GDK: 414.11 :414.4 /ps typographus L, Pityogenes chalcographus L Obvladovanje knaverja (/ps typographus) in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus) s pastmi in sintetičnimi feromoni Roman PAVLIN* Izvleček Pavlin, R.: Obvladovanje knaverja (/ps typogra- phus) in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus) s pastmi in sintetič­ nimi feromoni. Gozdarski vestnik, št. 9/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 35. Članek obravnava izsledke analize celoletnega ulova žuželk iz !ovnih pasti za obvladovanje podlubnikov na Kranjskem polju. Posebna pozor- nost je namenjena lovnim učinkom posameznih tipov pasti in vrst feromonov, optimiranju vstavlja- nja feromonskih vrečic v lovne pasti in dodatnemu nezaželenemu ulovu . V uvodnih poglavjih so v strnjeni obliki prika- zane nekatere ugotovitve o biotehniški metodi obvladovanja podlubnikov iz tuje literature. Ključne besede: Scolytidae, past, feromon 1. UVOD Zaradi specifičnega načina življenja na račun gostiteljev - lesnatih rastlin in viso- kega biološkega potenciala so podlubniki nenehna nevarnost za smrekove gozdove. V sklopu integralnega sistema varstva go- zdov pred podlubniki uporabljamo različne preventivne, profilaktične in represivne ukrepe. V preteklem desetletju smo v Slo- veniji začeli uporabljati biotehniška metodo obvladovanja podlubnikov, ki temelji na uporabi lovnih pasti in vabilnih sredstev - sintetičnih feromonov. Mnenja o učinkovitosti nove metode so še vedno deljena. Nekateri gozdarji novo metodo zavračajo, ker imajo z njo slabe izkušnje. Ob uporabi pasti je namreč veliko- krat prišlo do širjenja žarišč podlubnikov; • R. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kranj, 64000 Kranj, C. Staneta Žagarja 27, Slove- nija 394 G. V. 9192 Synopsis Pavlin, R.: The Controlling of the !ps typogra- phus and the Pityogenes chalcographus by Means of Traps Baited with Syntetic Pheromones. Gozdarski vestnik, No. 9/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 35. The article deals with the establishments of the analysis of the annual catch of insects in traps for the controlling of bark beetles in the Kranj field. Special attention has been paid to trapping efficiency of individual trap types and the sorts of pheromones, the optimizing of the inserting of pheromone bag dispensers into traps and additio- nal non-target catch. lnitial chapters present a short survey of the establishments on the biotehnical method of the controlling of bark beetles taken from foreign literature. Key words: Scolytidae, trap, ph ero mone vendar predvsem zaradi pomanjkljivega upoštevanja navodil za uporabo feromo- nov. V prispevku predstavljamo nekatere re- zultate raziskave o obvladovanju podlubni- kov s pastmi in sintetičnimi feromoni, ki smo jo opravili na Kranjskem polju leta 1989. Prispevek obravnava izključno obvla- dovanje dveh vrst podlubnikov: osmerozo- bega smrekovega lubadarja- knaverja (!ps typographus) in šesterozobega smreko- vega lubadarja (Pityogenes chalcograp- hus). Pri raziskavi so sodelovali dr. Janez Ti- tovšek (pobuda, vsestranska pomoč), dipl. ing. France Polanc (organizacija terenskih del) ter dr. Zdenek Souček in Savo Brelih (determinacija žuželk). Vsem se za pomoč iskreno zahvaljujem. 2. RAZVOJ METOD OBVLADOVANJA PODLUBNIKOV Gradacije in kalamitete podlubnikov v srednji Evropi niso nov pojav. Zapisi iz 17. in 18. stoletja poročajo o velikih površinah opustošenih gozdov, kot povzročitelja pa navajajo ••Die Wurmtrocknis « (STAACK i 985) . Prve metode boja proti podlubnikom so bile omejene na posek in izdelavo oziroma takojšnjo odstranitev napadenih dreves iz gozda. Hrošče in njihovo zalega so uniče­ vali s sežiganjem lubja in sečnih ostankov. Z Javnimi nastavami so podlubnike dokaj uspešno zatirali že pred več kot 200 leti (VITE 1984) . Znanih je več različic te me- tode · (!ovna drevesa, !ovna debla, lovni kupi), vse pa temeljijo na spoznanju, da se podlubniki najraje naseljujejo na fiziološko oslabelih ali pa že posekanih, vendar še vedno svežih drevesih. Pomanjkljivost lov- nih nastav je njihova omejena lovna kapa- citeta, zato je ob močnejšem napadu pod- lubnikov treba predčasno posekati veliko dreves. Lovne nastave je treba tudi pravo- časno izdelati, kar je povezano z napornim fizičnim delom in visokimi stroški. Za uničevanje podlubnikov se od šestde- setih let naprej uporabljajo različni insekti- cidi na bazi lindana in endosulfana. Ome- njeni fitofarmacevtski pripravki delujejo ne- selektivno - strupeni so za celotno favno in tudi za človeka . Z vnašanjern insekticidov tako slabima tudi živalske antagoniste pod- lubnikov v gozdnem ekosistemu. Uvajanje sintetičnih feromonov je prine- slo v tehniko obvladovanja podlubnikov re- volucionarne novosti. Feromoni so snovi, ki jih izločajo žuželke in jih uporabljajo za medsebojno komuniciranje. Z gozdnovar- stvenega vidika so še posebno zanimivi populacijski feromoni, ki sprožijo zbiranje žuželk obeh spolov. Pionirsko delo pri določevanju in sintetizi- ranju populacijskih feromonov podlubnikov so opravili v ZDA. V sedemdesetih letih so feromone podlubnikov začeli intenzivno ra- ziskovati na NoNeškem in v ZR Nemčiji . Ko je BAKKE s sodelavci izločil do takrat prezrto sestavino naravnega populacij- skega teromona 2-metil-3-buten-2-ol (KRA- WIELITZKI in sode!. 1977), je bila pot do ustrezne kombinacije sintetičnih feromonov za obvladovanje osmerozobega smreko- vega lubadarja odprta. PNi komercialni sintetični feromon za obvladovanje knaverja- pheroprax je prišel na tržišče leta 1979. Sledila sta mu še feromona za obvladovanje progastega le- stvičarja (linoprax) in šesterozobega smre- kovega lubadarja (chalcoprax) . Vse tri pri- pravke je izdelalo nemško podjetje Cela- merck v sodelovanju s treiburškim gozdar- skozoološkim inštitutom. (Podjetje Cela- merck je leta 1 987 prevzela korporacija Shell Agrar.) 3. POPULACIJSKI FEROMONI PODLUBNIKOV IN NJIHOVO DELOVANJE Populacijski feromoni podlubnikov igrajo odločilno vlogo v procesu napada in prema- govanja odpornosti napadenih dreves. Pri pNem naletu posameznih podlubni- kov imajo pomembno vlogo kemične sub- stance, ki izvirajo iz samega drevesa (BOMBOSCH 1983). Pri iglavcih so to v glavnem terpeni, ki izhlapevajo iz oslabelih, še bolj pa iz sveže posekanih dreves . Pri poligamnih vrstah podlubnikov, med katere spada tudi knaver, opravijo izbor primernih dreves- gostiteljev samčki, ki imajo večjo sposobnost zaznavanja in odzivanja na terpenske substance. GRIES (1985) je ugotovil, da je odziv knaverja na substance gostitelja možen šele takrat, ko hrošč z letenjem zniža svoje maščobne rezerve na določeno raven, za kar mora vsak osebek v povprečju preleteti razdaljo približno sedmih kilometrov. Tega disperzijskega leta ne opravijo edino najšib- kejši osebki, ki so se takoj sposobni odzvati na kemične substance oslabljenih dreves. Po naletu na drevo začnejo samčki s svojim encimskim sistemom preoblikovati substance gostiteljskega drevesa v speci- fične snovi feromone. V tej prvi fazi napada se tvorijo t. i. kontaktni feromoni, ki povzro- čajo masovno zbiranje predvsem samčkov. Cilj tega je premagati obrambni sistem napadenega drevesa (RUDINSKY et al. 1971 ). Smreka ima pred napadom podlubnikov G. V. 9/92 395 na razpolago dva obrambna sistema. Pr- vega sestavljajo medsebojno povezani smolni kanali, katerih vsebina lahko odbije prvi napad podlubnikov. Drugi obrambni sistem pa je prežemanje napadenega tkiva s sekundarnim kopičenjem smole. Ko je enkrat presežena kritično število hroščev­ napadalcev, oba omenjena sistema odpo- vesta. Pri smreki premera 20 cm navadno napad 150 do 200 osebkov knave~a že pomeni smrt drevesa (CHRISTIANSEN 1985). Relativne koncentracije feromonov, ki jih oddajajo podlubniki, se med napadom spre- minjajo (FRANCKE in VITE 1983). Pri kna- verju nastopa največja koncentracija fero- monov, ki nastajajo z oksidacijo terpenov takrat, ko se samčkom na drevesih pridru- žijo tudi samičke. Z oksidacijo terpenov nastajajo (S)-cis-verbenol, trans-verbenol in verbenon . Prvi dve sestavini sta pomem- bna populacijska feromona roda /ps, med-· tem ko ima verbenon inhibitorni učinek (BAKKE 1981). Relativna koncentracija verbenona začne nekaj dni po začetku napada na drevo naraščati , vse dokler v celotnem kompleksu feromonov ne pre- vlada in tako ustavi naletavanje novih hro- ščev. Specifična populacijska feromona samčkov ipsenol in ipsdienol se pojavita šele pozneje, ko je zarod že osnovan. Feromon metilbutenol, ki ga prav tako izločajo samčki, ima pomembno vlogo pri masovnem združevanju knaverjev (KRA- WIELITZKI in sodel. 1977). Njegovo delo- vanje je sinergistično, saj povečuje masovni nalet hroščev, ki ga sproži (S)-cis-verbenol. Pri šesterozobem smrekovem lubadarju je šele odkritje sinergistične komponente - metilestra in njegova uporaba skupaj s feromonom chalcogranom omogočilo izde- lavo sintetične feromonske kombinacije z zadovoljivim lovnim učinkom (VITE 1987). 4. LOVNE PASTI Pasti za obvladovanje podlubnikov lahko razdelimo v dve osnovni skupini . V prvo skupino spadajo pasti, na katere morajo hrošči najprej pristati, šele nato pa lahko skozi majhne luknjice zlezejo v njihovo notranjost. Na tem principu delujejo cevne 396 G. V. 9/92 in cilindrične lovne pasti. V drugo skupino spadajo različne barierne pasti, ki lovijo hrošče s svojo veliko lov no površino. Te pasti so navadno opremljene z večjimi reža- mi, tako da se žuželka, ki se v letu zaleti v past, z veliko verjetnostjo vanjo tudi ujame. Ploščata režasta past znamke Theysohn in ploščata lijačno-režasta past znamke Rachling sta dva izmed modelov bariernih pasti, ki so se uspešno uveljavili v praksi. Pomemben dejavnik, ki vpliva na velikost ulova v bariernih pasteh, je površina pasti. VAUPEL in DUBBEL (1985) sta s štetjem ulova v sestavljenih režastih ,,super pa- steh« z veliko lovno površino ugotovila, da je površina standardnih bariernih pasti pre- majhna. Tako se vsi osebki, ki jih privabi feromon, ne ujamejo v past in lahko ob neprimerni varnostni razdalji ogrozijo bliž- nja drevesa. Na lovni učinek vpliva tudi barva pasti. Poskus z obarvanimi pastmi znamke Ra- chling (DUBBEL in so.del. 1985) je pokazal, da bele pasti ulovijo najmanj osebkov kna- verja. Med drugimi barvami pa ni bilo zna- čilnih razlik, bil pa je ulov največji v pasteh črne barve. Kako pomembna je barva pasti, je pokazala raziskava v pokrajini Hessen, kjer so v belih režastih pasteh ujeli manjše število osebkov knaverja kot v cevnih pa- steh (DIMITRI 1985). Bele režaste pasti lahko ulovijo več podlubnikov le v notranjo- sti starejših sestojev, kjer verjetno deluje njihova barva v smislu optične stimulacije. Zunaj sestojev so uspešnejše pasti črne barve. NIEMEYER {1985 a, b) meni, da črne pasti hrošči uporabljajo kot optično znamenje za orientacijo v slabo strukturira- nem okolju . V belih režastih pasteh so večkrat opazili dodaten nezaželen ulov žuželk iz redov Hymenoptera, Diptera in Coleoptera, ki obi- skujejo bele cvetove kobulnic (DUBBEL in sode!. 1985, HELLRIGL et SCHWENKE 1985, ZIEGLER 1985). Nezaželen dodatni ulov so v ZRN poskušali zmanjšati tako, da so bele pasti prebarvali s črno barvo . 5. ANALIZA ULOVA IZ LOVNJH PASTI NA KRANJSKEM POLJU Z raziskavo smo skušali ugotoviti: l - letno dinamiko ulova podlubnik~:>V glede na temperaturne razmere in vstav- ljene feromonske vrečice, - optimalno število feromonskih vrečic in najprimernejši čas za njihovo vstavitev v pasti, - !ovne učinke razl .ičnih tipov pasti in kombinacij feromonov, - pogostost poškodb lovnih pasti v go- zdovih s poudarjeno rekreacijsko funkcijo, - velikost, vrstno sestavo in vzrok dodat- nega ulova. 5.1. Raziskovalni objekti Raziskavo smo opravili na Kranjskem polju (GG Kranj) v gozdovih okoli letališča Brnik in vasi Šenčur, na nadmorski višini od 3.95-425 m. Na karbonatnem in silikatnem produ so se razvila suha, plitva, ilovnato-peščena rjava tla. Zlasti v smrekovih monokulturah prihaja zaradi izpiranja karbonatov iz A horizonta do zakisovanja tal. Okoli letališča Brnik se razteza večje mrazišče, v katerem se rad zadržuje mrzel zrak. Srednja letna temperatura znaša 8 oc. Padavin je okoli 1600 mm na leto. Prevladujoča rastiščna združba je Hac- quetio-Carpinetum var. Anemone trifolia lu- zufetosum. V preteklosti so bile večje po- vršine gozda izkrčene za njive. Konec 19. stoletja so na površinah, kjer je bila kmetij- ska proizvodnja nerentabilna, začeli snovati smrekove monokulture. Smreka se danes širi v presvetljene sestoje hrasta. V območju raziskave se gozd mozaično prepleta s kmetijskimi površinami. Sestoji so pretežno v razvojni fazi mlajšega debe- ljaka. Delež smreke v lesni zalogi znaša 73%. Po katastrofalnem vetrolomu leta 1984 in dveh ekstremno suhih letih (1983 in 1985) so v sestojih nastala številna žarišča podlubnikov. Za raziskavo smo izbrali deset večjih žarišč v obliki sestojnih odprtin s površino med 0,15 in 0,45 ha. Vsa izbrana žarišča ležijo znotraj kroga s premerom 5 km. Ža- rišča so večinoma nastala že leta 1985. Kljub sanacijskim ukrepom (izdelava luba- dark, lovna drevesa, cevne !ovne pasti) se je močnejši napad podlubnikov ponovil leta 1988. 5.2. Raziskovalne metode Raziskovali smo ulov v dveh modelih !ovnih pasti: - v cevnih pasteh domače izdelave, - v ploščastih režastih pasteh znamke Theysohn. Pasti smo opremili s serijskima feromo- noma pheropraxom in chalcopraxom. Prvi je namenjen reduciranju knaverja, drugi pa šesterozobega smrekovega lubadarja. V petih manjših žariščih (l-V) smo posta- vili po eno cevno in eno režasto past, v obe pasti pa smo hkrati vstavili oba feromona - pheroprax in chalcoprax. V petih preostalih, po površini in številu napadenih dreves večjih žariščih (1-5), smo· postavili po tri režaste pasti, v katere smo naključno vstavili feromona pheroprax. chalcoprax oziroma pustili past prazno (kontrola). Pri postavitvi pasti smo posku- šali doseči največjo možno medsebojno oddaljenost - ob upoštevanju varnostne razdalje do najbližjih dreves smreke. Pasti smo aktivirali 31. 3. 1989. Nove feromonske vrečice smo prvič dodali po devetih tednih (2. junija), drugič pa po osemnajstih tednih (4. avgusta) . Ulov smo pobirali iz pasti v tridesetih tedenskih obho- dih od 7. aprila do 27. oktobra. Med obhodi smo hkrati kontrolirali stanje !ovnih pasti in feromonskih vrečic. Poleg ciljnih vrst podlubnikov smo deter- minirali (z različno podrobnostjo) tudi celo- ten dodatni ulov. Kvantifikacijo ulova smo ugotavljali s štetjem, pri večjem številu ujetih podlubnikov pa tudi z volumenizira- njem. Posamezne žuželke, ki so jih v pa- steh razkosale karnivorne vrste, smo sku- šali določiti in kvantificirati na podlagi ostan- kov. Za prikaz temperaturnih razmer, ki vpli- vajo na letno dinamiko ulova, smo uporabili ••urne stopinje« za temperature nad tempe- raturnim pragom rojenja podlubnikov (17 oc pri knaverju, 16 oc pri šesterozobem smre- kovem lubadarju). Tako definirane urne stopinje zajemajo višino temperature in njeno trajanje. Določili smo jih prek termo- grafov s hidrometeorološke postaje leta- lišča Brnik. Za ugotavljanje razlik med velikostjo do- datnega ulova v različnih tipih pasti (cevni, režasti) smo uporabili metodo parov, za G. V. 9192 397 Slika 1: Cevna lovna past domače izdelave Slika 2: Režasta lovna past znamke Theysohn Slika 3 : Poškodovana feromonska vrečica (foto : M Močivnik) 398 G. V. 9/92 - ugotavljanje razlik med ulovom na različne vrste feromonov (pheroprax, chalcoprax, kontrola) pa slučajnostni poskus v popolnih blokih. Tako smo iz poskusa izločili vpliv heterogenih razmer v posameznih žariščih. 5.3. Rezultati in razprava 5.3.1 . Letna dinamika ulova podlubnikov Na letno dinamiko ulova podlubnikov v lovne pasti vplivajo: - klimatsko~vremenski dejavniki, - razpored vstavitve feromonskih vrečic. Vremenske razmere lahko povzročijo za- mik genetsko pogojenega nastopa rojenja podlubnikov. Vplivajo na dolžino razvoj- nega ciklusa, kar lahko posredno vpliva na število generacij, ki se razvijejo v enem letu. Aktivnost podlubnikov se povečuje z zvišanjem temperature in zmanjševanjem zračne vlage. Privabilni učinek feromonskih vrečic je največji ob vstavitvi v pasti, nato pa se stalno zmanjšuje. Poškodovane vrečice kmalu postanejo neuporabne, saj atraktant iz njih hitro izhlapi. !ps typographus V celoletnem ulovu vrste !ps typographus (v vseh postavljenih pasteh) smo ugotovili dva maksimuma (grafikon 1 ). Prvi, manj izrazit maksimum, je nastopil v šestem tednu poskusa (od 5. maja do 12. maja) in drugi, izrazitejši, v petnajstem tednu po- skusa (od 7. julija do 14. julija) . Pojav si lahko razlagamo z nastopom kulminacij rojenja prve in druge čiste generacije kna- verja. Relativno konstanten ulov od začetka aprila do začetka avgusta je najverjetneje posledica prepletanja rojenja čistih in sestr- skih generacij hroščev. Dva izrazitejša maksimuma sta v letni dinamiki ulova kna- verja ugotovila tudi TRAUBOTH (1985) in CIMPERŠEK (1986). Naglo zniževanje ulova v sedmem in desetem tednu poskusa se časovno po- kriva s sunkovitimi padci temperature. Tem- peratura navadno močno pade ob dežev- nem vremenu. Takrat se močno zviša tudi relativna zračna vlažnost, ki dodatno nega- tivno vpliva na aktivnost podlubnikov. TRAUBOTH (1985) meni, da padavine vpli- vajo na ulov knaverja le posredno, prek zni~evanja temperature in povečevanja zračne vlažnosti. Verjetno pa je vpliv dežja Grafikon 1: Ulov vrste /ps typographus v odvisnosti od temperaturnih razmer o 6 8 10 12 14 16 1S 20 22 24 26 2S 30 obhodi ------ urne stopinjo. T > 17 stopinj C -ulov G. V. 9/92 399 večji. Raziskave v ČSSR so pokazale, da dež povsem zaustavi letenje osebkov kna- verja (RUDINSKY in sodel. 1971). Večje število osebkov knaverja se je ujela v pasti že v drugem tednu aprila. Leta 1989 so bile temperature v marcu in v prvi polovici aprila znatno nad večletnim tempe- raturnim povprečjem. Temperaturni prag rojenja knaverja (17 °C) je bil tako presežen že v zadnjem tednu marca. Pravočasno aktiviranje lovnih pasti je zelo pomembno, saj uspešna redukcija prve generacije pod- lubnikov pomeni tudi manj številno drugo in eventuelno tretjo generacijo hroščev . Po vstavitvi druge in tretje serije vrečic pheropraxa se ulov knaverja ni bistveno povečal. Videti je, da pheroprax uspešno privablja hrošče tudi, ko so feromonske vrečice nameščene v pasteh že polnih devet tednov. Glede na razporeditev ulova po posameznih tednih bi bilo v našem primeru bolj primerno drugo serijo feromon- skih vrečic vstaviti v pasti pozneje (11. ali 12. teden poskusa, konec junija), tretja serija vrečic pa verjetno ne bi bila več potrebna. V oktobru je bil ulov knaverja majhen, čeprav so se konec meseca tem- perature znova dvignile nad 17°C. Proizva- jalec priporoča vstavitev druge vrečice phe- ropraxa v juniju ali juliju, ob kulminaciji rojenja druge generacije podlubnikov. Pityogenes chalcographus V celoletnem lovu šesterozobega smre- kovega lubadarja smo ugotovili dva izrazi- tejša maksimuma (grafikon 2). Prvi maksi- mum je trajal od 11. do 15. tedna poskusa (9. junij-14. julij), drugi pa od 19. do 21. tedna poskusa (4. avgust-25. avgust). V šestem tednu poskusa (začetek maja) se pojavlja še en, manj izrazit maksimum. Ulov hroščev je močno upadel v začetku septembra. Tudi močna otoplitev v 25. tednu poskusa (sredi septembra) ni povzro- čila ponovnega zvišanja ulova. Po 22. sep- tembru se je v pasti ujelo le še nepomemb- no število šesterozobih smrekovih lubadar- jev. Običajno razvije vrsta Pityogenes chalco- graphus pri nas v enem letu dve čisti in dve sestrski generaciji. Manj izrazit maksimum v ulovu (začetek maja) verjetno predstavlja kulminacijo rojenja prve čiste generacije hroščev. V prvem izrazitejšem maksimumu sta najverjetneje skupaj zajeti prva sestrska in druga čista generacija. Drugi izrazitejši maksimum (začetek avgusta) je preveč iz- razit, da bi lahko izključno bil druga sestrska Grafikon 2: Ulov vrste Pityogenes chalcographus v odvisnosti od temperaturnih razmer soo 180 700 ~: vstavitev feromonskih vrečic 160 600- ~ 140 c ~ V> -~ 120 ::1 ~ 500 ...:; ..c ~ -~ 100 ~ :\ ~ " 400 ... ·~ .<:: o ~ ;u ~ ,. ; ~ .. 80 -~ "' " .: \ Il) .:.: c: c 300 / \ 1 ~ "' v 1 "" " 60 o " : ', ~· } \. ~ 200 ~ ' 40 ... ::; /\ 100 ___ // ', 20 \ 10 12 14 16 18 20 22 2-1 obbo..!i -- -- urno stopinJe. T > 16 slopln) C -ulov 400 G. V. 9192 generacija hroščev, zato ga verjetno se- stavlja tudi še druga čista generacija pod- lubnikov. Iz ulova podlubnikov je dobro razvidno pojemajoče delovanje vrečic feromona chalcopraxa (grafikon 2). Relativno nizek ulov v 9. in 17. tednu poskusa je bil zabe- ležen pri naravnost idealnih temperaturnih razmerah. Iz tega sklepamo, da se po šestih do osmih tednih lovni učinek chalco~ praxa močno zmanjša. Po vstavitvi novih feromonskih vrečic (9. in 18. teden posku- sa) se je ulov močno povečal, tu_di v prime- ru, ko se je temperatura znižala (1 O. teden poskusa). Videti je, da feromon chalcoprax izhlapeva iz vrečic nekoliko hitreje kot fero- mon pheroprax. Za uspešno obvladovanje vrste Pityogenes chalcographus je zato treba prvi vrečici feromona prek lovne se- zuone dodati še dve novi v razmiku pri- bližno sedmih tednov. Pri ulovu podlubnikov seveda ne moremo govoriti o nekih splošno veljavnih zakonito- stih. Letna dinamika ulova šesterozobega smrekovega lubadarja je na drugih nadmor- skih višinah in v drugačnih klimatskih raz- merah lahko bistveno drugačna, kar je razvidno iz raziskav, ki so jih opravili v Avstriji (CHALOUPEK in sodel. 1988, UN- TEREGGER 1988, WUGGENIG 1988). 5.3.2. Ulov podlubnikov glede na tip pasti in vrsto feromona /ps typographus Pri redukciji knaverja so se režaste pasti pokazale za učinkovitejše od cevnih (pre- glednica 1 ). V cevne pasti se je uje lo povprečno 2.699 osebkov knaverja. V reža- stih pasteh je bil ulov večji - povprečno 6.707 osebkov knaverja na past. Pri tem je treba upoštevati, da sta bila v vse pasti hkrati vstavljena feromona pheroprax in chalcoprax. Posamezni avtorji navajajo za različne modele cevnih pasti z vstavljenim feromo- nom pheropraxom tudi znatno večje lovne učinke. Na vzhodnem Norveškem je WE- DUL (1980) zabeležil povprečni letni ulov 4.615 osebkov na past in najvišji ulov v eni pasti kar 101.000 osebkov. Ko je več let trajajoča gradacija knaverja na Norveškem dosegla vrhunec, se je v vsako cevno past ujela povprečno 7.406 osebkov (BAKKE 1984). V GG Celje so v 32 cevnih pasteh ugotovili povprečni letni ulov 14.482 oseb- kov na past (CIMPERŠEK 1988). Režaste pasti znamke Theysohn z vstav- ljenim feromonom pheropraxom so se izka- zale z visokimi lovnimi učinki (preglednica 2). Med številom ujetih osebkov v posame- znih žariščih ni bilo velikih razlik. Povprečni letni ulov 18.965 osebkov na past je blizu ulova, ki ga je s pastmi znamke Theysohn dosegel CIMPERŠEK (1988) - 21.763 osebkov na past. Ulov knaverja v režastih pasteh je kvantificiralo več tujih avtorjev (DIMITRI 1985, HELLRIGL in SCHWENKE 1985, NIEMEYER 1985a, b, c), vendar njihovih izsledkov ne moremo uporabiti za neposredno primerjavo, ker so ulov v pasteh spremljali le nekaj poletnih tednov in ne prek celega leta. Vsekakor so za obvladovanje knaverja ploščate režaste pasti primernejše od cevnih. S primerjalnim testom je NIEMEYER (1985c) ugotovil večjo lovno učinkovitost različnih modelov režastih pasti glede na norveško cevno past model '79. Nekaj osebkov knaverja je v režaste pasti privabil tudi feromon chalcoprax (pre- glednica 2) . Pityogenes chalcographus Ulov vrste Pityogenes chalcographus je bil v cevnih pasteh veliko manjši kot v režastih . V režaste pasti, opremljene s kombinacijo pheropraxa in chalcopraxa, se Preglednica 1: Ulov vrste /ps typographus na feromona pheroprax in chalcoprax (vstavljena skupaj) 1 Tip pasti cevni režasti skupaj 2.952 3.211 6.163 11 2.543 8.031 10.574 1 Brez obhodov št. 3, 7, 18, 25, 28-30. žarišča !11 2.023 4.818 6.841 IV v Skupaj 2.659 2.025 12.202 8.578 8.899 33.537 11.237 10.924 45.739 G. V . 9/92 401 je ujelo 13-krat toliko osebkov šesterozo- bega smrekovega lubadarja kot v cevne pasti z enako feromonsko kombinacijo {pre- glednica 3). Da cevne pasti za obvladova- nje vrste Pityogenes chalcographus niso primerne, je ugotovil že CIMPERŠEK (1988), ki je z uporabo feromona chalco- praxa prišel do 14-krat večjega ulova v režastih pasteh . V režastih pasteh s feromonom chalco- praxom je znašal povprečni letni ulov vrste Pityogenes chalcographus 122.705 oseb- kov na past (preglednica 4). Ulov je bil 6,5-krat večji od ulova vrste !ps typogra- phus v režastih pasteh z vstavljenim fero- monom pheropraxom. V Avstriji so kot naj- večji letni ulov šesterozobega smrekovega lubadarja v eni pasti zabeležili celo 773 .300 osebkov (WUGGENIG 1988). Tako velik ulov so dosegli s samo eno dodano vrečico chalcopraxa v začetku junija. Znatno število osebkov šesterozobega smrekovega lubadarja se je ujeJo tudi v režaste lovne pasti z vstavljenim feromo- nom pheropraxom (preglednica 4). Na pri- bllžno 25 ujetih osebkov vrste /ps typogra- phus se je dodatno ujel tudi en osebek vrste Pityogenes chalcographus. V režaste pasti s feromonom pheropraxom se je ujela približno 17-krat toliko osebkov vrste Pityo- genes chalcographus kot v kontrolne reža- ste pasti brez vstavljenega feromona. Dodatni ulov vrste Pityogenes chalco- graphus je bil v pasteh s feromonom phero- praxom močneje zastopan le v prvih deve- tih tednih poskusa - do konca maja. Po- dobno velja tudi za ulov vrste /ps typogra- phus v pasteh s feromonom chalcopraxom, le daje bil ulov na »napačni« feromon manj izrazit in je trajal le prvih šest tednov posku- sa. Pojav si lahko razlagamo z naravo inter- specifičnega odnosa med obema vrstama podlubnikov. Odzivanje na populacijske fe- romane druge vrste podlubnikov morda zgodaj spomladi, ko je hroščev še razme- roma malo, pripomore k uspešnemu pre- magovanju obrambnega mehanizma napa- denih dreves . Povezanost med vrstama /ps typographus in Pityogenes chalcographus Preglednica 2: Ulov vrste /ps typographus v režastih pasteh 1 Vrsta Žarišča Skupaj fe ro mona 1 2 3 4 5 pheroprax 15.815 18.749 19.019 20.223 21.015 94.821 chalcoprax 5 51 15 34 158 263 kontrola o 2 o o 7 9 skupaj 15.820 18.802 19.034 20.257 21.180 95.093 1 Brez obhodov št. 27-30. Preglednica 3 : Ulov vrste Pityogenes chalcographus na feromona pheroprax in chalcoprax (vstavljena skupaj) 1 Tip pasti Il Žarišča 111 IV v cevni 7.278 4.253 5.039 6.368 7.105 režasti 59.778 80.031 56.214 74 .331 120.203 ----------------------------------------------------- skupaj 67.056 84.284 61.253 80.699 127.308 1 Brez obhodov št. 3, 7, 18, 25, 28-30. Skupaj 30.043 390.557 420.600 Preglednica 4: Ulov vrste Pityogenes chalcographus v režastih pasteh 1 ~-------------------- je VJTE (1987) opisal takole: "vrsta !ps typographus privablja na smreko osebke vrste Pityogenes chalco- graphus . .. Taka naselitev je očitno eno~ smerna ... Knaver se izogiba delov debla, ki so že zasedeni s šesterozobim smreko- vim lubadarjem. Poskusi kažejo, da je tako vedenje knaverja posledica odvračajočega učinkovanja hlapljivih snovi, ki jih oddaja šesterozobi smrekov lubadar. Tako se do- zdeva, da je knaverjeva preferenca do debelejših delov smreke posledica izogiba- nja svojemu konkurentu.« HELLRIGL in SCHWENKE (1985) sta raziskovala ulov na feromon pheroprax v belih režastih pasteh. Na nadmorskih viši- nah med 1000 in 1600 m je v poletnih mesecih skupni ulov podlubnikov vrst Pityo- genes chalcographus in Pityogenes bistri- dentatus dosegel 1 O% ulova vrste /ps typo- graphus. Lovni učinek kombinacije pheropraxa in chalcopraxa Z režastimi pastmi, v katere smo hkrati vstavili feromona pheroprax in chalcoprax, smo dosegli naslednje lovne učinke (pov- prečje za pet pasti): - ulov vrste /ps typographus: 35% od ulova režastih pasti z vstavljenim feromo- nom pheropraxom, - ulov vrste Pityogenes chalcographus: 64% od ulova režast ih pasti z vstavljenim feromonom chalcopraxom. Žarišča, v katerih smo uporabljali kombi- nacijo obeh feromonov, so bila manjša tako po površini kot po številu napadenih dreves od žarišč z ločeno vstavljenima feromono- ma. Kombinacijo pheropraxa in chalco- praxa so preizkušali tudi v Avstriji (CHA- LOUPEK in sodel. 1988), kjer niso opazili zmanjšanega lovnega učinka. V prvih navodilih za uporabo sintetičnih feromonov je proizvajalec opozarjal) da lahko hkratna vstavitev dveh ali več različ­ nih feromonov v isto past pripelje do nega- tivnega sinergističnega delovanja, ki ima lahko za posledico manjši ulov podlubnikov. V novejših navodilih na zavojih feromona chalcopraxa pa piše, da dodatek phero- praxa povečuje ulov šesterozobega smre- kovega lubadarja. Kombinacija pheropraxa in chalcopraxa v eni pasti je primerna za obvladovanje podlubnikov v primerih, ko se oba smre- kova podlubnika pojavljata skupaj, pa ne razpolagamo z zadostnim številom režastih !ovnih pasti. 5.3.3. Poškodbe pasti in feromonskih vrečic Raziskovalno območje leži sredi manjših naselij. Od Kranja je oddaljeno le 4 km. Prek celega leta zahaja v gozdove veliko sprehajalcev in nabiralcev gozdnih sade- žev. Da bi preprečili poškodbe pasti zaradi nevednosti, smo vse pasti opremili s samo- lepilnimi etiketami, ki so pojasnjevale njihov namen. Kljub temu je bilo šest pasti poškodova- nih. Pri cevnih pasteh so najbolj izpostav- ljeni kozarci za zbiranje ulova. Med raz- iskavo smo morali nadomestiti štiri razbite kozarce, od tega trikrat na isti pasti. Na režastih pasteh smo zabeležili dve poškod- bi. Obakrat je bila past sneta z lesenega stojala. Če se feromonske vrečice poškodujejo, se izhlapevanje atraktanta močno poveča. Poškodovane vrečice se hitro izsušijo in tako prenehajo privabljati podlubnike: Na obhodih med 21. junijem in 15. septem~rom smo ugotovili 16 poškodovanih feromon~ skih vrečic (deset vrečic chalcopraxa in šest vrečic pheropraxa). Poškodovane so bile le feromonske vrečice v rezastih pla- steh z vstavljenim feromonom samo ene vrste. Največ poškodb smo odkrili na tretji seriji vrečic, ki smo jih vstavili v pasti 4. avgusta. Takrat je bil nalet podlubnikov tako silovit, da so na več mestih razgrizli polietilenske feromonske vrečice. V posameznih vreči­ cah s feromonom chalcopraxom smo našli nekaj deset osebkov vrst Pityogenes chal- cographus in Karpinskiella pityophthori (Pteromalidae, Hymenoptera). Menimo, da sta poškodbe vrečic povzročili ciljni vrsti podlubnikov. 5.3.4. Ulov drugih vrst podlubnikov Poleg knaverja in šesterozobega smre- kovega lubadarja smo v režastih !ovnih pasteh našli tudi predstavnike dvanajstih G. V. 9/92 403 drugih vrst podlubnikov (preglednica 5). V ulovu so bile z največjim številom osebkov zastopane vrste Crypturgus cinereus, Hyla- stes ater, Dryocoetes autographus in Xy/o- terus lineatus. Vrsta Crypturgus cinereus živi v ravnih sistemih, ki jih hrošči oblikujejo kot podalj- šek materinskih hodnikov večjih podlubni- kov. Največ osebkov vrste Crypturgus cfne- reus se je ujel o v režaste pasti s feromon om pheropraxom. Videti je, da osebki izrazito sekundarne vrste Crypturgus cinereus za- znavajo feromone, ki jih oddaja primarnejša vrsta - knaver. Feromonski signal v tem primeru pomeni, da je drevo že napadena in tako primerno za naselitev. Pri drugih vrstah podlubnikov nismo od- krili značilnih razlik med ulovom na različne vrste feromonov. Menimo, da je ulov teh vrst odvisen predvsem od gostot njihovih populacij v posameznih žariščih. Kot zanimivost naj omenimo ulov dveh osebkov vrste Hylastinus obscurus, ličarja, katerega gostitelji so različne vrste metulj- nic. 5.3.5. Ulov drugih čfenonožcev Do nezaželenega ulova drugih žuželk in drugih členonožcev v lovne pasti prihaja zaradi: - privabljajočega efekta feromonov, - vonja razkrajajočih ujetih osebkov, - oblike oziroma barve \ovnih pasti, - naključja. Nekateri plenilci in paraziti podlubnikov so razvili sposobnost zaznavanja kemičnih signalov, ki jih oddajajo podlubniki pri intra- specifični komunikaciji. Sintetični feromoni kot imitacija naravnih feromonov prav tako privabljajo omenjene žuželke, ki tako laže najdejo svojo plen oziroma gostitelja. Smrad, ki ga oddajajo razpadajoče žu- želke v zbiralnikih !ovnih pasti, je intenziv- nejši pri metodah »mokrega« ulova. Privab- lja predstavnike vrst, ki se delno ali v celoti hranijo z mrhovino. Smrad je močnejši ob daljših časovnih razmikih med praznjenji pasti. NIEMEYER (1985a, b} meni, da podlub- niki pasti črne barve zamenjujejo za dre- vesna debla in poskušajo na njih pristati. Enako bi lahko veljalo tudi za nekatere druge vrste krilatih žuželk. Cevne pasti, oblepljene z žagovino, so ob sončnem vremenu svetlejše od okolice in verjetno zato optično stimulirajo nalet določenih vrst insektov. Hkrati cev s svojo obliko spominja na deblo tanjšega drevesa. Žuželke različnih vrst velikokrat naključno zaidejo v lovne pasti. Slučajni ulov je pogost zlasti v bariernih (režastih} !ovnih pasteh zaradi njihove velike površine in skupne dolžine rež. V cevnih pasteh prihaja do slučajnega ulova le izjemoma. V lovne pasti so se ujeli členonožci iz štirih razredov in osemnajstih redov. Hrošči so bili v ulovu zastopani s predstavniki iz 43 različnih družin. Velik del dodatnega Preglednica 5: Dodatni ulov podlubnikov (Scolytidae) v lovnih pasteh 1 Tip pasti 1 vrsta feromona Vrsta podlubnika cevni/ režasti! režasti/ režasti/ režasti/ Skupaj pheroprax pheroprax pheroprax chalcoprax brez chalcoprax chalcoprax feromona Crypturgus cinereus 9 158 402 50 3 622 Hylastes at er 16 52 33 22 123 Dryocoetes autographus 1 12 21 11 45 Xyloterus lineatus 1 11 17 7 36 Hylastes attenuatus 2 4 1 7 Hy/urgops palliatus 1 1 2 5 Hytastes cunicularius 1 3 4 Orthotomicus erosus 1 2 3 Hylastinus obscurus 2 2 Hylastes angustatus 1 Leperesinus varius 1 Orthotomicus laricis 1 Skupaj 9 181 482 132 46 850 1 Ulov iz 25 pasti. Vsaka kombinacija je bila zastopana s petimi pastmi. 404 G. v_ 9192 nezaželenega ulova so bili členonožci, ki ugodno vplivajo na stabilnost gozdnih bio- cenoz (preglednica 6) . V cevne pasti se lovijo zlasti členonožci, ki živijo pretežno na tleh (Apterygota, Dar- maptera, Blattaria, Myriapoda in Arachnoi- dea) . Ulov dvokrilcev (Diptera) pripisujemo optični stimulaciji. V cevnih pasteh smo našli osebke zna- nega plenilca podlubnikov - mravljinča­ stega pisanca (Thanasimus formicarius) in sorodne vrste Thanasimus rufipes. Nalet vrste Thanasimus formicarius v lovne pasti je posledica feromona pheropraxa (DUB- BEL in sedel. 1985, ZUMR 1983). Velik ulov kožokrilcev (Hymenoptera) v cevnih pasteh je posledica naleta naje- zdnika Karpinskiella pityophthori (Chalcido- idea, Pteromalidae) . Vrsta parazitira larve šesterozobega smrekovega lubadarja (GRAHAM 1969). Verjetno jo privablja fero- mon chalcoprax in oblika cevnih pasti (PAVLIN 1991). Zanimivo je. da SOUČEK (1977) v svojem popisu vrst naddružine Chalcidoidea na območju nekdanje Jugo- slavije vrste Karpinskiella pityophthori ne omenja. Dodatni nezaželeni ulov je v cevnih pa- steh dosegel 11 ,56% od ulova ciljnih vrst podlubnikov, verjetno v glavnem na račun vstavljenega feromona chalcopraxa. V ČSSR so v cevnih pasteh s feromonom pheropraxom ugotovili dodatni ulov med 0,66% in 0,96% od ulova knaverja (NO- VAK in sedel. 1985). Za posamezne plenilske vrste hroščev (Coleoptera), ki živijo v revnih sistemih podlubnikov, smo ugotovili, da je njihov ulov v režaste pasti posledica vstavljenih teromonov. Feromon chalcoprax privablja vrsti Nemosoma e/ongatum (Ostomidae) in Epuraea pusilla (Nitidulidae), verjetno tudi vrsto Hypophloeus linearis (Tenebrioni- dae) . Vrsto Cylister lineare (Histeridae) naj- verjetneje privabljata oba feromona - phe- roprax in chalcoprax. Vse naštete vrste so nevpadljivih barv in razmeroma majhne, zato jih pri kontroli lovnih pasti ni lahko opaziti. Vse dodatno ujete žuželke, ki jih v režastih lovnih pasteh lahko opazimo (veli- kost, barva), je priporočljivo spustiti na svobodo. V režastih lovnih pasteh smo ugotovili relativno skoraj povsem enak dodatni ulov plenilcev na pheroprax in na chalcoprax- na približno 800 ujetih osebkov ciljne vrste se je ujel tudi en njihov plenilec. Med ulovom kožokrilcev (Hymenoptera) Preglednica 6: Dodatni ulov členonožcev (Arthropoda) v lovnih pasteh 1 Tip pasti 1 vrsta feromona Red/razred cevni/ režasti/ režasti/ režasti/ režasti/ Skupaj pheroprax pheroprax pheroprax chatcoprax brez chalcoprax chafcoprax feromona Jsopoda (mokrice) 16 5 3 4 28 Arachnoidea (pajkovci) 71 82 58 67 89 367 Myriapoda (stonoge) 58 6 6 1 71 Apterygota (pražuželke) 238 21 22 40 25 346 Saftatoria (skakalci) 1 1 1 3 Dermaptera (strigalice) 88 2 2 92 B!attaria (ščurki) 69 1 1 4 9 84 Psocoptera (prašne uši) 3 22 38 38 43 144 Heteroptera (stenice) 5 17 17 14 15 68 Homoptera ( enakokri Ici) 12 22 40 39 62 175 Hymenoptera (kožokrilci) 4.112 581 67 1.135 101 5.996 Coleoptera (hrošči)2 146 616 322 924 262 2.270 Planipennia (pravi mrežokrilci) Mecoptera {kljunati mrežokrilci) 1 1 Lepidoptera (metulji) 6 3 3 5 5 22 Diptera (dvokrilci) 222 59 59 77 56 473 nedoločene žuželke3 8 1 1 1 1 12 Skupaj 5.054 1.433 635 2.356 675 10.153 1 Ulov iz 25 pasti. Vsaka kombinacija je bila zastopana s 5 pastmi. G. V. 9/92 405 so v režastih pasteh prevladovale mravlje (Formicidae), katerih masovni ulov v posa- meznih pasteh pripisujemo njihovim sled- nim feromonom. Celoten dodatni ulov je v režastih pasteh znašal 0,64% (pheroprax) oziroma 0,38% · (chalcoprax) od ulova ciljnih vrst podlubni- kov. Do podobnih rezultatov so prišli tudi HELLRIGL in SCHWENKE (1985) ter UN- TEREGGER {1987) . 5.4. Sklepi Izbrana žarišča na Kranjskem polju smo z lovnimi pastmi uspešno sanirali, saj na- slednje leto (1990) nismo opazili novih napadenih dreves. Mnenja o učinkovitosti !ovnih pasti so tudi v tujini še vedno deljena. WEBER (1987) trdi, da je delež podlubnikov, ki se ujamejo v lovne pasti , povsem nepomem- ben v primerjavi s številčnostjo njihove celotne populacije. DIMITRI (1987) pa za- govarja mnenje, da ulov v lovnih pasteh pomeni odstranitev pomembnega dela pod- lubnikov iz gozda. Različni abiotski in biot- ski dejavniki namreč nenehno zmanjšujejo gostoto populacij žuželk. Zaradi visoke skupne mortalitete je število podlubnikov v gozdu veliko manjše od števila, ki bi ga lahko predpostavljali brez upoštevanja vpliva zaviralnih dejavnikov. Za uspešno obvladovanje podlubnikov je treba feromonske vrečice pravočasno vsta- viti v !ovne pasti. V lovni sezoni zadostuje ta dve vrečici pheropraxa oziroma tri vrečice chalcopraxa. Na dinamiko ulova močno vplivajo vremenske razmere. Med rednimi obhodi je poleg praznjenja pasti treba pre- verjati tudi stanje feromonskih vrečic. če so vrečice poškodvane, jih je treba zame- njati. Lovni učinki so pri cevnih pasteh manjši kot pri režastih . Režaste !ovne pasti, opremljene s feromonom chalcopraxom, omogočajo uspešno reduciranje šesterozo- bega smrekovega lubadarja. Temu nevar- nemu podlubniku doslej nismo posvečali dovolj pozornosti . Feromona pheroprax in chalcoprax lahko vstavimo v režaste pasti tudi hkrati . Poleg ulova ciljnih vrst podlubnikov pri- haja v !ovnih pasteh tudi do dodatnega nezaželenega ulova drugih členonožcev . 406 G. v. 9/92 Prevladujejo paraziti in plenilci podlubnikov, ki jih v pasti privabljata oba sintetična tera- mona. Dodatni ulov je v primerjavi z ulovom ciljnih vrst podlubnikov majhen. Pri uporabi fitofarmacevtskih pripravkov (ksilolin) in tudi pri lupljenju napadenih dreves so izgube različnih členonožcev veliko večje. Biotehniška metoda obvladovanja pod- lubnikov z !ovnimi pastmi in sintetičnimi feromoni ima določene prednosti glede na starejše profi!aktično-represivne metode. Metoda je še posebej primerna za večja žarišča, kjer bi sicer morali posekati veliko !ovnih dreves. Vseeno pa bo treba »klasič­ ne" lovne nastave uporabljati tudi v prihod- nje povsod tam, kjer ni dovolj prostora za postavitev !ovnih pasti. Najslabše je, če gozdno varstvene ukrepe proti podlubnikom opustimo. Mne- nje, da se bodo pod!ubniki iz napadenih dreves brez škode razpršili po gozdu, je zgrešeno. Tako se nenehno povečuje go- stota njihovih populacij . Razmnoževalni po- tencial podlubnikov se v celoti pokaže šele ob nastopu vremensko-klimatskih ekstre- mov oziroma ob nenadnem povečanju tro- fične kapacitete okolja (ujme, sečni ostan- ki) . Gradacija podlubnikov je lahko tako silovita, da je za znižanje gostote populacij pod železni prag treba več let izvajati inten- zivne sanacijske ukrepe. THE CONTROLLING OF THE IPS TYPOGRAPHUS AND THE PITYOGENES CHALCOGRAPHUS BY MEANS OF TRAPS BAITED WITH SYNTHETIC PHEROMONES Summary New biotechnological method of controlling spruce bark beetles has been put into practice to a greater extent in the previous century. ln Slove- nia traps baited with synthetic pheromones have been used especially to control two species of spruce bark beetles: /ps typographus and Pityo- genes chalcographus. ln the research performed in the vicinily of the Brnik airport (the Kranjsko polje plain, Slovenia, about 400 m above sea level) in 1989 the effecti- veness of different types of traps and sorts of pheromones were established . Based on the annual dynamics of the catch of bark beetles, the optima! number and the most convenient time for the inserting of pheromone bag dispensers tried to be established . Simultaneously, the structure as to species and the number of additional catch of other species of arthropods were established as well. ln artificial Norway spruce stands in deciduous trees ' natural sites. 1 O larger stand gaps, which emerged after the attack of bark beetles in the period from 1 985-1987. we re selected . Five drainpipe traps and twenty sloth flight barrier traps were set into focus points. Traps were supplied with the Pheroprax and Chalcoprax phe- romones, which were inserted into the traps separately and together. The catch was co\lected in regular weekly spans from the beginning of April to the end of October. The determination of the entire catch was performed simultaneously. The annual dynamics of the catch of bark beetles is conditioned by weather conditions (first of al! temperature) and the effectiveness of a pheromone dispenser. With the catch of both species of bark beetles, two explicil maximums could be perceived. With the /ps typographus species they emerged in the first half of May and in the first half of July and with the Pytogenes chalcographus species in June/July and in Au- gust. The catch of bark beetles existed throughout the whole catching season due to constant flight. Based on the time analysis of the catch, it was estabHshed that two bag dispensers of Pheroprax or three bag dispensers of Chalcoprax, where the catching effect is last more quickly , would be sufficient. More subjects of the /ps typographus species were caught into sloth flight barrier traps than in drainpipe traps. ln s\oth flight barrier traps with the Pheroprax pheromone the average annual catch totaled 18.965 subjects pro trap. Drainpipe traps are inconvenient for the reduc- tion of the Pityogenes chalcographus species because of low catch efficiency and high non-tar- get catch of other insect species. A great number of subjects, 122.705 on the ave rage, we re caught into sloth flight barrier traps with the Chalcoprax pheromone. Untilthe end of May, a considerab\y great number of the subjects of the Pityogenes chalcographus species were also caught into sloth flight barrier traps with the Pheroprax phero- mone. A combination of both pheromones (Pheroprax and Chalcoprax) can be inserted into sloth flight barrier traps, which ensures success ful controlling of bark beetles in case traps are scarre. ln case of strong flight bark beetles can damage polyethylene pheromone bags in sloth flight bar- rier traps. The damaged bags rapidly lase the ability to attract bark beetles, so they have to be replaced. As to other bark beetle species, a great number of the Crypturgus cinereus subjects a1tracted by the Pheroprax pheromone were caught into sloth flight barrier traps. The non-target catch of other arthropodes into traps is caused by the attracting effect of phero- mones, the smeli of carrion of decaying subjects, the shape and colour of a trap yet they can also be caught quite coincidentally into sloth flight barrier traps. Among the non-target catch species were found which are predators or parasites of bark beetles and are attracted into a trap by a synthetic pheromone. The extent of non-target catch is in comparison to the number of caught target species small. With the application of other repressive methods (the debarking of attacked trees, the use of insecticides) the losses in other anthropode populations are greater. LITERATURA i. BAKKE, A., 1981. lnhibition of the response in /ps typographus to the agregation pheromone; field evalvation of verbenone and ipsdienol. Z. ang. Eni. 92, s. 172-177. 2. BAKKE, A., 1984. Erfahrungen und Erfolge bei der Borkenkčferbekampfung mit Kunslstoffa- len in Norwegen 1979 bis 1982. AFZ 39, 8, s. 186-i87. 3. BOMBOSCH, S., 1983. Einige Gedanken uber die Grundlagen des Einsatzes von Fallen zur uberwachung und Bekampfung des Buch- druckers /ps typographus. Z. ang. Ent. 96, 3, s. 242-247. 4. BOUČEK, Z., 1977. A Faunistic Review of the Yugoslavian Chalcidoidea (Parastic Hyme- noptera). Acta Entomologica Jugoslavica 13, Za- greb. 5. CHALOUPEK, W .. PICHLER, G., NEU- HOLD, M., 1988. Chalcoprax: Neues Pheromon gegen Massenvermehrung von Pityogenes chal- cographus. Osterreichische Forstzeitung 99, 4, s. 62-63. 6. CHRISTIANSEN, E., 1985. fps/Ceratocyslis - inteclion of Norway spruce: what is a deadly dosage? Z. a~g. Ent. 99, 1, s. 6-i 1. 7. CIMPERSEK, M., 1986. Biotehnična zatira- nje podlubnikov. Gozdarski vestnik 44, 3, s. 118-119. 8. CIMPERŠEK, M., 1988. Smrekove gozdove ogrožajo zalubniki. Gozdarski vestnik 46, 6, s. 283-284. 9. DIMITRI, L., 1985. Einsatz biotechnischer Verfahren zur Populationssenkung der Borken- kčfer. AFZ 40, 12, s. 254-256. 10. DIMITRI, L. , 1987. Bedingungen fur den erfolgreichen Pheromoneinsatz. AFZ 42, 9/10, s. 190-192. 11 . DUBBEL, V., KERCK, K., SOHRT, M., MANGOLD, S., 1985. Influence of trap color on the efficiency of bark beet\e pheromone traps. Z. ang . Ent. 99, 1, s. 59-64. 12. ENCKE, B., 1987. Zur Gefahrdung des Waldes durch Borkenkafer und zum Stand der Pheromonforschung. AFZ 42, 35/36, s. 886-887. 13. FRANCKE, W. , VITE, J. P., 1983. Oxyge- nated terpenes in pheromone systems of bark beetles. Z. ang . Ent. 96, 2, s. 146--156. 14. GRAHAM, M. W. R. de V .. 1969. The Pteromalidae of north-western Europe (Hyme- noptera: Chalcidoidea) . Bulletin of the British Museum (natural history), Entomology, Supple- ment 16, London. 15. GRlES, G., 1985. Zur frage der Disperzion des Buchdruckers (!ps typographus L.). Z. ang. Eni. 99, 1, s. 12-20. G. V. 9/92 407 16. HELLRIGL, K., SCHWENKE, W., 1985. Begleitinsekten in Buchdrucker-Pheromonfallen in Sudtirol. Anz. Schadlingskde., Pflanzenschutz, Umweltschutz. 58, s. 47-50. '17. KRAWIELITZKI, S., KLIMATZEK, D., BAK- KE, A., VITE, J. P., MORI, K., 1977. Field and laboratory response of Jps typographus to opti- cally pure pheromonal components. Z. ang. Ent. 83, s. 300--302. 18. NIEMEYER, H., 1985a. Field response of /ps typographus L. (Col., Scolytidae) to different trap structures and white versus black flight bar- riers. Z. ang. Ent. 99, 1, s. 44-51. 19. NIEMEYER, H., 1985b. Freilandbeoba- chtungen zum Anflugverhalten und zur visuellen Orientierung des Buchdruckers (!ps typographus L.) an Pheromonfallen. Forst- und Holzwirt 40, 4, s. 85-92. 20. NIEMEYER, H., 1985c. Test und Effektivi- tat von Borkenkaferfallen, Forst- und Holzwirt 40, 2, s. 32--40. 21 . NOVAK, V., KRAČMERA, J., PEŠL, F., 1985. Možnosti masoveho odchytu kurovce po- moci feromonu . Lesnicka Prace, Praha 65, 5, s. 216-222. 22. PAVLIN, R., 1991. Problem selektivnosti sintetičnih feromonov za obvladovanje podlubni- kov. Zbornik gozdarstva in lesarstva 38, s. 125- 160. 23. RUDINSKY, J. A., NOVAK, V., ŠVIHRA, P., 1971 . Attraction of the Bark Beetle Jps typo- graphus L. to Terpenes and a Male-Produced Pheromone. Z. ang. Ent. 67, s. 179-188. 24. STAACK, J .. 1985. Vom Fangbaum zur Falle: Die geschichtliche Entwicklung der Borken- kaferbekampfung Forst- und Holzwirt 40, 2, s. 27-31. Slika 4 : Žarišče podlubnikov 408 G. V. 9/92 25. TITOVŠEK, J., 1988. Podlubniki (Scolyti- dae) Slovenije : obvladovanje podlubnikov. Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesar- stva Slovenije, Gozdarska založba, Ljubljana. 26. TRAUBOTH, V., 1985. Der Einsatz von Fensterfallen zur Ermittlung des Flugrhythmus von Buchdrucker (Jps typographus) im Jahr 1983. Beitr. Forstwirtschatt 19, 1, s. 42--44. 27 . UNTEREGGER, E., 1987. Erfahrungen mit Borkenkafer-Schlitztallen in der Steiermark. Osterreichische Forstzeitung 98, 4, s. 66-67. 28. UNTEREGGER, E., 1988. Pheromon ge- gen den Kupferstecher - .. Erfahrungen mit Chalco- prax in der Steiermark. Osterreichische Forstzei- tung 99, 2, s. 21-22. 29. VAUPEL, 0 ., DUBBEL, V., 1985. Unter- suchung zur Optimierung von Fangsystem zur Verbesserung des Massenfanges beim Buch- drucker (!ps typographus L.) . Z. ang. Ent. 99, 1, s. 52-59. 30. VITE, J . P. , i987. Fortschritte im biote- chnischem Waldschutz. AFZ 42, 5, s . 85-87. 31. WEBER, T., 1987. Sind Borkenk~:ifer durch Pheromon-Fallen wirksam zu bekampfen? AFZ 42, 5, s. 87-89. 32. WEDUL, K., 1980. Prvi rezultati boja proti lubadarju na Norveškem. Gozdarski vestnik 38, 5, s. 232-234. 33. WUGGENIG, W., 1988. Erste Erfahrungen mit Chalcoprax in Kornten. Osterreichische Forst- zeitung 99, 2, s. 22-23. 34. ZIEGLER, K., 1985. Unerwunschle Bei- fange in weissen Borkenkaferfallen. AFZ 40, 12, s. 256-257 . 35. ZUMR, V., 1983. Effect of synthetic phero- mones Pheroprax on the coleopterous predators of the spruce bark beetle /ps typographus (L.). Z. ang . Ent. 95, s. 47-50. Slika 5: žrtev neznanega gozdnega sprehajalca (Slike 1, 2, 4 in 5 - foto: R. Pavlin)