f IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din. četrtletno 10 Din. polletno 20 Din. — V Ljubljani. Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1 Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v LJubljani. Knafljeva ul. 5s telefon št. 2034. 2072. 2604. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova ul. 54* telefon it. 2036. INSERATNI ODDELEK v LJubljani. Pre-' šernova al. 4« telefon št. 2492. Lfubljaiia, 10. aprila 1928 vila ministre na kolodvoru veliki župan dr. Stopar in Dredsedniik zagrebške trgovske zbornice g- Arko. Ministri so se nato podali k velikemu županu. Otvoritev konierence Konferenca se je vršila dopoldne v dvorani trgovske zbornice, popoldne pa v dvo* rani borze. Poleg predstavnikov gospodar« skih korporacii iz Zagreba in ostalih krajev Hrvafoske so bili pozvani tudi delegati iz Slovenije in Dalmacije. Dvorana je bite nabito polna, ko je predsednik g. Arko ob 10. dopoldne po prihodu ministrov in njihovega spremstva o tvoril konferenco z daljšim nagovorom, v katerem je med drugim izvajal: Glede najetja velikega inozemskega posojila obstojata dve struji. Eni so za, drugi pa proti posojilu. Druga sltruja ni toliko proti posojilu samemu, marveč zahteva Je zadostne garancije glede uporabe in razdelitve tega posojila. Ker o tem posojilu ni prav za prav znanega še ničesar drugega, kakor da znaša skoraj 14 milijard Din, naj fin. minister na današnji konferenci razloži pogoje posojila in druga potrebna pojasnila. Gospode ministre prosimo, da sprejmejo naše predloge, ki gredo za tem, da se naša drčama uprava poenostavi in izvede najširša dekoncentracija, kar vse je prvi pogoj za izboljšanje gospodarskih razmer. Referati Po kratkem pozdravu mestnega župana g. Heinzla so Sledili razni referati. Dr. Bošnjak je govoril o potrebi reda v naši javni uprava in zahteval, da se vrne uradništvu stafoiteosit in sigurnost, da ne bo preko noči tia cesti. Predvsem pa je potrebna resnična depolitizacija, da se ne bo več dogajalo. da se s spremembo režima menja tudi ve« uradniški aparat. Predsednik hrvatske zveae industrijalcev g. Aleksander je naglašal, da je treba iz-prememiti inentaliteto celokupnega upravnega aparaita. Zlasti je kritiziral poslovanje ministrstev in Se obširno bavil s posito. panjem pri državnih dobavah. Dr. Vrbanič je zlasti opozarjal na preobremenitev sodišč, ki ovira ekspeditivnost sodne «prave. Predsednik zveze trgovcev g. Griimvald je orisal težave, s katerima se mora boriti naša trgovina, in je zlasti opozarjal na davčno preobremenitev prečanov. Dr. Švrljuga je govoril o šumski produkciji, kateri se posveča vse premalo pažnje. Dr. Frangeš je govoril o poljedelstvu in zahteval, da se definitivno reši vprašanje agrarne reforme. Dejstvo, da je nekoč Hr-vaitska in Slavonija sama izvažala mnogo več živine kakor sedaj vsa Jugoslavija, kaže dovolj jasno, kako globoko smo padli. Sledili so še referati zastopnikov poedi. nih gospodarskih korsporatij, med drugimi tudi zastopnika ljubljanske zbornice TOI g. Ogrina, nakar je bila konferenca ob 13. prekinjena. Ministre je pogostil veliki župan I dr. Sfcopair. dr. Korošec pa je obedoval | pri zagrebškem nadškofu. Mučna otvoritev popoldanske konierence j Popoldne ob 4. se ie konferenca nadaljevala v banskem dvorcu. Delegatje so bi. j ii ob napovedani uri polnoštevilno zbrani. I le ministrov ni bilo od nikoder. V dvorani je nastalo skrajno mučno razpolotženje, ki se je spreminjalo v čimdalje večje ogorčenje. ker ministrov tudi po polurnem čakanju še od nikoder ni bilo. Od vseh strani so se pojavljali protesti. Generalni tajnik zagrebške zbornice se ie zaman prizadeval, da pomiri ogorčene delegate. Šele par minut pred peto uro so končno dospeli ministri, ki so jih sprejeli delegatje z ogorčenimi medklici, kakor: »Beograjska toč. J nost!« »Vzgled naše adminisitraoije!« V tem razpoloženju ie potekla tudi vsa popoldanska konferenca, ki se je končno razvila v enodušen protest i Intervencija policije Prvi je zopet povzel be«edo g. Arko. ki I je skušal v svojem govoru nekoliko omiliti svoja dopoldanska, precej ostr^ izvajanja, češ, da dokazuje dosedanji napredek, ki je I bil dosežen kljub tolikim težavam, da 6mo I boga/ta država. Njegov govor je izzival med j delegati neprestane proteste, tako da je j moral govornik ponovno utihniti. Deiegati I so ga z vseh strani prekinjali z medklici: I »Kdo vas je plačal. da tako govorite?« »Ali sklicujete gospodarske konference na j povelje ministrov?« Slišali so se ponovno tudi klici: »Živela KDK! Ziveh Radič m PffMčevič!« . V dvorani je vladal tolik nemir in hrup, da govornika sploh ni bilo več slišati. Z vseh strani so zborovalci zahtevali od predsednika pojasnila, v čigavem imenu govori, j ker ga oni za take slavospeve nišo nikdar pooblastili. G. Arko si ni znal več drugače pomagati, kakor da je poklical na pomoč policijo. V dvorani se je pojavilo vse ptolno policijskih agentov, končno pa je intervenirala tudi uniformirana policija, ki ie | med dirujHmi odstranila iz dvorane tudi brata zagrebškega veleindustrnjalca z. Prpiča. Govor finančnega ministra Ko se je nemir ■ nekoliko polegel, je pc-MZd besedo finančni minister dr. Bogdan M2frk<5vif. Komaj na je začel govoriti. Je našita! v dvorani znova velik hrup in slišali so se celo glušeči žvižgi. Ministrov govor je izzval hrupne proteste in dr. Mar. kovic je moral večkrat utihniti in se naposled vsesti, da se je hrup nekoliko polegel. Uvodoma je miniter naglašal. da je vlada sklenila posvetiti posebno pozornost rešitvi gospodarskih problemov. (Medklici: »To vidimo in čutimo na lastni koži!«) Vlada žeii, da reši te probleme stvarno in I ugodno za ves narod. Zato smatra za srečno okolnost, da lahko v d rektnih stikih izmenja misii s predstavniki gospodarskih krogov hrvatskega dela nnše države in da tako dobi možnost, da se seznani z vsemi direktnimi problemi. (Nov silen nemir. G. j • Arko se zaman prizadeva, da vzpostavi I red.) Mi se zavedamo težav, v katerih so I vse panoge našega gospodarstva. Povojne j prilike so onemogočile normalni razvoj. J Danes pa so se prilike že toliko izpremeni-I ie. da se gospodarstvo lahko osvobodi teh J spon. (»Na to ste prišli šele zdaj. kn nas I potrebujete!«) Prosim gospodo, da me mir. I no posluša. (»Šele sedaj pridete k nam, ko I potrebujete Hrvate. Ko pa nas ne boste več potrebovali, vas pa zopet 10 let ne bo bli-I zu!«) I V dvorani je nastal takšen hrup. da je j moral minister svoja izvajanja prekiniti, j Ker se predsedniku ni posrečilo vzpesta-I viti reda. je moral minister skoraj pet mi. I mit na svojem sedežu čakati, da jc mogei I nadaljevati. I Naša finančna politika j Naša finančna politika gre za tem. je na-I daljeval minister, da se znižaio izdatki in I razbremene gospodarski krosi. To politiko j bomo izvajali v meiah možnosti. Vprašanje j državnega proračuna ie vprašan ie državnega življenja. Rezultat te politike je zni-I žanje proračuna za ooldruzo miltiardo. (Vse I ic fiktivno!) Največje breme Dredstavlia-I jo osebni izdatki in vlada bo storila vse, I da jih zniža z redukcijo uradništva. (Toda I odpuščate in penziionirate samo prečane. I To je vaša politika. Velik nemir.) j Za izvedbo velikih in nuino notrebnih investicijskih del pa ie potrebno večje po-I sojilo. V tei smeri ie že sklcniena prelimi-I narna konvencija. (Kdo vam ie dal za to dovoljenje? Vse to ste storiti brez pristanka Hrvatov in šele sedai ko ne morete na-I prej, pridete k nam za podporo.) Minister I je nato navaial višino posoiila in razne for-I realnosti, ne da bi točneie označil pogoje, pod katerimi namerava vlada naieti posojilo. Tu ie prišio ponovno do tako ostrih protestov, da je mora! minister utihniti. } Na pomoč je prišla zopet policija, ki je najbolj glasne delegate odstranila iz dvorane. V svojih nadaliniih izvaianiih ie minister I povdarja!. da se bo posoiilo UDoribilo zgolj v produktivne svrhe. (A kie so garancije za to? Delali boste kakor doslei. Vaših cbliub smo že siti.) Med splošnim nrercfcaniim je minister zaključil svoi irovor r anehm na i hrvatske in gospodarske krosre na; v.ado v njenem prizadevaniu Dodoraio. Le par najožjih prijateljev g. Arka In radika!skih političnih eksponentov je ninistru malo zaploskalo. ostali delegiti oa so * glasnimi klici protestirali in z.rv racali inir-teireve obliube. [ Nato je zahteval besedo zasrebški občinski odbornik dr. Juriša. Ko mu ie predsed-i nik g. Arko besedo odklonil, ie nastal v dvorani nepooisen hrup. Videč ogorčenje, ki je vedno boli naraščalo, z. Arko niti ni utegnil, da bi konferenco zakliučil. marveč je zapustil dvorano. Takoi za mim so se jadmo med žvižganjem in ogorčenimi protesti umaknili tudi vsi ministri. Predsedniško mesto ie nato zavzel inž. g. Šurina, ki je predlagal sledečo resolucijo: »Zastopniki gospodarskih krogov zbrani na konferenci, ki jo ie sklical predsednik zagrebške trgovske zbornice z. Arko ugotavljajo, da so legitimni predstavniki tkzv. prečanskih krajev onih 85 poslancev KDK, ki so skozi mesece in mesece ooozariali na nasilje in krivice, ki se gode v teh krajih, ki jih vlada niti ni ooslušala in tudi ni ničesar storila, da te krivice nepravi. Z oziTom na izkušnie. da so se dosedania posojila in državni dohodki uporabljali nepravilno in tudi z ozirem na to. da nimamo nikakih garancij, da se bo novo posojilo pravilno razdelilo in oravilno uporabilo, ne moremo dati na to posojilo svojega pristanka vse dotlej, dokler ne nrideio v vlado legitimni predstavniki naših krajev, t. j. KDK Ia dokler ne bo resor llnančnera ministrstva v rokah KDK.« Navzoči delegatie so to resolucijo sprejeli z velikim odobravanjem. nato na so se mirno razšli. Po konferenci so se novinarii obrnili na dr. Korošca z vprašanjem. zakai se tudi drugi ministri niso oglasili k besedi, kakor je bilo prvotno napovedano. Dr. Korošec je bil očividno v zadregi in ie le na kratko izjavil, da je bilo že orei sklenieno, da bo v imenu vlade govori! samo finančni minister dr. Markovič. Na vorašanie, zakaj je bila konferenca tako raelo »zaključena«, je ostal dr. Korošec odeovor dolžan. Vsi ministri so se s svoiim spremstvom zvečer ob 8. odpeljali v Beograd. Zagreb, 9. aprila. Danes se je tu vršila z velikim pompom napovedana gospodarska konferenca, ki je bila sklicana. na inicijativo vlade. Vlada je hotela potom te konference dobiti nekak suro-jgat legitimacije prečanskih krajev za 'svojo zavoženo in nesrečno gospodarsko in finančno politiko in predvsem pristanek na svojo akcijo glede inozemskega posojila. Zatrjuje se, da je notranji minister dr. Korošec oče te ideje. Ker KDK odklanja politiko sedanjega režima, naj bi jo za njenim hrbtom odobrili predstavniki gospodarskega sveta. Zagrebška konferenca naj bi bila pred svetom nekak dokaz, da tožbe KDK o zapostavljanju prečanskih krajev niso upravičene in da trditve KDK, da govori v imenu vseh prečanskih, zlasti pa hrvatskih krajev, niso utemeljene. Vlada je zato polagala na današnji sestanek največjo važnost. Pridobila je za svojo osnovo predsednika zagrebške Zbornice TOI g. Arka, ki je nastopil kot formalni sklicatelj, izbirala je skrbno, kdo bo pozvan ter je nastopila na konferenci z velikim aparatom in vso svojo avtoriieio. V Zagreb je prispelo nič manj kakor 6 ministrov z ogromnim spremstvom visokih vodilnih uradnikov iz vseh resortov. Ministri so imeli dajati pred zbranimi zastopniki gospodarskega sveta ekspozeje in pojasnila in trdilo se je, da bodo padle važne izjave v prilog prfeeanskim krajem. Kako skrbno so izbirali delegate, dokazuje dejstvo, da si iz Slovenije niso upali vabiti predstavnikov oficijelnih gospodarskih strokovnih organizacij, temveč so vabili le poedince in to po ogromni večini pristaše vladne SLS, dočim so bili skoraj vsi znani gospodarski delavci in voditelji prezrti... Prireditev, od katere je vlada toliko pričakovala, pa se je končala z uprav katastrofalnim krahom cele osnove in z brezprimernim fiaskom režimske politike. Na konferenci je od vsega začetka viladalo razdraženo razpoloženje, ker so gospodarski predstavniki le predobro Čutili, da se jih kliče le za štafažo in potrebuje le za politično intrigo proti KDK. Tekom razprav je opetovano prišlo do tako mučnih prizorov, da je morala poseči vmes policija, od ministrov je mogel govoriti — in še to le v presledkih edini finančni minister dr. Markovič, ogorčenje je stalno naraščalo in konferenca se je končala s tem, da so ministri jadrno zapustili dvorano, da predsednik g. Arko konference sploh ni mogel v redu zaključiti in da je večina delegatov na koncu sprejela resolucijo, ki ge s6Ucfarizira s politiko KDK ter odločno odklanja vsako sodelovanje prečanskih gospodarskih krogov z Vukičevi-ževim režimom. Današnji popolni fiasko vlade bo imel tudi velike politične posledice. Akcija g. Vukičeviča, da proti KDK osnuje svoj lastni «hrvatski, od nosno prečanski iront», je definitivno propadla. Tudi od njegove «hrvatske meščanske stranke», ki jo je hotel ustanoviti s pomočjo doktorja Sunariča in kateri naj bi pripadale ražne manjše hrvatske pdlitične skupine, ni nič. Čim je stvar prišla v javnost, Se od vseh prizadetih oglašajo deman-tiji, nihče se noče kompromitirati za g. Vukičeviča. Klerikalna «Narodna Politika« proglaša sedaj vsako akcijo, katero vodi dr. Sunarič, za «vrlo* rieoz-biljno...» Z današnjim dnem je celotni prečai^ eksperiment, ki sta ga zasnovala gg. Vukičevič in Korošec, definitivno pokb 10.15 je umrl prvi tržaški podeštat KarJo Arcfoi. Podlegel je pljučnici, na kateri je bolehal že tri mesece. Kari Archi (pTeje Arch) se je rodfl 1. 1861. 2e mlad se ie posvetil trgovskemu poklicu, pozneje pa se Je udeleževal tudi političnega življenja in sodeloval pri iredendstičnem gibanju tržaških Italijanov. Arch je neka] časa zastopal Italijane v občinskem svetu in v deželnem zboru. Po vojni 1. 1922 Je bil zopet Lzvoijen v občanski svet in je vstopil v fašistično stranko. 2. Julija 1927 ga Je Mussobni imenoval za načelnika tržašk-e občine. Lahki vzhodni vetrovi ftm Revue de deux Mondes« povsem nov podatke o mayerlinški tragediji, ki izhajajo baje od cesarja Franca Jožefa samega. Paleologue je imel pred 20. leti opetovano živahne pomenke z umrlo cesarico Evgenijo, vdovo Napoleona III. Nekega dne mu je zaupno razložila, kako so se vršili usodni dogodki v Mayerlingu, o katerih jo je obvestila pod obljubo stroge molčečnosti preminula cesarica Elizabeta Avstrijska. Iz tega razloga je prosila cesarica Evgenija takratnega poslanika Paleologueja, naj izkoristi njene informacije šele po njeni smrti. Paleologue pripoveduje: >Popolne ob 5. uri je pozval cesar Franc Jožef nadvojvodo Rudolfa k sebi na dvor. Med vladarjem in prestolonaslednikom se je vnel hud prepir, tekom katerega je cesar Franc Jožef odločno zahteval, naj^takoj prekine svoje odnošaje 7 baronico Vescero, in mu grozil z irazdedi-njenjem«. Nadvojvoda se je pod pritiskom končno le vdal. da zapusti svojo drago, toda pod pogojem, da jo sme še enkrat videti v Mayerlingu in so tam posloviti od nje. Cesar mu je dovolil to poslednje svidenje z besedami: >Ta zadnji večer ti dovolim. Vendar je potem ne smeš nikdar več videti! Ne pozabi. da imam tvojo častno besedo!« Prestolonaslednik Rudolf se je takoj nato odpeljal proti svojemu lovskemu dvorcu Mayerlingu, kjer so ga čakali Marija Ve-eserova,' Brine Filip Koburški, brat eks-kralia Ferdinanda Bolgarskega, in grof Hoyos. Večerja je potekla zelo mirno, nakar je zapel nadvojvodov kočijaž več dunajskih pesmi, da bi razvedril svojega gospoda in goste. Kmalu za tem, sta se podala nadvojvoda Rudolf in baronica Vecserova proti svojim sobam, ki so bile na eni strani lovskega dvorca, dočim sta se podala princ Filip in grof Hoyos v sobe na drugi strani. Ko sta ostala nadvojvoda in baronica Vecserova sama, jo je obvestil Rudolf o svojem prepiru s cesarjem in ji priznal, da jo mora zapustiti. Popolnoma mirno mu je odvrnila: >Tudi jaz ti imam nekaj povedati: pričakujem otroka.« Po urah najtežje brezupnosti in najsrčnejše nežnosti sta sklenila, da sejbosta še v isti noči združena poslovila od življenja. >Nebo nama bo milostno,« sta vedno znova ponavljala. V največji razburjenosti je pomeril nadvojvoda Rudolf z revolverjem na svojo ljubico in jo usmrtil s strelom v srce. Za tem jo je slekel, položil jo z najljubeznivejšo skrbnostjo na posteljo in posul truplo z rožami, s katerimi je bila soba okrašena. V dolgem pismu se je nato poslovil od svoje matere cesarice Elizabete, v katerem je opisal podrobnosti svojega dejanja. Pisanje je začel z besedami: >Mati, nobene pravice nimam več, da živim, Marijo sem usmrtil.« Zjntraj cb 6. uri se je nadvojvoda ustrelil sam v sence. Ko ga je kmalu nato hotel zbuditi njegov strežaj, je našel vrata zaprta in se mu ni nihče oglasil na njegovo trkanje. Poklical je princa Filipa in grofa Hoysa, ki sta s pomočjo lestve vdrla skozi okno v sobo. Oba sta javila dogodek cesarju, ki je zahteval od njiju popoln molk, katerega nista nikoli prelomila. e in atrica vstala od smrti N^svadna velikonočna avantura dveh mladih zaljubljencev iz Toplic pri Zagorju. Zagorje, 8. aprila. ■ je prišla v deželo in ie ošvrk-4la s svojim čudodelnim repom tudi Poldeta in Katrico. med katerima se ie razvijala ljubezen že od mrzle zime oalje. Poznata ss že dolgo. On je rudar v zagorskem rudniku Kisovcu, Katrica ca ie delavka v kamnolomu v Borovniku uri Kisovcu. Pa sta že cba sposobna za zakonsko življenje; on js že polnoleten, ima 21 pomladi za seboj, Katrica pa ie samo leto dni starejša od" njega. Če bi šlo po njunih načrtih, bi stopila oba že v ipretečenem oredrmstu pred oltar in bi bila sedai že v sladkem zakonskem jarmu. Ampak kaj. ko ta preklicana žlahta trdi, da Polde in Katrica ne moreta in ne smeta skiro. Ker niso šli Poldeta in Katrici načrti z lepa v sklad, sta poizkusila doseči svoj živijenski smoter s silo. Nedavnega dne sta oba zaliublienca nenadoma iizginila. Za nama .ie zmanjkala vsaka sled. Kako so se šele prestrašili v Lokah na Poldetovem domu in v Semniku -n v Strahovljah. kjer ima Katrica svoje sorodnike, ko so prejeli naslednji dan obvestile, da sta šla Polde in Katrica skupno v — smrt. Katri čin e prijateljice so preiele 5 poslovilnih Pisem, v katerih jih prosita oba, naj jima obranijo Prijazen soomin. Poleg teh orno obrobljenih pisem pa so orejeli Pol-detovi in Katričini starši brzojavko, v kateri jim »ljubljanska policiia« javita, da sta Polde in Katrica v Ljubljani — mrtva... Razumljivo ie. da je zavladala med vsemi sorodniki precejšnja žalost. Začeli so oblačiti pogrebna oblačila in se odpravljati na pogreb. Tafcoi z večernim vlakom so se podali starši obeh nesrečnih mladcev v Ljubljano. In naslednje iutro se ie podala za njimi še velika procesija črno oblečenih prijateljev in prijateljic nesrečnih zaljubljencev v Ljubljano, da iu pospremijo ca z"adnji poti. Ena izmed prijateljic ie stopila med potjo še k zagorskemu župniku in mu pokazala pismo nesrečne Katrice. s katerim naznanja svojo odločitev, da poide v smrt, ker so 3i zagrenili mlado živlienie. V pismu je stalo, da sta se odločila s Poldetom, da bosta skočila s si:olpa IrabHanskega gradu' v prepad ... Gospod župnik je ukazal cerkovniku, r.aj zazvoni z malim zvončkom, z onim. ki naznanja smrtno uro. Zvečer in zjutraj pa so zvonili vsi zagorski zvonovi za obeh rajnkih drsni mir ... Ko pa je hotel opoldne za- gorski cerkovnik zopet potegniti za zvonove, je prišlo nenadno povelje: zvonove ustaviti! Tisti trenutek se ie razširila po Zagorju nova senzacija. Polde Ln Katrica sta vstala od mrtvih in se ravnokar vračata s popoldanskim vlakom v Zagorje. Po tej senzacionalni novici ie pohitelo mnogo Poldetovih in Katričinih orijateljev in prijateljic na kolodvor, da vidijo, kako se vračajo »mrtvi«. Špas ie bil gromozanski in opazke, ki so padale na račun obeh »samomorilnih« kandidatov, so bile prav zabavne, ko sta izstopila iz vagona oba mrliča. Prlie'a sta se za roke in odšla zmagoslavno s kolodvora mimo gostega šoaliria radovednežev. Za njima pa so stopali v črno oblečeni vračajoči se pogrebci. ki se seveda niso nič kaj preveč držali na jok ... Vsa komedija bo menda le imela zaželjeni uspeh. Pri Katrici doma orav nič več ne nasprotujejo poroki. Pri fantu doma pa so sicer res še trdovratni, toda težave, ki so jih imeli domači tačas. ko ie bil Polde »mrtev«, bodo le pomagale, da bo šlo tudi po njegovem. In tako bosta oba mrtveca vendar prišla živa pred oltar. Ali poprej bo nastopila še ena preizkušnja. Za oba »samomorilna« kandidata se je pričela zanimati varnostna oblast, ki misli, da je bila potegavščina s xrno obrobljenimi pismi in telegrami le prehuda. Polde in Katrica pa upata za trdno, da bo šel tudi ta kelih trpljenja kmalu mimo. za njim pa bo prišla toliko zaželiena čaša radosti in sreče... Koncert Poljakov jutri v sredo v Filharmonični ----dvorani,---- Skrivnosten samomor spiritista 27. februarja smo poročali o samomoru železničarja Šauperla v Studencih in pri tej priliki omenili, da se je pokojnik udeleževal špiritističnih sej pri delavcu Francu Kerletu in tako postal žrtev spiritistične zablode. Kakor smo se prepričali, so bile tozadevne informacije našega ooročevalca netočne; pokojni Šauperl se ni nikdar udeleževal spi-ritističnih sej pri g. Kerletu, ker se te seje sploh niso nikdar vršile. Vampir bednih izseljencev Aretacija sleparskega Izseljeniškeea agenta Ivana Žapiča. Ljubljana. 9. aprila. V Ljubljani ie bil danes dopoldne ^aretiran sleparski izseljeniški agent Ivan Žapič iz Livna v Bosni, in sicer v trenutku, ko je hotel spraviti v vlak in čez meio 54 svojih rojakov, po večini mladih lrudi. S pomočjo ponarejenih potnih dokumentov ie skušal utihotapiti rojake v Luksembure. kier bi jih prepustil usodi, da si nato sami nomagajo od tam zopet čez meio v Francijo. Belgijo ali Nemčijo, kjer bi si poiskali delo. Oblasti so Žapičevo poslovanie že dalje časa strogo kontrolirale, vendar doslej brezuspešno. Žapič ie bil pravi vampir svojib rojakov, ki so mu soričo pomanjkanja dela na domafih tleh kai radi nasedli. Transporte s ponarejenimi vizumi je ponavadi pripravljal daile časa ter mu je moral vsaik posameznik plačati 1500 Din na roko. Svofim žrtvam je Zaoič obHubljai, da jih spravi na delo v Nemčiio. Francijo ali Belgijo, kar pa se po navadi ni zeodiio. Odpravil jih je do Luksemburea. kier jih je ravnodušno prepustil usodi. Tam so se za-pužčenci obračali na naš konzulat, ki je imel z reveži obilo posla. MJoral iim je izdajati brezplačne vozovnice za oovratek v domovino, dočim ie sleparski aeent med tem že zbiral nove žrtve. Tekom časa ie 2apič spravil na sleparski način čez mejo v tuiino gotovo nad 200 ljudi, ki so prišli tako ob vse svoje prihranke, poleg tega pa so skusili v tujini v kratkem času obilo goria. Natančnejše podatke o aferi, ki iih oblast v interesu preiskave še skriva, bo prineslo »Jutro«. Beg umobobiega profesorja s Studenca v mesto Gospod pri mar ij umobolnice na Studencu se je pred ©ar dneva v pogovoru izrazil napram »Julcravemu« poročevalcu, da se ie redko kdaj primeri, da bi ta ali oni blatnik skušal pobegniti iz zavoda. Res je ie redko čuti. da bi kdo onih nesrečnežev. ki žde za zidovi kakor živi pokopani za ostali svet, hoftel oogiedaiti tja ven. kjer polje drugačno življenje s vojimi brldkostani in radostmi. Včeraj pa je vendar zahrepenel, menda v trenutku treznosti in urejenih misli, v svet eden izmed teh nesrečnežev. Strežniki umobolnice so nekako ob 9. dopoldne zapajziii. da je zmanjkalo iz blaz-nice bolnaka. bivšega profesorja Jakoba B.,' ki ga je srtnla usoda, da ždi že nad 9 mesecev med najnesrečnejšiani med nesrečnimi. Po ugotovitvi, da ga ni več v sobi. so pretakali celo poslopje in nato še vrt, nakar so se popolnoma uverili, da ie moral blazni k pobegniti na iprosito, bržkone v mesto. O begu so takoj ttelefonično obvestili ljubljansko rešilno postajo, policijsko ravnateljstvo ter bolnikove sorodnike v mestu. Polioija je razposlala detekfrive. ki so iskali umoboroega ubežnika najprej doma pri sorodnikih in nato po vsem mestu. Po dolgotrajnem iskanju je bolnika iztaknil detektiv v kavarni »Union«. Gostje te kavarne so okrog 10. dopoldne že dalje časa opazovali neznanca, ki sc je nekam; čudno obnaišal. Opozorili so nanj detektiva H., ki ga je takoj spoznal in nru sledil na cesto ter ga ustavil v bližini hiralnice v Bohoričevi ulici. Povabil ga je s seboj v poslopje, kamor mu pa ubegii profesor seveda ni hotel takoi slediiti. Zvabil ga je v poslopje šele s posebnim trikom, naikar so prihiteli obveščeni strežniki iz umobolnice, ki so nato ubežnika spravili zopet v. zavod. ttSamo idijot je prepričan o pravilnosti svojega mnenja!* «Ali ste prepričani, da imate prav?» «PopoInoma!» Skrivnost krvavih solz Rudar Pavel Diebel razkril svoje artistične trike Šlezki rudar Pavel Diebel, ki je vzbudil s svojimi eksperimenti, tekom katerih se mu je prikazala kri na različnih delih života, ogromno pozornost in je z njimi tudi nastopal na odru berlinskega varijeteja, je sedaj razodel, kako je dosegel, da mu je kri kar na celem udarila iztxxi kože. Kakor je znano, so Diebla prisilili k javnemu nastopanju dogodki v Konnersreuthu. Izjavil je, da je tudi njemu mogoče, kar je mogoče Tereziji Neumannovi, ki jo časte kot svetnico, in še dostavil, da zmore podobne stvari vsakdo, če se le zadostno pripravi nanje. Na odru berlinskega varijeteja je Diebel pokazal, da se mu lahko na poljubnem delu života pojavijo krvava znamenja in da tudi lahko pretaka krvave solze. Diebel je sklenil pogodbo z nekim impresarijem in se je z njim radi razdelitve dobička hudo spri. Impresarij mu je zagrozil, da bo odkril njegove trike, če ne bo ustregel njegovim zahtevam. Diebel je svojega impresarija prehitel in je zastopnikom časopisja, ki jih je povabil, sam razkril svoje trike. Diebel je pokazal krvav križ na prsih in še druga krvava znamenja. Svoj trik je obrazložil tako-le: Več ur pred predstavo si je s trdim, ostrim predmetom, ravnilom ali svinčnikom, zarezal kožo v obliki križa, da je lahko pokazal krvav krog, je uporabljal kozarec, ki si ga je z vso silo pritisnil na prsa. Čez nekaj časa so maroge, ki so se mu naredile, popolnoma zginile za oko. Ostale pa so v koži še dolgo časa, čeprav nevidne. Dleblova umetnost je obstojala v tem, da je s koncentracijo mišic zbiral kri v bližini vtisov. Le-U so se nenadoma pojavili kot krvavordeča znamenja, dočim je bila koža okoli njih brez krvi in bela. Če se vtis na enem in istem mestu večkrat ponovi, se da na dotičnem mestu poljubno izločiti kri. Jok s krvavimi solzami se izzove na sličen način. Diebel si pred predstavo zapiči oster predmet v očesni kot. Ranica popolnoma zgine, zadostuje pa, da lahko potoči pozneje več krvavih solz, zlasti še, ker se pomeša kri z očesno vodo. Ker so bili vtisi na koži in v očesnih kotih vedno nevidni, jih preiskujoči zdravniki seve niso mogli opaziti. Koncert poljskega moškega zbora «Haslo» iz Poznanja prinaša na sporedu v prvem delu poljske umetne pesmi najboljših poljskih skladate* Ijev, kakor: Lachman, Opievski, Zelevski, Moniuszko Ln dr. Poljska umetna pesem je med Slovenci skoroda popolnoma neznana in zato je spored tem zanimivejši, zlasti, ker ga izvaja prvovrsten zbor, ki je bil že mnogokrat odlikovan. Drugi del sporeda tvorijo poljske narodne pesmi. Kdor količ* kaj pozna poljske narodne pesmi, mora pri« znati, da dihajo neodoljiv čar poezije. Slo* vanska narodna pesem je najboljša vez med slovanskimi narodi. Spoznaš jo po njeni duši, ki vsa dehti po čaru zemlje, po zele* nju in je mehka ter sanjava, pa tudi živa in vesela. — Koncert bo prava novost za Ljubljano. — Bratje Poljaki so tako redki gostje med nami, da ni dvoma, da jim ne Ljubljanskim srednješolcem Pozivamo vse ljubljanske srednješolce, da se zanesljivo udeleže sprejema poljskih dijakov, ki se pripeljejo v Ljubljano danes ob 20.47 z brzovtakom. Vsvtop na peron k sprejemu brezplačen! Pridite v čim večjem številu! Železničarje, kakor ostalo slavno občinstvo opozarjamo, da dospejo danes ob 17.22 v Ljubljano poilj* ski železničarji. Udeležite se bratskega sprejema na kolodvoru kar mogoče najšte* vilneje. Jutri bo koncert Poljakov v Filhar* manični dvorani. — Odbor «Sloge». Dunajski mali pevci Ob priliki lanskega svetovnega kongresa glasbenikov na Dunaju povodom Beethov* nove stoletnice so koncertirali med drugimi tudi «Die NViener Sangerknaben*, dunajski deški zbor. Njihov koncert je uspel nad vse pričakovanje, tako da so se glasbeni stro* kovnjaki vsega sveta izjavili, da je bil ta koncert, katerega so priredili najmlajši dv* najski pevci, največji užitek vseh velikih in impozantnih slavnosti pri tem kongresu. Splošno je bilo mnenje, da je bil koncert «Die \Viener Siingerknaben» krona vseh glasbenih prireditev. Njihovi koncerti po* menijo povsod največjo umetniško atrak* cijo in prepričani smo, da le ustrežemo ljubljanski koncertni publiki z aranžmajem tega koncerta tudi v Ljubljani. Koncert se bo vršil v četrtek 12. t. m. v unionski dvo= ' rani. I Rafaela — tako je bilo zapisano pod njeno reklamno fotografijo. To je vse, kar je vedel o njej Vigilij Damjan, ki je ni mogel pozabiti, odkar, je videl na cesti njene zelene oči. Srečal io je ponovno in vselej ga je pogledala tako, kakor da bi mu hotela zaupati veliko tajnost. Vigilij Damjan ni sovražil življenja, toda v družbo ni zahajal. Prazne besede, debata ob vinu in take stvari so bile zanj brez pomena, zato je raje sameval in gledal v zrak. kadar ni imel važnejšega opravila. Tako je bilo tudi, ko so se shajali, postajali in se zabavali praznično oblečeni meščani, da prisostvujejo velikonočni procesiji Ni jih videl, vendar je čisto natanko razločil, kdo so in kaj niso. Sedel je v kavarni nasproti velikemu aknu. V loži Sam s svojimi mislimi. Mislimi? Ne, to niso bile misli. Bilo je hrepenenje, videti njene zelene oči... Na ulici je zaigrala godba ne r^vno pobožno skladbo. Vigilij se je vzdramil. Kai? Ona? Tn? Pred njim? Ko se je začudeno spraševal, kako je mogel prezreti njen prihod in da sedi 'mogoče že dolgo pred njim, je naenkrat čul njen glas s trdim, tujim akcentom: — Ali je prosta ta revija? Ni odgovoril, ampak je vstal ter položil revijo, ki je niti ni videl na svoji, na njeno mizo. — Hvala! Vigilij se je priklonil in se vrnil na svoje mesto.. Prelistala je ilustrovani zvezek brez najmanjšega zanimanja, odprla torbico in vzela iz nje cigareto. Vigilij je opazil, da je imela tudi vžigalice, ki pa jih je previdno spustila nazaj v torbico. — Smem. gospodična? Vtaknila je cigareto med ustnice in se nasmehnila: — Gospa! Prižgal ji je cigareto: — Oprostite, milostiva! — Zakaj?! — Nisem vedel... — Naravno. Pogledala je na cesto iu vprašala: — Sedaj bo procesija? Istočasno je vzela s stoia nekak zavojček in ga položila na mizo. Vigilij je razumel. — Ako vas ne motim, mšosttva... Sedel je poleg nje. — Ali ostanete še dolgo tu? — V kavarni? — Ne, mislim — oprostite — pri nas? — Do konca meseca. — In potem? — Ne vem. Nikdar ne vemo vnaprej.. Vigilij se je spomnil njene fotografije na reklamni deski nočnega zabavišča. — In... ali... ste že dolgo tu? — Jaz sem prišla pozneje, naša družba pa je tu že poldrugi mesec. Vi ste gotovo soliden gospod? je dostavila, vzela iz torbice ogledalce in se pogledala vanj. — Sem in nisem. — Zanimivo! Ponoči ne greste nikamor? Lepo je biti doma, pošteno in solidno! — Lepo. da, toda... Njene oči so se zasvetile. — Razumem. — Motite se. milostiva! Glasno se je zasmejala: — Ali ste že dolgo otženjeni? — Vedel sem, da se motite. — Sem indiskritna, kaj? — Ne mislim tako! Hotel sem le reči, da bi bik) morda lepo bfti vse noči doma ... — Sedaj pa res ne razumem... Nisem vas še videla nikdar ponoči — Seveda ne. Imam službo — Ponoči? — Vsako no5i — Oprostite, ali ste na policiji? Vigilij se je moral smejati. — Zakaj? Ako bi bil na policiji, bi me gotovo že videli v «Maksimu»! Sicer pa. ali sem podoben policaju? Sedaj se je smejala ona. — Še malo ne. Povedal ji je vse; —■ Tako. tako? se je čudila in pristavila: — Torej imava oba nočno službo. Za trenutek se je zamislila. — Toda jutri ste prosti? — Jutri in pojutrišnjem tudi! _Torej se vidiva? — Če smem upati? — Vsak sme priti! — To je res, toda... — Le pridite! ga je pri!-;' poklicala natakarja. — Pridete gotovo? — Pridem. Natakar ji je predložil : teden. Njene zelene oči so se gove. — In vt gospod? — Črno! Natakar je pripisal na listek. Ko je Vigilij odpiral listnico, je vstala, mu ponudila roko v poljub in rekla: — Na svidenje! — Na svidenje, milostiva! — Hvala, gospod! se je priklanjal na-tak°r i" iooinji 7_a stebrotn. ^ . Y . Iv« /:\ ves n i C— Lavoslav Pahor f Na velikonočno soboto popoldne je umrl Lavoslav Pahor. Dolgo ga je mučila njegova srčna bolezen, kateri je končno nenadoma podlegel. Rojen je bil 1. 1863. v Nabrežini pri Trstu; posečal je gimnazijo v Gorici, kjer se je že kot dijak glasbeno udej-stvoval. Pahorjem leži glasba v krvi. Leta 1888. je stopil v železniško službo. Služil je na Štajerskem, Tirolskem in doma. Od leta 1899. je — razen treh let v Borovnici — vršil prometno službo v Ljubljani ter 1. 1925. stopil v zasluženi pokoj kot nadzornik državne železnice. Bil je vsem Ljubljančanom znan, simpatičen, ljubezniv mož v glasbenih krogih pa zaradi svoje uspešne glasbene delavnosti visoko spoštovan. Osnoval je krepak orkester pri Sokolu na Taboru, katerega kapelnik je bil dolgo časa. bil je pevovodja «Slavca», sodeloval in dirigiral je v opernem gledališču, pomagal glasbeno, kjerkoli so želeli njegove izkušene pomoči. Udejstvoval se je tudi kot komponist in glasbeni kritik. Njegovo ime srečamo v Gerbičevem glasbenem listu, kjer je priobčil več smelo prirejenih narodnih pesmi in drugih del, sodeloval je pri «Novih Akordih«, komponiral je glasbene točke k Govekarjevemu »Desetemu bratu Kateri pevec ne pozna včasi tako priljubljene pesmi «En starček je živel»? V poslednjem času je negoval harmo-nijski orkester. Napisal je za vojaško godbo na prijateljsko prigovarjanje višjega kapelnika dr. Cerina «Suito iz narodnih pesmiki jo je dr. Čerin mnogokrat izvajal na promenadnih koncertih v «Zvezdi». potpuri «S!ovanski svet» in končno dve žalostinki-koračnici za »zaslužne narodne može», ki smo jih ganjeni slišali ob pogrebih naših zaslužnih mož večkrat in ki jih je, kakor v predslutnji svoje smrti napisal tudi .se. Bil je rajnki Lavoslav Pahor tudi uvaževan operni kritik v «Slov- .u», in pozneje v «Zvonu», odkril je rajnkega Frana Bučarja kot pevca, bil jo izvrsten pianist, igral je tudi na orgle, violino, čelo itd. Sploh je bil širokopotezen, produktiven in reproduktiven, predvsem pa neumorno in nesebično delujoč glasbenik. . , Pogreb visoko zasluženega rajnkega Lavoslava Pahorja bo v torek popoldne ob pol 3. uri popoldne iz Prazako-ve ulice na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo blagemu pokojniku topel in hvaležen spomin! „ E. A. Smrtna kosa V splošni bolnici v Ljubljani je izdihnil po dolgem bolehanju na veliko nedeljo g. Josip Zbašnik, vodja državnega tnerosodnega urada v Ljubljani. Dosegel je starost 60 let. Pokojnik, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, se je po dovršeni gimnaziji vpisal na dunajski univerzi kot slušatelj prava, stopil pa je kmalu v tamošnji c. kr. merosodni urad. kjer je ostal do prevrata. Potem se je vrnil v domovino. Ponudeno mu je bilo mesto vodje merosodnega urada v Splitu, katero pa je odklonil m raje ostal v Ljubljani. Po smrti inšpektorja g. Rožiča je prevzel on vodstvo tukajšnjega merosodnega urada. Bi! je mož na svojem mestu, strokovnjak, točen in marljiv uradnik. Beograjski službeni pregledovalci uradov so mu sicer izrekli toplo priznanje, ali zasluženega povišanja ni bilo. Zbašnik je bil naobra-žen človek, na Dunaju se je udejstvoval tudi novinarsko, prijeten družabnik, ki je imel mnogo prijateljev in znancev. Spoštovali so ga vsi, ki so imeli z njim poslovne stike. Pokojnik je bil zvest pristaš SDS in naročnik naših listov. Velikonočno številko je še čital. Pogreb bo danes popoldne ob 16. uri iz splošne bolnice. Naj počiva v miru vrli naš mož! Včeraj dopoldne je v Ljubljani umrla gdč. Nicka Urbančeva, hči veleugledne ljubljanske obitelji. Smrt jo je ugrabila ljubečim 9taršem v cvetoči mladosti Bila je krasna, fino vzgojena mladenka, ki si je s svojo ljubeznivostjo znala pridobiti vse simpatije. Njeni starši ki so zanjo storili vse, so jo dali študirat na naš najvišji ženski vzgojevalni zavod, licej, kjer je dovršila 7. razred in jo bodo njene tovarišice z žalostjo pogrešale. Bridko prizadeti rodbini naše naj-iskrenejše sožalje! Obupen položaj moških v Tibetu V Tibetu je od pradavnih dob ženska gospodar v hiši, in moški, ki jih imajo vedno po več, ji morajo služiti in 6e ji pokoravati. Po najnovejših vesteh so se Tibecani naveličali te tlake in so se odločno uprli ženskemu gospostvu. V glavnem mestu Lhassi, sedežu Dalaj lame, so izbruhnile ogorčene demonstracije moških, ki zahtevajo predvsem, da se uvede enomoštvo. Izdelali so tudi obširno spomenico ter jo predložili Dalaj lami, najvišjemu duhovnemu in posvetnemu po* glavarju Tibeta. Dalaj lama je obljubil, da bo sklical zbor velmož, ki naj reši to važno vprašanje. >Zveza nezavisnih mož< pa je izjavila, da se mora brezpogojno ugoditi njenim zahtevam, ali pa se bodo vsi člani zveze izselili. Moško gibanje vodi trgovec Amuki, ki je na 6vojih poslovnih potovanjih po Kitajskem spoznal prednosti moškega in hoče tudi doma uvesti kitajski način družinskega življenja. Šofer — Kaj si tako žalosten, prijatelj? — Xako ne bi bil žalosten! Šofer mi je pobegnil z mojo ženo. — Hm, jaz pa s svojimi šoferji nimam sreče. VeS kaj, če bi se slučajno vrnil, požlji gA k menit Takoj fja Bpnfmem v službo.., 3 ■maaaiaat^aiM T<*elTl07¥V. 1928 Velikonočni prazniki v znamenju nogometa Jugoslavija premaga Turčijo. — Gostovanje madžarskih profesionalcev v Ljubljani. — Živahno delovanje mariborskih klubov. — Hazenski tekmi v Ljubljani in Murski Soboti. Nogomet Kispesti FG v Ljubljani Prvi dan: Kispestl: Ilirija 8:5 (5:2), drugi dan: 4:3 (2:1). Vodstvo Ilirije ie hotelo iz biti dva velikonočna praznika v dvojno svrho, prvič, da nudi našemu športnemu občinstvu tekmo z boljšim ®unanjfcn klubom in drugič, da svojemu moštvu nudi priliko, da se z divema težkima tekmama pripravi za odločilni boj za prvenstvo, ki se vrši .prihodnjo nedeljo med njenim moštvom in Pri-morjem. Reči moramo, da je imela Ilirija v tem oziru prav srečno roko, kajti treba vsekakor priznati, da že dolgo nismo imeli tako simpatičnega moštva v Ljubljani, kakor so bili profesijonalci bud.impeštanskega kluba Kispesti. Predvsem moramo poudarjati ter našim klubom staviti v vzgled fairaeso, ki so jo pokazali gosti v vsakem oziru. Ne samo pri naših, temveč tudi pri najboljših inozemskih klubih bomo redkokdaj doživeli primer, kakor se je dogodii pri tekmi v ponedeljek, ko je igrač gostov sam opozoril na to, da je tretji gol padel iz off skie. V tem oziru so nas gostje prav ugodno presenetili. Prav razveseljivo je bilo tudi, da so moštvu našega prvaka mudMi tako igro, da sta bili obe tekmi prav dobra šola za ilirijansko moštvo. Gostom se vidi, da so profesionalci, ki razpolaga s prav odličnimi močmi, čeprav v prvenstveni tabeli budimpeštaniskega I. razreda niso ravno na čelu tabele. Občudovali smo pri njih izredne tehnične spretnosti, ki so jim koristile zlasti prvi dan, ko je bil teren zaradi dežja .precei neugoden. Tudi s taktičnega stališča so pokazali lepe vrline, ki so se izražale zlasti v izrabljanju nasprotnikovih napak. Njihova moč leži predvsem v izbomni napadalni vrsti, ki jo spretno vodi srednji napadalec Ftiratner, spreten taktik ki tehnik. Prvi dan mu je nudil izbor-ro pomoč leva zveza Zuhan; oba pa je bTez-drvomno prekašal desno krilo Senkey, ki je bil /ta?bo4jši mož na polju in ki je dal Ladu odnosno Koš etični mnogo resnega dela. Nekoliko nezadovoljni smo bili z igro levega krila, ki je zlasti drugi dan hotel s svojimi večnimi of side posnemati igTO našega Dobri et a v nedeljo. Mnogo so se mogli naučiti naši napadalci od nesebične igre napada gostov, ki so pokazali pravi zmisel za skupnost in ki so v pozicijah, ki niso bile ravno zrele za strele, ki pa endar zapeljujejo posameznike, da bi s srečo aibil: gol ter izzval aplavz publike, celo v ne-josredui bližini gola oddali žogo svojemu druži, i.' je bil v boljši poziciji. — Krilska vrsta je • or-da najslabši del gostov, čeprav se v njej od-:uje desni krilec s svojo tehniko in brzino, dilicna sta zopet oba branilca, zlasti levi. Des-je orugi dan pokazal nekaj zna/kov nedrscipli-rrraiK ti, ker je nekoliko ugovarjal odredbam sodnika. Gkde farmese v igri pa tudi njemu ni r. 6 o.itati. Vratar je bil prvi dan očšviidmo zelo trite; nira-n, bajevje bil bolan. Drugi dan pa je p kazal prav lepe zmožnosti. Marija se je prvi dan kazala v precej slabi for-jri. Zlasti v njeni napadalni igri ni bilo nobene-"i sistema. Posamezniki so sicer od časa do ča-pokazali lepe akcije, toda kot celota se niso izkazali. V napadalni vrsti sta bila prvi dan še najboljša Janez in Šiška. Zadali je zelo prodoren, manjka mu pa še precej tehnične izvežba-nosti. Toda njegova prodornost je dokaj zalegla. Nely Zupančič je odigral svojo prvo težjo tekmo. Zadovoljil ni. Je predvsem prepočasen. Pokazal pa j« v prvi polovici prve tekme nekoliko razumevanja za pravilno razdeljevanje žoge. Oman prvi dan brezploden, druga dan na mestu. Dobrlet na levem krilu nikakor ni mogel ni prvi, niti drugi dan zadovoljiti. Prvi dan je bdi sicer res zelo malo zaposlen, kar je pač pripisati nesmiselnosti igre ostalega napada. Drugi dčen pa je igra!, kakor da sploh ne spada k moštvu. Njegovo plasiranje je bilo skoraj vedno napačno. Sicer mu je uspelo zabiti gol, toda celokupni igri ni koristil. — V krilski vrsti, ki je oba dni igrala dokaj defenzivno, sta ugajala Lado in Košenina. V ofenzivnem oziru krilska vrsta ni dovolj podpirala napada, kar je bila v prvi vrsti posledica netočnega oddajanja žoge. V tem oziru ie zlasti grešil Dekleva. — Branilca Pleš in Verovšek sta bila prav odlična; zlasti Pleš je drugi dan delal napadu velike preglavice tej- si pridobi! respekt. Zlasti njegovo odvzemanje žoge nasprotniku je vzorno. Miklavčič prvi dan zelo slab, drugi dam je branil dobro. V splošnem se more reči, da je Ilirija v nedeljo bila prav nenevaren nasprotnik, drugi dan pa je bila dokaj trd oreh in je svojemu nasprotniku nudila močan odpor, vsled česar je bila tekma tudi mnogo bolj zanimiva. V naslednjem kratek potek iger: Prvi dan: Gostje so bili večinoma v premoči ter je obstojala nevarnost, da bo poraz Ilirije še večji. V 14. min. zabije srednji napadalec gostov vsled krivde MMavčiča, ki zapusti po netpotreb-nem svoje svetišče, .prvi gol. Dve minuti kasneje lepo centrira izredno nevarno desno krilo Madžarov in zopet je srednji napadalec, ki z glavo neubranljivo pošlje žogo v mrežo. Zopet ne mineta dve minuti in desno krilo Madžarov strelja ostro in lepo plasirano v mrežo ter postavi na 3:0. Ilirijani sicer ne izgubijo poguma, toda njihova igra je nezmisekia in brez sistema. 22. min. prinese Madžarom vsled pogreške Verovška, ki se je sicer zlasti drugi dan odlično držal, četrti •ispeh. Janez daje nekaj lepih centrov. Enega krasno pasira Oman Šiški, ki v 25. min. beleži prvi uspeh za Ilirijo. Sledijo zopet ostri in po lepih kombinacijskih potezah zanimivi napadi Madžarov,' po katerih zabije levo krilo gostov peti gol. V 43. min. diktira sodnik radi zelo dvomljivega handsa enajstmetrovko, ki jo ostro zabije Šiška. 5:2. V začetku drugega polčasa ima Ilirija nekaj lepih šans, toda jih ne izrabi. V 6. min. preiigra Sižka levo krilo in branilca ter zabije tretji gol za Ilirijo. Šesti gol za Madžare, ki je rezultiral iz centra levega krila, bi bil Miklavčič lahko držal, ker ni bil ravno ostro streljan. V 16. min. zaradi foula diktirano enajstmetrovko proti Madžarom pretvori Šiška v četrti gol za Ilirijo. Toda že štiri minute kasneje zabije levi krilec pO kom&rju proti Iliriji sedmi gol za Madžare. V 23. min. pokaže Miklavčič zopet svojo indispo-nirafflost ter ni mogel ubraniti dokaj slabega strela srednjega napadalca gostov. V 14. min. strelja N. Zupančič peti gol. Razmerje kornerjev 5:2 za Madžare. Sodnik g. Vodišek je v prvi polovici sodil zadovoljivo. Nikakor pa ne moremo razumeti, da je z neprekosijivo konsekvenco ignoriral Staline off side Dober let a v drugi polovici in očitne fou-nekaterih Tlirijanov. Off sidi Dofoerieta so bili tako očitni, da jih je morala videti celo zastonj-karska publika, Jsi je stala izza plota. Drugi dan: Tekma je bila vsekakor bolj zanimiva, kot prejšnjega dne, ker se je 111= rija pokazala v mnogo boljši formi. Ako ilirijansko moštvo ne "bi pustilo izrabljenih nebrojnih ugodnih šans, bi lahko zapustila igrišče zmagovito. V igri Ilirije smo videli mnogo več smisla in ambicijoznosti kot prvi dan. V šesti minuti zabije srednji na* padalec Madžarov prvi gol za goste, nakar sledijo lepe akcije z obeh strani. V 17. mi= nuti se divi občinstvo lepi kombinaciji Madžarov, ki se zaključi z drugim golom, zabitim od desnega krila. Kmalu nato dobi vratar Madžarov priliko, da bravurožno od« brani prosti strel Janeza. V 23. minuti pa nastane serumage pred golom gostov, iz ka« terega rezultira avtogol Madžarov, ki po? stavlja rezultat na 2 :1. Izmen j a joči sc nas padi ne prinesejo do konca prvega polčasa nobene izpremembe rezultata. V drugi polovici vstopi v krilsko vrsto namesto Volkarja Lado Zupančič. Ilirija zopet ne izrablja mnogo ugodnih šans. — Zlasti bi bilo treba omeniti ugodno pozi« cijo, v kateri se jc nahajal NTely, ki pa stres Ija le rahlo na gol, vsled česar se vratarju Madžarov posreči ujeti žogo še na golski črti. Sedaj se opaža precejšnja premoč Ili= rije, ki traja nekoliko minut. Nato pa rU postirajo Madžari in srednji napadalec za= bije i i off sidea tretji gol za Madžare v prazno mrežo, ki jo jc zopet po nepotreb« nem zapustil Miklavčič. V 22. minuti po« stavi Šiška enajstmetrovko, ki je bila upra» vičeno diktirana zaradi handsa; stanje na 3 : 2. Tekma postaja vedno bolj zanimiva, ker se obe moštvi trudita, da bi zvišala seore. V 28. minuti lepo centrira levo krilo gostov in desna zveza Madžarov zabije če« trti gol. V 43. min. se posreči Doberletu, ki se do sedaj s svojo igro ravno ni od lis koval, soio priti pred gol ter postaviti na končno stanje 4 : 3. Ilirijani poskušajo zads nji dve minuti z vso močjo> izenačiti, kar jim pa ne uspe. — Razmerje kornerjev 4 :2 za Ilirijo. Sodil je g. Držaj objektivno, vendar pa je spregledal precejšnje število off sidov in foulov. Publike je bilo oba dneva precej, vendar pa to število našim klubom še ne zadošča, da bi krili vse stroške za gostovanje inos zemskih klubov. Jugoslavija: Turčij Nastop nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Turčije na velikonočno nedeljo v Zagrebu nehote obuja spomin na iznešene prigovore v naši javnosti proti športnemu u dejstvo vanju, ne da bi se preje o tem nekoliko globlje razmišljalo. Ti predsodki precej ovirajo pri nas pravilen razmah športnega pokreta, vsled česar se ne smemo čuditi, če nas v športnem oziru nadkriljujejo ali pa približujejo našemu nivoju narodi, o katerih ne bi tega pričakovali. V ta okvir spada tudi Turčija, ki je pokazala svoj preokret v naprednejšo smer tudi na športnem polju. Velikonočna nogometna tekma med našo državo in Turčijo je pokazala, da vlada med turškimi športniki pravo stremljenje za povzdigo njih nogometa. Tudi država je spoznala vrednost, ki tiči v športnem jedru ter je svoje športne organizacije finančno močno podkrepila. In če bodo doseženi temu primerno ugodni uspehi, je to v propagando države same, česar se ne da pri nas od kompetentnih činiteljev niti v mali obliki doseči. Zanimanje za nedeljsko meddržavno tekmo je bilo veliko, tako da je znašal poset približno 7000 do 8000 ljudi. Kot prvo je nastopilo turško moštvo, prisrčno pozdravljeno, v belih dresih in hlačkah z rdečim polumescem na prsih. Kmalu za njimi so pri-skakljali naši izbranci, v plavem dresu, belih hlačkah, rdečih dokolenicah z državnim grbom •na prsih, tudi navdušeno pozdravljeni. Po od-sviranju naše in turške državne himne, oficitjel-cem pozdravu in običajnem fotograiiranju je sodnik g. Ivančič (Budimpešta) zažvižgal točno ob 16.30 k pričetku. Moštvi sta se mu postavili v teh postavah: Jugoslavija: Sifliš—ivkovič, Beleslin—Arsenijevič, Dimitrijevič, Popovič—Marjanovič, Babic II, Babic I, Gindrič, Giler. Turčija: Ulvi—Kadry, Burham—Dierad, Nihad, Ismet—Mehmed, Alaeddi-ne, Zeki, Kemal, Bcdry. Početni udarec ima Jugoslavija, ki preide takoj v napad. Turki vračajo. Naši v nadaljnem napadu. Turki vračajo, v 10. min. prvi strel T. na gol. Sifliš nervozno brani. J. izvede lep napad, neproduktiven trio ne izrabi situacij. Kombinacija Giler—Cindrič; poslednji zastrelja v največji bližini gola. T. napadago, a brez uspeha. J. vrača v 15. min. prvi kot proti T., ki ostane neizrabljen. V isti minuti zastreljajo j. pred praznim golom T. V. 18. min. nevaren napad T., ki streljajo visoko nad prečko. Arsenijevič nekoristno dribla. T. nadalje napadajo brezuspešno. Ivkovič brani kot lev in igra za Arsenijeviča, ki ne krije nasprotnega krila. Obojestranski nadali-ni napadi. V 24. min. lep prodor J., T. obranijo v komer, ki ga J. zastreljajo. V 30. min. faul T. pred kazensko črto. Kazenskega strela J. ne izrabi. izkaže se vratar in desni branilec T. Na-daijmi protinapad T. konča z off sidom. V 33. min. foul Ivkoviča, T. zastreljajo kaz. strel IS m pred golom J. Protinapad J., T, odbijejo v kot. Giler krasno centrira, T. odbijejo, GileT ostro strelja, vratar T. drži, ponovno J. napadajo, gneča pred vrati T., Babic 11 ujame žogo in jo v 34. min. neubranljivo iz male distance pošlje v mrežo. Frenetičen aplavz! Naši nadalje napadajo, T. nervozni. Krasna kombinacija Arsenijevič—Marjanovič prenos na levo, preložek Cin-driču, ki v 35. min. ponovno zatrese mrežo. Burno vzkdikanje! T. se omeje na defeoziivo. T. preidejo v protinapad, toda brez uspeha. V začetku drugega polčasa dommira J. Neproduktiven napadalni trio ne zna izkoristiti situacij. Giler za T. najbolj nevaren, a ga J. ne znajo zaposliti in forsirajo igro na desno stran. Marjanovič preide na desno zvezo, a zastrelja 3 m pred golom. V 6. min. kot proti T. vratar odbije krasen center Gilerja. V 6. min. preidejo T. v protinapad, naši vračajo. Razburjenj? publike nad sodnikom, ki spregleda nevaren foul Kadryja nad Gilerom. V 7. min. kot proti T.. Giler strelja v out. V isti min. ponovni kot proti T., ki ga vratar krasno odbije. Napad T. konča z of sidom. Giler predribla tri nasprotne igralce, lepo preda v sredo, J. zastreljajo. V 12. min. kot proti T., vratar ponovno odbije. V 15. min. ponovno Giler krasno centrira, J. ne izkoristijo. Turki preidejo v protinapad. Krilska vrsta J. popušča. Srednji krilec J. ne drži mesta. T. v premoči. Po lepi kombinaciji strelja Kemal v 24. min. častni gol za svoje moštvo. Sifliš se prepozno vrže. Aplavz. Tu.rki nadalje napadajo in predvajajo lepo igro. predvsem s krili. Protinapad J. brezploden. V 2S. min. krasen strel MarjanoVida se odbije od vrat. Turki zopet napadajo. Sifliš brani. Ivkovič zopet v akciji. Ponovno krasno obrani Sifliš. Izmenjavajoči se napadi. V 32. min. kot proti J., naši obranijo. V 32. min. isto proti T., ki tudi odbijejo. V 34. min. napad Turkov konča v off side. V 37. min. oster strel Gilerja vjame vratar T. Medsebojni protinapadi. Turki silijo na izenačenje. V 38. min. se jim nudi prilika pred praznim golom J., a desna zveza zastrelja. Naši ponovno napadajo, a brez uspeha. Kmalu konec. Ako bi naši imeli nekoliko boljši napadalni trio bi tekma izpadla veliko bolj ugodno za nas. Ta trio je sicer lepo kombiniral, a premalo in ob nepraven času streljal. Popustil je tudi Marjanovič, v krilski vrsti Arsenijevič. ki preveč dribla in Dimitrijevič. Najboljši je bi! Ivkovič in Sifliš. ki pa ie bi! topot malce nesiguren. Turki imajo izborne moči v obrambnem triju, obeh krilih in v srednjem krilcu. Forsirajo igro s krili, ki je zelo nevarna. Igrajo z neverjetno ambicijo, imajo oster start in krijejo zelo dobro, tako da so v tem oziru nadkriljevali naše. Fizično so vsi krasno razviti. V Zagrebu se je zelo ostro obsojala odpoved splitskih (Hajdukovih) igralcev Benčiča, Leme-šiča in Bonačiča, ki je sledila dva dni pred tekmo. Tako je bil savezni kapetan primoran postaviti na njih mesto napadalni trio zagrebškega prvaka Gradianskega. Sodnik g. Ivančič je vodil tekmo sicer objektivno, je pa polagal premalo pažnje na foule. Zanimive izjave. Naš poročevalec je imel priliko pred in po tekmi med Jugoslavijo in Turčijo govoriti z nekaterimi uglednimi športnimi funkcijonarji. Savezni kapetan dr. Pandakovlč mu je izjavil: Jaz nisem kriv, da ne morem postaviti moštva, kakoršnega bi rad in ki bi znalo z velikim uspehom zastopati naše barve. O odpovedi splitskih igralcev ste gotovo slišali in to naj vam bo za enkrat dovolj. G. Ivančič pa je izjavil: Doslej še nisem vide! tako slabe igre Jugoslovenov. Ugajalo mi je levo krilo in desni branilec. Turki so bili tudi šibki, čeprav zaslužijo za svojo požrtvovalnost največjo pohvalo. Savezni tajnik g. Riboli: Naš napad lahko imenujemo »nemogoč«. Dovolj. Upajmo, da bo v bodoče boljše. Velikonočne tekme mariborskih klubov Mariborski suortni klubi so na velikonočno nedelio in na oonedeliek odierali doma in v inozemstvu 10 tekem, o katerih Dodajamo naslednia Doročila Ž. S. K. Hermes : Železničarji 2 : 2 (2:0). V nedelio so imeli mariborski Železničarji v gosteh svoje liublianske stanovske tovariše in dosegli i>o leui isiri zlasti s strani gostov neodločen rezultat. rferme-žani se je zlasti odlikoval naDadalni trio in srednji krilec. Mariborčani Da sn imeli v branilcu \Vagner.iu in sredniem krilcu Frangeschu najboljše moči. — Železničarji rez. : Svoboda rez. 4 : 1 (0 : l). Železničarji naraščaj : Rapid naraščai 7 : 0 (4 : 0). S. S. K. Maribor naraščai : Železničarji na ruščaj 5:3(3:2). I. S. S. K. Maribor v Beljaku. Na velikonočno nedelio ie S. S. K. Maribor gostoval v Beljaku proti tamošniemu »Villachcr Sportvereinu« in zmagal s 4 : 1 (2 : 1). Lepa igra Mariborčanov ie ostavila v belia-ški javnosti naiboliši vtis. Uole so zabili za Maribor: Gujo 1. Cmeri 1. Vodeb l, Unter-reiter l (llmetrovka). Za Beliačane ie v drugi minuti prvega polčasa dosegel edini gol Ma.ver. V ponedeljek se ie vršila revanžna tekma in ie Maribor zopet zrnanal s 3 : 2 (2 : 0). Gole so zabili Kirbiš 1. Tonček II. 1, Pavlin 1, za Beliačane ie padel en siol iz 11 metrovke v drugem polčasu. V 44. min. drugega polčasa ie Maribor dobil lasten gol po Tončku I. Mariborčani so bili oba dni v veliki premoči, kar zadostno dokazuje razmerje kotov 10 : 4 in 8 : 4. Javnost je naše igrače lepo sprejela. Geier v mariborskem golu oba dneva ni imel dosti Dosla. Mariborski napad pa do svoii stari navadi ni izrabil vseh šans. Prvi dan ie sodil g. Entfel-der jako obiektivno. kar se o k. Kobartschu. ki ie vodil tekmo drugi dan. ne more trditi. V nedelio ie igralo kombinirano moštvo Rapida v Ptuiu proti »Ptuju« in zmagalo 5 : 3 (3 : l). Proti Rapidu so bile diktirane tri llmetrovke. — V Čakovcu se je v nedeljo odigrala tekma S. K. Cnkovac proti Rapidu 4 : 3 (0 : 3). V ponedeljek Cakovac proti Rapidu 4 : 2. Sodil ie zelo slabo g. Singcr Ostale nogometne tekme doma in v inozemstvu Zagreb: Gradjanski (Zagreb) : Gradian-ski (Osijek) 5 : 2 (2 : l). Split: Hajduk : Bačka 7 : 0 (2 : 0) in 4 : 2 (2 : 0). _ Prerod : Concordija (Zagreb) 1 : 1 (0 : 0); Zli no: Concordia (Zagreb) : S. C. Bata 6 : 1. Monakovo: \Vacker : Hašk 2 : 1 (1 : 0). Hof an der Saale: Hašk : Bavern 1910 2 : 1 (1 : 0). Dunaj: Rapid : Hakoah 4 : 2 (2 : 0), Ad-mira : Simmering 2 : 1 (1 : l). Austria : Viktoria Žižkov (Praga) 2 • 1 (0 : 1), Ni-cholson ABC 3 : 2 (2 : 0). Viktoria Žižkov : BAC 1 : 0 (0 ; 0). Nicholson: Austria 3 : 1 (2 : 0). FAC : Hakoah 9 : 0 (7 :0). Rapid : Simmering 3 : 1 (2 : 0). Debreczin: Bocskav : Slovan (Dunaj) 7 : 1. Miskolcz: Attila : Slovan (Dunaj) 1 : 1. Krakov: Vasas (Budimpešta) : Wiszla 2 : 1 (1 : 0). Hertha (Dunai) : Crakovia 4 : 3 in 1 : 1. Lvov: Cechie Karlin (Praga) : Hasmonea 5 : 2 (1 : 2). Varšava: Legia : Slaviia (Brno) 5 : 4 (2 : 2). Pardubice: S. K. Pardubice : Cricketer (Dunaj) 4 : 1 in 2 : 1. Karlsruhe: Karlsruher FC. : DFC (Praga) 6 : 1 (2 : 0). Freiburg: Freiburger FC : DFC (Praga) K1 : 2 (2 : 2). Hamburg: Hamburg : Kodani 2 • 0 (1:0). Pariz: Wacker (Dunai) : Red Star Oiirrpiqiic 2 : 2. Budimpešta: Za velikončni pokal so kon-čaic tekme sledeče: Hungaria : Uipcst 4:3 (1 : 0). Szabaria : FFC.4 : 1 (3 : 0), Sza-baria : Uipest 3 : 3 (0 : l). FTC : Hungaria 2 : 1 (2 : 0). Poka! ie z bolišo razliko golov dobila Hungaria. Hazena Ilirija Vsak bi hotel sedeti spredaj Najnovejši model avtobusa. Slovan Prvi Javni nastop Slovanove bazena družine. Na velikonočno nedeljo smo videli po dolgem času igrati domači hazena družini. Slovan je v tej tekmi prvič predstavil naši sportski publiki svojo mlado hazena družino. Razveseljivo je dejstvo, da se v Ljubljani v času precejšnje dekadence hazena športa pojavi nova hazena družina. ki «e nam predstavi v lepši luči. Začetniška sicer v pogledu igre in tehnike, nam je s 'to tekmo dokumentirala trdno željo do napredka in pokazala, da se v njej nahajajo talentirane moči, od katerih je treba zlasti omeniti vratarico in desno krilko. Slovan je tudi v drugem pogledu dobro zadel. Družina njegova je sestavljena iz samih mladih igralk, tako rekoč hazenskega naraščaja, od katerega se lahko mnogo pričakuje. Ilirija je postavila svoje mlajše moči. ki so v vsakem oziru prekašale svoje nasprotnice. Najboljšo igro je nudila srednja napadalka, najbrže najmlajša ha-zenašica v Sloveniji. Pokazala ie, kako se s primitivnimi in logičnimi potezami pride pred gol, nakar sledi oster in hiter stre!. Priporočamo srednjim igralkam ostalih prvih družin, da si ogledajo njeno enostavno, sicer ,pa zelo koristno igro. Sama igra n: nudila bogve koliko zanimivih momentov, ker se je vršila v stalni premoči Ilirije, kar je razumljivo, ker je Slovanova družina prvič nastopila. Sodnik je izvršil svojo nalogo dobro- * SK Mura : I SSK Maribor V Murski Soboti se ie v oonedeliek vršila tekma S. K. M'iira : I. S. S. K. Maribor 5 : 4 (4 : 1). Mariborska družina ie kl.iub dvema rezervama pokazala iako dobro igro. Napad družine Maribor ie bil zopet v sijajni formi in ie oredvedel leno in koristno igro ter se ie le izredni formi Cimper-manove. ki ie samo v prvem polčasu držala okoli 50 ostrih žog, zahvaliti, da Mura ni poražena ostavila igrišča. Prvi 20! za- Maribor ie dala Danuška. Sodnik Keresturv ie sodil povprečno. V prvem polčasu je proti pravilom priznal en gol za Muro, ki ie padel tri minute po preteku prvega polčasa. Poset zelo dober. Mož, ki je prisegel svoji ženi, da bo po« kadil dnevno samo eno cigaro. Velikonočni prazniki na Gorenjskem Ljubljančani, posebno mlaiši. so bili veliki teden zelo radovedni, kako se bo neki odločil sv. Peter in kako uredil vreme za velikonočne praznike. Hodili so neprestano opazovat v Zvezdo barometer, ki se pa kar ni mogel odločiti ne za leoo. ne za grdo. Tisti, ki so se odločili čez praznike prirediti daljše izlete, so odšli že v petek. Oni. ki so ostali v Litibliani. so se v soboto Jezili, da niso odšli, v nedelio pa so bili zadovoljni. ker se je vreme zooet ielo kisati. Večia partija ie odšla na planino Vogel z namenom, da slika in filma naše smučarje pri izvajanju zimskega soorta v planinah. zdaj, ko v dolinah že kraliuie mlada Vesna. O teh zaenkrat še nimamo noročil, pač pa o tistih srečnih, ki so šli čez Komno, Sedmera jezera, čez Bohinjska vratca, skozi Krmo v Mojstrano. Vrnili so se zelo zadovoljni in pripovedujejo o nepopisno lepih prizorih, užitih visoko v planinah. V soboto so imeli krasen pomladanski dan. Solnce je tako pogrevalo, da so se potili ko so s smučmi na ramenih korakali proti Komni. Lepemu dnevu ie sledil še lepši večer. Bil je krasen prizor, ko so gledali v najrazličnejših barvah odsevajoče oblake, valeče se z juga. Pričakovali so kratko deževje, ki pa ni nastopilo. Iznenadeni so bili zji: t r a i. ko so se prebudili, ko je zunaj sneži h. r bi berače trgal. Ostali so ve« dan ir irihodnjo noč v koči pri Sedmerih . Prav tako. kakor so se jezili v nedi irai nad slabim vremenom, so bili vz; eni v ponedeljek ziutraj, ko so zagledal. , pet vedro jasno nebo. Nadaljevali so pot proti Krmi. Zopet je bilo prijetno lepo solnce. ki jih je pošteno razgrelo v strminah proti Bohinjskim vratcem. Najlepši, naiboli veličastni prizori so se jim nud.ii pri pohodu skozi rmo. Velikanski plazovi so se trgali v Vernariu in Tošcu ter drveli po strmih pobočjih, noseč s seboj velikanske mase snega in kamenja. Sneg za smučanje je bil prav ugoden in pokrajina pokrita s svežim snegom, očarljiva. Ko so prišli v bližino kraljeve lovske koče. ie zagrmelo v Riovini. Odtrgal se ie cel rob. Velikanska masa skalovia z drevjem vred se ie valila proti nižie ležečim gozdom. Ko so prišli v Mojstrano, so dobili še druge smučarje, oddelek tistih, ki so prebili velikonočne praznike v Staničevi koči. Nad 30 iih je prenočilo od sobote na nedeljo, nekaj se iih je vrnilo v nedsljo, večji del v ponedeljek, nekai pa iih ie ostalo še v gorah v nadi. da doživijo še par tako lepih dni, kakor sta bila velika sobota in veliki ponedeljek. Pa tudi po drugih planinah ni manjkalo izletnikov. Mnogo iih je bilo v Karavankah, še več v Kamniških planinah. Poleg planincev in smučarjev ie- bilo v ponedeljek mnogo posetnikov pri Sv. Joštu. na Šmar-jetni gori in po raznih drugih gričih. Pri večernem vlaku v ponedeljek je bil velikanski naval na vseh oostaiah. Največ izletnikov je bilo v Kranju, kjer se srečata ljubljanski in jeseniški vlak. Več sto ljudi broječa množica je valovila in le komaj so vsi našli prostora v vlakih. Avtomobili-stov je bilo sicer tudi precej do gorenjskih cestah, ali toliko ne. kakor v drugih praznikih. Večina se ie zbala slabih, od nedeljskega dežja razmočenih cest. ki letos sploh niso v posebno vabljivem staniu ne za domače, še manj pa za tuje izletnike. Tudi na Bledu ie bilo precej živahno. Poleg kakih 40 Nemcev, po večini Bavarcev, ki hočejo preživeti cel mesec pomladi na Gorenjskem, je bilo tudi nekai Ljubljančanov. V splošnem so torei bili velikončni prazniki tudi letos na Gorenjskem zelo živahni. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Maribor, 9. aprila. Žalostno vreme velikega petka ie na-vdaJ o z nevolio vse. ki so računali z dve. ma dnevoma oddiha v lepi mariborski pomladi, a že velika sobota se ie zasmeiala s poletnim smehom velikonočnih praznikov. Nastopila je naenkrat uprav poletna toplota in množice, ki so tvorile m cev pri procesijah vstajenja, pravcato pomladno modno revij ženski svet je bil čisto ipoletno Veselje velikonočnih praznikov kralt povečalo ter nas navdalo _ ......____ širni vremenskimi nadami. Zvečer so na gorah zaplapolai; velikonočni kresovi in od. vseh strani se je oglašalo velikonočno stre. rjamje, ki se ie nadaljevalo še v ponedeljek popoldne. Kjer niso streljali <; smodnikom, so oa grmeli s pomočjo karbida, kar pa je seveda mnogo bolj nevarno in rodi včasi hude posledice. Nedeljsko vreme pa zopet ni bilo kar nič oodobno pomladi: pri. tistril je hud mraz in strehe je pobelila slana. V nedeljo dopoldne je prispelo iz Gradca in Lipnice 184 športnih kolesarjev, ki iih ie pri Špiliu ob državni meji slovesno pričakal naš »Peran«. Po običajnih pozdrav, nih govorih, ki so bili izrečeni izmenoma v slovenskem in nemškem jeziku, so se kolesarji podaii v mesto. Popoldne so gos!tje napravili izlet v Radvanje in v Falo. Za praznike ni biLo nobene posebne nesreče, pač pa beleži kronika tragikomičen primer poskusa samomora. 451etna M. P. se ie sprla s svojim priletnim možem ter je odšla na dravsko brv. da napravi konec svojemu življenja Toda iz nerodnosti ni mogla prepiezati ograje; mučila se ie to. liko časa (nemara namenoma), dokler nI mimo prišel neki kolesar, ki jo je odtrgal od ograje. Tudi policijska kronika ne beleži posebnih dogodkov. Policija je vtaknila pod ključ Elizabeto Dediček, ki je ukradla svojemu gospodarju pečarju Mayerju citre in raznega orodja in blaga v vrednosti nad 1000 dinarjev. Hotela si je menda privoščiti ve_ sele velikonočne praznike, toda, ko je hotela nakradeno blago vnovčiti na starinarnici na Koroški cesti, so jo prijeli. Gospo, dar je mekaj svojih stvari že dobil vrnjenih. Elizabeta Dediček, ki je bila zaradi tatvine že večkrat kaznovana, ie biia izročena sodišču. — Ervin Gold ie idealen 211etni vL-tek fant, ki je pobegnil iz Gradca, kjer je zlatarju Steinerju izmaknil kolekcijo ur in juvelirskih vzorcev v vrednosti 20.000 šilingov (160.000 Din). Domneval se. da jo šel zaradi praznovanja Aieluje v Jugoslavijo. kjer se toči cenejše vino. Seveda jo tudi on pod ključem. Kolosalen uspeli! Vse predstave razprodane! Nobeno oko ni osfalo suho, nobeno srce trdo ob prekrasnem, veličast* nem filmu VSTAJENJE Po istoimenskem slavnem romanu L. N. Tolstega. V glavnih vlogah Dolores del Rio in Rod la Rocque. Hitite in oglejte si čimpreje ta edinstveni umotvor! Predstave danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Telefon 2124. Elitni K; ;d Matica. poč ljubezni Ljubezen velikega revolucijo- narja Danton in njegovi ženi Kdor pozna Dan tona samo iz zgodovine francoske revolucije, ne pozna še njegove-ga duševnega in še manj srčnega življenja. Zgodovinarji so morali pač zamolčati, da je bil tudi on človek, ki je ljubil in je bil ljubij en. Danton je prišel v Pariz kot izšolan pravnik. Mnogo se ie zanimal za antično literaturo, iz katere se je navzel navdušenja za svobodo Proučavanje encikiopedi. stov ga je osvobodilo vsake zunanje sentimentalnosti. Kfjub temu pa je goj.il v svojem srcu misel za družinsko življenje. Da. leč od domovine je mislil vedno na svojo rusko grudo. Bil je velike postave in ne ravno tep. Navzlic temu je imel veliko sreče pri ženskah, na katere je vpliva] 9 svojo zgovornostjo in s svojim temperamentom. Pogo. sto je izjavil svojim prijateljem: Potrebujem (ženske. Prav za prav pa bi bil moral reči: Potrebujem ženo, kajti v srcu je vedno hrepenei po mirnem družinskem življenju. Kot osem in dvajsetletni advokat se oe seznanil z lepo Gabrijelo Charpemtier. Ni je vzljubil zaradi njenega premoženja, s katerim bi mogel popraviti svoj obupen gmotni položaj, vzljubil io je zaradi nje sa. ime in ker je slutil v njej gospodinjske sposobnosti. Tudi Gabrijela se ie zaljubila vanj. Na prijazne nasve+e ie odgovorila: Čeprav je grd. se mi zdi lep! Končno so privolili 'tudi njeni starši v zakon ter pomagali Dan tonu do ugodnega položaja. In tako ie Danton 10. junija 1787. postavil svoje družinsko gnezdo v Ouartier des Cor-deiiers, ki ga ie pozneje vodil kot revolucionar. Sedaj se ie pričela zanj doba sreče jn miru. V tem času ie izjavil Danton Robes-ipienreu, da ie najlepša čednosit moža, ako presipi vsako noč s svojo ljubljeno ženo. Uživanje ljubezni in zakonske sreče pa ga nikakor ni motilo pri njegovem delu. Njegove ideje, nauki in slutnje za bodoč, nosit so bile v tem času še zelo nejasne. Čutil je prihod velikih dogodkov in se je pripravljal nanje. Krog njegovih tovarišev se je vedno bolj širil. Gabrijela je bila zadovoljna. da je mogla vsem tam samcem pokazati mirno srečo družinskega življenja. Kmalu se je tudi ona navzela republikanskih idej, kar je povečalo Dantonovo ljubezen do nje. Po zavzetju Bastilie. po cestnih nemirih in bojih se ie vrni] Danton vedno na svoj dom. kjer se ie odpočil v družbi Gabrijele in svojih dveh otrok. in sovraštva Sicer njegova stanovitnost ni bila vedno enaka, toda Gabrijeli se n; bi.10 treba bat: za njegovo srce, ker se je zavedala, da je njena udanost najmočnejša vez v ljubezni. Medtem so se bližali s hitrimi koraki novi veliki dogodiki. Gabrijela je sprejemala na svojem domu. ki se je spremenil v C'ub des Cordeliers. neštevilne tajne goste. Dan. ton je postal poslanec, minister, predsednik vlade ter je neumorno dela] za svobodo svoje domovine. Ko so ga obtožili, da je zakrivil septemberski pokolj, je zbežal nakar se je vrnil v Pariz, zahteval smrt kralja Ludvika XVI. ter se je skušal reha. bili tira ti. Zdi se. da ie v tem času nekoliko pozabil na svojo ženo. Ni videl, oziroma ni hotel videti njene žalosti ter je odpotoval, da sankcijonira ljudski sklep glede prikliu. čiitve Belgije k Franciji. V inozemstvu se je pridno zabaval in deiansko pozabil na Gabrijelo Nenadno pa ie prejel vest, da ie Gabrijela umrla. Žalost in obup sta ga spravila skoraj ob pamet. Vrnil se ie domov, kjer je našei vse zaprto in zapuščeno. Da! je odkopa ti njen grob in odpreti krsto. Poljubil jo je na čelo. klečal dolgo pred njo ter je dal napraviti njeno masko. Pozneje le zvedel, da mu je Gabrijela določila za svo. jo nasiednico sedemnajstletno Luizn Gelev s pripombo, da je samo ona vredna biti mati njegovih otrok. Danton ni samo spoštoval te določbe, temveč se je celo zaljubi! v naivno mlado dekle, s katero se ie po štirih mesecih cerkveno poročil Zopet se je vdal samo ljubezni ter je zanemarjal politiko. Kaj je potem sledilo, je znano. Robespierre ni hotel odnehati v svojim sovraštvom in tako ie moral Danton umreti pod gujllotino. Luiza je bila obupana, toda kmalu ie osvojil njeno mlado srce oportunistični funkcijonar Dupjn. Živela je še mnogo let ter ie umrla naravne smrti Nadalievanie v prihodnjem »Ponedeljku« isni posestniki če hočete imeti lepe vrtove in dvorišča, posipajte jih z belim dolomitnim pe* skom, ki vam ga dostavi na dom K. VODNIK, Podutik, Ljubljana VIL — Naročila sprejema tudi «Jeklo», Ljubljana, Stari trg. Moderna mladina To se je zgodilo v Parizu. On je bit star 18 let ter je bil delavec, ona pa ]e imela jedva 16 let ia Je bila iz »boljše družine. Oba sta bila navdušena za moderne P!ese- . ~ , Pred dobrim pol letom se je Ansteina Gorl- j: na plesu zafcltč:.-3 v Mavricija Sonoya. Zamorski orkester, je učinkoval elementarno. Oba sta živela pri svojih starših ter sta se mogla videti le ob sobotnih večerih, ko sta imela skupno s svojimi obiskati kino. Tako tudi zadnjo soboto. Med odmorom pa sta odšla iz kina v bližnji hotel, kier sta se predolgo zamudila ter so ju pogrešali. Ansteina, ki le vedela, da ]o čaka zato doma ob&utna kazen, ]e prosila Mavricija za nasvet. Ia kakor da sta ob pamet, sta sklenila, da raje umreta. Toda kako? Sredi plesa v plesni dvorani, kjer sta se zaljubila! Kupila sta si samokres, napisala staršem poslovilna pisma in odšla na ples. Plesala sta pol ure in nihče ni mogel slutiti, kaj nameravata. Ko pa je orkester zaigral »charleston«, sta se objela in... sredi dvorane sta počila dva strela. Pari so se prestrašili in se razkropili na vse strani. Tedaj so videli sredi dvorane dve trupli ln poleg samokres. Toda dekle Je bilo iivo. Mladenič ni imel poguma ter Je v zadnjem trenutku IzročiJ samokres njej. ki Je dvakrat ustrelila nanj. Mladenič se Je zgrudil mrtev, poleg njega pa ora, toda samo iz strahu. Njega so odpeljali v mrtvašnico, njo pa v lečo .. - Ku Klux Klan umira Nedavno so poročali tudi naši listi o senzacionalnem koncu ameriške teroristične organizacije Ku Klux Klan. toda kmalu potem je prišla iz Amerike vest. ki je de-mantiTala popolen konec strašne družbe »kapucinov«. Ku Klux Klan se namreč samo »modernizira«, to se pravi, od sedai naprei nieni člani ne bodo več nastopali v maskah, z dolgimi belimi haliami in s kapuci ter ne bodo imeli več nočnih sej ob razsvetljavi baklie in pod mrtvaškimi znaki. In kar ie glavno, v bodoče ne bodo več nastopali proti katolikom. Judom. Japoncem in črncem. Ku Klux Klan hoče postati poštena organizacija, čiie člani bodo nosili moderno obleko kakor vsi drugi Američani. Njene seie se bodo vršile ob solnčni svetlobi ter bodo imeli edino dolžnost, da delujejo na čimprejšnji amerikanizaciji priseljencev. Ku Klux Klan se ie očividno prepričala, da ne more preprečiti priseljevanja neprotestantskih pripadnikov evropskih narodov in tudi ne Japoncev, zato hoče v bodoče delovati samo za hitro amerikanizacijo priseljencev, ne glede na njihov veroizpoved. Marsikdo bi mogel misliti, da pomeni ta reorganizacija eleganten načim samomora za Ku Klux Klan. toda v resnici je njeno bodoče delovanie na političnem polhi lahko odločilnega pomena za ameriško politiko. Povest brez besed Znano je, kako je do sedai Ku Klux Klan nastopala proti vsaki predsedniški kandidaturi, ki ni bila izrecno nrotestantovska. Sedaj se zdi. da hoče izvesti Ku K!ux Klan odločilno bitko proti katoliškemu kandidatu, ki ga bodo postavili demokrati v osebi sedanjega guvernerja Al. Smitha. Ako bo izvoljen Smith. je skorai gotovo, da bodo izginili vsi ostanki Ku Klux Klana. Ku Klux Klan ie bila ustanovljena leta 1867. ter ie več desetletij uživala veliko slavo pri Američanih. Od leta 1920. do 1924. se le proslavila zlasti s svojimi nasilnimi metodami. Ob koncu leta 1924. je štela organizacija poltretii miliion članov. Tekom leta 1925. pa ie s svoiimi neštevil-nimi zločini izgubila simnatiio javnega mnenja. Zadnja velika parada v Washing-tonu, katere se ie udeležilo 50.000 članov, je bil obenem labodji spev strašne organizacije. šegave domislice Ankele: >Ve6te, jaz rabim auto samo poleti.« Bankele: »Potem morate imeti znatne stroške za garažo?« — Ankele: »Prav nič. Cez zimo stoji voz v zastavljalnici!« »Zakaj ste si obesili na prsi napis, da ste od rojstva 6lep, ko pa imate zdrave oči?« — »Gospod komisar, veste, jaz vadim pse. Če ne bi nosil te tablice, bi mi redarstvo večkrat delalo neprilike.« • »Žaluješ, prijatelj? A zakaj nosiš polovično žalovanje?« — »Veš, včeraj je malo manjkalo, pa bi mi bila žena utonila!« • »Kako, da ne privoliš v to ugodno zvezo, nehvaležnica?« — »Oh, oče, ko pa ima ženin že 50 let!« — »Seve, seve, ti bi menda rajši dobila dva po 25 let!« • »Moja služba je prav prijetna. Ob nedeljah popoldne smem ob štirih od doma in ee vrnem, kadar me je volja.« — »Meni pa je moja gospodinja rekla, da se mi sploh ni treba ved vrniti!« Aprilske modrosti Izpred sodišča Te vrste zgodb so včasi originalne, toda mi bomo povedali najoriginalnejšo in najnovejšo. V Ljubljani živita mož in žena. Oba gluhonema. Pogovarjala sta se doslej, kakor se pogovarjajo mutci... z znamenji. Te dni ga je tožila žena za ločitev zakona. Ko jo je 60dnik potom tolmača vprašal, zakaj, mu je dopovedovala, da zato, ker ji tvtčer ne pusti govoriti. — Kako je to mogoče 1 se je začudil sodnik. — Kar luč ugasne, pa je pogovora ko-nee ... Pomagaj si sam Iznajdljiv moraš biti. pa ti dohtar ne pride do živega. Cvičkar je šel k zdravniku. — Malo preveč pijete! — mu je rekel. — Koliko ga izpijete na dan? — Tri kvartine... — O. to ie dosti nreveč. En kvartin po-popolnoma zadostuje! Cvičkar pa s to odločitvijo ni bil nič kaj zadovoljen, šel je k drugemu zdravniku, in ga ie istotako vprašal, koliko oiie. — Šest kvartinov dnevno!! se je zlagal ovečkar. — To je preveč, dosti preveč. Zdi se mi, da ga imate tri kvartine čez in čez dovolj! ... Premajhna za svojo starost Bilo je na krstu ali poroki ... Opolnoči je prinesel gospodar iz kleti majhno zaprašeno steklenico — V tej steklenici je petnajst let staro vino. Starešina ie ogledoval steklenico in začudeno kimal z glavo. — Lepa steklenica je, — je mrmral, — prav lepa, nič ne rečem, toda malo premajhna je za svojo starost... čitajte »PONEDELJEK"' t Sokolsko društvo v Mokronogu naznanja pretužno vest, 'da je izgubilo iz svoje srede najvrlejšega brata, dolgoletnega starosto Vencajza davčnega nadupravitelja v pok., ki je preminul dne 8. t. m. Zapustil nas je iskreni brat, kojega izgubo bo društvo težko prebolelo. Odbor. B * ii—-—————- r. fi^1 r-' V: V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem žalostno vest, da je gospod Zbaštiik ravnatelj meroizkusnega urada v Ljubljani danes po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno preminul Pogreb dragega nam rajnkega se bo vršil dne 10. t. m. ob 16. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Ljubljana, Dolenja vas pri Ribnici, Dunaj, dne 8. aprila 1928. Žalujoči ostali. mm Mestni pogrebni zarod Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, stric in svak, gospod Leopold Pahor inšpektor drž, železnic v pokoju dne 7. aprila t. 1. po dolgem in mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega nam pokojnika se vrši v torek dne 10. t. m. ob V2 3. uri popoldne od doma žalosti, Pražakova ulica štev. 10 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek dne 17. aprila ob 9. uri dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 8. aprila 1928. Globoko žalujoča soproga in vse ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni tavoi t Globoko užaloščeni naznanjamo tužno vest, da je naša nad vse ljubljena, dobra mati Marija Belle roj. Jagodic posestnica v petek 6. t. m. ob 8. zjutraj po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspala. Našo nepozabno mamico smo položili v nedeljo 8. t. m. ob pol 5. uri popoldne k večnemu počitku. UnecRakek, 9. aprila 1928. t Žalujoči: Mirko, Dani, Franci, Maca. Franc Urbane in Almy roj. Souvanova naznanjata v svojem in v imenu svoje hčerke Ene ter njenega moža Oskarja Koslerja, da je njiju nad vse ljubljena hčerka in nepozabna sestrica NICKA danes ob *A 11. dopoldne za večno zatisnila svoje oči. Pokopali bomo predrago rajnico v sredo, dne 11. aprila 1928 ob H 2. popoldne izpred hiše št. 1 na Sv. Petra cesti na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Prosimo prijatelje in znance, da opuste sožalne posete. V Ljubljani, dne 9. aprila 1928. Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnik ar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. &», njen predstavnik Fran J ezeršek, vsi ▼ Ljubljani