UDK 808.63-087 Han Steenmijk Amsterdamska univerza SESTAV NAGLASENIH SAMOGLASNIKOV V BELSKEM GOVORU Prikazan in komentiran — tudi v razmerju do doslejšnjega vedenja — je 12-fonemski sestav naglašenih samoglasnikov govora vasi Bela (San Giorgio, V Bili) v Reziji, ki ga izkazuje novo nabrano gradivo (1987). Sestav se loči od drugih rezi-janskih po odrazih praslovanskih kratkih *i in *u: ti so v Beli visoki, drugod pa nizkosredinski samoglasniki. Odrazi za dolga *i in *u so v Beli samo fonetično drugače uresničevani. Using the material collected in 1987, the author renders and discusses (accounting also for the results of previous surveys) the vowel system (12 phonemes) under accent of the ltesian dialect of Bela (San Giorgio/V Bili/Tuw Bili). The system differs from the rest of Resian by its reflexes of short *i and *u: Bela has high vowels here, whereas the other villages have low-mid ones. The Bela reflexes of long *i and *u merely have a different phonetic realisation. 1 U v o d. — Slovensko narečje v Reziji je že dalj kakor sto let predmet jezikoslovnega proučevanju. Objavljenih je bilo več raziskav, ki vsebujejo gradivo iz tega narečja, zlasti raziskave B. de Courtenayja (BdC) 1875 in 1895, Ramovša 1928 in Logarja 1972 in 1981. Vendar vsa ta dejavnost doslej še ni izrisala nedvoumne podobe. Največ protislovij v objavah zadeva sa-moglasniški sestav in so strnjeno povzeta pri Vermeerju 1987: 240, 241—2, 246—8. Ta protislovja so verjetno nastala kot posledica tega, da so med govori rezijskih vasi nezanikljiive fonetične razlike, in pa tega, da so nekateri glasovi v rezijanščini z vidika slavistike močno nenavadni. Kljub razlikam v razvrstitvi nekaterih samoglasniških foneinov je Logar (1964: 120) postavil trditev, da za vse rezijansko govorno področje velja en sam samoglasniški sestav.1 Ker je bil razvoj samoglasniškega sestava v najzahodnejši rezijski vasi, v Beli (lu w BiLi, San Giorgiio), nekoliko drugačen kakor razvoj, ki je pripeljal do samoglasniškega sestava preostalih vasi (prim. Rigler 1963: 71—2, Logar 1972: 8), se zdi smotrno to vas pogledati še enkrat ob pomoči novih podatkov. 2 Gradivo za pričujoči pregled je bilo nabrano med dvomesečnim bivanjem v Reziji poleti 1987. Nabrano je bilo po dveh različnih metodah. Pri eni informantki je- bil uporabljen izbor iz vprašalnika za Vseslovenski jezikovni atlas (VJA, = OLA): izbor sestoji iz enot, ki so na seznamu VJA označene s E (fonetika) in M (morfologija). Te enote so bile izvabljene tako, da je informantka morala prevajati kratke italijanske povedi. (Treba je vedeti, da je vsak narečje govoreči Rezijan dvojezičen.) Pri drugi informantki je šlo za pogovore v narečju, da bi se zagotovilo neprisiljeno ubesedovanje. 1 Logar (1963: 120) daje naslednji sestav naglašenih samoglasnikov: i u e o h ii e o + a £ 9 V obeh primerih so bili rezultati posneti na trak. Obe informantki sta bili stari okoli 60 let. Druga ni nikoli živela zunaj domače doline, prva pa je veliko let prebila v raznih mest'ili severne Italije. 3 Sestav naglašenih samoglasnikov, ugotovljiv iiz tega gradiva, je tak: i i џ u У eg o ? 9 a a Y tem poglavju bo obravnavano govorm» uresničevanje fonemov in dokazovan gornji sestav, medtem ko bodo mnenja drugih raziskovalcev predstavljena v naslednjem poglavju. Vsi fonetični zapisi so po sistemu MFA (mednarodne fonetične abecede, = IPA).2 3.1 /g/ se izgovarja kot visokosredinski zaokroženi sprednji samoglasnik, vendar ima izgovorim mesto umaknjeno nekoliko proti sredini glede na |0|, tako da ga kaže prepisovati takole: |0|. — Nasprotja: /p'oT/ pet(i) 'prepevati' /p'eT/ pet '5' /p'oT/ pot 'steza' IVoAAI leda (Red) /gl'ecUT/ gledati /1'ode/ hlode (Tmn) /paršl'o/ prišlo /paršPa// prišla (ž. sp. ed.) /d'oT/ ded /d'aT/ dati /šPo/ šlo /šl'y! šli (m. sp. mn.) /g'orkI/ gor k i /g'yrd// grdi Alternativno se sliši visokosredinski nezaokroženi sprednji samoglasnik, katerega izgovorno mesto je umaknjeno nazaj glede na [Ф], v prepisu |y|. Tako imamo npr. /d'olu/ 'delo' [d'ölu, d'if lu], /(?kn'o/ 'okno' [ökn'ö, akn'v). — Ta glasova je najbolje imeti za nrosti varianti. 3,2 /ij. Ta fonem se uresničuje kot visoki sprednji nezaokroženi samoglasnik, ki ima izgovorno mesto za malenkost umaknjeno nazaj glede na |i|, v fonetičnem prepisu |ï|. Nepripravljenemu poslušalcu se sprva zdi neraz-ločljiv od I i], vendar obstaja nekaj ključev, ki so v veliko pomoč. Prvič, /i/ je nekoliko krajši od /i/. Drugič, pri /i/ lahko izgovor včasih niha med I i — — ë], pri /j/ pa se to ne dogaja nikdar. Toda enkratna izpričanost za odločitev v teh rečeh ne zadostuje. — Nasprotja: /Pip.<4/ lipa /1ЧрД/ lepa (led, ž. sp.) [Pipa, l'ipœ, Рерз| /pr'iT/ priti /pr'iT/ préd (prisl.) /s/d'i/ (on) sedi /wud'yT/ oditi /\vm'iT/ umit (del., led, m. sp.) /wm'yT/ umiti (nedol.) 3.3 /u/ je visoki zadnji zaokroženi pomaknjenim mestom izgovora glede i /u/ od /u/ ni tako težko kakor /j/ od /i/, isti pomočkii kot prej: /u/ je daljši od nizko, tj. |u — y — o]. — Nasprotja: /m'uŠ/ muš 'osel' /guzd'u/ gozdu (Ded) /gl'u/ gluh /Sk'Mš^/ 'lnb' samoglasnik z za malenkost naprej ia |u], prepisljiv kot [ü]. Razločevati toda mutatis mutandis prihajajo prav /u/ in se včasih lahko izgovarja bolj /m'uŠ/ mož |m'uš, m'uš, iti'qs) /d'u/ kdo /ml'u/ meno(j) (os. zaim., Oed) /ku.s/Č/ kosič (ptiček) 3.4 /i, u/. Kot že omenjeno, sta ta visoka samoglasnika (sprednji nezaokro-ženi oz. zadnji zaokroženi) včasih izgovorno zelo blizu |e, o). Nasprotno pa se /e, o/ nikoli ne lizgovarjata više od |e, o], tako da je zamenjava izključena. — Nasprotja: /1'iT/ led gl'ed^4T/ gledati /r'uK/ rog /r'oko/ roko (Ted) 3.5 /yJ se da opisati kot visoki srednji nezaokroženi samoglasnik z izgo-vornim mestom umaknjenim proti središču glede na [i], v fonetičnem prepisu podan kot I*]. Nastopa v glavnem v končnih zlogih in pred istozložnim /r/. — Nasprotja: /un'y/ oni (os. zaim., Imn, m. sp.) /n'i/ ni (3. os. ed.) /d'ysk^4/ deska /d'osylT/ deset (štev.) /w'yrb^,/ orba /v'orjOn/ verujem 3.6 /a/ ima izgovorno mesto bliže središču kot /a/, njegova uresničitev pa je bolj spredaj ali bolj zadaj, tako da niha med [éè — ä — ä]. Nasprotno pa se /aj nikoli ne uresničuje kot sprednji samoglasnik, ampak zmeraj kot samoglasnik vmes med srednjim in zadnjim položajem, /a/ nastopa samo v končnih zlogih. — Nasprotja: /gr'a/ grah 'fižol' /str'a/ strah /sp'aT/ spati /sp'aT/ spat (nam.) /sastr'a/ sestra /sastr'ç/ sestre (I/Tmn) 7mport'aiiT/ 'pomemben' /konfęnT/ kontent 'zadovoljen' /glač'an/ 'mrzel' /rač'on/ rečem (1. os. ed.) /gozd'a/ gozda (Red) /gOzd'o/ gozdu (Med) /st'ar/ star (prid.) /st'yrT/ strd Nasprotje /a/ /a/ <-> /ç/ je nevtralizirano v okolju /' — j # I, kjer uresničitve variirajo med |ee — e| npr. /kr'Ej/ kraj (pokrajina)' in 'kralj', /m'Ej/ 'nikoli' (prisl.).3 2 Arhifonemi so zapisovani z velikimi črkami, npr. /T/ v /1'iT/. Ležeče velike črke pomenijo neobvezne arhifoneme, tj. foneme, ki se udeležujejo nasprotja, ki se v določenih položajih nevtralizira. Zgled /Л/ v /d'ysk^4/. 3 Pri nasprotju /ç/ <-> /ç/ ni bilo na jti nič takega. 3.7 /q, q/. Uresničitve / i, u/uA i/i, u/u i, u i, u i,G u A* v? * l, u -*■ i, u i'iB, uc i, u i, u У, U *r, *6 -> He i У *à -> a a/aD — eF a Opombe k preglednici: A. Prvotno dolgi (cirkumflektirani, novoakutirani) *u->u: gluh Op. II;5 drugotni tlolgi (podaljšani stari akut) *u -> u: druga. Op. 57 (led ž. sp.). B. 9 X e: tacé Mat. 8 (vel. ed.), toda tudi taci Mat. 6, jtèt Mat. 12/Mat. 26, toda tudi jtït Mat. 12, dojtèt Mat. 16, sér Mat. 19 (Ted) 3 X, petelęn Mat. 19, romunèt Mat. 29. C. 1 X u: roün Mat. 20 (prisl.), C. 1 X i: tirk Mat. 522 (Ted), 4 X ë: ferk Mat. 11 (Ted), oèsi Mat. 24 (Med), den Mat. 28 (štev.), umèr Mat. 19 (del. -I, m. sp) toda tudi mùn Mat. 7. (oda tudi tuk Mat. 521; toda tudi tirk Mat. 521. toda tudi visi Mat. 25, toda tudi din Mat. 521, 4 Longhino (1984: 18) ima nöbe/nöbö (Med) in dölu (prisl.). 5 Op. 11 pomeni BdC 1875: U, Mat. 8 pomeni BdC 1895: 8. D. a je večinoma vnesen v popravkih k izvirnemu besedilu (BdC 1985: 519—30). E. Ko Logar govori o odrazih za etimološki jer, pravi: »v govoru vasi Bela pa je pod akcentom prešel v /e/, sicer pa govorijo zanj /a/ in /e/, če so podatki mojega informatorja verodostojni« (Logar 1972: 7). F. V zvezi s tem odrazom je rečeno: ^>Res pa je, da gradivo glede tega ne kaže popolne doslednosti, zlasti ne v govoru Osojan in Bele« (Logar 1972: 7). G. Izjemoma pa tudi /y/: /tr'y/ 'tri', /triyst// 'trideset', /st'ysnuT/ 'stisniti', /du-tr'yno/e 'katekizem'. 4.3 *ï, *ü. Glede i Baudouin pravi: ». . .i 3flecb (в говоре G. (= San Giorgio, H. S.) гораздо ближе обукновенного i, нежели того же i других говоров ...« (BdC 1875: 6). Pozneje pa, ko obravnava rez'ijanske odraze praslovanskih samoglasnikov, izrecno izjavlja, da je odraz glasov *l, *y v govoru Bele samo i (BdC 1875: 58—60). Na drugi strani omenja za ta govor u kot pravilni odraz za praslovanski *п (glede njegove domnevne razvrstitve gl. op. A k tukajšnji preglednici), toda ta u »... в говоре G. почти Henb3fl отличи-rb от û ...« (BdC 1875: 56). Te izjave kažejo na fonetično vrednost za u/, ki je zelo blizu /i/ oz. /u/, veliko bliže kakor v drugih rezijskih vaseh.7 V BdC 1895 res najdemo j in tudi u, kjer ju glede na BdC 1875 ne bi smelo biti, npr. oihki Mat. 16/viliki Mat. 24 in drügo Mat. 8/drugo Mat 519 (Ted ž. sp.). Ramovš 1928, ki je moral delati samo z Baudouinovimi podatki, se je odločil abstrahirati iz te variantnosti v prid /i, u/. Rešitev, do katere je prišel Logar 1972, pa je spet razumljiva v luči močne fonetične podobnosti med uresničevanjem /i, u/ oz. /i, u/. 4.4 *i, *ù. O fonetičnih uresničitvah odrazov za ta samoglasnika BdC (1875: 57, 60) pravi, da v Beli »dajejo vtis« kratkih ostrih naglašenih i, ù. V BdC 1895 se zdi možen tudi i,8 Ramovš 1928 pa spet odloča v prid /i, u/. Logar 1972 vpeljuje novost in nastavlja /j, u/. V primeru /i/-ja ni dejansko nobene velike diskrepance s pričujočim predlogom, saj se ta ujema z Logarjem 1972 v tem, da ohranja različnost med *i in *i.9 Tega ni mogoče reči o odrazih za *ü in *ù, ki sta po pričujoči rešitvi sovpadla. 4.5 *r, *6. V tem primeru BdC 1875 ne omenja nobene regularnosti v rezi-janskih odrazih in se omejuje na naštevanje izpričanih enot (BdC 1875: 60—4). Pričujoči predlog se strinja z BdC 1895 in Ramovšem 1928 toliko, da je bełski odraz visoki nezaokroženi samoglasnik. Nestrinjanje se tiče sovpada tega odraza z odrazi drugih praslovenskih samoglasnikov. Medtem ko naj bi bil po videnju prejšnjih dveh avtorjev sovpadel z odrazoma tako *i-ja kot *i-ja, se je po pričujoči razčlembi dogodil samo sovpad z odrazom *i-ja. 0 V sposojenkah iz furlanščine/italijanščine se romanski /i/ v nekončnih zlogih navadno odraža kot /i/, npr. /капСјпЛ/ 'klet', /ln\l\\\nl/ 'poklapan' (Imn, m. sp.). 7 In res sem pri terenskem delu na Njivi brez sleherne težave razločeval uresničitve /i/-ja od uresničitev /j/-ja, kajti slednjega so uresničevali nekje med [i — tu], tj. kot središčni ali zadnji nezaokroženi samoglasnik. K temu vprašanju se nameravam vrniti ob drugi priložnosti. 8 Zaradi mnogih variant v BdC 1895 ostaja do neke mere tvegano deducirati odraze za tukajšnje praslovanske samoglasnike, prim, opombe B—D k tukajšnji preglednici; vendar so v tej preglednici podatki, ki se zdijo pravilo v belskih besedilih. 0 Pripomniti je mogoče tudi, da fonetične uresničitve belskega /y/ niso tako zelo različne od nekaterih uresničitev njivskega Jij, prim. op. 7. Logar 1972 navaja čisto drugačen odraz, vendar sam izraža dvome o zanesljivosti svojih podatkov (op. E k tukajšnji preglednici). 4.6 *à. V dodatku k BdC 1873 je omenjen »temni a«, toda zaradi pomanjkanja gradiva se je BdC vzdržal tega, da bi kar koli dejal o njegovi razvrstitvi (BdC 1875: 128). V uvodu v BdC 1895 se omenja »»engen«, »gepreszten« »a««, pojavljajoč se v govorih Bele, Lipovca (Lipovaz) in Ravence (Prato di Resia), ki ga je BdC zmogel zaznati šele po večkratnih obiskih Rezije (BdC 1895: XV). Zato najdemo a vnesen v popravke, ki so nastali ob teh obiskih. Ramovš 1928 ne omenja nobenega odraza *à-ja, zato pa Logar 1972 ne dopušča nobenega dvoma, da ta odraz ni sovpadel z odrazom *a-ja. (Toda prim. op. F k tukajšnji preglednici.) 5 S k 1 e p. — Kolikor že se utegne pričujoči predlog še zmeraj razlikovati od prejšnjih razčlemb — glede enega je bełski samoglasniški sestav zdaj bliže »splošnorezijanskemu« samoglasniškemu sestavu (prim. op. 1). V Beli imajo /j, h/ iz *ï, *п, prav kakor v drugih vaseh (Logar 1963: 120). Toda izrazito drugačne so v Beli fonetične uresničitve (prim. op. 7). To, kar bełski govor loči od preostale rezijanščine, so odrazi za *î. *ù. Vse druge vasi imajo tu nizkosredinske samoglasnike, /ç, q/ (Logar 1963: 120), v Beli pa so odrazi visoki, /y, u/. Odrazi za *r, *6 in *à pa so šli, tako se zdi, v vsaki rezijski vasi svojo pot (Logar 1972: 6—7), tako da Bela za ta del ni nič bolj samosvoja kakor druge vasi. Prevedel Velemir Gjurin Filozofska fakulteta, Ljubljana Naoedenke Avanesov, Ruben Ivanovič 1965 in dr. (ur.), Voprosnik Obščeslavjanskogo Lingoističeskogo Atlasa, Moskva. Baudouin de Courtenay, Jan Niecislaw (= Boduèn-de-Kurtenè, 1. A.) 1875 O pyt fonetiki rez'janskix govorov, Varšava-Peterburg. 1895 Materiały dlja južnoslovjanskoj dialektologii i etnografii. 1. Rez'janskie teksti/, Sanktpeterburg. Groen, Ben M. 1983 "On the problem of an orthography for the Resian dialects", v: B. ]. Am-senga in dr. (ur.), Miscellanea Slaoica to honour the memory of Jan M. Mei-jer, Amsterdam, 253—263. Logar, Tine 1962—63 >Današnje stanje in naloge slovenske dialektologije«, v: Jezik in slovstvo VIII, 1—6. 1963 »Sistemi dolgih vokalnih fonemov v slovenskih narečjih«, v: Slavistična reDija XIV, 111—132. 1972 »Rezijanski dialekt (Glasoslovna skica)«, v: VIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 1—10. 1981 »Solbica«, v: P. Ivič in dr. (ur.), Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatsko-srpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih op&teslovenskim lingvističnim atlasom, Sarajevo, 35—40. Longhino (-Arketöw), Arturo 1984 (ur.), Raccolta di Pater noster resiani, San Giorgio/Grassau. Ramovš, Fran 1928 »Karakteristika slovenskega narečja v Reziji«, v: Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino VII, 107—121. Rigler. Jakob 1963 »Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu«, v: Slavistična revija XIV, 25—78. Vermeer, Willem 1987 »Rekonstruiranje razvoja samoglasniških sestavov v rezijanskih govorih«, v: Slavistična revija XXXV, 237—257. SUMMARY The material used in this survey was collected during a two months' stay in Rez.ija (Val di Resia) in the summer of 1987. The accented vowel system for Bela (V Bili/San Giorgio) that can be deduced from this material is presented on p. 332. Differing from previous analyses as the present proposal may be, in respect to one issue the Bela vowel system is now closer to the "general Resian" vowel system (cf. note 1). Bela does have /j. u/ out of *ï, Aü, just like the other villages (Logar 1963: 120). But the phonetic realisations differ sharply in Bela. What makes Bela stand out from the rest of Resian are the reflexes from *i, *ù. The other villages all have low-mid vowels here, /e, o/ (Logar 1963: 120), whereas Bela has high reflexes, /y. u/. With respect to the reflexes from *r, *h and *à each Resian village seems to have adopted a different solution (Logar 1972: 6—7), so here Bela is not more out of line than the other villages.