Kamniški OBČAN St. 13 44. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine V pričakovanju praznika narodnih noš, plesov in tradicije Že vrsto let vsak drugi septembrski konec tedna mesto Kamnik zaživi v barvah bogate oblačilne dediščine, ko se tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Letos bo staro mestno jedro od četrtka, 11. septembra, do nedelje, 14. septembra, gostilo že 44. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine. Rdeča nit mednarodnega folklornega festivala bodo vrhnja oblačila kot sestavni del kostumov, osrednji dogodki pa barviti in živahni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine - Izraela, z Madžarske, Finske, iz Bosne in Hercegovine ter tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš skozi mesto. O festivalu in bogatem programu na 2. strani. Na sprehodu skozi čas I vi ■ v Lončarjevem muzeju Več kot pet tisoč predmetov se je nabralo v zadnjih petnajstih letih in kamor koli seže pogled, se oko ustavi na etnološko zanimivem predmetu, ki te vrne v preteklost. Lončarjev Janez iskreno prizna, da mu v vseh teh letih še ni uspelo popisati, niti natančno prešteti vseh predmetov, ki so predstavljeni v zasebni zbirki Lončarjevega muzeja na Podborštu pri Komendi, saj mu za to preprosto zmanjkuje časa. Pa ne le časa, temveč tudi prostora. Janez Lončar je s pomočjo družine na nekdanji Snikarjevi domačiji v stari zidani hiši in štirih lesenih poslopjih uredil izredno zanimivo zbirko predmetov, ki obiskovalcu nazorno prikažejo kmečko življenje pred nekaj desetletji. Zanimivost v lončarski delavnici predstavlja tudi glinen, umetelno okrašen hranilnik. Takšnih »šparovcev« se ne dela več in ni potrebno ugibati, kako so lastniki prišli do shranjenega denarja. Reportažo o Lončarjevi muzejski zbirki si lahko preberete in ogledate na straneh 8 in 9. v Mostah 56c pri Komendi, tel.: 01/834 34 70 www.restavracija-hongkong.si Ob praznovanju rojstnih dni, obletnic in za zaljučene družbe kitajsko presenečenje! Ker naša restavracija Hong kong na Duplici pri Kamniku zaenkrat počiva, vabimo naše goste v Moste pri Komendi še vedno naj kitajska restavracja v Slovenji! 53. leto Kamnik, 5. september2014 v Živahen otroški živžav v Arboretumu Volčji Potok Na zadnji avgustovski dan je bil Arboretum Volčji Potok v čarobnih barvah, saj se je odvijal 5. Čarobni dan. Prireditev v prelepem okolju parka je obiskalo preko deset tisoč obiskovalcev, predvsem družin iz vse Slovenije, saj je z vstopnico za eno osebo lahko uživala vsa družina v raziskovanju parka, pestrem zabavnem dogajanju na glavnem odru ter ustvarjalnih, plesnih in športnih delavnicah. Pozdravili so jih godbeniki Mestne godbe Kamnik in mažoretke skupine Veronika, nato pa so se do poznih popoldanskih ur prepustili sproščeni zabavi s priljubljenimi glasbenimi izvajalci. Tudi sicer v arboretumu vselej skrbijo za animacijo mladih in najmlajših. Letos kljub muhastemu vremenu in zapori ceste iz kamniške in domžalske smeri beležijo še posebej dober obisk predvsem zaradi zanimive razstave dinozavrov, ki je v pomladnih in poletnih mesecih privabila veliko število obiskovalcev. V Arboretumu Volčji Potok pa je vseskozi živahno in pisano, zanimivo v vseh letnih časih, saj vsak dan novo podobo ustvarja 3500 vrst in sort iglavcev, listavcev, trajnic in samoniklih zelnatih rastlin. Poletna turistična sezona postregla z vrsto presenečenj Letošnje poletje je krojilo muhasto vreme s precej dežja, kar ni najbolj po godu turistični panogi, a poletna sezona po zagotovilih turističnih delavcev v kamniški občini le ni tako slaba, kot bi glede na vremenske razmere pričakovali. Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik še vedno zbirajo informacije od turističnih ponudnikov, a prvi izračuni kažejo, da je bila letošnja turistična sezona boljša od lanske. Turizem se uvršča med najbolj donosne in najuspešnejše panoge slovenskega gospodarstva, rast števila turistov je bila zadnji dve leti celo rekordna, kar kaže, da smo še kako zanimivi za tuje trge. Vse to velja tudi za kamniško občino. Do konca maja se je v kamniški občini povečal obisk turistov za 27% v primerjavi s preteklim letom, od tega je kar 70% več tujih gostov. Nedvomno se Kamnik kot turistično mesto zadnjih nekaj let prebuja in postopoma turistično razvija. Na bolje, kot se zdi na prvi pogled, saj je v mestu in okolici iz leta v leto moč opaziti čedalje več turistov. Pa je to res? Reportaža o kamniškem turizmu in anketa o tem kako utrip občine doživljajo obiskovalci na straneh 3 do 5. Kamniška zlata maturantka v družbi najboljših na znanstveni olimpijadi Najboljši slovenski dijaki so to poletje z mednarodnih znanstvenih olimpijad prinašali najvišja priznanja, med njimi tudi kamniška dijakinja Lara Jerman (na fotografiji z ravnateljem GSŠRM mag. Semsom Mujanovičem in razredničarko Suzano Perhavec), ki se že dalj časa uvršča v sam svetovni vrh, uspehi na olimpijadah znanja pa so najboljša odskočna deska za nadaljnji študij in kariero. Lara Jerman je zelo radovedna in tekmovalna najstnica, po besedah ravnatelja Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik pa najbolj nadarjena dijakinja zadnjih let. Letošnja zlata maturantka je ena izmed dvajsetih slovenskih dijakov, ki so na zrelostnem izpitu dosegli vse možne točke. Za uspeh na maturi je Lara izvedela v Istanbulu, na poti iz matematične olimpijade v Južnoafriški republiki, vendar za slavje ni bilo veliko časa, saj je pot nadaljevala v Peking, kjer je na lingvistični olimpijadi osvojila srebrno kolajno. Pogovor z izjemno simpatično in pametno osemnajstletnico lahko preberete na 11. strani. D D D E CENTER ZA SVETOVNE JEZIKE Breznikova 15 1230 Domžale VPISI v JEZIKOVNE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE Pohitite, tečaji se začenjajo tel: 01 / 721-69-13, 041 / 317-444 dude@dude.sl www.dude.sl Dragi bralci, naslednja predvolilno obarvana številka Kamniškega občana izide 19. septembra. Rok za oddajo člankov je petek, 12. septembra, za oglase in zahvale pa torek, 16. septembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si tUS MARKET Veronika Kranjska cesta 3 c, Kamnik UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO IN VAŠ DOM. BON vvrednoilii € za nakup dnevne vstopnice ali za nakup čebuJk v vrednosti nad t v vrtnem centru. ^mmmmESEJ 2 5. september 2014 AKTUALNO 44. DNEVI NARODNIH NOS IN OBLAČILNE DEDIŠČINE V pričakovanju praznika narodnih noš, plesov in tradicije Že vrsto let vsak drugi septembrski konec tedna mesto Kamnik zaživi v barvah bogate oblačilne dediščine, ko se tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Letos bo staro mestno jedro od četrtka, 11. septembra, do nedelje, 14. septembra, gostilo že 44. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, ki se zadnja štiri leta ponašajo z nazivom mednarodni folklorni festival in so del mednarodne mreže folklornih festivalov CIOFF. Vrhunec mednarodnega festivala predstavlja nedeljska povorka narodnih noš. V barvah bogate oblačilne dediščine se po ulicah starega mesta vije povorka preko dva tisoč ljubiteljev in poznavalcev pripadnostnega kostumiranja, tudi na vozovih in s konjsko vprego. Nastopi folklornih skupin, tako domačih kot iz tujine, so vsako leto deležni velike pozornosti obiskovalcev. »Noše«, kot domačini poimenujemo največjo in najbolj obiskano prireditev v tem delu Slovenije, že več kot štiri desetletja predstavlja ponos mesta in privablja preko 30.000 obiskovalcev. Tudi letos organizator, Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, pričakuje izjemno število sodelujočih in obiskovalcev. Pripravili so bogat in raznolik program med seboj povezanih samostojnih dogodkov, ki segajo vse od razstav, plesnih in pevskih nastopov, koncertov priznanih slovenskih skupin, godb in ansamblov do sejemske prodaje izdelkov domače in umetnostne obrti. Poleg glasbenega programa prireditev razvija svojo odmevnost tudi skozi tradicionalne kamniške jedi, ki so združene pod blagovno znamko Okusi Kamnika in so del projekta Okusiti Osrednjo Slovenijo. Okuse in izbor tipičnih kamniških jedi bo letos ponosno zaokroževal trnič, tradicionalni velikoplaninski sir. V četrtek, 11. septembra, se bo dogajanje začelo z odprtjem razstave z naslovom »Mala maša za suknjo vpraša« avtorice Alenke Pakiž, katere rdeča nit je posvečena predstavitvi razvoja in raznolikosti vrhnjih oblačil, ki so jih poznali v preteklosti na Slovenskem. Sledila bo razstava z naslovom »Portreti znanih Kamničanov« avtorice Brede Capuder. Slavnostno odprtje prireditve bo v petek, 12. septembra. Program se bo na Glavnem trgu pričel z nastopom otroških folklornih skupin, ob 19. uri pa bo navzoče z glavnega odra nagovoril župan Občine Kamnik Marjan Šarec, nato pa bo Kamnik preplavila glasba. Na letošnji prireditvi se obeta pester glasbeni program, na odru se bodo zvrstili Pero Lovšin, Natalija Verboten, Mambo Kings, Ognjeni muzi-kanti, Grajski kvintet, Donačka in mnogi drugi. V soboto bo na ogled revija kostumov in narodnih noš, potekal pa bo tudi izbor za »naj vrhnje oblačilo« z Akademsko folklorno skupino France Marolt, v Parku Evropa pa bodo kuhali največjo Etino ri-žoto za kar sedem tisoč obiskovalcev. Na Glavnem trgu bodo odmevali zvoki harmonik v sklopu 9. tekmovanja harmonikarjev za pokal Dnevov narodnih noš. Vrhnja oblačila bodo rdeča nit prireditve Tudi v preteklosti so ljudje nosili različna vrhnja oblačila, predvsem v hladnejših obdobjih leta, da so se zavarovali pred mrazom, vetrom, snegom in dežjem, bila pa so tudi statusni simbol, zato so jih oblekli tudi ob posebnih priložnostih v toplejšem delu leta, če so z njimi želeli pokazati svojo imovitost. Oblika teh oblačil se je spreminjala podobno kot oblika drugih - preoblikovala so se stara oblačila in razvijala nova. Da bi spodbudili izdelovanje novih različic vrhnjih oblačil in ustrezno nošenje starih, organizatorji letos pripravljajo Natečaj za »naj vrhnje oblačilo«, ki idejno sledi lanskoletnemu natečaju za »naj avbo«. Osnovni namen natečaja je spodbuditi skupine in posameznike, da se zavejo pomena vrhnjih oblačil kot sestavnega dela folklornih kostumov in »narodnih noš«, da se seznanijo z različnimi oblikami, ki so bile znane na Slovenskem, in da z dobrimi zgledi opozorijo na različne možnosti poustvarjanja oblačilne dediščine. Uživali bomo ob živahnih plesih in barvitih kostumih Nastopi folklornih skupin, tako domačih kot iz tujine, so vsako leto deležni velike pozornosti obiskovalcev, saj se lahko prepustijo sproščenemu vzdušju, glasbi in temperamentnim plesom. Letos se bodo na glavnem odru, ki bo zaradi zagotovitve večje pretoč-nosti obiskovalcev in dobrega pogleda na oder postavljen ob vodnjaku na Glavnem trgu, predstavile folklorne skupine iz Kamnika, Izraela, z Madžarske, Finske, iz Bosne in Hercegovine. Sobotni večer bo v znamenju odličnega folklornega dogodka v organizaciji in izvedbi Akademske folklorne skupine France Marolt, ko bodo iz preteklosti odsevali najlepši kosi folklornih kostumov in narodnih noš s poudarkom na raznovrstnih pokrivalih, prepleteni s plesnimi, glasbenimi in pevskimi vložki. Modna revija bo prepletena z izborom za »naj vrhnje moško in žensko oblačilo«. Osrednji dogodek Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine bo tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš Skozi staro mestno jedro se bo sprehodilo več kot dva tisoč udeležencev v narodnih nošah, ljubiteljev pri-padnostnega kostumiranja, med njimi bodo tudi številne folklorne skupine in konjske vprege. Letos se nam bodo poleg priznane slovenske Akademske folklorne skupine France Marolt in Folklorne skupine Kamnik predstavile tudi skupine iz tujine, in sicer Folklorni ansambel Zagreb-Markovac, Jerusalem folklore ensemble iz Izraela, madžarski Kecskemet dance ensemble, Polokkarit iz Finske ter KUSD Lučka in Društvo Derdef iz Bosne in Hercegovine. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine bodo z bogatim kulturnim in glasbenim programom ponovno povezali različne generacije ter jih skozi oblačilno, kulinarično in glasbeno izročilo popeljali na pestro kulturno doživetje. SAŠA MEJAČ Srce Slovenije na ljubljanski prireditvi Podeželje v mestu Srce Slovenije se bo to soboto, 6. septembra, med 8. in 14. uro, predstavljalo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani na prireditvi Podeželje v mestu. Medtem, ko bodo dopoldne številni Ljubljančani prihajali na osrednjo ljubljansko tržnico, se bodo lahko ustavili tudi na stojnicah, kjer bodo lahko ustvarjali skupaj z rokodelci. Iz Srca Slovenije se bodo predstavili sledeči mojstri in mojstrice: Radovan Pajič (pletarstvo), Irena Jurjevič (slikanje na steklo), Barbara Dacar (oblikovanje unikatnega nakita in keramike), Nataša Pirc (oblikovanje unikatnih tekstilnih izdelkov), Marjeta Baša (lončarstvo) in člani Turističnega društva Kanja Trzin (rezbarstvo). Obiskovalci bodo okusov Srca Slovenije deležni v obliki mlečnih, medenih, zeliščarskih izdelkov... Okuse Kamnika bo predstavljala ekipa Gostilne Repnik. Med drugim bodo predstavljali tudi znameniti trnič, edinstveni sir z Velike planine. Za prijetno vzdušje pa bodo poskrbeli harmonikarji orkestra Bučar. ZAHVALA PODJETJU CALCIT d.o.o. V mesecu juliju je potekala sanacija ceste Kranjski Rak - Velika in Mala planina. Ves material za popravilo ceste je doniralo podjetje Calcit d.o.o, za kar se ISKRENO ZAHVALJUJEMO. Agrarne skupnosti Velike, Male in Gojške planine ter Črnuški, Domžalski in Jarški dom iti 44. DNEVI ♦♦♦ NARODNIH NOŠ IN OBLAČILNE DEDIŠČINE H. -14. september 2014 www.narodncnosc.si Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Grafična priprava in tisk Set d.d., 4. 9- 2014, naklada 17.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. r PETEK, 12. 9. 2014 1 SOBOTO, 13. 9. 2014 NEDELJO, 14. 9. 2014 GLPVNI TRG GLAVNI TRG ■ m GLAVNI TRG 17.30 Otroške folklorne skupine, TD Moravče, Folklorno kulturno društvo Lukovica, Mažoretna skupina Veronika 19.00 Slavnostno odprtje z nagovorom župana Občine Kamnik Marjana Šarca 19.15 Mestna godba Kamnik in Mažoretna skupina Veronika 20.30 Veliki petkov koncert: NATALIJA VERBOTEN S SKUPINO SKUPINA ŠPICA mnisTROvn ul., glavni trg 10.00 Sejemska prodaja 10.00 Okusi Kamnika, stojnice za mlade in najmlajše 10.00 Priprava in degustacija lokalnih jedi Mengeška godba Vokalna skupina Borovničke, Plesna šola Miki Orkester harmonikarjev CiS (Cirila Spruka) 9. tekmovanje harmonikarjev za pokal Dnevov narodnih noš - finale, Orkester harmonikarjev CiS (Cirila Spruka) Gledališka predstava »Štajerc v Ljubljani« Folklorna skupina Kamnik Revija kostumov in narodnih noš, ter izbor za NAJ VRHNJE OBLAČILO z Akademsko folklorno skupino France Marolt Veliki sobotni koncert: 10.00 11.30 13.00 14.00 16.00 17.30 19.00 9.30 Budnica 9.50 Kulturno umetniško društvo Lučka v sodelovanju s Kulturno umetniškim društvom Derdef (Cazin - BIH) 10.30 Nastopi folklornih skupin iz tujine (Finska, Izrael, Madžarska) 15.00 TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOŠ z nagovorom župana Občine Kamnik Marjana Šarca z gosti 17.00 REVIJA NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV: MAMBO KINGS PERO LOVŠIN ODER ZA KAVARNO VERONIKA 10.00 Predizbor za finalni nastop harmonikarjev ♦ Otroške delavnice in karaoke mfiLI GRAD (10. - 18. ure) ♦ Galenberški vaganti, vok. inst. skupina ♦ Grajski pisar ♦ Srednjeveški tabor in stojnice ♦ Kulturno društvo Lonca ŠUTNA, MAISTROVA UL., GLAVNI TRG 10.00 Sejem domače in umetnostne obrti, sejemska prodaja 10.00 Okusi Kamnika, stojnice za mlade in najmlajše 10.00 Priprava in degustacija lokalnih jedi GRAJSKI KVINTET OGNJENI MUZIKANTI DONAČKA ... in drugi ŠUTNA, mAISTROVA UL, GLAVNI TRG 10.00 Sejem domače in umetnostne obrti, sejemska prodaja 10.00 Okusi Kamnika, stojnice za mlade in najmlajše 10.00 Priprava in degustacija lokalnih jedi m PRRK EVROPE Kuhanje največje ETINE rižote Prireditev so omogočili: Zavod za turizem in spor t v občini Kamnik - Pridržujemo si pravico do spremembe progi hotej pari luxurysloven¡a.eu ( ,il,+ M Poletna turistična sezona postregla z vrsto presenečenj Letošnje poletje je krojilo muhasto vreme s precej dežja, kar ni najbolj pogodu turistični panogi, a poletna sezona po zagotovilih turističnih delavcev v kamniški občini le ni tako slaba, kot bi glede na vremenske razmere pričakovali. Glavni del letošnje turistične sezone je zaključen, v teh dneh pa na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik zbirajo, analizirajo ter obdelujejo statistične podatke, ki bodo dali odgovor na vprašanje, kako so bili kamniški turistični delavci uspešni. Turizem se uvršča med najbolj donosne in najuspešnejše panoge slovenskega gospodarstva, rast števila turistov je bila zadnji dve leti celo rekordna, kar kaže, da smo še kako zanimivi za tuje trge. Vse to velja tudi za kamniško občino. Vendar je to le ena plat medalje - turistična gospodarska panoga se spopada tudi z izgubo ter neuresničenimi cilji. Nedvomno se Kamnik kot turistično mesto zadnjih nekaj let prebuja in postopoma turistično razvija. Na bolje, kot se zdi na prvi pogled, saj je v mestu in okolici iz leta v leto moč opaziti čedalje več turistov. Pa je to res? Kaj se je dogajalo sredi turistične sezone v Kamniku? Delo v turizmu je tek na dolge proge. Tega se vse bolj zavedajo tudi kamniški ponudniki turističnih in gostinskih storitev, a letošnji julij je postregel z nekaj neprijetnimi presenečenji. Kamniški turizem je sredi turistične sezone, ko bi moralo vse teči kot po maslu, javnost presenetil s tremi dogodki. Najprej je zaradi odhoda v tujino Zavod za turizem in šport v občini Kamnik zapustila Urška Kolar, ki ga je zadnji dve leti zelo uspešno vodila. Z njo je na področju kamniškega turizma zavel nov veter. Uspelo ji je povezati gostinske ponudnike v občini, prepoznavnost Kamnika pa z odmevno in prodorno oglaševalsko kampanjo in zanimivimi projekti ponesti širom Slovenije. Konec julija jo je začasno nasledil Franci Kramar, ki je bil na zavodu zadolžen za področje športa. Sredi julija je nadzorni odbor na podlagi javnega razpisa za novega direktorja družbe Velika planina za obdobje enega leta izbral Leona Kedra. Veliko planino, ki velja za najbolj priljubljeno turistično točko v občini in bi lahko bila paradni konj kamniškega turizma, sredi poletne sezone prevzema nov človek. Goste, ki so sredi julija potrkali na vrata edinega kamniškega hotela Malograjski dvor, je pričakalo obvestilo o kolektivnem dopustu. Sredi turistične sezone. Obvestilo na hotelskih vratih visi še danes, pa čeprav že vrabci na strehi čivkajo, da je šel hotel v stečaj. bogatejša za kar nekaj kapacitet, ki lahko začasno nadomestijo hotelsko ponudbo. Vsekakor imamo težave z namestitvijo gostov pri organizaciji večjih prireditev, denimo pri prihajajočih Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine, a upamo, da se bo zgodba kmalu rešila,« pojasnjuje Franci Kramar. Kamniški hotel je ves čas, odkar ga je pred petimi leti s pomočjo evropskih sredstev na novo obnovila in odprla družina Habjan iz Domžal, posloval z izgubo, v težave pa naj bi zabredel predvsem zaradi slabšega obiska. Navkljub večkratnim poskusom nam lastnika kamniškega hotela v stečaju ni uspelo priklicati. Stečajni upravitelj Igor Bončina pravi, da sam stečaj ne bo zahteven, bo pa težje najti primernega kupca, kajti hoteli trenutno ne gredo dobro v prodajo. Po naših neuradnih informacijah se zanj že zanimata dva kupca, prvi je domačin in vidi hotel kot dobro naložbo, drugi pa prihaja iz Avstrije in naj bi bil že utečen v hotelskem poslu. »Dolgoročno zaprtje hotela ni v prid nikomur v kamniškem turizmu,« zatrjuje Peter Pančur, ki že vrsto let deluje na področju turizma izven kamniške občine, letos pa je priskočil na pomoč Primožu Repniku, ki je pred kratkim odprl Penzion Repnik. Idilično okolje le streljaj od mesta, izvrstna gostinska ponudba in zanimivi programi že privabljajo goste, a kot pravi Peter, večjih skupin ne morejo sprejeti, saj imajo na voljo le devet sob. Za naslednje leto so že dobili ponudbo s strani večje avstralske agencije, a če se ne bo kmalu ponovno odprl hotel z več prenočitvenimi kapacitetami, jih bodo morali žal zavrniti. Tudi Vesna Resnik, ki vodi Prenočišča in hostel Pod skalo, je mnenja, da Kamnik nujno potrebuje hotel, saj je slednji prevzel določen segment gostov, ki zahtevajo višjo kakovost. Terme Snovik so gonilna sila kamniškega turizma V Tuhinjski dolini so gonilna sila turizma Terme Snovik z največjo kapaciteto postelj v občini. Izvršna direktorica Term Snovik Karmen Kajba letošnjo poletno sezono opisuje: »S poletjem nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj je zunanji bazen veliko dni zaradi slabega vremena sameval in smo izgubili kar nekaj dnevnih obiskovalcev. Pri namestitvenih gostih je situacija drugačna. Čeprav je začetek julija kazal manjše število nočitev, se je slika v avgustu obrnila v pozitivno smer.« ^OVHv-ir.' Poleg zanimive ponudbe in dobre promocije so pomembni turisti, ki svoje občutke in doživetja delijo z drugimi na spletnih straneh. Španski bloger, ki redno piše prispevke o svojih potovanjih po svetu, je bil navdušen nad kamniškim koncem, kot večino tujih gostov ga je popolnoma prevzela neokrnjena lepota Velike planine. Rok Pančur. Zanimive promocije Kraljevega hriba se je Pančur spomnil že pred leti, ko je prvič organiziral zabavo na prostem King of the hill. Sredi avgusta je dogodek potekal že desetič, na tem open air partyju pa je svojo izjemno kariero leta 1996 začel sam DJ Umek. Mnogi, ki uživajo v elektronski glasbi, se že vrsto let vračajo in to ne le v času zabave. Sredi turistične sezone je mesto direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik zapustila Urška Kolar. Njeno mesto je začasno zasedel Franci Kramar, ki skupaj z ekipo obljublja, da bodo nadaljevali zastavljene projekte in iskali nove možnosti na področju športnega turizma ob tesnem sodelovanju turističnih ponudnikov v občini. Kljub težavam se število turistov povečuje Franci Kramar, v.d. direktor Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, je z letošnjo turistično sezono zadovoljen, čeprav še ni dokončno zaključena. Še vedno pridobivajo informacije od turističnih ponudnikov v kamniški občini, a prvi izračuni kažejo, da je bila letošnja turistična sezona boljša kot lani. Do konca maja se je v kamniški občini povečal obisk turistov za 27% v primerjavi s preteklim letom, od tega je kar 70% več tujih gostov. Tudi preko poletja so v Turistično informacijskem centru Kamnik navkljub nestanovitnemu vremenu zaznali znaten porast obiskovalcev, kar nakazuje na dobro promocijsko kampanjo Kamnika. Franci Kramar je prepričan, da je Urška Kolar z agresivno predstavitvijo turističnih prednosti naše občine z jumbo plakati, reklamnimi zloženkami in aktivnostmi na spletnih straneh naredila velik korak naprej, sam pa obljublja, da bodo njeno delo v tem tempu nadaljevali. Kamniški turistični in gostinski ponudniki ugotavljajo, da je še vedno največ obiska in nočitev v naši občini v avgustu. Razveseljiv je podatek, da so Kamnik v poletnih treh mesecih obiskali prebivalci vseh stalno poseljenih kontinentov. Pri obisku Kamnika se kriza torej posebej ne odraža, splošne ugotovitve pa kažejo, da obiskovalci potrošijo manj kot so včasih, zato je za turistične delavce izredno pomembno, da ponudbo prilagodijo trenutnim razmeram ter se hkrati ozirajo tudi v prihodnost. Seveda je želja vseh delujočih v turizmu, da se turist čim dlje zadrži v občini. Letos je bil storjen dodaten korak v to smer, saj je kamniška turistična ponudba postala bogatejša za nove prenočitvene zmogljivosti, na zavodu pa trenutno pripravljajo več krajših reklamnih filmov, ki bodo prikazali lepote našega mesta in občine. Malograjski dvor naprodaj »Zaprtje edinega hotela v kamniški občini zagotovo ni dobra novica za nas, a na srečo je kamniška namestitvena ponudba v zadnjem času Hotel Malograjski dvor je sredi julija z obvestilom o kolektivnem dopustu zaprl svoja vrata. Čeprav obvestilo z dnevnim jedilnikom še vedno visi na oglasni deski pred letnim vrtom, bodo na vrata hotela turisti še nekaj časa zaman trkali, saj je hotel v stečaju. Po neuradnih informacijah se zanj zanimata najmanj dva kupca, vsi pa lahko le upamo, da se bo njegova zgodba čim prej uspešno razrešila. društvo Motnik obeležilo delovanja d Turistično društvo Motnik je 16. avgusta obeležilo 80 let delovanja društva. V ta namen smo za vse krajane in prijatelje društva pripravili otroške delavnice ter sejem domačih obrti. Posadili smo novo lipo v parku in skozi zgodovino društva z otroci iz podružnice Motnik popeljali vse navzoče. Kljub temu, da nas je vmes presenetil dež, pa je klapi Sidro uspelo pričarati pravo dalmatinsko vzdušje. Navihani muzikantje so s svojo navihanostjo poskrbeli za pravo zabavo. Turistična zveza je ob tej priložnosti podelila priznanja za uspešno dolgoletno sodelovanje v društvu ter širjenje prepoznavnosti kraja. V prvi vrsti se zahvaljujemo Turistični zvezi Slovenije, Občini Kamnik ter Aerodromu Ljubljana, ki so finančno podpri prireditev. Seveda ne smemo pozabiti šole Motnik za kulturni program, vseh posameznikov in podjetij, ld ste na kakršenkoli način pripomogli k izvedbi prireditve. Najlepša hvala, da ste bili . .' z nami ob našem jubileju. Posebej pa najlepša hvala tudi našim članom, da smo skupaj lahko ustvarili naš dan. V Termah Snovik z izkupičkom dnevnih gostov med poletno sezono zaradi slabega vremena niso najbolj zadovoljni. Kljub temu so poskrbeli za številne animacije, športne ter etnološke prireditve, ki so privlačne za goste, ki preživljajo dopust v termah ali drugje v kamniški okolici. V Kamniški Bistrici nastaja pravi turistični center Po lanskoletnem premoru so ponovno pozdravili goste v Kampu Alpe ob spodnji postaji gondole za Veliko planino ter se povezali z gostiščem Kraljev hrib, v katerem je na začetku sezone Rok Pančur poleg šotorišča odprl tudi Hostel Kraljev hrib. Neokrnjena narava s čudovitimi pogledi na okoliške gore že sama po sebi vabi turiste, Rok z zanimivimi idejami in mladostno zagnanostjo pa zagotavlja, da ne bo ostalo le pri besedah. »V zgodovini je bil Kraljev hrib postojanka, kjer so stanovali revirni lovci jugoslovanskega kralja Aleksandra Karadžordže-vica, ki so skrbeli za divjad v Kamniški Bistrici. Opažam, da je gostom pomembna zgodovina in zgodba kraja, zato smo se potrudili, da ohranimo zgodovinski pridih. Po hiši smo obesili Titove fotografije, ki so se ohranile v koči, namreč tudi Tito je bil eden tistih, ki je rad lovil v tukajšnjih gozdovih. Ta jugonostalgič pridih navdušuje tuje goste,« razlaga Rok, ki se je povezal s podobnimi ponudniki na območju Julijskih Alp, katerim je odnesel lično na novo urejeno zloženko Kraljevega hriba. Uspeh ni izostal, saj je precej gostov prišlo s potepanj po Julijskih Alpah in del dopusta izkoristilo za izlete v kamniške hribe. V dolini Kamniške Bistrice največ gostov naštevajo iz Francije, Nizozemske in Češke, opažajo pa upad gostov iz Nemčije in Italije. Vse navduši predvsem obisk Velike planine, pa tudi Kamniško-Savinjske Alpe jih ne pustijo ravnodušne, razlaga V dolini Kamniške Bistrice se je s povezovanjem ponudnikov oblikoval pravi turistični center. Na Kraljevem hribu je Rok Pančur odprl šoto-rišče in prenočišča. Gostje so nad naravo in zgodbo nekdanje lovske koče navdušeni. Med drugim si lahko ogledajo fotografije Tita iz časov, ko je lovil po gozdovih Kamniške Bistrice. Ali v kamniški občini dovolj izkoriščamo prednosti alpskega in športnega turizma? Kamniška občina ponuja veliko, od gorskega turizma, term, bogate kulturne dediščine in mestne ponudbe do najlepšega botaničnega parka, golfa, holističnega centra zdravja... Še več, občina je povsem primerljiva z avstrijskimi destinacijami, ki prinašajo največje dohodke iz turizma v svetovnem merilu. Pa vendarle, kolikokrat slišite slovenske prijatelje reči, da bodo dopustovali v kamniškem koncu za teden dni? Številni turistični delavci v kamniški občini so si enotni, da se je v kamniškem turizmu v vseh pogledih začelo obračati na bolje, čeprav je še veliko manevrskega prostora. V prvi vrsti velja razmisliti o večjem poudarku na alpskem in športnem turizmu, za katerega zanimanje skokovito narašča, predvsem med slovenskimi gosti. Franci Kramar pojasnjuje, da se na Zavodu za turizem in šport še kako zavedajo možnosti razvoja športnega turizma v občini, nenazadnje se je ravno iz tega razloga ustanovil zavod, ki že nekaj časa snuje nove programe in sodelovanja v tej smeri. »Za direktorja zavoda v prihodnje ne bom kandidiral, na tem mestu sem le začasno, saj se vidim bolj na področju športnega turizma, kjer je naša prihodnost, a čaka nas veliko dela. Na področju turizma imamo že dobro zastavljene stvari, kar nam na športnem področju še manjka,« dodaja Kramar. Nadaljevanje na strani 4 VABILO OBČANKAM IN OBČANOM Občanke in občane vabimo na prireditvi: • odprtjeprenovljenega stadiona Prijateljstva v Mekinjah, ki bo v četrtek, 11. septembra, ob 17. uri. Tekaško stezo bodo v uporabo simbolično predali najmlajši tekači, obiskal pa nas bo tudi olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva Primož Kozmus ter na • odprtjeprenovljene Titanove brvi čez Kamniško Bistrico, ki bo v soboto, 20. septembra, ob 16. uri, pri spomeniku ob brvi. Skupaj z občankami in občani Krajevne skupnosti Perovo in Krajevne skupnosti Novi trg bomo združili moči in si segli v roke, za povezovalnost pa bodo poskrbeli tudi najmlajši, ki bodo ob 15- uri, na igrišču na Zikovi ulici, pričeli z delavnico izdelovanja papirnatih ladjic, ki jih bodo po prireditvi z dobrimi željami prepustili toku Kamniške Bistrice. Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo. 4 5. september 2014 KAMNIŠKI TURIZEM Kamniški OBČAN Turiste privlačijo zanimive prireditve z vsebino. V okviru projekta Trnič na vsako mizo, ki poteka pod okriljem Okusi Kamnika, so trniču vrnili prvotni namen, torej uporabo kot živilo in obliko konzerviranja odvečnega mleka na planini. Na Veliki planini so v okviru dneva trniča 10. avgusta potekale delavnice rezljanja pisav in prikaz sirjenja po starem. Številni obiskovalci so izvedeli vse o trniču, ki so ga nekoč pastirji izdelovali kot simbol ljubezni. Tudi Gabrijel Resnik iz Kampa Resnik opaža, da si v zadnjih letih vse več gostov želi aktivnega dopusta in da je vse več obiskovalcev, ki zaradi miru več dni ostanejo v kampu in od tu raziskujejo Slovenijo. Turistom najbolj ostane v spominu obisk Velike planine, ki je še vedno polna neodkritih možnosti. Z letošnjo poletno sezono v družbi Velika planina niso najbolj zadovoljni, saj se poleg slabega vremena pozna tudi ustavitev dvosedežnice, kar marsikaterega turista, predvsem organizirane skupine, odvrne od obiska. Turistov iz vseh koncev sveta je še vedno veliko, vodstvo družbe pa zadnjih nekaj let več energije usmerja v dodatno ponudbo. Novi v.d. direktor družbe Velika planina Leon Keder je prepričan, da brez gondole in sedežnice na planini ne gre, zato bodo poiskali možnosti, kako čim hitreje na Veliki planini zagnati sedežnico. Nadaljevali bodo s še pestrejšim programom in drznejšo promocijo, ki naj bi na planino pripeljala še več obiskovalcev. Turistom je poleg kulinarične ponudbe, gostoljubnosti in prireditev nadvse pomembno, da so dobro informirani o dogajanju v naših koncih. Po mestu so v poletni sezoni na voljo številna vodenja, vse več obiskovalcev pa se odloča tudi za vodene oglede Velike planine in drugih gorskih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah. Kamniško-Savinjske Alpe postajajo pri turistih vse bolj priljubljene, povečuje se obisk tujih planincev, ki se ob vnaprej načrtovanem dopustu manj ozirajo na vreme in tako pomembno prispevajo k vrvežu v planinskih kočah, so nam zaupali oskrbniki koč na Kamniškem in Kokrškem sedlu. Nasploh oskrbniki planinskih koč stavijo na raznovrstno okusno planinsko hrano, vse pogosteje pa se pri turistih sliši, da kaj podobnega pogrešajo tudi v mestu. V kamniški občini bi po mnenju poznavalcev več pozornosti morali nameniti zimski turistični sezoni, ki je lahko uspešna tudi brez smučarije na Veliki planini, mesto z okolico pa nudi tudi dobre pogoje za kongresni turizem. Morda pa je že skrajni čas, da nehamo tarnati, česar nimamo in prodajati to, kar že imamo. Dnevnikova turistična izvidnica z Lucienom in Moniko Letošnja šesta Dnevnikova turistična izvidnica je v našo občino na petek trinajstega poslala Francoza Luciena Lavie in njegovo Moniko. »Morda je bil zloglasni datum kriv, da nama je dež prekrižal številne načrte. Občine Kamnik z Moniko žal nisva mogla doživeti tako, kot GLy AUttlcf^ _I GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA V turizmu je prihodnost! Če smo srečneži, da živimo v tako zelenem koncu dežele pred čudovito hribovsko kuliso ter med prijaznimi ljudmi, pa še toliko bolj... In turizem smo ljudje - zato na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik v okviru izobraževanja odraslih odpiramo nov program: GASTRONOMIJA IN TURIZEM Začnemo v jeseni 2014, izobraževanje lahko izberete tudi kot prekvalifikacijo. sva želela, a nama bo dvodnevni izlet vseeno ostal v lepem spominu. In sredi poletja se bova zagotovo vrnila!« je vtise junijskega vikenda v kamniški občini strnil Lucien. Zaradi slabega vremena so ju najbolj pritegnile Terme Snovik. Izvidnika sta bila navdušena nad gostoljubjem zaposlene v TIC, prav tako sta pohvalila dobrodošle informacije glede lokalne kulinarične ponudbe. Sledil je kratek ogled starega mestnega jedra, ki ga je Lucien opisal kot zelo prijetnega, a vendarle malce preveč umirjenega in zaspanega: »Predel z gostinsko ponudbo je bil dokaj poln ljudi, očitno je to kamniško srečevališče. Toda preostali del mesta je deloval precej mrtvo. Ljudi ni bilo na spregled, tudi restavracij nisva opazila, trgovine so bile zaprte. Pogrešala sva animacijo za turiste, čeprav sem prepričan, da je bil dež kriv, da so ljudje raje ostali v domačem zavetju.« Namesto pohodništva po Veliki planini sta se v soboto zaradi slabega vremena morala zadovoljiti z obiskom Arboretuma, a jima ni bilo žal. »Bil sem kar malo začuden, da imate Slovenci tako blizu prestolnice tako veliko cvetlično oazo. Tega nisem doživel nikjer drugje,« je povedal Francoz. Turista izvidnika sta se na oddihu v kamniški občini počutila prijetno in sprejeto, dokaj pozitivno pa so doživetje izvidnikov ocenili tudi strokovnjaki dr. Janez Bogataj, Marjana Grčman, Vito Avguštin in Primož Žižek. Finalna razglasitev zmagovalnega kraja Dnevnikove izvidnice je bila v četrtek, 4. septembra. Zgodbe, domačnost in medsebojno sodelovanje - bo šlo? Naši sogovorniki si želijo tesnejšega povezovanja ter boljšega sodelovanja z Zavodom za turizem in šport. Zdi se, da so mladi v turizmu za to bolj odprti, saj se zavedajo, da lahko le z medsebojno pomočjo dolgoročno napredujejo in rastejo, medtem ko imajo starejši pri tem še malo težav. Franci Kramar poudarja, da imajo z vsemi turističnimi delavci v občini mesečne sestanke, na katerih se dogovarjajo o sodelovanju, predlogih in težavah, nenazadnje imajo vsi isti cilj - čim več dni v letu zapolnjenih s turisti. Kramar tudi zagotavlja, da ideje so in da bodo dobro vpeljane projekte vodili še naprej, žal pa so omejeni s skopo odmerjenimi finančnimi sredstvi. Tako v Termah Snovik kot v Hostlu Pod skalo opažajo, da se gostje vračajo, saj jih v našem okolju navdušuje zelenje in mir, možnost preživljanja aktivnega dopusta in prijaznost turističnih ponudnikov. »Včasih res ni potrebno veliko. Predvsem tuji gostje so željni zgodb iz lokalnega okolja. Zanima jih, kako se tukaj živi, kaj se je, kako razmišlja... Mi, domačini, na te pristne dogodke iz našega vsakdana pozabljamo, saj so nam samoumevne. Vsakič znova se začudim, kako so turisti navdušeni nad vožnjo s kolesom od Vrhpolj preko Nevelj, Oševka, Samotnega mlina do Mekinj in nazaj. Še posebej, če se ustavijo in spregovorijo z vaščanom. Začudeni so, kako so vsi prijazni in kako dobro govorijo tuje jezike. Pri nas nudimo tudi vožnjo s kočijo, kar gostje zlepa ne pozabijo, ko pa jih pogostiš še z domačo hrano, pa se zagotovo še vrnejo,« pripoveduje Primož Pančur. Uspešna točka za turiste se ustvarja tudi na Vrhpoljah, kjer je Primož Repnik v začetku sezone odprl Penzion Repnik. Gostje v gostilni uživajo v jedeh Okusi Kamnika, Peter Pančur pa jim zna predstaviti zanimive zgodbe iz kamniške okolice. To je tisto, kar trenutno iščejo turisti, sta prepričana Primož in Peter. Kamniška občina z največ potenciala za razvoj turizma v sobivanju z naravo Drzna želja snovalcev kamniškega turizma je, da postane naša občina Top pet slovenskih destinacij. Franci Kramar dodaja, da smo na pravi poti in kamniškemu turizmu dobro kaže. Za razvoj masovnega turizma občina ni primerna, lahko pa gostom ponudimo visoko kakovost turističnih storitev, čisto naravo, kulturnozgodovinske znamenitosti, bogato etnološko izročilo, pester program aktivnega preživljanja počitnic, šport in rekreacijo. V spomin se nam vedno vtisnejo kraji, kjer smo srečali prijazne in ustrežljive ljudi. Tudi zaradi tega se v te kraje radi vračamo ali priporočimo prijateljem, znancem ali sorodnikom, da jih obiščejo. Kulinarična prepoznavnost, odprtost in gostoljubnost, butična predstavitev, naravne znamenitosti, zanimive prireditve, ščepec podjetnosti in inovativnosti v iskanju domačih zgodb so zagotovilo, da Kamnik postane mesto, ki ga mora tako domač kot tuj gost obvezno videti in doživeti. Pa še nekaj. Turizem smo ljudje. Zadnji čas, da na že pregovorno »fovšljivost« pozabimo in si enotno pomagamo. BOJANA KLEMENC Kako turistični utrip kamniške občine doživljajo obiskovalci? Vita: Z možem sva želela preživeti kratke počitnice, podaljšan vikend v prijetnem ambi-entu, kjer se lahko v kratkem času intenzivno uživa tako v termah, mestnem vzdušju in hribih. Vse to Kamnik ponuja, pa še blizu Maribora je, od koder prihajava. Na žalost je malo zagodlo vreme, a na to nima nihče vpliva. Na lepote Kamnika so me opozorili družinski člani in resnično sem navdušena. Vesela sem, da sva izbrala oddih v mestu v času festivala Kamfest, saj je bilo mesto prežeto s pozitivno energijo, lepo je bilo videti ljudi, da se družijo, klepetajo... V Mariboru imamo Festival Lent in sem zadovoljna, da so tudi drugje tako izvrstni festivali. Pogrešala nisem ničesar, še vreme sem vzela v zakup. Oddih v Kamniku bom priporočila tudi prijateljem, saj se mi zdi dobra izhodiščna točka za izlete v širšo okolico, pa tudi bližnja okolica ponuja ogromno. Daphne: S fantom prihajava iz Grenobla in sva nad Kamnikom navdušena. O Sloveniji in Kamniku sva izvedela na spletni strani, na kateri Francoz, ki že deset let živi v Sloveniji, opisuje tamkajšnje življenje. Njegov najljubši kraj je Velika planina, zato sva se odločila, da prideva na ta konec Evrope. Šotoriva v Kamniku in od tukaj dnevno raziskujeva Slovenijo. Navdušena sva nad raznoliko pokrajino, gostoljubnostjo in prijaznostjo Slovencev. Kamnik naju je s srednjeveškim jedrom, hribi in poceni pivom očaral. Presenečena sva nad dogajanjem v mestu, festival Kamfest nama je zelo všeč, saj ponuja zelo pestro izbiro dogodkov, ki so brezplačni. Kamnik z okolico me malo spominja na Innsbruck, kjer sem študirala. Velika planina je pravljična, take posebnosti pogrešam v okolici Grenobla. Greg, Mora, Aiden in Tess: Na potovanju po Evropi smo se z družino za nekaj dni ustavili v Sloveniji, saj Gregovi stari starši izhajajo od tu. Želeli smo spoznati njihovo domovino in se srečati s sorodniki, ki so nas pripeljali tudi v Kamnik. Ogledali smo si že Maribor in Ljubljano, popoldan pa smo preživeli v Arboretumu in Kamniku. Preprosto navdušeni smo. Vse nam je všeč. Neverjetna narava, ljubka arhitektura, prijazni ljudje in hrana je izvrstna. Danes je krasno vreme in Alpe so zares čudovite. Kar ne moremo verjeti, kako blizu je vse pri vas in kako malo ljudi je povsod, kamorkoli gremo. Arboretum ali Kamnik s takimi naravnimi lepotami tako blizu glavnega mesta, to je zares privilegij, popolnoma drugače kot v ZDA. Prihajamo iz mesta West Granby v Connecticutu, ki je približno 2 uri stran od New Yorka. V veselje nam je bilo opazovati mlade družine v arboretumu, obiskovalce festivala v mestu, kako uživajo in se imajo lepo. Diane in Marc: V Kamnik sva zašla nenačrtovano že lansko leto. Peljala sva se mimo in ker je tako lepo, sva se preprosto ustavila. Letos sva se vrnila, saj nama je zelo všeč mirnost kraja. Mesto je zelo lepo in majhno, popolno nasprotje An-twerpna, od koder prihajava. Narava in gore so prekrasne, ljudje zelo prijazni. Tukaj ne pogrešava ničesar. Všeč nama je bližina Ljubljane, Bleda, zato sva obisk Slovenije in Kamnika že priporočila tudi prijateljem. Andrej in Barbara: V Kamnik prideva večkrat, saj je izhodišče za čudovite ture v gore ali kolesarske izlete. Danes se odpravljava s kolesom iz Kamnika na Krvavec. Dobro dostopna pot in ravno pravšnja tura, da preživiva krasen dan z lepimi razgledi. Opažava, da je Kamnik z okolico čedalje bolj urejen, z vedno več dogajanja. Prav je tako. Pogrešava boljšo označenost poti na določenih mestih. Prijateljem vedno pohvaliva kotičke, ki sva jih tu okoli na novo odkrila. Prihajava iz Štajerske, zato do kamniških koncev ni daleč. Imava občutek, da se veliko stvari obrača na boljše, kar je prav super. Heinz, Shanti in Boris: V Kamnik sva prišla na obisk k prijatelju,ki naju je že večkrat povabil. Živiva na Dunaju in sva se že večkrat peljala skozi Slovenijo. Kar sva na poti videla, nama je bilo vedno zelo všeč, zato sva se letos odločila, da končno za nekaj dni obiščeva Borisa. Mesto Kamnik naredi na obiskovalca dober vtis, saj je zelo prijetno, urejeno, zanimivo, s prekrasno naravo. Pogled z Malega gradu na panoramo mesta z Alpami je osupljiv. Čudovito. Odločili smo se, da se prepustimo toku dnevov in dogajanja ter preprosto raziskujemo okolico brez vnaprejšnjih načrtov. Prišla sva brez pričakovanj, odprta sva za vse, kar naju čaka, prvi vtis o mestu in okolici pa je zelo dober. Vpis in informacije septembra 2014 na 01-830-32-28 ter na www.gssrm.si Okrogla miza ob 20-letnici od prvega bazena v Termah Snovik Terme Snovik so prebudile kot Trnuljčica spečo Tuhinjsko dolino Ivan Hribar, direktor Snovik - Kamnik d o. o Term Terme Snovik so danes, poleg Arboretuma Volčji Potok in Velike planine, hrbtenica kamniškega turizma. Da dosegajo zavidljive in ne-slutene uspehe, je na okrogli mizi, ki je potekala ob 20-letnici prvega bazena, posebej poudaril tudi prof. dr. Bogomir Kovač. Pa tudi drugi udeleženci so si bili enotni, da si ta čudež kamniškega turizma zasluži posebno mesto. Direktor Ivan Hribar je ob tem dejal, da bi se lahko ob lepih besedah kar prevzel, a da je realnost taka, da morajo ne glede na vse vsak mesec poskrbeti za ljudi - na eni strani za goste, na drugi pa tudi za lastne zaposlene. Seveda s tihimi ambicijami, ki jih v okviru dogodka ni posebej izpostavljal; da bi lahko kamniški plavalci v Snoviku v doglednem času zaplavali tudi v olimpijskem bazenu. Tuhinjska dolina je speča lepotica kamniškega zaledja in dve desetletji nazaj je bilo vsakomur »jasno«, da v tej pretežno kmetijski dolini, naseljeni s pridnimi in domiselnimi ljudmi, ni veliko drugačnih možnosti za preživetje. A so se ušteli prav vsi po vrsti - Ivan Hribar, ki nikoli ne miruje, je zaslutil potencialno priložnost v termalni vodi, ki tod izvira. Zbral je skupino somišljenikov in se brez turističnih izkušenj podal na neznano pot. Na trnjevo in strmo, na kateri so bili dodatna ovira tudi domala sami dvomljivci. A prava mera podjetniškega talenta in zdrave odločnosti je dala rezultate, o katerih si najbrž nihče drug ni upal tedaj niti sanjati. Ob pomembni prelomnici, po dveh desetletjih od prvega pilotnega bazena, so v Termah Snovik konec avgusta pripravili okroglo mizo z naslovom Termalna voda - vir življenja in razvoja. Kot pogled na prehojeno pot in morda za pogum pri smelem pogledu v prihodnost: Direktor Hribar v pogovoru za naš časopis ni skrival namer, da bi Terme Snovik v naslednji razvojni fazi dobile olimpijski bazen. Ob tem jim gre na roke tudi Občina Kamnik, ki bo še letos poskrbela za nov uvoz do term. Trasa bo speljana malo stran od obstoječe in bo omogočala primeren dostop tudi turističnim avtobusom. Zagotovo jih bo še več, ko se bo glas o izjemni snoviški vodi še bolj razširil med ljudmi. Okrogla miza kot slavospev in vir podjetniških zamisli Na okrogli mizi, ki se je odvijala 21. avgusta, so sodelovali prof. dr. Bogomir Kovač, mag. Marjan Hribar, prof. dr. Tadeja Jere Jakulin, mag. Dušan Rajver, mag. Maja Pak, Aleksandra Gradišek, Janja Kokolj Prošek, Alenka Hribar, Manja Žebaljec in Ivan Hribar. Vabljen je bil tudi Drago Bulc. Ker se dogodka ni mogel udeležiti, je v svojem sestavku, ki ga je poslal, izpostavil pogled na umestitev Term Snovik v slovenske in mednarodne turistične tokove. Dogodek je povezovala mag. Bojana Planina. Okrogla miza je prinesla številne nove podjetniške ideje snovalcem turistične ponudbe, ki v Termah Snovik lahko prepoznajo poslovnega partnerja, kjer lahko izvajajo in tržijo svoje programe ... Ljudje so, kot kaže, svoj odgovor na recesijo našli prav v turizmu. So pa vedno zahtevnejši in vse bolj informirani potrošniki. Digitalni turist je povsem drugačen od predhodnih, pa tudi število turistov je v 50. letih naraslo iz 50 milijonov na več kot milijardo popotnikov in dopustnikov letno. Udeleženci so se vsak s svojega zornega kota ozrli na 20-letno pot Term Snovik in spregovorili o svojem videnju njihovega uspeha ter o korakih, ki so nujni za nadaljnji razvoj slovenskega turizma. Gre namreč za še vedno rastočo panogo, saj so ljudje, kot kaže, svoj odgovor na recesijo našli prav v turizmu. So pa vedno zahtevnejši in vse bolj informirani potrošniki. Digitalni turist je povsem drugačen od predhodnih, pa tudi število turistov je v 50. letih naraslo iz 50 milijonov na več kot milijardo popotnikov in dopustnikov letno. Prav tako so si bili enotni, da je bila usmeritev Term Snovik, da bodo energetsko učinkovite in okolju prijazne terme, vizionarska in da imajo dobro osnovo, ker so gradili na doseganju zahtevnih evropskih ekoloških standardov v turizmu (znak EU Ecolabel - marjetica za okolje - v Termah Snovik so jo dobili prvi v državi). »Terme Snovik so temeljno sporočilo Sloveniji ...« Če izpostavimo samo nekatere izmed govorcev, je med njimi zagotovo prednjačil prof. dr. Bogomir Kovač, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Direktorju Hribarju in okoli njega zbrani podjetniški ekipi je izrazil občudovanje in povedal, da so Terme Snovik zgled, kako lahko turizem postane eden temeljnih razvojnih vzgibov. Izpostavil je podjetniško noto, žlahtnost in racionalnost, ki je ekipo brez izkušenj v turizmu popeljala do tako uspešnega projekta. Na primeru Term Snovik je izpeljal, kot je dejal, »temeljno sporočilo Sloveniji; da potrebujemo uporne in sposobne ljudi, ki kljubujejo in uspejo z zelo racionalnim pristopom«. Mag. Dušan Rajver iz Geološkega zavoda Slovenije je spregovoril o tehničnih lastnostih vrtin in ocenil, da je vode, ki ima okoli 30 stopinj ali malo več, v Termah Snovik dovolj tudi za nadaljnji razvoj term. Mag. Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, je spomnil, da je ministrstvo za gospodarstvo leta 2003 Termam Snovik namenilo 1.803.000 evrov odobrene subvencije in da je bil to eden boljših primerov naložbe evropskih sredstev. Tudi na tem primeru gradi svoje prepričanje o nujnosti privatizacije, saj analiza sofinanciranja projektov z EU sredstvi kaže na velike razlike v prid zasebnim investitorjem. mag. Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo: »Terme Snovik so (bile) eden boljših primerov naložbe evropskih sredstev. Tudi na tem primeru gradim svoje prepričanje o nujnosti privatizacije, saj kaže analiza sofinanciranja projektov z EU sredstvi na velike razlike v prid zasebnim investitorjem.« Manja Žebaljec, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji v sosedstvu Term Snovik, je izpostavila pomen lokalnih prireditev in kulinarike za goste, tudi za tuje, saj jezik pesmi in plesa razumejo prav vsi. Aleksandra Gradišek, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije, je poudarila, da so Terme Snovik hrbtenično podjetje v Srcu Slovenije, ki povezuje ljudi in gradi na njihovih potencialih. Po njenih besedah je lokalni vpliv na turistični pristop posebnega pomena. Alenka Hribar, vodja turizma iz Zavoda za turizem in šport v obči- ni Kamnik, pa je izpostavila velik miselni preskok, ki so ga Terme Snovik doprinesle k razvoju kamniškega turizma in so ga domačini v Tuhinjski dolini vzeli za svojega in začutili kot skupno priložnost. Drago Bulc, predsednik Dru- Prof. dr. Tadeja Jere Jakulin in prof. dr. Bogomir štva turističnih Kovač. novinarjev FIJET Slovenija in član Izvršnega odbora Svetovnega združenja turističnih novinarjev in piscev o turizmu FIJET, je v poslanem prispevku poudaril, da bi Terme Snovik lahko še bolj pozicionirale svojo eko usmeritev, se organsko povezale z okoljem neokrnjene narave Tuhinjske doline (hrana, programi ... ) in do maksimuma izkoristile socialna omrežja in globalne turistične spletne portale ter postale ena najbolj butičnih turističnih mini destinacij. Ivan Hribar, direktor Term Snovik: »Od lepih besed na okrogli mizi bi se lahko kar prevzel, a realnost je taka, da moramo ne glede na vse vsak mesec poskrbeti za ljudi - na eni strani za goste, na drugi pa tudi za lastne zaposlene.« (Seveda s tihimi ambicijami, da bi lahko kamniški plavalci v Snoviku v doglednem času zaplavali tudi v olimpijskem bazenu.) Ivan Hribar, direktor Term Snovik - Kamnik d. o. o., pa je izpostavil pomen ljudi, ki so izza bilanc in predstavljajo njihovo pravo vrednost. Skupaj z njimi ga sedaj čaka obdobje oblikovanja produktov in pozicioniranja term na način, da bodo trajno in širše prepoznane. Pri tem pa bo v prihodnje verjetno ključna prav snoviška termalna voda s svojimi izjemnimi lastnostmi. Ta je obogatena z minerali, zato bo pot zagotovo lažja, kot če bi imeli na voljo »zgolj« termalno vodo. Da pa bodo goste privabili, jim morajo najprej ponuditi dobro zgodbo, ki jo bodo v Tuhinjski dolini z okolico tudi doživeli v obliki inovativne in vrhunske storitve. Mag. Bojana Planina, voditeljica in soorganizatorica dogodka, pa je slavljencu skupaj z gosti in udeleženci nazdravila še na mnoga leta - s kozarcem odlične snoviške vode. V Termah Snovik bodo sestavke in sklepe sodelujočih na okrogli mizi objavili v posebnem zborniku, o izidu katerega bomo javnost obvestili. »Terme Snovik so temeljno sporočilo Sloveniji .« Če izpostavimo samo nekatere izmed govorcev, je med njimi zagotovo prednjačil prof. dr. Bogomir Kovač, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Direktorju Hribarju in okoli njega zbrani podjetniški ekipi je izrazil občudovanje in povedal, da so Terme Snovik zgled, kako lahko turizem postane eden temeljnih razvojnih vzgibov. Izpostavil je pod- prof. dr. Bogomir Kovač: »Terme Snovik so zgled, kako lahko turizem postane eden temeljnih razvojnih vzgibov.« jetniško noto, žlahtnost in racionalnost, ki je ekipo brez izkušenj v turizmu popeljala do tako uspešnega projekta. Na primeru Term Snovik je izpeljal, kot je dejal, »temeljno sporočilo Sloveniji; da potrebujemo uporne in sposobne ljudi, ki kljubujejo in uspejo z zelo racionalnim pristopom«. Mag. Dušan Rajver iz Geološkega zavoda Slovenije je spregovoril o tehničnih lastnostih vrtin in ocenil, da je vode, ki ima okoli 30 stopinj ali malo več, v Termah Snovik dovolj tudi za nadaljnji razvoj term. KAROLINA VRTAČNIK Foto Andrej Žalar Žlahtna kapljica iz Snovika Ljudski glas je že pred desetletji opeval in poznal zdravilno moč vode ob potoku Snoviška, ki priteče v Tuhinjsko dolino izpod kamniških planin. Prvi jo je našel vaški kovaški mojster, ki je pozimi ob tem potoku, kjer je stala njegova kovačija, videl, da ponekod sneg kopni hitreje. Takoj je pomislil, da utegne to biti termalna voda. Po vztrajnem izkopavanju se je njegova domneva potrdila. In ko je v njej redno namakal svoje, od revme zvite roke, si jih je povsem ozdravil. Številne učinke te, kasneje strokovno dokazane termalne vode, danes priznavajo vsi. Terme Snovik jo vsak dan sproti zajemajo naravnost iz zemeljskih globin in omogočajo, da jo prav vsak lahko pije, v njej plava, se razgibava, zabava, tekmuje, čofota, vanjo pridrča s tobogana ali pa preprosto samo uživa v blagodejnosti njenih neskončnih žlahtnih kapljic. Med turistične znamenitosti naše občine zagotovo sodi naravni biser Arboretum Volčji Potok. Turisti so nad lepotami in barvitostjo parka navdušeni, zelo priljubljen pa je tudi med domačimi obiskovalci. Do konca junija so zabeležili 108.411 obiskovalcev. Za primerjavo navajamo podatek, da je v celotnem lanskem letu park obiskalo 115.000 ljudi. V zagnanem kolektivu Arboretuma Volčji Potok so z letošnjim obiskom zadovoljni kljub muhastemu vremenu in zapori ceste v poletnih mesecih, tako iz domžalske smeri zaradi izgradnje pločnika, kot tudi kamniške smeri zaradi izgradnje vodovodnega omrežja, zaradi česar je bil obisk parka in vrtnega centra manjši. Od sredine avgusta promet zopet poteka nemoteno iz obeh smeri. Je pa zato k dobremu letošnjemu obisku parka pripomogla zanimiva razstava dinozavrov, ki je vso pomlad in poletje privabljala predvsem družine iz vseh koncev Slovenije. LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 PRIPRAVILI SMO JESENSKA OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO Delovni čas: pon.-pet.: 9.-19. ure, sobota: 8.-13. ure 6 5. september 2014 POGLEDI-VOLITVE Kamniški OBČAN POMEMBNA OBVESTILA V ZVEZI Z LOKALNIMI VOLITVAMI 2014 Glasovanje po pošti Volivci, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu, volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah ali zdraviliščih ter volivci, ki so na dan glasovanja v zavodu za izvrševanje kazenskih sankcij, lahko na lokalnih volitvah 2014 glasujejo po pošti, če to namero sporočijo Občinski volilni komisiji Občine Kamnik na naslov Glavni trg 24, 1240 Kamnik, najkasneje do 24. 9. 2014. Glasovanje na voliščih, dostopnih za invalide Volivci, ki želijo na lokalnih volitvah 2014 glasovati na volišču, ki je dostopno invalidom in ne na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, morajo to namero sporočiti Občinski volilni komisiji Občine Kamnik na naslov Glavni trg 24, 1240 Kamnik, najkasneje do 1. 10. 2014. Glasovanje na domu Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko na lokalnih volitvah 2014 glasujejo predvolilnim odborom na svojem domu, četo namero sporočijo Občinski volilni komisiji Občine Kamnik na naslov Glavni trg 24, 1240 Kamnik, najkasneje do 1. 10. 2014. Obrazci za uresničevanje zgoraj navedenih pravic so dostopni na uradni spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si), na vložišču Občine Kamnik, zanje pa lahko zaprosite tudi preko telefona: 01/831 81 13 ali elektronske pošte tina.trcek@kamnik.si. Občinska volilna komisija Občine Kamnik SEZNAM VOLIŠČ V OBČINI KAMNIK ZA LOKALNE VOLITVE 2014 Obveščamo vas, da je seznam volišč v Občini Kamnik za lokalne volitve 2014 objavljen na oglasni deski Občine Kamnik, na uradni spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si) ter na spletnem portalu Kamničan (www.kamnican.si). Sedeži oziroma območja volišč ostajajo nespremenjena in so ista kot za izvedbo vseh ostalih državnih volilnih opravil. Občinska volilna komisija Občine Kamnik PREDČASNO GLASOVANJE Predčasnoglasovanjezavsevolivce, ki bodovnedeljo, 5. 10. 2014, odsotni iz kraja stalnega prebivališča (kjerso sicervpisanivvolilni imenik), bo potekalo vtorek, 30. 9., sredo, 1. 10.in četrtek, 2. 10. 2014, v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, od 9.00 do 17.00 ure. Volivce, ki se bodo udeležili predčasnega glasovanja, prosimo, da imajo s seboj osebni dokument, ki izkazuje njihovo identiteto, ter obvestilo o volišču, na katerem bi imeli pravico glasovati v nedeljo, 5. 10. 2014. Občinska volilna komisija Občine Kamnik - mrteofa - odmeve NAZAJ V PRIHODNOST? »Ko poslušam razprave o socialni kapici in argumente za in proti njej, mi je popolnoma jasno, zakaj smo po več kot dvajsetih letih iz najbolj perspektivne države postali ena izmed tistih, ki je najmanj napredovala in že tiska vozovnice za trojko,« je letos avgusta dejal doslej najuspešnejši direktor davčne uprave mag. Ivan Simič. To je najboljši odgovor na demagogijo, ki si jo je na račun NSi v prejšnji številki Kamniškega občana privoščila poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar. V Sloveniji imamo žal politike, ki so za dosego ciljev in ohranitev svojega položaja pripravljeni zavajati javnost. Škoda za državo je neizmerna, saj tovrstni politiki s socialno demagogijo in parolami preprečujejo vsakršne reforme in pri ljudeh ustvarjajo lažen občutek, da je vse dobro in da tisti, ki se zavzemamo za reforme, predstavljamo največjo nevarnost. Spoštovana poslanka je v svojem zapisu o socialni kapici pokazala veliko mero neznanja. Glede socialne kapice ji bom odgovoril z argumenti in konkretnimi številkami. Spoštovana poslanka, socialno kapico ima 19 evropskih držav, med njimi tudi države z močnimi socialno demokratskimi strankami. Socialna kapica pomeni omejitev obdavčitve plače. Parole, da gre za bogataško kapico in da gre le za pomoč bogatim, gredo ljudem seveda hitro v uho, vendar konkretne številke pokažejo nekaj povsem drugega. V Sloveniji je vsaj na papirju bogatih, to je tistih, ki so v 50-odstotnem dohodninskem razredu, zelo malo. TV Slovenija je poročala, da se od bogatih ljudi na leto zbere 16 milijonov evrov dohodnine, od vseh državljanov pa dve milijardi (2000 milijonov evrov). Odgovor, zakaj je delež bogatih v dohodnini tako nizek, pa je, ker premožni v Sloveniji že imajo socialno kapi- GLy tUhif^' GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH JVOVO/ Vpisujemo v programe za odrasle: • PREDŠOLSKA VZGOJA • EKONOMSKI TEHNIK • GASTRONOMIJA IN TURIZEM • MATURITETNI TEČAJ • GIMNAZIJA • TEČAJI TUJIH JEZIKOV in RAČUNALNIŠTVA co. Samostojni podjetniki imajo omejitev na plačevanje prispevkov pri plači. Najvišji znesek, do katere samostojni podjetniki plačujejo prispevke je 3,5 kratnik povprečne plače za preteklo leto, to je torej socialna kapica za samostojne podjetnike. Lastniki d. o. o. se davčno optimizirajo, izplačujejo si minimalno plačo, viške pri poslovanju pa si izplačajo v obliki dobičkov, ki so obdavčeni manj kot plače. Moram reči, da ne razumem spoštovane poslanke, ki zagovarja sistem, v katerem je dobiček obdavčen manj kot delo. Gospa mag. Julijana Bizjak Mlakar in njej podobni politiki z branjenjem sedanje ureditve ščitijo bogataše in uničujejo srednji razred, ki teh omejitev na plačevanje prispevkov nima. Ohranjanje sedanjega sistema dejansko pomeni branje-nje bogataške kapice, sam pa se zavzemam za socialno kapico. Če bi z uvedbo socialne kapice pomagali Akrapoviču ali Boscarolu, rekla sta, da jima bi, in tako zadržali ljudi, ki v Sloveniji ustvarjajo največ, potem smo veliko dosegli. Minus, ki bi zaradi socialne kapice nastal v blagajni, pa bi pokrili iz naslova subvencij za gospodarstvo. Tako bi naredili proračunsko nevtralno operacijo. Revnejši zaradi uvedbe socialne kapice ne bi bili nič bolj obremenjeni, bi pa v Sloveniji zadržali Akrapovičeve in Boscarolove inženirje. Mag. Julijana Bizjak Mlakar in njej podobni demagogi jih želijo pognati čez meje. Morda še to. Gospo Bizjak Mlakar bi opomnil, da je njen DeSUS leta 2012 (v drugi Janševi vladi) podpisal koalicijsko pogodbo, v kateri je bila vključena socialna kapica, kateri danes tako nasprotuje. Spoštovana poslanka, zakaj se niste oglasili že takrat? Prav zaradi politikov, kakršna je mag. Julijana Bizjak Mlakar in njena stranka, smo se v NSi nehali pogajati za vladno koalicijo, saj z ljudmi, ki jim je pomembnejše všečno nastopanje v javnosti, ne pa reševanje realnih problemov Slovenije, nimamo kaj početi. Spoštovana poslanka, sedaj boste v vladi. Resnično si želim, da vaše visokoleteče načrte o socialni državi uresničite. Čez štiri leta bova naredila obračun vašega dela. Glede na to, kaj ponujate, sem prepričan, da bo še manj socialne države. Zaradi državljank in državljanov pa upam, da se motim. MATEJ TONIN, poslanec Iz volitev v volitve: ali so različne volitve povezane? Čeprav so lokalne volitve tako rekoč že pred vrati, pa kamniški krščanski demokrati še dolgujemo poročilo o predčasnih parlamentarnih volitvah 13. julija. Na teh je Nova Slovenija na državni ravni prejela 48.846 glasov in tako dosegla 5,59 % podpore. S tem je povečala število poslancev na 5. V volilnem okraju Kamnik - Komenda je bil za poslanca ponovno izvoljen mag. Matej Tonin, ki je še izboljšal svoj rezultat iz leta 2011, saj je prejel 1937 glasov oz. 12,59 % podpore. Na Kamniškem in Komendskem je NSi tako zasedla 3. mesto. Vsekakor gre za visoko nadpovprečen rezultat, ki pa za mag. Mateja Tonina pomeni šele začetek novih naporov in toliko večjo odgovornost do volivcev. Problemi, s katerimi se soočata država in naša občina, z volitvami namreč niso izginili, ampak se še naprej kopičijo, zato še vedno zahtevajo odgovorno reševanje. Dejansko ima zaradi posebnosti volilnega sistema, ki se uporablja za državnozborske volitve, območje občin Kamnik in Komenda v tem sklicu Državnega zbora kar dva poslanca - opozicijskega mag. Mateja Tonina in koalicijsko poslanko mag. Julijano Bizjak Mlakar, ki je bila prav tako že drugič izvoljena. Upamo, da bosta dva poslanca za lokalno okolje lahko naredila več kot le eden, sploh zato, ker imata različni vlogi in se lahko posvetita različnim zadevam. Koalicijska poslanka ima lahko večji vpliv na prihodnjo vlado, opozicijski poslanec pa ni omejen z obveznostmi do koalicije, vendar pa bo zvest drži konstruktivne opozicije, ki jo bodo krščanski demokrati zavzeli tudi v tem mandatu parlamenta - in bo še naprej opozarjal na dejanske probleme naše občine. Tretji člen v tej enačbi pa je prihodnji župan Občine Kamnik. Volilna kampanja se pričenja prav v teh dneh, in 5. oktobra bodo volivci odločili, koga želijo za župana. Župan je pravzaprav najpomembnejši člen v tej verigi, saj je od njega odvisno, kakšne pobude bo dajal in koliko se bo opiral na pomoč kar dveh poslancev. Če namreč župan ne daje pobud, potem tudi poslanca ne moreta pomagati občini. Seveda pa za vsakim županom stoji tudi občinski svet. Razmerja moči med različnimi skupinami v tem lokalnem parlamentu dejansko narekujejo županu, kaj lahko in česa ne more uresničiti - če seveda ima svoj program. Ugotovimo torej lahko, da odločitve volivcev na različnih ravneh oz. na različnih volitvah vplivajo druga na drugo, kar se nato odraža v političnem delovanju različnih izvoljenih predstavnikov na različnih ravneh vladanja, učinke tega delovanja pa volivci nato občutimo v svojem vsakdanjem življenju. Največ je torej odvisno od izbire volivcev. Kako torej prav izbrati na vsakokratnih volitvah? Za odgovor na to vprašanje je potrebna modrost razločevanja med različnimi ponudbami na »volilnem trgu«: kaj je res skupno dobro, kaj je še mogoče realno storiti, kateri programi dejansko ustrezajo skupnemu blagru, katera politična opcija oz. kdo od kandidatov je zaupanja vreden, kdo se je v dosedanjem delu dejansko izkazal kot zanesljiv in sposoben, kdo se drži dogovorov in kdo ne, kdo ima stik z resničnostjo in je torej blizu ljudem in kdo ne ... Le kako se bodo volivci odločili tokrat? PRIMOŽ ZUPAN, tajnik OO NSi Kamnik Dušan Papež, podjetnik, športnik in ponosni Kamničan gre s široko podporo na lokalne volitve. VPIS in INFORMACIJE med 3. in 25. septembrom, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 11. in 15. uro, v torek in četrtek med 12.00 in 17.30. Tel.: 01 830 3228 in 01 830 3212 www.scrm.si Vizija trajnostnega razvoja Kamnika do 2040 Ste se že kdaj vprašali, kako bo v Kamniku leta 2040? »Mesto Kamnik velja za mesto z bogato zgodovino in kulturno dediščino, mesto z dušo. Kamnik v zadnjih letih v svoje kotičke privablja številne obiskovalce, tako domače kot tuje. Turizem za občino predstavlja vedno bolj pomembno panogo, saj že same naravne in kulturne danosti, ki jih mesto z okolico ponuja, nudijo dobre možnosti nadaljnjega razvoja turizma,« lahko preberemo na spletni strani Občine Kamnik. Kamniška občina s svojimi naravnimi in kulturnimi lepotami upravičeno velja za eno izmed lepših v Sloveniji, a že vrsto let se vedno znova poraja vprašanje, če so te danosti na področju turizma dovolj izkoriščene. Vsekakor se stvari premikajo, v katero smer pa je odvisno od posameznikovega pogleda. Skupina mladih Kamničanov s skupnimi pogledi se je že pred časom povezala v Društvo Kamnik 2040. Vprašali so se, kaj vse se v Kamniku da in kaj ne da narediti za boljšo prihodnost in se odločili, da ne bodo ostali le pri besedah, temveč so se raziskovanja prihodnosti lotili temeljiteje. Nenazadnje še vedno velja misel, ki jih vodi: »Kjer je volja, tam je tudi pot.« Vizija trajnostnega razvoja za »nas in naše zanamce« Ustanovitelja Društva Kamnik 2040 Jaka Ličen in Samo Šuštar sta v programu Kamnik 2040 zasnovala vizijo trajnostnega razvoja Občine Kamnik in okolice do leta 2040, ki temelji predvsem na razvoju turizma, v prihodnosti pa bi jo rada razvila tudina področju kmetijstva, lesnopredelovalne industrije in energetike. Člani društva predlagajo načine, kako bi se naša občina lahko razvijala v korist občanov in bodočih generacij do leta 2040. Jaka Ličen zagotavlja, da bi se z dobro vizijo trajnostnega razvoja naše občine lahko ustvarila nova delovna mesta, dvignila pa bi se tako kvaliteta bivanja kot tudi življenjski standard občanov. Naš sogovornik Jaka Ličen želi v prihodnosti videti kamniško občino na zemljevidu podobnih zgodb »zelene turistične izkušnje«, kot jih opazuje na svojih dopustih in raziskovanjih po Južnem Tirolskem in v Avstriji. »Zakaj bi odkrivali toplo vodo, če je že odkrita, saj je v neposredni bližini toliko dobrih primerov, ki jih lahko prenesemo v naš prostor,« meni, z njim pa se strinja vse več Ka-mničanov, ki se društvu pridružujejo s svojimi idejami in vzpodbudami. Bistven poudarek vizije trajnostnega razvoja naše občine leži v turizmu, saj se vsi člani društva strinjajo, da ima kamniška občina vse pogoje za uspešen razvoj turizma, obenem pa je turizem gospodarska panoga, ki bo tudi v bližnji prihodnosti Kamničan Jaka Ličen je skupaj s prijateljem Samom Šuštarjem ustanovil Društvo Kamnik 2040, ki odpira pogled na vizijo trajnostnega razvoja našega mesta v prihodnosti. Društvu se priključuje vse več kamniških somišljenikov, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim mestom. zahtevala sodelovanje posameznika, katerega ne bo mogoče nadomestiti z roboti, kot se to dogaja v drugih gospodarskih vejah. »Z boljšim razvojem turizma v naši občini bi lahko pridobili ogromno delovnih mest, kar je ena izmed bistvenih točk našega programa Kamnik 2040,« razlaga Ličen. Strategijo programa sta Jaka in Samo bolj temeljito snovala zadnji dve leti, saj sta pregledala, preslikala in prehodila vsa področja, o katerih govorita, o njih pa sta zagotovo razmišljala že veliko dalj časa. Na spletni strani Društva Kamnik 2040 so podrobneje opisane ideje in načrti, ki so po besedah Lična še kako resno zasnovani in izvedljivi, pa čeprav se morda komu lahko zazdijo popolnoma neverjetni, celo nori. Turistična sezona je lahko uspešna vse leto, ne le poleti Vedno bolj prisotno mnenje, da je na Veliki planini možna le poletna turistična sezona, je botrovala k še bolj podrobno razdelani celostni viziji trajnostnega razvoja kamniške občine, saj avtorja v prvi vrsti izhajata iz dejstva o razvoju Velike planine kot smučarskega središča, ki bi ga lahko v bodoče povezali s Krvavcem. Jaka dodaja, da sta se zgledovala po sistemu malih turističnih družinskih podjetij, z delovanjem katerih sta se seznanila v Avstriji in na Južnem Tirolskem. Veliko planino sta primerjala s Kronplatzom, kjer zimske dni radi preživljajo tudi Kamničani. »V Kronplatzu, kjer sem bil z družino zadnjih deset let na zimskem dopustu, so z zimsko turistično dejavnostjo začeli istočasno kot Velika planina, leta 1963, a so zaradi nenehnega razvoja in vlaganj v prave stvari skozi leta ogromno napredovali, naša Velika planina pa je ostala in ostaja vsi vemo kje. V društvu smo prepričani, da bi lahko z drugačnim pristopom, z voljo in usmerjenim delovanjem naredili popolnoma drugačno zgodbo, saj ima Kamnik v primerjavi s Kronplatzom več prednosti - izjemno lokacijo v bližini avtoceste, glavnega mesta, mednarodnega letališča, nenazadnje morja. Vizijo imamo tudi v ureditvi smučišča s Tolste gore, za katerega so bili že narejeni načrti pred skoraj tridesetimi leti,« vneto razlaga Ličen. Na moj nasmeh pa le odvrne: »Za Slovence ali Kamničane so to zares nore ideje, mi pa se sprašujemo, zakaj niso za Avstrijce. Tudi oni imajo uspešna smučišča, ki so le na 400 m.n.v., pa nihče ne razmišlja, da tam ni možno imeti dobre smuke. Seveda pa je nujen dodelan sistem umetnega zasneže-vanja, ki mora biti tako dober, kot da vso sezono ne bo niti centimetra snega. Seveda je za vse naše ideje potreben znaten finančni vložek, a to ne delava za nas, temveč za naše otroke. Po finančnih projekcijah so vsi naši projekti izvedljivi in dolgoročno tudi rentabilni.« Vsak turistični kraj ima jezero. Zakaj ne tudi Kamnik? Jaka in Samo sta opazovala, kako poskušajo Avstrijci in Italijani čim dlje zadržati vodo v hribih, medtem ko jo pri nas poskušamo čim prej spustiti v dolino. Po mnenju Društva Kamnik 2040 bi z zajezitvijo Nevljice lahko prišli do jezera, ki bi ga umestili na začetku vhoda Slabo vreme pokvarilo kopalno sezono Kamniški bazen je bil zadnja leta dobro obiskan, saj je poleg urejenosti in čistoče kopališča obiskovalce privabila ugodna cena letne ali dnevne karte. Po besedah Francija Kramarja, v.d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, bi lahko letošnjo kopalno sezono označili za katastrofalno, saj poletno vreme res ni bilo naklonjeno obratovanju bazena. »Kljub temu, da smo skoraj podvojili prodajo letnih kart, pa bo skupni izkupiček prodanih vstopnic skoraj 40% manjši kot v preteklih dveh letih. Žal je to posledica slabega vremena in ne česarkoli drugega,« pojasnjuje Kramar. Kamniški bazen je za razliko od nekaterih drugih bazenov prijazen do obiskovalcev, zato so zapirali vrata le v zares slabih vremenskih razmerah. Čeprav so bili nekateri obiskovalci mnenja, da je bila letošnja bazenska voda prehladna, Kramar te očitke zavrača: »To razumem bolj kot nagajanje Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik. Voda je imela vseskozi več kot 25 stopinj Celzija, tudi v najhladnejših dneh. Obiskovalci so temperaturo bazena lahko preverili na naši oglasni deski. Prav zaradi vzdrževanja temperature so letošnji stroški plina za 100% višji kot lani. Tudi to je razlog, da smo že naročili študijo porabe plina in morebitne ukrepe za zmanjšanje teh stroškov.« Že nekaj časa se v Kamniku kaže potreba po pokritem bazenu. Kramar dodaja: »Mislim, da pokriti bazen ne bi bistveno vplival na poletno sezono, saj v poletnih mesecih pokrite bazene zapirajo. Odprti poletni bazeni imajo svoj čar, pokriti pa pridejo prav predvsem izven poletne kopalne sezone.« Glede na dejstvo, da je kamniški bazen v bližini ponudnikov turističnih storitev, ga obiščejo tudi tuji gostje, ki posebej pohvalijo čistočo in prijaznost zaposlenih. BOJANA KLEMENC Člani društva Kamnik 2040 na svoji spletni strani z dodelanimi animacijami predstavljajo različne drzne ideje in vizije razvoja. Vizija društva zaenkrat temelji predvsem na razvoju turizma v kamniški občini, med drugim razmišljajo o smučišču s Tolste gore, povezavi Velike planine s Krvavcem in umestitvi jezera v sotesko Nevljice. v sotesko reke Nevljice. Jez bi po njihovi temeljiti raziskavi lahko izkoristili za pridobivanje električne energije, regulacijo Nevljice, ki bi preprečeval oz. omejeval poplavljanje, prečiščenje (pred izlivom Nevljice v jezero bi zgradili čistilno napravo) ter razvoj turizma ob jezeru in posledično po celotni Tuhinjski dolini. »Jez bi bil dolg približno tri kilometre in pol. Okrog novo nastalega jezera bi se razvijal turizem, apartmaji, ponudba rekreacijskih aktivnosti, kolesarske steze, vse to pa bi lahko povezovali s Tolsto goro v neposredni bližini, z mestom, Termami Snovik in ostalimi turističnimi kapacitetami v Občini Kamnik« razkriva Jaka. Pri viziji trajnostnega razvoja kamniške občine so se v prvi vrsti osredotočili predvsem na turizem, saj jim je to področje najbolj poznano, smernice pa so začrtane tudi v druge smeri. »Če bi se društvu rad pridružil še kdo, ki ima znanja in ideje na drugih področjih, na katerih se lahko razvija Kamnik, ga z veseljem sprejmemo medse in prisluhnemo idejam. Na naši spletni strani in socialnem omrežju bomo v prihodnje dodajali več novih vsebin, zato so ideje, predlogi, kritike, mnenja še kako dobrodošla. Želiva, da bi se občani začeli zavedati, da bi s skupnim delovanjem dolgoročno zares vsi pridobili,« sporoča našim bralcem naš sogovornik. Saj ni potrebno veliko, že sprehod po bližnji okolici in širši pogled lahko pove zadosti. Vizija razvoja kamniške občine je celostna, a vsekakor realna Vizija društva zaobjema celotno občino s poletno in zimsko sezono. V društvu so si enotni, da je Kamnik izredno lepo mesto, a bi bilo v njem lahko več utripa, zato kot prioriteto predlagajo, da se ustavi trend propadanja starega mestnega jedra. Pozornost je treba posvetiti predvsem poslovnim prostorom, ki dajejo mestu življenje, v nasprotnem primeru bi se lahko na dolgi rok zgodilo, da bo staro mestno jedro postalo spalno naselje. Predstavljajo tudi širjenje infrastrukture na področju Arboretuma, Snovika, Kamniške Bistrice, rešitve pa ponujajo tudi za manjše vasice okrog večjih turističnih infrastruktur, ki bi se lahko razvijale s širjenjem turističnih kapacitet v smislu manjših družinsko vodenih apartmajskih hiš, gostiln in storitvenih dejavnosti. »Vizija naj bi se uresničevala postopoma, seveda odvisno od razpoložljivih sredstev in zmožnosti. Veva, da se lahko za uresničitev naših zamisli pridobijo evropska sredstva, prepričani pa smo, da so predlogi zanimivi tudi za zasebne vlagatelje. V prvi vrsti je pomembno, da vemo, kaj želimo in kam gremo. Prihodnost Kamnika je v povezovanju vseh, od posameznikov do inštitucij, če želimo biti uspešni. Ključnega pomena je, da smo si enotni v viziji in da imamo cilj, h kateremu stremimo, v zavedanju, da lahko naredimo naše okolje še lepše in boljše za prihodnost naših zanamcev. Če je uspelo v 19. stoletju Prašnikarju s pomočjo meščanov in dobro vizijo obuditi Kamnik in slavni Kurhaus, da je celo avstrijski cesar Franc Jožef preživel dopust v našem mestu, zakaj tudi nam ne bi s skupnimi močmi uspelo. Iskali bomo sogovornike na občinski in državni ravni z namenom, da bi vizijo trajnostnega razvoja našega kraja udejanili v praksi. Turisti iščejo zgodbe, ki jih ponuja naša okolica. V to trdno verjamemo. Kraji in države z dobro razvito turistično in gospodarsko infrastrukturo, po katerih se zgledujemo, so bili nekoč na začetni točki. Odločili so se za svojo razvojno pot ob podpri večine prebivalcev, ki so v njej videli lastno perspektivo in koristi, jo dosledno izvajali v praksi ter se počasi razvijali do stopnje, na kateri so danes. Iz malega zraste veliko,« zaključuje Jaka Ličen. Steve Jobs, vizionar, poln strasti, ki je svet po mnenju mnogih zagotovo spremenil na bolje, je nekoč izjavil: »Strastni ljudje so tisti, ki lahko iz sveta napravijo lepši kraj.« Čeprav se sliši marsikatera vizija društva Kamnik 2040 še kako neverjetna, je vsekakor njihova strast tista, ki jo osmisli. Kako krasno, da so v našem mestu še ljudje, ki na trenutke ne mislijo le s trezno glavo in ustvarjajo vizijo. Še lepše bi bilo, če se del vizije uresniči. Konec koncev pa to ni odvisno le od kamniških pobudnikov in vizio-narjev, temveč vseh nas, ki smo del te zgodbe in občine. Ob tem pa se poraja vprašanje »Ali smo Kamničani na to sploh pripravljeni?« BOJANA KLEMENC Letošnje nizke poletne temperature in nestanovitno vreme niso bile prijazne do obiskovalcev bazena niti do Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik kot upravljalca bazena. Šola, ki mi je blizu! Tudi odraslim in za odrasle! Na Srednji šoli Domžale lahko pridobite formalno izobrazbo po programih splošne gimnazije, ekonomski tehnik (PTI), strojni tehnik (PTI), trgovec, avtoserviser in inštalater strojnih inštalacij. SŠ Domžale = splošna gimnazija + poklicna in strokovna šola. Klikni www.ssdomzale.si. S f§ s i s srednja šola domžale 8 5. september 2014 NAŠA DEDIŠČINA Kamniški OBČAN NA SPREHODU SKOZI ČAS V LONČARJEVEM MUZEJU Novinar, mrhovinar in starinar morajo biti prvi na kraju dogodka Več kot pet tisoč predmetov se je nabralo v zadnjih petnajstih letih in kamor koli seže pogled, se oko ustavi na kakšnem etnološko zanimivem predmetu, ki te vrne v preteklost. Lončarjev Janez iskreno prizna, da mu v vseh teh letih še ni uspelo popisati, niti natančno prešteti vseh predmetov, ki so predstavljeni v zasebni zbirki Lončarjevega muzeja na Podborštu pri Komendi, saj mu za to preprosto zmanjkuje časa. Pa ne le časa, temveč tudi prostora. Janez Lončar je s pomočjo družine na nekdanji Snikarjevi domačiji v stari zidani hiši in bližnjih lesenih poslopjih uredil izredno zanimivo zbirko različnih predmetov, ki obiskovalcu nazorno prikažejo kmečko življenje pred nekaj desetletji. V starinah vidi trud prednikov Janez Lončar po zbirateljski poti še ne hodi dolgo. Nikoli se ni ubadal z etnološko dediščino in do starih predmetov ni gojil posebnih simpatij. Do tistega dne pred petnajstimi leti, ko je na poti proti domu opazil, da v sosednji vasi pripravljajo kres, na katerem bodo zakurili tudi staro mlatilnico za žito. Ker je sam odraščal na kmetiji v Zalogu pri Cerkljah, se je krepko zamislil in v trenutku odločil, da ne sme dovoliti, da pred njegovimi očmi propada naša dediščina. Staro mlatilnico je odpeljal domov. Tako se je začelo. Pogosto je prišel v stik z ljudmi, ki so praznili stanovanja, hiše ali gospodarska poslopja, znanci so mu začeli sporočati, kje podirajo staro hišo ali hlev. Če so imeli kakšen zanimiv kos, jih je povprašal, če ga prodajo, včasih so mu kakšnega tudi podarili. Danes ga o najdbah obvestijo prijatelji in znanci, ali mu ljudje sami prinesejo kaj pokazat, včasih na poti po bližnjih vaseh Janez opazi, da mečejo stare reči stran. Zgodi se, da so lastniki prav zadovoljni, da odnese njihovo »staro šaro«. A največkrat stvari kupi in tako se Janez med pripovedovanjem hudomušno nasmeje, da je v zadnjih letih za muzej zapravil vse prihranke. Žena Julijana na začetku ni bila ravno najbolj zadovoljna, danes pa z muzejem živi vsa družina. Od časa do časa Janez najde tudi kaj prav posebnega. V šali pripomni: »Tako to gre. Znati se je treba hitro obrniti. Že včasih so govorili: Novinar, mrhovinar in starinar morajo biti prvi na kraju dogodka.« Predmeti govorijo zamolčane zgodbe Pred petimi leti so devetnajstega septembra uradno odprli Lončarjev muzej. Zbirka raznolikih in izredno zanimivih predmetov iz bližnje okolice še vedno raste. Janez je na začetku nameraval zbirati le kmetijsko tehniko in stroje, pripomočke, povezane s kmetovanjem in konjerejo, saj se je tu počutil najbolj domače, nenazadnje le izhaja iz kmečke družine in doma so bili veliki ljubitelji konj. Komenda z okolico, kot tudi kamniški okoliš, sta od nekdaj slovela po kmečkem življenju, poljedelstvu, lončarstvu, konjereji. A stvari so se obrnile drugače.Nehote se je okoli hiše počasi začelo nabirati še marsikaj drugega. Številne lončarske posode, stare steklenice, jedilni pribor, pohištvo, stare smuči, otroški vozički, radii, pisalni stroji... Med drugim si obiskovalci lahko ogledajo tudi primer glinenih kanalizacijskih cevi iz časa Rimljanov in primerke glinenih kamnov z letnico pred našim štetjem. Velik del zbirke se nahaja v, po ustnem izročilu, več kot 150 let stari hiši s krušno pečjo. V prostoru, kjer je imel Ciril Štebe pred leti lončarsko delavnico, so danes predstavljeni stari lončeni izdelki, večinoma nekdanjih lončarjev s Podboršta, Mlake in Gmajnice, različni mlinčki, kanglice za mleko, stare steklenice in podobno, posebno spominsko vrednost pa ima vreteno, na katerem je Ciril Štebe izdeloval lončene posode. V dokaz, da lončarstvo v Komendi še ni izumrlo, je Janez starim eksponatom dodal polizdelke sedanjih lončarjev: Milana Štebeta s Pod-boršta, Franceta Kremžarja z Gmajnice in Alojza Ravnikarja iz Mlake. V malem predprostoru muzeja so na ogled stari pripomočki za peko kruha, pomivalno korito in kuhinjska posoda. V tehnični sobi so razstavljeni stari radii, gramofoni s starimi gramofonskimi ploščami, likalniki, ure, Lončarjev muzej ima poleg stare kmečke hiše še štiri lesena poslopja, kjer so tudi na zunanji strani obešeni eksponati. Zanimivost Jurčkovega poda in pečnice je povezava sadnega drevja in stavbe, saj so jih med seboj preprosto povezali. Priročnik za nego predmetov kulturne dediščine, ki ga je izdal Slovenski etnografski muzej, uredila pa Kamničanka Ana Motnikar, poudarja, da je z vsakim umetniškim in umetno-obrtnim predmetom treba ravnati, kot da je najpomembnejši del zbirateljske kolekcije. Predmeti od svojega nastanka bijejo bitko s časom: po eni strani vrednost pridobivajo, po drugi pa jo izgubljajo, saj se material stara. Vsekakor priporočajo, da posege na njih lastniki zasebnih zbirk prepustijo strokovnjakom. Sami pa lahko za zbirke veliko storijo s tem, da jih zavarujejo pred propadanjem, umazanijo in prahom. Vendar naj jih ne poskušajo čistiti sami, če je njihova površina nestabilna ali z nje odpadajo plasti barve, rje in oblog. Za zbirko različnih materialov je primerna relativna vlaga med 45 in 65 odstotki. Temperatura naj poleti ne preseže 24 stopinj, pozimi pa ne sme pasti pod deset stopinj. Janez pokaže na pomivalno korito in v smehu pove: »Kako so bili včasih pametni! Da je bilo v kuhinji več prostora, so pomivalno korito preprosto vpletli v predalnik.« merila, pisalni stroji, fotoaparati, najdemo lahko tudi stare ponošene čevlje. Največji prostor v stavbi je upravitelj muzeja namenil razstavam in kulturnim dogodkom, ki jih z veseljem pripravlja. Poleg hiše, kjer je bila prej drvarnica, je še poseben prostor, v katerem je razstavljeno ročno mizarsko in kovaško orodje, tehtnice, uteži in drugo. Domače sadno drevje povezal z Jurčkovim podom V Jurčkovem podu, katerega je Janez od soseda rešil pred uničenjem in ga prestavil na prostor ob gospodarskem poslopju, so shranjeni raznovrstni stroji in ročna orodja, ki so jih kmetje leta uporabljali pri svojem delu. Ob podu so postavili klopco za počitek ob koncu dneva. Zanimivo je tudi videti, kako so ob prenosu Jurčkovega poda pazili, da ne bi po nepotrebnem podrli domače jablane, saj kot pravi Janez, te stare sorte rastejo kar same od sebe. Zato so drevje povezali s stavbo častitljive starosti, kot so to storili že pri hiški z imenom Pečnica. Okoli 150 let stara pečnica - okrogla oz. poljska peč za žganje lončenih izdelkov je najverjetneje ena zadnjih na Komendskem. Janez je dotrajano peč obnovil in del tradicije lončarstva ohranil zanamcem. »Lončarstvo je v Komendi doma, okoli leta 1800 je bilo na tem koncu 74 lončarjev, danes sta le še dva,«pojasnjuje Janez Lončarjevi so še posebej ponosni na okoli 150 let staro pečnico -stavbo z okroglo oz. poljsko pečjo za žganje lončenih izdelkov, ki je najverjetneje ena zadnjih na Komendskem. Janez je dotrajano peč, ki je bila last pokojnega Cirila Štebeta, obnovil, v spomin na nekdanjega lastnika je v tem prostoru razstavil njegove lončene izdelke, obiskovalci pa lahko med drugim vidijo tudi kovaški meh s kuriščem... »Lončarstvo je v Komendi doma, okoli leta 1800 je bilo na komendskem koncu 74 lončarjev, danes sta le še dva,« pojasnjuje Janez. S starodobnimi traktorji in Tomosi se še vedno zapeljejo naokrog Ob podu zanimanje obiskovalca pritegne dvanajst starodobnih traktorjev, parkiranih drug zraven drugega, katere Janez še vedno z nav- Nadaljevanje na 9. strani Pri Lončarjevih so tudi ljubitelji starodobnikov. V Moto hramu, kakor sta Janez in Jani poimenovala prostor za dvokolesnike, je razstavljenih dvajset motorjev, povečini Tomosovih, še enkrat toliko pa jih čaka na restavriranje. Motorji so bolj v domeni Janija, medtem ko se Janez posveča traktorjem. Janez Lončar je presrečen, da je na stara leta našel nekaj za srce in dušo. Restavriranje starih strojev in predmetov mu je pisano na kožo. Pravi, da ni lepšega od vožnje s starodobnikom na čudovit poletni dan. Kamniški OBČAN NAŠA DEDIŠČINA 5. september 2014 9 Sprva je Lončarjev Janez zbiral le predmete, povezane s kmečkimi opravili nekdaj, a kmalu so se naokrog hiše začeli kopičiti tudi popolnoma vsakdanji predmeti, ki so priče zgodovinskih trenutkov. V tehnični sobi Lončarjevega muzeja pridejo na račun ljubitelji starih radiev... ...posebne zgodbe o neštetih korakih njihovih lastnikov po tiho govorijo zanimivi čevlji... ...gramofoni ob krušni peči v hiši še danes glasno in nostalgično zaigrajo. dušenjem restavrira. »Za en koledar jih imam, več jih ne potrebujem,« se pošali. Na srečanju starodobnikov, kjer se je nad starimi traktorji tudi navdušil, je pobral že dve zlati medalji za najbolje obnovljen traktor. Janez se z njimi tudi rad zapelje naokrog, nekaj dni pred našim obiskom se je odpravil na srečanje starodobnikov na Veliko planino. Pred slabima dvema letoma so muzej razširili in na mestu stare garaže postavili novo leseno poslopje. V spodnjem delu ima Janez restavratorsko delavnico, v zgornjem pa sta s sinom Janijem razstavila staro-dobne dvokolesnike in prostor poimenovala Moto hram. Na ogled je dvajset starih motorjev, večina Tomosovih, dvajset pa jih še čaka na obnovo. Najstarejša motorja nosita letnici 1939 in 1943, slednjega so očetu Janezu, ki je nad Tomosi navdušen že več kot petdeset let, kupili za šestdeseti rojstni dan, saj imata isti letnik. Za motorje je zadolžen Jani, ki Tomose zbira že dve desetletji, prav vsi v njegovi zbirki pa so še vozni, saj se njihove obnove, tako kot oče obnove traktorjev, loti zelo natančno. Njegov najljubši model je rdeči Tomos VS 50K letnik 1958, s katerim se s prijatelji že vrsto let za nekaj dni odpravi na potep po Sloveniji. Prihodnost muzeja je pri Lončarjevih zagotovljena, saj je z njim povezana vsa družina. Janezovo delo nadaljujeta sin Jani in vnuk Aleš, z muzejem pa so povezani tudi ostali Janezovi družinski člani: žena Julijana, hči Slavi ter Tadeja, Katja, Naja in Nadja. Tri generacije, ki so v zadnjih letih vzljubile, spoznale in ohranile spomin na pretekle dni. Lončarjev muzej je postal Janezova strast. Saj je razmišljal, da bi prenehal. »A kaj, ko te to zasvoji!« se nasmehne in ponosno pogleda naokrog. Načrtov mu ne zmanjka. V prihodnje nameravajo narediti natančen popis vseh predmetov v muzeju, pod razstavljene eksponate pa dodati podpise, da se bodo obiskovalci lažje znašli. A zgodb, ki jih Janez tako srčno pripoveduje ob vodenju po muzeju, zagotovo ne oživi noben podpis muzejskega eksponata. To preprosto moraš doživeti, videti in slišati. BOJANA KLEMENC 9. etnološka prireditev v Snoviku Igra Gozdarjeva hči Drugi dan etnoloških prireditev je že po tradiciji namenjen odrski predstavi. Tokrat je bila to igra Gozdarjeva hči, ki so jo prvič uprizorili člani KD Srednja vas in TD Tuhinjska dolina že pred leti, petkova ponovitev, 22. avgusta, pa je bila prijetna osvežitev in neke vrste češnja na torti po četrtkovi okrogli mizi ob 20-letnici delovanja Term Snovik, ki so po mnenju strokovnih gostov najpomembnejše za razvoj turizma na Kamniškem. Igro je napisala režiserka Zdenka Klančnik, navdih zanjo pa je dobila v pesmi Gozdarjeva hči. Zgodba pripoveduje o prepovedani ljubezni, ki je bila vedno najslajša, o delu in življenju pred nekaj desetletji. Prikazuje odkazilo in spravljanje lesa iz gozda, izdelavo butar, prodajo lesa, pripravo na domači praznik, skratka vrsta priložnosti, da se med igralci rojeva tudi nenapisano besedilo. »Igralci se med seboj tako dobro poznajo, da jim improvizacija ne dela težav in včasih generalka izgleda čisto drugače kot premiera. Igralce povezuje zaupanje, prijateljstvo in želja po ohranitvi tradicije in kmečkega življenja, iz katerega mnogi izhajajo. Pokazati vse to kot spomin in opomin, da ne bi nikoli pozabili, kdo smo in kje smo doma,« je poudarila režiserka Zdenka. V predstavi je sodelovalo 29 igralcev, nekaj je že »starih igralskih mačkov«, nekaj pa se jih je v igralski vlogi preizkusilo prvič. Igrali so: Franc Šuštar kot gospodar, Ana Mali kot njegova žena, Silvo Osolnik kot mlajši stric na kmetiji, Janko Trebušak kot domači sin, Špela Narat kot domača hči, njen ženin Martin Narat, stari ata Srečo Bajde, stara mama Mihela Baloh, dekla na kmetiji Nada Drolc, otroka Andraž Žebaljec in Tilen Trebušak, gozdar Dare Klančnik, njegova žena Vera Traven, gozdarjeva hči Jana Tre-bušak, mlajša hči Maruša Traven, mlajši otroci, logar Jernej Štrajhar, lesni trgovec Janez Pavlič, delavci v gozdu Jože Drolc, Rajko Žebaljec, Franc Mali, Franc in Janez Pančur ter vaška klepetulja Jana Pavlič,^ uvodni in vmesni tekst Manja Žebaljec. V predstavi pa so nastopili tudi člani harmonikarskega orkestra Cirila Spruka CiS, ki so zaigrali nekaj znanih narodno zabavnih melodij, in pevci. Bil je lep poletni večer, žal pa vreme ni zdržalo, da bi prireditelj Turistično društvo Tuhinjska dolina v soboto pod streho spravil zaključno prireditev Pred hišo domačo z ansamblom Bratov Po-ljanšek in jo je moral zaradi dežja odpovedati. Tako bodo letošnjo 9. etnološko prireditev sklenili v nedeljo, 28. septembra. Andrej Žalar P V času Dnevov narodnih noš AKCIJSKE CENE SVEČE LUNA IN VLOŽKA V naši tRgovini in čokolaDnici polEg vseh vRst sveč najdEtE tudi mnogo lEpEga za vaš dom ali prijazno darilo. V J * * PAX SVECARNA STELE Glavni trg 16, Kamnik, 8 831-16-84 KORAK PRED DRUGIMI - TRADICIJA Delovni čas: pon.-pet. od 8 -12 in od 14 -18 , sobota od 8 -12 OD LETA 1701 10 5. september 2014 MED POČITNIKARJI-ZANIMIVOSTI H .. Na Tvojo besedo... smo prišli na oratorij! Od 18. do 23. avgusta je v Šmartnem v Tuhinju potekal že 13. oratorij. Zbralo se nas je okrog 150 udeležencev in 40 anima-torjev. Tokrat so dogajanje - zgodbo apostola Petra povezovale aktivnosti po skupinah, delavnice in velike igre. Svoje mesto je ponovno dobil program za predšolske otroke, t. i. mali oratorij, ki ga je pridno obiskovalo 23 nadobudnih malčkov. Tudi tokrat smo povabili veliko gostov. V ponedeljek so nas obiskali Rdeči noski in nam na simpatičen način prikazali svoje delo v bolnišnicah, se zahvalili za zbrane kartuše in nas povabili k sodelovanju tudi v prihodnje. Na delavnicah so nas obiskali fizik, ki je prikazal »čarovnije« s tekočim dušikom, žongler nas je učil ročnih spretnosti, z ekipo ameriškega nogometa smo se razmigali v telovadnici. Na delavnicah smo izdelovali čolničke, okraševali sveče, pokazali izvirnost na fotografski delavnici, se sladkali na kuharski delavnici ter se spopadali s strahom na vojaški in adrenalinski delavnici. Športni navdušenci so imeli možnost preveriti sposobnosti tudi na nogometni delavnici. Ves teden smo v igrici sledili Petrovi zgodbi, kakšno besedo o njej spregovorili tudi na katehezah ter spotoma utrjevali vrednote. Velike igre so preizkusile našo iznajdljivost in spretnost, odmori pa našo igrivost in otroško razigranost. V sredo smo se odpravili na vojaški izlet v okolico, ga kronali s sveto mašo in se poveselili na pikniku, potem pa so nas de- žne kaplje pregnale v telovadnico, kjer smo ob zvokih harmonike ter ob igrah in pogovoru nadaljevali veselo druženje. V petek nas je obiskal prav poseben gost - škof Peter Štumpf, ki je z nami delil svojo zgodbo in jo povezal z zgodbo apostola Petra. Tudi letos je bila sobota namenjena programu za starše. Sodelavki Študij-sko-raziskovalnega centra za družino sta pritegnili pozornost z zanimivim predavanjem »Kako razumeti otroške možgane.« Sobotni program smo zaokrožili s sveto mašo in piknikom ter se zadržali v pogovoru, igrah in obljubi, da se prihodnje leto ponovno srečamo - na Njegovo besedo. MONIKA JEGLIČ Fotografija: Metka Komatar Poletni planinski tabor »Vesele Gorice« Poletni planinski tabor »Vesele Gorice« se je odvijal na Jezerskem na prijetni lokaciji ob Planšarskem jezeru. V organizaciji Mladinskega odseka pri Planinskem društvu Kamnik smo od ponedeljka do petka, od 4. do 8. avgusta, mlade planince popeljali v svet planinskih doživetij. Tabora se je udeležilo 19 mladih planink in planincev v starosti od 3 do 13 let. Skupaj s starši, vodniki in obiskovalci pa nas je bilo 48. Namen tabora je bil najmlajšim približati del pestre in bogate planinske dejavnosti. Vsak dan so bile organizirane ture, prilagojene starostnim skupinam, v popoldanskem času pa se je odvijala še tematska aktivnost. Kolesarili smo po Jezerskem, dolinah Ravenska Kočna in Makekova Kočna, osvojili vrhove Velika in Mala Baba, Goli vrh, Mali vrh in obiskali Jenkovo ter Murijevo planino. V ponedeljek je markacist Zdravko Bodlaj prikazal delo markacistov. V torek je bil z nami poznavalec užitnih in zdravilnih rastlin Matej Tonejec z Jezerskega, ki je divji gozdni in travniški svet pripeljal v domačo kuhinjo. Nato smo svoje vtise slikali s slikarjema Cenetom Griljcem in Miho Hančičem. V sredo smo se preoblekli v alpiniste in gorske reševalce, za kar sta poskrbela Jure Prezelj in Damjan Kočar, in izvedeli več o varnem gibanju v gorah. Četrtek smo posvetili orientaciji, ki jo je pripravil Bojan Pollak. Tudi najmlajši so se odlično odrezali. Zadnji dan tabora je bil namenjen turnemu kolesarstvu pod vodstvom Simona Berleca. Med kolesarjenjem smo si ogledali naravne in zgodovinske znamenitosti Jezerskega. Ta dan je v tabor prav z vrha Grintovca s padalom priletel znani kamniški jadralni padalec Klemen Hančič in nas prav lepo presenetil. Vsak večer smo preživeli ob tabornem ognju in zvokih kitare, najmlajši pa so zaspali ob pravljici za lahko noč. Obiskal nas je tudi domačin Davo Karničar, ki je kot prvi na svetu presmučal celotno smer z vrha Mount Everesta. Tabor se bo odvijal tudi prihodnje leto. Upamo, da bodo mladi in najmlajši z veseljem zahajali v planinski svet in tako soustvarjali močno tradicijo v Kamniku. MARKO PETEK ! . r ™ »Oratorij je top« Po dolgem času smo imeli oratorij tudi na Selih pri Kamniku. Kljub naši majhnosti se je odzvalo kar 30 otrok, za katere smo med 12. in 16. avgustom skrbeli zagnani animatorji: Klavdija, Maruša, Blaž, Domen, David in Jan pod vodstvom Frančiške Zore in duhovnim vodstvom župnika Danijela Kaštruna. Dneve smo pričenjali z dvigom zastave in petjem oratorijske himne, molitvijo, igrico, nadaljevali s ka-tehezo na temo: »Na tvojo besedo!«, saj je bil osrednji lik letošnjega oratorija apostol Peter. Poskušali smo mu biti podobni in trdni kot skala, odpuščati, biti pogumni kot prvi kristjani, neustrašno pričevati za Jezusa. Delavnice so bile posebej zanimive, saj se je vsak otrok že prej odločil, pri kateri želi sodelovati: izdelava ribiških palic in ribic, kiparjenje, limonada, origami, peka grisinov, lokostrelstvo, novinarstvo... V prav posebnem spominu nam bo ostal obisk skritih gostov: zakonca Šuštar, kaplan g. Setnikar, prof. Romšakova in pa vodne igre. Bile so najbolj zabaven del oratorija tako za otroke kot za animatorje. Tudi dež nas ni ustavil pri izpeljavi popoldanskih velikih iger: štafetne igre, skriti zaklad, igre z žogo. V soboto smo se odpravili na Gorenjsko do Zasipa pri Bledu na romarsko mašo, po njej pa smo imeli piknik. Pri Sv. Katarini so potekale športne igre, nato smo si ogledali še Blejski Vintgar. Dan smo zaključili z iskanjem skritih dobrot. Oratorij smo sklenili 17. avgusta z nedeljsko mašo, kjer smo se zahvalili za vse prejeto in starše povabili na razstavo naših izdelkov. Vzdušje na oratoriju je bilo veselo, razigrano, veliko se je prepevalo. Močno se je čutil duh povezanosti med udeleženci in animatorji kljub majhni starostni razliki. Stena z vtisi udeležencev se je vsak dan polnila z napisi: oratorij je top, najboljši oratorij, vsa čast animatorjem... Oratorij ni poskrbel samo za otroke, da so kvalitetno preživeli prosti čas, ampak smo se med pripravami in izvedbo veliko naučili tudi animatorji, ki smo za možnost sodelovanja zelo hvaležni. Naše glave pa so že polne odličnih idej za naslednji oratorij. Za konec pa vsem skupaj še en oratorijski vzklik: »Na tvojo besedo!« Klavdija, Maruša in Fani Poučni dnevi v naravi Preživljanje počitniških dni ne pomeni zgolj lenarjenja in brezdelja, pač pa mladim počitnikarjem prinaša nova spoznanja in izkušnje. Tako smo med poučnim ogledom v Arboretumu Volčji Potok srečali počitnikarje, ki so v okviru poletnih delavnic Jezikovnega centra DUDE iz Domžal obiskali park in dinozavre ter se ob tem posvetili skrbi za naravo in okolje. Drevesa in rože so spoznavali tudi v angleščini. Ali ste vedeli da se hrastu reče »oak tree«, bukvi »beech tree«, smreki »spruce« ali »fir tree« in boru »pine tree«? Obisk parka so popestrili z različnimi igrami v angleščini, iskanjem slik vrat, na katerih so bila napisana vprašanja in zgodbe o Japonski, seveda v angleščini. Zgodbe so na koncu združili in dobili mozaik. Izdelali so origame rož in živali. To je posebna tehnika zgibanja papirja, ki izhaja z Japonske in jo je pokazala prava Japonka Nariko. Vse postop- ke zlaganja papirja pa so vsi, ki so bili na jezikovni delavnici, opisovali v angleščini in na tak sproščen način utrjevali znanje angleščine. ZANIMIVOSTI 5. september 2014 11 332 kamniških prvošolcev prestopilo prag hiše znanja Brezskrbno poletje se počasi končuje, kamniški šolarji pa so v ponedeljek, 1. septembra, sedli v šolske klopi. Za 332 otrok občine Kamnik je bil ta dan prav poseben, saj so prvič prestopili prag šole in prvič zaslišali šolski zvonec ter tako naredili prve korake v mozaik znanja, ki človeka naredi suverenega. Župan Marjan Šarec je na prvi šolski dan obiskal nekatere kamniške osnovne in srednjo šolo ter tako prvošolcem, kot tudi ostalim učencem in dijakom, zaželel uspešen začetek novega šolskega leta. Najprej je pozdravil učence Osnovne šole 27. julij Kamnik in jim skupaj z ravnateljico Jasno Lampe zaželel naj bo njihovo osnovno vodilo tudi to šolsko leto medsebojna pomoč, tovarištvo in želja po naučiti se čim več. Uspešno učno pot je župan nato zaželel okoli 200 dijakom prvih letnikov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Tudi ravnatelj mag. Šemso Mu-janovič jim je zaželel uspešno iz- obraževanje, prijetni šolski dnevi pa naj bodo polni zanimivih izkušenj, medsebojne pomoči ter sodelovanja. Prvo generacijo prvošolcev nove kamniške lepotice, Osnovne šole Toma Brejca, sta nagovorila ravnateljica Mojca Rode Škrjanc in župan Marjan Šarec. Nista skrivala navdušenja nad novim šolskim letom, nad novimi prostori matične šole, nad njimi so bili presenečeni tudi prvošolci, ki se bodo počutili dobro, predvsem pa varno na njihovi poti znanja. Da pa je bil prvi šolski dan kar se da prijazen, posebej za tiste, ki so prvič vstopili v prostore šol, so na Občini Kamnik še dodatno poskrbeli. Za varno pot v šolo je Prvi šolski dan se je zaključil s pozdravom prvošolcev Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, kjer so, tako kot vse ostale kamniške šole, pripravili zanimiv program. V imenu Občine Kamnik jim je spodbudne besede ob prvih korakih v hram znanja namenil direktor občinske uprave Občine Kamnik mag. Ivan Kenda. SPET SMO TU! skrbelo 70 prostovoljcev iz krajevnih skupnosti, člani različnih društev, zavodov ter Policijske postaje Kamnik - ta je poskrbela za dodatno varnost ob večjih vpadnicah v mesto. Vsak prvo- šolec pa je prejel knjižico z naslovom »Prvi koraki v cestnem prometu«. Po brezskrbnih počitniških dneh se je prvih šolskih dni v »zrelejši« srednji šoli razveselilo okrog dvesto dijakov prvih letnikov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Prvošolčki osnovne šole Toma Brejca so veselo in pogumno stopili v sodobno prenovljeno šolo. VOZITE previdno) Voznike v cestnem prometu prosimo in opozarjamo, naj bodo v teh dneh in tudi skozi vse šolsko leto posebej pozorni in previdni v okolici šol in šolskih poti. Do petka, 12. septembra, z namenom opozarjanja in osveščanja poteka prometno-preventivna akcija ob »Začetku šolskega leta«. Šolarjem želimo, da bodo šolski dnevi prijetni, zanimivi ter polni nepozabnih izkušenj! Kamniška zlata maturantka v družbi najboljših na znanstveni olimpijadi Najboljši slovenski dijaki so to poletje z mednarodnih znanstvenih olimpijad prinašali najvišja priznanja, med njimi tudi kamniška dijakinja Lara Jerman, ki se že dalj časa uvršča v sam svetovni vrh, uspehi na olimpijadah znanja pa so najboljša odskočna deska za nadaljnji študij in kariero. Lara Jerman je zelo radovedna in tekmovalna najstnica, po besedah ravnatelja Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik pa najbolj nadarjena dijakinja zadnjih let. Letošnja zlata maturantka je ena izmed dvajsetih slovenskih dijakov, ki so na zrelostnem izpitu dosegli vse možne točke. Za uspeh na letošnji maturi je Lara izvedela v Istanbulu, na poti iz matematične olimpijade v Južnoafriški republiki, vendar za slavje pa ni bilo veliko časa, saj je pot nadaljevala v Peking, kjer je na lingvistični olimpijadi osvojila srebrno kolajno. Bodočo študentko biokemije smo ujeli na kavi tik pred odhodom v London, kjer zasluženo uživa v prostih dopustniških dneh, preden se bo podala na tekmovanje raziskovalnih nalog na Slovaško. Z izjemno simpatično in pametno osemnajstletnico smo spregovorili o znanosti med mladimi, prostem času in negotovi prihodnosti. Naš časopis in bralci ti čestitamo za vse tvoje uspehe. Učitelji in ravnatelj na kamniški gimnaziji so si enotni, da že dolgo ni bilo tako nadarjene dijakinje v šolskih klopeh. Koliko truda je vloženega v šolsko delo in uspehe? O tem nisem ravno prepričana. Z nikomer se ne želim primerjati, saj ima vsak posameznik svojo zgodbo. Res je, da imam za seboj nekaj srečnih in uspešnih let. Žal si vedno »nakopljem na glavo« toliko stvari, da se nikoli ne uspem pripraviti, kolikor bi si zares želela. Za znanstvene olimpijade imamo skupne priprave in dodatne naloge, pa tudi za šolske naloge mi ni ostajalo veliko časa. Šolanje na kamniški gimnaziji si zaključila kot zlata maturantka z vsemi možnimi točkami. Kako so se na tvoj maturitetni uspeh odzvali tvoji najbližji? Kako si se pripravljala na maturo? Na maturo sem se začela pripravljati po zaključku pouka, saj sem šele takrat imela več časa. Očitno je bilo dovolj. Pri vseh predmetih, ki sem jih imela na maturi - poleg obvezne matematike, slovenskega in angleškega jezika sem izbrala še fiziko in kemijo, sem bila v zadnjih štirih letih odlična, zato sem bila prepričana, da sem sposobna dobrega rezultata, nisem pa se ukvarjala z mislijo, koliko točk bom dosegla. Pri vsakem predmetu sem se potrudila po svojih najboljših močeh in rezultat je bil izvrsten. Zdi se mi, da so vsi okoli mene pričakovali tak uspeh, čeprav si sama nisem upala na glas napovedati vseh 34 točk. Na dan rezultatov mature sem se ravno vračala z matematične olimpijade v Cape Townu v Južnoafriški republiki. Nikoli ne bom pozabila, kako sem na letališču v Istanbulu iskala internetno povezavo, da bi izvedela maturitetne rezultate. Malo mi je bilo žal, da nisem imela priložnosti še skupaj s sošolci v šolo po maturitetna spričevala, a tudi v tujini me je ta uspeh zelo razveselil. Pogosto profesorji ves čas šolanja dijake »strašijo« z maturo. Ali je matura res tak »bavbav« in kaj bi svetovala bodočim kamniškim maturantom? Zagotovo je matura stresno obdobje za vsakega dijaka. Maturitetni izpiti so zgoščeni v nekaj dni, vsi so živčni, a vendarle to ni tekmovanje, kjer te sprašujejo najtežja vprašanja in zahtevajo od tebe nek nadstandard. Matura je test iz snovi štirih let, zato bi bodočim maturantom svetovala, da že med šolanjem poskušajo čim več snovi obdelati sproti. V zadnjih letih si bila zelo uspešna na različnih tekmovanjih doma in v tujini. Lahko na kratko predstaviš največje dosežke? Ali so ti izkušnje s tekmovanj pomagale tudi pri uspehu na maturi? Morda so mi izkušnje s tekmovanj res pomagale pri maturi, saj sem se že pogosto znašla v podobni situaciji, ko sediš v tišini v sobi pred prazno izpitno polo in se moraš popolnoma osredotočiti na vsebino testa. Že v osnovni šoli sem bila Lara Jerman je konec julija na lingvistični olim-pijadi v Pekingu osvojila srebrno medaljo. Pravi, da je ravno lingvistična olimpijada najbolj sproščena, kjer poleg tekmovanja poskrbijo tudi za druženje vrstnikov iz vsega sveta in ogled znamenitosti, med katerimi so obiskali tudi Kitajski zid. zelo aktivna in tekmovalna šolarka s širokim naborom obšolskih dejavnosti in udeležbo na tekmovanjih, saj osnovna šola ne zahteva ravno veliko energije. Ob vpisu v gimnazijo sem morala zaradi pomanjkanja časa nekaj aktivnosti opustiti. Udeležila sem se matematičnih olimpijad, lani in letos sem bila tudi na Evropski dekliški matematični olimpijadi, na kateri sem letos osvojila bronasto medaljo. Udeležila sem se tudi Srednjeevropske matematične olimpijade in Mediteranskega mladinskega matematičnega prvenstva. Dvakrat sem bila na mednarodnem tekmovanju raziskovalnih nalog v Istanbulu. Letos je bila naloga, ki sva jo naredila skupaj s sošolcem, prva med fizikalnimi nalogami. Julija sem se že tretjič udeležila Mednarodne lingvistične olimpijade, kjer sem osvojila srebrno medaljo. Prej sem dvakrat dobila častno omembo, kar pomeni, da sem medaljo zgrešila le za las. Prvo leto je bila olimpijada v Ljubljani, drugo leto v Manchestru, letos pa v Pekingu. Zaradi tekmovanj sem prepotovala velik del Evrope, Peking in Cape Town, kjer sem bila letos poleti, pa sta bili zagotovo najbolj eksotični destinaciji. S sovrstniki iz tujine si v znanju to poletje izredno uspešno tekmovala kar na dveh znanstvenih olimpijadah. Kako, da si bila v roku enega meseca kar na dveh in kako potekajo priprave na ta tekmovanja? Za vsa tekmovanja obstajajo organizirani izbori, večinoma državna tekmovanja za srednješolce s posameznega področja. Pri matematiki imamo posebna predavanja, dvanajst v letu dni, saj je na olimpijadi snov, ki se je redno pri pouku ne obdela. Za izbor na olimpijado se upoštevajo trije izbirni testi in točke z državnega tekmovanja, matematično olimpijsko ekipo pa na koncu sestavlja šest članov. Za lingvistično olimpijado je pomembno državno tekmovanje iz logike, kjer je tudi ena naloga iz lingvistike. Tiste, ki najbolje rešijo to nalogo, povabijo na izbor. Najprej se moraš udeležiti treh predavanj, potem pa se pišejo izbirni testi. Na koncu izberejo v ekipo štiri člane. Lahko se uvrstiš na več olimpijad in hkrati upaš, da se med seboj ne pokrivajo. Obstaja dvanajst mednarodnih znanstvenih olimpijad svetovnega pomena, potem pa še cel kup manjših. Kaj pomeni lingvistična olimpijada, na kateri si pred mesecem med 152 tekmovalci iz 28 držav osvojila srebrno medaljo? Srebrna medalja je bila popolno presenečenje. Imela sem dober občutek, na prejšnjih dveh tekmovanjih sem dvakrat osvojila častno omembo, letos pa sem upala na medaljo. Na bronasto, o srebrni sploh nisem razmišljala. Občutki so bili res fenomenalni. Ob besedni zvezi lingvistična olimpijada številni pomislijo, da gre za tekmovanje v znanju iz tujih jezikov, a temu ni tako. V prvem letniku sem bila na podlagi rezultatov tekmovanja iz logike, katerega organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije, povabljena na izbor. Koncept se mi je zdel zelo zanimiv. Lingvistična olimpijada je sicer povezana z jezikoslovjem, vendar od tekmovalcev ne zahteva poznavanja tujih jezikov, temveč le sposobnost logičnega in analitičnega razmišljanja ter iskanja povezav in pravil v množici novih podatkov. No, pa tudi splošna razgledanost ne škodi. Naloge obravnavajo eksotične jezike z majhnim številom govorcev, ki jih reševalec ne pozna. Po podanih primerih in nekaterih prevodih pa lahko tekmovalec izpelje pravila, ki v tem jeziku veljajo, ter samostojno prevede še nekaj nadaljnjih primerov. V prihodnje si želim, da bi se tudi sama preizkusila v sestavljanju nalog za lingvistično tekmovanje. Trenutno potekajo na Kitajskem Mladinske olimpijske igre. Se ti zdi, da imajo mladi športniki več medijske pozornosti in zanimanja javnosti kot mladi udeleženci znanstvenih olimpijad? Res je. Ponavadi so vse znanstvene olimpijade za srednješolce kot tudi podobna tekmovanja za vse, ki niso v stiku z njimi, zelo nepoznana, sploh v Sloveniji. Pomembno se mi zdi, da so mi vsa tekmovanja in rezultati, tudi srebrna medalja, prinesli osebno zadovoljstvo, morda pa tudi priložnost, da se nekega dne priključim na drugo stran takega tekmovanja. Rezultat lahko napišem na obrazec za Zoisovo štipendijo. Olimpijada je zagotovo odskočna deska. Za tujino, če se bom morda odločila za nadaljevanje študija kje drugje, je uspeh na tekmovanju najboljše priporočilo, boljše kot učni uspeh. Morda pa bo moj uspeh zanimiv tudi kakšnemu delodajalcu. Se na znanstvenih olimpijadah srečujete sami »piflarji z velikimi očali« ali popolnoma »navadni« najstniki? Lingvistična olimpijada je najbolj sproščena med vsemi, drugače pa se tekmovanja med seboj kar precej razlikujejo. V Pekingu smo imeli dva tekmovalna dneva, individualno in ekipno, ki potekata v zelo sproščenem duhu, sledila so druženja, turistični ogledi... Pridobila sem veliko prijateljev, ki so mi, čeprav smo iz tako različnih okolij, v nekaterih pogledih precej bolj podobni kot moji sošolci. Včasih je lepo spoznati nekoga, ki te razume na drugačen način. Na matematični olimpijadi je malo manj sproščeno, čuti se več tekmovalnosti, saj je le najstarejša, največja in najresnejša. Vseeno pa sem uživala in se imela prav fino. Pred teboj je novo življenjsko obdobje, študij biokemije. Ali si glede na trenutne razmere v naši državi razmišljala o študiju na priznani univerzi v tujini, kjer zagotovo dobro poskrbijo za študente s tvojimi uspehi? Se v prihodnje vidiš v raziskovalnih vodah? Odločila sem se, da prvo stopnjo študija končam v Sloveniji, potem pa bom videla, kaj bo prinesla prihodnost. Razmišljala sem tudi o študiju v tujini, bolj v Angliji kot v ZDA. Puščam času čas, res pa je, da ne vem, koliko priložnosti je za delo na raziskovalnem področju pri nas. Mednarodne znanstvene olimpijade so dobra referenca za tuje univerze, kjer imajo tudi drugačen sistem sprejemanja študentov na univerzo, saj ne temelji vse na šolskem uspehu in ocenah, temveč moraš kot oseba prepričati univerzo, da si primeren za študij pri njih. Kar nekaj mojih kolegov pričenja študij v Oxfordu ali Cambridgu. Trdno sem odločena, da bom v prihodnje našla tisto, kar me veseli in mi bo izziv. Verjamem, da so tudi pri nas priložnosti, ki jih moraš najti in izkoristiti. Morda je na področju naravoslovja za malenkost lažje kot drugje. Rada bi službo z nenehnimi izzivi, ki ne bi bila monotona in ozko usmerjena. Začela bom v Sloveniji, ali bo prihodnost prinesla tudi tujino, pa bo pokazal čas. Kljub študiju v naravoslovju, si bom prizadevala ohranjati širino, ker mi prav ta širina daje občutek kakšen je svet, da ga vsaj približno razumem. Domnevam, da nimaš ravno veliko prostega časa. Kako ga najbolje izkoristiš? Že deset let sem s srcem tabornica in ravnokar sem zaključila delo prostovoljke na svetovni skavtski konferenci v Ljubljani. Zadnja leta sem pri tabornikih vpeta bolj v organizacijske vode in sem že peto leto vodnica skupini otrok. Zdi se mi, da je to področje, kamor je vredno vlagati svoj trud. Verjamem, da lahko mlade vzgojimo v boljše ljudi. Ukvarjam se še z orientacijskim tekom, žal sem ga zaradi številnih obveznosti v zadnjem letu malo zapustila, a upam, da bo v času študija spet več časa zanj. Za kamniške dijake se je začelo novo šolsko leto. Kakšni so tvoji spomini na kamniško šolo? Na kamniško šolo bom imela lepe spomine. Pri vpisu sem se odločala med kamniško gimnazijo in elitnimi šolami v Ljubljani, a na koncu je pretehtalo varčevanje s časom, saj vožnja v Ljubljano zahteva svoje. Danes popolnoma nič ne obžalujem svoje odločitve. Lokalno okolje, sproščeno pozitivno vzdušje in dobri profesorji v šoli so me navdušili, na srečo pa smo bili tudi s sošolci prav super razred. BOJANA KLEMENC 12 5. september 2014 ŠPORT - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Uspešen nastop tekačev KGT Papež na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu v Ameriki. Ekipni bron članic na SP v gorskem maratonu Manitou Springs v Coloradu je bilo prizorišče 11. svetovnega prvenstva v gorskem maratonu. Tekači so morali v dobrih 21 kilometrih premagati 2400 metrov višinske razlike z vzponom na 4300 metrov visoki Pikes Peak. Zaradi visoke nadmorske višine in specifične proge so imeli dobro aklimatizirani tekači precejšnjo prednost. V ožjem krogu favoritov so bili Američani, kralj Grintov-ca Eritrejec Teklay, ki živi v Asmari na nadmorski višini 2300m, in italijanski tekači. Na startu se je zbralo preko 1500 tekačev iz 20 držav. Slovenska ekipa je štela pet tekačev in tri tekačice. Zmagal je Američan Canaday (2:10:03), drugi je bil Eritrejec Te-klay. Naš favorit Mitja Kosovelj, najuspešnejši udeleženec svetovnih prvenstev z bronasto, srebrno in dvema zlatima medaljama, je imel težave z višino, zato je končal na 17. mestu (2:24:58), Bojan Ambrožič je bil 34., Marjan Zupančič pa 40. Pri članicah je Mateja Kosovelj dosegla odlično 4. mesto (2:42:41), Maja Peperko 19., Urša Trobec pa 24. mesto, zato jim je pripadla ekipna bronasta medalja. Moški so bili ekipno četrti, kar je odličen dosežek reprezentance v takih izjemnih pogojih. Čestitamo vsem reprezentantom! Kamniški kegljači branijo naslov prvakov V soboto, 13. septembra, se začenja kegljaško prvenstvo v vseh državnih ligah. Največ zanimanja bo razumljivo namenjeno tekmovanju v obeh 1. A ligah, kjer ima KK Kamnik svoja predstavnika. Kamničani so maja zelo uspešno proslavili tudi 60-letnico ustanovitve kluba. Kot smetano na torti pa so osvojili tudi naslov državnih prvakov v moški konkurenci, s katerim so poplačali vsa prizadevanja skozi leta uspešnega dela v klubu. Bili so tudi krizni trenutki, ko so ostali brez kegljišča. Čeprav so nekateri pričakovali, da bo sledil tudi propad kluba, so se kamniški kegljači dvignili kot »feniks«. Ko je bilo najbolj potrebno, so strnili svoje vrste in z veliko vnemo in odrekanjem prišli do novega kegljišča, ki je pomenil novo pomlad za ta šport. Po izgradnji lepega in tudi zelo funkcionalnega športnega objekta, so se lahko posvetili kegljaški šoli, ki jim je v zadnjih letih prinesla veliko uspehov na državni ravni. Sledovi tega dela so že prisotni tudi v članskih ekipah. Sezona 2013/2014 bo v zgodovini KK Kamnik zapisana z zlatimi črkami, saj so dosegli ogromno izvrstnih rezultatov, poleg naslova prvakov med moškimi so osvojili tudi naslov posamičnega prvaka Slovenije z mladim Gašperjem Burkeljco. Prihaja nova sezona in s tem tudi prvi nastop Kamničanov na svetovnem ekipnem pokalu konec septembra. V novo sezono KK Calcit vstopa s skorajda nespremenjeno ekipo. Žal je v Kranj odšel Aleš Prosen, kar pa se ne bi smelo poznati v ekipi, v kateri bosta svojo vlogo odigrala tudi mlada produkta kegljaške šole Gašper Burkeljca in Peter Jantol, ki se z vso vnemo pripravljata na novo sezono. Glavno besedo pa bodo zagotovo imeli prekaljeni mački, med njimi Franc Grubar, Klemen Mahkovic, Marko Oman. Prišlo pa je do zamenjave na trenerski klopi. K obrambi naslova prvakov jih bo vodil Zdravko Štrukelj, ki bo po potrebi še vedno tudi zaigral. Glavna tekmeca Kamničanov bosta, tako kot lani, Triglav iz Kranja in Konstruktor iz Maribora. Že v uvodnem krogu Kamničani doma gostijo Triglav iz Kranja, v drugem krogu pa odhajajo v Maribor. Tik pred odhodom v Avstrijo jih čaka še dvojni krog, najprej doma Proteus, nato paše gostovanje v Litiji. Ženska ekipa KK Eta je lani končala prvenstvo na nehvaležnem petem mestu, zato letos ne bo imela mednarodnih nastopov. Ekipa je nespremenjena, vodil jo bo Franc Grubar. Cilj je uvrstitev med prve štiri ekipe. Celjanke so za zdaj nedosegljive, verjetno pa tudi mlada in perspektivna ekipa Proteus iz Postojne. Zato pa se bodo Kamni-čanke spopadle za tretje mesto z Brestom iz Cerknice, Triglavom iz Kranja in morda še z Ljubeljem iz Tržiča, medtem ko so druge ekipe na papirju dosti slabše. Tudi dekleta imajo kar neugoden razpored. Začenjajo s Kranjčankami, pa potem gostujejo pri Konstruktorju, pa pomembna tekma doma s Proteusom in na koncu napornega cikla še gostovanje v Celju. Tudi letos bo v drugi ligi zahod nastopala druga, mlada ekipa Calcita in po nekaj letih tudi druga ženska ekipa, ki si bo predvsem nabirala potrebne izkušnje. Vse je pripravljeno za začetek prvenstva. V Kamniku si želijo, da bi bila nova sezona podobno uspešna kot lanska. STANE KADUNC Uspešen nastop kamniških kolesarjev na amaterskem svetovnem prvenstvu Ekipa KD Alpe (z leve): Igor Grudnik, Andraž Obid, Robi Plevel, Grega Filipič, svetovna prvakinja v kategoriji do 34 let Laura Šimenc, Iztok Kuret, Simon Kurent, Tadej Podpečan, Matej Krumpestar in Primož Bencek. Na svetovnem za rekreativne kolesarje UWCT 2014, ki je potekalo minuli konec tedna v Ljubljani, je nastopilo več kot 1530 kolesarskih navdušencev iz 43 držav, med njimi tudi 84-letni Adolf Križnar, najstarejši udeleženec prvenstva. Slovenijo je zastopalo 86 kolesarjev, ki so si vozovnice za nastop priborili predvsem z odličnimi uvrstitvami na Maratonu Franja. Nasploh je bilo prvenstvo zelo uspešno za slovenske amaterske kolesarje. Slovenska reprezentanca je osvojila pet naslovov državnega prvaka in lepo število odličij. Danijela Svetik in Gregor Tekavec sta postala državna prvaka v vožnji na čas, na cestni dirki pa so mavrične majice oblekli absolutno najhitrejša Ajda Opeka, Laura Šimenc in Igor Koše. Slovenski uspeh je dopolnila Kamničanka Vida Uršič z bronastim odličjem v kronometru. Slovenske barve so uspešno zastopali tudi drugi kamniški kolesarji, med njimi številčna ekipa kamniškega kolesarskega kluba Alpe, med tekmovalci smo opazili tudi Petra Rodeta, Freda Rajteija, Andraža Terška, Simona Novaka iz Komende. Tekmovanje se je pričelo v četrtek, 28. avgusta, z vožnjo na čas ali kronometrom, v petek je v središču mesta potekala tekma štafet in slavnostna otvoritev prvenstva, vrhunec prvenstva pa je predstavljala nedeljska cestna dirka na 156-kilometrski trasi velike Franje. Brez dvoma so bila pričakovanja najvišja pri trenutno vodilni v skupnem seštevku slovenskega pokala članici KD Alpe 24-letni Lauri Šimenc, za ka- Vida Uršič bronasta v kronome-tru v kategoriji ženske od 60 do 64 let. tero je letošnja sezona sploh prva v karieri, saj se je do lanskega leta aktivno ukvarjala s triatlonom. Kot najmlajša tekmovalka prvenstva je bila najhitrejša v kategoriji do 34 let in več kot zasluženo oblekla mavrično majico najboljše na svetu. Vseh treh preizkušenj prvenstva se je udeležil Iztok Kuret. Pričakovanja v vožnji na čas so bila sicer nekoliko višja, kljub temu da je tekmo zaključil na solidnem 22. mestu v svoji kategoriji. Že naslednji dan je suvereno nastopil na tekmi štafet, kjer je z ekipo Maxisport Slovenija kljub kančku smole dosegel lepo uvrstitev. Na nedeljski cestni dirki je odigral pomembno vlogo pri složnem nastopu slovenske reprezentance in tako prispeval delček k srebrni medalji Marka Baloha. »Obleči reprezentančni dres predstavlja veliko čast in to dojemam kot priznanje in plačilo za moj trud. Slovenci smo še enkrat več dokazali, da spadamo v svetovni vrh amaterskega kolesarjenja in da si zaslužimo boljše pogoje, predvsem za dirkanje na domačih tleh. Ponosen sem, da sem bil lahko del reprezentance«, je prvenstvo komentiral Kuret. Kamniški uspeh dopolnila Vida Uršič z bronastim odličjem Kamničanka Vida Uršič, članica gorenjskega kluba Bam.BI, je izjemno uspešno kolesarsko kariero kronala z novim odličjem iz svetovnih prvenstev - bronasto medaljo v vožnji na čas. Kot priprave na prvenstvo je izkoristila za zelo zahtevno etapno dirko v Hartbergu na avstrijskem Štajerskem, ki jo je zaključila na odličnem drugem mestu. »Vedela sem, da sta počutje in forma prava, tudi vreme mi je bilo pisano na kožo, zato sem na kro-nometru dala vse od sebe. Domač teren in navijači so še dodatna motivacija, čeprav so tudi pričakovanja, ko dirkaš doma, toliko večja. Vesela sem, da se je vse izteklo po načrtih,« je Vida zadovoljno komentirala v cilju. Vidina izjemna kolesarska pot še iz časov, ko je nastopala v Iztok Kuret na startu kronometra. profesionalni ekipi, je vsem, ki spremljamo kolesarstvo, dobro poznana. »Včasih pride trenutek, ko pomislim, da bi kolo dala malo na stran in se posvetila še kakšni drugi stvari,« razmišlja Vida. Vendar že v naslednjem trenutku razkrije želje in načrte za prihodnjo sezono. Kolesarstvo, v katerem še vedno niza vrhunske rezultate, po vseh teh letih še vedno ostaja njeno veliko veselje. 8. kolesarski izlet od Snovika do Motnika Zadnja nedelja v avgustu je že tradicionalno namenjena kolesarjenju po kolesarski poti od Snovika do Motnika, ki ga organizirata Občina Kamnik in Športno društvo Motnik. Gre za rekreativno kolesarsko prireditev, ki je namenjena promociji kolesarjenja in predstavitvi kolesarskih poti v občini Kamnik. Kolesarska pot od Snovika do Motnika je dolga 22 kilometrov in je zaradi nekaterih vzponov, kot je iz Sidola na Pšajnovico, dokaj zahtevna. Del poti poteka po gozdnih cestah, zato je priporočljiva uporaba gorskega kolesa. Pot nas pelje po naseljih Tuhinjske doline, od zdravilnega vrelca v vasi Potok, skozi Vaseno, Sidol, Pšajnovico, Laseno, Mali in Veliki Rakitovec, po gozdni poti mimo planšarije na Lipovcu na Malo Raven do Motnika. Na pot iz Snovika, kjer je prisotne pozdravil tudi župan Marjan Šarec in jim zaželel srečno pot, se je letos podalo 42 kolesarjev, ki so kolesarjenje zaključili z druženjem v Motniku. Kamniški kegljači po osvojitvi naslova državnih prvakov. Zbiranje in uporaba deževnice Biološke čistilne naprave Podzemni rezervoarji od 1000 L do 46000 L Ostala oprema: filtri za deževnico, črpalke... Biološke čistilne naprave, ki delujejo s pomočjo elektrike Učinek čiščenja do 99 %. Že danes pripravljeni na prihodnost. Biološke čistilne naprave, ki delujejo BREZ elektrike Nadzemni rezervoarji od 250 L do 2000 L več kot eo kombinacij različnih modelov Zbirajte in uporabljajte deževnico in velikosti. Ostala dodatna oprema. Filtri, pipe ter prihranite do 50% pitne vode. Kompostniki Kako pravilno kompostirati ? Poglejte na naši internet strani. Ljubljanska cesta 2A, info@armex-armature.si, 01/78 69 270 www.cistilnenaprave-dezevnica.si ŠPORT 5. september 2014 13 Iz tabora Calcit Volleyball Lana Ščuka se je vrnila s srebrno kolajno Na ženskem mladinskem evropskem prvenstvu sta v reprezentanci Slovenije, ki je osvojila zgodovinsko srebrno kolajno, blesteli tudi Lana Ščuka in Eva Mori, slednja v novi sezoni ne bo več igrala za Calcit Volleyball, Lana pa se je že pridružila treningom aktualnih slovenskih pokalnih zmagovalk. V moški ekipi, ki bo z državnim prvenstvom začela že 20. septembra, manjkajo trije igralci, ki so na mladinskem evropskem prvenstvu, manjka pa tudi poškodovani Jernej Stavbar. Z vrnitvijo Lane Ščuke ima trener ženske ekipe Gašper Ribič na voljo devet igralk, ki bodo v novi sezoni nosile kamniški dres. Po koncu sezone so se poslovile Eva Mori, ki bo kariero nadaljevala v eni najboljših evropskih ekip zadnjih let Bergamu, Lucy Charuk bo igrala v Nemčiji, Anja Kavčič se seli v Šempeter, Nika Mori bo okrepila vrste novogoriškega Go Volleyja, medtem ko je Tjaša Turnšek prenehala z igranjem. Kot zadnja je kamniške vrste zapustila Sara Valenčič, ki je podpisala za matični klub Luka Koper. »Naš načrt je bil, da bi že imeli sestavljeno ekipo za novo sezono, toda ker je do začetka tekmovanja še kar nekaj časa, se nam še ne mudi z nakupi. Smo sredi pogovorov, saj želimo najti čim boljšo rešitev za našo ekipo. Ker je Valenčičeva šla v Koper, bomo poleg blokerke in korek-torke morali poiskati še sprejemalko. A kot rečeno, ni nobene panike, dekleta pridno in kakovostno trenirajo, kar je v tem trenutku najbolj pomembno. S strani vodstva srednjeevropske lige še čakamo, kakšen bo sistem tekmovanja. Žal se^ tu zadeve malce zapletajo, saj še ni znano, koliko ekip bo igralo. Želja vodstva srednjeevropske lige je, da bi bilo osem ekip. Za zdaj jih je pet potrdilo sodelovanje, mislim pa, da se bo v tem tednu tudi to uredilo,« je o trenutnem položaju v kamniški ženski ekipi povedal predsednik kluba Gregor Hribar. V zgodovinskem uspehu slovenske ženske odbojke na mladinskem evropskem prvenstvu je ob Lani Ščuki in Evi Mori sodeloval tudi Aljoša Jemec, ki je bil v reprezentanci pomočnik selektorja Jožeta Časarja, to vlogo pa opravlja tudi v Calcit Volleyballu. »Mladinkam in strokovnemu vodstvu reprezentance je treba čestitati za ta zgodovinski uspeh. Za slovensko odbojko je to velika stvar, saj so premagale ekipe, ki v svetu ženske odbojke veliko pomenijo. Škoda, da jim v finalu ni uspelo premagati še Srbije, vendar z igro niso razočarale,« Ribič pohvali slovenske mladinke. Njegove izbranke pa se bodo kamniškemu občinstvu prvič predstavile v soboto, 6. septembra, na mednarodnem odbojkarskem turnirju v okviru občinskega praznika. Andrej Štembergar Zupan novi kapetan Kamničanov Moška ekipa Calcit Volleyballa ima za seboj že več kot mesec dni treninga in že nekaj prijateljskih tekem. Do začetka prvenstva 20. septembra, ko bodo v prvem krogu gostili Šoštanj Topolšico, jih čaka še nekaj preizkušenj. Prva bo to soboto, 6. septembra, na tur- CALCIT VOLLEYBALL vpisuje nove clan Najuspešnejši klub v občini Kamnik bo tudi v letošnji sezoni vpisovalv svoje vrste nove člane. Vse nadobudne šolarje in šolarke, ki bi radi začeli igrati odbojko, OK Calcit Volleyball vljudno vabi, da se jim pridružijo. , @ Kontaktna oseba je Peter Hribar 1041 753 460], WWW.OKKAMNIK.SI Karateisti Virtusa z novimi mojstrskimi nazivi nadaljujejo uspešno sezono Drago Jeglič in Meta Motnikar s trenerjem Vladimirjem Staničem. Po uspešno zaključenem prvem delu tekmovalne sezone, ko so tekmovalci Karate kluba Virtus Duplica osvojili lepo bero medalj na domačih in mednarodnih tekmovanjih, potekajo intenzivnepriprave na drugi del tekmovalne sezone. Prvo mednarodno tekmovanje jih čaka že konec septembra v Kranju, na katerem si bodo ponovno poskusili priboriti katero od odličij. Niso pa uspešni samo na tekmovalnem področju, ampak pridno skrbijo tudi za pridobivanje Plavalni klub Kamnik ni«.ra1llt tecali _ Plavalni teca,. ^van/e/i| tej. Plavalna šola fea c/s- otroK m S ) Rekreativno > J plavanje odraslih www.plavalniklub-kamnik.si Plovnim klub itanmHi info@plavalniklub-kamnik.si Triatlonci TK Trisport -Exoterm državni prvaki ekipno in posamezno Večina državnih prvenstev v triatlonu se odvija v poletnih mesecih 17. avgusta je v Celju potekalo ekipno državno prvenstvo v super sprint triatlonu. Ekipo sestavljajo trije tekmovalci ali tekmovalke. Vsak od tekmovalcev mora opraviti s celotnim triatlonom, nato se seštejejo končni časi vseh tekmovalcev. V ženski konkurenci so zmagale članice TK Trisport Exoterm: Tinkara Capuder, Maruša Klemene in Kristina Uršič. Med mladinkami so Tri-sportove ekipe osvojile vsa tri odličja - zlato 1. ekipa v postavi: Tjaša Vrtačič, ki je dosegla tudi najboljši čas med ženskami absolutno, Gaja Perko in Ajda Ahačič, srebro je pripadlo 2. ekipi: Urška Bernot, Maša Kuret in Neža Mohar Gradišek, bron pa 3. ekipi: Anja Herič, Nejka Spruk in Anja Marolt. Andrej Štembergar Zupan (drugi z leve) je novi kapetan Calcit Volley-balla. Foto: Primož Mahkovec nirju v Kamniku proti ekipam Panvite Pomgrada in Salonita. Zadnji test pred začetkom prvenstva pa bo prihodnjo soboto v Kanalu, kjer bodo ob domači ekipi igrali še proti ACH Volleyju. Vmes jih 10. septembra čaka še gostovanje v Pliberku pri Posojilnici Dobu, ki jo vodi nekdanji trener Kamničanov Bogdan Kotnik. Žal se je na treningu težje poškodoval Jernej Stavbar. Trener Marko Brumen prav tako še ne more računati na tri slovenske mladinske reprezentante. Tonček Štern ter oba novinca v kamniški ekipi Primož Vidmar in Sergej Drobnič uspešno branijo barve slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v Brnu. »Na žalost imamo nekaj težav s poškodbami, pogrešamo tudi mladinske reprezentante, toda za nami je dober mesec dni priprav, na katerih smo dobro in veliko trenirali. Na uvodnem sestanku pred prvim treningom v novi sezoni je bilo rečeno, da imamo malenkost boljšo ekipo od lanske. Sam menim, da ima ekipa v primerjavi z lansko določene prednosti in slabosti. Zagotovo se nam bo poznala odsotnost Hrasta, ki je s svojo borbenostjo in izkušnjami veliko doprinesel na tekmah in treningih. Dejstvo je, da imamo zdaj mlajšo ekipo, kar je dvorezni meč. Verjamem pa, da bomo z dobrim delom in korektnim pristopom na treningih dosegli ali celo presegli klubske cilje. Cilji so visoko postavljeni in tako je tudi prav, saj je to edini način, ki zagotavlja napredek. V pokalu se želimo tudi v letošnji sezoni uvrstiti na zaključni turnir, v domačem prvenstvu pa si želimo priti stopničko višje kot lani, ko smo bili tretji,« je o ciljih kamniškega kluba povedal novi kapetan Calcit Volleyballa Andrej Štembergar Zupan. »Počaščen sem, da sem bil s strani igralcev izbran za kapetana ekipe. Vedno je dober občutek, ko vidiš, da imajo soigralci pozitivno mnenje o tebi. Biti kapetan ekipe mi še zdaleč ne bo breme, ravno nasprotno. Verjamem, da bom kos tej nalogi. Tako Martin Hrast v Calcitu, kot Sašo Rop v Triglavu sta bila vzorna kapetana, od katerih sem se veliko naučil,« je za konec povedal 25-letni Šenčurjan v kamniškem dresu. Miha Štamcar Lana Ščuka se je z mladinskega EP vrnila s srebrno kolajno. Foto: Primož Mahkovec Tinkara, Tjaša in Urška v celjskem bazenu pred startom ekipnega državnega prvenstva v super sprint triatlonu. V mladinski moški konkurenci so naziv ekipnih državnih prvakov osvojili mladinci v postavi: Klemen Bojane, Domen Obreza in Luka Bela Kočar. V izredno močni članski konkurenci pa so člani TK Trisport Exoterm: Matevž Plan- ko. Mark Mandič in Matej Zrimšek osvojili tretje mesto. Teden dni pozneje je v Bakov-cih potekalo državno prvenstvo v sprint triatlonu. Absolutna državna prvaka sta postala Matevž Planko (TK Trisport Exoterm) in Eva Skaza (TK Maribor). Naslova državnih prvakov v svojih kategorijah sta osvojila Matevž Planko (ml. mladinci) in Romana Capuder (veteranke I.). Odlična v absolutni razvrstitvi sta bila Mark Mandič (5. mesto) in Miha Rudl (9. mesto). V kategorijah so stopničke osvojili še: Kristina Uršič in Mark Mandič drugo mesto; Žiga Podbevšek in Jan Lipovšek tretje mesto. Tekma super sprint triatlona je štela za slovenski pokal. Stopničke so osvojili: 1. Tinkara Capuder in 3. Ajda Ahačič med kadetinjami; 2. Domen Obreza in 3. Luka Bela Kočar med kadeti; 2. Urška Bernot in 3. Neža Mohar Gradišek v kategoriji st. deklice ter 1. Jan Škrjanc in 3. Žiga Berlec med st. dečki. Najmlajši so tekmovali v duatlo- nu zaradi oddaljenosti Bakovške-ga jezera. Timing ni meril časov, Matevž Planko - absolutni državni prvak v sprint triatlonu. i. višjih pasov. Letos so dobili novo mojstrico karateja Meto Motnikar, ki je opravila izpit za 1. DAN. Pri starejših članih pa je Drago Jeglič opravil izpit za mojstra karateja 2. DAN. Zagotovo bosta s svojim znanjem in izkušnjami v pomoč trenerju Vladimirju Staniču k še bolj kvalitetnim treningom ter dobrim rezultatom na tekmovanjih. V klubu so ponosni tudi na mednarodni certifikat za treniranje tradicionalnega karateja, ki ga je trenerju Vladimirju Staniču izročil predsednik Evropske tradicionalne karate zveze in legenda jugoslovanskega karateja dr. Vladimir Jorga nosilec črnega pasu 9. DAN. V septembru z veseljem pričakujejo nove člane in članice, ki želijo pridobiti osnovne karate veščine, katere jih bodo naučili trener Vladimir in njegovi pomočniki. Za starejše člane - veterane imajo organizirano »karate rekreacijo za starejše«. Skupina deluje že deset let in šteje kar osemnajst članov in članic. Skratka v klubu ni nikoli dolgčas in verjamemo, da bodo še dolgo uspešno trenirali in nas pa razveseljevali z dobrimi rezultati. B.S. na stopničkah pa so v veliki večini stali najmlajši tekmovalci TK Trisport Exoterm. Minulo nedeljo je v Mariboru potekala tekma, ki je prav tako štela za slovenski triatlonski pokal. Absolutni zmagovalec v moški konkurenci je bil Matevž Planko, kateremu v slovenskem prostoru težko konkurirajo tudi članski tekmovalci. Dobro šesto mesto v absolutni konkurenci je dosegel Klemen Bojane. Naj tokrat omenim še najmlajše tekmovalke in tekmovalce v cici akvatlonu, ki so se odlično odrezali: Vita Škrjanc, Ema Bernot, Ana Vehovar, Tara Mandič, Vita Pilih, Aljaž Berlec, Domen Bojanc, Arne Pilih, Nik Belaj, Anže_ Dežman, Nejc Ri-fel, Nejc in Žiga Podgoršek. V soboto, 6. septembra, TK Trisport pod vodstvom svetovnega prvaka v Ultraman triatlonu Mira Kregarja pripravlja tradicionalni največji slovenski triatlonski dogodek Triatlon Bled. Poleg Olimpik triatlona bodo potekali še super sprint triatlon, cici triatlon za otroke, medijski triatlon popularnih, štafetni triatlon, triatlon za vsakogar, prvenstvo slovenske vojske in letos prvič tekma po-ganjalčkov za najmlajše. Romana Capuder Foto: Tomaž Vrtačič I 3 I t . VBakovcih sta stala na stopničkah tudi Aljaž Berlec in Arne Pilih. KO V NESREČI NISI SAM Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge. Možnost izposoje nadomestnega vozila. Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami. Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391169 GSM: 031/041-683-016 NOVO: Možnost plačila s kreditnimi karticami na obroke. Za bister um - SUDOKU VŠEČKAJ FB EUROSERVIS SLOVENIJA J in se poteguj za mesečne nagrade in kupon za glavna žrebanja ali obisci enega izmed naših Euroservisov in se poteguj za super nagrade, Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV DOM KULTURE KAMNIK September 2014 Od ponedeljka. 1. septembra 2014. do torka. 30. septembra 2014 VPIS ABONMAJEV DOMA KULTURE KAMNIK, SEZONA 2014/15 Maistrov abonma - abonma za gledališke sladokusce Abonma Kam'ncek - abonma za najmlajše gledalce in njihove starše Abonma Stand up - abonma za ljubitelje stand up komedije Več o programu predstav na: www.domkulture.org, preko telefonskih številk 01 839 76 06 in 041 360 399 tervzloženkah v Domu kulture Kamnik in vTIC Kamnik. Petek. 19. septembra 2014. ob 19.00 11. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Organizator: Ljudske pevke Predice Vstopnina: 5 eur Torek. 30. septembra 2014. ob 20.00 v Klubu Kino dom Otvoritev Torkov v Klubu Kino dom ZORAN PREDIN kantavtorski koncert in predstavitev knjige Druga žena v haremu Vstopnina: 5 eur (predprodaja do 25.9.) / 8 eur (redna prodaja od 26.9. naprej) Več informacij na: www.domkulture.org Rezervacije in prodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, od torka do četrtka od 9.00 do 17.00. tel.: 041 360 399 ali 01 839 76 06 e-pošta: info@domkulture.org www: www.mojekarte.si TIC Kamnik ter prodajna mesta mojekarte.si in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, 1240 KAMNIK Medobčinski muzej Kamnik - salon gradu Zaprice, sreda, 17. september 2014, ob 18. uri: Predstavitev knjige Matjaža Brojana Sledi radijskih poti. Pogovor z avtorjem bo vodil urednik France Malešič. Turistično društvo Tuhinjska dolina Nedelja. 21. 9. 2014 POHOD NA MENINO PLANINO: Zbor ob 7:00 pred termami Snovik Prijavnina: 10 € Pot: Od term Snovik mimo Zgornjih Mej in Praproč na Vrsnovec, kjer na hribčku Osnovček stoji spomenik NOB. Pot se nadaljuje vse do Prevale, kjer se odpre lep pogled na Kamniško-Savinjske Alpe. Pri durčkovi koči odmorza topel obrok in kavo nato pot proti Domu na Menini planini. Iz Menine planine potdomovv lastni režiji. Več informacij na 041 633 779, Ivan Hribar. Nedelja. 28. 9. 2014. ob 15.uri pred termami Snovik etnološka prireditev PRED HIŠO DOMAČO Prikaz življenja na kmetiji v preteklosti in danes. Večerno druženje pred domačo hišo in petje vaških fantov. Za veselo razpoloženje po prireditvi bo poskrbel Ansambel bratov Poljanšek. VSTOP PROST! MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik PREDAVANJA Torek. 9. 9. 2014. ob 19.00 v dvorani Matične knjižnice Kamnik Branko Slapal: ciklus predavanj in pogovor z naslovom Vrnitev z roba. Avtor bo predstavil znanje, ki izhaja iz principov strateških posegov. Prvo srečanje ima naslov Kako ustvarjamo čustva. Sreda. 17. 9. 2014. ob 19.00vkniižnici Komenda (OŠ Komenda) Marjana Žmavc: Smoothie - sadno-zelenjavni kašasti sok Poučili se boste o pripravi, pomenu in koristnosti za zdravje ter pravilnem uživanju smoothijev. POGOVORI O KNJIGAH Torek. 23. 9. 2014. ob 19.00vdvorani Matične knjižnice Kamnik Igor Pirkovič : SLOVENSKA PESEM - zbirka pesmi o domovini Vpišite številke v prazna polja tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu, ter v vsakem od devetih kvadratov vse številke od 1 do 9. 2 3 5 6 9 1 5 6 1 2 8 2 5 7 3 1 4 9 2 4 9 8 4 8 I Potovanje I za dve osebi v I vrednosti 1.500 €| Idngpointnet IZREBANJE 13. 06. 2015 UZREBANJE 12.12. 2015 M ŽREBANJE 12.09.2015 5 1 8 4 1 6 9 2 3 9 5 7 3 5 4 4 7 2 8 3 5 1 2 1 STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik Kogar imaš rad, resnično rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 74. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mami, babi, prababi STOJNA VELICKOVSKA Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, njenim nekdanjim sodelavcem tovarne Titan za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pevcem za pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Za vedno boš v naših srcih. Žalujoči: hči Saša, zet Hasib, vnuki Amanda in Dennis Avgust 2014 SERVISIRA & NAGRAJUJE Prvo glavno žrebanje za s Avto CAR Pivo glavno žreOanje za super nagraOe Oo 13.12.2014. www.avtocar.si, 051 383 400 Avto Car d.o.o., Svetčeva 1, Mengeš POGREBNIK d.o.o. Pogrebne storitve, Dvorje 13,4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Slqujfl|lintujini) • PRODAJAPOGREBNEOPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILAPEVCEVINTROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, pradeda in strica VALENTINA PANČURJA iz Zg. Tuhinja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, maše, denarno pomoč in dar za orgle. Zahvaljujemo se osebju UKC Ljubljana in Doma počitka Mengeš za skrbno nego. Hvala pogrebni službi Komunalnega podjetja Kamnik, župniku Nikolaju Štolcarju za opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem kvarteta Krt, gasilcem, praporščakom in Matjažu Bajdetu za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Avgust 2014 Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA V 58. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric in svak MIRKO ERDANI Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem tovarne Titan za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, denarno pomoč in darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču Gregorju Sušniku za lepo zaigrano melodijo v slovo. Vedno boš v naših srcih. Vsi njegovi Julij 2014 o iV/i Odšla si tja, kjer ni trpljenja, nam pa je ostala bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA V 87. letu nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustila naša draga mami, tašča, babica, prababica, sestra in teta MARIJA BEDIČ z Duplice Iskreno za zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem podjetij Eta Kamnik in Periteks, BK Duplica za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na zadnji poti. Hvala osebju DSO Kamnik za vso nego in pomoč v času njene bolezni, patronažni službi ZD Kamnik, DU Kamnik ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Kamnik, avgust 2014 5. september 2014 15 urice disleksijo, v kotičku za oklevajoče bralce imamo knjige, ki so primerne za bralce z odporom do branja in bralce začetnike. Na oddelku za odrasle je leposlovje z večjim tiskom posebej označeno s piktogramom. Povečevalnik zaslonske slike je poseben pripomoček, ki je namenjen slabovidnim. Dostopen je v knjižnici v Kamniku in v enoti v Šmarci. Gre za posebno programsko opremo, ki s povečanjem zaslonske slike omogoča dostop do elektronskih oblik besedila. S tem pripomočkom ljudem s slabšim vidom in starejšim bralcem omogočamo uporabo javno dostopnih računalnikov v knjižnici. Možen je tudi dostop do elektronske lupe: to je naprava, ki je namenjena vsem slabovidnim uporabnikom in omogoča velike povečave. V knjižnici lahko dobite tudi bralna očala. Poleg gradiva v knjižni obliki si lahko izposodite tudi zvočne knjige na cedejih. Na spletni strani knjižnice www. kam.sik.si je dostopna povezava do Časopisa 20 minut - lahko branje za odrasle, ki ga izdaja zavod RISA v tiskani in elektronski obliki. Časopis je napisan tako, da ga je lahko brati in razumeti in je namenjen ljudem, ki težko berejo zaradi različnih razlogov: disleksije, sindroma pomanjkljive pozornosti, omejitve vida in sluha; primeren je za osebe po poškodbi glave, za osebe z motnjo v dušev- Dragi varovanci VDCSožitje: Tomaž, Marica, Darja, Darija, Drago, Primož, Aleš, Stanka, Zoran, Roman, Kristina, Marinka, Štefan, Miha, Matic, Vida in spremljevalci - hvala vam za obiske v okviru Drugačnih zgodb in jeseni se spet srečamo v knjižnici. Foto: iz arhiva MKK nem razvoju, za starejše osebe z Andersenove pravljice, Kekčeve vanju lepo in se drug od drugega demenco, ipd. Časopis 20 minut je zgodbe... Najpomembnejše je, da veliko naučimo. primeren tudi za neizkušene bral- se imamo ob branju in pripovedo- Sabina Zore ce, ljudi z nezadostno izobrazbo ter za tiste, ki jim slovenščina ni prvi jezik. Dostopen je s klikom na povezavo: http://www.risa. si/20-minut/. Z Drugačnimi zgodbami zopet pričnemo v ponedeljek, 8. septembra. Ob drugačnih zgodbah ura in pol druženja mine, kot bi trenil. Beremo in poslušamo zelo različna dela: ljudske pravljice, basni, kratke zgodbe Polonce Kovač in Primoža Suhodolčana, pravljice bratov Grimm, V Matični knjižnici Kamnik Drugačne zgodbe - bralne za odrasle s posebnimi pot Drugačne zgodbe so namenjene promociji knjige in branja, pripovedovanja, druženja, komuniciranja in medsebojnega sodelovanja. Vsak drugi ponedeljek v mesecu nas obiščejo varovanci društva Sožitje iz Lok v Tuhinjski dolini in prisluhnejo zgodbam, ki jim jih prebiramo in pripovedujemo direktorica knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir in knjižničarki Anja Ram-šak ter Sabina Zore. V Matični knjižnici Kamnik želimo knjižnično gradivo približati tudi uporabnikom knjižnice s po- sebnimi potrebami; na otroškem in mladinskem oddelku knjižnice si lahko izbirajo gradivo bralci z ODPRAVA NA HAN TENGRI DOMA V ponedeljek, 25. avgusta, so se iz Kirgizije vrnili zadnji trije člani slovenske meddruštvene odprave, ki je 19. julija odšla v pogorje Tjan Šan. Člani odprave so bili: Mojca Balant, Sabina Lamprecht in Grega Zakrajšek (AO Rašica), Matevž Kastrin (AO Ljubljana-Matica), Blaž Gladek in Matej Mučič (AO Kamnik), Bojan Novak in Vedrana Simičevic (Riječki alpinistički klub), ter Rene Lisac ter Krešimir Milas (AO Željezničar Zagreb). Vodil jo je Janez Toni (AO Rašica). Cilj je bil vzpon na drugi najvišji vrh pogorja, 7010 metrov visoki Han Tengri. Imeli so precej smole z vremenom, poleg tega pa je 28. julija v plazu umrl Krešimir Milas, Rene Lisac pa je bil hudo poškodovan in je bil pravi čudež, da je preživel. Zato je večina končala z odpravo in odšla domov. V taboru so ostali samo trije, ki so nato opravili še en poskus vzpona na vrh. To je 11. avgusta uspelo Kastrinu in Mučiču, medtem ko je moral Gladek zaradi žuljev na nogah obrniti 450 m pod vrhom. TABOR PERSPEKTIVNIH ALPINISTOV V ITALIJI KA PZS že vrsto let organizira plezalni tabor za perspektivne alpiniste v Centralnih oz. Zahodnih Alpah. Letos naj bi bil tabor v Chamonixu, vendar vreme ni omogočalo varnih vzponov v visokih hribih. Zato so ga prestavili v dolino Orco (Valle del Orco) v Grajskih Alpah (najvišji vrh Gran Paradiso). Od 9. do 17. avgusta so preplezali veliko do 250 m visokih smeri v granitnih stenah do ocene 7b. Udeležilo se ga je 14 mladih alpinistov, med njimi tudi Jaka Capuder iz kamniškega AO, vodila sta ga Andrej Grmovšek (AO Kozjak) in Nastja Davidova (AO PD Ljubljana-Matica). V tistem času so v dolini Orco plezali tudi člani AO Idrija, katerih vodja je bil Simon Kurinčič (AO Kamnik). Bojč Prodam suha bukova drva s prevozom. Tel.: 041 713 138 Garažo v Kamniku oddamo. Tel.: 041 662 450 V 11. številki Kamniškega občana je v članku Diamantni, biserni in zlati poročenci so praznovali pri fotografiji zlatih zakonskih parov Zver in Žun-kovič ponagajal tiskarski škrat, zato jo ponovno objavljamo in se jubilantom iskreno upravičujemo. Zlatima zakonskima paroma Zver in Žunkovič sta čestitala župan Marjan Šarec in predsednik Društva upokojencev Kamnik Vinko Polak. POŠTOVANE OBČANK ŠTOVA OBČ A D Prav je, da imate najpomembnejše informacije o bančni instituciji, s katero poslujete preko podružnic v Kamniku in v Kranju: • Sedemletno finančno in gospodarsko krizo, za razliko od preostalega bančnega sektorja, premagujemo z nadpovprečnimi rezultati poslovanja; • Leto 2013 je Delavska hranilnica poslovala najbolj uspešno v 23-letni zgodovini obstoja; • Za nas je kriza izziv za nove priložnosti, ki jih dosegamo s trdim in strokovnim delom ter jasnimi cilji; • Ne vidimo težav v finančni in gospodarski krizi v Evropi in doma, vemo, da je izhod iz krize samo v razvoju, kar tudi vsako leto krize dokazujemo; • V letu 2013 smo dosegli 40,6% rast bilančne vsote, v prvih sedmih mesecih letos pa že dosegamo 23% rast; • V sedmih letih krize je hranilnica povečala bilančno vsoto iz 135 mio evrov na 580 mio evrov oz. za 329%; • Rast obsega poslovanja je grajena na našem unikatnem poslovnem modelu, katerega ponudba sloni na najnižjih cenah bančnih in drugih finančnih storitev na slovenskem bančnem trgu; • Cene storitev nismo spreminjali od leta 2005, cene plačilnih storitev smo celo znižali; • Smo cenovno najugodnejša bančna institucija za občane in pravne osebe na slovenskem bančnem trgu, zato vsak mesec odpremo več kot 1.200 osebnih in več kot 700 poslovnih računov; • Za položnice imamo najnižje provizije, za nekomitente 61 centov, za komitente pa 35 centov; • Občani v Mestni občini Kranj in občini Kamnik plačujejo večino položnic brez provizije; • Nudimo najbolj donosne obrestne mere za varčevanje in izjemno donosno pokojninsko varčevanje s 5,0 % obrestno mero in mesečnim pripisom obresti; • Med najbolj ugodnimi je tudi naša kreditna ponudba za prebivalstvo in pravne osebe; • Posebno ugodno ponudbo v paketu različnih storitev hranilnice smo pripravili za: gasilska društva in gasilce, društva upokojencev in člane društev upokojencev, člane sindikatov, ki so lastniki hranilnice, kmete in njihovo dopolnilno dejavnost ter obrtnike in podjetnike; • Ob najbolj ugodnih cenah naših storitev, tako za občane kot za vse pravne osebe, dosegamo po primerljivih kazalcih z bančnim okoljem tudi najvišje dobičke na bančnem sektorju; • Lanski bruto dobiček presega 2,2 milijona evrov, neto dobiček pa 1,9 milijona evrov; • Bruto dobiček v letu 2014 že presega 2,3 mio evrov, neto dobiček pa 1,9 mio evrov; • Donos na kapital hranilnice pred obdavčitvijo znaša 15,28%, donos na kapital po obdavčitvi pa 12,68%; • Smo stroškovno najbolj učinkovita slovenska bančna institucija; • Poslujemo varno, imamo oblikovane potrebne oslabitve za slabše odplačevane kredite, krediti so razpršeni 67% na prebivalstvo, 33% na pravne in druge osebe; • Skupni kapital hranilnice presega 25 mio evrov, količnik kapitalske ustreznosti hranilnice pa znaša 11,26 %; • Ohranjamo stabilno dividendno politiko s 5 % dividendnim donosom; • Še pred začetkom finančne in ekonomske krize smo v hranilnici oblikovali sektor za upravljanje z naložbami, nalogami danes razvpite slabe banke -DUTB; • Slabi krediti, z zamudami nad 90 dni, v hranilnici ne presegajo 3,7 % kreditnega portfelja; • Število poslovnih enot smo v sedmih letih iz 12 povečali na 29, število zaposlenih pa iz 90 na 213; Vse, ki za nas še ne veste, vabimo, da se oglasite v naših podružnicah v Kamniku, Tomšičeva ulica 11, tel: 01 320 66 70 ali v Kranju, Koroška cesta 19, tel.: 04 28 15 307. www.gostilna-cubr.com Razodetje okusov Gostilna Čubr Miha Potočnik s.p., Križ 53, 1218 Komenda T: (01) 834 11 15 F: (01) 834 11 15 E: info@gostilna-cubr.com Doštovam. zahvaljujemo se Vam za vso podporo, ki nam jo namenite. Brez Vas nam ne bi uspelo praznovati že 80. obletnice delovanja. Pridite in poizkusite jubilejni meni. Odnesite knjižico, ki smo jo pripravili za Vas ob skupnem praznovanju. Za Vas bomo pripravili mizico, rezervirajte jo na številki 01/834 11 15. L4KR0L TOMAŽ KOSEC s.p. Pravilno nameščena čelada sega na čelu dva prsta nad obrvi. Nezgodno zavarovanje otrok in mladine V sodelovanju z ZPM Lj. Moste - Polje smo omogočili nakup delovnih zvezkov za otroke iz socialno ogroženih družin. Za varnost poskrbi Kuža Pazi. Triglav Group •mu jiJi »fi triglav www.triglav.si