Poštnina plačana v gotovini
S ped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir 40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
{
Leto XXXVII. - Štev. 42 (1922)
Gorica - četrtek 30. oktobra 1986 - Trst
Posamezna Številka Lir 600
Občestvo svetnikov Molitvena ofenziva za mir v Asiziju
Ne bo odveč, če se iskreno vprašamo, kaj nam pomeni resnica, ki jo izpovedujemo v 9. členu apostolske vere, ko molimo: »Verujem v občestvo svetnikov«. Ta verska resnica izraža posebej dejstvo, da se vsak krščenec vcepi na Kristusa, se vanj vrašča, da živi in deluje v Kristusu in Iz Kristusa, kakor mladika iz trte ali ud iz telesa. Zaradi tega so v Kristusu med seboj povezani tudi vsi udje, ki so na Kristusovem skrivnostnem telesu.
To življenje in delovanje se s telesno smrtjo ne prekine, ampak se nadaljuje vso večnost. Zato tudi kristjani, ki so že stopili v večnost, pa najsi bodo še v vicah ali že v nebesih, ostanejo še vedno živi Kristusovi udje in so torej življenjsko povezani z nami, ki še živimo na zemlji. Edino pogubljeni v peklu so dokončno izločeni. Grešniki na zemlji se še morejo do smrti spreobrniti in se vključiti v življenjsko skupnost s Kristusom in njegovimi.
Sveti krst življenjsko povezuje kristjane s Kristusom ter med seboj. Živimo iz Kristusa, od njegovega nauka, njegovih mnogovrstnih milosti, ki nam jih deli v Cerkvi v moči Svetega Duha.
Najmočnejši vir vsega duhovnega življenja je vsekakor Evharistija, ponavzočenje zadnje večerje in kalvarijske daritve. Tu Kristus hrani in napaja vernike s svojim telesom in svojo krvjo. Čim bolj smo povezani s Kristusom, toliko bolj smo tudi med seboj.
Kristus nas vedno usmerja na bližnjega, na vse, ki so okoli nas. Med posameznimi udi ne sme vladati zavist, nezaupanje, brezbrižnost, ampak bratska ljubezen, solidarnost, čut skupnosti. Kakor so udje na enem telesu povezani med seboj na življenje in smrt, drug drugemu pomagajo in se med seboj podpirajo, da bi bilo vse telo zdravo In sposobno za delo, tako mora biti tudi v Cerkvi, v skrivnostnem Kristusovem telesu.
DVA POMEMBNA DNEVA
Mesec november začenjamo s praznikom Vseh svetih, sledi mu 2. november, spomin vseh vernih rajnih. Prvi nam stavijo pred oči zmagoslavno Cerkev, naše poveličane brate in sestre, ki že uživajo večno blaženost v nebesih, 2. novembra in ves november pa se bomo v duhu srečevali s člani trpeče Cerkve, z našimi brati in sestrami, ki se morajo še očiščevati za božjo bližino v hudem trpljenju, ki ga moremo primerjati z zemeljskim ognjem. Kristjani, ki živimo na zemlji In potujemo proti nebeški domovini, smo člani vojskujoče se Cerkve ali tudi potujoče, kot pravi zadnji koncil. Vsi skupaj pa sestavljamo eno samo telo in smo med seboj življenjsko povezani, naša skupna glava je Kristus.
Zdi se, kakor da bi svetniki v našem času doživljali nekakšno razvrednotenje. Kakor bi se hoteli umakniti iz hrupne sedanjosti in prepustiti človeka njegovi bleščeči bedi. Za kristjana pa je srečanje s svetniki ena najbolj perečih nujnosti. Razumeti jih moramo v svetlobi njihovega časa. Kakor sedaj mi, tako so tudi oni stali sredi dogajanj, a so kljub zgodovinskim vrtincem ostali prozorno jasni v svoji duhovni naravnanosti.
»Vsi sveti« in »Spomin vseh vernih rajnih« sta praznika vseh tistih svetih, ki so že v večnosti. Vseh! Torej ne toliko tistih, ki jih Cerkev slavi v letu svetnikov, temveč bolj tistih neznanih, ki odhajajo, kakor bi jih nikoli ne bilo, ki o njih ne pripoveduje nobena zgodovina in ne poroča pobena junaška zgodba.
Svetniki v nebesih, posebno še tisti, ki so živeli na naših tleh, ki so nas morda v življenju celo poznali, živeli ali delovali in trpeli po naših župnijah, nikakor niso brezbrižni za versko življenje pri nas. Oni ne ljubijo samo Boga In tistih, s katerimi se srečujejo v nebesih ob gledanju Boga in uživanju nebeške blaženosti; ljubijo tudi nas, člane vojskujoče ali potujoče Cerkve, in nas podpirajo s svojo priprošnjo pred božjim prestolom. To Je stalni nauk Cerkve, predmet naše vere v občestvo svetnikov.	LOIZE ŠKERL
Veliki dan molitve za mir je potekel v zbranosti, postu in pokori za vse udeležence, ki so preskočili tudi kosilo. »Ne bomo obedovali,« je pozval navzoče Janez Pavel II ob sprejemu v baziliki Marije Angelske, »tako se bomo še bolj zavedali vsesplošne potrebe pokore in notranjega spreobrnjenja.« Tudi dež, ki je tu pa tam padal ves dan, in mraz, ki je pritisnil, so svoje prispevali, da je molitev bila združena s pokoro.
VELIK ODZIV NA PAPEŽEVO POBUDO
Mesto sv. Frančiška je bilo v ponedeljek zelo slično dvorani, v kateri so po Jezusovem vstajenju molili apostoli z Marijo, samo da niso bili zbrani zgolj kristjani, temveč zastopniki vseh velikih veroizpovedi sveta; 68 po številu so zastopali 12 velikih veroizpovedi. Govorili so različne jezike, kakor apostoli na binkoštni dan, toda razumeli so se, ker je vse vodil isti Duh v iskanju resnice in miru.
Verujočim v Asiziju so se pridružili tudi politiki. Italijanska vlada je že prejšnje dni dala nalogo vsem svojim diplomatskim zastopnikom po svetu, naj papeževo pobudo za mir čim bolj podprejo in razširijo. Tudi apostolski nunciji so zainteresirali vse vlade, kjer so navzoči. Zato je bil okrog papeža in verskih zastopnikov vsaj duhovno zbran tudi politični svet, v prvi vrsti italijanski. Državni poglavar Francesco Cossiga je po zunanjem ministru Andreottiju, ki je v Asiziju zastopal rimsko vlado, poslal posebno spomenico. »Spori med državami in med ljudstvi se morajo pravično reševati s pogajanji in ob spoštovanju pravice slehernega ljudstva do miru, dostojanstva in var-
nosti,« je med drugim poudaril Cossiga.
Tudi številne druge vlade so se pridružile papeževi pobudi, kakor tudi razne vojskujoče se sile, ki so v ponedeljek odložile orožje in preživele dan v miru. Tako v Srednji Ameriki, v Kambodži, Libanonu. Edina izjema so bili IRA in Sikhi
v	Indiji. V organizaciji IRA naj bi bili katoličani. Toda prav ti so ta ponedeljek izvedli atentat na tovorni vlak med Belfastom in Dublinom; človeških žrtev ni bilo. S tem je ta teroristična organizacija izpričala, da jo vodijo vse prej kot »krščanski ideali«.
V	BAZILIKI MARIJE ANGELSKE
Svoje potovanje v Asizi je sv. oče začel že prejšnji dan, v nedeljo, ko je obiskal Perugio, glavno mesto Umbrije, in se tam ustavil ves dan v srečanju z verniki in kulturnimi ustanovami.
Naslednje jutro pred deveto uro je s helikopterjem pristal pred cerkvijo Marije Angelske (Santa Maria degli Angeli), ki je pod gričem mesta Asizi. V tem svetišču je tudi cerkvica, imenovana Por-ciunkula. Tu je umrl sv. Frančišek, zato je vsem njegovim častilcem svet kraj.
Pred cerkvijo je papež kot gostitelj pozdravil vse navzoče zastopnike, nakar so se zbrali v cerkvi pred Porciunkulo v polkrogu ob papežu. Na njegovi desni je sedel nadškof Metodij, zastopnik carigrajskega patriarha, na njegovi levici pa Da-laj Lama, voditelj budistov iz Tibeta, nato so se zvrstili ostali delegati, kristjani in nekristjani. Med drugimi je bil navzoč metropolit iz Kijeva, Filaret, ki je zastopal rusko pravoslavno Cerkev, nadškof iz Can-terburyja dr. Runcie, pa zastopniki mu-
Obnovljeno delo za zaščitni zakon
SSk ugotavlja, da je sicer pozitivno da se je s četrtkovo sejo senatne komisije za ustavna vprašanja v Rimu obnovilo delo za zaščitni zakon, vendar obenem zelo kritično opozarja na dve dejstvi: zaradi protislovnega in neodločnega stališča vlade smo izgubili več kot poldrugo leto dragocenega časa; sedanje vladno stališče, ki ga je prikazal podtajnik pri predsedstvu vlade Amato, pa zaradi opuščanja načela globalnosti pomeni korak nazaj glede na vsa dosedanja zagotovila in obveze.
Zakonodajni postopek v senatu se je v bistvu ustavil, ko je ministrski predsednik Craxi po povratku z obiska v Beogradu januarja 1985 izjavil, da bo vlada v desetih dneh pripravila svoj osnutek. V čakanju na osnutek, ki je baje že v pripravljalni fazi naletel na nasprotovanja v sami vladni večini, je delo v senatu zastalo. Zdaj se zdi, da se vlada spet odpoveduje svojemu osnutku, saj je posl. Amato sprejel obnovitev dela ožjega odbora komisije za ustavna vprašanja in obljubil aktivno sodelovanje vlade. Določen je bil celo rok — začetek decembra — za ugotovitev skupnih točk petih predloženih zakonskih predlogov za zaščito Slovencev v senatu.
Podtajnik Amato pa je spet ponovil mnenje, da je treba reševati probleme slovenske manjšine postopno. Slovenska skupnost je že po razgovoru med Amatom in enotno slovensko delegacijo v Vidmu 12. oktobra odločno zavrnila »postopnost, ki traja že več kot štiri desetletja«. Nasprotovanje celovitemu reševanju vprašanj, ki je utemeljeno v mednarodnih in notranjih italijanskih določilih ter v slovesnih resolucijah, je do Slovencev nadvse krivično. Poleg tega pa si naša skupnost ne more delati utvar, da bi po morebitnem sprejetju »delnega« zaščitnega zakona res sledili novi zaščitni instrumenti. Izkušnje ne dopuščajo takega optimizma. Zato sta tudi podpisnika zakonskega predloga SSk o zaščiti, valdostanski senator Fosson in tridentinski senator Fontanari, sporazumno z deželnim tajništvom SSk na seji komisije za ustavna vprašanja izrazila hudo zaskrbljenost in pomisleke zaradi Amato-
vih stališč.
V	tem trenutku je nujno, da ožji odbor senatne komisije hitro in temeljito opra-
vi	poenotenje zakonskih predlogov na podlagi načela o globalnosti zaščite, tako kar zadeva ozemlje kot vsebino. Bistveno pa je tudi, da med samimi Slovenci ne pride do odklonov v tej zahtevi, pa čeprav se za postopnost izreka stranka vladnega predsednika. Zdaj je tudi trenutek, da se pokažeta vzajemnost demokratov in podpora na meddržavni ravni.
30 let od madžarske vstaje
Te dni so se v svobodnem svetu spominjali tragičnih dogodkov v Budimpešti pred 30 leti, ko se je ljudstvo uprlo komunistični partiji in sovjetskim zasedbenim četam, pa so vsemu napravile konec iste čete, ki so 4. novembra 1956 upor krvavo zadušile. Na Madžarskem so se te obletnice spomnili nekateri disidenti, 122 oporečnikov iz Madžarske, češkoslovaške, Poljske in Vzhodne Nemčije pa je podpisalo posebno izjavo, v kateri je rečeno, da »edinole vera v ideale, ki so navdihovali oktobrsko revolucijo, lahko prinese resnično osvoboditev od sedanjega režimskega nasilja.« Upor je omenila tudi madžarska televizija, ki je predvajala dokumentarec o tedanjih dogodkih, seveda prikrojenega stališču partije.
■	Dva terorista, verjetno iz vrst vojaškega krila baskovske organizacije ETA, ki se bori za popolno samostojnost baskovskih dežel, sta z bombo ubila 59-letnega vojaškega guvernerja pokrajine Guipuzcoa Rafaela Garrida Gila, njegovo ženo in 16-let-nega sina, ko se je peljal po ulicah San Sebastiana. Njegov šofer je bil težko ranjen, z njim pa še osem pešcev. Isti dan je v Baskiji na raznih krajih počilo še pet bomb, ki so povzročile veliko gmotno škodo, ranjenih pa je bilo tudi več oseb. General Garrido Gil je 52. višji častnik španske vojske, ki je bil ubit od leta 1973. Tisto leto je bil umorjen admiral Luis Carrero Blanco, ki naj bi nasledil generala Franca.
slimanov, hinduistov, šintoistov, judov in drugih. Kot rečeno, je bilo zastopanih 12 velikih verstev.
Po nekaj trenutkih molka je sv. oče začel srečanje z besedami: »To srečanje nima nikakršnega namena, da bi izmenjavali svoje versko prepričanje. Pomeni le, da mora vsako človeško bitje iskreno slediti svoji vesti v iskanju in zvestobi resnici.«
MOLITEV VSEH PREDSTAVNIKOV
Po tem prvem srečanju in nekaterih pesmih v baziliki Marije Angelske,so se vsi podali v Asizi na griču. Tu so se razdelili v dvanajst skupin. Vsaka veroizpoved je dobila svoje mesto, nekateri v cerkvah, drugi v raznih dvoranah, judje pa na prostem. Tu je vsak po svoje molil.
Ob 14. uri so se vsi zbrali na trgu ob spodnji baziliki, kjer so zasedli vsak svoje mesto kot zjutraj v baziliki Marije Angelske. Zastopniki posameznih verstev so pristopili k mikrofonu in vsak je zmolil svojo molitev za mir. Oblečeni v raznovrstna oblačila in govoreči vsak svoj jezik, so bili živa podoba raznolikosti sedanjega sveta, tako glede navad kot glede jezikov in verovanja. Indijanec iz ZDA je v svoji živi perjanici pokadil pipo miru z besedami: »O Veliki Duh, blagoslovi me, prinesi mir vsem mojim bratom in sestram tega sveta, daj nam moč, da bomo živeli kot bratje in sestre in da bomo ljubili drug drugega.«
Podobno so se predstavili in molili vsi ostali. Veliki judovski rabin iz Rima je prebral odlomek iz preroka Miheja: »Zgodilo se bo v prihodnjih dneh, ko bo gora hiše Gospodove postavljena na vrhu gora in se bo dvigala nad griči, k njej bodo vrela ljudstva... Prekovali bodo svoje meče v lemeže in svoje sulice v srpe; ne dvigne več narod proti narodu meča, in ne bodo se več učili bojevanja. Sedeli bodo vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, ne da bi jih kdo vznemirjal« (Mih 4). Te prerokove besede so bile sploh vodilna misel celotnega srečanja v Asiziju.
Molitve so zaključili zastopniki krščanskih Cerkva, ki so se ob mikrofonu zbrali skupaj s sv. očetom. Prebrali so blagre iz evangelija po Luku, Grki so zapeli nekaj prošenj za mir, sv. oče je pa v angleščini intoniral Očenaš, nakar je imel zaključni govor deloma v angleščini, deloma v italijanščini. »Tudi če so med nami številne in globoke razlike, je vendar res, da je na dnu, na dnu človeštva nekaj skupnega, kar nas vabi, da skupno delamo za rešitev dramatičnega izziva našega časa: resničen mir ali pa katastrofalna vojna.«
MOLITEV JE MOČNEJŠA KOT OROŽJE
Ob srečanju v Asiziju so se slišali tudi skeptični glasovi. »Kaj bo molitev!« Tako je mislil tudi Stalin, ko je med vojno vprašal, koliko tankovskih divizij ima papež. Tako najbrž mislijo še vedno številni režimi, kjer se niso povezali z mundo-vizijo, da bi tudi njih državljani mogli slediti molitvenemu srečanju v Asiziju.
Na Poljskem npr. se televizija ni povezala z mundovizijo, da bi Poljaki mogli videti svojega papeža v Asiziju. Zato so škofje ukazali, naj se ob 10. uri zvoni po vseh cerkvah; tudi v Sloveniji so zvonili tako v nedeljo zvečer kot v ponedeljek dopoldne. Vsaj zvonovi so spominjali na veliki dogodek v Frančiškovem mestu.
Papež pa zaupa v molitev kot tudi ljudje vseh ver, tudi tisti, ki ne vedo za Kristusove besede: »Molite in se vam bo dalo.«
V	tej veri je sv. oče, ko je napovedal to srečanje, dejal: »Mi vsi, ki vemjemo v Boga, smo prepričani, da je on, ki daje mir. Bolj se zapletajo spori in bolj postajajo težave na videz nepremostljive, bolj se moramo obračati na Boga, da nam da milost živeti kot med spravljenimi brati. Naše moči in naša človeška sredstva niso dovolj. Alternativa miru je samo uničenje in smrt.«
Da bi se uresničil mir in ne uničenje, za to je molilo človeštvo v Asiziju.
K. H.
Benečija 120 let pod Italijo
Meseca oktobra leta 1866 je bil v Benečiji plebiscit za pripadnost k Italiji ali k Avstriji. Glasovati so smeli samo moški. Glasovanje je bilo javno. Benečani so glasovali za Italijo v upanju, da bodo imeli spet take pravice, kot so jih imeli v beneški republiki, ki pa jih je Avstrija ukinila. Za Italijo so glasovali vsi — 3.687 —, le en sam glas je bil nasproten.
Urednik lista »Dom« v zadnji številki v uvodniku govori kritično o odnosu oblasti do Benečanov. Vseh 120 let je bila politika zgrešena. Omenja geslo: Najzvestejše doline, s tolikimi padlimi in nobenim ubežnikom. Italija je bolj kot kdaj koli prisotna na vzhodni meji!
Tej zvestobi pa ne odgovarja ravnanje državnih oblasti, ki so se prizadevale, da bi se Benečani odpovedali svoji narodni identiteti. Ljudi so zavajale v pravo suženjsko zadržanje v nasprotju s človekovim dostojanstvom in častjo.
Urednik Oualizza spominja, da sedanja italijanska ustava poudarja osnovne človekove pravice. Priznava tudi pravice narodnim in jezikovnim manjšinam. In teh pravic se je treba posluževati. Samo po tej poti se bo stanje spremenilo.
Vel. Britanija je prekinila svoje odnose s Sirijo
V	Londonu so obsodili na 45 let zapora arabskega terorista Nezarja Hindavija, ki je svoji noseči zaročenki 17. aprila letos pred vkrcanjem v izraelsko potniško letalo v dvojno dno kovčka skril od sirskih agentov priskrbljen peklenski stroj. Letalo s 320 potniki naj bi v višini 10 km eksplodiralo med vožnjo nekje nad Alpami. K sreči se je izraelskemu agentu na letališču zazdel kovček sumljivo težak, tako da so ga natančno preiskali in našli razstrelivo.
Britanska vlada je zaradi tega prekinila diplomatske odnose s Sirijo, češ da je odgovorna za neuspeli atentat. Iz solidarnosti z Vel. Britanijo je tudi Washington odpoklical severnoameriškega veleposlanika iz Damaska, čeprav ni prekinil diplomatskih odnosov.
Seveda je Sirija takoj zanikala svojo vpletenost in zagrozila britanski vladi, »da jo bo to drago stalo«, pa tudi Sovjetska zveza se je takoj postavila na stran Sirije. Zanimivo je, da je Hindavijev brat Navaf zaprt v Zah. Berlinu, ker ga dolžijo za atentat na diskoteko »La Bella«, njegov bratranec Avni pa je zaprt v Genovi, prav tako obtožen raznih atentatov v Italiji in zahodni Evropi.
★
■	V Luksemburgu naj bi se v začetku tega tedna zbrali zunanji ministri držav Evropske gospodarske skupnosti in razpravljali o konkretnih ukrepih proti Siriji zaradi njenih vpletenosti v spodleteli atentat na potniško letalo El Al. Toda prisotni niso našli skupnega jezika, poleg tega pa so manjkali ministri Italije (Andreotti je raje šel v Assisi), ZR Nemčije in Francije (izgovor je bilo «kultumo srečanje« med kanclerjem Kohlom in francoskim ministrskim predsednikom Chiracom), Španije, Portugalske in Irske. Tako je bilo vse preloženo na 10. november, ko naj bi se ministri zbrali v Londonu, če ne celo 24. novembra v Bruslju. Pri tem pa vsi upajo, da se bo do tedaj zaplet nekoliko umiril.
Sv. oče o terorizmu
Papež Janez Pavel II. je v Vatikanu sprejel škofe treh španskih provinc Pam-plone, Burgosa in Zaragoze, ki so prišli na poročanje k sv. očetu. V svojem nagovoru je papež omenil terorizem, to »sramotno rano sedanje družbe«, ki se je pojavila tudi v njihovih škofijah. »Treba je ponovno povedati,« je dejal sv. oče, »da ni človeškega nagiba, ki bi ga mogel opravičiti ali poštene ideologije, ki bi ga smela zagovarjati. Naj se že konča s sovraštvom, ki rodi smrt in razdejanje! Nobena oseba, ki se smatra katoličana ali je dobre volje, ne bi smela terorizma nikdar podpirati.«
Ob telefonskem drogu št. 122
(ZA DAN MRTVIH)
Dolga je bila pot sem; v Rog, v te brezkončne gozdove; v te globoke grobove!
Tu stojim, med smrekami; zgoraj, čez skale, v velikih skokih teče srna; morda je zaznala človeka — živega človeka med grobovi mrličev.
Samo 41 let je od tistih junijskih noči, ko so tukaj umirali! Od svojih bratov postreljeni!
Veliko je cest v Rogu, in veliko je križišč: Baza 20: toliko kilometrov, Kočevje toliko, Novo mesto...
Tovornjak za tovornjakom! Vozili so in vozili! Jaz hodim peš. Po istih poteh, koder so na podu natlačeni ležali, v mrtvaški tovornjak naloženi, še živi vojaki domobranske vojske.
Zorana in razbrzdana je cesta 1986. leta! Kakšna je šele bila tedaj, 1945!
Na trdem podu so ležali in vsak sunek tovornjaka, vsako kotanjo na cesti so občutili: kot bi hodili pod križem na Golgoto...
Prav blizu Kočevja jih je čakala Golgota! Telefon, ki je danes napeljan iz Kočevja v partizansko Bazo 20, ima tu svoj flrog št. 122; prav nad eno od dveh velikih jam.
Tisto križišče v Rogu, ob dveh nenavadnih žrelih, je križišče treh makadamskih cest. Veliko je takih križič po tistih gozdovih. In le redke so jase vmes; toda le na tem križišču je telefonski drog 122.
Enainštiridesetkrat je ozelenel gozd od tedaj, praproti in smreke so zrasle na zemlji...
... to zemljo so pred 41 leti navozili partizanski tovornjaki. Da so zasuli sledi podivjane rdeče revolucije! Da so zasuli tisoče umorjenih!
Še danes, sredi belega dne, ko stojim tu ob jamah slovenske podivjanosti, se zdi, kot bi se ptiči polglasno oglašali; kot v svetišču: bojijo se glasnega petja!
Zdi se mi, da tisto pokanje odmeva še danes, čeprav je mrliče prerasla praprot in čeprav sije sonce — kot bi še danes pokale pištole; tako se zdi, kot bi večno padali tisti tisoči pomorjenih — v jame.
SRAMOTA, KI ŠE NI OPRANA!
Kočevski Rog, julija 1986! Sramota socialistične Slovenije! Sramota, ki še zdaj ni oprana!
Prišlec — sam sem bil! Tujec po državljanstvu, domačin po krvi!
Na nekaterih križiščih so table z napisi v mnogih jezikih: »Za tujce prepovedano!«
Ne menim se za table. Jaz sem naš! Moji bratje ležijo pobiti v jamah Kočevskega Roga!
Slovenskih voditeljev pa ni sram voditi dežele s tak6 velikimi grobovi. Ni jih sram voditi dežele z grobovi brez spomenikov — brez svečk.
Grobovi tolikih objokovanih! »Pogrešanih!« Niso pogrešani; tam v tistih žrelih ležijo! Se bo slovenska vest toliko zdramila, da bo nekega dne kdo pričel odkopavati tista žrela — ob telefonskem drogu št. 122?
Neznansko veliko gozdarjev sem srečal v Rogu! Bili so peš, z motorji, z avtomobili... Gozd je velik, pa je treba tudi gozdarjev veliko!
»Ampak ti gozdarji imajo tudi čisto določene naloge,« so mi kasneje pojasnili v Ribnici. »Ti gozdarji zapisujejo registrske tablice avtomobilov, s katerimi se ljudje vozijo po Rogu.«
Policija moje drage domovine, domovine mojih staršev, hoče vedeti, kdo hodi po gozdovih, ki sedanjemu režimu v Sloveniji budijo vest!
ČUDNO POKOPALIŠČE
V Hrovači pri Ribnici pa čudno pokopališče: za obzidjem starega britofa so domobranci pokopali jelendolske žrtve — preko sto grobov je bilo tam.
Po vojni so partizanski zmagovalci grobove zravnali. Mrtvi domobranski vojaki so jih strašili, zato niso imeli miru! Niso smeli imeti svojih grobov!
V Ljubljani, na Žalah pa imajo nemški zavojevalci svoje pokopališče in svoj spomenik...
Domači ljudje, ki so se borili za svobodno domovino in so »krivi« samo tega, da niso bili na strani rdeče fronte; domači ljudje ne smejo imeti grobov!
Policija v Hrovači nima miru: pred dnevom Vseh svetih svojci prižgejo svečke nad grobovi, nad zravnanimi grobovi. In policaji pobirajo in ugašajo svečke...
Dobi pa se vsakič od nekod otročad, pa svečke spet in spet prižiga. Miličniki pa spet gasijo... Otroci se zabavajo in dražijo policaje, pa svečke spet prižgejo...
Zdaj je tisti del že tudi ograjen z zidom in pokopališče se širi: le tam, kjer so zravnani grobovi, tam noče nihče pokopavati — ali prekopavati.
Se bodo končno zganili tisti, ki so naše rojake izročili rdečim krvnikom, bodo končno zahtevali, da se jim postavi spomenik?
Se bodo zganili ljudje v domovini in zahtevali, da se domobranske vojake pokoplje tako, kot imajo kulturni ljudje navado pokopavati?
Tli nekaj v domovini! Tudi vojaki naše vojske, tudi tisti tisoči ob telefonskem drogu št. 122, bodo nekega dne dobili svoj kulturni grob!
In tudi svoje zadoščenje!
Mrači se že. Sonce je zašlo. Tam za globačami Roga je že temno...
Odhajam!
O domovina!	Evgen	Brodnik;
posredoval: V. Slemensky
■	Sovjetska zveza in ZDA so se zapletle v poseben način nasprotovanja: druga drugi izganja diplomate. Ker je ameriška vlada iz New Yorka izgnala z veleposlaništva SZ pri Združenih narodih 25 sovjetskih funkcionarjev, je Moskva isto storila s petimi ameriškimi diplomati. Nato je spet prešla v protinapad Reaganova vlada: do 1. novembra naj bi ZDA zapustilo 55 sovjetskih uslužbencev, pet, ker so nezaželene osebe, ostalih 50 pa, da se vzpostavi ravnotežje med ameriškimi funkcionarji v SZ in sovjetskimi v ZDA. Na to ameriško odločitev je ponovno odgovorila Moskva: nadaljnjih pet Američanov je moralo oditi v ZDA, poleg tega pa sovjetski državljani (kakih 260 po številu), ne bodo smeli biti več zaposleni v ameriških veleposlaništvih v Moskvi in Leningradu, medtem ko SZ v Sev. Ameriki uporablja le lastne državljane.
Zasedanje predstavnikov evropskih škofov v Varšavi
Od 2. do 4. oktobra je potekal v poljskem glavnem mestu Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Seje se je udeležil tudi ljubljanski nadškof Šuštar, ki je podpredsednik omenjenega sveta. 21 predstavnikov evropskih škofovskih konferenc je precej pozornosti posvetilo ekumenskim odnosom s Konferenco evropskih Cerkva.
V	zvezi z evangelizacijo Evrope so škofje obravnavali vrsto vprašanj od pastorale turizma in prostega časa prek vprašanja prisotnosti islama v Evropi do prizadevanja za mir in priprav na bodočo škofovsko sinodo, ki bo posvečena laikom.
Kardinal Hume, ki je vodil CCEE vse od leta 1978, po pravilih ni mogel več kandidirati, zato so za novega predsednika izvolili milanskega nadškofa kardinala Martinija. Službo bo prevzel o veliki noči prihodnje leto. Podpredsednikov niso ponovno volili in sta ostala dosedanja: nadškof Šuštar iz Ljubljane in nadškof Tor-rella iz Tarragone v Španiji.
Udeleženci srečanja so poslali papežu Janezu Pavlu II. pozdravno brzojavko, v kateri so mu izrazili svoje molitve in solidarnost. Povedali so mu tudi, da bodo ob koncu zasedanja obiskali Jasno goro in Oswienczim, kjer bodo molili 7a evropske narode, za mir in za žrtve nasilja. Zahvalili so se mu za zgodovinsko pismo predsednikom evropskih škofovskih konferenc, ki je pomemben prispevek k evangeliza-ciji in spravi razdeljene sekularizirane celine.
Prihodnje leto se bodo predsedniki evropskih škofovskih konferenc sestali v Frankfurtu (7. in 8. marca). Študirali bodo prav pismo, ki jim ga je poslal papež Janez Pavel II.
Iz Beneške Slovenije
Msgr. M. Qualizza — ravnatelj Inštituta za verske znanosti
Pri nadškofijskem semenišču v Vidmu je bil ustanovljen Višji inštitut za verske znanosti. Na tem inštitutu se bodo usposabljali laiki in redovnice za poučevanje verouka v šolah vseh stopenj. Obiskujejo ga lahko tisti, ki imajo diplomo višje srednje šole. Študij bo trajal štiri leta. K izpitom se bo lahko javil tisti slušatelj, ki bo obiskoval vsaj dve tretjini predavanj. Po štirih letih bodo slušatelji, ki bodo uspešno opravili izpite, dobili diplomo o višji verski izobrazbi. Inštitut v Vidmu so škofje ustanovili za vse škofije Julijske Benečije.
Za ravnatelja je bil imenovan msgr. Marino Qualizza, ki je tudi stolni župnik v Vidmu. Novico prinaša list »Dom«, ki ga ureja msgr. Qualizza.
Šole v Benečiji
V	beneških dolinah je 10 osnovnih šol. Te šole obiskuje skupno 300 učencev, ki jih poučuje 40 učiteljev in učiteljic. V prvem razredu je 45 učencev, v drugem 56, v tretjem 62, v četrtem 66 in v petem 71. Od zadnjega šolskega leta se je število znižalo za 40 učencev.
List »Dom« se z žalostjo spominja, da je takoj po zadnji vojni obiskovalo šole v sedmih beneških občinah nad 2.000 učencev, ki so se stiskali v 37 učilnicah.
Tolažljiva novica je, da je 2 letošnjim letom začela delovati v Špetru privatna osnovna šola, ki jo obiskuje šest otrok. Pouk je dvojezičen. Tej pogumni pobudi želimo popoln uspeh!
■	V soboto 25. oktobra je prišlo v Rimu do množične manifestacije za mir. Kdo je bil v ozadju, se je hitro videlo po gozdu rdečih zastav in praporov, pa tudi po napisih, ki so bili vsi uperjeni proti zahodnim državam, zlasti Sev. Ameriki, predstavniku imperializma (in Sovjetska zveza?). Spet se je zgodilo, da so se skupine katoličanov dale vpreči v voz rdeče propagande, menda, da bi pokazale svojo naprednost. Tako so se sprevoda udeležili člani ACLI-ja z njegovim predsednikom, katoliški skavti, »Mani tese«, skupnost sv. Egidija, nekateri redovniki in redovnice ter posamezne župnijske skupine. Kako si komunisti predstavljajo mir, so hitro pokazali radikalni avtonomisti, ki so prisilili pristaše ACLI-ja, da so povesili svoja bandera ter bili deležni nizkotnih psovk. Pretepi — in vse to v obrambo miru! — so povzročili 22 ranjenih; mnogi so končali v bolnišnicah. Tudi varuhi javnega reda so jo izkupili, ko so skušali posredovati. In nauk za naivne kristjane: komunist nikdar ne izstopi iz svoje kože, zato se z njim ne druži!
13 pravil za vzgojo zločincev
1. Začnite že otročičku dajati vse, kar hoče. Tako bo rastel v prepričanju, da mu mora ves svet služiti.
2. Če pri dveh ali treh letih začne izgovarjati grde besede, se mu smejte in recite, da je zelo duhovit. Tako bo dobil več zagona, da bo pozneje izgovarjal še grše besede.
3. Ne dajte mu nobene verske vzgoje in zlasti ga ne naučite nobene molitve, da ne boste omejili njegove svobode vesti. Ko bo polnoleten, si bo lahko sam izbral vero.
4 Ne naučite ga razločevanja med dobrim in zlom, da ne bo v njem zavesti krivde. Pozneje, ko bo v ječi zaradi tatvine, bo dolžil družbo, da ga preganja.
5. Poberite s tal vse, kar on zmeče na tla. Delajte vedno to, kar hoče on, tako bo videl, da ga imate radi in se bo naučil zavračati vedno odgovornost na druge.
6. Pustite, da čita, kar mu pride v roke, ne vtikajte se v njegove reči, naj se nauči delati sam. Nič ga ne sprašujte, kam gre in s kom hodi, ker bi tako omejevali njegovo svobodo.
7. Oče in mati naj se pogosto prepirata v otrokovi navzočnosti. Tako bo doživljal
zgodaj zakonske težave in se ne bo čudil ločitvi zakoncev.
8. Dajte otroku ali mladcu denar, ki ga želi in ne zahtevajte nobene odpovedi; zakaj bi mu delali življenje trdo, saj smo mi v mladosti morda trpeli pomanjkanje kruha in drugih osnovnih dobrin.
9. Ustrezite otroku vsako željo v jedi in pijači. Uganite že vnaprej njegove želje, da mu ne bo treba niti prositi.
10. Zagovarjajte ga vedno povsod, tudi v šoli. Tako bo imel vedno prav in bo dobil občutek, da ga vsi preganjajo.
11. Za nobeno reč ga ne kregajte v strahu, da ne bi od strahu obolel.
12. Ce bo jutri imel opravka s policijo, zagovarjajte se, da je bil vedno tak in da ste ga vzgajali samo za dobro.
13. Pripravljajte ga na udobno življenje, pa boste videli, da ga ne bo imel.
★
■	Število članov italijanske komunistične partije še vedno upada. Leta 1976 je ta stranka dosegla rekordno število 1.814.317 članov, od tedaj pa se njih število zmanjšuje. Letos je obnovilo izkaznico 1.570.000 pripadnikov. Na to zaskrbljujoče dejstvo so nekateri komunisti opozorili na letošnjem partijskem kongresu v Firencah.
Misijonska prireditev v ul. Risorta
Ustvarjalnost prof. Dine Slama se lepo uveljavlja na našem domačem odru. V okviru misijonske nedelje je spisala in samostojno zrežirala sodobno zasnovano igro »Trpljenje in ljubezen«. Mlada študentka Nina se nahaja v trojni duhovni stiski: zaradi svoje pohabljenosti na nogi, v iskanju Boga ter občutku zapuščenosti. Nina se ne more sprijazniti z dejstvom, da si je mama izbrala prijatelja in se pri tem čuti prikrajšana za njeno ljubezen. Dobro izstopa skrb in ljubezen šolskih tovarišev, ki se na vso moč trudijo, da bi jo iztrgali njeni bolestni osamljenosti. Avtorica je uporabila Kosovelove pesmi, ob katerih deklica najde sozvočje lastne duševnosti.
Po napetih trenutkih iz breizhodne teme trpljenja pride do preobrata. Iskra božje modrosti iz ust indijskega filozofa prevzame tudi Nino: »Prižgi svetilko ljubezni s svojim življenjem!« Prof. psiholog pa ji mora ponovno citirati besede sv. Janeza Vianneya: »Če križ odklanjamo, nas tlači, če ga sprejmemo, nas nosi!« V luči teh dveh resnic Nina končno najde smisel svojemu trpljenju, zopet ji zasije sreča mamine ljubezni.
Besedilo igre je tekoče, tu pa tam v slogu mlade »klape«, vendar polno vzgojne vsebine. Igralci šentjakobskega krožka so res občuteno in doživeto zaigrali ter poželi zasluženo priznanje z obilnimi aplavzi. Prijetno nas je presenetilo lepo število mladih na prireditvi. Med občinstvom pa so neutrudno krožile košarice za misijonski srečolov z bogatimi dobitki. - F. V.
40-desetletnica SDGZ
Med tolikimi dogodki v naši deželi beležimo tudi pomembno obletnico Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki praznuje letos 40 let svojega uspešnega delovanja.
Vodstvo si je zamislilo za to priložnost različne pobude: posebno prireditev v Kulturnem domu v Trstu, okusno opremljeno posebno dvojno izdajo s tehtnimi članki, različna poročila ter razstavo umetniških obrtnikov v Kult. domu.
Ustanova bi zaslužila obširnejše poroči-
lo,	toda prostor nam tega ne dovoljuje; kogar bi to zanimalo, dobi strokovna poročila v omenjeni brošuri, zlasti v poročilu predsednika dr. Vita Svetine in časnikarja Jožeta Korena, kateri je opisal razne mejnike te važne ustanove, ki deluje na Tržaškem, Goriškem in v Slovenski Benečiji. Razne veje združenja so obrtništvo, gostinstvo in turizem, trgovina na drobno in zunanja trgovina ter bančništvo.
Zlasti gre priznanje studiu Effekappa -W. Grudini za nadvse posrečeno okusnost te izdaje, ki razveseljuje oko gledalca in ga z vsem delovanjem obširno seznani.
Prof. Zlatku Jelinčiču v spomin
Tiha množica mladih se je v četrtek 23. oktobra poslovila od nove žrtve ljubiteljev gorskih višin. Skoro brez besed je vsak s svojimi čustvi nemo strmel v krsto mladega profesorja. Hvala g. Viliju Žerjalu za besede krščanskega upanja, ki jih je
naslovil Dušku in navzočim.
Ob odprtem grobu se je od pokojnega poslovil ravnatelj Josip Rudež. V svojem in v imenu kolegov ter celotnega osebja zavoda »Jožef Stefan« se mu je zahvalil za njegovo vzorno in požrtvovalno delo med dijaki, združeno z izredno strokovno sposobnostjo. Z vedrim in plemenitim značajem si je prof. Zlatko pri vseh pridobil ugled in simpatijo. Nepozaben bo zlasti ostal tistim dijakom, ki jih je letos septembra prvič vodil na Kamniške Alpe. Kot izkušen gorski vodnik in z globokim čutom odgovornosti si je zaporedno prevzel njihove nahrbtnike, dokler se niso odpočili. Tudi dr. Mašero so premagale solze, ko se je v svojem nagovoru spomnila mnogih vrlin veliko obetajočega člana Slov. planinskega društva.
Profesorska zbornica bo težko zapolnila praznino dobrega in plemenitega kolega. Naj ga vsaj v večnosti obsije tista jasnina, ki mu tukaj ni bila dana. - F. V.
Občni zbor društva Pravnik
V petek 24. oktobra je bil redni občni zbor društva Pravnik iz Trsta, ki združuje slovenske pravnike iz Trsta in Gorice, kateri opravljajo samostojni odvetniški poklic. Po razpravi o društvenem delovanju v preteklem mandatnem obdobju, kjer so prišla do polnega izraza tudi mnoga kritična stališča nekaterih članov, se je skupščina zaključila z izvolitvijo novega vodstva društva, ki ga za novo poslovno dobo sestavljajo odv. Jan Godnič kot predsednik, odv. Drago Štoka kot podpredsednik in odv. Branko Agneletto kot tajnik.
Valentina Beorchia — »alfiere del lavoro«
Talent, dobra volja in vztrajnost oblikujejo človekovo osebnost in ga lahko privedejo do javnega priznanja. To se je zgodilo letos Valentini Beorchia, učenki slovenske šole. Lani je bila na vrsti Mačko-ljanka, letos pa Tržačanka.
V petek 24. oktobra je Valentina prejela v Rimu v palači Eur iz rok predsednika republike Francesca Cossiga to redko priznanje, ki ji bo verjetno odprlo prene-katera vrata v življenju. Rimski dnevi so bili za Valentino zadoščenje in obenem opozorilo, naj vztraja na tej poti, sedaj, ko je prestopila prag univerze in si izbrala svet matematike.
Z Valentino in družino se veseli salezijanska verska skupnost, ki jo je imela do nedavna v svoji sredi, dokler se niso preselili.
Dolina
Župan dolinske občine je v zvezi z molitvenim srečanjem v Assisiju poslal na državno tajništvo v Vatikanu naslednjo brzojavko:
V imenu občanov in uprave občine Dolina (pokrajina Trst), ki z dejanji in v svoji zavesti uveljavljajo geslo »Mir - so-iitje - delo«, pošiljam našo popolno podporo in bratski pozdrav pobudi iz Assisija za mir v svetu, obenem pa obnavljamo naš poziv od 1. julija 1986 ob svetovnem dnevu denukleariziranih občin.
Telefonski drog štev. 122 nad gomilo zverinsko pomorjenih v Kočevskem Rogu
Za Strance
foretgn citizer, %m ttHOCrpaHU.ee>
Pilf AusISnd.
Tujcem je prepovedano hoditi po Kočevskem Rogu, kajti tam pobiti še vedno burijo duhove komunističnim veljakom, morilcem svojih bratov
■	Argentina je ena redkih držav, ki še ne pozna razporoke. Sedaj pa je na tem, da jo dobi. Sedanja vladajoča radikalna stranka, zelo laicistično usmerjena, je predložila zakonski osnutek o razporoki, ki je bil v poslanski zbornici že sprejet, saj je prejel tudi podporo poslancev iz opozicijskih strank. Da postane novi zakon dokončen, ga mora sprejeti še senat, v katerem pa radikali niso v večini. Argentinski škofje so na uvedbo razporoke odločno reagirali: vsi, ki so glasovali za zakon, so izgubili pravico do prejema zakramentov. Poleg tega so škofje pozvali volivce, naj na prihodnjih volitvah ne glasujejo za stranke, ki razporoko zagovarjajo.
Tu rad le mi, tu mi ie kraj...
Goriški Avditorij ni bil še nikoli tako poln, oziroma prepoln kot v nedeljo 26. oktobra ob Gregorčičevi proslavi. Že s tem je povedano, kako primorsko ljudstvo še vedno čuti z Gregorčičem in njegovo poezijo. Današnji kritiki pravijo, da njegova poezija ni moderna, da je zastarela, da današnjemu Slovencu nima veliko povedati; toda vsi ti kritiki bi si morali v nedeljo ogledati navzočo publiko in kako je ta publika sprejela tako recitacije njegovih pesmi kot še zlasti kantato »Jeftejeva prisega« na Gregorčičevo besedilo v kompoziciji Hugolina Sattnerja; gotovo bi svoje mnenje popravili. Ugotoviti bi morali, da je Simon Gregorčič še vedno živ in da ga slovenski človek, naš preprosti človek in tudi učen, še zmeraj občuti in doživlja.
Češki kritik Dominik Stribrny pove v svoji knjigi o Simonu Gregorčiču, kako da se je on, Ceh, lotil pisanja o Gregorčiču. Pravi približno takole: »Med prvo svetovno vojno sem bil na fronti skupaj s slovenskimi vojaki. Pogosto sem slišal, kako so na pamet recitirali njegove pesmi. Tudi na razglednicah so bili njegovi verzi, zato sem želel kaj več zvedeti o tem slovenskem pesniku, ki se je vojakom tako priljubil. Zato sem sklenil, da Gregorčiča pobliže spoznam.« In napisal je prav dobro kritično analizo Gregorčičevih poezij. Toliko o priljubljenosti Gregorčiča nekdaj in sedaj.
Šolske stavbe v Gorici. Na svoji redni seji je goriško pokrajinsko tajništvo SSk posvetilo veliko časa dograditvi Slovenskega šolskega centra v Gorici. Kot znano, je SSk po posvetu o šolstvu, ki ga je priredila v Palače Hotelu, zastavila vse svoje sile za izgradnjo tega centra. Zvrstila se je dolga vrsta sestankov med strankami, ki upravljajo goriško občino in prišlo je do številnih srečanj in dogovarjanja med predstavniki naše stranke in goriškimi občinskimi, pokrajinskimi ter deželnimi predstavniki raznih strank, v prvi vrsti pa z goriškim županom Scaranom. Vse to je končno privedlo do konkretnih korakov: izdelan je bil idejni načrt, ki so ga odobrile tudi razne slovenske merodajne komponente, odobril ga je goriški občinski odbor in sedaj je v teku dokončna izdelava načrta, ki ga pripravljajo tehniki goriške občine. Vzporedno so potekala pogajanja in napori za finansiranje objekta. Goriška pokrajina je predstavila prošnjo deželni upravi, ta jo je odobrila in predložila po-voljno mnenje Rimu. Na nas Slovencih je sedaj, da močno pritisnemo v rimskih političnih krogih, da se v najkrajšem času zganejo in dodelijo ta sredstva. Veliko truda sta v vse to vložila odbornika v goriškem občinskem in pokrajinskem odboru dr. Bratuž in dr. M. Špacapan.
Goriško tajništvo SSk zato odločno zavrača podtikanja goriškega TO SKGZ, kakršno je objavil Primorski dnevnik 10. oktobra, ko pravi dobesedno: »Za novo lokacijo (ob zavodu Galileo Galilei, op. p.) so se takrat uradno zavzeli vsi, vendar pa so nekatere politične sile, še zlasti katoliške tako italijanskega kot slovenskega sveta, zavzemale za to, da bi slovenske šole ostale v ul. Alviano. To predvsem zato, ker so z najemno pogodbo hotele ustreči lastniku stavbe, tj. goriški škofiji.«
Pokrajinsko tajništvo je mnenja, da je sedaj potrebna učinkovita akcija vseh slovenskih sil, da uresničimo našo dolgoletno željo po slovenskih šolah in da taka nepoštena podtikanja in otročja ugotavljanja »kdo je bil prvi« v ničemer ne pomagajo skupni stvari.
Razlaščanja v Sovodnjah. Pokrajinsko tajništvo je razpravljalo o namenu Goriške industrijske cone, da bi zgradila tovarno na sovodenjskem zemljišču. V to pa mora privoliti sovodenjsko županstvo. Po izjavah zgleda, da se je zavzel za to posebno sovodenj ski podžupan Klemše. Slovenci smo bili vedno proti razlaščanju, ko so to delali italijanski politiki. Zgleda, da bomo sedaj to delali mi sami. Slovenska skupnost je načelno proti takim razlastitvam, saj je že pred leti predlagala, naj se industrijska cona preseli na desni
Simon Gregorčič je torej skupna last vseh Slovencev, še posebej primorskih Slovencev, saj mi je razgledana oseba iz Ljubljane rekla v nedeljo zvečer: »Gregorčič je domena vas Primorcev.«
Škoda, da prireditelji niso dovolj tega upoštevali. Če je bil izbor Gregorčičevih pesmi kar v redu, je pa motil prazniško vzdušje govor Filiberta Benedetiča zaradi nezgodovinskega sklicevanja na Andreja Gabrščka o Simonu Gregorčiču.
Višek večera pa je gotovo bila kantata »Jeftejeva prisega«, katera je prisotne nadvse navdušila, kar so tudi izrazili na koncu z navdušenim ploskanjem, ki je veljalo tako nastopajočim kakor vsem trem dirigentom Hilariju Lavrenčiču, Stanku Jericiju in Zdravku Klanjščku. O kantati bomo prihodnjič objavili posebno strokovno poročilo.
Vsekakor ostane nedeljska akademija pomenljiv dogodek, saj je združil vse nas Slovence tako v Italiji kot onstran državne meje, da smo ob Gregorčiču začutili, kako smo en narod, ki more s pesnikom izpovedati: Tu rod je moj, tu moj je kraj!
★
Zahvala
ZSKP in ZSKD se zahvaljujeta vsem izvajalcem, sodelavcem ter ustanovam in organizacijam, ki so prispevali, da je Gregorčičeva proslava v Gorici tako lepo uspela.
breg Soče. Dokončno stališče pa bo SSk zavzela na posvetu s krajevno sekcijo SSk v Sovodnjah.
Trgovinska zbornica. V nadaljevanju seje je tajništvo SSk z zadovoljstvom pozdravilo imenovanje vidnega predstavnika naše stranke za člana upravnega odbora goriške trgovinske zbornice (Camera di commercio). Vsa slovenska javnost je že več let zahtevala, da bi vstopil v ta izredno važni odbor tudi Slovenec. Tudi naša stranka se je na sestanku s koalicijskimi političnimi partnerji vedno prizadevala, da bi to dosegla. Bili pa so doslej do teh naših zahtev vedno gluhi. Končno se je tudi to premaknilo z imenovanjem Hadrijana Corsija, ki bo tu sicer uradno zastopal Zvezo trgovcev, dejansko pa seveda tudi interese naših ljudi.
Cesta na Jazbine. Pokrajinski odbornik za javna dela in prevoze Bressan je na Pokrajini sprejel jazbinskega predstavnika M. Klanjščka, ki se je zanimal za cestno povezavo Jazbine-Ločnik. Kot znano, naj bi ureditev te ceste opravila goriška pokrajinska uprava. Ker pa zgleda, da se zadeva le prepočasi premika, je M. Klanjšček opozoril pokrajinskega odbornika na nujnost te ureditve. Ugotovljeno je bilo, da so v teku meritve in da bo v kratkem prišlo do sklicanja sestanka vseh zainteresiranih pri razširitvi cestišča. Razgovorom je prisostvoval tudi odbornik SSk dr. Mirko Špacapan.
Konzulta za Pevmo, Oslavje In štmaver.
Goriški župan dr. Scarano je sprejel predsednika zgoraj omenjene konzulte Silvana Benso, ki mu je predočil najnujnejše potrebe teh krajev, ki so v prvi vrsti: razširitev pevmskega pokopališča, ureditev sedeža za konzulto v župnišču, cesta v Štmaver, ki so jo pokvarili, ko so vozili material za »osimsko« cesto na Sabotin in športno igrišče v Pevmi. Župan Scarano je obljubil vso pomoč in takoj zainteresiral občinske službe in urade, da se ti problemi rešijo. Silvana Benso je pri pogovorih spremljal pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin.
Vedno novi nasilni ukrepi
Iz Burundija je prišla zaskrbljujoča novica, da je minister za notranje zadeve 4. oktobra podpisal odločbo o ukinitvi katehetskih šol in prepovedi Katoliške akcije. Že pred tem odlokom so v tej afriški državi, ki zadnje čase močno zavira misijonarsko delo, podržavili mala semenišča, poleg tega pa sprejeli še nekatere druge ukrepe, da bi zavrli učinkovito delo katoliških misijonarjev.
Pastirsko pismo nadškofa A. V. Bommarca
Goriški nadškof A. V. Bommarco je ob začetku novega pastoralnega leta 1986/87 izdal pastirsko pismo, v katerem razpravlja o letošnjem pastoralnem programu italijanske Cerkve, ki je: »Občestvo in misijonarska skupnost.« Pismo je v italijanščini izšlo tudi kot posebna brošura.
Pismu je škofijski pastoralni urad dodal še seznam raznih pastoralnih pobud v tekočem pastoralnem letu; našteva jih: škofijska šola za župnijske katehiste; teološka šola za laike; škofijska komisija za liturgijo; škofijska Caritas; družinska pastorala; skrb za duhovne poklice; konference za duhovnike; mladinska pastorala; pastorala za delavce; skrb za družbena občila; misijonski center; pastorala za turizem in prosti čas ter župnijski pastoralni in gospodarski svet. Pastoralnih pobud je veliko naštetih, da bi jih vsaj nekaj izpeljali.
Naj omenimo še, da je g. nadškof na zadnjem srečanju duhovnikov v četrtek 23. oktobra sporočil, da je ob zadnji reformi italijanskih škofij goriška škofija poenostavila svoj naziv: odslej se bo imenovala »Goriška nadškofija« (Arcidiocesi di Gori-zia), namesto dosedanjega imenovanja Go-riško-gradiščanska škofija. Gradišče pa ostane kot naslovna škofija za kakega prelata.
Nadškof Bommarco je v nedeljo odpotoval v Avstralijo, da se tam sreča z izseljenci; odsoten bo do 9. novembra.
Slovenska kultura na Primorskem v 20. stoletju
Takšen je bil naslov predavanj v Centru L. Fogar v petek 24. oktobra. Prof. Lojzka Bratuž je prikazala predvsem glavne primorske pesnike in pisatelje. Tako je orisala Ivana Preglja in njegovo delo, zlasti roman Tolminci. Med pisatelje spada še France Bevk, ki je večino življenja preživel v Gorici in tu ustvaril nekaj svojih najboljših del, med temi Kaplana Čedermaca.
Primorska je v tem času rodila tudi dva velika pesnika: Kras je dal Srečka Kosovela, Brda pa Alojza Gradnika. Oba spadata v sam vrh slovenskega pesništva. Prof. Btatuževa je številnim poslušalcem poudarila odnos obeh pesnikov do italijanske kulture. To velja še posebej za Gradnika, ki je veliko prevajal italijanske pesnike, med njimi Danteja in Petrarko. Omenila je, da je italijanskemu občinstvu najbolj znan Srečko Kosovel, ker so številne njegove pesmi prevedene v italijanščino.
Od literature je predavateljica prešla na glasbeno polje, ki je tudi rodilo pomembne ustvarjalce, med temi so Vinko Vodopivec, Marij Kogoj, Emil Komel, Lojze Bratuž.
Za prof. Bratuževo je prof. Milko Rener z diapozitivi in živo besedo orisal dejavnost glavnih slikarjev in kiparjev v prvi polovici našega stoletja. Naj naštejemo nekatere: Veno Pilon, Lojze Špacapan, Ivan Čargo, Avgust Černigoj in Lojze Spacal. Iz Slovenije sta se na Primorskem udejstvovala Tone Kralj in kipar France Gorše.
Iz obeh predavanj je bilo razvideti, ka-je bila Primorska in posebej še Gorica silno razgibana in ustvarjalna na vseh področjih kulture.
Podgora
Novi župnik. Ker je dosedanji župnik dr. Anton Rustia zapustil škofijo in se preselil v Milan, je g. nadškof imenoval za župnijskega upravitelja v Podgori g. Maura Bellettija. Novi župnijski upravitelj je mlad, vendar Podgoro že nekoliko pozna, ker je pomagal g. Alfredu Jugu (Ughiju), ko je bil tam župnik.
Slovensko cerkveno občestvo je sprejelo in pozdravilo novega župnika v nedeljo 26. oktobra pri maši ob 8.30. G. Mauro Bel-letti je somaševal z dr. K. Humarjem. Ta je pred mašo kratko predstavil novega dušnega pastirja, ki je prišel oznanjat Kristusa, v katerem ni »ne Juda ne Grka, ne sužnja ne svobodnega«, temveč smo si vsi bratje in sestre. Pojasnil je tudi, da je g. nadškof poslal v Podgoro italijanskega duhovnika, ker slovenskih ni. Med mašo je pel domači zbor.
Po maši so verniki pozdravili g. Bellettija še v župnijskem domu in mu želeli dobrodošlico. Veseli smo, da novi župnik kar dobro bere in mašuje tudi v slovenskem jeziku in da je zelo zavzet za mladino. Želimo mu obilo uspehov pri njego-
vem delu v skrbi za slovenske in italijanske vernike.
Sv. Just, mučenec. Podgorska cerkev je edina podeželska cerkev v naši škofiji, posvečena tržaškemu mučencu sv. Justu. Kako to? Zgodovina priča, da je bila prva cerkev v Podgori posvečena Marijinemu oznanjenju. Okoli leta 1690 je bila cerkev posvečena. Takratni župnik v Ločniku, kamor je spadala tudi cerkev v Podgori, Ivan Franc Miller, zelo učen mož, je bil imenovan za škofa v Trstu leta 1692. Tržaški zavetnik pa je sv. Just. Kot tržaški škof je posvetil novi oltar v podgorski cerkvi v čast sv. Justu. Tako je tudi cerkev spremenila svojega zavetnika.
Po prvi svetovni vojni so porušeno cerkev obnovili ter v oltar postavili podobo sv. Justa v nebeški slavi, delo goriškega umetnika Del Nerija. Praznik sv. Justa se obhaja 3. novembra.
Sovodnje
Za Vse svete obiskujemo grobove naših dragih. Je to dan, ko se jih spominjamo in znova prikličemo pred oči; dan, ko gremo na njih grobove praznično oblečeni, ko jim izkažemo hvaležnost za vse dobro, ki smo ga od njih prejeli; dan, ko obnavljamo obljube, dane jim v trenutku ločitve s tega sveta. To je dan, edini v celem letu, ko se na božji njivi vsi, verni in neverni, zamislijo v svoj lastni odhod v onstranstvo in se sprašujejo po smislu življenja.
Podobna čustva nas bodo prevevala tudi, ko bomo na ta dan polagali vence pred spominskimi obeležji naših padlih. To polaganje vsako leto skupno z občinsko upravo opravljajo kulturna in športna društva, borčevske organizacije in krajevna sekcija SSk.
Slednja položi že od leta 1980 venec pred enega od spomenikov v občini. Letos je na vrsti tisti na Vrhu. SSk kot edina slovenska stranka v Italiji se hoče na ta način pokloniti vsem tistim, ki so umrli v raznih uničevalnih taboriščih ali padli v naših gozdovih, ker so javno izpričali svojo pripadnost slovenskemu narodu in verovali v njegovo boljšo bodočnost. Obenem pa se z vencem simbolično pokloni vsem žrtvam vojnih grozot. - R. D.
Slovenski goriški skavti v novi sezoni
Uradno smo začeli novo sezono z občnim zborom, ki je bil 4. in 5. oktobra v koči sv. Jožefa v Zabnicah. Občni zbor je pomemben zato, ker se na njem potrdijo funkcije vseh voditeljev, se zamisli program in akcije, ki se bodo med letom izvedle. Poleg obveznih točk omogoči, da vse voditelje vsaj enkrat na leto srečamo in si povemo mnenja o skavtski organizaciji, o njenih problemih in o delovanju.
Letos je bilo na sporedu tudi predavanje o skavtskem organiziranju. Delo po skupinah je potrdilo našo pripravljenost in voljo do dela. Dvodnevno bivanje v koči sv. Jožefa je bilo uspešno, saj sta vzdušje in dobra volja prispevala svoje k skrbno pripravljenemu občnemu zboru.
Pred tem smo imeli pripravljalne sestanke vseh vej naše organizacije. Tako sta 18. septembra in 2. oktobra bili uradni seji vodstva, na katerih smo razpravljali o delovanju treh stegov (Gorica, Doberdob in Sovodnje) ter o voditeljih. Skavtska organizacija na Goriškem se je v primerjavi z lanskim letom zelo skrčila, kar je po eni strani slabo, po drugi pa dobro, saj skupine, ki delujejo, so zares delavne. 12. oktobra smo imeli člani prvega stega zbor v Katoliškem domu. Ob predvajanju diapozitivov smo podali letošnji program in cilje, ki jih želimo uresničiti. Pred zborom smo imeli na Placuti mladinsko mašo, pri kateri smo sodelovali s petjem, prošnjami, zahvalami, branjem beril itd.
Letošnje ožje vodstvo SGS sestavljajo: načelnik Mauro Leban, načelnica Marija Bertolini, tajnik Aleš Lojk, duhovni vodja Marjan Markežič. Stegovodje so: za 1. steg Marija Bertolini, za 2. steg Andrej Fajt, za 3. steg Lucijan Vižintin. Stegovodji za volčiče in veverice sta Sabina Antoni in Simon Terpin, za izvidnike in vodnice pa Matjaž Terčič in Katarina Ferletič. Za vejo roverjev-popotnic žal nimamo nobenega voditelja. Blagajniško mesto je sprejel Igor Devetak, častni predsednik pa je dr. Kazimir Humar. Uredništvo »Planike«, glasila goriških skavtov, sta prevzela Katarina Ferletič in Matjaž Terčič.
Delavni Medved
KNJIŽNI DAR GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA LETO 1987
1. Koledar
2. Jakob Ukmar (Tomaž Simčič)
3. Jastreb kroži (Štefa Strojnikova)
4. 12. snopič PSBL
Iz dejavnosti goriške Slovenske skupnosti
Letošnji Dan zbranosti na skavtskem taboru je potekel pod geslom »Mi misijonarji«. Na sliki je misijonar Pavje Bajec, ki deluje v državi Slonokoščena obala; on je vodil ta Dan zbranosti
IZ KANALSKE DOLINE
Sv. Višarje
Kulturno verski štirinajstdnevnik »Dom« v št. 18 piše naslednje:
Višarska božja pot je bila letos redno obiskovana od romarjev, ki so prišli od vsepovsod, seveda peš, ker nova žičnica še ni dograjena. Sv. Višarje kot tudi Žab-nice oskrbujejo od meseca julija slovenski frančiškani iz Ljubljane. Skozi vse poletne mesece je bil na višarski gori kak pater, ki je skrbel za svetišče m za romarje.
Na zahvalno nedeljo 5. oktobra pa je bila opoldne zaključna sveta maša, ki jo je daroval rektor svetišča p. Filip. Tega dne so na Sv. Višarje poromali Zabničani, kot je to že starodavna navada.
Cerkvica na Sv. Višarjah je vsak večer razsvetljena. Do odprtja žičnice pa bo cerkev ostala zaprta. Govori se, da bo nova žičnica začela obratovati za božič.
Šport
Olympia - Kmečka b. - Vivil 3 :2
01ympia Kmečka banka: I. in Š. Cotič, M. Špacapan, R. Domi, S., A. in D. Terpin, I. Marassi, M. Komjanc; trener Metod Tušar.
V soboto 25. okt. zvečer so številni navijači ponovno lahko uživali ob nastopu svojih miljencev v štandreški telovadnici. (Kdaj bo končana »naša« ob Katoliškem domu?). Slovensko moštvo 01ympie Kmečka banka je namreč pričelo svoje nastope v C2 ligi proti furlanskemu moštvu Vivil iz Ville Vicentine. To je solidno moštvo, ki si je nabavilo tudi igralce iz višje lige.
Naša ekipa je letos precej pomlajena in trener Metod Tušar mora še dodobra preizkusiti vse možnosti mlajših igralcev, ki so na tem nastopu pokazali res lepe talente. Po začetnem uspehu (gladko so namreč zmagali prvi set), so v drugem popustili in izgubljali že 14:9. Tu pa se je izkazalo, da zna 01ympia tudi reagirati. Pritisnili so in pregazili osuplega nasprotnika. Vendar so se ušteli, ko so mislili na zmago 3:0. Vivil je zmagal oba naslednja seta. Fantje pa so se spet izkazali za dobre in temperamentne atlete ter prepričljivo osvojili zadnji set in pospravili v letošnjem prvenstvu prvi par točk.
Prav je zato, da nekako tudi predstavimo naše igralce. Med starejšimi so opravili nezamenljivo delo Mirko Špacapan in Štefan Cotič, pa tudi Rinaldo Domi. Med mlajšimi gre pohvaliti tolkača Simona Terpina ter dvigača Andreja Terpina. Še ne uigran (zavoljo komaj prestane bolezni) je bil Damjan Terpin. Dobro je začel Igor Cotič. Pravo presenečenje pa sta prikazala Luka Marassi in Martin Komjanc, ki sta se brez vsake treme uveljavila med našimi boljšimi igralci. Pripomniti gre, da sta manjkala Marko Cotič in Lučo Batistič, ki bosta tudi še pripomogla do obilo užitka našemu občinstvu.
Poudariti gre končno, da je to rezultat pametno zastavljenega dela voditeljev slovenskega SZ 01ympie, ki skrbi, da se življenje ekipe razvija v slovenskem duhu in s svojimi silami in močmi krepi slovensko zavest mladih ljudi. To pozabljajo nekatera druga slovenska društva, denimo štandreški Val, ki za ceno nastopanja v višji ligi (kaj nam to pomaga?) vključuje v svoje vrste več Italijanov (ki imajo poleg vsega še glavne vloge v ekipi) in tako razvodeneva cilje, ki si jih Slovenci v zamejstvu tudi s športom zadajamo. To pa je ohranjanje naše narodne zavesti.
V nedeljo 9. novembra ob 16. uri bo v Katoliškem domu
Misijonska prireditev
Nastopila bo dramska skupina Marijine družbe iz Trsta z igro v dveh dejanjih
»TRPLJENJE IN LJUBEZEN«
Ob igri bo tudi bogat srečolov za misijone.
Vabljeni vsi prijatelji misijonov!
Bralci
Stavka na radiu Trst A
V	nedeljo, 26. oktobra, sem odprl radio, da bi sledil sv. maši ob 9. uri. Bilo je vse tiho. Mislil sem, da je moj radio pokvarjen, a ko sem vrtel gumb, sem razumel, da je nekaj narobe na tržaški radijski postaji. V teku dneva sem ugotovil, da je šlo za stavko.
RA1, ki ima tri radijske mreže, v primeru stavke združi vsa omrežja in oddaja po vseh oddajnikih isti spored. Radio Trst A pa je povsem tiho. Ali ne bi bilo mogoče v primeru stavke oddajati neprekinjen glasbeni spored in od časa do časa opozoriti, da normalne oddaje odpadejo zaradi stavke?
Občutek imam, da radiu Trst A sploh ni do poslušalcev, da mu je čisto vseeno, če poslušajo radio Trst A ali kako drugo postajo. Slovenci v zamejstvu imamo namreč eno samo radijsko postajo. Ali naj v primeru stavke poslušamo radio Opčine ali Ljubljano ali Ljudski radio Gorica? Taka stavka, kot je bila v nedeljo, 26. oktobra, ni samo proti podjetju, ampak tudi proti poslušalcem in v škodo samim radijskim uslužbencem.
P. O.
ZVEZA SLOV. KAT PROSVETE - GORICA SKPD M. FILEJ - GORICA SKPD F. B. SEDEJ - ŠTEVERJAN
NADŠKOF F. B. SEDEJ NJEGOVA DOBA IN PODOBA
Ciklus predavanj od 6. nov. do 7. dec. 1986
Četrtek 6. nov.: Tomaž Simčič: Življenjepis F. B. Sedeja. - Jože Pirjevec: Sedejevo delovanje v zadnjih letih habsburške monarhije.
Četrtek 13. nov.: Miroslava Brajnik-Sak-sida: Vzgojni pogledi v Sedejevih pastirskih pismih. - Lojzka Bratuž: F. B. Sedej in Simon Gregorčič.
Četrtek 20. nov.: Milica Kacin-Wohinz: Sedej v luči dokumentov italijanskih oblasti - Miloš Rybaf: Sedejeva pisma sošolcu dr. A. Primožiču.
Vsa predavanja bodo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici z začetkom ob 20.30.
Nedelja 7. dec.: ob 16. uri v Sedejevem domu v Števerjanu: Andrej Sedej: Nadškof F. B. Sedej in župnik Ciril Sedej, pastirja goriških rojakov. - Tomaž Pavšič: Sedejeva domovina Cerkljansko (z diapozitivi).
* * *
V	petek 28. nov. bosta v Centru Fogar (ul. Ssminario 7) dve predavanji o F. B. Sedeju, ki ju prireja Inštitut za družbeno in versko zgodovino. V istih prostorih bo razstava o življenju in delu nadškofa Sedeja.
ZVEZA SLOVENSKE KATOL. PROSVETE GORICA
se bo poklonila v Gonarsu
ŽRTVAM VOJN IN NASILJA
v nedeljo 2. novembra
Ob 15. uri sv. maša v župnijski cerkvi, nato petje in polaganje vencev pred spomenikom.
• •»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»M.MM......
OBVESTILA
Redna seja ZSKP bo v ponedeljek 3. novembra ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici. Dnevni red: ocena prireditev v oktobru; ciklus predavanj o škofu F. B. Sedeju.
Glasbeni večer v Romansu. V tamkajšnji župnijski dvorani nastopita v petek 31. oktobra ob 20.30 Danijela Brussolo s flavto in Hilarij Lavrenčič na klavir.
ACM - Trst obvešča svoje člane, da bo v ponedeljek 3. novembra ob 17. uri v ul. Risorta 3, Trst mesečna maša za edinost. Sledi prikaz diapozitivov.
SSG Iz Trsta uprizori v Kulturnem domu, ul. Petronio 4, Trst Cankarjevo igro »Za narodov blagor« v četrtek 30. okt. ob 16. uri za red I in ob 20.30 za red E. član
istega gledališča Stane Starešinič pa bo izvajal »Široka usta« (avtor Miha Mate) in sicer v sredo 29. okt. ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu, v petek 31. okt. ob 20.30 pa v društvenih prostorih »Igo Gruden« v Nabrežini.
Posebni vlak za obisk Medjugorja. Ker
pretekli teden vsi prijavljeni za posebni vlak (bilo jih je 700, kakih deset tudi iz Italije) v Medjugorje niso dobili prostora, se pripravlja nov vlak za 14. novembra, če bo do 5. novembra dovolj prijavljenih. Pobudnik tega in sličnih potovanj je župnik na Sv. gori nad Litijo g. Kozjek, tehnično vodstvo je v rokah Jožice Možina, Petkovškovo nabrežje 29, 6100 Ljubljana, tel 061-326840, v Gorici pa se obrnite za podrobnejše informacije na tel. 0481/34134. Cena: sedež v skupnem vagonu 8.000, v kabini s 3 ležišči 15.000, s štirimi 13.000, s šestimi 12.000 Ndin.
DAROVI
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Gina, Silvana, Nerina, Albina in Ana v spomin Vinka Krpana 75.000 lir.
Namesto cvetja na grob Avgusta Devi-narja: druž. Andrej Kosič za cerkev v Štmavru in za Katoliški dom po 50.000; druž. Jožko Kosič za Katoliški dom 50.000;
druž. Roman Cotič za cerkev v Štmavru
50.000	lir.
N. N. v spomin pokojnikovih sorodnikov:
za slovenske misijonarje in za lačne po 30.000, za duhovniške poklice 10.000 in za Zavod sv. Družine 10.000 lir.
Za cerkvico v Cerovljah: druž. Angela Furlan v spomin Vladimira Turina 50.000.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Škabar-Sosič Valerija v spomin na Marijo Ravbar-Škerlavaj 20.000; ista ob krstu vnukinje Martine 30.000; Lojzka Škerlavaj 25.000; CPZ Sv. Jernej v spomin na Marijo Ravbar za popravilo orgel 165.000; Ivo Jev-nikar v spomin na prijatelja dr. Zlatka Jelinčiča 50.000; J. - S. A. 20.000; Pina Bri-šček-Brecelj 50.000; N. N. ob 90-letnici 90.000; razni 29.000 lir.
V spomin na pokojne Dolenc in Holstein: Marija Dolenc, Opčine za sklad Katoliškega glasa 60.000 lir.
V spomin sina Frankota darujejo Bojana Simčič z družino in nekatere kolegice Vilme Bulian za Vincencij evo konferenco v Trstu, za cerkev Novega sv. Antona ter za misijonsko mašno družbo v Argentini po 50.000 lir.
Za Marijin dom v Trstu, ul. Risorta 3: Lino Cocci 200.000 lir.
Za ACM v Trstu: Olga Ferletič, Trst v spomin na pok. Anico Stopar 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: pok. Angela Piščanc 50.000; M. O. 30.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: N. N., Rojan s prošnjo za zdravje sorodnika 50.000; N. N., Domjo za novi oltar 18.000; Olga Ferletič Trst v spomin na pok. Anico Stopar 10.000 lir.
Za popravila cerkve v Ricmanjih: Mario in Marija Pregare, Domjo v spomin pok. Bernarda Žuljana in pok. Oskarja Švare 20.000; druž. Gerdina, Ricmanje v spomin na pok. mamo Zofijo Kuret 40.000 lir.
T Mb Trst JI
Spored od 2. do 8. novembra 1986
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.15 Mladinski oder: »V mestu pa ptičice ne pojo«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Nediški zvon. 14.10 Glasbeni kabaret. 15.10 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.10 Mladinski oder: »O havloviškem povodnem možu«. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Tržaški škof Leopold Petazzi. 13.20 Cecilijanka 1985: moški zbor Novega sv. Antona iz Trsta, dekliški zbor Števerjan, mešani zbor Štandrež. 14.10 Otroški kotiček: Lahkih nog naokrog. 16.00 Zbornik: Osebno. 16.40 P. Merku: Kačji pastir, opera. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 Razmišljanja o vsakdanjih stvareh. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 I. Hergold: »Med štirimi stenami«. Drama.
Sreda: 8.10 Raziskovanje in gibalne dejavnosti. 10.10 Koncertni in operni spored.
11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Dekliški zbor Vesna iz Sv. Križa pri Trstu. 14.10 Gospodarska problematika. 16.00 Od Milj do Devina.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Sopranistka Olga Gracelj in pianistka Neva Merlak.
18.00 Kulturni in družbeni odmevi.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10
Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Otroški kotiček: Odgovori v barvah. 16.00 Na
goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 APZ T. Tomšič iz Ljubljane. 18.00 Pričevanja o TIGR-u.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Z revije ZCPZ v Trstu: ženski zbor Repentabor, mešani zbor Mačkolje, dekliški zbor Devin. 14.10 Naš jezik; ne prezrimo! 16.00 Zbornik: Osebno. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 11.35 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih.
14.10 Poti do branja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianisti šole Glasbene matice na letošnjem tekmovanju v Osimu. 18.00 A. Rebula: »Senčni ples«.
DAROVI
Za misijon p. V. Kosa: Lojzka Sosič Škerlavaj 25.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N. 30.000; duhovnija sv. Ivana v Gorici 448.000; g. Lino Cocci 200.000; Pavel Zlobec, Stare Milje 40.000; N. N. 5.000 lir.
Za misijone: J. M. 50.000; E. R. 20.000; Marija Oberti 30.000; Elvira Udovič 50.000; A. S. 100.000; G. K. 10.000; J. H. 30.000; Casalli 20.000; otroci v Rojanu 160.000 lir.
Popravek: Ob smrti Leopolde Mrak, vd. Simčič je omenjeno vsoto darovalo učno in neučno osebje šole.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
31 -X-1986
SVETOVNI DAN VARČEVANJA
VARČEVANJE URESNIČUJE TVOJE
KMEČKA BANKA GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. TRST