P R E S E K
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652 Letnik 26 (1998/1999) Številka 5 Strani 268-272
Marijan Prosen: ZODIAK
Ključne besede: astronomija, vesolje, Sonce, živalski pas, zodiaška znamenja, zodiaška ozvezdja.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/26/1381-Prosen.pdf
© 1999 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije © 2010 DMFA - založništvo
ZODIAK
Jasnega dne laliko opazujemo Sonce, kako se navidezno giblje prek neba. Zjutraj vzide na vzhodnem delu obzorja, dopoldne se dviga, opoldne je na južni strani neba najviše nad obzorjem, popoldne se Sonce spušča; na zahodnem delu obzorja pa zvečer zaide.
To je navidezna dnevna pot Sonca nad obzorjem; poteka od vzhoda proti zahodu. V mislih si jo lahko dopolnimo z nočno potjo od zahoda do ponovnega vzhoda, ko je Sonce pod obzorjem in ga ne vidimo. Navidezno rečemo zato, ker gibanje Sonca na nebu ni resnično. Nam se tako le zdi, saj nastopi zaradi vrtenja Zemlje od zahoda proti vzhodu.
Za razumevanje, kaj je resnično in kaj navidezno, naredite tale poskus: Pred seboj iztegnjeno roko premikajte tako, da jo projicirate na nebo, torej vidite na nebu. Roka se giblje resnično, na nebu glede na kak oblak (značilni predmet) pa lahko opazujete njeno navidezno gibanje. Ptice, letala, oblaki se gibljejo v zraku nad varni, vi pa jih vidite na nebu. To je njihovo navidezno gibanje.
V istem kraju se vzhajališče in zahajališče Sonca med letom spreminjata in s tem navidezna dnevna pot Sonca. Opoldne vsakega dne je Sonce različno visoko. Vse to pomeni, da Sonce spreminja lego glede na zvezde, ki ne spreminjajo medsebojnih leg na nebu.
Večina zvezd vzhaja in zahaja kot Sonce. Določena zvezda pa ima vedno isto vzhajališče in prav tako isto zahajališče. O tem se lahko prepričamo. če opazujemo, kje na obzorju vzide in kje zaide kaka svetlejša, dobro znana zvezda.
Razen dnevnega navideznega gibanja ima Sonce tudi navidezno letno gibanje. Med letom se premika glede na zvezde. To gibanje poteka od zahoda proti vzhodu, torej v nasprotni smeri od dnevnega. Sonce naredi en navidezni obhod (360°) po nebesni krogli v 365 dneh, to je v enem letu, ko Zemlja obkroži Soncc. V enem dnevu se Sonce glede na zvezde premakne za 360°/365, kar je nekaj manj od 1°. Navidezni letni poti Sonca rečemo ekliptika (slika 1).
Navidezna letna pot rečemo zato, ker ta pot Sonca med zvezdami ni resnična. Ker kroži Zemlja okrog Sonca, se nam zdi, cla se Soncc premika. To je tako, kot se nam zdi, da se premikajo sicer mirujoče hiše in drevesa glede na ozadje, če jih opazujemo iz drvečega vlaka ali avtomobila.
Ekliptiko lahko prikažemo kot, krožnieo na nebesni krogli ali pa kot. valovito črto - val, sestavljen iz hriba in doline (slika 2). Ekliptika prečka
Slika 1. Navidezna letna pot Sonca na neba (ekliptika) - posledica kroženja Zemlje okrog Sonca. z\ - lega Zemlje v času (l (npr. 15. 3.), Zi lega Zemlje v poznejšem času f2 (npr. 15. 4.), Si - navidezna lega Sonca v času ti, S2 - lega Sonca v ¿3. Z Zemlje v legi Z\. ''vidimo" Sonce v smeri Z\S\, 7. Z2 pa v umeri Z282- Pri premaknitvi Zemlje iz Z\ v Z2, se Sonce na nebu premakne iz Si v S2. V mesecu dni se Sonce navidezno premakne iz enega v drugo ozvezdje zodiaka, V enem letu navidezno prečka vseli 12 ozvezdij. Tako naredi Sonce ravno en navidezni obhod preko celotnega neba.
Slika 2, Ekliptika, prikazana kot krivulja. Krožci s piko označujejo na krivulji navidezne lege Sonca vsakega prvega v mesecu. Dne 1, 9. je Sonce navidezno v ozvezdju Lev blizu njegove glavne zvezde (a) Regul, Na krivulji lahko ugotovimo, kje (ozvezdje) in kdaj (datum) se navidezno giblje Sonce med letom; najdaljši dan (22. G.), "ko je Sonce najvišje na krivulji" (v ozvezdju Dvojčka oz. znamenju Rak), najkrajši dan (22. 12.), "ko je Sonce najnižje na krivulji" (v ozvezdju Strelec oz. znamenju Kozorog).
¡5VM
1—I-,
lis
s
d
Slika Zodiak. Kari,v je npr. Sonce navidezno v ozvezdju Škorpijon, Lega ozvezdja ne moremo videti, saj je na nebu podnevi, pač pa laliko opazujemo ponoči njemu nasprotna zodiaška ozvezdja, ki sta v našem primeru Dvojčka in Bik.
določena, ozvezdja, kar pomeni, da med letom Sonce navidezno prečka ta ozvezdja. V različnih dneh leta je Sonce navidez v različnih ozvezdjili. Ker imajo ta ozvezdja večinoma imena po živalih, se pas ozvezdij (±8°) oh ekliptiki imenuje živalski pas ali zodiak. Pesniško mu rečejo tudi živalska cesta (slika 3).
V	enem letu Sonce navidez prečka. naslednjih dvanajst ozvezdij zodiaka: Oven. Bik, Dvojčka, Rak, Lev, Devica. Tehtnica, Škorpijon, Strelec, Kozorog, Vodnar, Ribi.
Na ekliptiki leži točka, ki ji rečemo pomladišče ah točka Guma.. Označujemo jo s simbolom (znamenjem) ozvezdja Oven - T. PomladišČe je točka, v katero pride Sonce pri svojem navideznem letnem gibanju ob spomladanskem enakonočju (okoli 21.3.).
V	vesolju in tako t.udi na nebu se vse giblje. Premika se tudi pomlad išče.
Zemljo si lahko predstavljamo kot vrtavko s poševno vrtilno osjo. Zaradi privlačne sile Sonca in Lune Zemljina vrtilna os opleta - opisuje plašč stožca v prostoru. To ima za posledico, da se pomladišče zelo počasi, vendar vztrajno, navidezno premika po ekliptiki od vzhoda proti zahodu. Zaradi tega se spreminja navidezna podoba zvezdnega neba ali drugače povedano, spreminjajo se lege zvezd glede na T, ki predstavlja izhodišče koordinatnega sistema na nebu.
PomladišČe naredi en obhod (360°) po ekliptiki približno v 26 000 letih. V enem letu se navidezno premakne za 360°/26 000 = 360'60'/26 000, kar je približno 1' (ena. kotna minuta).
V	2000 letih se pomlad išče navidezno premakne za 2000', to je za 2000'/60, kar je okoli 30°. V 2000 le-
tih torej pomladišče navidezno prepotuje iz enega v drugo zodiaško ozvezdje. Ob začetku našega štetja, ko so ''sestavljali" ozvezdja, je bilo poinladišče v ozvezdju Oven. Takrat so pomladišče označili s simbolom T tega. ozvezdja. Do danes se je pomladišče premaknilo v ozvezdje Rib, Ovnov simbol (znamenje) pa je ostal.
-30'
I
	•T-ft*		VV-«»'
Slika 4. Premaknitev pomladišča; pred približno 2000 ieti je pomladišče ležalo v ozvezdju Ovna, do danes pa se je premaknilo v ozvezdje Ribi.
Razlikovati moramo med zodiaškimi ozvezdji in zodiaškimi oz. nebesnimi znamenji. Zodiaška znamenja so dobila ime po dvanajstih zodiaških ozvezdjih, ki so bila v teh legah pred 2000 leti. Zodiaška znamenja razdelijo ekliptiko na 12 povsem enakih delov, zodiaška ozvezdja pa ne. Vsako znamenje obsega 360°/12 = 30" na ekliptiki.
Pred 2000 leti so se zodiaška znamenja ujemala z zodiaškimi ozvezdji. Zaradi premaknitve pomladišča za 30° so se z njo premaknila tudi znamenja stran od ozvezdij, po katerih so dobila ime. Sedaj enako imenovano znamenje in ozvezdje nimata več iste lege, ki se šteje prav od izbrane točke na nebu - pomladišča. Zato izjava, da je Sonce danes v določenem ozvezdju, ne pomeni, daje v istoimenskem znamenju. To kaže naslednja preglednica:
Zodiaško	Čas gibanja Sonca		Zodiaško	C as gibanja Sonca
ozvezdje	v ozvezdjn		znamenje	v znamenju
Ribi	12.3.	- 18.4,	Oven	21.3.-20.4.
Oven	19.4.	- 13.5.	Bik	21.4. - 21.5.
Bik	14.5.	- 20.6.	Dvojčka	22.5. - 21.6.
Dvojčka	21.6.	- 19,7.	Rak	22.6. - 22.7.
Rak	20.7.	- 9.8.	Lev	23.7, - 23.8.
Lev	10.8.	- 15.9.	Devica	24.8. - 23.9.
Devica	16.9.	- 30.1(1.	Tehtnica	24.9. 23.10.
Tehtnica	31.10.	- 22.11.	Škorpijon	24.10. 22.11.
Škorpijon	23.11.	29.11.	Strelec	23.11. - 21.12.
(Kačenosec)	30.11.	- 17.12.		
Strelec	18.12.	- 18.1.	Kozorog	22.12.- 20.1.
Kozorog	19.1.	- 15.2.	Vodnar	21.1. - 18.2.
Vodnar	16.2.	- 11.3.	Ribi	19.2. 20.3.
Povezava med zodiaškim oz ve zdj mu in znamenjem. Zaradi navideznega premikanja pomladišča se znamenja premikajo v smeri proti zahodu glede ua istoimenska ozvezdja, če smo bili npr. rojeni v znamenju Ribi, je bilo Sonce ob našem rojstvu v ozvezdju Vodnar.
Opomba: Pri svojem navideznem letnem gibanju prečka Sonet? med ozvezdjema Škorpijon in Strelec tudi del ozvezdja Kačenosec (Ofijuh). Tega ozvezdja pa ne moremo jemati za zodiaškega, saj se ga velika večina razteguje zelo daleč od ekliptike. Zodiaškim ozvezdjem včasih rečemo tudi ekliptiška ozvezdja, saj ležijo neposredno ob ekliptiki. V vsakem od zodiaških ozvezdij se Sonce navidezno zadržuje nekaj časa, od enega tedna do enega meseca, odvisno od tega. kako razsežno je ozvezdje. V zodiaškem znamenju pa se zadržuje točno en mesec.
V davnini so ljudje videli zodiak kot velik pas ozvezdij, ki krožijo po nebu. Za njih je bila to sveta pot, po kateri potujejo Sonce, Luna in planeti. Za mnoge je v preteklih časih pomenil zodiak veliko nebesno uro. Sonce vzhaja vedno v enem od omenjenih ozvezdij, prav tako tudi Luna in planeti-
Daljna predhodnica astronomije je bila nekakšna naravna astrologija, ki je temeljila na skrbnem opazovanju neba in shranjevanju opazovalnih podatkov. Ukvarjala se je z merjenjem časa v zvezi s koledarjem, določala je letne čase, napovedovala mrke, Lunine mene, vidnost planetov in drugih teles Osončja itn.
Vzporedno z njo pa se je razvijala še druga vrsta astrologije, ki se še danes ukvarja s horoskopi in prerokbami o človeški prihodnosti, predvsem glede počutja, ljubezenskih in denarnih zadev, pomembnih dogodkov itn. Stoletja in stoletja so ljudje opazovali nebo in tudi drug drugega. Skušali so ugotoviti vpliv vesolja na človeka. Ljudi so razvrstili po značaju in splošnih lastnostih v skupine glede na to, v katerem nebesnem znamenju so rojeni. Iz leg zvezd, planetov in Lune ob človekovem rojstvu napovedujejo usodo. Za veČino ljudi je to velika zabava in igra, za nekatere dolgočasje in puhlost, nekaj pa jih v to celo verjame.
Marijan Prosen