hitro rastočo topolo. Iredvideva se evidenčna ureditev 1.200 ha predvsem Za&ebnega gozda. Natančna evidenca je podlaga za tacionalno uporabo lesa, izvajala pa se bo na terenu s klupi ran jem. Sredstva sklada za obnovo gozdov se bodo upo-rabila ya pogozdovalna in obnovitvena dela, var-, s^"ena dela, nego in čiščenje gozdov in za dvig go-■ barskih kadrov. IV. poglavje Gradbeništvo >, Storitve gradbenih podjetij na območju mesta aribora bodo po svojem obsegu z 14,5 % višje ka-r v letu 1954. Storitve se bodo povečale predvsem radi večje produktivnosti dela in zvišanja sklada j samostojno razpolagnje gospodarskih organizacij ^ CCa 35 % v primeri z letom 1954. Glede na pove-v ni;6 sredstev, kj se bodo uporabila za zidavo stano-nilnh se bo struktura investicij še nadalje spreme-a v korist graditve družbenega standarda. V ie(u 1955 se povečali skladi za samostojno ^^Polaganje gradbenih podjetij od 5427.000 na j,:!. 000din. Le-ti se bodo morali predvsem upora- Zado^ P°veČanje mehanizacije te panoge, ki je nete ,^a 56 pospešijo in pocenijo gradbene storitve, teba poleg drugega izvajati še tele naloge: Zai5eti zidati objekte le po projektih, kj so porok ^Ptimalno ekonomičnost vlaganja sredstev; stani St' Pri zidavi stanovanj je treba uporabljati «rdne projekte; sta * Sraflitvi objektov je treba preiti na uporabo zahiranih delov, v prvi vrsti gradbenega mi- de!0V okvirih družbenega plana je treba preiti na Uljja s Pjevanjem po učinku in vpeljati sistem pre-J'a za dosežene prihranke na materialu, za bolj- šo uporabo mehanizacije in povečanje produktivnosti dela; v gradbeni sezoni je treba opravljati delo v več izmenah. V. poglavje Promet in komunalna podjetja Vrednost celotnega družbenega proizvoda prometne panoge gospodarstva se bo zmanjšala nasproti letu 1954 za cca 3 % zradi predvidenega znižanja cen pri podjetju za vzdrževanje prog in zaradi zmanjšanja potniškega avtomobilskega prometa. Zmanjšalo se bo namreč število potniških kilometrov od 30 milijonov 698.657 na 25,500.000 zaradi predvidene manjše obremenitve vozil, število vozil pa se bo povečalo od >6 komadov na 37 komadov. Povečali pa se bo obseg storitev javnega tovornega prometa, in sicer od 5,400.000 t/km v letu 1954 na 3,600.000 t/km v letu 1955. Hkrati se poveča tudi število vozil od 67 na 76 komadov. Analiza izrabe avtomobilskih kapacitet v letu 1954 kaže, da so podjetja te kapacitete zelo slabo uporabljala, nasprotno pa so se kapacitete javnih prevozniških podjetij prekomerno uporabljala. Za razbremenitev javnih prevozniških podjetij je nujno, da gospodarske organizacije svoja prevozna sredstva racionalneje uporabljajo. Poslovanje javnega avtomobilskega prometa bo olajšano zaradi povečanja skladov za samostojno razpolaganje pn teh podjetjih od cca 9 milijonov v letu 1954 na cca 18 milijonov v letu 1955. Večji bruto produkt pri komunalnih podjetjih se predvideva deloma zaradi povečanja proizvodnje, kot posledica novih investicij, deloma pa zaradi zvišanja cen komunalnih storitev, kar je nujno, če hočemo zagotoviti komunalnim podjetjem redno reprodukcijo osnovnih sredstev in najnujnejše razširitve. Pri komunalnih podjetjih Komunalna uprava in Mestna plinarna se po tem družbenem planu znižujejo obresti od osnovnih sredstev, da se tako obdrži raven predvidenih cen. VI. poglavje Trgovina Za leto 1955 se predvideva dvig prometa na debelo in na drobno za 8 %, kar je v skladu s povečano kupno močjo in višjo proizvodnjo. Realizacija v letu 1954 17.976,019 Plan za leto 1955 19.414,100 ali 108 % Razmerje med prometom na drobno in prometom na debelo se bo predvidoma spremenilo v korist prometa na drobno, in sicer: Razmerje med prometom na debelo in prometom na drobno v letu 1954 plan 1935 57:43 52:48 Trgovska mreža bo r letu 1935 ustvarila cca 5dcrat več investicijskega sklada kakor v letu 1954. Predvidevamo, da bo dosegel ta sklad višino 85,000.000 din. Del investicijskega sklada grosističnih podjetij. (85 %) in podjetij na drobno (30 %) se bo po tem planu zbiral pri trgovinski zbornici za zidanje modernega centralnega trgovskega skladišča. Trgovska podjetja bodo sodelovala tudi pri zidavj stanovanj, ki jo bo organizacijsko izvajala trgovinska in gostin- ska zbornica Maribor .mesto. Tako se bo v letu 1955 z čel reševati problem skladiščne službe in stanovanjskih prostorov za zaposleno osebje v trgovini. Razlika v ceni, ki je v letu 1954 znašala povprečno 7,1 %, se bo zaradi višjega investicijskega sklada, anuitet, sklada za kadre in zaradi kulturnejšega trgovanja dvignila na 7,3 % povprečno za vso trgovsko omrežje. Dobiček, ki je v preteklem letu po nepopolnih podatkih presegel 100 milijonov, bo predvidoma dosegih raven 14 milijonov v socialističnem sektorju in 3 milijone v zadružnem .sektorju trgovske mreže. Podjetja so namreč v letu 1935 po tem planu nezainteresirana pri ustvarjanju dobička. Kulturna postrežba in poslovanje bosta ob ustaljenih organizacijskih oblikah iz leta 1954 večja, pa tudi potrebni strokovni kadri bodo ob novem plačilnem sistemu im kadrovski politiki v trgovski mreži močneje zastopani. Predvidevamo, da bo trgovina zaposlila 75 novih oseb. Zamenjava blaga s kmetijskimi kraji bo predvidoma v letu 1935 aktivnejša. Važno vlogo pri pospeševanju povezave mesta Maribora s kraji, ki gospodarsko gravitirajo na Maribor, pa bo še v večji meri kakor doslej imel 12. mariborski teden. VII. poglavje / Gostinstvo in turizem Promet v gostinstu (upoštevajoč tudi menze, DUR, zajtrkovalnice in bifeje) se bo v letu 1955 povečal v vseh sektorjih lastništva za 5 %. Promet je v preteklem letu dosegel 874,623.000, v letu 1955 pa predvidevamo, da bo promet v gostinstvu dosegel 918,354.000din ali 5 % več. Struktura iztržkov se bo predvidoma spremenila na škodo alkoholnih pijač in v korist prehrane ter brezalkoholni pijač. Na promet brezalkoholnih pijač bo posebno vplivala nova brezalkoholna restavracija. Gostinska mreža se bo decentralizirala tudi v letu 1935. Gospodarska politika lokalnih organov oblasti bo glede gostinstva in turizma skušala doseči tole: 1. sredstva (dobiček, obresti od osnovnih sredstev, ki jih bo gostinstvo utvarilo, bodo v tej panogi gospodarstva vrnjeni v obliki investicijskih kreditov; 2. politika lokalnega prometnega davka bo upoštevala stopnjo udeležbe prehrane v iztržku; 3. pri investicijski graditvi bodo v okviru razpoložljivih investicijskh sredstev zavzemale primerno mesto investicije za povečanje hotelskih kapacitet in t e h n ično-hi gien s ke i nve s ti rij e; 4. aktivnejša turistična propaganda. Seznaniti je treba turiste s pohorsko zimskošportncim centrom in pa s prednostmi Pohorja v tujskem prometu; 5. večjo pozornost je treba posvetiti predvsem čistoči, redu, razmerju gostincev do gostov ter zvišanju strokovne in kulturne ravni gostinskega kadra in tako omogočiti pravo družbeno mesto gostinstva v gospodarskem življenju Maribora. VITI. poglavje Obrt Za leto 1955 predvidevamo, da bo obrtniški sektor gospodarstva povečal vrednostni obseg proizvodnje od 1.654,261/m na 2.466,968/m ali za 49%. Povečanje proizvodnje jo utemeljeno s temile razlogi: 1. v obrtno panogo gospodarstva je vključeno lesno zadružno podjetje OZZ, ki je prešlo iz panoge trgovine v obrt s planirano proizvodnjo 408,000/m; 2. obrtno podjetje »Slikoplesk« je zaradi del, ki jih je prevzelo po vsej državi, postavilo plan za 150 % nad realizacijo v letu 1954 ali za 170,000/m; 3. obrtna podjetja so povišala svoje plane v primeru z realizacijo v zvezi z zaposlitvijo nove delovne sile, večjih kapacitet, posebno pa podjetja, ki opravljajo storitve na zgradbah; 4. odločilno vlogo pri pospeševanju obrti imajo spremembe, predvidene z zveznim družbenim planom in planskimi instrumenti tega družbenega plana; tako bodo sredstva, ki jih obrt ustvarja v obliki dobička in obresti od psnovnjh sredstev, uporabljena za P°' speševanje obrti in ustanavljanje rovih obrtnih podjetij in obratov, posebno tistih, ki glede na potrebe potrošnje zaostajajo; 5. pavšalizaciju družbenih obveznosti pri nekaterih obrtnih podjetjih in obratih bo vplivala na večjo iniciativo in storilnost proizvodnje. 1 Predvidevamo, da bo v letu 1935 ostalo podjetjem trikrat več sredstev v primeri s preteklim le’toin. Na nižje cene obrtnih storitev panog, kj neposredno vplivajo na1 družbeni standard, bosta vplivali večja konkurenca in nižja obrestna mera od osnovnih sredstev. Tu pridejo v poštev obrtna podjetja iD obrati tekstilne in obutvene stroke, mestna pralnica in čistilnica in brivsko-frizersko podjetje (3% obrestna mera). Prav tako bo pavšalizaci ja družbenih obveznosti manjših obrtnih obratov in podjetij vplivala na izenačenje obveznosti zasebnega obrtnika z obveznostmi podjetij sotiialističnega sektorja ter na večjo konkurenco med obema obrtnima sektorjema. Po predvidevanju bodo v letu 1955 obrtna P° . jetja in obrati na območju mesta Maribora in zunaj tega območja zaposlili 347 oseb. 'Ta izboljšanje stanja osnovnih sredstev bodo vpij-vala amortizacijska sredstva, ki jih lahko v letu 19o obrtna podjetja in obrati usposobijo v polnem obseg11' Poseben poudarek bo na pospeševanju obrti ko vinske stroke, zlasti avtomehanične, kajti glede n® vedno večji avtomobilski promet je povpraševanj po storitvah in proizvodih te vrste vedno večje. Pri hitrejšem razvoju obrti je treba posvetiti ' pozornosti za pravilen dotok in izobrazbo vajence sorazmerno po posameznih strokah obrti. . Zasebni obrtniki bodo imeli v letu 1955 veC-! možnost, pavšalizirati obveznosti, četudi zaposlujej^ tujo delovni silo. Ta ukrep bo močno stimuliral niško proizvodnjo, predvsem pa pomagal mal«11 delovnemu obrtniku. IX. poglavje Investicije Investicije MLO Maribor se bodo zmanjšale sproti realiziranim investicijam v letu 1954 po v nosti za 9%. . Po virih finančnih sredstev bo vrednost inves v letu 1955 v primeri z letom 1934 takale: v 000 din Viri sredstev 1954 1955 J^s t. Proračunske investicije 2. Sklad za zidanje stanovanj 3. Sklad za kreditiranje gospodarskih investicij 4. Sklad za urejanje voda Skupaj 385,939 331.900 227,191 338,747 235,743 155,540 41,178 — 890,051 806,187 86 149 57.4 90.5 Močno se menja struktura investicij v korist z>n se zaradi tega ves dobiček zadružnih organizacij, ki Pripada po tem planu mestnemu ljudskemu odboru, Usmerja v kmetijstvo v skupnem znesku preko 40 milijonov dinarjev. Povečala se bodo sredstva za investicije gospodarskih organizacij, in sicer takole: V Leto Investi- cijski skladi Skladi za samostojno razpolaganje Skupaj Realizacija v 1. 1954 97,505 420,692 518,195 fkin 2a ] 1935 179,992 561,955 741,947 Indeks 184 133.6 145 X. poglavje Izvoz ^ Skupni izvoz mesta Maribora se bo povečal za ,1% nasproti izvozu v letu 1904. Vrednostna obseg 'zyoza, preračunan na cene, formirane n/ zunanjem rzišču in po kurzu dolar =* 300 dinarjev, je znašal v ®tu 1954 694,329.000, v letu 1955 pa bo izvoz znašal y®4,065.000 din. XI. poglavje Celota; družbeni proizvod in narodni dohodek družb letu 1955 se predvideva povečanje celotnega -..benega proizvoda za 15.5% nasproti letu ruktura skupnega proizvoda je takale: 1954. v 000 din Elementi 1954 1955 in- ----- deks ^upni družbeni proizvod 51.439,258 59.422,497 115.5 'uleria,linj stroškj 26.222.209 30.936,529 118 “'ortizacija 2.152,155 2.283,683 106 ar°dni dohodek 23.064,894 26.202,285 113.6 Celotni družbeni proizvod je planiran na podlagi jjp ’ doseženih v avgustu 1954. Z instrumenti družbe-desr se kodo gospodarske organizacije deloma 'uiulirale na neutemeljene,m zviševanju ced. Tretji del 7 EKONOMSKI INSTRUMENTI IN UKREPI IZVRŠITEV PLANA MESTA MARIBORA D ZA LETO 1955 z j u bi se dosegel gospodarski razvoj, predviden s€ zbenim planom mesta Maribora za leto 1955, iikre edpisujejo poleg ekonomskih instrumentov in kj so določeni z družbenimi plani FLRJ in ^kre 'oto 1955 še tile ekonomski instrumenti in XIL poglavje Amortizacija osnovnih sredstev 1 Podjetja za izdelovanje zidne in strešne opeke, obrtna podjetja in delavnice, gostinska podjetja in gostišča, turistične gospodarske organizacije in komunalna podjetja obračunavajo amortizacijo osnovnih sredstev za leto 1955 po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z odlokom o spremembah in dopolnitvah začasnega odloka o stopnjah amortizacijo osnovnih sredstev gospodarskih organizacij (Uradni list, FLRJ, št. 57-684/54). 2 Ne glede na določbe prejšnje točke obračunavajo in plačujejo spodaj označene gospodarske organizacije amortizacijo osnovnih sredstev po tehle stopnjah in na ta način: komunalno podjetje »Komuna-projekt« 10% Gostinska podjetja in gostišč» plačujejo v 1. 1955 amortizacijo za gradbene objekte samo za vzdrževanje v višini 30% predpisane polne amortizacije. 3 Gospodarske organizacije iz prve in druge točke tega poglavja lahko uporabljajo v letu 1953 sredstva amortizacijskega sklada v celoti, bodisi za investicijsko vzdrževanje ali za nadomestitev osnovnih sredstev. Ne glede na prejšnji odstavek uporabljata komunalni podjetji Mestni vodovod in Mestna plinarna amortizacijo, ki jo obračunavata od vodovodnega in plinskega omrežja po poprejšnji pritrditvi sveta za komunalne in gradbene zadeve MLO; gostinska podjetja in gostišča ter turistične gospodarske organizacije pa uporabljajo amortizacijo v skladu z zadevnimi zveznimi predpisi. 4 Obrtnim podjetjem in delavnicam, gostinskim podjetjem in gostiščem, turističnim gospodarskim organizacijam in komunalnim podjetjem predpiše višino in način plačevanja amortizacije po tem poglavju svet za gospodarstvo MLO Maribor v pavšalnem znesku. \ XIII. poglavje Obrestna mera od osnovnih sredstev 1 Obrestna mera od osnovnih sredstev za obrtna podjetja in delavnice ter komunalna podjetja znaša 6% od sedanje vrednosti osnovnih sredstev. 2 Ne glede na prejšnji razdelek znaša obrestna mera od osnovnih sredstev: 2% za gostinska podjetja in gostišča, 3% za mestno komunalno podjetje, tekstilno in obutveno stroko obrtne panoge, mestno pralnico in čistilnico in brivsko-frizersko podjetje, 5% za mestno plinarno. Obresti od osnovnih sredstev niso dolžne obračunavati restavracije zaprtega tipa in pa menze ob pogoju, da ne točijo alkoholnih pijač. 3 Gospodarskim organizacijam h prejšnje točke predpiše višino in način plačevanja obresti od osnov- mili sredstev svet za gospodarstvo v pavšalnem znesku po določbah tega poglavja družbenega plana. 4 Dohodiki od obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo podjetja iz tega poglavja, gredo v kreditni sklad za gospodarske investicije mesta Maribora. XIV. poglavje Formiranje in uporaba sredstev kreditnega skladu za gospodarske investicije mesta Maribora 1 V kreditni sklad za gospodarske investicije mesta Maribora se stekajo tile dohodki: a) neuporabljena sredstva investicijskega sklada iz preteklega leta, b) anuitete za dane kredite iz tega sklada, c) denarne kazni in koristi, ki se vplačujejo po 76. členu uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij in po drugih predpisih, ki se sklicujejo na ta člen, č) obresti od osnovnih sredstev, ki jih vplačujejo obrtna podjetja in delavnice, gostinska podjetja in gostišča, turistične gospodarske organizacije in komunalna podjetja, d) del dobička, ki ga plačujejo obrtna podjetja in delavnice mestnemu ljudskemu odboru po odbitku 52.5% zneska od bruto dobička, ki se plačuje v proračun MLO, e) ves dobiček, ki ga po tem planu plačujejo mestnemu ljudskemu odboru gostinska podjetja in gostišča ter turistične gospodarske organizacije, f) izkupiček od prodanih osnovnih sredstev po 66. členu uredbe o prenehanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51/55) in 53. členu uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi (Uradni list FLRJ, št. 52/53), g) sredstva, ki jih dodeli temu skladu MLO. 2 O dodelitvi investicijskega kredita sklepa upravni odbor Narodue banko na predlog sveta za gospodarstvo MLO Maribor. 3 Del dobička, ki ga plačujejo v ta sklad obrtna podjetja in delavnice, gostinska podjetja in gostišča, turistične gospodarske organizacije, kakor tudi obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo podjetja teh pauog, se načeloma vračajo tem panogam V obliki kreditov za investicije. Pri razdelitvi kreditnih sredstev iz prejšnjega odstavka mora pristojna banka dobiti mnenje mestne ohrtue oziroma trgovinske in gostinske zbornice. 4 Obrestna mera od kreditov iz tega sklada je najmanj 5 %, rok za vračanje pa ne sme biti daljši ud 5 let. Ne glede na prejšnji odstavek je obrestna mera za obrtna in gostinska podjetja lahko tudi nižja, vendar najmanj 1%, rok vrheanja pa ne sme bitj daljši on. 30 let. 5 Pravilnik o črpanju kreditnega sklada za gospodarske investicije predpiše po potrebi svet za gospodarstvo. X'V. poglavje Prometni davek 1 Tarifo prometnega davka predpiše MLO po uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 5,3-659/54) s posebnim odlokom. XVI. poglavje Kritje obratnih sredstev, ki so porabljena za invesicije Za vsa obratna sredstva, ki jih gospodarske orga* nizucije uporabijo za investicije, obremeni Narodna banka sredstva teh gospodarskih organizacij za samostojno razpolaganje, k; jim pripadejo po XVII. p0" glavju tega družbenega plana, po 11. členu uredbe o sklepnih računih gospodarskih orgnizacij za 1. W'7 (Uradni list FLRJ, št. 57/54). XVII. poglavje Delitev dobička gospodarskih organizacij Industrijska podjetja, gradbena podjetja in P10* metna podjetja ter obrati podjetij teh panog, ki samu' stojno obračunavajo celotni dohodek na obinoC| mesta Maribora, se morajo ravnati pp tehle določba ; a) Po odbitku zneska, ki gre kot delež federacij oziroma ustreznega zneska, kj se steka v investicija^ sklad podjetja po 76. členu uredbe o spremembah i dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodar^ _ organizacije in o njegovi delitvi (Uradni list IL • št. 54-636/54) in XIX. poglavja zveznega družbene^, plana za leto 1935 (Uradni li«t FLRJ, št. 56-666/ ’ po kritju zakonskih obveznosti v skladu z 39. men prej imenovane uredbe ter premij, ki jih je S°VS| jj darska organizacija upravičena izločiti po dolo c ^ tega poglavja, se razdeli dobiček gospodarske orga . zacije na del, ki pripada podjetju, in na del, ki P puda mestnemu ljudskemu odboru, in sicer ta Predvideni dobiček Delež gospodarske Delež MLO Podjetje za razdelitev organizacije v ZM€S^U v % med gosp. org. y znesku v % in MLO ____ FIE Mariborski otolk 8,875 1,952 22 6,923 »Elektro« Maribor mesto 9,966 2,193 22 7,773 Tovarna umetnih brusov 71,748 10,045 14 61,703 » Av toka rose rij a « 16,340 2.942 18 13,398 Tovarna avtomobilov 854,706 136,753 16 717,953 »Metalna« 111,659 34,614 31 77,045 86 82 84 69 Podjetje Predvideni dobiček za razdelitev med gosp. org. in MLO Delež gospodarske organizacije v znesku v % Delež MLO v znesku v % »Hidromoutažac 332,894 49,934 15 282,960 85 Tovarna poljedelskih strojev 19,573 6,068 31 13,505 69 Mariborska livarna 240,838 33,717 14 207,121 86 »Remonte 10,239 3,174 31 7,065 69 Industrija kovinskih izdelkov 54,271 11,397 21 42,874 79 Delavnica »Boris Kidrič« 467,849 84,213 18 385,636 82 jŽ podjetje za popravilo strojev 26,718 7,214 27 19,504 75 »Elcktrokoviuat 57,434 14,358 25 45,076 75 »Zlatoroge 39,997 7,599 19 32,398 81 Opekarna, Košaki 5,169 2,585 50 2,584 50 Opekarna, Radvanje 1,075 538 50 537 50 Opekarna, Razvanje 20 10 50 10 50 »Oprema« ILF 12,444 5,475 44 6,969 % Tovarna pohištva 5,792 2,549 44 3,243 56 Mariborska tekstilna tovarna 1.022,399 153,360 15 869.039 85 Predilnica in tkalnica 228,134 38,783 17 189,351 83 »Svila«, Maribor 152,764 22,913 15 129,849 85 Tovarna volu. in vig. izdelkov 143,158 27,200 19 115,958 81 Tovarna pletenin in konfekcije 15,178 5,161 34 10,017 66 Tovarna trakov in sukauca 22,602 3,616 16 18.986 84 Inv. podjetje »Trak« 800 480 60 520 40 Tovarna čevljev 8,042 2,895 36 5,147 64 »Jugoalko« 6,006 2,042 34 3,964 66 Tovarna mesnih izdelkov 4,003 1,361 34 2,642 66 Mlinsko podjetje 9,910 1,487 15 8,423 85 Industrija papir, izdelkov 19,136 2,679 14 16,457 86 Mariborska tiskarna 11,508 2,071 18 9,437 82 •Konstruktor« 75,501 22,650 30 52,851 70 »Stavbar« 13,587 4,076 30 9,511 70 •Gradnje« 7,329 2,199 30 5,130 70 •Projekt«, Maribor 8,871 2,661 30 6.210 70 Mestni projektivni biro 597 179 30 418 70 •Gradis« 1MM 46,419 13,926 30 32,493 70 •Gradnje«, Dravograd 7,318 2,195 30 5,123 70 •Avtobusni promet« 5,254 . 1,839 35 5,415 65 ^>z clai s ko avtopodjetje 2.861 1,001 35 1,860 65 ran sport« 3,699 1,627 44 2,072 56 ‘jMjetje za vzdrževanje proge’ 13,198 7,918 60 5,280 40 • Avtoobnova« 7,798 1,949 25 5,849 75 b) Gospodarski organizaciji, ki preseže pred-0 do 170 na indeks 84,3 in od indeksa 170 do 200 na indeks 75,3 in od indeksa 200 dalje na indeks 64,5 in še 24 % od indeksa še 44,2 % od indeksa še 78,4 % od indeksa še 70,5 % od indeksa še 76,5 % od indeksa še 72 % od indeksa še 63 % od indeksa 110—120 120—130 130—140 140—150 150—170 170—180 200 dalje (■ ski i "s.P°darsku organizacija obračunava nadplaj I, ' ič<'k polletno s tem, da jemlje pri obračunu i W ,ekje 50 % predvidenega dobička, ki se deli Planom. Pri podjetjih’, kjer je formiranje dobička neenakomerno, je lahko izračunani dobiček tudi višji, če da za to svojo privolitev svet za gospodarstvo MLO. c) Od sredstev iz dobička, ki pripadajo gospodar-ski organizaciji po tej točki pod a), se izločijo plače iz dobička tpo tekle odstotkih: Podjetje Del dobička, ki ga iz-loci gospodarska organizacija za premije in nagrade 9 prispevkom za soc. zavarovanje HE Mariborski otok 38 »Elektro« Maribor mesto 49 Tovarna umetnih brusov 19 »Av4nkaroserija« 36 Tovarna avtomobilov 27 »Metalna« 58 »Hidromontaža« 26 Tovarna poljedelskih strojev 55 Mariborska livarna 20 »Remont« 63 Industrija kovinskih izdelkov 45 Delavnica žel. vozil »Boris Kidrič« 42 JŽ podjetje za popravilo strojev 54 »Elektrokovina« 52 »Zlatorog« 39 Opekarna, Košaki 71 Opekarna, Radvanje 71 Opekarna, Razvanje 71 »Oprema«LIP 53 Tovarna pohištva 100 Mariborska tekstilna tovarna 27 Predilnica in tkalnica 34 »Svila«, Maribor 28 Tovarna volnenih in vig. izdelkov 36 Tovarna pletenin in konfekcije 62 Tovarna trakov in sukanca 29 Inv. podjetje »Tralk« 95 Tovarna čevljev 64 »Jugoalko« 62 Tovarna mesnih izdelkov 63 Mlinsko podjetje 100 Industrija papirnatih izdelkov. 100 Mariborska tiskarna 100 »Konstruiktor« 48 »Stavbar« 89 »Gradnje« 90 »Projekt«, Maribor 34 Mestnj projektivni biro 100 »Gradis« IMM 48 »Gradnje«, Dravograd 48 »Avtobusni promet« 100 Gozdarsko avtopodjetje 100 »Transporte 100 Podjetje za vzdrževanje proge 80 »Avtoobnova« 56 č) Gospodarske organizacije, navedene pod to točko, izločijo 10 % plače, ki jim pripada po tej točki, za premije in nagrade ter jih lahko razporedijo šele po potrditvi sklepnega računa za leto 1955, in sicer le takrat, če so dosegle vsaj: plan fizičnega obsega proizvodnje in predvideni dobiček za leto 1955, realizirani obseg proizvodnje v letu 1954, če jim je proizvajalni plan nižji od realizacije v letu 1954 ter realizirani obseg proizvodnje na povprečno zaposlenega in na enoto vrednost- osnovnih sredstev v letn 1954. Če pa gospodarska organizacija nj dosegla svojega proizvajalnega plana, ali najmanj proizvodnje iz leta 1954 zaradi nezadostnih surovin, katerih razde- litev je kontingenti ran a po zveznem Izvršnem svetu ter ni imela možnosti za preusmeritev na druge surovinske vire, da komisija za potrjevanje sklepnih računov predlog mestnemu ljudskemu odboru, da se izvrši obračun po planu podjetja. Natančnejša navodila izda svet za gospodarstvo MLO. V 10% izločenem znesku plač iz dobička je vštet tudi prispevek za socialno zavarovanje. če gospodarska organizacija ne doseže pogojev iz te točke, mora tako izločeni del plač iz dobička odvesti v sklad za zidanje stanovanjskih hiš mesta Maribora. d) Če poveča gospodarska organizacija svoj dobiček, k: se deli s tem planom, zaradi večje proizvodnje od predvidene ali od doseženega obsega proizvodnje v letu 1954, kadar je proizvajalni plan nižji od doseženega v letu 1954, je upravičena izločiti pred delitvijo tega dobička med MLO in podjetjem 50 % tako ugotovljenega zneska za premiranje, vendar največ 7 % od predvidenega ostanka dobička, ki sedeli s tem planom. V premijah je vračunan tudi prispevek za socialno zavarovanje. Natančnejša navodila izda svet za gospodarstvo MLO. e) Gospodarska organizacija, ki doseže višji del dobička, kj se deli z družbenim planom MLO p° točki a) te točke z izvozom, ima pravico, izločiti za premije 50 % tako doseženega presežka, vendar največ do 2 % od predvidenega dobička, ki se deli P° določbah tega plana. f) Če podjetje zaposluje zaradi večje produkcije in grl v proizvodnji ter nezadostnih zmogljivosti delovno silo v nočni izmeni iu izpolnjuje pogoje P o č) teg« razdelka, pri tem pa ne gre na nočno delo zarad} narave dela, doseže pa zadostni dobiček ua dobičkom, ki se deli s tem planom, je upravičeno iz'° čiti pred delitvijo dobička med MLO in podjetje® toliko promilov od plač po tarifnem pravilni ® kolikršen je odstotek povprečno zaposlene delo'"a sile v nočni izmeni v primeri s povprečno zaposlen delovno silo. 2 Izvozna in uvozna podjetja, ki jih navaja uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o ^ lotnem dohodku gospodarske organizacije in o uJ govi delitvi (Uradni list FLRJ, št. 54-636/54) e. dobiček po odbitku obveznosti iz 39. člena te urj! takole: delež gospodarske organizacije Ž5 /o delež mestnega ljudskega odbora 75 /o Dobiček obrtnih podjetij in delavnic ter o . j, na območju MLO, ki samostojno obračunavajo _ ni dohodek, se razdeli po odbitku zakonskih ° ,nj. nosti po 39. členu uredbe o spremembah 'D, 0\.ro-a-tvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske ^ nizacije i,n o njegovi delitvi (Uradni list 54-636/54) takole: la£u- 32,5 % od doseženega skupnega dobička h ^ jejo obrtna podjetja in delavnice iz prejšnje,, stavka v proračun MLO. Ostanek dobička po o zakonskih obveznosti in 32.5 % deleža ML deli takole: nodieU8 50% ostanka dobička plačujejo obrtna ^ jjjcih gradbene stroke v sklad za zidanje stanove / • ■: hiš mesta Maribora, druga obrtna podjetja, obrtne , delavnice in obrati na območju MLO Maribor pa v kreditni sklad za kreditiranje gospodarskih investi-C'J. ki pa se uporabi za kreditiranje investicij te Panoge. 'V sklad za zidanje stanovanjskih hiš plačujejo le tista obrtna podjetja gradbene stroke, ki zaposlujejo več kakor 100 delavcev. Po načinu razdelitve dobička iz gornjih odstavkov plačujejo obrtna podjetja in delavnice, ki zapo-slujejo do 30 delavcev ali imajo do 5 milijonov din letnega prometa, in pa vsa obrtna podjetja in delav- nice tekstilne ter obutvene stroke delež dobička MLO in pa stalne družbene' prispevke v pavšalnih zneskih. Ne glede na prejšnji odstavek vplačuje v sklad za kreditiranje gospodarskih investicij mestno obrtno podjetje Dimnikarstvo 25 % od ostanka dobička. 4 Dobiček komunalnih podjetij se deli po odbitku zakonskih obveznosti, ki jih navaja 39. člen uredbe o skupnem dohodku gospodarske organizacije in o njegovi delitvi (Uradni list FLRJ, št. 54-636/54), in pavšalnega zneska, ki se odvaja MLO po tem planu, med komunalnim podjetjem in MLO po tejle lestvici: Ce znaša odstotek dobička, ki se ostane ko- deli s tem planom, v primeri s munalnemu in še plačami po tarifnem pravilniku podjetju ck> 20 % 100 % od 30 % 90% od 40% 80 % ovska podjetja in trgovine, prodajalne, skla-bpijo od svojega dobička, ki ga formirajo ■ členu uredbe o spremembah in dopolnitvah *~e znaša del dobička, ki pripada gosp0darSki organizaciji v odstotkih ^ °d plač po tarifnem pravilniku uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in o njegovi delitvi (Uradni list FLRJ, št. 54-636/54), 90 % v proračun MLO, ostanek pa uporabijo za povečanje svojega investicijskega sklada. Prodajalne proizvajalnih podjetij na območju mesta Maribora vplačujejo v proračun MLO Maribor 70 % od doseženega dobička, formiranega po 78. členu v prednjem odstavku imenovane uredbe o celotnem dohodku kot delež MLO. Za ostanek dobička pa s» poveča investicijski sklad teh prodajaln. 7 Del dobička zadružnih gospodarskih organizacij, ki pripada po tem poglavju mestnemu ljudskemu odboru, se odvaja v investicijski sklad za pospeševanje kmetijstva pri okrajni zadružni zvezi. Sredstva, ki jih zadružne gospodarske organizacije vplačujejo v ta sklad, se smejo uporabiti za pospeševanje kmetijstva na območju MLO Maribor in ÖLO Maribor okolica za namene, ki jih potrdi svet za gospodarstvo MLO. Ne glede na prejšnji odstavek odvajajo zadružne gospodarske organizacije, ki so jih ustanovile kmetijske zadruge, tem zadrugam del dobička, ki pripada po tem poglavju MLO Maribor. Ta sredstva se smejo uporabiti za pospeševanje kmetijstva. 8 Del dobička, ki pripada izvoznim in uvoznim podjetjem, obrtnim podjetjem, ki ne plačujejo delež MLO in stalnih prispevkov družbeni skupnosti pavšalno, komunalnim podjetjem in vsem tistim gospodarskim organizacijam, ki jih družbeni plan Maribora ne navaja posebej ali v okviru panog, se razdeli na del dobička, ki ga sme podjetje iz tega odstavka uporabiti za plače, in na del, ki gre v sklad za samostojno razpolaganje, po tejle lestvici: Znesek, kj ga sme gospodarska organizacija uporabiti za plače s socialnim zavarovanjem do 10% 100,0% nat 11 % 95,0 % + 35 % na presežek preko 11 — 15 % na 15% 80,0 % + 33 % na presežek preko 15 — 20% na 20 % 70,0 % +30% na presežek preko 20 — 25% Ce znaša del dobička, ki pripada Znesek., ki ya sme gospodarska gospodarski organizaciji v odstotkih organizacija uporabiti za plaže od plaž po tarifnem pravilniku S socialnim zavarovanjem na 25% 63,0 % + 27 % na presežek preko 25 — 30% na 30 % 98,0 % 4- 26 % na presežek preko 30 — 35% na 35% 52,0 % + 25 % na presežek preko 35 — 40% na 40% 50,0 % + 24 % na presežek preko 40 — 45% na *5 % 47,0%+ 23% na presežek preko 45 — 50% na 50% 44,4 % + 22 % n« presežek preko 50 — 55% na 55 % 42,0 % + 20 % na presežek preko 35 - 60% na bO % 40,5 % + 18 % na presežek preko 60 -65% na 65 % 38,7 % + 17 % na presežek preko 65 - 70 % na 70% 37,2 % + 16 % na presežek preko 70 - 75% na 75 % 35,8 % + 15 % na presežek preko 75 — 80% na 80% 34,4 % + 14 % na presežek preko 80 -90% na 90% 32,1 % + 12 % na presežek preko 90 -100% na 100 % 30,0 % + 10 % na presežek preko 100—120% na 120% 26,7 % + 7 % na presežek preko 120-160% na 160% 21,8 % + 3% na presežek preko 16C ►—200 % na 200 % 18,0 % + 1 % na presežek preko 200 •—300 % na 300 % 12,3 % + % % na presežek preko 300 % XVIII. poglavje Plaže delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij 1 Raven tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih za leto 1955 se sme gibati nad ravnijo po obračunskih plažah za leto 1954, ki se ugotavljajo po določbah XX. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955 po podjetjih in panogah gospodarstva takole: Panoga - gospodarska organizacija v'VTstotkib^naT’rav* nijo obračunskih plač Industrija in rudarstvo HE Mariborski otok 5 >Elektro« Maribor-mesto 5 Tovarna umetnih brusov 5 »Avtokaroserija« 5 Tovarna avtomobilov 5 »Metalna« 5 »Hidromontaža« • 5 Tovarna poljedelskih strojev 5 Mariborska livarna 3 »Remont' ‘ 5 Industrija kovinskih izdelkov 5 Delavnica žel. vozil »R. Kidrič« 5 ]Z podjetje za popravljanja strojev 5 »Elektrokovina« 5 »Zlatorog« 3 Opekarna, Košaki 5 Opekarna, Radvanje 5 Opekarna, Razvanje 5 »Oprema«, industrija lesnih proizvodov 3 Tovarna pohištva 3 Industrija papirnatih izdelkov 3 Mariborska tekstilna tovarna 3 Predilnica in tkalnica 3 »Svila«, -Maribor 3 Tovarna volnenih in vigogne izdelkov 5 Tovarna pletenin in konfekcije 3 Tovarna trakov in sukanca 3 ■ Invalidsko podjetje »Trak« 3 Paooga — gospodar»!«* organizacija Raven tarifnih po»iflV^ v odsto-tkih nad ravnijo obračunskih Tovarna čevljev 5 Industrija živilskih proizv. »Jugoalko« , 3 Tovarna mesnih izdelkov 3 Mlinsko podjetje 3 Mariborska tiskarna 5 Promet »Avtobusni promet« 5 Gozdarsko avto-podjetje 5 »Transport« 5 Podjetje za vzdrževanje proge JZ 5 »Avtoobnova« 5 Gradbeništvo Vsa komunalna podjetja 5 Vsa kmetijska gospodarstva 5 Vsa obrtna podjetja 5 Vsa trgovska podjetja 5 Plačilni sklad trgovskih podjetij oz. trgo^dn^ forojlru načeloma po prometu, doseženem v letu 1 ' zmanjšanem za verižno trgovino, in obračun» plač s prispevkom za socialno zavarovanje, F*"6 j. nih za 5 %. Uveljaviti je treba načelo, da stotki za formiranje plačilnega sklada enaki za trg ska podjetja in trgovine iste stroke. . ^ Svet za gospodarstvo je pooblaščen Pre, ' - odstotka od celotnega prometa za posamezna ska podjetja. Ce plačilni sklad, ki se izračuna na IKx arlff,^g ločenega odstotka od celotnega prometa, Pr®]ena plače po tarifnem pravilniku z izdatki iz 51. uredbe o celotnem dohodku gospodarske1 orga ^ cije, sme uporabiti trgovsko podjetje oz. trgovin ^ povečanje plač nad plačami po tarifnem pravl,:uje od te razlike samo tisti del, ki mu ga dovo lestvica, predpisana s točko 8. XVII. poglavja družbenega plana. . sToj Prodajalne proizvajalnih podjetij formiraj® plačilni sklad na podlagi lestvice iz prejšnjeg stavka, in sicer tako, da dajo rabat, ki se ne up Za izdatke iz 77. člena uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije, v razmerje do plač po tarifnem pravilniku. 3 Gostinska podjetja ter turistične gospodarske ^rganizacije formirajo načeloma plačilni sklad po poseženem prometu v letu 1954 in obračunskih pla-s prispevkom za socialno zavarovanje, povečanih Za 5 %. Svet za gospodarstvo je pooblaščen predpisat; od-stotek od celotnega prometa za posamezna podjetja Pfcjšnjega odstavka. XIX. poglavje ^.elež občinskega LO Kamnica na dohodkih MLO Občinski ljudski odbor Kamnica je udeležen pri dohodkih, ki se poberejo na njegovem območju, v ehle odstotkih: dopolnilna dohodnina od kmetov in občinske doklade 100 % dopolnilna dohodnina drugih poklicev z dokladami 100% davek od dediščin in daril 100 % j® % od dobička, k; ga plačuje po XVII. poglavju ®ga družbenega plana HE Mariborski otok mestne-u ljudskemu odboru. i. Sredstva, ki jih prejme občina Kamnica iz do-se lahko uporabijo le za komunalne in stano-®Qjtske investicije. dohodkov, ki se pobirajo na ob-LO Kamnica in pripadajo po ve- „ „ ___,____ MLO Maribor, se vplačajo v pro- raruP MLO Maribor. vsi drugi viri i. ju občinskega J®Vf>ih nrednisih XX. poglavje Skladi 1 1 rgovska podjetja, ki se ukvarjajo samo z izvo-'n uvozom, trgovska podjetja na debelo in trgov-ukv s tehničnim blagom, ki se pretežno re. z izvozom in uvozom, prenesejo v svoj sklad 4%, kmetijske organizacije 5%, druge 8t l?0darske organizacije pa 2% svojih obratnih letl^slev. povprečno uporabljenih v zadnjih treh ditii 6 ^osP,Mlarslo n'1 srealstvih. ugotovi svet za gospodarstvo lct,j azu,t,lno z gospodarsko organizacijo po njenih 8fc,Ji^>v°dskih podatkih višino povprečnih obratnih s,Cv v zadnjih treh letih. T inVc j^vska podjetja in trgovine prenesejo v svoj lcijski sklad obvezno 0.5% od prometa v 1. 1955. jih ,rg(lvska podjetja in trgovine prispevajo iz svo-Prnjl’y.'^ricijskih skladov, formiranih po določbah M0tkJ'h <'dstavkov, delež v spodaj označenih od-; jotjj 1 v sklad za graditev skladišč trgovskih pod-sicer.Pri mestni trgovinski in gostinski zbornici,lin ^ohno0(oya P°f1jRtja in ^bel^gj^8 podjetja in trgovine s prometom na trgovine s prometom na Ne glede na prejšnji odstavek prenese trgovsko podjetje »Tobak« v svoj investicijski sklad obvezno 0.2% od prometa. Gostinska in turistična podjetja formirajo svoj investicijski sklad najmanj v višini 1.5% od prometa, doseženega v letu 1955. Na predlog gostinskega podjetja določi odstotek za formiranje investicijskega sklada svet za gospodarstvo MLO. 3 Ustanovljen bo sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje. 'V ta sklad se vplačuje 15% od zneska dopolnilne dohodnine od kmetijstva, ki gre v dohodke mestnega ljudskega odbora Maribor. Sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje se črpa po predračunu izdatkov. 4 V sklad za zidanje stanovanjskih hiš mesta Maribora se stekajo tile dohodki: a) del dobička gradbenih podjetij in njihovih obratov na območju mesta Maribora, ki so ga le-ta dolžna plačevati mestnemu ljudskemu odboru Maribor po predpisih tega družbenega plana; b) del dobička, ki ga vplačujejo'v ta sklad obrtna podjetja gradbene stroke z več kakor 100 delavci, po odbitku 52.5 % zneska od bruto dobička, ki se vplačuje'v proračun MLO; c) 14% od dobička po odbitku prispevkov LRS. ki se plačuje v proračun MLO. č) 50%'dobička nad dobičkom, ki se s tem planom razporeja v proračun MLO; d) sredstva, ki pritekajo v ta sklad po odločbi MLO o najemninah, in skladi za vzdrževanje hiš; e) sredstva, k; se pridobijo s prodajo hiš SLP; f) anuitete od kreditov, ki se dajejo iz tega sklada; g) sredstva, ki jih predpiše MLO s posebnim odlokom ; h) sredstva, ki jih plačajo gospodarske organizacije -po XVII. poglavju, točke 1. pod č) tega plana. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš mesta Maribora se uporablja za financiranje in kreditiranje zidave stanovanj na območju tega mesta. Druge pogoje za uporabo sredstev tega sklada predpiše MLO Maribor s posebnim odlokom. 5 * . Sklad za obnovo, gojitev in varstvo gozdov se oblikuje in uporablja po zakonu o skladih za obnovo, gojitev in varstvo gozdo^(Uradni list LRS, št. 13-39/54). Predračun dohod ko* in izdatkov tega sklada je sestavni del proračuna MLO Maribor. Sklad upravlja uprava za gozdarstvo MLO Maribor v okviru družbenega plana in v sporazumu s svetom za gospodarstvo MLO. XXI. poglavje Zidava stanovanj gospodarskih organizacij na obn> »čju mesta Maribora 1 Gospodarske organizacije na območju mesta Maribora uporabijo najmanj 45% svojih skladov za samostojno razpolaganje, ki jim pripadajo po tem planu za zidavo stanovanj. Ne glede na prejšnji odstaVek uporabijo v ta namen komunalna in gostinska podjetja 10%, obrtna podjetja in delavnice pa 20% svojih skladov za samostojno razpolaganje. 2 Gospodarske organizacije zidajo iz sredstev po prejšnji točki tega poglavja stanovanja samostojno ali v okviru združenih investitorjev za zidavo' stanovanj. Podjetja, ki sredstev po prvr točki tega poglavja niso uporabila za zidanje stanovanjskih hiš, jih vplačajo v sklad za zidanje stanovanjskih hiš mesta Maribora. V tem primeru je podjetje upravičeno sprejeti ustrezno vrednost stanovanjske površine po odloku MLO_o sikladu za zidanje stanovanjskih hiš. XXII. poglavje Cene za storitve komunalnih podjetij Cene za proizvode oziroma tarife za storitve, ki jih opravljajo komunalna podjetja določa MLO Maribor. XX11I. poglavje Stopnje dohodnine in zemljarine 1 Za obračunavanje dopolnilne dohodnine od kmetijstva v letu 1955 se predpisuje tale davčna lestvica (davek = dopolnilni davek): Osnova % Davek Osi ova % Davek 1.0QC 5 50 40.000 6.50 2.600 2.000 5 100 ' 41.000 6.65 2.727 3.000 5 150 42.000 6.80 2.856 4.000 5 200 43.000 6.95 2.989 5.000 5 250 44.000 7.10 3.124 6.000 5 300 45.000 7°5 3.263 7.000 5 350 46.000 7.40 3.404 8.000 5 400 ^■7.000 7.55 3.549 9.000 5 450 48.000 7.70 3.696 10.000 5 500 49.000 7.85 3.947 11.000 5 550 50.000 8 4.000 12,000 5 600 51.000 8.15 4.157 13.000 5 650 52.000 8.30 4.316 14.000 5 700 53.000 8.45 4.479 15.000 5 750 54.000 8.60 4.644 16.000 5 800 55.000 8. ".5 4.813 17.000 5 850 56.000 8.90 4.984 18.000 r 900 57.000 9.05 5.159 19.000 5 950 58.000 9.20 5.336 20.000 5 1.000 59.000 9.35 5.517 21.000 5 1.050 . 60.000 9.50 5.700 22.000 5 1.100 61.000 9.65 5.887 23.000 5 1.150 62.000 9.80 6.076 24.000 5 1.200 63.000 9.95 6.269 25.000 5 1.250 64.000 10.10 6.464 26.000 5 1.300 65.000 10.25 6.663 27.000 5 1.350 66.000 10.40 6.864 28.000 5 1.400 67.000 10.55 7.069 29.000 5 1.450 68.000 10.70 7.276 30.000 5 1.500 69.000 10.85 7.487 31.000 5.15 1.597 .70.000 11 7.700 32.000 5.30 1.696 71.000 11.15 7.917 33.000 5.45 1.799 72.000 11.30 8.136 34.000 5.60 1.904 73.000 11.45 8.359 33.000 5.75 2.013 74.000 11.60 8.584 "'.000 5.9C •2.124 75.000 11.75 8.813 37.000 6.05 2.239 76.000 11.90 9.044 38.000 6.20 2.356 77.000 12.05 9.279 59.000 6.35 2.477 ■ 78.000 12.20 9.516 Osnova % Davek Osni. % Davek 79.000 12.33 9.757 325.000 33.25 108.063 80.000 12.50 10.000 330.000 33.50 110.550 81.000 12.60 10.206 335.000 53.75 113.063 82.000 12.70 10.414 340.000 34 115.600 83.000 12.80 10.624 543.000 34.25 118.163 84.000 12.90 10.836 350.000 5 1.50 120.75Ö 85.000 13 11.050 355.000 34.75 123.363 86.000 13.10 11.266 360.000 35 126.000 87.000 13.20 11.484 365.000 35.25 128.663 88.000 13.30 11.704 370.000 55.50 131.550 89.000 13.40 11.926 375.000 '5.75 134.063 90.000 13.50 12.150 380.000 36 136.800 91.000 13.60 12.376 385.000 36.25 139.563 92.000 13.70 12.604 390.000 36.50 142.550 95.000 13.80 12.834 395.000 36.75 145.1f>5 94.000 15.90 13.066 400.000 37 148.000 95.000 14 13.300 405.000 37.15 150.458 96.000 14.10 13.536 410.000 37.30 152.950 97.000 14.20 13.774 415.000 37.45 155.418 98.000 14.30 14.014 420.000 37.60 157.920 99.000 14.40 14.256 425.000 37.75 160.438 100.000 14.50 14.500 430.000 37.90 162.920 103.000 15 15.750 435.000 38.05 165.51' 110.000 15.50 17.050 440.000 38.20 168.080 115.000 16 18.400 445.000 38.35 170.658 120.000 16.50 19.800 450.000 38 50 173.250 125.000 17 21.230 455.000 38.65 175.8''8 130.000 17.50 22.750 460.000 38.80 178.48V 135.000 18 24.300 465.000 38.95 181-11® 140.000 18.50 25.900 470.000 39.10 1S3.7‘U 145.000 19 27.550 475.000 39.25 130.000 19.50 29.250 480.000 39.40 189. 155.000 20 31.000 485.000 39.55 191.810 . ~ i z.~() 160.000 20.50 32.800 490.000 39.70 194.^v 165.000 21 34.650 495.000 39.85 197.2?° 170.000 21.50 36.550 500.000 40 200*vv 175.000 22 38.500 505.000 40.10 202- 180.000 22.50 40.500 510.000 40.20 205.U-7 185.000 23 42.550 515.000 40.30 207."'* 190.000 23.50 44.650 520.000 40.40 210.^° 195.000 . 23 46.800 525.000 4<\*5 212°'' 200.000 24.50 49.000 530.000 40.60 205.000 24.90 51.045 535.000 40.70 217.^ 210.000 25.30 53.130 540.000 40.80 noo 90? 215.000 "5.70 55.255 345.000 40.90 500 220.000 26.10 57.420 550.000 41 2z?-' oOA 10? 225.000 26.50 59.625 555.000 41.10 230.000 26.90 61.870 560.000 41.20 235.000 27.30 64.155 565.000 41.30 -n OV5.98Ö 2 <0.000 27.70 66.480 570.000 41.40 245.000 28.10 68.845 575.000 41.50 oii.2^ 250.000 28.50 71.250 580.000 41.60 943.94? 235.000 28.85 73.568 585.000 41.70 246.629 260.000 29.20 75.920 590.000 41.80 25.305 265.000 29.55 78.308 595.000 41.90 252.00° 270.000 29.90 80.730 600.000 42 2 4.70’ 275.000 30225 83.188 605.000 42.10 27.42° 280.000 30.60 85.680 610.000 42.20 0.145 285.000 30.95 88.208 615.000 42.30 ^,880 290.000 31.30 90.770 620.000 42.40 2i>5.oon 31.65 93.368 625.000 42.50 268.5«° 300.000 32 96.000 630.000 42.60 271.1'*’ 305.000 32.25 98.363 635.000 42.70 275.920 310.000 32.50 100.750 640.000 42.80 276.'°! 315.000 32.75 103.163 645.000 42.90 279.’°° 320.000 33 105.600 650.000 4*3 Osnova % Davek Osnova % Davek (>>5.000 43.10 282.305 685.000 43.70 299.345 *>(>0.000 43.20 285.120 690.000 43.80 302.220 *>65.000 43.30 287.945 697.000 43,90 305.105 6?0.000 43.40 290.780 700.000 44 308.000 675.000 43.50 293.625 nad 6Ü0.0OÜ 43.60 296.480 r 700.000 ! 44% zgor. meja Zu obračunavanje dopolnilne dohodnine od dogodkov samostojnih poklicev v letu 1955 se predpisuje tale davčna lestvica: Osnova % Davek Osnova % Davek 1.000 1 10 51.000 U 561 2.000 1 20 52.000 1.2 624 J.000 1 50 53.000 1.3 689 4.000 1 40 54.000 1.4 756 5.000 1 50 55.000 1.5 825 6.000 1 60 56.000 1,6 896 7.000 1 70 57.000 1.7 969 6.000 1 80 58.000 1.8 1.044 9.000 1 90 59.000 1.9 1.121 10.000 1 100 60.000 2 1.200 U.OOO 1 110 61.000 2.1 1.281 12.000 • 1 120 62.000 2.2 1.3 64 15.000 1 130 63.000 2.3 1.449 14.000 1 140 64.000 2.4 1.536 i>.ooo 1 150 65.000 2.5 1.625 16.000 1 160 66.000 2.6 1.716 17.000 1 170 67.000 2.7 1.809 16.000 1 180 68.000 2.8 1.904 19.000 20.000 1 190 69.000 2.9 2.001 1 200 70.000 3 2.100 21.000 22.000 25.000 24.000 25.000 26.000 27.000 28.000 29.000 ^.ooo 31.000 32.000 25.000 54.000 29.000 36.000 37.000 36.000 ^.Oüü ^•OOO “tl.OOo ^.Ooo 43'00t) 44.000 45-000 46.000 47.000 48.000 49-000 >u-60o 1 210 71.000 3.1 2.201 1 220 72.000 3.2 2.304 1 230 73.000 3.3 2.409 1 240 74.000 3.4 2.516 1 250 75.000 3.5 2.625 1 260 76.000 3.6 2.736 1 270 77.000 3.7 2.849 1 280 78.000 3.8 2.964 1 290 79.000 3.9 3.081 1 300 80.000 4 5.200 1 310 81.000 4.1 3.321 1 320 82.000 4.2 3.440 1 530 83.000 4.3 3.569 1 340 84.000 4.4 3.696 1 350 85.000 4.5 3.825 1 360 86.000 4.6 3.956 1 370 87.000 4.7' 4.089 1 580 88.000 4.8 4.224 ' 1 390 89.000 4.9 4.361 1 400 90.000 5 4.500 1 410 91.000 5.1 4.641 1 420 92.000 5.2 4.784 1 430 93.000 5.3 4.929 1 440 94.000 5.4 5.076 1 450 95.000 5.5 5.225 1 460 96.000 5.6 5.376 1 470 97.000 5.7 5.529 1 480 98.000 5.8 5.684 1 490 99.000 5.9 5.841 1 300 100.000. 6 6.000 Osnova % Davek Osnova % Davek 105.000 6.5 6.825 435.000 46.8 203.580 110.000 7 7.700 440.000 47 206.800 115.000 7.5 8.625 445.000 47.2 210.040 120.000 8 . 9.600 450.000 47.4 213.300 125.000 8.5 10.625 455.000 47.6 216.580 130.000 9 11.700 460.000 47.8 219.880 135.000 9.5 12.825 465.000 47.9 222.733 140.000 10 14.000 470.000 48 225.600 145.000 10.5 15.225 475.000 48.1 228.475 150.000 11 16.50Ö 480.000 48.2 251.360 155.000 12 18.600 485.000 48.3 234.255 160.000 13 20.800 490.000 48.4 237.160 165.000 14 23.100 495.000 48.5 240.075 170.000 15 25.500 500.000 48.6 243.000 175.000 16 28.000 505.000 48.7 245.935 180.000 17 30.600 510.000 48.8 248.880 185.000 18 33.300 515.000 48.9 251.835 190.000 19 36.100 520.000 49 354.900 195.000 20 39.000 525.000 49.1 257.775 200.000 21 42.000 550.000 49.2 260.760 205.000 22 45.100 533.000 49.3 263.755 210.000 23 48.300 540.000 49.4 266.760 215.000 24 51.600 545.000 49.5 269.775 220.000 25 55.000 550.000 49.6 272.800 225.000 26 58.500 555.000 49.7 275.835 230.000 27 62.100 560.000 49.8 278.880 235.000 27.8 65.330 565.000 49.9 281.935 240.000 28.6 68.640 570.000 50 285.000 245.000 29.4 72.030 575.000 50.1 288.075 250.000 30.2 75.500 580.000 50.2 291.160 255.000 31 79.030 585.000 50.3 294.255 260.000 31.8 82.680 590.000 50.4 297.360 265.000 32.6 86.390 595.000 50.5 300.475 270.000 33.4 90.180 600.000 50.6 303.600 275.000 34.1 93.775 605.000 50.7 306.735 280.000 34.8 97.440 610.000 50.8 309.880 285.000 35.5 101.175 615.000 50.9 313.035 290.000 36.2 104.980 620.000 51 316.200 295.000 36.8 108.560 623.000 51.1 519.375 300.000 37.4 112.200 630.000 51.2 322.560 305.000 37.95 115.748 655.000 51.3 325.755 310.000 38.5 119.350 640.000 51.4 328.960 315.000 39 122.850 645.000 51.5 332.175 320.000 39.5 126.400 650.000 51.6 335.400 325.000 39.9 129.675 655.000 51.7 338.635 330.000 40.3 132.990 660.000 51.8 341.880 335.000 40.7 136.345 665.000 51.9 343.135 340.000 41.1 139.740 670.000 52 348.400 345.000 41.45 145.005 675.000 52.1 331.675 550.000 41.8 146.500 680.000 52.2 594.960 355.000 42.15 149.633 685.000 52.5 358.233 360.000 42.5 153.000 690.000 52.4 361.360 365.000 47.85 156.403 695.000 52.5 364.875 370.000 43.2 159.840 700.000 52.6 368.200 375.000 43.55 163.313 705.000 52.7 371.535 380.000 43.9 166.820 710.000 52.8 374.880 385.000 44.25 170.363 715.000 52.9 378.235 390.000 '4.6 173.940 720.000 53 381.600 395.000 44.95 177.553 725.000 53.1 384.975 400.000 45.3 181.200 730.000 33.2 388.360 405.000 45.55 184.478 735.000 53.3 391.755 410.000 45.8 187.780 740.000 53.4 593.160 415.000 46 190.900 745.000 53.5 398.575 420.000 46.2 194.040 750.000 53.6 402.000 425.000 46.4 197.200 755.000 53.7 405.435 430.000 46.6 200.380 760.000 53.8 408.880 » Osnova % Davek Osnova % Davek Osnova % Davek Osnova % Davek 1.000 2 20 51.000 2.000 2 40 52.000 3.000 2 60 53.000 4.000 2 80 54.000 5.000 2 100 55.000 6.000 2 120 56.000 7.000 2 140 57.000 8.000 2 160 58.000 9.000 2 180 59.000 10.000 2 200 60.000 11.000 2 220 61.000 12.000 2 240 62.000 13.000 2 260 63.000 14.000 2 280 64.000 15.000 o 300 65.000 16.000 2 320 66.000 17.000 2 340 67.000 18.000 2 360 68.000 19.000 2 380 69.000 20.000 2 400 70.00» 21.000 2.2 462 71.000 22.000 2.4 528 72.000 23.000 2.6 598 73.00c 24.000 2.8 672 74.000 25.000 3 750 75.000 26.000 3.2 832 76.000 27.000 3.4 918 77.000 28.000 3.6 1.008 78.000 29.000 3.8 1.102 79.000 30.000 4 1.200 80.000 31.000 4.2 1.302 81.000 32.000 4.4 1.408 82.001 33.000 4.6 1.518 83.000 34.000 4.8 1.632 84.000 35.000 5 1.750 85.000 36.000 5.2 1.872 86.000 37.000 5.4 1.998 87.000 38.000 5.6 2.128 88.000 39.000 5.8 2.262 89.000 40.000 6 2.400 90.000 41.000 6.3 2.583 91.000 42.000 6.6 2.772 92.000 43.000 6.9 2.967 93.000 44.000 7.2 3.168 94.000 45.000 . 7.5 3.375 95.000 46.000 7.8 3.588 96.000 47.000 8.1 3.807 97.000 48.000 8.4 4032 98.000 49.000 8.7 4.263 99.000 50.000 9 4.500 100.000 25.25 26.50 27.75 29 30.25 31.50 32.73 34 35 36 37 38 39 170.000 40 175.000 41 180.000 42 4-743 185.000 43 4- 992 190.000 44 5.247 195.000 45 5- 508 200.000 46 5- 775 205.000 47 6.048 210.000 48 6- 327 215.000 49 6-612 220.000 50 6- 903 225.000 50.5 7.200 230.000 51 7- 503 235.000 51.5 7- 812 240.000 52 8- 127 245.000 52,5 8.448 250.000 55 8- 775 255.000 53.5 ^*08 260.000 54 9- 447 265.000 54.5 9792 270.000 55 10.143 275.000 55.5 10.500 280.000 56 10-863 285.000 56.5 U-232 *10.000 57 H.607 295.000 57.5 H.988 >00.000 58 12.375 12.768 13.167 13.572 13.983 14.400 14.823 15.252 15.687 16.128 16.575 17.028 17.487 17.952 18.423 18.900' 19.383 . 19.872 20.367 20.868 21.375 21.888 22.407 22.932 23.463 24 24.000 26.513 305.000 58.5 178.425 29.150 310.000 59 182.900 31.913 315.000 59.5 187.425 34.800 320.000 60 192.000 37.813 325.000 60.38 196.255 40.950 330.000 60.75 200.475 44.213 333.000 61.13 204.785 47.600 340.000 61.5 209.100 50.750 345.000 61.88 213.486 54.000 550.000 62.25 217.875 57.550 355.000 62.63 222.357 60.800 360.000 63 226.800 64.350 365.000 63.25 230.865 68.000 370.000 63.50 234.950 71.750 575.000 63.75 239.063 75.600 380.000 64 243.200 79.550 385.000 64.25 247.365 83.600 390.000 64.50 251-550 87.750 393.000 64.75 255.763 92.000 400.000 65 260.000 96.350 403.000 65.25 264.265 100.800 410.000 65.50 2,68.550 103.350 413.000 65.75 272.865 110.000 420.000 66 277.200 113.625 425.000 66.20 281.35° 117.300 430.000 66.40 285.520 121.025 435.000 66.60 289.71° 124.800 440.000 66.80 293.92° 128.625 443.000 67 298.15° _ Ä Art 132.500 450.000 67.20 302.4°° 136.425 455.000 r.40 >06.67° a 4 n 140.400 460.000 67.60 310.96° 144.425 465.000 67.80 315.27° 148.500 470.000 68 319.6°° 152.625 475.000 68.20 323.95° 156.800 480.000 68.4 328.32° _ ./Q 161.025 485.000 68.55 332.468 165.300 490.000 68.70 336.6^° 169.625 495.000 68.85 340.808 174.000 500.000 69 345.0°° Pri osnovi nad 500.000 + 80% ob vsakih nadaljnji 5000 dinarjev. Ce ima davčni, zavezanec dohodke od kmetijs in poleg tega tudi dohodke, od katerih se plača polnilna dohodnina po 2. in 3. točki tega pogla'J ' dohodki od kmetijstva ne vplivajo na določitev st p nje dopolnilne dohodnine od dohodkov od samo5 nih poklicev in premoženja. Prav tako ne VP|1V ^ dohodki od samostojnih poklicev in premoženja določitev stopnje dopolnilne dohodnine do dohot od kmetijstva. 5 Ce se davčnemu zavezancu predpisuje dohodni . od samostojnih poklicev po pavšalni davčni ^ ^ za davčno leto vnaprej, poleg tega pa ima tu > hodke iz drugih virov, ki se ugotovijo in m” a,T :a z dohodnino od samostojnih poklicev in premo po preteku letu, ne vplivajo na odmero ^opo^^ dohodnine od samostojnih poklicev po pavšalni ' ni osnovi dohodki iz drugih virov, ki se "go ^ in obdavčijo po preteku letu. Prav tako P® d11.,' jz na stopnjo dopolnilne dohodnine od doluu drugih virov višina pavšalne davčne osnove. 765.000 93,9 412.335 795.000 54.5 433.275 105.000 770.000 54 415.800 800.000 54.6 436.800 110.000 775.000 54.1 419.275 nad 115.000 780.000 54.2 422.760 800.000 - 54.6% od 800.000 120.000 785.000 54.3 426.255 ch 75% razlike na 800.000 125.000 790.000 54.4 429.760 9 130.000 135.000 140.000 3 145.000 Za obračunavanje dopolnilne dohodnine od do- 150.000 hodkov iz premoženja v letu 1955 se predpisuje tale 155.000 davčna lestvica: 160.000 ---------------------------------------------------------------- 165.000 Osnova % Davek Osnova % Davek 9.3 9.6 9.9 10.2 10.5 10.8 11.1 11.4 11.7 12 12.3 12.6 12.9 13J2 13.5 13.8 14.1 14.4 14.7 15 15.3 15.6 15.9 16.2 16.5 16.8 17.1 17.4 17.7 18 18.3 18.6 18.9 19.2 19.5 19.8 20.1 20.4 20.7 21 •21.3 21.6 21.9 22.2 22.5 22.8 23.1 23.4 23.7 6 Pri odmeri davka se priznajo davčne olajšate v okviru 129. člena Uredbe o dohodnini. 7 Osnove za obračunavanji dopolnilne dohodnine se zaokrožijo takole: a) osnove do 100.000 din se zaokrožijo na tisoč dinarjev, in sicer tako, da se zneski do 500 din zaokrožijo na tisoč din navzdol, zneski nad 500 din pa na tisoč dinarjev navzgor; b) osnove nad 100.000 din se zaokrožijo na pet hsoč dinarjev, in sicer tako, da se zneski do 2500 din zaokrožijo na pet tisoč dinarjev navzdol, zneski nad 2>00 din pa na pet tisoč dinarjev navzgor. 8 Davek po višji davčni stopnji ne sme biti večji °d davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere bi se marala uporabiti višja davčna stopnja. 9 Kmetijske proizvajalne organizacije, ki so bile Ustanovljene po 1. januarju 1953, so oproščene plačevanja zemljariue v letu 1955. Četrti del DENARNA SREDSTVA MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA IN NJIHOVA TEMELJNA RAZDELITEV XXIV. poglavje Celotna sredstva MLO Maribora in občinskega LO Kamnica in njihovi viri V letu 1955 bodo znašala sredstva mestnega ljudskega odbora Kamnica 1.743,544.000 dinarjev. Sredstva po prejšnjem odstavku budo zagotovljena iz tehle virov: Vir dohodkov v 000 din h Sredstva po planu, ki se upoštevajo pri izračunu prispevka republiki L Ostanek dobička gospodarskih organizacij 2. 1 % DPP iz državnega sektorja 3. 50 odstotkov DPP od vina in žganja 50 odstotkov DPP zasebnikov 5. 50 odstotkov DPP od prenosa nepremičnin h. Dopolnilna dohodnina kmetov Dopolnilna dohodnina drugih poklicev 8- Občinske doklade kmetov Občinske doklade drugih poklicev 10. Druge dohodnine H- Zemljan na 12. Davek od dediščin in daril 13. Dohodki državnih taks O. Dohodki uradov in ustanov 15. Dohodki od zamudnih obresti 16. Vračila proračunskih sredstev preteklih let 1L Razni nepredvideni dohodki 18. Denarne kazn; po 76. Členu uredbe o osn. s. Skupaj Delež LRS Ostane za MLO in obč. LO Kamnica 4.103,297 2,669,265 1.436,032 3.8<:1,334 2.491,189 1.330,145 66,663 43,331 23,332 15,000 9,750 5,250 10,000 6,300 3,500 6,000 3,900 2,100 20,700 13,435 7,245 63,000 44,200 23,800 5,000 3,250 1,750 13,000 7,800 4,200 6,300 4,095 2,205 4,800 3,120 1.680 4,000 2,600 1,400 30.000 19,500 10,500 10,000 6,500 3,500 10,000 6,500 3,500 100 65 35 4,900 3,185 1,715 500 325 175 Vir dohodkov Ostane za MLO Skupaj Delež LRS in obč. LO Kamnica K- Sredstva po planu, ki se ne upoštevajo prt izračunu deleža LRS L Neobdavčene anuitete 2- Obresti od osnovnih sredstev 5- Proračunski presežek obč. LO Kamnica *• Presežek sklada za zidavo stan. obč. LO Kamnica Lokalne takse 6- Lokalni prometni davek Dohodki od prodaje hiš SLP Del najemnin od stanovanjskih zgradb Drugi dohodki j Presežki MLO iz preteklih let 1‘ Presežek investicijskega sklada iz leta 1954 Skupaj 1 + 11 307,512 — 307,512 82,602 — 82,602 42,888 — 42,888 1,132 — 1,132 4,291 — 4,291 10,000 — 10,000 75,000 — 75,000 8,000 — 8,000 15,576 — 15,576 23 — 23 45,000 — 45,000 23,000 — 23,1000 4.402,809 2.669,265 1.743,544 XXV. poglavje Uporaba sredstev MLO in občinskega LO Kamnicu Sredstva v višini 1.733,544.600 dinarjev se bodo razporedila takole: a) negospodarske investicije din MLO Maribor 331.900.0000 b) administrativni del proračuna • tajništvo MLO 32,000.000 tajništvo za notranje zadeve 121,100.000 tajništvo za komunalne zadeve 105,000.000 tajništvo za gospodarstvo 22,000.000 tajništvo za prosveto in kulturo 347,000.000 tajništvo za ljudsko zdravstvo 165,000.000 proračunska rezerva 27,098.000 1 819.198.000 c) sredstva LO Kamnica 10,627.000 č) sklad za zidanje stanovanjskih hiš d) sklad za kreditiranje gospodarskih 338,747.000 investicij 135,540.000 e) sklad za pospeševanje kmetijstva 2,919.000 f) 6% obvezna rezprva 104,613.000 Skupaj 1.743,544.000 XXVI. poglavje Negospodarske investicije MLO Maribor Sredstva za negospodarske investicije MLO Mari- bor iz prejšnjega poglavja pod a) se razdelijo takole: din tajništvo MLO 33,000.000 svet za notranje zadeve 15,900.000 svet za komunalne in gradbene zadeve 95,000.000 svet za gospodarstvo 30,000.000 svet za prosveto in kulturo 130,000.000 svet za ljudsko zdravstvo 30,000.000 Skupaj 331,900.000 XXVII. poglavje Formiranje in razdelitev posebnih skladov Sklad za obnovo gozdov din skupni dohodki 2,332.000 skupni izdatki 3,069.000 presežek izdatkov 757.000 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1955. St. II 267/19-55 Maribor, dne 2. aprila 1955. Predsednik MLO: Tone Bole 1. r. 491. Na podlagi 20. in 117, členu zakona o spremembah :n dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31-102/33) ter 6. točke ,68. člena zakona o ljudskih odborih mest n mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) je mestni zbor mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane na (>6. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev MLO v Ljubljani z dne 24. junija 1955 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Razpisujejo se nadomestne volitve v 20. volilni enoti za volitve v mestni zbor mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane. 20. volilna enota obsega volišči 62. in 63. 2. člen Dosedanjemu odborniku mestnega zbora 20. volilne enote Zupetu Avgustu, Ljubljana, Livarska 4, je prenehal mandat, ker se mu je odpovedal. Nadomestne volitve bodo v nedeljo, dne 24. ju- ‘^1955- 3. člen Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS«’ v »Glasniku» za mesto in okraj Ljubljana, na ogl«50-* deski MLO v Ljubljani in na krajevno običajni način v 20. volilni enoti. 4. člen Odlok začne veljati takoj po objavi. Tajn št. 447/6-55 Ljubljana, dne 23. junija 1955. Predsednik MLO: Dr. Marijan Dermastiu I. r> 492. Na podlagi 123. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) v zvezi z 2 in 117. členom zakona o volitvah in odpoklicu nikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31-ld- 5'’ je okrajni ljudski odbor Sežana na skupni seji, nega zbora in zbora proizvajalcev dne 29. junija 1 ^ sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v okrajni zbor v 27. volilni enoti V 27. volilni enoti za volitve v okrajni zbor nega ljudskega odbora Sežana se razpisujejo na mestne volitve, ker se je odbornik dr. Rapotec izvoljen za odbornika okrajnega zbora v tej v<>sejj enoti, odpovedal mandatu in je okrajni zbor na dne 29. junija 1955 njegovo odpoved sprejel. Volilna enota obsega naselja Herpelje, Nasirec, Mihele, Tublje in Vrhpolje v območju Herpelje. Volitve bodo v nedeljo dne 17. julija 1955. i d c in na Ta odlok se objavi v »Uradnem listu L1 4 oglasni deski občine Herpelje. St. 1-504/9-55 Sežana, dne 29. junija 1955. .. Predsednik DL--'- Dnnilo Petrinja 1 r. Izdaja »Uradni list LRS« - Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne - Tisk» tiskarna «Toneta TomSiča«. vs ^ __ IJanl — Naročnina: letno 1000 din — Posamezna Številka 12 din do 8 strani, vsake nadaljnje « stran) 6 d ” Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica lla. poätn] predal 336 - Telefon uprave 23-579 - Tek račun: >