SteO. 11. O Ljubljani, dné IZ. marca 1908. LßtO Ol Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje driave « K 60 vin.) — Posamezne številke »e pro-: dajajo po 10 vin. ■ Slovenskemu ljudstva v pouk iu zabavo. Spisi in dopisi se poiiljaio: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnina, reklamacije ln inserati pa: Upravniitvu »Domoljuba", Ljubljana, = Kopitarjev, ulic. il. 2. = Alkohol In izseljenßtiio. Morda je malokatero drugo socialno vprašanje tako v tesni zvezi z alkoholom kot izselniško, vsaj v nekaterih delih slovenskega ozemlja. Premotriti hočemo to vprašanje na tleh, kjer največ ljudi zapušča vsako leto domovino, — v Belokrajini. Uradna statistika črnomeljskega okrajnega glavarstva izkazuje v zadnjih letih naslednje številke iz gibanja prebivalstva: leta 1880. je štela Belokrajina 29.880 oseb, leta 1890. samo 28.640, leta 1900. le še 26.300 in pet let pozneje 24.000 ! In če bi imeli sešteto prebivalstvo Belokrajine danes, dvomim zelo. če bi presegalo število 22.000 ! Zlasti v zadnjih štirih. petih letih se narod kar trumoma izseljuje, ko ni dobiti ne pastirja, ne posla, ne delavca niti za drag denar! Navadno se sodi, da žene prebivalstvo v tuiino velika revščina, nerodovitnost ali slaba letina; mnogi navajajo za glavni vzrok zadolženost in ti — zdi se mi — naibolj po pravici, samo vzroki in povodi zadolženja med njimi in nami se razlikujejo. Belokrajina je bila predvsem vinorodni kraj. Mimo vipavske doline se je tu pridelalo tazmeroma največ dobrega vina. Izvažati ga ni bilo mogoče radi slabe zveze, pa tudi ni bilo kam, ker obmejni slovenski in hrvaški kraji so imeli vina v izobilju. Tako se je večina popila doma. pili so ga skoro mesto vode. Le v pravljicah žive ti »stari časi«, posebno stari dedje pripovedu'elo jako zanimivo o njih, kako so hodili »v goro«, »v sosede«, »h kumom« in kako le cvetlo prijateljstvo in »kumstvo« v onih časih. Ali vkljub temu. da se je pilo mnogo, ni alkohol povzročal niti toliko bolezni niti toliko drugega zla: vino so ljudje pridelali sami. zato so ga vedeli ceniti, pilo se je večinoma pri jedi in zmerno in počasi. Prišla je trtna uš in uničila vse vinstvo. Vinogradi so se spremenili v pusto zemljo. Ie ravneje vinograde so začeli orati. To je bil velik udarec v gmotnem in moralnem oziru. Mimogrede omenjam, da vinogradi in bogato vinstvo ni vzrok mnogega uživanja alkohola: grozdje se lahko uživa kot sadje, frišno in suho, ali pa se dela iz njega izvrstna redil-na, brezalkoholna pijača. Pri nas je še ne poznamo, na Nemškem pa je jako razširjena; tudi na Češkem so jo že začeli izdelovati v Orlici in Kostelici n. L. in drugie. Ljudje, zelo vajeni na dobro vino, so bili mahoma brez njega. Stara vera, da vino krepi in poživi, je bila kot je še sedaj povsod vkoreninjena. Za priprostega človeka, ki čuti le najbližji učinek, daljšega vpliva pa ne more raziskovati, to je nekaj naravnega. Vinu odreči se ni bilo mogoče priprostemu človeku brez pouka. Začelo se je torej vino uvažati iz drugih kraiev, kjer so imeli že obnovljene vinograde; največ se je pa pod tem imenom uvažalo slabega, narejenega vina. Ko so imeli ljudje vino doma, pili so ga, kot sem zgoraj omenil, pri jedi. ali, če so šli v goro, vzeli so sabo masnico, klobaso ali pleče in potico; alkohol, pomešan s hrano, pa nikdar toliko ne škodi, niti tako kmalu ne upijani. Sedaj pa so se začeli zbirati v gostilnah; po kmetskih gostilnah se pa največkrat ne dobi jesti. Narejeno vino hitrejše sili v glavo in ima mnogokrat i druge slabe posledice za želodec. Tako je prišlo velikokrat do prepirov in pretepov in dolgoletnega sovraštva. Marsikdo si je s takim vinom, ki so bile v n'em razne strupene snovi in barvila, nabavil še kako drugo dolgotrajno bolezen. Kdor pozna kmetske pivce, vé. kako tak priprosti pivec bahato kliče na mizo litre ali celo Štefane in kako se ti hitro praznijo. Gospoda, ki si pokliče četrtinko. zasmehuie, češ. da nima denarja ali da ie skop. — Ce pride kak znanec ali priiatelj. mora v društvo, sicer se zameri. In če ta znanec pije nekoliko manj. plačati mora enako; zato bo seveda rajši pil več, da ne bo zastonj plačal. In taki preprosti pivci ne gredo poprei iz gostilne, dokler ga nimajo pod kapo ali dokler se ne spro. to ie dokler ne zapravi vsak naj-mani 3 do 4 goldinarje. Kako tudi te gostilne rasteio! Pred okroglo petnajstimi leti je bila v naši fari ena gostilna, danes jih je šest In te so skoraj vsako nedeljo polne, posebno poletu in jeseni, dokler je kaj zaslužka. Pa nekaj je treba i ženi domov prinesti, da ne krega pijanega moža. Mnogi jemljejo ženske sabo. Tako gre ves zaslužek, če si ga je kdo prihranil v tednu, v nedeljo v nič. Poznam mnogo kmetičev, ki so tako počasi zapili tele, kravo, vole. Da bi kupili nove, so se morali zadolžiti. Ker so se zadolžili, so šli v tujino iskat boljšega zaslužka. Vsak sprevidi, da je bila zadolžitev le povod, pijača pa vzrok zadolženja in potem izseljenja. In če je prišla slaba letina ali toča ali kaka druga nesreča pri gospodarstvu, mesto da bi se varčevalo, se je pilo dalie; ali pa izposodilo denar in šlo v tuiino. Če so se pri vinu stepli, bali so se sodnije in pobegnili natihoma v Ameriko. Pri nas je jako malo delavcev in mnog gospodar — kjer je še kateri — pusti doma delo ženskam in sam gre v selo kosit, zidat itd. Na teden zasluži 6 do 8 goldinariev; in v nedeljo ere gotovo vsa' polovica. Drugo gre prav lahko za sol. obleko itd. itd. Odkod se bodo plačevali davki? In če pride slučalno slaba letina, odkod se bo vzel denar za živež? Če bi se b'l vsak krajcar shrameval. bilo bi v nalveč slučajih za vse noskrblleno; po takem ravnanju pa mora prti do zadolžitve, in notem se tarna ö slabem življenju in — hajdi v Ameriko! Ne re<*em. ie še prav mnogo drugih vzrokov. ki sililo našega človeka v tuiino. zlasti, ko prvič 7anušča domovino: nerodovitnost, nesreča al' bolezen nri družini ali živini, mnogokrat i Preten v post'lnl aH nrenir v družini al bpc nrerl voiašč'no aH mikanle IzseHenrev v pismih ali aeent' itd. itd., s čemer se hočem baviti na dnnrem mestu. Mnotro važneiši na se ml zdi vpüv Amerike na uživanie alkohola, oziroma me vpliv na socialno stanle našega liudstva. povrniv-šega se iz Amerike in še ne izseljenega. (Iz »Zlate Dobe«.) Političen pregled. PARLAMENTARNO DELO. Proračunski odsek se bo posvetoval zdaj o proračunu deželne brambe. Dvoje sprememb se namerava uvesti. Prvič, da se število rekrutov zviša na 5000 mož in pa da se vojaške vaje deželnih brambov-cev omeje od štirih tednov na tri. Vsi stari vojaki bodo to vest gotovo z veseljem sprejeli. KD.-j SE SNIDE DRŽAVNI ZBOR? Prva seja državnega zbora bo menda 23. t. m. Šlo se bo za povišanje števila novincev. Potem bodo kmalu šli poslanci na velikonočne počitnice, ki bodo pa zanje kratke. Po končanem zasedanju delegacij, to je po juniju mesecu, se zbornica ne bo več sešla. kajti julija meseca se bodo sklicali deželni zbori kranjski, gališki in češki. Med tem pa bo zboroval pod predsedstvom dr. Kreka stalni odbor, ki se bo posvetoval in izpopolnjeval vladno predlogo o zavarovanju za starost in onemoelost. Vlada bo namreč ta zakon predložila v prihodnjem, to je jesenskem zasedanju. DR. KOROŠCEV NASTOP ZA PRAVICE SLOVENSTVA PRI ŽELEZNICAH. V proračunskem odseku je dr. Korošec v daljšem govoru razložil želje in zahteve kmečkega prebivavstva glede na prevoz živine na železnicah. Dr. Korošec je ugovarjal proti nedostatkom in nezakonitostim v jezikovnem oziru ter z ogorčenjem ožigosa postopanje nekaternikov. ki očitajo poslancem ovaduštvo. ako' so pri-morani imenovati imena tistih, ki kršijo zakon. Na Koroškem se zasmehujejo ljudje. ako zahtevajo vozne listke v slovenščini. Tem nečuvenim razmeram treba napraviti konec. HRVAŠKA. Pretekli teden so imeli Hrvatje volitve v deželni sabor (deželni zbor). Bile so jako burne. Mažarom priiazni ban Rauch je namreč hotel dobiti precej poslancev na svojo stran. Pa so skoro vsi nieeovi kandidati propadli. Izmed 90 noslancev ima večino stranka koalicije. (Ta stranka pa nima enotnega načrta za delo. ampak samo za to. da se skupno bori proti mažar-skemu nasiliu za pravice hrvaškeea naroda in jezika.) Stranka ima sedaj 56 poslancev (orej jih je imela le 41). Drusra najmočnejša stranka je Starčevičanska stranka prava. Ta šteie sedaj 22 noslancev (prej 19). Ostali poslanci prinadaio raznim strankam, ki za sedaj nimajo posebnega pomena. Ban je torej s svojo stranko popolnoma pogorel. Kai sedaj? Vsi politični kroei napeto pričakujejo, kaj stori ban Rauch 12. marca, ko prične novi sabor zborovati. Večine ban gotovo ne dobi za svoj program. Torej mora sam odstopiti, ali pa s kakim izgovorom sabor razpustiti za vedno in sklicati nove volitve. Pa tega se boji. ker bi nri novih volitvah bil še bolj tepen kot je bil pri sedanjih. Zato bo najbrže sabor za nekaj časa odgodil in Jeseni zopet sklical. Te dni je šel ban v Budimpešto, da se posvetuje z ogrskim ministrskim predsednikom. kaj mu je storiti. Kaj so sklenili v Budimpešti, se sedaj še ne ve. Najbrže se prične v četrtek, 12. t. m., prece hüd ples ob sklicanju sabora. Zanimivo je, kakim stanovom pripadajo sedanji hrvaški poslanci. Odvetnikov je 35, 12 duhovnikov, 8 časnikarjev, 6 profesorjev in učiteljev, 3 trgovci. 2 kmeta, 2 zdravnika, 1 lekarnar .V starem saboru ni bilo nobenega kmeta, sedaj sta dva. Čudno in za Hrvate pomembno je, da sta poslanca samo dva kmeta, čeprav je dežela pred vsem poljedelska. Najuglednejši član novega sabora je grof Miroslav Kulmer, o katerem se govori. da postane morda v kratkem hrvaški ban. Orof Kulmer je predsednik hrvaške hranilnice, ki je zelo važna na Hrvaškem, dalje predsednik hrvaško-slavonske kmetijske družbe. Mož je zelo bogat in veljaven. Tudi drugače je pošten človek in dober katoličan. SESTANKI VLADARJEV. Italijanski kralj Viktor Emanuel se bo sešel z angleškim kraljem in z nemškim cesarjem v znamenje medsebojne sloge in prijateljstva. Nemški cesar bo med potjo obiskal tudi našega cesarja Franca Jožefa. PAPEŽ BO POSLAL OKROŽNICO RUSKIM KATOLIČANOM. Ruski zgodovinar Mihael Ivanov je bil zaslišan v Rimu pri papežu in poroča, kar mu je papež .pri tej priliki povedal. Papež bi imel rad v Rusiji svojega nuncija, to se pravi zastopnika, kateremu podeli velik del svoje oblasti, tako, da se v raznih dvomih ni treba obračati do Rima, ampak do nuncija. Naloga nuncija je tudi, da vzdržuje kolikor mogoče prijateljsko razmerje med rimskim papežem in posvetnim vladarjem. Tak zastopnik bi bil velikega pomena za Rim, za katoličane in nekatoličane na Ruskem. Mnogo verskih prepirov bi bilo rešenih tem potom v najkrajšem času, sedaj se pa po nepotrebnem zavlačuje mesece in mesece. Sramota bi bila za Rusijo, če ne bi imela svojega nuncija, ko ga imajo mnogo manjše države. Ozir sedanjega nereda na Ruskem pa je neobhodno potreben, če hočejo katoličani, da jim bo vlada priznala več pravic kot dosedaj. Ustanovitev nuncijature ni lahka, in se vrše preje pogajanja med cerkvijo in državo, ker mora druga drugi nekaj odjenjati. Papež upa, da bo potem mogel pomirjevalno vplivati na ruske razburjene duhove, kakor zahtevajo nauki katoliške cerkve, ki so zmož-nejši zaceliti rane ruske revolucije, kot vse vladne naprave. — Iz teh besedi sklepajo časnikarji, da bo papež ruskim katoličanom poslal v kratkem pismo, okrožnico. mmm organizacija. V telovadnici. (Redovne vaje.) Poleg dvostopa imamo še »štiristop«, v katerega preidemo iz dvoreda. V ta namen v dvoredu stoječe telovadce najprej odštejemo in sicer navadno od desne. Prva na desnem krilu dvoreda stoječa telovadca imenujemo krajnika (navadno 2 pred-telovadca ne glede na njuno velikost). Prva poleg krajnikov stoječa telovadca imenujemo desna, druga leva, tretja zopet desna itd. Na levem krilu dvoreda stoječa telovadca imenujemo tudi krajnika in sicer kot prava krajnika le tedaj, ako sta ista odšteta za desna; ako pa je telovadcev ravno toliko, da sta ista odšteta za leva, tedaj pravih zadnjih (levih) krajnikov sploh ni, ker morata zadnja v dvoredu stoječa telovadca tvoriti zadnji štiristop. Pripeti se pa pogosto, ker ni vedno enako število telovadcev, da niso Isti na pare, in imamo v takih slučajih na zadnjem (levem) krilu samo enega krajnika. Ako je ta krajnik odštet za levega, tedaj ostane sam na zadnjem krilu, ker mora tvoriti zadnji štiristop, v katerem pač jednega telovadca manjka. Ako je pa ta levi krajnik odštet za desnega, tedaj mora pa zadnji telovadec druzega reda ,ki je kril predzadnjega telovadca prvega reda, stopiti v levo za krajnika, tako, da je predzadnji telovadec sam. Iz prehoda iz dvoreda v štiristop ima v tem slučaju zadnji štiristop samo tri telovadce in zadnja krajnika, kar Je gotovo lepše, kakor pa da bi bil zadnji štiristop po-polen in bi bil zadaj samo en krajnik. Krajnika na levem krilu sta desna, ker stojita poleg levega, dočim sta krajnika na desnem krilu leva, ker stojita poleg desnega. To morajo krajniki dobro vedeti. Desna in leva telovadca tvorijo en štiristop. Da pa telovadci morejo vedeti, katera leva in desna tvorijo štiristop. mora paziti načelnik oziroma učitelj na to, da pravilno in jasno telovadce odšteje. Za odštetje je naj-bolji ta-le način: Ko se prva na desnem krilu stoječa telovadca imenuje »k r a J -n i k a« se h hkrati med njima in naslednjima telovadcema z desno roko zamahne po zraku in sicer tako daleč, kolikor seže dolžina roke, da namreč tudi telovadci druzega reda vidijo in znajo kje se ločijo pri prehodu v štiristop. Dalje je-imenovati telovadca poleg krajnikov »d e s n a«, in poleg desnih stoječa telovadca »leva«, in reči »prvi štiristop«, nakar se zopet med prvi in nadaljnim štiristopom zamahne z roko in tako loči prvi štiristop od drugega; ravno tako se dalje odšteje: »desna leva,drugi š t i r i s t o p«,»d e sn a leva, tretji šti risto p« itd. kakor pri prvih, ako sta zadnja telovadca imenovana za desna, tedaj se ju imenuje »krajnika«. Predpogoj za pravilen in lep prehod iz dvoreda v štiristop Je, da si telovadci od nastopa do razhoda dobro zapomnijo, li so desni ali levi, kar je treba v telovadnici vedno povdarjati. IZ ODSEKOV. Št. Vid nad Ljubljano. Pri sestanku na pustno nedeljo nam je gospod predsednik Zabret zanimivo opisal življenje in delovanje »očeta mladine« Adolfa Kolpinga. Brat Marko Kostanjevac nas je pa z lepim govorom navduševal za trezno življenje. Kar nas veseli, je, da so tudi mojstri spoznali lep namen naših sestankov in smo jih zapazili ta večer lepo število med navzočimi mladeniči. Iz odborove seje dne 3. t. m. naznanjamo nekatere važne sklepe: 1. Vaje naraščaja se pričnejo v nedeljo, 8. t. m., po krščanskem nauku. Dečki, ki so prosti vsakdanje šole in imajo veselje do telovadbe, naj se oglasijo pri sestankih. 2. Ker mladeniška »Čebelica« ni imela dosedaj stalne uradne ure, bo odslej ista poslovala vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne v hranilnični pisarni pod vodstvom bratov Brenka in Ermana. 3. Telovadne vaje se preuredijo: V torek odraščeni člani in vaditeljski zbor, v petek vsi člani. Sreda odpade. Pač pa imajo pravico odraščeni člani telovaditi v petek, kakor tudi mlajši, v svoji vrsti pri naraščaju ob nedeljah. To ukreniti bilo je potrebno, da pride članom vsaj par dni na teden prostih. — Prihodnjo nedeljo bo zopet sestanek s predavanjem! Kakor ču-jetno, nastopi to pot polnoštevilno tambu-ra.ški zbor. Na zdar! Iz seje presedstva Zveze telovadnih odsekov. Na nasvet iz Velesovega. kamor pohiteti smo bili namenjeni 25. t. m., bi se naj ta izlet preložil na poznejši, lepši čas. Ker pa to ni mogoče, smo bili primorani izlet za letos odložiti. Pač pa se vrši dne 25. t. m. odborova in vaditeljskega zbora seja v Tržiču, kamor naj pridejo zastopniki odsekov. Več v okrožnicah. — Telovadni odsek na Vrhniki. V »Katoliškem domu« napredne in zavedne Vrhnike zbralo se je 8. t. m. popoldne nad 80 mladeničev, da se udeleže ustanovnega shoda telovadnega odseka ondotnega mladega izobraževalnega društva. Brat Pod-lesnik in brat Jeločnik sta prihitela iz Ljubljane, da sta kot zastopnika Zveze telovadnih odsekov na tem shodu podala zanimiva poročila. Prvi je govoril o namenu in delu telovadnih odsekov v organizato-ričnem oziru, drugi pa o istih v telovadnici. Takoj po predavanjih je pristopilo k odseku 55 članov telovadcev, ki so si izvolili sledeči odbor: Janko Sedej, kaplan, predsednik; Friderik Jeršinovec, načelnik; Fr. Leskovic, predsednikov namestnik in blagajnik; Ivan Jerina, tajnik; Karol Mesec, Ignacij Hren, Jakob Jereb, odborniki. Sami vrli, navdušeni in delavni mladeniči! Krepak »Na zdar!« šestnajstemu našemu odseku! Krepak »Naz zdar!« vrlim, zavednim, naprednim vrhniškim mladeničem! Lepa armada vas je, pogumno od zmage do zmage, od cilja do cilja! Celje. Iz celjskega telovadnega odseka se mudita ta teden v Ljubljani dva vrla mladeniča, ki se vadita dan na dan v naši telovadnici, da bodeta potem vadila celjski odsek. Novi odseki. Na praznik sv. Jožefa se ustanovi telovadni odsek v Mengšu. Tudi v Vipavi se gibljejo in zbirajo mladeniči, da si ustanove svoj odsek. Listek. Družina. Novela. Spisal Ant. Erjavec. (Dalje.) Zasvetilo je jutro, z zarjo ovenčano, od božjega solnca pozdravljeno. Bliščali so se pobeljeni domovi v ognjenih žarkih, snežene gore so se črtale v ozadju, bli-steče srebro je teklo po strugi šumeče reke. Košar je odšel proti kolodvoru, ki je bil dve debeli uri od vasi. Spremili sta ga žena Barba in hčerka Katarinka. Doma je ostal samo pastir Aleš. Postavili so ga za varuha, dokler se ne vrneta gospodinja in hči. Nakrmiti mora najprej živino, dve kravi in vola, potem naj nakolje drva pred drvarnico, tudi kruha naj si odreže, če bo lačen. Tako so ukazali Alešu. Toda fantu so brenčale druge želje po glavi. »Oovedo bom nakrmil,« tako je pre-vdarjal pri sebi potihem, »da ne bo mukala od lakote, drv pa ne bom nacepil. Pravijo mi, da sem pastir, pa me hočejo porabiti za hlapca in deklo, a za pastirja nikoli. Kako so rekli Štefinov oče: ,Ne pusti, da bi Košarjevi pometali s teboj! Boljšega rodu si, kakor vsi Košarjevi.' Zato drv nočem nacepiti. Koga pa bi se bal? Qospo-darja ne, ker se ne bo vrnil.. Morebiti gospodinje? Nikoli me ?e ni tepla. Katarin-ke? Ji že pokažem, kdaj me je vlekla za uho od peči.« Pastir se je zasmejal, da so se mu za-lesketali beli zobje, in odšel v hlev. Ko je nakrmil živino, je vrgel suknjič čez ramo, zapahnil duri in jo ubral proti Štefinu. Mlado solnce je svetilo čez zeleneča polja, razprostrta daleč okrog Štefinove hiše, obetajoča velik pridelek in dober blagoslov. Štefin je sedei ravnokar pri mizi in gledal skozi zaprašeno okno. Veselje mu je šinilo čez koščen, zelen obraz, ko je zagledal svojega sina, komaj trinajstletnega mladiča, pa že takega korenjaka. «O, Aleš, prav da si prišel,« mu je rekel Štefin, ko je fant odprl vrata in se nasmejal črnemu hlebcu na mizi. »Ali si lačen?« »Malo že, veliko pa ne.« »Kaj pa je novega pri Košarjevlh? — Vsedi se in pripoveduj! Kruha si odreži, če hočeš, saj si že korenjak. Tako!« Fant je sedel za mizo, odrezal malico in pridno žvečil grižljaj za grižljajem, ker je bil v resnici lačen. »No, kaj je novega?« »Oospodar je šel v Ameriko. Ali še ne veste?« »O-o-o...« Štefin se je začudil. Na misel so mu prišli denarji. »Kaj ko bi Košar s posojenim denarjem pobegnil...« Prijel se je za vročo glavo in stopil pokonci. Velik je bil in koščen, da mu je ohlapno visela obleka na telesu. Korakal je po sobi parkrat gor in dol. Alešu se je čudno in nenavadno zdelo ' Štefinovo vedenje. S strahom je gledal po stenah okrog, kjer ni visela nobena božja podoba. Vse okrog je bilo prazno, samo tam za omaro je stala puška s črno cevjo in debelim kopitom. »Oče, (Aleš je imenoval Stefina »oče«, ker je to navada in se spodobi, da otroci priletnim ljudem rečejo »oče« ali »mati«), »čemu rabite tisto-le puško? Ali jo boste darovali meni, ko bom dorastel?« »Bomo videli, če boš priden in boš ubogal samo mene, pa nikogar drugega na svetu,« dé Štefin razburjeno. »Prav gotovo samo vas, oče.« »Kaj pa s Katarinko, Aleš? Ali si še zmiraj jezen nanjo?« vpraša Štefin zamišljeno. »Ko bi nje ne bilo pri Košarju! Sinoči bi bil skoraj zobe potrl same jeze. Pomislite! Katarinka, ta noričica, se pritepe ponoči domov. K peči pripleše in me prične vleči za ušesa. Vsa vas je bila zbrana v sobi, in smejali so se mi. Če bi jo jaz udaril, me pretepo do kosti. Oh!« Aleš je pripovedoval vneto in natanko tako, kakor je. že sinoči premislil. Štefin ga ni poslušal. Razburjen je tekal od mize do vrat in nazaj, glavo v dlanih, prsa upognjena. O denarju je premišljal in o preteklosti. Gubančilo in mračilo se mu je čelo, mišice na dolgem vratu so se napenjale, oči so se mu bliskale kakor risu. Življenje, polno neviht in viharjev mu je vstajalo pred očmi, kakor en sam velik greh. Kako si je pridobil svoje premoženje? — V duši se mu je vzbudila črna vest in klicala s hropečim glasom: »Tat... tat... tat____« — Kako si je skušal ustvariti življenje v družini? Pred njim Je ždel sin in pridno otepaval ajdov kruh, ničesar sluteč o svojem očetu — živa in pekoča vest. — Pač, spletel bi si bil družinsko gnjezdo svoje dni, ko bi bila hotela — Barba. Ali ona si je po svojem srcu izvolila Košarja. Nič niso pomagale zvijače in prigovarjanja in zapeljevanja. Pahnila ga je od sebe, kakor ničvredneža in potepuha, kakor psa. Šel je v drugo vas z zlobnostjo in hudobijo v duši. Neko dekle je pahnil v nesrečo--in tu pred njim sedi zdaj njegov sin, mlad korenjak. Košarjevi so ga sprejeli v rejo. Mati njegova pa že zdavnaj počiva v neblagoslovljeni zemlji — samomorilka. Taki spomini so Štefinu begali pred dušo, ko je gledal svojega sina. In vzbudila se mu je v srcu ljubezen do pastirja, tako vroča kakor še nikoli. K njemu bi stopil in ga objel in mu povedal, da je on oče njegov. Toda — ne! Potem bi ga Aleš pričel sovražiti. — Kako pa naj mu pokaže, kako rad ga ima? Štefin je šel v klet in prinesel fantu jabolk, ki jih je imel spravljene še od lanskega leta. V rdečo ruto jih je zavil in mu jih izročil. Tudi debel kos kruha mu je odrezal, da bi fant ne bil lačen pri Košarju, kjer vlada leto In dan taka revščina. »Tukaj imaš, Aleš,« tako mu je govoril, »da boš zrastel v še večjega korenjaka, tako velikega kakor jelka v gori, tako velikega, da boš klatil zvezde kakor jabolka z nebes. — Kadar boš lačen, kar priteci sem k meni. Rad te bom imel in pogostil te bom. Ali imaš še kako željo do mene?« Pastir je zardel in v zadregi zajecljal proseče: > Ko bi kaznovali Katarinko... Ko bi jo z debelo gorjačo po hrbtišču... oh, to noričico!...« Stefinu je vstala čudna misel v duši. Prevdaril je: »Zakaj to dekle sovraži mojega sina? Zakaj? Ali jo je morda mati podučila, da je Aleš moj sin? Ali je morda to sovraštvo ji dano od narave, ker njena mati sovraži mene?« Stefin se je poglabljal v te misli. In rodilo se mu je v duši nešteto vprašanj, ki jim ni našel odgovora. Obenem pa se je kotilo v srcu sovraštvo do Katarinke in do njene matere, ki ga je tako grdo in neusmiljeno pahnila od sebe. »Zdaj pojdem domov.« je rekel Aleš in prekinil Stefina v razmišljanju. Čakaj nekoliko! Kako pa sicer ravnajo pri Košarju s teboj? Ali te ima go-spodinia rada?« Rada. Nikoli me še ni tepla.« »Ali te ie imel gospodar rad?« »Tisto pa ne. Vselej sem bil tepen. kadar me je Katarinka zatožila pri niem.« »Zdaj me poslušaj. Aleš.« dč Stefin. »kadar se ti bo količkaj žalega storilo pri Košarju. pridi k meni in povej. Navila bova uro vsem. ki naju sovražijo in zavidajo.« Aleš se je od srca zasmejal tem besedam. Katarinka me ne sme več vleči za ušesa, kai ne?« »Nikdar več. ---Poslušaj me dalie, ti moi korenjak! Kadar bodo pri Košarju prodajali vola ali kravo ali karkoli, tedaj mi priteci povedat. Ali boš?« »Bom.« Torei dobro si zapomni in zapiši v glavo: — kadar bodo prodali vola ali kravo ali njivo, nemudoma priteci povedat.. Ali si zapomnil?« »Zapomnil.« »Tako. Zdaj pa pojdi domov. Kje so pa danes domači?« »Spremili so očeta do železnice. Opoldne se vrneio. Moral bom teči. da pridem o pravem času.« Aleš je prijel rdečo ruto v desnico, debelo aidovo malico pa je stisnil pod levo pazduho in jo mahnil proti Košarju. Visoko je že stalo solnce. polje se je bliščalo v čudoviti lepoti. Po cesti sta se vračali Ko-šarjeva gospodinja in njena hči. vsi objokani in žalostni. Stefin je medtem hodil po svojem domu z zlobnimi, prikritimi mislimi v duši. (Dalje prihodnjič.) V Lurd! Vlak je vozil ob morju, le kadar se je obrežje s svojimi strminami pomaknilo daleč v morje,smo preleteli kratek predor. Povsod slični nasadi, enaki vrtovi, povsod brezštevilno vil in gradičev, semintja tik ob morju dolge verande polne življenja. Po morju so pluli čolni z zastavicami, gibali so se nalahno, iz njih pa se je čulo petje in smeh. Morje je pluskalo ob obrežje mehko in božajoče, kakor bi poljubljalo lepo re- viero. Ob progi so stali semintja delavci z lopatami in rovnicami, umazani, . rjavih ( obrazov, v stokrat zakrpani obleki. Kakor t mi je pripovedoval neki tovariš, so to do- ! mačini, ki žive silno revno kljub tujemu , bogastvu, ki se razkošno širi po revieri. Med orientalskimi nasadi s senčnatimi ale- | jami. bajnimi vrtovi z belimi stezicami in | med ponosnimi vilami z visokimi balkoni , pa se pokažejo večkrat iz kakega zatišja stare, napol podrte hiše z razdejano streho in napol razpalimi stenami ter se ozirajo otožno in zapuščeno preko obrežja na neskončno morje tja do srebrnega traku, ki se vleče ob daljnem horizontu. V teh razvalinah stanuje domače prebivalstvo, ki s trdim delom komaj proti služi svojega vsakdanjega kruha. Preleteli smo Savono, kap sv. Martina z velikim smrekovim gajem, kjer se je pogosto sprehajala pokojna cesarica Elizabeta, San Remo, kjer se je mudil nemški cesar Friderik, ko je izvedel za smrt svojega očeta. Hitel je v domovino, da prevzame vlado za svojim očetom, a je umrl še isto leto in sledil mu je sedanji cesar Viljem II.. tako da ^o imeli Nemci v enem letu (1888) tri cesarje. Bilo je že pozno dopoldan, ko smo se peljali skozi mesta Mentone, Monaco in Monte Carlo, ki tvorijo samostojno kneževino Monaco. Zdi se, da je narava pokazala tu vso svojo lepoto in da je reviera vse svoje krasote še enkrat nakupičila na tem ozkem, tri četrt ure dolgem obrežju. Kakor znano, je Monaco najmanjša državica na svetu. Čeprav ima manj obsega kot najmanjša fara ali občina na Kranjskem, ima vendar svojega samostojnega vladarja. Njena površina meri samo poldrugi kvadratni kilometer, tako. da bi v poldrugi uri obhodil celo državo in da bi mogel naslikati fotograf vso državo na eni sliki. Knez sam ima neomejeno gospod-stvo in vodi sam državne vajeti brez parlamenta ali kakega drugega ljudskega zastopa. Sedanji knez — ime mu je menda Albert I. — prebije celo leto večinoma v Parizu in vodi od tam svoje državne posle. Državna armada šteje v mirnem času — vojskinih časov menda tam ne poznajo — celih 82 žandarmov s 4 oficirji. Prebi-vavci, katerih je okrog 15.000 (približno pol Ljubljane), so vsi katoliške vere. Škofija, ki se razteza po celi državi, šteje 3 fare in devet cerkva v štirimi duhovniki, ki so pa večinoma redovniki. V Monte Carlu stoji sredi prostornega parka svetovnoznana igralnica, kjer igrajo največji bogataši za neizmerne vsote denarja. Igre so hazardne, to so take, pri katerih je dobiček odvisen edinole od sreče. Tu se zaigrajo lahko v eni uri stotisoči in marsikateri bogataš je kot berač zapustil ruleto, ki je menda najnevarnejša in najbolj zapeljiva hazardna igra. Igralnica v Monte Carlu je edina v Evropi, ki je državno dovoljena. Po vseh drugih "državah so hazardne igre ostro zabranjene. V Nemčiji so odpravili zadnjo leta 1873., v Belgiji 1903, v Avstriji obstoji strog zakon proti hazardnim igram, po katerem se vsi igravci kaznujejo z visoko denarno kaznijo (20—1800 K). Igralnica v Monte Carlu je delniška družba, ki ima v 60.000 akcijah okoli 24 milijonov in v obligacijah čez 19 milijonov kron premoženja. Kake dobičke dela leto za letom, se vidi iz tega, da dobivajo delničarji od vsakih sto kron, ki so jih založili v to podjetje, vsako leto 64 kron obresti (dividende). Tudi država dobiva toliko dohodkov iz igralnice, da pokrije s tem denarjem vsako leto vse svoje izredne drž. stroške, ki znašajo čez en milijon kron. Verjetno je, kakor nekateri trdijo, da veliko število tujcev, ki se mude vsako leto v Monacu, ne zanimajo toliko lepi vrtovi in rajski nasadi, milo podnebje in krasna lega, kakor igralnica sredi parka v Monte Carlu: in menda se je država še le od leta 1863., ko je bila ustanovljena ta igralnica, povzdignila do sedanje višine. Podjetje ima državno dovoljenje do leta 1943. (Dalje sledi.) • • • GROZEN POŽAR V AMERIKI. 50 Slovencev zgorelo. 6. t. m. smo dobili o tem naslednja podrobna poročila: Predvčerajšnjim je nastal v javni šoli v predmestju v Clevclandu vsled pregretja neke peči požar, ko je bil pouk ravno končan in so se otroci uvrščali, da bi zapustili šolo. Voditeljica je dala takoi običajno znamenje, da gori. Ta signal se v ameriških šolah ponavlia vsak teden. Tudi sedai so mislili otroci, da je le navadna rešilna poizkušnja, ter so začeli p<> vrstah korakati proti izhodom. Toda naenkrat so švignili plameni iz kleti in prvo nadstropje se je udrlo. Hodniki so ozki. vse poslopje ima le dva izhoda. Vrata za slučaj sile so bila zaklenjena, ravnotakn ograja pri glavnem izhodu. Prvo nadstropje je predrlo pod pritličja in kupe otrok pogreznilo v kleti. S tretjega nadstropja. kamor niso segle rešilne lestvico, ki so bile prekratke (!). so otroci skakali skozi okna na cesto, kjer so obležali z razbitimi udi. Ob izhodih so se kmalu nagro-madili kupi zgorelih otrok, ki so zapirali pot drmrim. Obleka otrok ie bila vsa v ognju. Pred šolo so se nakupičili starši, ki so morali poslušati obupno vpitje svojih malih in jih gledati, kako so živi goreli. Neki oče je zasledil svojo hčerko v gruči ter jo hotel potegniti iz ognja, a izdrl ji je roko. Otrok je bilo v šoli 360. Stošestde-set ogorelih trupel so že spravili s pogorišča, med njimi 50 slovenskih otrok. Večina otrok ie bila nemških staršev. Zgoreli so tudi štirje učitelji. Sto pet otrok in pet učitelnc se je posrečilo rešiti. Neka učiteljica se ie borila s pestmi, da bi prišla do vrat, pohodili so jo! Neki Wallace Upton se ie preril večkrat skozi ogenj in rešil 18 otrok. Potem se je zgrudil nezavesten in kmalu na opeklinah umrl. — Šolska stavba je bila zelo pomanjkljiva: staro trinadstropno poslopje iz opeke, zelo ozko zidano, s samo enim vporabnim izhodom. Šolskega slugo Sandy-ja in njegovo ženo so zaprli, ker sta onadva zakrivila grozno nesrečo. Vrata za slučai sile. ki bi imela biti odprta, sta bila zaklenila. Razgled po domovini. Deželnozborske volitve na Goriškem so se vršile pretekli teden. Splošna skupina je volila 2. marca. S. L. S. je kandidirala gg. dr. Breeelj, dr. Pavletič in Fon. Kandidatje S. L. S. so dobili glasov :dr. Breeelj 8829, dr. Pavletič 8850, Fon 8952 glasov. Nasprotniki: dr. Franko 8830, Štrekelj 8735, Križnic 8699 gla-sev. Socialni demokrati so dobili 660, razcepljenih je bilo 255, vseh oddanih glasov je bilo 18.231. Kandidatje S. L. S. imajo relativno večino, do absolutne večine jim manjka 14-1 oziroma 287 glasov. Ožja volitev je bila ta ponedeljek. Ker se uredništvo našega lista zaključi že v ponedeljek večer, nam bo mogoče poročati o izidu volitev šele v prihodnji številki. Zc sedaj je jasno, da bodo kakor povsod tako tildi tu podpirali socialni demokrati liberalce. Vendar pa je upati, da zmagajo kandidatje S. L. S., ako pridejo vsi somišljeniki na volišče. — Kmečke občine so volile na pepelnično sredo. Zmagala sta v goriški okolici kandidata S. L. S. KJančič in Mihael Zega z 1145 oziroma 1146 glasovi. Tretji kandidat S. L. S. pro-iesor Berbuč je prišel v ožjo volitev z liberalcem Obljubkom. Berbuču je manjkalo le s'irih glasov do popolne zmage. — V gorah je izvoljen kandidat S. L. S. dr. Gregorčič. Drugi kandidat S. L. S. župan cerkniški Kosmač pride v ožjo volitev z liberalcem Jure-tičem. — Na Krasu sta zmagala oba liberalna kandidata dr. Gregorin in Štrekelj. V trgih in mestih slovenskih je zmagal liberalec in izda-telj umazane »Soče« Andrej Gabršček. — V laških okrajih so zmagali razven v velepose-stvu krščanski socialisti, katere je organiziral goriški stolni prošt dr. Fajdutti. Priborili so si (iorico, kjer ie propadel župan dr. Marani in Jurij Bombig. V kranjskem veieposestvu so se vršile volitve 6. t. m. Izvoljeni so bili z 49 glasovi vsi dosedanji zastopniki, le namesto barona Wurzbacha je bil izvoljen gosp. Etbin Schol-ineier-Lichtenberg. Veleposestniki so ponudili sedež knezu Windischgraetzu. a je za sedaj ponudbo odklonil. Zapisnik duhovnikov za ljubljansko škofijo za leto 1908 je izšel pred kratkim. Iz te knjižice povzamemo sledeče podatke: Liub. škofija je razdeljena v 5 arhidiakonatov : mesto Ljubljana, Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in osrednje Kranjsko, in 21 dekanij. Kano-nikatov je 17, župnij 294, kapelanskih mest 231, samostojnih kapelanij pa 20. Izpraznjeniih mest je 154, med temi en kanonikat, 31 župnij, 93 kapelanskih mest. Vseh cerkva v škofiji ie 1333, od teh je 11 redovnih, kapel pa je 231, samostojnih kapelanij pa 20. Izpraznenih 557, od katerih jih živi 24 izven škofiie, v naši škofiji pa biva 14 duhovnikov iz raznih tujih škofij. _ Redovnikov je 320, in sicer: ci-stercijanov 27, kartuzijanov 60, frančiškanov 95, kapucinov 14, usmiljenih bratov 16, jezuitov 10, lazaristov 17, redovnikov n. v. r. 11, salezijancev 70. Med temi redovniki je 126 duhovnikov in 37 novicev. Nova je naselbina salezijancev v Radni pri Sevnici. Bogo-slovcev je v Ljubljani 76, na Oermaniku v Rimu dva, na vseučilišču v Inomostu eden.— V deškem semenišču »Colleg. Aloys.« je 41, v zavodu Sv. Stanislava v Št. Vidu pa 164 gojencev. — Umrlo je v letu 1907 23 duhovnikov; najmlajši star 25 let (M. Sušelj), najstarejši star 91 let (dr. M. Leben). — Redovnic je v škofiji 531 in sicer: uršulink 186, karme-ličank 16, usmiljenk 262, šolskih sester 60, križark sedem. Po veroizpovedanju ima škofija največ katoličanov; po sodnem okraju met- liškem in kostanjeviškem prebiva 300 unija-tov, po črnomaljskem pa okrog 250 pravo-' slavnih Grkov; okrog 600 je v škofiji protestantov in Židov. V (iradeu je umrla gdč. Marijanica Pollak, 16 letna hčerka veleuglednega ljubljan- j skega meščana in tovarnarja usnja g. Karola i Pollak. Prepeljali so jo v Ljubljano, kjer je bila ob velikanski udeležbi najodličnejšega občinstva pokopana v rodbinski rakvi pri sv. Krištofu. Naj počiva v miru! Umrl je 2. marca na nagloma gos. Miha Bogolin, vpokojeni župnik v Vel. Gabru. Zjutraj je še gospod maševal, šel potem peš na semenj v Radohovas in ondi ga je pričakovala smrt. Rojen je bil pokojni g. župniik v Le-skovcu pri Krškem 5. sept. 1. 1831., v mašnika posvečen 28. julija 1. 1861. Z veseljem je pričakoval nove cerkve v Gabru, a je ni dočakal. Pokopal ga je šmarski dekan č. g. Trček ob obilni udeležbi ljudstva in duhovnikov. — Svetila mu večna luč! V ljubljanski bolnišnici je minuli teden obhajala 40 letnico svojega delovanja v bolnici čast. sestra prednica usmiljenih sester Leopoldina Hoppe. Deželni odbor ji je pismeno čestital, deželna vlada pa ji je podelila svetinjo za 40 letno zvesto službovanje. Štrajk na učiteljišču v Kopru. 4. marca zjutraj so pričeli stavkati tukajšnji slovanski učiteljiščniki ter so zahtevali pouk pedagogike, zgodovine in zemljepisja v slovenskem, oziroma hrvaškem jeziku, namesto v nemščini. Ob nedeljah hočejo poslušati slovenske pridige, ne pa italijanskih. Tudi učiteljiščniki italijanskega oddelka prvih treh tečajev so zapustili šolo, zahtevajoči iste pravice, kakor slovenski tovariši glede svojega jezika. Opoldne je bilo nekaj demonstracij po mestu. Večina dijakov je odpotovala iz Kopra. Dijaki pričakujejo ugodne rešitve. Pravijo, da se ravnatelj Bežek nagiba bolj na laško stran. V Cešnovarjevem prenočišču v ljubljanskih Kolodvorskih ulicah se ie zmedlo hrvaškemu delavcu Celarju. Z velikim nožem se je na postelji smrtnonevarno ranil. S Koroškega. Državnemu poslancu gosp. Grafenauerju so pretekli teden v Brdu slovesno pripeli zlati zaslužni križec s krono, s katerim ga je odlikoval cesar. — Pri občinskih volitvah v Gozdanjih dne 29. februarja so Slovenci popolnoma zmagali v tretjem razredu. V drugem razredu ie bilo treba srečkah, na kar so žal dobili samo enega odbornika in dva namestnika. V prvem razredu so propadli. — »Zadružna zveza« v Ljubljani priredi zadružni tečaj v Celovcu. Trajal bo od 16. do 19. marca. Udeležite se ga zlasti mladeniči slovenski. — Igra »Za pravdo in srce« se ponavlja v nedeljo 15. t. m. v Rokodelskem domu v Celovcu. — Liberalni listič »Korošec« hoče delati zgago med koroškimi Slovenci. Vrzite to cunjo v peč, kamor spada. Mož zasadil ženi nož v trebuh. Iz Trbovelj nam poročajo: Krojač Jerman iz Hrastnika je grdo ravnal s svojo ženo. Večkrat jo je do krvi pretepel. Ker ni mogla več pri njem ostati, se je preselila v Trbovlje in se tam borno preživljala. V ponedeljek je prišel mož za njo ter ji, ker ie bila doma brez varstva, zasadil nož v trebuh. Smrtno ranjeno so spravili v bolnico, zverinskega moža pa, ki se je še hvalil s svojim činom, zaprli. — Ali bodo vendar kdaj poklicane oblasti storile kaj zoper nesrečno žganjepitje? Prvi letošnji spomladanski vinski semenj v Krškem bo v torek pred sv. Jožefom, dne 17. t. m. Ker ie še povsod precej dobrega vina na prodaj po zmernih cenah, in ker bo v sredo tudi velik navaden semenj istotam, bi bilo želeti velike obojestranske udeležbe. Novice iz Amerike. Poročil se je Slovc-ncc Peter Pikš, doma iz Visokega pri Kranju z gospodično Antonijo Cenčur iz Cerknice.— Umrl je v Leadville, Colo., rojak Anton Rosenberger, star 22 I. — V Clevelandu je umrl rojak Franc Maver, doma iz Trebenj. — V Clevelandu se je poročil Alojzij Švigelj iz Borovnice z gdčno Ivano Zeman iz Ljubnega pri Brezjah. — Poročil se je v New Yorku rojak Alojzij Frhatič z gospodično Urško Merhar iz Ribnice. — V Evropo je dospela gospa A.Sak-serjeva. Za Veliko noč se zopet vrne v Ze-dinjene države. — Poročil se je v New Yorku slovenski trgovec Josip Rus z gdčno Ivanko Korenčan. — V Jolmstownu je umrl rojak Josip Uačnik zapušča soprogo in osmero nedoraslih otrok. — V Orientu, Pa., se ie ubil v rovu rojak Anton Cajner iz Hömel pri Gor. Gradu. — V Cikagi so ustanovili Slovenci novo društvo »Slovenski Dom«. — V Den-verju se je poročil Slovenec Andrej Modic z Blok z gdčno Frančiško Žlindra iz Ribnice. — Ubilo je v Delagua, Colo., Slovenca Fr. Mo-harja iz Žalne pri Grosupljem. Šmarje pri Sevnici. Shod, ki se je vršil v nedeljo dne 1. marca, se je izvrstno obnesel. Prostorna soba v hiši g. Senice je bila natlačeno polna do zadnjega kotička. Prvi je govoril državni poslanec g. Gostinčar. S svojim obširnim govorom navdušil je vse navzoče, in vsakemu stavku sledil je groniovit živijo. Hvala g. Gostinčarju za njegov krasen in toli podučljiv govor. Na to je govoril državni poslanec dr. Benkovič. Ne moremo vsega opisovati, kako velik vtis je napravil njegov govor na ljudstvo. Vsi so mu burno ploskali, ko je končal svoj izboren govor. Veseli nas, da sta nas posetila oba gospoda poslanca, kajti njima se imamo zahvaliti, da se je prvi shod v Šmarju tako dobro obnesel. Ptuj. Naši listi proti dr. Ploju so vse preveč prizanesljivi, vsled tega ga ljudstvo tudi ne more spoznati. Z veseljem in ponosom so naznanili slovenski liberalni listi, da se jc dr. Ploj udeležil na Dunaju slavnosti liberalnega društva »Slovenije«, na kateri se je slavil najslavnejši slovenski luteran Primož Trubar. Na Dunaju slavi dr. Ploj luterane, tukaj v okraju pa lazi okoli katoliških kmetov. Možu takega značaja kakoršen je uskok Ploj, se pa res ne sme prizanašati. Cim preje ga ljudstvo spozna, tem bolje. Iz Gradca. Slov. kršč. del. društvo »Domovina« je imelo preteklo nedeljo svoj redni občni zbor, na katerem se ie izvolil sledeči odbor: Matija Kukman, predsednik, Ivan Baje, podpredsednik, Ivan Kocjan, tajnik, Josip Stancar, namestnik, Jurij Novak, blagajnik, Roškarič Karol, namestnik. Štefan Fideršek, gospodar, Vencelj Stegne, knjižničar, Ivan Kosi in Franc Marčič, odbornika, Jurij Velio-var in Anton Breznik, revizorja. Tudi v mindern letu je društvo delovalo po svojih močeh. Po letu so se vršili skupni izleti v lepo okolico graško, društvo je priredilo več veselic in zabavnih večerov, po zimi pa je preskrbelo ob nedeljah za redna predavanja. Opozarjamo vse one, ki prihajajo iz slovenskih krajev v Gradec, da se pridružijo »Domovini«, ki je edino slovensko delavsko društvo v Gradcu. Dežeinozborska volitev v Idriji. Kakor je bilo pričakovati, je pri zadnji deželnozbor- ski ožji volitvi v Idriji zmagal liberalec učitelj Engelbert Clangi. Cangi je dobil 178 zla-sov, dekan Arko 132 glasov. Socialni demokratje so glasovali za protiljudsko liberalno stranko in je socialnodemokratično glasilo »Naprej« na čelu lista z debelimi črkami priporočalo Engelberta Cangia! Kako liberalizem v Idriji napreduje, kaže dejstvo, da so liberalci od zadnje volitve nazadovali za šest glasov. Navezani so popolnoma na socialnodemokratično protiliudsko izdajstvo. S to vo-litvijo so deželnozborske volitve na Kranjskem končane. Slovenska Ljudska Stranka bo tudi v sedanjem deželnem zboru imela l& poslancev. Pri teh volitvah ie S. L. S. popolnoma pomedla liberalce iz kmečke skupine, ker je pridobila in si z ogromno večino zagotovila idrijsko-vipavski mandat in tako nastopa enotnejša kot je bila kedai prej. Tudi v mestih se kaže le naraščajoča moč S. L. S., docim se liberalna stranka brani s poslednjimi svojimi silami. „ _ . Umrl ie v samostanu sv. Petra v Solno-gradu P. Maurus Kollmann, ki je bil 11. julija 1822, leta roien v Begunjah na Gorenjskem. Od leta 1901. ga ic bolezen privezala na posteljo. Svarilo pred izseljevanjem v Kanado. Finančna in trgovska kriza v ameriških Ze-dinienih državah je imela tudi za Kanado zle posledice. Vsled tega ie kanadska vlada odredila, da se smejo v tamošnjih pristaniščih izkr-cavati samo oni izselniki, ki pridejo naravnost iz domovine in ne morda iz kake druge ameriške dežele. Za Avstrijo, ki nima direktne pa-robrodne zveze s Kanado, pa je določila, da smejo prihajati v deželo vsi oni priselniki, ki se pripeljejo naravnost preko Havra, Antwer-pena, Cherbourga in Liverpoola. Zahteva pa se, da se vsak priselnik, predno stopi na kopno, izkaže do I. aprila z gotovino 250 K, jjozneje pa z najmanj 125 K- Izjema je «amo pri onih priselnikih, ki pridejo k svojcem, in katere ti prevzamejo v svojo oskrbo Sploh pa je v Kanadi silno mnogo ljudi brez dela in zaslužka, kar naj bo rojakom v jxiuk in resno svarilo. + Železničarji. Grdo so se igrali socialni demokrati z interesi železničarjev v proračunskem odseku. Poslanec Ellenbogen je namreč stavil predlog, da se naj dà 20 milijonov železniškim uslužbencem, samo zato, da bi krščanske socialce spravil v zadrego. To je socialni demokrat Seitz sam priznal. Tako postopanje je naravnost brezvestno, in zato je tudi ves proračunski odsek, ko je videl, da ga imajo socialni demokrati samo za norce, odklonil njih predlog. Nasproti so pa krščanski socialci s svojo previdno in pametno taktiko dosegli več uspehov. Po njih prizadevanju je pričakovati, da pridejo čuvaji iz razredov IV.a in IV.b v plačilni razred III. S tem bi bilo pomagano kakim 10.000 rodbinskim očetom, ki opravljajo težko službo za silno slabo plačo. Gorenjske novice. Iz ljubljanske okolice. Z Vrhnike. Prav dobro so se držali pri volitvah Vrhničanje. Izmed 170 volivcev v trgu se je vdeležilo volitve 150. Od teh je volilo g. Verbiča 110 mož, dočim je liberalec Lenarčič dobil samo 40 glasov. Tako je dobil Lenarčič na Vrhniki sijajno nezaupnico. Sicer je res klavrno zmagal z 21 glasovi, ki so mu jih poklonili Postojnci in Ložani, ki ne poznajo Lenarčiča; Vrhničanje, ki ga poznajo, so mu dali po zaslugi. Liberalstvu je na Vrhniki od-zvonilo. Prvi dokaz padec Jelovškov. drugi dokaz nezaupnica Lenarčičeva! Možje, le dalje do popolne zmage! — Agitacija S. L. S. je bila brez vsake strasti. Mirno in dostojno so se možje zbirali na svojih sestankih, na katerih jim je g. Skubic stvarno, brez vsakih osebnosti pojasnjeval, zakaj naj volivci S. L. S. oddajo svoje glasove neodvisnemu kandidatu g Verbiču. Sicer so tudi nasprotniki, c sobito Lenarčičevi hlapci, hoteli vtikati svoje nosove v te sestanke, a bili so tako malo-dušni, da si nihče ni upal odpreti svojih, sicer t;.ko širokih ust. Možje so poslušali svojo pamet in po pameti tudi volili. Čudno se nam zdi. da so socialni demokrati, kolikor jih je, oddali svoje glasove Lenarčiču, ki kot staro-kopiten liberalec mora najhujše nasprotovati razširjenju volivne pravice. — Tudi ljubljanskemu županu ni dala žilica miru, da je moral prihiteti kot agitator na Vrhniko. Da ta velika ljubljanska glava leze po Vrhniki od volivca do volivca, to se nam je zdelo preponižno. Ljudje, ki so Hribarja videli, so dejali, da mu pač iz vsakega žepa gleda agent. — Najstrast-nejši agitator za liberalstvo je bil gostilničar in mesar Kos. Delal je uprav nasilno. Sedaj je vzel pod svoj krov še socialno-demokraško izobraževalno društvo, ki ga nihče več ne mara pod streho. Naši ljudje naj si vse to dobro zapomnijo in izvajajo posledice! — Najdaljši in najstrupenejši jezik po volitvah pa je imel trgovec Andrej Grampovčan, ki je pri Hočevarju tako zabavljal, da so se zgražali celo njegovi liberalni pristaši. Tudi tega moža naj si vrhniški »klerikalci« dobro pogledajo! Sostro pri Ljubljani, šele v začetku nagajivega sušča smo, pa imamo že pomlad. Pomlad namreč v k. s. izobraževal, društvu, ki je sklicalo v nedeljo, 23. svečana svoj ustanovni občni zbor. Shodu, na katerem je bilo zbranih nad 150 mož in mladeničev, je predsedoval domači g. župnik Ivan Molj, ki je najprej omenil veliko razliko med nekdanjim in sedanjim časom. Novi časi — nove potrebe; včasih čitalnice — danes društva in zadruge. Pomen in delo izobraževalnih društev pa je v toplih in krepkih besedah pojasnil vrlomar-ljivi odbornik «S. K- S. Z.«, gosp. Podlesnik iz Ljubljane. Iz pravil posnamemo, da bo društvo izobraževalno in podporno obenem. Vendar s tem razločkom: Kdor pristopi društvu samo kot izobraževalni član, plača na mesec 20 vinarjev članarine; kdor pa prispeva z inesečnino 40 vinarjev, postane tudi podporni član in kot tak prejme v slučaju bolezni podporo, v kolikor bi dopuščalo vsakokratno stanje v društveni blagajni. — V nedeljo, dne 1. sušca, pa jc društvo že priredilo ustanovno veselico, ki jo je 3. sušca še ponovilo. Mnogo-brojno občinstvo ni moglo štediti z glasno hvalo, ko je videlo neustrašene igralce prvikrat na odru, pa s tolikim uspehom. Janče-Gašpcr, dvakratni vdovec, je s svojim naravnim in izredno šaljivim gorjanskim nastopom vzbudil cele gromove smeha. Zlasti pa je mogočno petje pod vnetim in spretnim vodstvom rojaka g. Fr. Selana občinstvo kar očaralo. Bratje, naprej, na plan! Bog z vami, ljudstvo pa za vami! Selo. Pri novi kemični tovarni je bilo že več nesreč, odkar se zida. Pretekli teden se je zopet ubil Jožef Kovačič iz Pod-gore, okraj Kamnik. Kaj še bo, predno bo dodelana! Zdi se, da pri delavcih le preveč gospodari šnops. Ta ali oni Je nekoliko »navrtan«, tak zleze na oder, se opoteče in pade in — po nJem je. Pri Kovačiču so, ko je bil že mrtev, našli v žepu steklenico šnopsa. Štepanja vas. Prav je pisal zadnji »Domoljub« o naši cerkvi, ki je od vlage vsa zelena. Pa vsega le še ni povedal, ln zato bom še jaz pridejal nekaj. Cerkev je res potrebna poprave, ker je vlažnost prevzela že vse zidovje. Zato je tudi pozimi cerkev tako mrzla. Pa vlažna bo še vedno bolj in zelena, če se kmalu ne popravi. Zato pravim: Štepanci in Hruševci! Na noge! Skrbimo, da bo cerkev kmalu v boljšem stanu. Sedaj na spomlad naj se odkopije zemlja okoli cerkvenega zidu, zvozi stran, zeleni omet v cerkvi in zunaj naj se ostr-že. potem sé bo v poletju cerkev posušila, in nato bomo popravili kakor bo treba. Možje, gospodarji! Cim dalje bomo odlašali, tem slabša bo cerkev in tem večje stroške bomo imeli. Na noge! Bizovik. Sedaj poznate nas, štepanske, hruševske in bizovske perice. Od nekdaj, menda odkar je Ljubljana, stanuje tukaj naš rod. Večina se nas živi samo od pranja. Takih peric, ki imajo tudi kmetijo, je manj kakor nas, ki imamo samo hišice in čistimo Ljubljano. E, pa je revščina z našim kšeftom, in velikokrat »plozamo trib-zal« in se držimo kislo, kakor bi imele same smrtne grehe za kosilo. Naše delo je hudo in naporno. Ko smo pripeljale polne vozove perila iz Ljubljane, začnemo koj v torek s polivanjem, žajfanjem, in pranje tri dni ali pa še štiri. V petek zvečer, včasih tudi še v soboto, peremo. O ubogi naši kremplji, ali prsti, takrat pa nohti na njih! Kolikokrat je preribana naša koža na rokah, ki postane nežna kakor pajkova mreža na češplji. In naši hrbti se krvijo kakor Jelše ob viharju. Pa če bi to delo trajalo le nekaj ur na dan! Pa ne! Od zgodnjega jutra do pozne noči. včasih do polnoči se je treba mučiti. Če bi mi delale od 7. zjutraj do 7. ure zvečer, ne pridemo nikamor, in ne moremo shajati. V soboto in nedeljo — če se posuši — pa treba likati in zgrinjati, in največkrat je ob nedeljah največji dirndaj s perilom. Se čez polnoč moramo večkrat od nedelje na ponedeljek biti na nogah. Drugi delavci imajo vsaj v nedeljah počitek, me pa še takrat ne. Mašo in pridigo dobimo, krščanski nauk gre pa po navadi v »lft«. Še hujše je po zimi, ko Je treba cele dni stati v ledu in nam skoro prsti odpadejo. Črevlji — res so dobro narejeni — in debele ogrinjavke nam ne pomagajo dosti. K a} šele če zamrznejo naši potoki in moramo1 peljati perilo k Ljubljanici in tam prati! Koliko mraza prestammo tudi tedaj, ko peljemo perilo v LJubljano. In koliko je letanja, ko raznašamo po Ljubljani in oddajamo perilo svojim gospodinjam. Res bi bilo dobro, da bi imele za takrat še en par nog, katere bi samo takrat rabile, potem bi pa cel teden počivale. Zares je pravi »joj«! Iz Št Viàa nad Ljubljano. Delo ln dogodki v naših društvih. Kmetijsko društvi je imelo 23. februarja svoj tretji reden občni zbor. V začetku leta 1907 je bilo* v tem društvu 66 udov, sedaj jih je 105. Da je število članov tako hitro naraslo, je vzrok društveni motor, ki Je v letu 1907 pridno rezal in mlatil vsega skupaj 1184 ur. Lahko je izračunati, koliko dela in stroškov je prihranil motor kmetu, poleg tega je pa za društvo zaslužil nič manj nego 1183 kron 30 h. Prejemkov je imelo društvo 4129 K 49 h, izdatkov pa 4090 K 93 h. Rezervni zaklad se je pomnožil za 287 K 28 h, tako da sedaj znaša 951 K 71 h. Člani načelstva in nadzorstva so ostali prejšnji, le na mesto umrlega Janeza Babnika je bil izvoljen Janez Šusteršič. Število članov narašča, zato so se za posamezne vasi izvolili strojni oskrbniki, ki naj škrbe, da gre delo s stroji v posam-nih vaseh točno in redno od rok. Ti oskrbniki so: za Št Vid Janez Hočevar (Ciuha), za Vižmarje Fr. Erjavec (Rahu), za Qunc-Ije, Vid Merhar (Babnik), za Dvor Anton Mrhar (Denekar), za Stanežiče Valentin Mrak (Cergolj), za Poljane Janez Merhar (Jeshar), za Podgoro Lovr. Škof (Pa-dovšek), za Zapuže in Dravlje Jan. Arhar (Kopin), za Podutik Janez Ločnikar. — V tekočem letu bo društvo pri novem gasilnem domu postavilo shrambo za kmetijske stroje. Sklenilo se je tudi, da se bo v slučaju ognja motor posodil gasilnemu društvu, da ga isto porabi kot gonilno moč pri brizgalnah. — Blaž Potočnikova čitalnica je imela občni zbor dne 16. februarja. Predsednik Andrej Kregar je podal poročilo in predložil račune, kar se je vse soglasno odobrilo. Priredila je knjigovodski tečaj, ki ga je skozi štiri mesece vodil knjigovodja iz Ljubljane P. Udeležnikov se je oglasilo 36, do kpnca jih je vztrajalo 28. V tekočem letu se bo čitalnica kot društvo udeležila slovesnosti papeževega in cesarjevega jubileja. — V mizarski zadrugi je bil na občnem zboru preteklo nedeljo izvoljen načelnikom dosedanji zaslužni in skrbni načelnik Ivan Bergant, mizarski mojster iz Dravelj. Hranilnica in posojilnica. V tekočem letu se je vložilo 32.520 K. dvignilo pa 14.713 K. Stanje vlog torej znaša 183.022 K 93 h. Strank z vlogami je prišlo 170. Za člane načelstva in nadzorstva se bo še tekom tega meseca priredil pouk v poslovanju in knjigovodstvu. Uradne ure v hranilnici so v nedeljo, ponedeljek in torek. Z ozirom na red, ki je v vsakem denarnem zavodu neobhodno potreben, na-čelstvo prosi p. n. občinstvo, naj se strogo drži predpisanih uradnih ur. — Posojila se izplačujejo na oseben kredit in na hipoteke PO 51/«, oziroma 5 odstotkov«. — »Čebelica« se je razdelila v tri dele: otroška, dekliška in mladeniška. Najbolj pridna je dekliška, ki je od začetka (4. novembra lanskega leta) pa do pretekle nedelje, torej v štirih mesecih nabrala 777 K. Otroška je nabrala lansko leto 1564 K 19 h, letos pa 227 K 90 h. V mladeniški pa dosedaj še ni bilo pravega življenja, ker ni bilo redne uradne ure. Zato so mladeniči pri zadnji seji odseka sklenili, da bo odslej uradna ura vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne. Vodila jo bosta brata Franc Brenk in Štefan Erman. Tudi dekliško čebelico vodijo dekleta same, otroško pa katehet. Ves denar iz »Čebelice« se nalaga v hranilnico in tako ima načelnik hranilnice nadzdrstvo čez vse »Lebelice«. Tacenski most je že izdelan, pa ne čez Savo, ampak le na lapirju. Načrti namreč so že narejeni; načelnik cestnega odbora gospod Anton Belec jih je dobil v prégled. Ako bo podpora hitro obljubljena, se bo z delom kmalu pričelo. Iz Gorij. g Na deželi morda nI kraja, kjer bi bilo društveno življenje tako razvito, kot je pri nas v Gorjah. Imamo tu res sedem društev, da ne govorim tudi o družbah, ki so strogo cerkvenega značaja. In priznati moram, da se vsa ta naša socialna organizacija kaj dobro in uspešno giblje. Posojilnica stoji na trdnih nogah — vsaj je pa tudi v vestnih in zanesljivih rokah župnika g. svetnika Ažinana, ki jo požrtvovalno in brezplačno vodi odkar jo je ustanovil, to ie že celih 13 let. Prometa ima vedno veliko, vsaj ni ustanovljena samo za našo župnijo, ampak tudi za sosednjo zaspško. Sezidala je naša posojilnica svojo hišo, lepo in prostorno, ki je tudi res središče našega društvenega življenja. Ondi imamo lepo, precej veliko, a vendar za naše razmere še premajhno gledališko dvorano, ondi ima svoje prostore »Kmetiško društvo« in tudi naše »Bralno društvo«. g Drugo naše nad vse važno društvo je »Kmetijsko društvo«. Tudi to je popolnoma zasigurano, pogin mu je nemogoč. Res je, da je tudi našemu kmetijskemu društvu, kot tako mnogim drugim že, grozil pogin, a smo ga v pravem času vendarle še preprečili. Dobili smo mu res vzornega poslovodjo gosp. Jak. Kunstelja, ki je zanesliv, a tudi pripraven mož, kot malokdo. In to je tudi poglavitna stvar pri naših kmetijskih društvih: vzoren, zar.esliiv poslovodja, ki je vesten in natančen v svojem opravilu. In zato pa tudi naše »Kmetijsko društvo« tako vrlo napreduje. Tako dobro stoji, da ne samo, da je samo čisto trdno podprto, ampak da podpira še druge in posojilnična hiša bo kmalu postala last kmetijskega društva. Prav tako, le naprej tako! g »Bralno društvo« gorjansko je tudi častitljivo med svoiimi sovrstniki. Pred par leti je obhajalo svojo 25-letnico. Koliko je to društvo storilo v tem času za izobrazbo našega ljudstva, se povedati ne more. Bilo je eno prvih v svoji vrsti. Ustanovil ga je sedanji nadučitelj v St. Vidu nad Ljubljano g. Zirov-nik, ki je bil tedaj v Gorjah nadučitelj. Nedavno smo imeli občni zbor »Bralnega društva«. Mi nulo leto se je naše društvo precej gibalo. Predavanji sta bili dve. Enkrat je predaval g. Podlesnik iz Ljubljane. Predaval je o organizaciji. Minulo leto je priredilo društvo »Gregorčičev večer« in tri dramatične predstave. Kakor smo izvedeli iz poročila gosp. tajnika, se je naše društvo tudi udeležilo raznih slovesnosti: 26. maja se je udeležilo prve javne telovadbe ljubljanskih telovadcev, 13. junija je bil zastopan moški in ženski oddelek našega »Bralnega društva« pri blagoslovlje-nju zastave bratskega društva »Savica« v Srednjivasi v Bohinju, 29. junija ie proslavljalo v Tržiču desetletnico tamošnjega izobraževalnega društva, 25. avgusta je poslalo naše društvo zastopstvo na Jesenice k praznovanju desetletnice ondotnega katoliškega delavskega društva in na letno zborovanje slovenske krščansko-socialne zveze, ki je bilo ob tej priliki tudi na Jesenicah. 1. septembra ie bilo društvo zastopano z zastavo na Brezjah pri kronanju Matere božje. g Na zadnjem občnem zboru »Bralnega društva« je stari odbor povečini odstopil, mislim tu sevé na poglavitne moči v društvu: predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Ti so dali društvu slovo iz raznih vzrokov, ki jih pa ne omenjam. Sestavil in potrdil se ie nov odbor za leto 1908. in sastoii ' iz sledečih članov : Predsednik Ivan Poklukar, podpredsednik Josip Pristov, tajnik kaplan Ivan Lovšin, blagajnik T. Strie in odborniki so: svetnik Ivan Ažman, župnik, Ant. Poljak, Jožef Koželj, Šimen Ažman, Jakob Kunsteli, Jakob Jan, Frančišek Kunstelj, Vinko Zupan, ki je bil izvoljen tudi za knjižničarja; za njegovega namestnika se je določil Šim. Ažman. g Novi odbor se je takoj lotil dela. Dne 9. februarja je priredilo »Bralno društvo« ša-loigro »Svojeglavna Minka«. Ljudstvu je predstava nad vse ugajala. Naval je bil veli-kansk, niso mogli vsi v dvorano; zato smo igro ponavljali 16. februarja in dodali nekaj novih pevskih točk. Sedaj v postnem času nameravamo v društvu nekoliko predavati — po možnosti — in dekliški odsek se pripravlja na proslavo jubileja prikazni lurške Matere božje. Vprizorili bomo »Lurško pastarico«, če bo le možno na Marijini praznik, 25. marca. g V letu 1907. je imelo »Bralno društvo« 762 K 33 vin. dohodkov in 666 K 53 vin. pa stroškov. Udov je štelo društvo v minulem letu 155 in sicer moških 86 članov in ženskih 69. Gorjanci, pristopajte k društvu, koristi njegove ne morete preceniti. Oglašajo se še vedno novi. Prav tako! Le naprej, vsak mora biti ponosen, ako sme biti v društvu. Možje in žene, fantje in dekleta v »Bralno društvo«! g Na občnem zboru smo mislili dati društvu drugo, novo ime, namreč: »Katoliško slovensko izobraževalno društvo«, kot se sedaj imenujejo društva te vrste. A ne kaže; sicer pa tudi na imenu ni nič ležeče, duh mora biti pravi, ki naj prešinja društvo. g Prihodnjo nedelo imamo občni zbor hranilnice in posojilnice, takoj nato občni zbor »Kmetijskega društva«. Člani, udeležite se obeh občnih zborov v kolikor mogoče obilnem številu. g Nedavno je pa imelo svoj občni zbor tukajšnje »Gasilno društvo« in malo pozneje »Čebelarsko društvo«. g Volitve v deželni zbor so se pri nas izvršile povsem mirno. Agitacije, lahko rečem, ni bilo nobene, saj je tudi ni bilo treba, ker naše ljudstvo dobro vé, kaj ima v svoiem dosedanjem poslancu g. Pogačniku. Pri nas je zmagal z nad vse častno večino kandidat S. L. S. g. Pogačnik, dobil je od 112 oddanih glasov 1U6, Gogala 4, Dermota 2, no, glasu za Dermota ni dal nobeden naših mož, ampak sta bila iz blejske Dobrave, kakor tudi 2 za Gogaia. g V kratkem imamo tu občinske volitve. Menda še ta mesec. g Naša cerkev še sedaj nima ure. 2e zdavnaj bi morala biti v zvoniku po dogovoru, a je še danes ni. Ljudje so že precej nejevoljni in zbijajo v tej svoji nejevolji razne dovtipe in šale. Kot čujemo, bomo kmalu rešeni mučnega čakanja. g Konjska bolezen, smrkavost, se je jela širiti pri nas. Konjač je ubil dva krasna konja znanemu gostilničarju v Sp. Gorjah in restav-raterju v Vintgarju g. Jožefu Žumru. Gosp. Zumer ima škode gotovo blizu 1800 kron, ker je imel krasen konjski par in pa ker bo moral sedaj vso opravo konjsko uničiti in hlev po-snažiti. Res hud udarec je to za g. Zumra. Zivinozdravnik je te dni pregledoval tudi druge konje po fari, a ni pri nobenem več zasledil smrkavosti. Ostala je ta bolezen — vsaj tako se sodi — še izza časa, ko so gradili bohinjsko železnico. g Letošnja zima je bila doslej nad vse mila. Snega, bi rekel, skoro še poznali nismo. A zato se je pa razjezila sedaj proti koncu. Od sobote sem, pa do danes, ko to pišem, sneži skoro neprestano, tako da imamo sedaj snega že blizu 1 meter. Na prisojnih krajih so bile pognale že trobentice, a sedaj ss jim bo huda «odila. Za naše voznike, ki vozijo les iz erarskih gozdov, bo pa to vreme kaj pripravno. g »Bralno društvo« ima naprodaj lep, dobro ohranjen harmonij. Cena ni prav nič pretirana; kdor bi ga morda kupil, naj se oglasi. g Gorjanci, oklenite se naših društev: posojilnice, kmetijskega društva, gasilnega društva, čebelarskega in posebno še tudi mlekarne. ki zadnji čas precej hira. Združujmo se. v družbi je moč! Iz kamniškega okraja g lz Mengša. Ob zadnjem kmetijskem poučnem tečaju se je pri nas ustanovila podružnica os~e\i" c perotninarske zadruge v Ljub-ba:-.:. rawr srr.o .'c :čc'.: s skupovanjem ja/ec. S re:", se c odprl našim kmetom nov vir doiKsikov. Gospodinje. pridno zbirajte jajca oddtJLte podružnici. Jajca se spreìemav vsak da:-.. ra;un nedelj in praznikov. od 7. do S. ure dopoldne v mlekarni. Ko pripejere n n:'ekarr.o mleko, prinesite še jajca. Plačevalo se bo. kakor pri mlekarni, skupno ra cel mesec. i \j Lokah v tuhinjski dolini je umrl posest-.a Kudoli Smolnikar iz znane rodbine. Bolehal ;e dalj časa in zapustil svoje v najlepših letih. Naj v miru počiva! g Liberalno pobalinstvo. Kakor so kamniški l.beralci pošiljali pred volitvijo, posebno na predvečer, somišljenikom S. L. S. grozilna pisma, če se udeleže volitve, tako pošiljajo po volitvah sramotilna pisma. In poleg so še drzni. Znan nam je slučaj, da hodijo te vrste ljudje k nekemu občespoštovaneinu našemu somišljeniku, potem ko so skovali in vun poslali sramotilnih pisem in razglednic, da se mu dobrikaio in hudujeio nad takim pisanjem. G. B.. brezovko v roke in poženite gadjo zalego ! g Zadnji »Domoljub« je omenil tudi trgovca Klemenčiča. ki se čuti sedaj skrajno užaljenega ter zmerja dopisnika, če ne prekliče »Domoljubovih« trditev, z lažnikom. No. le počasi, da se zmenimo. Predno se to zgodi, nam odgovorite (tudi lahko na oknu svoje prodajalne), ah je resnica, da je Repanšek. ki se je umaknil bojazljivo v Ljubljano, namesto da bi izvrševal svojo volivno dolžnost, tudi Vam pripeljal. g Trgovec Skala je danes menda že v drugič v »Domoljubu«. Prvič je bil zaradi občinskih volitev. Kaj ne da g. Skala. Prvič si je stvar zelo k srcu jemal, kako bo zdaj. mi še ne vemo. vemo pa kaj bodo mislili od njega okoličani, ki ga žive. Pred tremi leu se je pri-' dušal. da ne gre nikdar več na volišče, če tudi sto let živi in če mu tudi roka odgn.je. Mož obljub. Sto let še ni star. roka mu še ni od-gnila. a Skala je vendar volil liberalca Villana, od katerega ljudstvo ničesar ne pričakuje. Tako je trgovec Skala, ki ie poleg tega znan kot nemškutar. pokazal, da ne mara za ljudstvo. Dobro, če on ne mara za ljudstvo, kaj bi ne biio neumno, ako bi se mu vsiljevali. g Košir ni nemčur. saj ie Sokol, tako zagovarjajo liberalci žlajtaria. Toda, kar smo trdili, tudi lahko dokalemo. Koschier je nemčur: 1. Kot Kamničan se je pisal Košir, ko pa se je preselil na Dunaj, je spremenil svoje ime Janez Košir v Johann Koschier in tako se podpisuje še vedno, tako je pisano tudi na tabli na njegovi proda'alni. 2. Imamo v roki slovensko listno, pod njo pa se je podp.sal popolnoma razk>ìno Johann Koschier. kar vsak dan lahko dokalemo. Tak. Slovenci so Vilia-novi volivci ! Take može nadalje voli kamniški Sokol v odbor! Skandal! Od koga pa živi Koschier? Zopet od kmeta, proti kateremu pa sam vedno nastopa pri volitvah. Bohinjske novice. g Občni zbor kmetijskega društva se je vršil 1. marca v društvenih prostorih. Udov je 378. Prejemkov: 174J13 K 98 v.; izdatkov: 174.068 K 7.' v. Čistega dobička se je izkazalo 1.737 K 7-' v. Za celih 1.200 K več od lani. Pa se še dobijo zabavljači, ki trdijo, da društvo razpada. Številke govore. g Krava poginila je minoli teden posestniku Užmanu iz Cešnjice. Skoda je zelo občutna. ker je bila žival najlepša v hlevu. g Snega je po gorah, na Praprotnici in drugje nad I meter, pa je 7. t. m. še snežilo in danes gre tudi \ dolini kar nepretrgano. g Izobraževalno društvo ie imelo v nedeljo zopet svoj shod. ki se bo vršil redno vsak mesec. Do sedaj so se parkrat opustili zaradi velikonočnih izpraševanj. Predavala sta tudi dva mladeniča. I? ra n'H kraiev fioreniske g Iz St. Jurija pri Kranju. Ker se zadnjič vsled zadržka pri c. kr. okrajnem glavarstvu ni mogia vršiti napovedana veselica za dan 23. svečana, se vrši ista gotovo dne 19. t. m. na sv. Jožeta praznik popoldne po litanijah, s sledečim sporedom: 1. M. Vilhar: »Slovenac i Hrvat«. 2. »Kmetov stan. najtežji stan«. De-klamacija. 3. Fr. Ferjančič: »Venček narodnih pesmi«. 4. Iv. pl. Zajec: »Poputnica hrvaškoga doma«. 5 »Prišla je miška«. Narodna. 6. M. Vilhar: »Hajd junaci«. 7. Srečolov. — Vse pevske točke poje društveni moški zbor. Ker je čisti dobiček namenjen za napravo novega odra za igre. vabi s tem odbor vse ude in prijatelje našega društva, da se v obilnem številu udeleže te naše veselice. g Naša hranilnica in posojilnica je imela v letu 1907. skupnega prometa okroglo štiristo dva tisoč kron. Denarja se je vložilo stopetin-dvajset tisoč, posodilo pa se ga je šestinštiri-deset tisoč kron. — Ker ima posojilnica jako veliko denarja naloženega, zato daje posojila pod najugodnejšimi pogoji in bi bilo torej res nespametno, ko bi kdo drugje iskal denarja, ko ga ima doma tako ugodno na ponudbo. — Definitivno nastavljena je sedaj pri nas kot učiteljica gospodična Amalija Kecelj Ker ima gospodična res zmožnosti in veselje za svoj stan. ji ob tej priliki častitamo k njenemu hitremu napredku in ji želimo, da bi imela še v bodoče take uspehe v šoli. kakor dosedaj. g V Cerkljah pri Kranju ima v nedeljo ob 3. uri »Kmečka mlekarna« redni občni zbor. Obenem bo predaval gospod Legvart iz Ljubljane o mlekarstvu, l'dje. udeležite se občnega zbora in predavanja v polnem številu! Dolenjske novice. *tcm. 2729 lo—i I LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 7. marca: 5, 66, 54, 14, 26. Dunaj, 7. marca: 37, 51, 5, 42, 21. Kje Je Robinzon? Stanja braallalk vlogi ■ad *t milijcaev K. Razarvai zakladi nad 7M.000 K. Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hiši * Prašarnovih ulicah št.3_ ===== poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. ===== sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne In od 3 do 4.' m popolte, jih obrestuje po 4«/, ter pripisuje nevzdlgnjene obresti viakega poMeta h kapitalu. Rentni - - -.....plačuje h davek od vložnlh obresti se na hranilnica fz tvojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem Posola te na zemljišča po 4 »/«•/. na leto. Z obreatmi vred pa plača viak dolžnik toliko na kapital, da znäijo obre.« In to odolačUo ravno 5 »/ način ae vetdote poplača v 62 In po ata. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg na primer v 33 letih' tedaj mora jflačevatl na leto 6«/. Izpotojenaga kaplUta. dolžniki. ]• na prosto voljo dano, tvoj dolg tndl poprej poplača«. NalHIjll C«ikl Ixwl Ceno posteljno perje! 1 trn rivMa, dobra ibMn«i K r—, boljiefa K *■*». 11« baleta, ak*blf«*m K *-«, puhastega S K 10 v. 1 tš prav Haan, sasino- Mlef a, akab-Heaefi K «'40, K I —. Pri a aratila i kg li|tt*Tljeie pMtelj«, predora«!* Eelef*, rid*č*f* vllnjevtga aU ramcskasta(a nanklnra, 1 p.ralca « dal«, lil tm Mrak* a aovtas sivim trpelnlas p«1«a i.V. Hala pikastim sivim perje« 12 K, 14.« **»• aelilà alvtaa .oboa. K It-i « »s*a«jlk d»7' N t* ilr*k t »10, K 1-40, IC 4—.PoWJ. p«; ■ IB'— daNi traabo UH 10—I* Ziawaa d*val|eaa, blafo K vzame iranko a*ia| Ia vra. denar z* *«pHm«r»o blago. IBEH1SCB. Heimlet 71* tmm, teti. preklic. Podpisani Franc Sojer, posestnik v Ihanu, obžalujem, da sem nevedoma in napačno poučen obdolžil in poštenje odvzel s tem, da sem govoril neresnico o Francetu Kepec v Ihanu, posestniku, po domače »mladem Zevnikarju«, češ, da je on pri meni otepe kradel. Ker sem popolnoma prepričan sedaj, da to ni res, in da je Franc Kepec popolnoma nedolžen in vseskozi poštenjak, sem primoran po svoji vesti vse to preklicati in mu njegovo poštenje vrniti, s tem ohraniti in zagotoviti. V I h a n u, dne 6. marca 1908. Franc Sojer; posestnik. Ohraaltav zdravaga * - želodca - tm Mg več v ohranitvi, puap alerai la v ■ravaari arebarUaqja ter odstranitvi mM mm saprtla. PreUkuSeno U Ubranih aajbodlih ta ospeftnih adravilnlh adi akrbao l>-prevjjeno, tek sbitfajoče ia prebavlja^je po-«•MoCe in lahko odvajajoče domaČe adrfr-vilo, ki ublaži in odstrani mana nasledke ®e-ameraos«, slabe diete, prehlajenja, in sopraa«a aptti, m. pr. goročico, napenjanje, neonena tvorim kislin ter krče je dr. *o— balsu m isM« U lekarne B. FRAGNERJA v PRAGL S VARILO I Vri deli embalaže letajo poetano deponovano tar- siava« aalaga Moril L FRIGIER-JI v PRIGI s. Ia kr. dvoracf* dobavitelja a*aa ■ „pri (ramm orlu" sanmi Praga, Nili Strana, ogel Nerado ve .1.203. Pe mM raspollila ae vsak daa. •eia itektealea t K, pel atiklialaa 1 K. Prall va*in*»vl I I M M aal«« ank slekle«!«a Is s* - » «Sto MM«, ss girla i veliki «Md*aM, I f l iiiiirVfiilliM. eki- 14 vtliUb ttelriräk pattala* pub aa *** pallai* awa*rU|*. ß ZdraJene tovarne ta volnino prodajajo letos aopet izključno po meni okroglo 4000 kom. takoivanih » * vojaških kocev za konje aa ceno I« gld* 2'20 komad in gl*. 4-80 aa par '6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konl TI debeli, trajao trpežni kooi ao topli hot hoiuhovlaa, temnosivi, okoli 150 200 on «•lihi. toro) lahko pokrijejo oelega konja. — Razločno pisana naroČila, ki se izvric le po povzetju ali Ce ae denar potite naprqj, naj se pošljejo na , " 2214 3 8teiner-j«vo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Oaaaj, II, Taboratraaae 27 G. Ceniki na leUo zastonj in franko. - Za neugaja- Joie se zaveiem vrniti naprej poslani denar. Mnogo&tevilna priznanja in naročila so doäla od: kobilarne v Radavcu, Komuno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weicbbergerja, Ilosva, Grünwalda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pi. Mroczkowski-ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Kahlissa Manken-dorf, Schenka Ger Udorf, lastnika umetnega mlina Fohrlnceria ta dr. Priložnostni nakupi Namesto ..... gld. I0>— samo...... n 30.000 komadov prodanih stane lepa „filarla" srebrna a plombo 36 ama ankar-reraontelraa žepna ara, prima kolesje z lepim glavir. okrovjem s sek. kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico z obeskom, natančno idoča za samo I gld. 75 kr. 605 Dalle ponujam pozlačeno, 3é urno. (veleprtma ivlcarako kolesje) remont, uro rlepo pozlačeno verižico za samo 2 50 rld. Za vsako uro triletno pismeno lamstvo. — Po povzetja pošilja Izvoz ar KORANE Krakov it 48. Za »ea«aj*)oč« denar aaaaj. a.oai e« uročili po dvakrat. ■ 2729 10-5 Pozor I Čitaj I Pozor I Pakraške želodčne kapljice. _ Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, uspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (I dvanajsto-rlca) 5 K franko na vsako poŠto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od- P. Juriiiča, lekarnarja v Pakracu št. 65. (Slavonija). pomočnik in učenec za krojaiho obrt se takoj sprejmeta, prvi prot' dobri plači, pri aaton Podgoršku, krojaškem mojstru v Sredaj. Gameljaih. 625 7 kron Mesto 18 kron le 7 kron krasna remont. Gloria srebrna ura za gospode s 3 lepo gra-viranimi plašči in avtom, pokrovom, anker kolesje na kamenih, točno idoča 3 leta pismeno jamstvo. Proti povzetju 7 K. Zaloga ur Jak. König, Dunaj VII/1. Westbahnstr. 36/D 594 Begonije 20 najnovejših krasnih vrst 3 letne čebulice po 20 do 60 vin. Teje, 3 letne po 60 v. Nove gloksinije, kane. kale, georgine, lilije, 50 vrst, pre-zimni grmiči, 15 različnih vrst, iglasto drevje itd. po 20 do 30 v. Zahtevajte bogato ilustr. cenik In navodilo brezplačno. Joaip Suza, Potteneteia Češko. 601 5-1 Spretne tkalce in tkalke sprejme ob dobrem zaslužku takoj tkal« nioa Dugaresa na Hrvatskem. 6ii i Postrežba toòaal ■Iahe oeael PriporoCrm gg. čevljarje n in p. t občinstvu novo trgovino action jem in vaami čevljarskimi potreb-ftčinami v Ljubljat.i a*. Patra oaata 2, nasproti cerkve frančiškanov. Izkuial bom, da z dobrim blagom in i i'.kitni cenami zadovoljim vse c. odjemalce in prosim ob Inega obiska. 2844 52-io K. A. Kregar. Skozi 14 let prelzkuieno 166 Maino uopno dobite najceneje pri Oihael Barthel a Co. Dunaj X/3. ŽITNE CENE. Cene za 100 kg. L j it b i j a n c , 9. marca Pšenica, domača....... Rž............ Oves........... Ajda, črna......... Ajda, siva ........ Proso, rumeno........ Proso, belo ........ Ječmen.......... Fižol, rdeč......... Fižol, koks i........ Fižol, mandalon....... 1908. 23.— 19.— 17.— 19.— 18.— 16.— 18.— 17.— 19.— 19.— 14.— Ttfanje revmatlike bolezni Ia Zoltän-mazilo. Steklenica 2 K, Izvzemii porto. Pošilja dvakrat da dan po poitl ii lekarna Zoltén n Budimpešta. 31 5 Zaloga v Ljubljani: — Emil Leuetek — lekarna, Resljeva ceata štev. 1 Cena eteklenl tO vin. Dobiva ae v lekarnah ali direktno, Ce ae vpoil|e K i '80 12 steklenici) franko pri edini ladelo-valnld VoetFcbal-ovi lekarni, Praga-Karollnln dol. Zaloga : Lekarna H. Mardetschllger, L|ubHana, Jurčičev trg. 9JT Pozor pred ponarejanji I U K \ Učenec 'ÄUJJTSe' ovino a nekoliko nemščine Ima prednost. Naslov pri upravnlštvu Domoljuba.' 569 1-1 lfptnarski vajenec se sprejme z vso oskrbo in primerno mesečno plačo, antoa Bajao, umetni In trgovski vrtnar Ljubljana, Karlovska cesta It. 2. 569 2-2 Proda se 2000 meterskih atotov žiuega apna. Več pove Ivan Qrudea, trgovec z apnom. Go-dió, p, Kamnik. 479 4-2 Prodala vozov. Usojartio si slav. občinstvu in našim cenjenim odjemalcem, ki so nas obiskovali na Sv Jakoba trgu v Ljubljani, javiti, da izdelujemo različne vozove jako krasno ln troežno, ter jih aedaj prodajamo » Ljubljani, na Poljaaaki coati ii 78 nasproti živinskemu semnju vsak konjski semenj. 463 3-3 M Kedor hoče imeti torej zanesljivo In trpežno blago, naj se obrne na Ivaa Zajoa, kolar Vir p. Domžale pri LJubljani, ali pa na Janez Avmana kovač, ravnotam ali pa na Fraaoa r,rnT.!"' kolari« v Bred. Jaršah 22, pošta in železniška postaja Domžale. Slaven, Slaven Slaven, Slaven, ker ftuva prtenino, vsled bleš&e&e belin«, Id jo dobi prte-nlna, ker ne dobi prtenina po pranju prt« ni« kakega duha, ker je zelo pooeni in se pri pranju pri« hrani mnogo 6aea je 163 16-8 Absolutno neobhodno potreben je za vsako dobro urejeno goapodaratvo. — Pazi naj se na zgorajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. - Dobiva ae v trgovinah s drogerl- Jami, kolonijalnim blagom in z milom. Engros pri L. MinloS, Dunaj, 1. Mölkerbastei 3 Akoka= Se ste hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihate in b« ponoči potite, je potrebno v Vašo korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo. Kot tako se hvali HalApl-Jev lipov medeni alrup (Rp. : Syr. thiliae 300 gr). Njegov učinek pri kašlju, hripavosti, zaalezenju, teiki sapi, katarih, pomanjkanju teka, nočnem potenju itd. se splošno priznava. Vzorčna steklenica 3 K, velika steklenica 6 K, 3 steklenice franko 15 K po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Glavna zaloga za Avstro Ogrsko : Lakaraa ;prl „apostolu", Budimpešta, Josefaring M/4« 2694 20-15 20.000 metrov oitankoF 10—20 m dolgih, najfinejših, popolno brez napake, obeljeni, primerni za najfine|io teleeno ali posteljno perilo Rnmburlka In batlat.-tkanlnn........... Cellr za domačo obleko, bluze, predpeinlke, otroike obleke, iz- borna kakovost, lepi nežni vzorci........... Kanavaa za posteljne prevleke, zajemi, perllno, gosta kakovost, llvahne barve. 80 cm ilrok............ . 130............... KJuhe brez llva, i m dolge, 160 cm Uroke........ Kuhinjske brltaCe, ishov vzorec........... Brisače za posodo, rdeče karlrane.........1 . . •ddaiapopove.ti. e NI I L FUCHS, Nachod I. po 24 kraje, meler . 18'/, . . 24 . . 35 . . »O . . '8 . . 10 . tkalnica aa platno Najmanl se pollila 5 kg za poikuinjo — ca 45 metrov. Ntugajtjoče se nazaj; vtorcl se prlloit Ic zavoja za poskuinjo. vzame rtdtvoljt 634 2 Kašelj naglo umiri, razkroji siez in lajša izmeček pristni 30 6 Karolinodolski Davidov čaj. 1 zavoj 40 vinarjev. Cdins Izdelovaluica : : Lekarna pri : „Češki kroni", Praga,Karolinov del. Dobiva se v lekarnah ali direktno, če se poll|e 80 vin. (2 zavofa). Zalogs v Ljubljani: Lekarna ,pri zlatem orlu", Jurčičev trg. Pozor pred ponarejsnji. rv Vssk zavitek ima tvrdko tO in podpis A. Fcrkl. W Razprodaja ! 4 pare čevljev za 7 kron. Vsled nakupa velike zaloge čev-)ds IJev se prodaja le kratek čas po čudovito nizki ceni. 2 para čevljev zs gospode in 2 para dsrn-sldh ns trak z močnimi podplstl, močno okovsni, z izredno fino usn|ato peto, zelo eleg., nsjn.fsa.. močni Velikost v cm. Vsi t psri le 7 K. Pollili po povzetja. Zamena dovollens, tudi denarnazaj. D. Kessler, Krakov 96/93 3let. pismeno jamstvol Nikdar več v ilvijonjut ae Vam ne nidi ut» prilika, ds bi dobili sa anie4oo ceno le krasno, pravo Giuria srebrno remont. oro na aidro sa goapode, v močnem, beffata grav. oko.a z dvojnim pokrovjem in finim preizkaé. kolesjem, na 10 kamnov natančno idoča- potcriHili na/ se d rSùno/i£ai/finete£x