ISSN 0351-6407 9 77035 640019 Več ko ima leto dni, se vreme v aprilu spremeni. Nekoliko hladneje bo. Nadaljevalo se bo nestalno vreme. Murska Sobota, 6. aprila 2000, leto Lil, št. 14, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT LOKALNA SCENA, str. 4 GRADBENA PRILOGA, str. 19-24 ČRNA KRONIKA, str. 32 Pakt v Beltincih, toda ali je s poslovanjem občine vse v redu? Megra spet odpira vrata Po dobrem letu cesta med Gančni in Beltinci terjala mlado življenje ŠTEFAN SOBOČAN Dosti mi je vsega! V lemurju glede na število prebivalstva sicer nismo prav.na vrhu po odstotku samomorilcev, toda vsaka nasilna prekinitev življenja Je boleča ne le za svojce, ampak za vsakogar med nami. Nekdo je celo zapisal, daje vsak človek potencialni samomorilec. In če je tako, potem se ne moremo čuditi ali celo obsojati nekoga, ki je sam sklenil svoje življenje. V teh nekaj vrsticah seveda hi mogoče poglobljeno razglabljati o tem, kaj je to, kar »napelje« človeka, da si vzame življenje, saj je vsak človek zgodba zase. Zagotovo pa je mogoče trditi, da so zelo redki, ki bi samomor načrtovali in torej.povsem zavestno šli »do konca«, ker pač v življenju ne bi videli nič lepega. Pri večini samomorilcev »pade odločitev« v hipu, ko nihče od domačih ali sodelavcev tega sploh ne pričakuje, zato potem toliko večje presenečenje in - komentiranje, češ: kdo bi pričakoval, da bo to storil. In potem (v razglabljanju) ljudje ponavadi »najdejo« tudi krivca za to dejanje: Ne, samomora ni mogel (mogla) narediti v normalnem duševnem stanju; moralo se mu (ji) je »zrolati«, ker je pač doživljal(a) to in to. Prelaganje krivde na druge ali pieteta do pokojnika? V treh mesecih letošnjega leta je v Pomurju naredilo samomore devet ljudi. Z gotovo natančnostjo ni mogoče zapisati vzrokov, zato ostanimo pri načinih, kako so si (nekateri) vzeli življenja: Zastrupitev, utopitev, obešenje... Večina samomorilcev je sklenila svoje življenje doma, eden - starejši mož - pa potem, kb so mu v bolnišnici amputirali nogo. Kdo bi vedel, koliko je bilo poskusov samomora? Kaj storiti, da bi bilo samomorov manj? Lahko je vprašati, težko pa odgovoriti. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN JOŽE KOVAČ SEGOVCI 44C 9253 APAČE Nasilje na ljutomerski šoli ogaja se, da se učenci v šolah, med odmori ali zunaj na dvorišču oz. igrišču skregajo med sabo zaradi kakšne stvari in se včasih tudi stepejo. Običajno vse to niti ne pride na dan, tako da bi recimo zvedeli učitelji. Tudi šestošolec OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Igor Babič bi bil najbrž tiho, če ga ne bi učenec 8. razreda Kristjan L. tako močno sunil s kolenom v ledveni del, da je padel po tleh, kasneje pa so ga morali odpeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da ima počeno ledvico, (JG, foto: NJ) Več na str. 3. KRONIKA eklice črnega pogleda in črnih las se smejijo v svet. Všeč so si v pisanih krilih in belih bluzicah ter v pričakovanju velikega trenutka, da bodo zaplesale v soju odrskih luči. Svetovni dan Romov, osmi april je pač samo enkrat na leto in takrat jim je dovoljeno, da pojejo in plešejo tudi tam, kjer je prostor »pavrov«, in ti se potem morejo navduševati nad folkloro in eksotiko ciganskega življenja. Diskriminacija na temelju rasne, narodnostne ali etične pripadnosti, spoštovanje človekovih pravic ne glede na barvo kože je vprašanje drugega trenutka. Trenutka združene Evrope, združenega sveta? Foto: N. Juhnov Obtožencu šest let zapora str. 25 INTERVJU Profesor Andrej Kuhar ni ostal ravnodušen ob protestu učiteljic tekstilne usmeritve. Prepričan je, da je vodstvo Srednješolskega centra krivo za nazadovanje šole, zato bo uporabil vsa formalna sredstva, da se razmere na šoli uredijo. str. 10 GOSPODARSTVO Kdo poliva vroči parafin v Lendavi str. 6 Pomurska založba Ducat kandidatov za direktorsko mesto a razpis za direktorja Pomurske založbe se je prijavilo več kot deset kandidatov in z interesenti je v ponedeljek nadzorni svet družbe že tudi opravil prve pogovore. Nanje sicer niso prišli vsi, a vendar je zanimanje za vodenje murskosoboške založbe še vedno dovolj veliko, da bo tričlanski nadzorni svet, ki ga sestavljajo Franc Gazvoda, Štefan Škraban in Ksenja Gašperšič, lahko izbiral. Koga bodo izbrali? Bo to kandidat domačih krogov ali se bo večinski lastnik Pomurske založbe, družba S Hram, ponovno odločil za človeka iz Maribora? Prijave so namreč prišle tudi od tam. Nadzorni svet se bo sestal 10. aprila in po pričakovanjih naj bi takrat tudi odločal o novem direktorju Pomurske založbe. Vesna Rosenfeld, kije prišla na direktorsko mesto v Pomursko založbo januarja letos, je kot izkušena finančnica veliko obetala pa tudi obljubljala, da bo izpolnila pričakovanja lastnika, to pa je pozitivni rezultat poslovanja. Na splošno rečeno - pri zaposlenih ni pustila ravno slabega vtisa, zato je za njen nepričakovani odstop mogoče iskati razloge predvsem v dveh smereh, ali so bili osebne narave ali so ji lastniki zamolčali dejansko stanje v družbi in je bila teža bremen prevelika. Jasno pa je nekaj: večinskemu lastniku, kije za podjetje že namenil precej denarja, še zdaleč ni vseeno, ali bo podjetje splavalo ali ne. S kom in kako, pa je seveda drugo vprašanje. M H ■ NAROČNIK AKTUALNO OKOLI NAS 6. april 2000, vrni Prejeli smo VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE URAD ZA NARODNOSTI g. Peter Winkler Gregorčičeva 27 1000 LJUBLJANA Zadeva: STATUS ORGANIZIRANOSTI MADŽARSKIH NARODNOSTNIH SVETOV IN NJIHOVO FINANCIRANJE O usklajevanju meje v Čakovcu! Gospod Peter Winkler, iz vašega dopisa št. 402-09/00 z dne 7. 2. 2000je razvidno, da vaša prizadevanja niso rodila sadov pri urejanju statusa organiziranosti goričkih MNSS in financiranja le-teh. Kot vidite, vodilnih narodnostnih veljakov v Lendavi v PMNSS niti malo ne zanima kršenje Statuta PMNSS, kjer je zapisano, da PMNS ustanovijo občinski narodnostni sveti in pri odločanju bi se moralo to upoštevati ter razmerje članov v PMNS primerno urediti, ker je sedaj 11 članov iz Lendave, 4 člani so iz Dobrovnika in 6 članov z Goričkega. Zaradi te lendavske diktature je svet MNSS občine Moravske Toplice soglasno sprejel sklep, da se zahteva sprememba Zakona o samoupravnih narodnostnih skupnostih z razveljavitvijo 9. člena tega zakona in novo ureditvijo na demokratičen način, kjer bodo občinske MNSS nosilke narodnostne politike, kulture in informiranja. Temu primerna mora biti finančna razdelitev. Da se to uresniči, prosimo razpis ustreznega referenduma. Obrazložitev: Že omenjenim gospodom ni zadosti, da so zanemarili goričko kulturo, sedaj želijo še spremeniti zgodovino tu živečega človeka. Zavod za kulturo v Lendavi v teh letih ignorira Goričko, saj pri izdaji knjig pokriva samo lendavsko območje. Gospodje, preverite, koliko teh sredstev so v teh letih namenili za gorički predel. Imamo pa tudi mi bogato zgodovino z znanimi osebami -grof Madzenauer je živel v Prosenjakovcih, kjer je grad v ruševinah, grof Voglar je živel v Motvarjevcih, akademski slikar Danč je bil rojen v Prosenjakovcih, nazadnje je živel v Murski Soboti, itd. Vjavnih zavodih v Lendavi ni zaposlen nihče z Goričkega. Vsi so z lendavskega območja in iz tujine. V svetih teh zavodov so v večini člani iz lendavskega predela, zaradi tega na njih ne moremo vplivati. V časopisu Nepujsag, na radiu MMR in v TV-oddaji Mostovi nas nenehno napadajo samo zaradi tega, ker smo upali to tudi javno povedati. Mi gorički Madžari priznavamo za svoj center Mursko Soboto, ne Lendave. Z Lendavo nimamo niti avtobusne povezave. Naši otroci nadaljujejo šolanje v Murski Soboti. Gospod Winkler, preverite, koliko otrok z Goričkega nadaljujejo šolanje v Lendavi - odgovor bo presenečenje. Tudi to nekaj pove! Če zadeve ne boste rešili v primernem času, bomo začeli sami zbirati podpise za razpis referenduma. Prosim, da me o vaši odločitvi čimprej obvestite na naslov: Ti-bor Vorbš, Središče 23, 9207 Prosenjakovci. Predsednik MNSS Občine M. Toplice TIBOR VOROŠ Poslano tudi: - Predsedniku R Slovenije - g. Milanu Kučanu - Predsedniku DZ RS - g. Janezu Podobniku - Podpredsedniku DZ RS - g. Andreju Gerenčerju - Poslanki DZ RS - ge. Mariji Pozsonec VESTMI^ IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika),-A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški pretom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960,33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210.00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998. št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran.- http://www.p-inf.si. Meja na Hotizi Dr. Kačič: Korekture meje so mogoče nedeljski izdaji zagrebškega Vjesnika, ki velja za vladni dnevnik, piše Drago Ovčar o petkovi skupščini Medimurske županije, na katero so povabili predsednika državne komisije za usklajevanje meje s Slovenijo dr. Hrvoja Kačiča in predsednika SDP dr. Zdravka Tomca. Na skupščini Medimurske županije so soglasno odločili oziroma zahtevali, da je treba o morebitnem usklajevanju meje s Slovenijo najprej razpravljati v Čakovcu. Dr. Hrvoje Kačič je priznal, da so korekture meje mogoče pri Murskem Središču in Sv. Martinu na Muri. In kaj so o tem rekli lokalni politiki? Franjo Makovec, načelnik Občine Sv. Martin na Muri, je na skupščini Medimurske županije ponovil, da je katastrska meja stara 310 let. »Ne želimo se kregati, ponujamo povezovanje in sodelovanje. Predlagamo gradnjo mostu med Sv. Martinom in Hotizo. Voljni smo sodelovati pri delu od 52 programov, ki jih je ponudil slovenski minister za evropske integracije Igor Bavčar svojem hrvaškemu kolegu Ivanu Jankoviču. V teh programih je poudarek na zaščiti naravnega bogastva, revitalizaciji murskih rokavov in starih korit Mure in razvoju ekološko sprejemljivega turizma. S takim sodelovanjem bi se preprečila deva-stacija (opustošenje, op. p.) območja ob levi obali Mure blizu Hotize. Gre predvsem za nedovoljeno in protizakonito izkopavanje kamna in vedno več divjih odlagališč. Občani Sv. Matina menimo, da to delajo namerno, da bi tako zmanjšali idealno vrednost tega območja. Podjetje Hrvatske vode in občina Sv. Martina bomo ob podpori Medimurske županije popravili in uredili poti na levi obali Mure, da bi bilo vse hrvaško državno ozemlje dostopno hrvaški policiji, delavcem Hrvatskih voda in Hrva-tskih šuma (gozdno gospodarstvo) kakor tudi našim lastnikom zemljišč, ne da bi pri tem morali zahajati na slovensko Obisk ministrstva za evropske zadeve Za Pomurje 5 milijard tolarjev Obetajo se čezmejni programi sodelovanja s Hrvaško okviru pridruževanja Slovenije k Evropski uniji potekajo v naši državi že nekaj let programi čezmejnega sodelovanja z Avstrijo, Madžarsko in Italijo. Evropska unija in država projekte tudi finančno podpirata, letos pa morajo sodelujoči v programih čez- mejnega sodelovanja pripraviti dokument, ki bo opredelil kratkoročne in srednjeročne ukrepe za financiranje v procesu oblikovanja skupnega socialno ekonomskega prostora v obmejnem območju. Za Pomurje naj bi bilo v prihodnjih treh letih za izvedbo programov čezmejnega sodelovanja 5 milijard tolarjev. Ker gre za oblikovanje večletnega sodelovanja, Evropa pa predvsem namenja denar za projekte, ki so skupni območjem na obeh straneh državne meje, je minister za zunanje zadeve Igor Bavčar v Moravske Toplice povabil madžarskega ministra, nacionalnega koordinatorja programov Phare dr. Imreja Borosa, pred pogovorom pa seje želel sestati še s pomurskimi župani. S slednjimi sta nato v sobo- I sodelovanju med Slovenijo in mr Pogled na hrvaški zemljevid spornega mejnega območja med Hotizo in Sv. Martinom. državno območje.« Tudi župan Medimurske županije Branko Levačič je bil na skupščini proti, da bi postavljali mejo pod vprašaj, ker bi to lahko pomenilo nevaren presedan (opravičilo za ravnanje v podobnih takih primerih, op. p.) za končno razmejitev med ZR Jugoslavijo in BiH. »Medimurje je že tako najmanjša hrvaška županija, katere območje se je sicer stalno zmanjševalo,« je izjavil Levačič. Na skupščini Medimurske županije je govoril tudi Zdravko Tomac, kije svojčas podal predlog o zamenjavi 200 hektarjev zemljišč z levega dela Mure za ustrezno vodno površino akumulacijskega jezera hidroelektrarne Varaždin v bližini Ormoža. Vsebine pisec članka ne navaja, zdi pa se, da ni naletela na odobravanje. »Zemljo*za vodo? Ni govora!« komentirajo Medžimurci. Pa tudi naslov članka je v tem sekretar dr. Rado Genorio in državna podsekretarka dr. Riana Benko, saj so ministra Bavčarja v Ljubljani zadržale delovne obveze, povezane z vlado. Oba ministrova predstavnika sta se nato v Moravskih Toplicah tudi sešla z madžarskim ministrom Borosem. Tri prioritete Na srečanju z župani smo med drugim izvedeli, da so v pristopnem obdobju, ki se je začelo letos, na voljo trije finančni programi (Phare, ISPA, SAPARD), stilu: Medimurci ne žele mijenja-ti zemlju za vodu (Medžimurci ne želijo menjati zemlje za vodo). V članku je sicer tudi trditev: »V Medžimurju in v hrvaškem državnem vodstvu menijo, da problema ne bi bilo, če bi slo venski Državni zbor ratificiral sporazum o obmejnem sodelovanju, kar je sicer Zastupnički dom (hrvaški parlament) že naredil 1997. leta.« Sodelavec Vjesnika Drago Ovčar (prej dolgoletni urednik bakovskega tednika Medimufje, op. p.) je, kot izhaja iz članka, tudi obiskal hotiški zaselek Bre- Namestnik ministra za evropske zadeve dr. Rado Genorio med po- govorom s pomurskimi župani nega proračuna omogočali pospešeno izvajanje pristopne strategije, kije vezana na tri osnovne prioritete. Te so: podpora institucionalni gradnji, naložbe v skladnost s predpisi oziroma pravnim redom EU in naložbe v gospodarsko in socialno kohezijo. Pomurje, ki je tudi eden od pilotnih projektov prehodnega državnega razvojnega programa, naj bi v obdobju 2000-2002 oziroma 2006 v okviru programa Phare izvajalo aktivnosti, ki so povezane z vzpostavitvijo pogojev za razvoj novih dejavnosti ob prestrukturiranju tradicionalne industrije, čezmejnim sodelovanjem z Madžarsko, Avstrijo in Hrvaško, razvojem človeških virov in gospodarskim sodelovanjem. V okviru progra- zovec oziroma Mirišče. Zapisal je imena »poglavarjev« tamkajšnjih petih (naseljenih) domačij, ki so vsi slovenski državljani »ali su im kuče na hrvatskom držav-nom području, pa su im svoje-dobno in gradevne dozvole bile izdane u Čakovcu.« Pisec ni tudi mogel mimo broda na Muri. Piše, da ga imata v zakupu »Slovenac Ignac Lebar iz Hotize i Hrvat Stjepan Goričanec iz Svetog Martina. Oni tvr-de, da su čitavu stvar napuhali pojedinci koji nemaju zemljište na hrvatskom državnem području.« Usklajevanje meddržavne meje na območju Medžimurja in Prekmurja postaja končno bolj javno. Hrvati priznavajo (so nak-kmjeni), da so korekcije mogoče, so pa, kot izhaja iz hrvaških izjav, proti temu, da bi meja potekala po sedanjem toku Mure. Prej ali slej bo moralo priti do kompromisa, to pa Ho pomenilo, da meddržavna meja ne bo potekala’ po meji katastrskih občin. Š. SOBOČAN ■ za čistilno napravo v Lendavi in regijsko odlagališče odpadkov v Puconcih, v okviru programa SPARAD pa sredstva za razvoj podeželja. Slovenija-Hrvaška Dr. Riana Benko je predstavila tudi sodelovanje s Hrvaško. Čeprav naj bi se vključila naša soseda v programe Evropske unije šele prihodnje leto, Slovenija že vzpostavlja institucije in zbira projekte, ki so zastavljeni prav tako kakor evropski programi. Pomurske razvojne agencije in nekatera ministrstva so že dali svoje predloge. Skupaj jih je šestnajst in so vredni milijon evrov. DEJAN FUJS FOTO- N .IIIHNnVB VESTNIK , 6. april 2000 AKTUALNO DOMA 3 Slavnostna akademija ob 55. obletnici osvoboditve Prekmurja Komentar Nikoli več vojne! Prekmurje je bilo med vsemi slovenskimi pokrajinami osvobojeno prvo, že v začetku aprila 1945 - Med gosti tudi predsednik države Milan Kučan V počastitev 55. obletnice osvoboditve Prekmurja je bila v nedeljo pred spomenikom na Trgu zmage v Murski Soboti slavnostna akademija Aprilski veter, ki sta jo organizirala mestna občina in območni odbor Zveze borcev. Šlo je za prvo v vrsti letošnjih proslav po vsej domovini pod geslom Nikoli več vojne. Prekmurje je bilo namreč med vsemi slovenskimi pokrajinami najprej osvobojeno, že v začetku aprila 1945. Vse udeležence slavja, na katerem so bili poleg domačinov, partizanskih borcev in aktivistov OF zbrani številni ugledni gostje, med njimi tudi predsednik države Milan Kučan s soprogo Štefko, podpredsednik državnega zbora Andrej Gerenčer, delegacija Ruske federacije pod vodstvom vojaškega atašeja Aleksandra Griškova, predsednik Zveze združenj borcev NOB Ivan Dolničar in nekdanji udeleženci NOB, je najprej pozdravil župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic. Obudil je spomin na težka in krvava leta, ki so v naše kraje prinesla konec vojne, osvoboditev in temelje nove državnosti. Pri tem so veliko vlogo odigrali ravno sinovi ruskega in slovenskega naroda, ki so za te cilje žrtvovali svoja življenja. V sklepnih bojih 2. svetovne vojne je v Prekmurju padlo 516 rdečear- Z nedeljske slovesnosti pred spomenikom zmage v Murski Soboti. Foto: N. JUHNOV Udeležencem proslave je poslal pozdravno pismo oboleli generalmajor Lado Ambrožič -Novljan, član delegacije Slovenskega narodnoosvobodilnegasveta, ki je v Mursko Soboto prispela 9. aprila 1945. Takrat je dal nalog za ustanovitev Prekmurske brigade. V pismu je med drugim zapisal, da »se bo zgodovina še dolgo spominjala pomembnih dni, ko je brigada skupaj s političnim predstavništvom Slovencev prevzela v zadnjih dneh vojne odgovornost za svobodo in suverenost slovenskega naroda. Naj se nadaljuje odločnost Prekmurcev pri utrjevanju neodvisnosti naše dežele!« MILAN JERŠEi Nasilje na OS Ivana Cankarja dobilo odmev v širši javnosti Zaradi udarca mu je počila ledvica i lahko mislite, da mnogim učencem šolski odmori niso všeč? Zakaj? Ker se takrat ne počutijo varne, in to še zlasti na šolah, kjer učitelji v tem času brezbrižno posedijo v zbornici ali kje drugje ob kavici ali klepetu, učenci pa so prepuščeni sami sebi. Čeprav smo o nasilju v naših šolah že nekajkrat pisali, je ta tema spet postala aktualna ob neljubem dogodku, ki se je zgodil pred nedavnim na 0§ Ivana Cankarja v Ljutomeru. Po pripovedovanju Igorja Babiča, ki obiskuje 6. razred omenjene šole, doma pa je na Moti, sta mu osmošolca Simon K. in Kristjan L., s katerima se skupaj vozi z avtobusom v šolo, izmaknila čokolado iz njegove šolske torbe. Ko je Igor zahteval oci Kristjana, da mu jo vrne, ga je le-ta prijel za lase in močno udaril s kolenom v ledveni del. Ker je Kristjan zaradi tega dobil ukor, mu je grozil, naj ga ne sreča na avtobusni postaji, ker da ga bo ubil. Igorje zato s strahom šel iz šole. Nameraval je poklicati starše, a na srečo sta bila oče in mama ravno tedaj pri banki, mimo katere je šel Igor. Tako so se skupaj peljali domov. Igor ni takoj povedal, kaj se mu je zgodilo, ampak šele doma, ko je začel bruhati in ga je močno bolelo okrog ledvic. Starša sta ga okrog pol dveh peljala k zdravniku v Ljutomer, od tam pa so ga poslali v bolnico v Rakičan, kjer so ugotovili, da ima poškodbo na mejcev, 150 pripadnikov naših enot in 142 civilnih žrtev. Slavnostni govornik, podpredsednik državnega zbora Andrej Gerenčer, je uvodoma omenil, daje bila Murska Sobota osvob- levi ledvici, in sičer je bila počena v dolžini 2,6 centimetra. Enajst dni je moral ostati na zdravljenju,vpone-deljek pa so ga lahko odpeljali domov. Še nekaj časa ne sme v šolo. Kristjan K. seje za svoje dejanje po telSfonu opravičil Igorjevemu očetu, osebno pa se je pri njih oglasil njegov oče, ker ni vedel, kaj naj bi sin storil. Bo poslej vse tako, kot da se ni nič zgodilo? Ravnanje otrok in starejših Znano je, da so deklice zelo redko nasilne; svoje pravice, svoj položaj si morajo izboriti na druge načine in ne s silo. Le-to izkazujejo predvsem močnejši dečki nad slabšimi ali starejši nad mlajšimi. Zanimiveje, da otroci velikokrat ne povedo učiteljem ali drugim odraslim o tem, kaj se jim dogaja. Pogosto menijo, da so si »žrtve« celo zaslužile svojo kazen zaradi določene osebnostne lastnosti. Tudi če vidijo trpinčenje drugega učenca, velikokrat odidejo vstran in menijo, da se to njih ne tiče. Le približno tretjina skuša pomagati ustrahovanim ali tr ojena 3. aprila 1945, do dokončne osvoboditve Prekmurja pa je , prišlo osem dni pozneje. »55 let zmage nad fašizmom, nacizmom in domačimi izdajalci je zgodovinsko dejstvo. Ne glede na ideološko usmeritev te zmage ga ni mogoče in ni pošteno prezreti; Brez dvoma gre za jubilej, ki mora ostati v naši zavesti.« V nadaljevanju govora pa je dejal: »Današnje slovensko Prekmurje je zaradi svoje duhovne in nacio- pinčenim učencem. Seveda si ne upajo nič storiti predvsem šibkejši ali pa zaradi strahu, da bodo potem tudi sami izpostavljeni nasilju. Večina pa jih sicer meni v pogovorih ali anketah, da se znašati nad nekom ni sprejemljivo, razen v primerih, ko je »žrtev« prva začela s pretepom ali zmerjanjem, oziroma' ko gre za učenca, ki je pogosto grob do drugih. Odrasli pa se na vse to odzivamo na več načinov. Žal se velikokrat pojavlja ignoriranje; delamo se, kot da ne bi videli ali da se ni nič zgodilo. Tako je tudi v šolah. Šele ko so težave hujše, učence kaznujejo. Tudi na ta način ni odpravljeno bistvo problema. V šoli je namreč zelo pomembno otroke socializirati, torej usmerjati njihove agresivne motivacije v nekaj drugega, predvsem v ustvarjalnost. Konflikte je potrebno obvladovati na tak način, da pridobita tako učenec kot šola. Pomembni so pozitivni rezultati v ravnanju učencev. S tem pa še zdaleč ni povedano oziroma zapisano vse na to temo. Kako so ravnali na ljutomerski šoli? Uradne informacije sicer nismo uspeli dobiti zaradi odsotnosti ravnateljice, tisti, s katerimi smo govorili, pa so nam med drugim povedali, da so učenci Kristjanu L., ki je poškodoval Igorja B., še isti nalne pluralnosti dragocenost. Prekmurje je po drugi svetovni vojni doseglo velik razvojni napredek. Res je, da z doseženim nikoli nismo zadovoljni, še posebej ne v zadnjih letih, vendar je vse to prispevalo k naši večji zagnanosti, da uresničimo boljše in kakovostnejše življenje. Kljub vsem težavam se zadnje čase stvari popravljajo. Pričakujemo, da bo država ukrepala za hitrejše in učinkovitejše spodbujanje regionalnega razvoja in razvoja obmejnih območij.« Podpredsednik DZ Andrej Gerenčer je še poudaril, da je naša prihodnost v združeni Evropi. »To je izziv in priložnost za Slovenijo in Prekmurje. Prekmurje je v osrčju nastajajoče evropske regije ljudi in narodov, štirih sosedskih in zdaj prijateljskih držav.« Zatem je sledilo slovesno po laganje vencev pred spomenikom zmage. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili recitatorji, pevski zbor in pihalni orkester. Na koncu proslave pa je v nebo poletelo 55 golobov pismonoš s sporočilom Nikoli več vojne. dan izrekli ukor, šola pa je medtem pripravila določen'program ukrepov, s katerimi naj bi skušali preprečiti ali vsaj bistveno zmanjšati nasilje znotraj ali zunaj šole. To pa bi morali storiti, četudi se ta neljubi dogodek ne bi zgodil, na vseh šolah, in to po možnosti ob začetku vsakega šolskega leta. J. GRAJ ■ Na OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru je padla temna senca. (Foto: NATALIJA JUHNOV) J. VOTEKi Prebivalci Cankarjeve ulice so uspeli na pobudo pokojnega Žižka in odvetnika Norčiča vsaj za silo ustaviti težka državna mlinska kolesa, ki so brezobzirno mlela njihove duše in jim na obroke uničevala premoženje. Politiki si te zmage nikakor ne morejo pripeti na svoja prša, kajti po logiki 'bi problem morali rešiti brez iskanja Jernejeve pravice prebivalcev Cankarjeve ulice. Kolikšna je moč lokalne politike v odnosu na državno realna, se ponovno kaže pri letošnjem programu gradnje avtocest, rekonstrukciji magistralne ceste od Radenec do Beltinec, gradnji soboške obvoznice in delitvi mesta Murska Sobota z železniškim koridorjem na dva dela. Državi in tudi politikom je malo mar, da imata opravka s težkim socialno-ekološkim problemom tako rekoč od Lamanoš do madžarske meje. Ob magistralni cesti namreč nikjer v državi ni take goste poseljenosti, kot je ravno v tem delu. No, kljub vsemu se je ponovno dvignil glas soboškega župana, ki je po Šok in revolucija skoraj trimesečnem premoru ugotovil, da so ga državni politiki kljub dogovorom postavili pred slepi predor. Glas so dvignili tudi Petanjčani in naj bi ga tudi Pucončani. Toda razlike med njimi so očitne. Če sta petanjska in soboška zahteva realni, se pri puconski zdi, da zahteva tisto, kar naj bi že dobila, namesto v nadvozih pač v konkretnih milijonih v svojem proračunu. Čeprav ne gre za obrobne zgodbe, nam kažejo, v kako obrobnem položaju smo in i kako malo je mar konkretni politiki in politikom za človeka. Hkrati pa te zgodbe ponovno odpirajo drugo dimenzijo vprašanja, ali je res v primeru Sobote in Puconec vse mogoče prevaliti na državo. Verjetno ne, kajti k temu, da je tako, kot je, Je svoje prispevala tudi domača pamet ali, bolje, stroka. Žalostno, je da se sprenevedamo, ko pa vemo, da projektov ni risal Gantar, ampak so sodelovale tudi | nekatere domače institucije ali institucija. Žal smo bili nemalokrat priče, da so strokovnjaki, ki so se ponižno upogibali pred interesi investicijskega kapitala, hkrati v t. i. civilni sferi krepko udrihali proti projektom. Se do danes pa niso pojasnili, zakaj svojih »civilnih« strokovnih pomislekov niso uveljavili pri pripravi projektov, če pa sami ne premorejo dovolj moči, bi si to vprašanje morali postaviti njihovi delodajalci in se vprašati, zakaj jih plačujejo za take strokovne napake, kot se sedaj kažejo konkretno pri železnici. Tudi župan Slavic si mora postaviti vprašanje o kredibilnosti svojih zahtev po soglasjih, kajti tudi država ni slepa. Konkretno, ko vztraja pri soglasjih ali priglasitvi del, bi si moral zastaviti vprašanje, kako se mu je lahko zgodilo, da podjetje, katerega solastnik je občina,, državi dvakrat proda iste prostore. Ko pa zaide v kašo, pa ji poskuša ponuditi še dodatne prostore, ki jih namerava zgraditi na novi lokaciji in kjer podjetje razpolaga z vso potrebno dokumentacijo, čeprav je jasno, da nima soglasja k lokaciji, ki mu ga po naključju denacionalizacijska upravičenka sosednje stavbe ni hotela podpisati, čeprav je župan nanjo pritiskal. Kako bo pomagal dr. Drnovšek? V zgodbi, ki se je začela razpletati v parlamentu, ko je svojo zgodbo o uspehu postavil na kocko zaupanja, verjetno nikakor. Sobočani, Petanjčani in tudi I Pucončani so zanesljivi m pohlevni volivci, ki LDS-ovcem brez materialnega vložka zagotavljajo nadpovprečno volilno podporo. V boju za oblast so pač druga bolj tvegana okolja, ki so potrebna velikih vložkov za ohranitev oblasti. Zato bo čez dva meseca spet | revolucija in izražena potreba po avtonomiji. vileda ATTRACTIVE vtleda Nov sistem za suho it brisanje prahu, brez j K vode in kemikalij. |E Elektrostatična krpa [K nase privlači prah in LM lase. Zaradi nastavljivega IkT teleskopskega ročaja Raa doseže tudi visoke omare, strop in tla pod Jg posteljo. Po uporabi krpo odvržemo. Je okolju prijazna, ker je 100 % razgradljiva. www.hiko-lrade.si POMLADNA NAGRADNA IGRA Zberite 3 simbole, sestavite napis VILEDA in ga pošljite na naslov HikoTrade Maribor. HIKO TRADE d.o.o., Šentiljska cesta 42, 2000 Maribor, Tel:062/229 76 70 4 LOKALNA SCENA 6. april 2000, MK Krajevna skupnost Ljutomer Beltinski svetniki navzlic vsemu sprejeli zaključni račun Novoizvoljena predsednica odstopila Delo stare sestave sveta KSL naj bi bilo bolj mizerno olitve v svet KSL, ki so bile sredi februarja, so od izvoljenih zahtevale tudi volitve novega predsednika. Na prejšnji seji so izvolili Marijo Gaberc, ki pa se je že na tokratni seji odpovedala temu mestu, vendar svojega dejanja ni posebej pojasnila. Volitve so morali torej ponoviti in s tesnim izidom je postal novi predsednik Tone Stajnko, podpredsednik pa Franc Makoter. Makoter je že takoj na začetku seje postavil celoten dnevni red na glavo, s tem ko je predlagal kar nekaj sprememb, kar je nekatere navzoče zelo zmedlo. Med drugim je tudi predlagal, da se novi člani seznanijo s statutom in poslovnikom, po katerem naj bi delovali. Ugotavljal je, da v zapisniku ni zapisano, na podlagi česa so zadnjič izvedli volitve (ali je bil to statut ali poslovnik). Makoterje tajniku očital, da si je že izplačal letošnje plače, a še vedno niso plačali storitev zimske službe, nakar je tajnik pojasnil, da mora pluženje plačati občina. Pri tem je Zelko ugotavljal, da se občina do njih sploh ne obnaša tako, kot bi se morala, kar je nove člane nekoliko presenetilo. Strinjali so se, da sprejmejo poslovnik v sedanji obliki, s tem da ga bodo dopolnili glede na sestanek z županom, ki je bil menda v ponedeljek. ■> Po izvolitvi predsednika in podpredsednika je Zelko predvsem nove člane opozoril, da si ne želi dela, kot gaje bil deležen v prejšnji sestavi sveta KSL, saj so se po njegovih trditvah samo prepirali, si metali polena pod noge, nekateri pa so predvsem napadali tajnika in predsednika, zato je Zelko še enkrat prosil vse navzoče, da naj tukaj pozabijo na strankarske nagibe. Skupaj so si nato ogledali načrt poteka železniške proge, kjer so med dolgim razpravljanjem ugotovili, kako neživljenjsko so stvari zastavljene, saj so našli kar nekaj zelo slabih rešitev (npr. glede obvoznice), ki pravzaprav zapirajo mesto Ljutomer. Člani sveta tako ugotavljajo, da se vse dela nekako potiho, zato želijo sodelovati pri načrtovanju, zahtevali pa bodo tudi večjo informiranost. D. TIBAOT« Društvo vojnih invalidov Pomurja Premalo denarja o sporočilu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 21. junija 1999 živi na našem območju 262 upravičencev oziroma - če jih razdelimo po strukturi - 225 vojnih upravičencev in 37 upravičencev žrtev vojnega materiala, je povedal v veliki sejni dvorani soboške občine na občnem zboru Območnega društva vojnih invalidov Pomurja njegov predsednik Leopold Červek. P Požvižgajo se na nadzorni odbor! ? Kljub številnim očitkom prižgali zeleno luč za lanskoletno poslovanje - Ob »šlampariji« občinske uprave spravljivejši toni ajveč pozornosti je vzbudila obravnava odloka o zaključnem računu proračuna beltinske občine za leto 1999. Po besedah župana Jožefa Kava-ša so s skupno oceno in realizacijo prihodkov lahko zadovoljni. Pri tem je navedel nakazilo okrog 62 milijonov SIT za predvideno traso avtoceste. Ta neplanira-ni prihodek pokriva nerealizirane prihodke iz naslova nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, nadomestila za degradacijo okolja in izpad prihodkov krajevnih skupnosti. Veliko manj ugodni pa so ugotovitve in stališča nadzornega odbora o zaključnem računu občinskega proračuna, ki jih je na seji predstavil predsednik Andrej Virag. »Odlok o lanskem proračunu beltinske občine je bil sprejet pozno, šele konec septembra, ko se navadno sprejema že rebalans, ki pa ni bil sprejet. Velik zadržek članov nadzornega odbora je zlasti glede razhajanja med posameznimi postavkami in realizacijo (indeksacija od 2 do 182 odstotkov), kar postavlja Andrej Virag, predsednik NO beltinske občine. Foto: JZ pod vprašaj sposobnost realnega planiranja. Najbolj nas bodejo v oči nekatere visoke prekoračitve, zlasti pri naložbah v ceste, kjer gre za 173-odstotno prekoračitev porabe namenskih proračunskih sredstev. O rekonstrukciji in asfaltiranju cestnega odseka Beltin-ci-Gornja Bistrica pa sploh ni ustreznega sklepa OS. Za prekoračitve nad 10 odstotkov pa bi Občinska seja v Križevcih pri Ljutomeru Nejasno poročilo Sklada? izvrševalec proračuna, to je župan, moral imeti sklep občinskega sveta. Moti nas tudi izredno nizka realizacija razvojnega sklada (8 odstotkov), medtem ko je pri prijavi na natečaj za uvedbo Svetniki so potrdili prvo obravnavo novega občinskega statuta. Tako so presegli pravni nered na tem področju, kajti stari statut je bilo treba dodobra posodobiti. Zaradi deljenih mnenj pa so razpravo o dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu ob Kmečki ulici v Beltincih, zlasti glede predvidene gradnje večjih skladiščnih prostorov oz. kamnoseške delavnice v najsevernejšem delu omenjenega zazidalnega načrt, preložili na prihodnjo sejo občinskega sveta. beltinske devetletke »malo zaspala« občinska strokovna služba in vodstvo OŠ Beltinci. Šlo je tudi za ignorantski odnos občinske uprave do nadzornega odbo-ra, ki ni dobival gradiv o dejavnostih občinske uprave. Zato je NO predlagal, da se lanskoletni zaključni račun ne sprejme«, opozarja Andrej Virag. O tej zadevi nameravajo seznaniti tudi ministrstvo za lokalno samoupravo in računsko sodišče, ki sta pristojni za reševanje teh problemov. Čeprav so vsi svetniki pohvalili prispevek nadzornega odbora pri razčiščevanju razmer v občini, je večina menila, da je šlo v mnogih primerih za nepotrebno »šlamparijo« in da se na srečo nihče ni okoristil z denarjem. Primanjkljaj znaša dobrih 82,6 milijona tolarjev. Po glasovanju je bilo 10 svetnikov za sprejem zaključnega računa, 4 so bili proti, 3 pa so se vzdržali, to pomeni, da so ga končno vendarle potrdili. Zato je bilo toliko večje presenečenje, da so prvo branje predloga proračuna za leto 2000 umaknili z dnevnega reda in ga prestavili na naslednjo sejo. Dotlej se bodo namreč sestali tudi s predstavniki krajevnih skupnosti in poskušali izoblikovati vsestransko sprejemljiv proračun. MILAN JERŠEi Predsednikova hčerka v Dobrovniku rejena krajina je izredno pomembeii dejavnik celovite turistične ponudbe, zato je Pomurska turistična zveza v mesecu marcu začela široke aktivnosti akcije Moja dežela -lepa in gostoljubna 2000. Za svoj obstoj in delovanje se društvo prek slovenske zveze s sedežem v Ljubljani financira iz fundacije FIHO, določeni programi pa dobivajo denar tudi iz državnega proračuna. Drugi viri.financiranja so še: članarina, občinski proračun ter darila in prispevki donatorjev, vendar pri društvu pravijo, daje denarja za njihove potrebe še vedno premalo. V svojem statutu imajo namreč zapisano, da so sredstva iz proračuna namenjena za pomoč socialno šibkim vojnim invalidom pri letovanju, sofinanciranje programov društev vojnih invalidov ter za sodelovanje z drugimi tovrstnimi društvi doma in v tujini. S fundacijskim denarjem pa se pretežno financirajo: izvajanje posebnih socialnih in zdravstvenih programov (ptpgrami socialne rehabilitacije, dodatno izobraževanje, usposabljanje za življenje in delo, prevozi s prilagojenimi prevoznimi sredstvi ipd.), ohranjanje zdravja, pravna pomoč in informacije, kulturna in druga dejavnost, sodelovanje na meddržavni ravni ter naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje. TOMO KOLEŠ ■ Poročilo Sklada za razvoj občine Ljutomer - Zavarovanje posevkov proti toči - Sprejeli pravilnik o štipendiranju -Določena je cena za uro uporabe telovadnice v OŠ Križevci ri peti točki dnevnega reda sta križevski občinski svet obiskala ljutomerski tajnik in uslužbenka ljutomerske občinske uprave Darja Hrga, ki sta svetnikom podrobno predstavila poročilo o poslovanju Sklada za razvoj občine Ljutomer za leto 1999, kjer so jima svetniki zastavili kar nekaj vprašanj. Finančno poročilo Sklada prikazuje nekaj več kot sedem milijonov SIT prihodka za občino Moda in mladi Križevci, kjer se svetniki nikakor niso mogli sprijazniti z razlago, da ne morejo razpolagati s temi sredstvi, ki naj bi bili le prikaz sredstev, ki občini pripadajo v primeru razpada Sklada. Po dolgi razpravi so vendarle sprejeli poročilo o delu Sklada, finančno Na OŠ Razkrižje so izvedli projekt Moda in mladi. Delavnice so potekale v četrtek in petek, ko so povabili v šolo tudi mame, da bi jim izrekli najlepše želje ob materinskem dnevu. Učenci so se razdelili v šest skupin, ki so počele najrazličnejše stvari - oblikovali so plakate o modi, kreirali obleke, delali modne pričeske, izdelovali nakit iz gline in usnja, rožice iz papirja in barvnih nogavic idr. Temu bi lahko rekli tudi kreativni pouk, ki ga imajo učenci seveda najrajši. JG poročilo in prikaz terjatev ter obveznosti Sklada za leto 1999. Točko o nepremičninah KO Vuč-ja vas so zaradi varovanja osebnih podatkov zaprli za javnost, križevske svetnike pa sta obiskala tudi predstavnika Zavarovalnice Triglav, ki sta navzoče seznanila z zavarovanjem posevkov proti toči, prav tako pa tudi z občinskim kolektivnim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Sprejeli so tudi pravilnik o štipendiranju, kjer so določili za višino štipendije 40 odstotkov zajamčene bruto plače, v letošnjem proračunu pa so štipendiranju namenili približno 300.000 SIT, to pomeni, da bodo financirali enega študenta. Strinjali so se tudi s pravilnikom za vrednotenje letnih športnih programov v občini in merili za izvajanje letnih športnih programov. Proračun za leto 2000 so v celoti sprejeli, seznanili pa so se tudi s programom dela nadzornega odbora občine. Do naslednje seje bo župan svetnikom pripravil pisno predstavitev plinifikacije, saj je občina pred enim mesecem podpisala pogodbo za gradnjo. Sprejeli so še ceno za uro uporabe telovadnice v OŠ Križevci, ki znaša 1.487,50 SIT, za društva, ki niso registrirana v občini, je ta znesek 2.000 SIT. q T|gA0Ti Občni zbor soboških ptičarjev Priznala spodbujajo Na nedeljskem letnem občnem zboru Društva za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota so dokaj ugodno ocenili minulo delo. Glavna in osnovna naloga društva je bila kakovostna vzgoja sobnih ptic. V ta namen so članom priskrbeli kar 1.100 prstanov, s katerimi registrirajo ptice, poskrbeli pa so tudi za njihovo zdravstveno preventivo. V preteklem letu so organizirali društveno tekmovanje in prvim trem v vseh kategorijah podelili priznanja. Prejeli so jih: Kolo-man Kerčmar, Zdenko Šarkezi, Drago Horvat, Jurij Bertalanič, Dalibor Tekeli in Jože Lipaj. Z boljšimi primerki z društvenega tekmovanja so se udeležili državnega tekmovanja v Ilirski Bistrici, kjer so zasedli odlično četrto mesto z osmimi zlatimi, sedmimi srebrnimi in dvema bronastima medaljama. Izkazali so se Janez Vučkič, Karel Gjergek, Bojan Štuhec, Jurij Bertalanič in Milan Vaupotič. Letošnjega marca so bili na razstavi v Zalaeger-segu na Madžarskem, kjer je Janez Vučkič osvojil pokal. Ena od teh, ki naj bi dala vpogled- v Širše in vsebinsko globlje dimenzije, je bilo predavanje na temo Krajina v naši zavesti - stanje - problemi - potenciali docentke in diplomirane krajinske arhitektke dr. Ane Kučan, hčerke predsednika države, ki je spregovorila tudi o vizualni podobi Slovenije v tujini in pri nas od začetkov našega stoletja do danes. Predavanje je potekalo v dvorani Kulturnega doma v Dobrovniku, po pogovoru pa so si udeleženci ogledali še film Prvaki akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna 1999. TKi Na koncu so sprejeli tudi program dela za letos, pri čemer je posebna skrb namenjena zaščiti zunanjih ptic in strokovni vzgoji sobnih ptic. Poleg tega bodo izvedli društveno tekmovanje in razstavo ptic, urediti nameravajo prostore društvenega doma in inventar, sodelovali pa bodo tudi na mednarodnih razstavah in sejmih, zlasti na kmetijsko-živils-kem v Gornji Radgoni. M. JERŠE« VESTNIK , 6. april 2000 LOKALNA SCENA 5 Po trnovi poti do proračuna Občine Crenšovci Parcela za letalsko stezo? Sveti Jurij ob Ščavnici Nadzorni odbor ni ugotovil nepravilnosti, imel pa je nekaj pripomb e bi sklepali po dokaj spravljivem koncu, sprejemanja osnutka občinskega proračuna in soglasni potrditvi zaključnega računa za lani, potem bi lahko potekalo zadnje dejanje - letošnji občinski proračun v končni obliki - karseda kratko in brez zapletov. Toda za nekaj preobratov so spet poskrbeli bistriški svetniki. Člani nadzornega odbora črenšovske občine, ki ga vodi Bojana Horvat, niso imeli bistvenih pripomb na lansko finančno poslovanje občine. Opozorili pa so na dolg KS Crenšovci (taksa za obremenjevanje voda za 2. polletje leta 1998 in 1. polletje 1999 /skupaj 4,4 milijona SIT/ in na dolg KS Bistrica v višini 1,4 milijona tolarjev za takso 1. polletje ’99). Prav tako KS Crenšovci ni pravočasno poravnala 11,5 milijona tolarjev zneska iz pogodbene obveznosti za gradnjo kanalizacije, precej dolga pa imajo še nekateri kmetovalci za plemenske telice in zdomci (predvsem iz KS Crenšovci) za samoprispevek. Za cerkveni parceli v Črenšovcih da, za mlin in bistriško kolesarsko stezo ne Čeprav so na prejšnji seji sprejeli sklep, da se v občinskem proračuna zagotovijo sredstva za Iz beltinske občine Plinsko omrežje bo gradil Petrol Koncesija bo veljala 29 let - Do zemeljskega plina najkasneje v štirih letih beltinski občini so se odločili, da bodo pogodbo o koncesiji za gradnjo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina podpisali s Slovensko naftno družbo Petrol iz Ljubljane. V imenu koncesionarja jo bo podpisal predsednik uprave Petrola Janez Lotrič, iz beltinske občine pa župan Jožef Kavaš. Tako so sklenili na nedavni seji občinskega sveta, ko so se opirali na odlok o podelitvi koncesije za plinifikacijo beltinske občine in postopek za izbiro koncesionarja na javnem razpisu za gradnjo in upravljanje plinovodnega omrežja. S pogodbo o koncesiji, ki bo veljala 29 let, je opredeljeno, da bo koncesionar na svoje stroške izdelal projektno-tehnično dokumentacijo in zgradil plinovodno omrežje za distribucijo plina v predvidenem roku, in sicer najkasneje v štirih letih. Po izteku koncesije pa preide celotno plinovodno omrežje brezplačno v last beltinske občine, je med drugim še zapisano v omenjeni pogodbi. In katere bodo posebne ugodnosti? Občinski objekti bodo priključeni na plinovodno omrežje brezplačno, zagotavljajo plačilo koncesije v višini dveh odstotkov od distribucijske marže, dinamika investicije se bo sproti prilagajala interesu porabnikov zemeljskega plina, na voljo bo brezplačno strokovno svetovanje, pri financiranju gradnje priključkov pa bodo poiskali najugodnejša posojila. Zanimiveje tudi, da bo koncesionar plačal beltinski občini po tisoč tolarjev za vsakega uporabnika, ki bo priključen med gradnjo osnovnega omrežja. Za priključenega uporabnika se šteje tisti, ki ima vgrajen plinomer in lahko upora odkup stavbnih zemljišč na lokacijah pri župnijskem domu (8 arov) in kmetijski zadrugi v Črenšovcih (1,3 hektarje), je skupina štirih bistriških svetnikov (J. Cigan, D. Dervarič, A. Radman in A. Kolenko) vložila dopolnilo k predlogu proračuna, v katerem so zahtevali, da bi zagotovili samo 2,9 milijona tolarjev za odkup zemljišča pri župnijskem domu, druge parcele pa naj ne bi kupili, češ da je predraga in zaradi lokacije strateško nezanimiva. V razpravi se je Anton Radman v šali spraševal, ali bo tam morda letalska steza. Ker pa je hotela cerkvena stran obe parceli prodati skupaj (v pogajanjih je bil dosežen dogovor o znesku 11,7 milijona tolarjev), saj nujno potrebuje sredstva za dokončanje novega župnijskega doma, so morali poiskati kompromisno rešitev. Z novim amandmajem so določili ceno 300 DEM za ar v tolarski vrednosti, razliko pa bodo zagotovili v obliki dotacije. Večinsko podporo je dobil tudi blja plin. Pri tem je koncesionar dolžan urediti plinsko napeljavo do števca. Osnovni dobavitelj plina bo podjetje Geoplin. Glede cen pa je takole: v zgradbah z več kot štirimi stanovanjskimi enotami uporabnika bo treba plačati 25.000 tolarjev, v zasebnih hišah oz. zgradbah z manj kot štirimi stanovanjskimi enotami 50.000 SIT, medtem ko bodo večjim komercialnim porabnikom zaračunavali dejanske stroške. Porabniki zemeljskega plina bodo razvrščeni v tri tarifne razrede. V prvem bo zajeta majhna poraba (letni odjem do 300 kubičnih metrov), v drugem so gospodinjstva (letno več kot 300 kubičnih metrov), v tretjem pa drugi uporabniki, kot so obrtniki, gostinski obrati, poslovni prostori, hotelska poraba, javne zgradbe, majhna in velika industrija itd. V okviru teh razredov se obračunava fiksni del cene. Za prvi tarifni razred bo znašala -letno 6.000, za drugega 9.000 in za tretjega 12.000 tolarjev oz. 600 SIT na kW več kot 50 kW priključne moči. M. JERŠEI amandma, s katerim bodo v občinskem proračunu zagotovili 30 odstotkov od predračunske vrednosti (1,3 milijona SIT) zajobno-vo vaške kapele na Srednji Bistrici, premalo glasov pa je bilo za dopolnilo, s katerim bi zagotovili 2 milijona tolarjev za plavajoči mlin na Muri (za »kum-pe«) in prav tako polovični delež (2 milijona SIT) za ureditev kolesarske steze med Dolnjo in Srednjo Bistrico. Glede mlina, ki ga namerava postaviti na reki Muri Turistično društvo Bistrica, so sicer tako rekoč vsi menili, da gre za zanimivo in koristno ak Negova Te dni so delavci Cestnega podjetja Murska Sobota končali urejanje tako imenovanega Lipnikovega plazu, ki je drsel ob cesti Negova-Trotkova-Benedikt. Za ureditev je gornjeradgonska občina primaknila 13 milijonov tolarjev. Krajani Negove upajo, da bodo sčasoma asfaltirali tudi kilometer dolg makadamski odsek. Da tega niso storili že doslej, je bil tudi vzrok plaz. (L. Kr.) GSIHT 040 NIČ NI ZASTONJ. ALI PAČ?! (cena) (brezplačni pogovori] 9-300 - 10.000 p Ponudba velja od 25. 3. do 30. 4. 3000. Vse informacije dobite pri najbližjem prodajalcu Halo, ali na spletni strani halo.simobil.si. 9.000 (strošek) A' VERJAMEŠ? Ob nakupu paketa Halo s telefonom Alcatel in včlanitvi v klub Halo vam podarimo kar za 10.000 tolarjev pogovorov. cijo (vodi jo predsednik TD in tudi občinski svetnik Anton Kolenko), vendar je potrebno poskrbeti za gradbeno dovoljenje in dobro premisliti, kaj bo potem, ko bo mlin zares plaval na Muri. Če naj bi rabil tudi v komercialne namene, potem bi ga moralo prevzeti v upravljanje kakšno podjetje. In vse to bi moralo biti »razdelano« že zdaj. Za kolesarsko stezo pa bo namenjeno v proračunu le 750.000 tolarjev, kolikor naj bi bilo dovolj za odkup zemljišč. JOŽE GRAJ ■ Občinski proračun 306 milijonov SIT Največja postavka proračuna je namenjena posodobitvi cest retekli četrtek (30. marca) so se zbrali na izredni seji svetniki občine Sv. Jurij ob Ščavnici, na kateri so med drugim obravnavali in sprejeli proračun občine za leto 2000. Po predhodnem branju in usklajevanju so potrdili višino proračuna, ki znaša 306 milijonov tolarjev in je za 25,51 odstotka večji od lanskega. K prvotnemu osnutku plana so dodali 4 milijone tolarjev za preplastitev ceste na Stari Gori, za katero so skupno namenili 12 milijonov tolarjev. Sicer je letos iz občinskega proračuna namenjeno več denarja za modernizacijo cest. Pri tem bo največja investicija asfaltiranje ceste v Grabonošu, za katero so namenili 39 milijonov tolarjev, pri njem pa bodo s 30-od-stotnim deležem sodelovali tam živeči krajani. Svetniki so ob tem potrdili zaključni račun občine za preteklo leto. Obravnavali in sprejeli so Poslovnik občinskega sveta občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Potrdili so izstopno izjavo podžupana občine Marjana Kurbosa, kije s te funkcije odstopil zaradi preobremenjenosti v službi. Pri določitvi cen za vzdrževanje in najemu grobov so se odločili, da cene povečajo le za 6,2 odstotka. Za vzdrževanje mrliške vežice naj bi oblikovali poseben fond, kjer bi se zbiral denar, ki bi se uporabljal izključno za te namene. L. KR. ■ 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 6. april 2000, VESTNIK Borza Ilirija Lendava PIK na dnu, živahno le z obveznicami Razlit vroči parafin Direktor Matija Maučec: »Bitka proti naši družbi.« ožef Kocon, župan občine Lendava, se je odločil vsebino pisma, ki ga je pred dnevi prejel od direktorja Ilirije Matije Maučeca, predstaviti občinskemu svetu in s tem tudi javnosti, saj so določene navedbe v njem klicale po tem, da svetniki zavzamejo stališče do njih. a nami je teden, ko so nekatere privatizacijske delnice na Ljubljanski borzi dosegle vrednostno dno, to se je dogajalo predvsem na trgu pooblaščenih družb, kjer se je ponudba teh delnic v tem tednu nekoliko zmanjšala, zato so se tečaji počasi dvigali. Hkra- ti s tem pa so ravno na tem trgu ponovno oživeli tuji vlagatelji. Na trgu delnic družb pa je bilo zanimivo pri delnicah družb Interevrope, Luke in Merkatorja, pri prvih dveh zaradi prenehanja možnosti za nastanek skupnega logističnega podjetja, pri zadnji pa zaradi odobritve države za prevzem Emone Merkur. Na domači borzi so dosegali glede živahnosti prejšnji teden na dan večje promete, kot so bili v prvih dveh dneh tega tedna, v zadnjih petih dneh je bilo tako skupaj za dobrih sedem milijard tolarjev prometa, k temu so največ prispevali številni svežnji, realizirani v prejšnjem tednu, predvsem z državnimi obveznicami. Oba delniška indeksa sta izgubljala do sredine prejšnjega tedna, med tem ko je indeks PIX, ki je že nekaj dni zapored nenehno drsel navzdol, v četrtek končno dosegel dno pri 1.272 točkah. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR Matija Maučec v svojem pismu piše, da je pred nekaj dnevi prejel dopis, «....v katerem domnevna avtorica nepodpisanega dopisa, gospa Zdenka Bobovec, navaja celo vrsto neresnic o domnevnem izkoriščanju delavcev v našem lendavskem proizvodnem Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 28. 3. 2000 do 4. 4. 2000 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 28.3.00 4.4.00 razlika v odstotkih desnice na trgu A Blagovno trgovinski center 14.987,28 14.596,52 -2,61 Dolenjska banka - imenske 19.000,00 20.000,00 5,26 Droga Portorož 33.504,75 33.450,01 -0,16 Emona Obala Koper 2.016,44 2.000,00 -0,82 Etol Celje 21.561,60 21.250,00 -1,45 1 Intereuropa Koper 2.413,83 2.292,53 -5,03 Istrabenz Koper 2.505,72 2.481,09 -0,98 i Kolinska Ljubljana 2.122,62 2.061,82 -2,86 j Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 25.861,90 25.213,68 -2,51 Lek, razred A 32.970,37 32.211,84 -2,30 Luka Koper 3.000,10 3.000,58 0,02 Mercator, poslovni center 14.202,52 14.194,15 -0,06 Petrol Ljubljana 21.776,07 21.304,34 -2,17 Pivovarna Laško 4.303,03 4.362,51 1,38 Pivovarna Union 40.733,96 40.649,01 -0,21 Probanka Maribor 31.318,59 31.318,59 0,00 Radenska 1.889,57 1.815,73 -3,91 Sava 16.395,99 16.242,00 -0,94 & SKB-banka 2.290,00 2.300,00 0,44 Zdravilišče Moravske Toplice 1.101,00 1.132,17 2,83 1 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 112,10 112,00 -0,09 Republika Slovenija, 2. izdaja 101,50 100,52 -0,97 SKB-banka, 3. izdaja 100,01 100,01 0,00 * delnice na OTC Cetis Celje 13.100,50 14.000,00 6,87 Color Medvode 4.513,46 4.600,00 1,92 Fructal Ajdovščina 1.850,73 1.816,80 -1,83 Gorenje Velenje 2.103,14 2.039,31 -3,03 Helios Domžale 35.112,30 35.899,00 2,24 Kerna Puconci 3.398,00 3.400,00 0,06 Tovarna sladkorja Ormož 3.210,00 3.210,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 1.600,00 1.600,00 0,00 obveznice na prostem trgu Sl. odškodninski sklad 69,76 69,99 0,33 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 89,46 90,36 1,01 r NFD 1 78,85 79,95 1,40 ZVON 1 64,08 63,27 -1,26 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 89,80 89,07 -0,81 ZLATA MONETA 1 63,96 64,45 0,77 POKOJNINSKI BON 45,65 45,87 0,48 1 ATENA 3 46,08 45,69 -0,85 INFOND ZLAT 46,76 46,76 0,00 KMEČKA DRUŽBA 40,58 40,49 -0,22 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 31,59 31,22 -1,17 c Slovenski borzni indeks SBI 1.753,61 \ 1.725,66 -1,59 o Borzni indeks obveznic BIO 106,01 ' 106,20 0,18 Indeks delnic PID-ovPIX 1.298,98 1.289,14 -0,76 1 V torek otvoritev 13. mednarodnega sejma MEGRA v gradbeništu bo odprla ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin o Prihranek pri opremi že od 179.900 SIT! •Nagradno vprašanje in pogoje navadne /gre dobite na našem prodajnem mestu. Posebna serija Peugeot Saint Tropez je opremljena s klimo in ekskluzivnim paketom dodatne opreme. Ponudba velja do razprodaje zalog. 306 PEUGEOT Avtoconter P«jgeot.Bakc«»lmurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove ljubljanske banke Mlad v pomlad Paket "vzdrževalni pregled"obsega: zamenjavo obrabnih delov • zamenjava olja • zamenjava oljnega filtra • zamenjava zračnega filtra • zamenjava bencinskega filtra • zamenjava svečk ter kontrolo ostalih 24 sklopov, ki so bistveni za varnost. .000 SIT* Vabimo vas, da nas obiščete na sejmu Megra 2000" v Gornji Radgoni od 11. do 15. aprila 2000. Pričakujemo vas v hali A. * Velja za vozila RS, R19 in Clio (Starejši), ki imajo motorje s klasičnim uplinjačem brez turbo polnilnika. Brez skrbi, Renault vse postori’ www.renault.si 24 GRADBENA PRILOGA 6. april 2000, VESTNIK podjetja razdružujejo in iz enega večjega nastane več podjetij, razvrščenih po branžah. Poleg tega se spreminjajo tudi nekatera zastopstva, ko ena firma izgubi zastopstvo, ga prevzame druga. V bistvu vsebinsko ni toliko sprememb, kot jih je na seznamu. Ta spisek je morda bistveno drugačen, kot bo vsebina predstavljene gradbene mehanizacije in strojev na mednarodnem gradbenem sejmu Megra v Gornji Radgoni. Pri tem je svoje naredila tudi konkurenca. Nekateri razstavljale! iz iste branže pač ne nastopajo, ker so morebiti prenehali s to dejavnostjo ali so se preusmerili kam drugam, njihovo mesto pa prevžema kdo drug, kije uspešnejši. Ta konkurenčni boj je na sejmu zelo dobro izražen. Priprave so potekale zelo dobro, pa najsi gre za razstavni program ali vsebino komercialnih razstav. Menim, da smo lahko z doseženim dokaj zadovoljni. Več skrbi je razumljivo glede priprave strokovnega programa, kajti treba je najti najbolj aktualne teme. Ker se program pripravlja zelo zgodaj - in sicer takrat, ko se en sejem konča, že začnemo pripravljati strokovni program za naslednji sejem - je problem vedno v tem, ker se ogromno stvari spreminja. Potem ko začneš pripravljati strokovni program, se ti zdi, da je določena tema aktualna, ko pa se približuješ terminu izvedbe sejma, pa ugotoviš, da ta tema ni več toliko aktualna ali seje tako spremenila, da bi jo moral na Janez Erjavec: V letošnjem letu je pravzaprav več takih tem. Morda bi naredil krivico kateri od njih, če je ne bi posebej omenil. Seveda je ena od stalnic tega sejma cestni program, kije zelo aktualen. Letos sta to projektiranje in gradnja sistemov za odvodnjavanje voznih površin. Ta tema bo zagotovo pritegnila veliko pozornost obiskovalcev. Že nekaj časa se na sejmu pojavlja tema o inteligentni zgradbi. Ko prilagajamo naše standarde in normative evropskim, ne gre prezreti številnih predpisov in zakonodaje v gradbeništvu, kijih skušamo prilagoditi našim razmeram. Še vedno bo ostalo tudi nekaj t. i. jugoslovanskih standardov, to pa ne pomeni, da so zastareli, kajti določeni standardi še ved-no ostajajo v veljavi. Pred očmi je treba imeti, da se glede stroke ne bo vse hitro spremenilo. Te spremembe, ki so izredno drage, bodo trajale zagotovo več let, pri čemer je treba misliti tudi na prevajanje ustrezne literature v slovenski jezik. Organizacija tega sejma je vsekakor zelo zahtevna zadeva, zato je verjetno pritegnjeno precej posameznikov in institucij? Janez Erjavec: Da. Mi imamo za pripravo tega strokovnega sejma relativno malo zunanjih strokovnih sodelavcev v primerjavi s kmetijskim sejmom, ki je sicer mnogo večji projekt. Toda tudi gradbeni sejem postaja čedalje obsežnejši. Je pa angažiran Janez Erjavec: V letošnjem letu smo dodatno postavili 1.500 kvadratnih metrov montažnih objektov. Tako bodo imeli razstavljale! na voljo skupno kar 26.000 kvadratnih metrov površin. Že zdaj so vse zaprte površine povsem zasedene. Nekaj prostih ostaja le še odprtih površin. To kaže, da gre za dokaj velik sejem. Ali mesto Gornja Radgona diha z vašim sejmom? Janez Erjavec: Mesto Gornja Radgona diha s sejmom, kako pa se vključuje politika, bi težko komentiral. Določeno podporo imamo le z nižjih struktur. Resda nas ne ovirajo, na žalost pa ne dojemajo prave vrednosti tega sejma, kar je precejšnja škoda, posebno še, ker letno vložimo okrog 40 milijonov tolarjev za propagando in promocijo sejemskih prireditev, zato tudi pride od sto tisoč in dvesto tisoč obiskovalcev, ki pa jih imajo včasih Radgončani za moteče. Po drugi strani pa v bistvu Gornja Radgona samo na račun sejma lahko pridobi status turističnega kraja. Se je mednarodni gradbeni sejem Megra že doslej dovolj uveljavil v širšem prostoru? Janez Erjavec: Vsekakor! Od leta 1995 ima naziv Megra. Da se je ta kratica dovolj uveljavila ne le doma, ampak tudi v tujini, dokazuje tudi vedno večji odziv razstavljal-cev. Sejem gradbeništva ste v Gornji Radgoni prvič organizirali davnega leta 1981. To pomeni, da imate s tem že dolgoletno tradicijo. Kakšen je bil ta sejem sprva? Janez Erjavec: Res je. Na tem področju imamo že dvajsetletno tradicijo. Sprva je bil ta sejem jugoslovanski in se je imenoval Jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo. Bil je bienalni, torej smo ga pripravljali vsako drugo leto, in sicer v dogovoru z Zagrebom, kjer so prav tako organizirali podoben sejem. Ta sejem je bil pri nas dobesedno jugoslovanski, kajti na njem je bila več kot polovica razstavljalcev iz nekdanjih republik Jugoslavije. Sprva smo predstavljali pretežno gradbeno mehanizacijo, saj ni bilo veliko slovenskih podjetij s tako usmeritvijo. Na drugih območjih nekdanje Jugoslavije pa je bilo kar precej takih podjetij, ki so se ukvarjala s proizvodnjo gradbenih strojev, betonarn itd. Tako je bil vse do leta 1991 v Gornji Radgoni jugoslovanski sejem, potem pa smo ga po osamosvojitvi leta 1993 preoblikovali v mednarodni sejem gradbeništva. Pri tem so jugoslovanske razstavljalce zamenjali razstavljalci iz tujine, praktično z vsega sveta. Na ta način je postal naš sejem v bistvu edini in tudi največji specializirani sejem gradbeništva v širšem evropskem prostoru. Razen v Italiji drugje ni tako obsežnega specializiranega sejma gradbeništva. Verjetno pa je iz leta v leto raslo tudi število razstavljalcev? Janez Erjavec: Na tem sejmu je bilo vsa . ta leta, od 1993 do danes, skoraj več razstavljalcev iz tujine kot domačih, to velja še posebej za gradbeno mehanizacijo. Gre za kakovostno gradbeno mehanizacijo iz tujine, zastopano s svetovno znanimi znamkami. Glede na intenzivno gradnjo avtocestnega programa in drugih programov je bila velika potreba po gradbenih strojih zlasti v slovenskem prostoru, zato je bil interes teh proizvajalcev zelo velik. Na tem sejmu je bila v bistvu predstavljena celotna svetovna ponudba gradbene mehanizacije. Zadnja leta velja to tudi za druge izdelke, npr. stavbno pohištvo ter specialne gradbene materiale in orodja, ki jih predstavljajo na radgonskem sejmu. • Po osamosvojitvi Slovenije smo prešli tudi na vsakoletno organiziranje sejma, ker smo ugotovili, daje v slovenskem prostoru takšna potreba. To se je doslej kar dobro obneslo. Od takrat, ko smo ga pripravljali vsako leto, je sejem nenehno rasel tako po številu razstavljalcev kot tudi obiskovalcev. Tako se je v zadnjih letih sejem dodobra usidral v ta slovenski gradbeni prostor. Mi smo v teh letih vedno skrbeli tudi za to, da so v okviru sejma zelo aktualne strokovne teme, zato je odziv obiskovalcev na strokovne posvete iz leta v leto večji. Čeprav hekateri drugi slovenski sejmi povzemajo naše izkušnje, ima gradbeni sejem v Gornji Radgoni prihodnost. Kako so potekale priprave na letošnji mednarodni gradbeni sejem Megra v Gornji Radgoni? Janez Erjavec: Moram reči, da se glede razstavljalcev, ponudnikov gradbenih mate- Pogovor z direktorjem Pomurskega sejma Janezom Erjavcem »Mesto diha s sejmom, politika pa ne dojema njegove prave vrednosti!« rialov in storitev v slovenskem prostoru zadnje čase veliko dogaja. Tako se iz leta v leto tudi spreminja struktura razstavljalcev. Pri tem ostaja njihova struktura nespremenjena, saj nekateri razstavljalci prihajajo na ta sejem že dvajset let, veliko pa je tudi razstavljalcev, ki se bodo letos pojavili prvič, medtem ko nekaterih tokrat ne bo. V glavnem sta število razstavljalcev pa tudi obseg sejma največja doslej. Pojavlja se več novih podjetij kot tistih, ki so se letos odrekla prihodu na sejem. Sicer pa je njihovo število težko spremljati, ker se nekatera Gradimo in obnavljamo Hitro in preprosto - v suhi tehniki V prid tako imenovani suhi gradnji govori več razlogov. Najprej je treba omeniti obilo možnosti postavitve suhomontažnih sten, ki so tudi dober zvočni in toplotni izolator, medtem ko kanali v notranjosti omogočajo nemotena inštalacijska dela, kot so napeljava elektrike, vodovoda in centralne kurjave. Prav tako ne gre prezreti, da je tovrstna gradnja razmeroma poceni, zlasti pa hitrejša od klasične gradnje z opeko, malto in ometom. ako je osnovno ogrodje iz lesenega ali kovinskega okvira postavljeno v »trenutku«. Princip je namreč preprost: osnovna konstrukcija poskrbi za potrebno stabilnost, nanjo montirane posebne (mavčne) plošče pa dajo gladko podlago za končno obdelavo. Tako zgrajene stene so tudi izredno lahke, kar je pomembno zlasti tam, kjer nas skrbi dodatna obremenitev tal. Pregrajevanje prostorov Ogrodje je najpogosteje sestavljeno iz kovinskih profilov, okvira in stojk. Okvir, ki ga pritrdimo na stene, strop in tla, ima T-krake, na katere pozneje pritrdimo navpične profile. Za boljšo stabilnost so v navpičnih profilih vrezani posebni kanali. S takim suhomontažnim načinom dela se lahko lotimo tudi zapletenejših obnovitvenih del, na primer obnove stopnišča, ali pa »skrivanja« strešnih tramov. Pomembna prednost gradnje ali obnove stanovanja s suho montažo pa so tudi kanali za inštalacije, ki nam olajšajo tudi vse kasnejše spremembe, saj poenostavljajo »preseljevanje« inštalacij. Na voljo so tudi posebni deli za pomivalna korita, stranišča in druge sanitarije. Prav tako preprosto je vgrajevanje vrat in poznejše spreminjanje razporeditve notranjih odprtin (vrat). Talne profile je treba namestiti le do začetka želene vratne odprtine, kar si mo novo obdelati. Torej moraš biti v bistvu skoraj neke vrste vizionar in videti, katera bo naslednja aktualna tema in se nanjo pripravljati že danes. Zato je pri strokovnem delu sejma izredno težko zadeti pravo. Dostikrat se dogovorimo, da bomo obdelali neko temo v zvezi z gradnjo cest, stanovanjsko politiko ali gradbenimi materiali, projektiranjem in komunalo, vendar je eno leto vnaprej težko določiti aktualno temo. Pri tem je torej največ dilem. Čemu boste dali največji poudarek letos? rate pred tem označiti. Pri tem je pomembno, da se vodoravna linija podboja ujema z vodoravno linijo stene, nato pa na želeni višini pritrdite zgornji profil. Razdalja med profili je odvisna od velikosti plošč. Pri najbolj priljubljenih ploščah, velikosti 90 krat 125 centimetrov, je razdalja med navpično postavljenimi profili 45 centimetrov, med prečnimi pa 62,5 centimetra. Prazen prostor med ploščami lahko napolnimo s primerno izolacijo. Ker je mavec praktično negorljiv material (gorišče ima pri več kot 1000 stopinjah Celzija), so takšne stene dobra zaščita pred ognjem. Pri gradnji pa je treba skrbno izbrati tudi prave plošče, saj so proizvajalci poskrbeli, na primer, za posebej impregnirane plošče za prostore, kjer je več vlage. Končno vas čaka le še končna lepotna obdelava sten. Fuge med ploščami je treba zamazati s fugirno maso (zamešajte si le manjše količine). Če fuge ne bodo takoj gladke, počakajte pol ure in z lopatico postrgajte odvečno maso. S suhomontažno gradnjo je tudi obnova kopalnice manj zoprna, saj je delo bolj »čisto«, odpade namreč vsako dolbenje sten za inštalacije in praskanje kanalov v obstoječe Stene, s tem si prihranite mnogo truda in čiščenja umazanije. Ko so inštalacije napeljane, je treba na zunanji strani samo še pritrditi oblogo, kakovosten programski odbor, ki skrbi za strokovni program. Dobro sodelujemo tudi z ministrstvoma za okolje in prostor ter za gospodarske dejavnosti in Gospodarsko zbornico Slovenije, zlasti z združenjema za gradbeništvo in inženiring. Pritegnjeno je seveda tudi ministrstvo za znanost inteh-nologijo. V okviru sejma poteka tudi ocenjevanje, ki ga opravlja gradbeni inštitut, in sicer za znak kakovosti v graditeljstvu. Na sejmu se samo podelijo medalje. Kakšen pa bo letos obseg sejemskega prostora? votline napolniti z izolacijo in pritrditi še drugo stran stene. Boljša toplotna in zvočna izolacija Če v svojem stanovanju slišite skozi steno sosede ali če vam vleče mrzlo po prostoru tudi, če so zaprta vsa okna, si lahko pomagate z dodatno zaščitno steno, ki jo postavite pred obstoječo. Zgradite lahko samostojno steno (z enostransko oblogo) in prazen prostor napolnite z izolacijo, na primer z mineralno volno. Za primerjavo: izolacijska vrednost deset centimetrov debele plasti mineralne volne je enaka dva metra debeli klasični steni. Lahko pa steno samo obložite, tako da pritrdite kovinsko ali leseno podkons-trukcijo. Tudi če se odločite sicer neuporabno podstrešje spremeniti v bivalni prostor, je suha gradnja najprimernejša, saj je oblaganje poševnih površin s suhomontažnimi ploščicami dokaj preprosto. Če boste namesto lesenih letev za konstrukcijo izbrali kovinske profile, ki so vedno ravni, bo delo še preprostejše. Zelo skrbni pa morate biti pri polaganju parne zapore, da se izognete »padavinam«, ki nastanejo, ko se topel zrak notranjih prostorov sreča z mrzlim zrakom, ki se zadržuje pod streho. »Padavinam« se Kakšni pa so konkretni načrti za vnaprej? Janez Eijavec: V minulem letu smo uredili lastniške zadeve, zdaj pa načrtujemo gradnjo boljše infrastrukture in boljših razmer za razstavljalce. To je poglavitni projekt za vnaprej. Seveda pa razmišljamo tudi o spremembi vsebinskega dela sejma in novih projektih, ki jih še ne moremo obelodaniti, ker jih je potrebno temeljito analizirati, posebno zato, ker je vsak nov projekt izredno drag. BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: MILAN JERŠE ■ lahko izognete z izolacijsko plastjo. Poskrbeti pa morate tudi za dobro tesnjenje stičnih predelov pri oknih, tramovih in stebrih. Zelo uporaben je tudi poseben tesnilni trak, ki ga nalepite, potem pa se napihne in zapre vse reže. Če se odločite za tako imenovani suhi omet, se lahko izognete zamudnemu orne-tavanju in glajenju sten, tako pri novogradnjah kot pri obnovah. Čeprav je najbolj primeren za notranje stene, lahko posebne debelejše plošče uporabite tudi za zunanje stene. Za oblaganje kopalnic in kabin za prhanje so naprodaj posebne proti vlagi impregnirane plošče. Na enak način je mogoče rešiti tudi problem slabih in neravnih stropov. Dovolj je obloga, pritrjena na spodnjo stran konstrukcije iz tal. Polaganje in uravnavanje lesene konstrukcije je za nevešče najtežji del posla, vse drugo pa je enostavno. V vmesnem prostoru lahko uredite napeljavo ali ga izkoristite za dodatno izolacijsko plast. Pd enakem principu lahko znižate previsoke stropove, spuščen strop pa lahko izrabite za vgradnjo sistema za odzrače-vanje ali zgolj za boljšo toplotno in zvočno izolacijo, za napeljavo osvetliTOenih sistemov, saj lahko njihove sestavne dele (kable, transformatorje in žarnice) nevidno razpeljete po prostoru nad ploščami. PRIPRAVIL MILAN JERŠE ■ VESTNIK , 6. april 2000 KRONIKA 25 Z Okrožnega sodišča v Murski Soboti Obtožencu šest let zapora Zgodilo se je... Umoril sina svoje zunajzakonske partnerice ržavni tožilec Karel Vogrinčič je predlagal petčlanskemu senatu Okrožnega sodišča v Murski Soboti, da upošteva vse obremenilne in olajševalne okoliščine in obsodi 63- letnega Janeza Gabrovca z Ivanjskega Vrha na devet let zapora. Senat pa seje odločil za nekoliko milejšo kazen; šest let zapora, v kar se šteje tudi čas, ko je bil (in ostal) v priporu. Čez sodbo se je seveda mogoče pritožiti na višje sodišče. D Kot smo že poročali, se je 28. decembra lani zgodil na Ivanjskem Vrhu zločin, kajti 63-letni Janez Gabrovec je - tako izhaja iz obtožnice - s kuhinjskim nožem, katerega rezilo je bilo dolgo 14,5 centimetra, zabodel v prsni koš 40-letnega Stojana Žunka, ki je sin obtoženčeve zunajzakonske part- Kam z dotrajanimi motornimi prevoznimi sredstvi? Kdo bo plačal recikliranje? Akcija staro za novo ni bila slaba, toda »pospraviti« je treba tudi 300.000 tičkov, jugov, goltov... vključevanjem Slovenije v Evropsko zvezo se v bližnji prihodnosti obeta prilagajanje evropskim standardom tudi na področju reciklaže starih avtomobilov in zmanjševanja odpadkov na odla- gališčih. V državah EZ imajo te probleme urejene tako na zakonodaj- nem kot strokovnem področju, medtem ko je to v Sloveniji še v povojih. Z Avtomobili -ekološki problem V informaciji, ki so jo pripravili v Slovenskem ekološkem gibanju (SEG), navajajo, da Ministrstvo za okolje in prostor R Slovenije že dlje časa opozarjajo na ekološki problem, ki nastaja ob vedno večjem številu dotrajanih (in tudi zavrženih) motornih vozil, vendar se nič ne premakne na bolje. Predraga študija Phare-Disae je bila lani sicer narejena, vendar brez terminskega plana faznih opravil in izvedbenega podzakonskega akta. V SEG-u kot nevladni in nestrankarski organizaciji podpirajo le tak način razgradnje starih avtomobilov, kjer bodo v posebnih demontažnih centrih, določenih z državno koncesijo, ločevali gumo, plastiko, akumulatorje, V firmi Avto Wolf, d. o. o., Skakovci je skoraj vse nared za recikliranje motornih prevoznih sredstev, le sistemske vire finančnih sredstev je treba zagotoviti, kajti »demontaža« enega avta stane 30.000 tolarjev. kovine itd., s čimer bodo »razgradili« do 90 odstotkov avtomobila; reciklirane dele pa bodo vračali v industrijo, predelavo oziroma jih sežgali. »Ne moremo pa podpirati trenutnih rešitev, ko v kocke stisnjene odslužene avtomobile ob doplačilu izvažamo v Italijo. Kot ekologi nismo zadovoljni z dejstvom, da postaja Slovenija letno odlagališče za okrog 50-60.000 starih avtomobilov, dovoljen pa je tudi uvoz okrog 20.000 starih avtomobilov in tone starih akumulatorjev,« so zapisali v SEG-u in se zavzeli, da Slovenija takoj pristopi k pripravi časovnega plana za reševanje velikega ekološkega problema, ki ga je sicer nakazala tudi že omenjena študija nerice Barbare Kranjc. Obtoženi Janez Gabrovec in njegov odvetnik sta v zagovoru navajala, da je šlo za silobran. Trdila sta, daje pokojni Žunko napadel Gabrovca in ga potiskal iz predsobe. K temu naj bi ga spodbujala tudi mati Barbara, češ: »Vrzi ga ven.« Barbara pa je v svojem priče programa Phare. »V projekt oziroma skupino bo potrebno ob državnih institucijah (razna ministrstva) vključiti še vse v Sloveniji zastopane avtomobilske predstavnike, gospodarsko zbornico, obrtno zbornico, Dinos in druga komunalna podjetja, občine, zasebne avtoodpade in civilno družbo (nevladne organizacije). Slovensko ekološko gibanje se je sicer pohvalno izrazilo o lanski Revozovi (Renaultovi) akciji staro za novo, ko je bilo mogoče ob nakupu njihovega novega avtomobila oddati registriran avto, star več kot deset let, pri čemer so kupcu ponudili 200.000 tolarjev popusta (in poskrbeli za' okolju prijazno uničenje starega avta), vendar je to parcialna rešitev. Podobno bi lahko ravnale tudi druge bogate avtomo- Pojasnilo V prejšnjem Vestniku smo objavili vestičko, da so policisti odkrili dva mladoletnika in ju osumili, da sta popisala madžarski plakat, ki je vabil na slovesnost ob madžarskem kulturnem prazniku. Na plakatu je bil podpis A. Pavšič. Olga in Josip Paušič iz Lendave sta nam poslala tole pojasnilo: »Podpis na omenjenem plakatu NI ime storilca in ni v nikakršni zvezi s storjenim kriminalnim dejanjem. Gre za zlobno, zahrbtno, zlonamerno podtikanje dveh mladoletnikov (dijakov Dvojezične srednje šole Lendava) z namenom, škodovati ugledu A. P., mladoletnika, dijaka Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Žalostno je, da se delavcem Policijske uprave Murska Sobota v njihovem zapisniku ni zdelo ne potrebno ne za vredno to dejstvo omeniti in tako pojasniti celoten primer. To kaže na površno, premalo tenkočutno opravljeno delo; na ta način pa se dela le še večja škoda družini in ugledu najinega sina.« V ponedeljek dopoldne se je na priklopniku vlečnega vozila, s katerim je peljal skozi Radence v smeri Petanjec ukrajinski voznik, odtrgalo kolo, priklopnik se je odpel in zdrsel s ceste na pločnik, podrl pred seboj reklamni pano in se ustavil v živi ograji. Sreča v nesreči (policisti sicer pravijo, da je to dogodek) je, da v tistem času ni bilo nikogar na pločniku, sicer bi bilo hudo. Poškodovani priklopnik so odstranili z dvigalom, ki so ga pripeljali s Ptuja. Ta nesreča oziroma dogodek pa je lahko vnovično opozorilo na nevarnosti, ki prežijo na nas zaradi tako gostega tovornega prometa ter - iztrošenih tovornjakov in priklopnikov, ki prihajajo iz vzhodnih držav. - ŠS, foto: JZ vanju ščitila pokojnega sina in obtožila svojega prejšnjega partnerja Gabrovca, češ da je ta potem, ko je zabodel njenega sina, dejal: To, kar sem nameraval, sem storil. Tako Gabrovec kot Krajnčeva sta povedala, da sta Gabrovec in Žunko usodnega dne obiskala lokal v Spodnjih Ivanjcih. To, da sta bila tam, je potrdila tudi natakarica. Popila naj bi po tri decilitre vina. Potem, ko sta se vrnila na Ivanjski Vrh, je začel Gabrovec popravljati antenski kabel. V hipu, ko je Kranjčeva šla v klet po pijačo, je bliske tovarne (BMW, Audi, Mercedes ...), toda kdo bo poskrbel za 200.000 do 300.000 odvrženih avtov kragujevške Zastave, sarajevskega Tasa in drugih? Avto Wolf in njegov ERCA Pohvaliti gre Avto Wolf, d. o. o., Skakovci pri Cankovi, kjer so uredili ekološkoreciklažni center avtomobilov (ERCA) in poskusno že demontirajo stare avte. Urejen je v skladu z veljavnimi predpisi in ima zmogljivost 6.000 prevoznih sredstev na leto ter bi zadoščal za potrebe naše regije (UE Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer). Ministrstvo za okolje in prostor R Slovenije je že uvrstilo ta ERCA med načrtovane regijske centre in glede na to, da center že deluje (resda ne še s polno paro), postaja neke vrste vzorčni za celotno slovensko območje in ga obravnavajo kot študijski projekt za zbiranje in analizo podatkov ter izvedbo strokovne podlage za pripravo prišlo do spora med Žunkom in Gabrovcem (domnevno zaradi nepremičnim) in tedaj je Gabrovec pograbil nož. Gre za nož, ki je bil običajno na podstrešju, saj so z njim tam rezali suho meso, a se je tokrat - kdo ve, kako - znašel na pomivalnem koritu. Obtoženega Janeza Gabrovca je pregledal nevropsihiater in podal mnenje, da je njegovo dejanje (umor) posledica čustvene reakcije in bistveno zmanjšane prištevnosti, saj je imel v krvi med 0,5 do 1,5 promila alkohola. Š. S. ■ 29. marca... ... je nekdo na njivi zunaj Črenšovec izruval kakih 30 kilogramov pravkar posajenega semenskega krompirja in lastnika oškodoval za 3.300 tolarjev. ... je neznanec ukradel s hodnika nezaklenjenega stanovanja v ulici Staneta Rozmana v Murski Soboti moško jopo in dokumente, čekovne blankete ter 3.000 tolarjev. 1 30. marca... * ... so policisti obravnavali vlom v gradbeni zabojnik v bližini Ljutomera, od koder je nekdo ukradel različno orodje in je VGP Murska Sobota oškodovano za 200.000 tolarjev. ... je poslovodja Mercatorjeve prodajalni v Radencih zalotil pri poskusu tatvine mlajšega moškega in ga trdo prijel do prihoda policije. ... so kriminalisti obravnavali tri Romune, ki so na mejnem prehodu v Dolgi vasi poskušali podkupiti policista s 150 markami, da bi jim dovolil vstop v Slovenijo, čeprav niso izpolnjevali vstopnih pogojev. Ovadili jih bodo. ... so v Ledavi pri Lendavi spet plavale mrtve ribe. Domnevno so umrle zaradi onesnažene vode. 31. marca... ... so odkrili v LB v Ljutomeru ponarejen bankovec za 10.000 tolarjev. Kdo gaje unovčil, še ne vedo, zato za njim še poizvedujejo. ... je bil kar sedemkrat kršen javni red in mir, in sicer trikrat na javnih in štirikrat v zasebnih prostorih. Enega kršitelja, ki je vozil osebno avto, čeprav je bil pod gasom, so pridržali do iztreznitve. ustreznih tehnično-tehnoloških rešitev. Wolfov ERCA ima organizirano zbiranje in prevzem prevoznih sredstev na deponijo, betonski plato, odporen proti kislinam in naftnim derivatom ter opremljen z lovilniki olja. Seveda ima tudi določene stroje za razgradnjo posameznih »surovin«, na primer pločevine (šasija), plastike, gum itd. Prevozno sredstvo lahko sistemsko razdelijo na suhi del odpadkov, ki znašajo le 7,5 odstotka teže avtomobila (v povprečju 63 kilogramov) in se deponirajo v regiji. Vse drugo (kovine 75,3 odstotka, nekovine 11 odstotkov, sestavljeni elementi 4,2 odstotka) je mogoče reciklirati in vrniti industriji kot sekundarne surovine. Tekočine (2 odstotka) ustrezno uskladiščijo in jih vrnejo v predelavo oziroma v neškodljivo strokovno uničenje. Podjetje Avto Wolf ima torej program za maksimalno možno razgradnjo prevoznih sredstev, sortiranje delov po strukturi materiala in reciklažo. Ministrstvo za okolje in prostor pa naj bi v najkrajšem možnem času sistemsko rešilo financiranje. Razgradnja enega avta stane v povprečju 30.000 tolarjev, za surovine pa je mogoče dobiti veliko manj, zato se podjetju račun ne izide. To pa ne pomeni, da je podjetnik dvignil roke, kajti, kot je povedal g. Wolf, ne manjka jim dobre volje oziroma predanosti varstvu okolja, zato ERCA že deluje, vendar v okrnjenih zmogljivostih. BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN ■ ... so tatovi vlomili v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Brengovi pri Lenartu in odnesli več gospodinjskih aparatov, posode in akustičnih aparatov, zato je škode za 700.000 tolarjev. 1. aprila... ... kmalu po polnoči je italijanski voznik tovornega vozila s priklopnikom, s katerim je peljal konje, med vožnjo skozi Petanjce zadremal, zato je avto zapeljal s ceste in se prevrnil na bok. Zaradi nesreče je bila cesta nekaj ur zaprta. Petanjski in murskosoboški gasilci ter drugi reševalci so nekaj konjev, rešili, trije pa so postali žrtve. ... neznanec, ki je vlomil v avto, parkiran v Fikšincih, je ukradel avtoradio, zvočnike, mobilni telefon in denarnico ter J. H. oškodoval za 100.000 tolarjev. ... je med kurjenjem v krušni peči v manjšem gospodarskem poslopju v Radencih zagorela motorna škropilnica, ki je bila ob peči. Ogenj so pogasili gasilci PGD Radenci-Boračeva. Škode pa je vendarle za 400.000 tolarjev. 2. aprila... ... je objestnež zanetil ogenj na slamnati strehi nadstrešnice v Martinju. Objekt iz lesa, velik 4 krat 4 metre, zgrajen v okviru projekta Goričko tri-potje - vsepot/e, je povsem zgorel in škode je za 400.000 tolarjev. Podobna turistična točka je pred kratkim zagorela tudi na Hodošu. Upajmo, da bodo storilce hitro prijeli in kaznovali. ... pa je gorelo tudi v Gančanih. Tam je zagorela balirana slama, nato pa se je ogenj razširil še na ostrešje. Še dobro, da so gorenje hitro opazili in domači ter okoliški gasilci so ogenj pogasili. Ogenj je posledica otroške igre z vžigalnikom. ... je izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju v Humu blizu Ormoža. Objekt je zgorel v celoti in L K. je oškodovan za pet milijonov tolarjev. ... je nekdo podtaknil ogenj na lovsko prežo na Spodnjem Porčiču pri Lenartu. Ta je zagorela in se zrušila. Lenarški lovci so oškodovani za 500.000 tolarjev. 3. aprila... ... je neznanec ukradel v Lendavi golf, registrska številka ČK 837 BH, bele barve, in se odpeljal neznano kam. ...jev Gornji Radgoni izginil tovorni nissan, registrska številka MS 51 35V, bele barve, na katerem sta bili naloženi dve toni termoizolacijskega stekla. Podjetje Reflex je oškodovano za 3.500.000 tolarjev. ... je prav tako v Gornji Radgoni neznanec vlomil v prostore nekdanjega hotela Grozd in uničeval opremo. Škode je za 350.000 tolarjev. Š. S. ■ 26 MULARIJA 6.»april 2000, MIH Varna povezava Štirje mesecih pogajanj med Microsoftom in ameriško vlado, ki računalniškemu gigantu, očita monopo- lizem, so se končali neuspešno. Prvi mož Microsofta Bill Gates pravi, daje za takšen izid kriva vlada. Njegovo podjetje naj bi namreč ponudilo dogovor, s katerim naj bi zaščitili interese ameriškega gospodarstva in potrošnikov, vlada v Washingtonu in 19 zveznih državah pa se ni uspela dogovoriti o prihodnosti podjetja. Nekateri so namreč zahtevali uničenje podjetja, drugi spet skrajne koncesije. Tudi posrednik v sporu, sodnik Richard Posner, je ocenil,, da je spor med Microsoftom in oblastmi nemogoče premostiti. Sodnik Thomas Jackson je sicer še prejšnji teden odločil, da preloži objavo in tako omogoči podjetju še zadnjo možnost, da z vlado doseže sporazum. Ker pa se to ni zgodilo, je objavil sodbo, v kateri je razsodil, da je največji svetovni proizvajalec programske opreme za osebne računalnike prekršil protimono-polne zakone. Pritem je priznal tri utemeljitve tožnikov, med njimi, daje Microsoft vzdrževal monopolni položaj z ukrepi proti konkurenci in skušal prevzeti nadzor nad trgom brskalnikov po spletnih straneh, poleg tega pa je podjetje kršilo protimonopol-ne zakone tudi z nezakonitim vezanjem operacijskih sistemov Windows na lastni brskalnik “internet explorer”. Vodstvo Microsofta je že sporočilo, da se bo na odločitev sodišča pritožilo. Celoten pritožbeni postopek lahko skoraj dve leti. Microsoft upa, da bo morda lahko vtem času dosegel poravnavo, kar je po zakonu mogoče storiti. Vrednost Microsftove delnice je po razsodbi padla s 105 dolarjev na nekaj več kot 90 dolarjev, s čimer je Bill Gates, izgubil približno 12 milijard dolarjev premoženja. http://www.rozman.net/! 1. html Preberite si mnenja obiskovalcev o zapostavljanju nogometa v slovenskih medijih, kritikah na račun slovenske smučarske mafije, slovenske fundacije za šport, ministrstva za šolstvo in šport ter navsezadnje združenja ‘belih’ športnih novinarjev. http://www.wipic.com/ohranjevalniki/ Velik izbor ohranjevalnikov zaslona, ki jih lahko brezplačno prenesete na svoj računalnik. Za lažjo odločitev so vam na voljo tudi predogledi slik za vse ohranjevalnike zaslona OŠ Kapela je že tretjo leto članica mreže zdravih šol Slovenije. Med drugim so si zadali tudi nalogo, da učence poučijo o kulturnem uživanju hrane. Tej temi so posvetili posebno šolsko uro, ki jo je vodila vodja tega šolskega projekta Frančka Sep. Mize so lepo pogrnili in tudi šopki niso manjkali. Zakaj ni vedno tako? BOJAN MACUH PotM-ofa, £ ve&UMH http://www.sigov.si/mkgp/ subvencije.html Poglejte domačo stran MKGP, stiskajte si obrazec za subvencijo in ga pošljite na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56,58, Ljubljana http://sss.stucl-dom-lj.si/projekti/ majske Jgre/majske Jgre2000.html IJot vsako leto se bodo tudi letos v Ljubljani odvijale študentske Majske igre. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Pajek se učil je plesti jopico, je pletel, a spletel si je kapico. Novo jopico pomeril bi rad, a kam vtaknil bi vrat? Kam dal bi roke in noge zdaj, ko pa izgleda kot kakšen zmaj?! Obupan je nad jopico, zato raje splete si kapico. ANITAGREGOREC, 3. RAZ. OŠ KOBILJE Mo;d Imam te rada, čeprav si včasih huda ura in sitna kot muha. Imam te rada zato, ker mi pomagaš, me božaš, greješ in skrbiš zame. Želim, da bi imeli vsi otroci takšne mama. ANA JELEN, 1.B OŠ RADENCI V četrtek smo imeli naravoslovni dan. Šli smo v bolnišnico. Naš Nekega dne, ko sem zjutraj vstala, je bilo zelo vetrovno. Listje na drevesih je šumelo, jaz pa sem se bala. Šla sem v kuhinjo, da bi se najedla, a mame in očeta ni bilo za mizo. Pojedla sem kruh s sirom. Ko pa sem hotela prijeti za kozarec, se je pred mano prikazal veter. »Mama!« sem zakričala. »Ne boj se me,« mi je odgovoril. »Jaz, jaz sem Andreja,« sem mu s težavo dejala. Uteha V petek nas je obiskal čarovnik Miha. Prikazal nam je razne stvari iz pisanih balonov. Spretno je pihal vanje, jih oblikoval v razne živali, rože in predmete. Jaz sem si izbrala vrtnico, tovarišici pa je naredil zajca in hobotnico. Vsakemu je podaril nekaj balonov za dobro voljo. Na koncu smo se z mladim čarodejem fotografirali. Želim mu mnogo uspehov pri ustvarjanju z baloni in upam, da nas bo še kdaj obiskal. PATRICIJA ŽALIG, 3. C OŠ BELTINCI »Jaz sem Peter,« se mi je predstavil veter. Nato mi je povedal, da ima zelo rad otroke. Takoj sem ga vzljubila. Povabil me je s seboj h kralju vetrov. Vzel me je na ramo in odšla sva na pot. Med potjo sem mu povedala nekaj o sebi. Zelo rad me je poslušal. Ko sva prispela k neki hiši, mi je dejal, da stanuje v njej mnogo vetrov, a vsak hodi po svoji poti. Vetrovi so bili različnih velikosti. Največja med njimi sta bila Peter in kralj. Kralj me je pozdravil in jaz sem se mu priklonila. V hiši je bilo zelo mrzlo, zato me je hudo zeblo. Čeprav so me vetrovi vzljubili, sem se morala čez tri dni vrniti domov. Prosila sem Petra, da me odpelje nazaj v mojo hišo. Doma sta me že nestrpno čakala oče in mama. Bila sta v skrbeh, ker nista vedela, kam sem odšla. Ko sem jima povedala, kje sem bila, sta si oddahnila. Vljudno sta pozdravila veter, jaz pa sem se mu zahvalila za lepe tridnevne počitnice. In vetra že ni bilo več. Le v daljavi sem zaslišala šumenje drevja. Sedaj, ko je vetrovno, stojim na dvorišču in. čakam, da Peter spet pride pome. ANDREJA PUCKO, 4. RAZ. DVOJEZIČNA OŠ PRO- SENJAKOVCI I Moj Valentin nima ključa od korenin, ima pa ga od mojega srca in nikomur ga ne da. Skrbno čuva ga, saj rad me ima. Če pa ključ izgubil bo, nikoli več moj ne bo. URŠKA BALAŽIČ, 6. B OŠ BAKOVCI vodnik je bil doktor Vrbanec. Tam smo si ogledali: laboratorij, sterilizacijo, očesni, ušesni in otroški oddelek, operacijsko sobo in porodnišnico. Na otroškem oddelku smo videli mojega bolnega prijatelja Mihca. Večkrat smo se peljali z dvigalom. Ogledali smo si tudi mesto, kjer pristane helikopter. V bolnišnici so mi bili najbolj všeč dojenčki. In veste zakaj? Zato, ker so bili tako ljubki. MARTINA ŠTEFKO, 2. RAZ. OŠ BOGOJINA UjCMC Cit Prejšnji teden so učenci in učiteljice razredne stopnje na OŠ Bakovci pripravili proslavo, na katero so povabili matere, da bi jim čestitali ob njihovem prazniku ter jim polepšali dan s petjem, glasbo, recitacijami in plesom. Ob koncu so jim podarili tudi rožice s čestitkami in majhnimi darili, ki so jih za to priložnost izdelali pri likovni vzgoji. Po besedah učencev 4. a-razreda (na fotografiji) je bilo vsem bilo lepo in prijetno. Pomlad je prihitela, to sem si želela. Ptički veselo pojo, rožice pisane cveto. Drevesa brsteti so začela, da lepe sadeže bodo imela. Metuljček razprl je svoja krila, da bi ga čebelica opazila. Jaz na sprehod bom šla in zvončke bom nabirala. EVA GJOREK, 2. A OŠ I M. SOBOTA Ko te vidim, sanjam o sreči. Ko izgineš, tavam v nesreči. Ti si moj navdih, tebe vedno ljubil bom; ti si moj navdih, tebe izgubiti ne smem. SAMO FIJAVŽ, 3. RAZ. OŠ STROČJA VAS Tudi v rakičanskem vrtcu, ki so ga poimenovali Veverička, se dogaja marsikaj zanimivega, s čimer pritegnejo tudi pozornost staršev in drugih gostov. Eni in drugi so bili pred kratkim zelo navdušeni nad razstavo likovnih del, ki so jih ustvarili otroci. Akademski slikar Jože Denko, ki si je prav tako ogledal to razstavo, je v knjigo obiskov med drugim zapisal: »Z razstavo, ki ste jo pripravili, ste pokazali, kako dobri ste.« ©RED Petek, 7. 4. 2000 Televizijski spored od 7. 4. do 13. 3. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.30 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.05 Slike iz Sečuana: Tržnice 10.10 Svet čudes, avstralska serija 10.30 Ljudje Evrope 10.40 Slovenski magazin 11.10 Tetovirana vdova, švedska drama 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Osmi dan 14 .00 Sloves, angleška serija 15 .00 Po domače 16 .00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Potujoči škrat, poučnorazvedrilna odd. 17.15 Otroška oddaja 17.45 Modro 18.15 Dosežki 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Počastitev 10. obletnice parlam. volitev 21.20 Deteljica 21.30 Dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Polnočni klub TV SLOVENIJA 2 10.00 Podeželski utrip, angleška nadaljevanka 10.50 Razvedrilna oddaja 13.00 Bajke na Slovenskem: Usoda 13.30 Intimna moč, ameriški lilm 15.30 49. vzporednik, angleški film (čb) 17.30 Po Sloveniji 18.05 Skrita področja znanosti, am. serija 19.00 Parada plesa 19.30 Videospotnice 20.05 Petka 21.15 TV Poper 21.50 Bramwell, angleška nanizanka 22.40 Imaš ali nimaš, francoski film 0.00 Umori, ameriška nanizanka 0.45 Leteči odred, angleška nanizanka POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 TV Dober dan -13.50 Ograje našega mesta, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Zibali bomo, nanizanka - 15.45 Yup-pie, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka -18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Patriotske igre, ameriški film - 22.05 Odpadnik, nanizanka - 23.00 Milenium, nanizanka - 0.00 Popolni spomin, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka - 10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah šov, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Ne mi težit’, nanizanka 14.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka -15.30 Oprah šov: Nasilni otroci - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nanizanka - 22.00 Ta čudna znanost, ameriški film - 23.45 Svilene sence, nanizanka - 0.45 Dannyjeve zvezde IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno ■ razvedrilno - Intervju: Andi Sobočan - Navigator - Anketa - Hobby Brass Band - Aktualno -16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 SeaOuest, nanizanka - 18.00 Zvezdne steze, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Fotomodeli, nadaljevanka - 21.00 Fotomodeli, nadaljevanka - 22.00 Živa, regionalni program - Iz soboške tržnice - Tiha svečanost, reportaža - 22.30 Prlekija poje in pleše - 22.45 Aktualno - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 0.00 Obiskovalec, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Viva turistica, turistična oddaja, 10.45 -NK Mura: NK Maribor, posnetek, 12.35 - Videostrani, 15.20 - Gnes - informativna oddaja, 15.50 - Viva turistica, turistična oddaja, 16.40 - NK Potrošnik: NK Primorje, posnetek, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 ■ Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - ponovitev oddaje o spomladanski setvi, 21.20 - Motošport, športna oddaja, 22.00 - Iz produkcije ZLTV, VTV Velenje, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 -SO JAM, glasbena oddaja, 23.50 - Glasbeni spoti, 00.00 - Erotika, 01.10 ■ Videostrani STUDIO BRLILI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 80 lel organiziranega športa»Soboti, ponovitev reportaže - 10.00 Kako biti zdrav? in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, ponovitev - 10.30 Videostrani in glasba - 16.00 80 let organiziranega športa e Soboti, ponovitev reportaže -17.00 Videostrani in glasba - 20.001 feel goot kontaktna oddaja o glasbi in filmu - 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik -12.35 Sunset Beach, nan. -13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Poročila -13.55 Mali mornarji, ameriški film - 16.40 Umazane laži, nad. -16.15 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.10 Prijatelji stari, kje ste, glasbena oddaja - 21.25 Moč, ameriški film - 23.20 Dnevnik - 23.40 Iz arhiva HTV - 2.00 Poročila - 2.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 16.00 Rim in Bizant, serija - 16.55 Televizija o televiziji -17.25 Hugo - 17.50 Zdravnik v hiši - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Sophie Chariotte Bentick, nad. - 21.25 Veronikine skrivnosti, nan. - 21.55 Opazovanja - 22.25 Hladna vojna, serija - 23.25 Pravi čas - 1.00 Nočni program TV HRVAŠKA 3 12.00 Srebrni žrebec - 12.35 Pot za Avonlea -13.25 Gogo loves English -13.35 Mojster Fantaz -14.00 Monoplus -14.45 Evrogol - 15.30 Športni program -17.50 Šola preživetja: Divjina - 18.45 Zvezdne steze - 19.30 Glasbeni program - 20.05 Evromagazin - 20.50 Športni dok. film - 21.45 Nad obročem - 22.15 Šport danes - 22.35 Antologija hrvaškega kratkega filma - 23.15 Zvestoba, ameriški film TV MADŽARSKA! 14.40 Bojna polja: Midway - 15.40 Tema - 15.58 Poročila - 16.00 Zelena pika, šport v prostem času - 16.30 Boks-ulica -16.55 Regionalni dnevniki -17.05 Nogometno prvenstvo, MTK: Vasas, prenos - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dragulji, ameriški film, 1. del -22.10 Dnevnik, aktualno - 22.40 Šov Mari Torocsik - 23.10 Koncert Adama Toroka in ansambla RABB - 0.05 Do konca po cesti, ameriški film TV MADŽARSKA 2 13.00 Dnevnik - 14.00 1100 let sredi Evrope -14.30 Operetni festival - 15.00 Ni pravnomočno -15.30 Madžarska hiša - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Kino Dore Prokopp -18.00 Družinski krog - 18.50 Klip plus - 19.10 Aero magazin -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 21.00 Madžarska leta 2000 - 21.30 EP v rokoborbi TV AVSTRIJA 1 14.30 Simpsponovi - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Blues iz Kaisermiihlena - 21.05 MA 2412 -21.35 Wodka orange - 22.25 Past, akcijski film - 23.55 Velika lahkomiselnost, kriminalka TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Dobro, daje Maria - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Življenjski reševalec - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Modemi časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki ORID Sobota, 8. 4. 2000 TV SLOVENIJA 1 8 .00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9 .00 Radovedni Taček: Bodica 9.15 Male sive celice, kviz 10 .05 Učna leta izumitelja Polža, slovenski film 11 .30 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Petka 14.50 Mali princ je rekel..., francoski film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka 17.15 Mozartova druščina 17.50 Na vrtu 18.20 Po sledeh H. M. Stanleya, frari.serija 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Polka in valček 21.35 Skrivnosti, angleška serija 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 To čudovito življenje, ang. nadaljevanka 23.10 Hrošči, angleška nanizanka 0.00 Poljub resnice, angleški film TV SLOVENIJA 2 10.40 Svetnik, angleška nanizanka 11.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.00 Šport 14.55 Košarka NBA 16.25 Kvalifikacije za EP v rokometu (ž) 17.55 Slovenski pokal v košarki (m) 19.30 Videospotnice 20.05 Druga stran ljubezni, ameriški film 21.40 Nič svetega, ameriška nanizanka 22.30 Svetnik, angleška nanizanka 23.20 Sobotna noč 1.20 Srečanje s tujcem, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Družina Zakaj, risanka - 7.30 Iz knjige vrlin - 8.00 Guliverjeva potovanja - 8.30 X-man - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka -10.00 Knjižni molj Wishbone, nanizanka - 10.30 Šolski hodniki, nanizanka -11.00 Navihanka, nanizanka - 11.30 Knjiga o džungli - 12.00 Sabrina, mlada čarovnica -12.30 Modna popotovanja - 13.00 Formula 1, trening - 14.00 Deset najzanimivejših minulegd leta - 14.30 Bes angelov 2, nadaljevanka, 1/4 -15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Pop’n’roll, glasbena oddaja - 17.30 Herkul, nanizanka -18.20 Xena, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Gola pištola 2, ameriški film - 21.30 To je moje življenje, ameriški film - 23.00 Ptiči, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Tomov šov, nanizanka -11.00 Srečna družina, nanizanka -11.30 Mladoporočenci - 12.00 Pri zlati opici, nanizanka -13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Pesem tišine, ameriški film - 16.00 Živali v stiski, serija -16.20 Boj za preživetje, serija -17.20 Divji svet, serija - 18.10 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, ponovitev -19.00 Dellaventura, nanizanka - 20.00 Oko za oko, ameriški film - 21.45 Nežna prevara, ameriški film - 23.40 Rdečkar, ameriški film - 3.00 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 10.15 Tiha svečanost, reportaža -10.30 Prlekija poje in pleše -10.45 Aktualno - 12.00 Pregled dogodkov tedna -15.00 Beg pred mamo, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Vse v družini, nanizanka - 19.30 Samski stan, nanizanka -20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 22.00 Morska pošast, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 • Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 10.30 - Motošport, športna oddaja, 11.00 - SO JAM, glasbena oddaja, 11.50 - Glasbeni spoti, 12.00-Videostrani, 15.30- Gnes-informativna oddaja, 16.00 ■ Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 16.30 - Motošport, športna oddaja, 17.00 - SQ JAM, glasbena oddaja. 17.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 18.30 - Gnes - informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Drugačne zvezde, Savana - potopisna reportaža, 21.00 - Film, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRLU Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Legenda o Gatorfaceu, ameriški film - 9.35 Za otroke in mlade - 12.00 Dnevnik - 12.35 Hruške in jabolka -13.15 Kmetijski svetovalec - 13.50 Kon taktna oddaja -14.50 Poročila - 14.55 Francoski can-can, francoski film - 16.35 Poročila - 16.50 Beverly Hills -17.35 Z balonom v Zagorje - 18.10 Melrose Plače, nad. - 19.30 Dnevnik - 20.10 Opera Box - 21.05 Gost-urednik, film po izboru gosta - 23.40 Dnevnik -0.00 Zabavno glasbena oddaja -1.00 Poročila - 1.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.50 Iz ahriva HTV -10.55 Nedeljska premiera: Razdvojeni, vendar enaki - 14.05 Zvezdne steze, nan. - 14.50 Evromagazin - 15.35 Hladna vojna, serija - 16.30 Črno belo v barvah - 19.30 Dnevnik - 20.10 Nikita, nan. - 20.55 Frasier, nan. - 21.20 Dokumentarni film -22.20 Opazovanja - 22.50 Pravica za vse, nan. - 23.35 Svet zabave - 0.05 Nočni program TV HRVAŠKA 3 11.25 3 plus - 13.30 Nad obročem - 14.05 Hišni ljubljenčki - 14.55 Oprah šov -15.40 Peta brzina - 16.10 Rokomet (ž.): Hrvaška ■ Nemčija, prenos -17.55 Vaterpolo: Jug -Pescara, prenos iz Dubrovnika -19.10 Risanka - 19.30 Glasbeni program - 20.00 Športni program - 21.00 Hrvaška nogometna liga (možen prenos španske nogometne lige) -22.00 Šport danes - 22.15 Športni program - 23.30 Proge, ameriški film TV MADŽARSKA 1 9.30 Otroški šport - 10.00 Sobotni mozaik - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Bravo-TV -12.55 Formula 1, trening - 14.05 Operetni festival -14.35 Delta - 15.00 Naše stoletje -15.30 1100 let sredi Evrope - 16.00 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti -16.20 Napisne table pripovedujejo - 16.50 Nogometno prvenstvo, Debrecen : Ferencvdros, prenos -19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Bruhaha, kabaret - 21.00 Dragulji, ameriški film, 2. del - 23.10 Telešport, EP v rokoborbi TV MADŽARSKA 2 5.46 Vaška TV - 6.00 Za manjšine - 7.40 Vaška TV - 8.00 Družina z jasnega - 8.50 Filmski program - 11.05 Cirkus Humberto -12.00 Zvon - T. I. R., nan. - 13.00 Malo mesto, nan. - 13.50 Človek z ulice, amer, film - 15.55 Letalska družba Modro nebo -16.40 Tri želje - 17.05 Prej sli slej, šov -18.00 Šlagerteve - 18.50 ID-casino - 19.45 Pravljica -20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Najstniška zabava - 21.00 EP v rokoborbi - 22.05 Madžari ob prelomu stoletja - 23.00 Dosjeji X, nan. - 23.45 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program -12.00 Šaljivec Carey -12.25 Kirk - 12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.05 Sabrina - 14.30 0 3 Austria Top 40 - 15.15 Srček -16.05 Nogomet, prenos - 18.30 Nogomet -19.30 Čas v sliki - 20.15 Hopla - 21.50 Fled, akcijski film - 23.25 Maska smrti, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Sledovi v pesku, vestern -10.40 Koča strica Toma, film -13.00 Čas v sliki - 13.10 Anton zadnji, filmska komedija -14.35 Junaki, filmska komedija - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta: Islam -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Bingo - 18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Zločin profesorja Capel-larija, TV - kriminalka - 21.50 Romy - 23.35 Vohunstvo, film / Četrtek, < r 13.4.2000 TV SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Oddaja za oboke 10.30 Življenje v divjini, angleška serija 11.30 Razgledi slovenskih vrhov 12 .00 Znameniti umetniki: Marc Chagall 13 .00 Poročila, vreme, šport 14.10 Intervju 15.00 Zoom 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Na liniji, oddaja za mlade 17.20 Slike iz Sečuana: Sajenje riža 17.45 Umetniški vodnik: Stiski samostan 18.10 Svet čudes, avstralska serija 18.35 Ljudje Evrope: Kmetijstvo 19 .00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Opus 23.25 Sloves, angleška serija 0.25 Svet čudes, avstralska serija TV SLOVENIJA 2 10 .00 Or. Sommerfeld, nemška nanizanka 10.45 Nič svetega, ameriška nanizanka 13.00 Svet poroča 13.30 šport 16.00 Druga plat ljubezni, ameriški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Podeželski utrip, angleška nadaljevanka 19.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Zahodna Afrika 20.45 Filmska glasba s simfoniki RTV Slovenija 21.30 Ljubimca, francoski film (čb) 22.55 Big Band RTV Slovenija 23.45 Videospotnice POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka -10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11:25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Pop’n’roll - 13.50 Ograje našega mesta, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Zibali bomo!, nanizanka -15.45 Yuppie, nanizanka -16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.45 Oskar, ameriški film - 22.30 Prijatelji, nanizanka - 23.10 Posebna enota C-16, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka -10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprati šov - 12.00 Adrenalina, ponovitev -13.30 Ne mi težit’ -14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka - 15.30 Oprah šov: Ločene ženske -16.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Vrnitev v Hyperion, nanizanka - 20.50 Pirueta smrti, ameriški film - 22.30 Iz dneva v dan, nanizanka - 23.00 Svilene sence, nanizanka - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz naših krajev: Veržej - Megra - AktuaF no - 16.00 Mestni fantje, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 Se-aDuest nanizanka - 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja- 19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Izmišljeni članek, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Kulturno - razvedrilno - Portret Tibor Voroš - 22.15 Navigator (film, kultura, prosti čas) - Anketa - Megra - 22.30 Hobby Brass Band, koncert - 22.45 Aktualno - 23.00 Newyorška policija, nanizanka- 23.50 Vohunska igra, nanizanka TVAS-KANAL54 09.30 - Gnes - informativna oddaja. 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 10.50 -Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 11.30- Iz produkcije ZLTV, TV Novo mesto, 12.00 - Videostrani, 15.30 - Gnes - informativna oddaja. 15.55 - Zakoj pa nej. mladinska oddaja, 16.40 - NK Potrošnik: NK HIT Gorica, posnetek, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Viva turistica, turistična oddaja v živo, 21.15 - NK Domžale: NK Mura, posnetek. 23.05 ■ Gnes - informativna oddaja, 23.30 - Videostrani STUDIO BRUU 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Človek živali človek, ponovitev oddaje o živalih - 9.50 Videostrani in glasba - 16.00 Člo-rek živali človek, ponovitev oddaje o živalih - 16.50 Videostrani in glasba - 20.00 Sejem Megra, reportaža - 20.45 Kako bili zdrav? Ig zmagmti, oddaja Rudija Klariča - 21.15 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 22.00 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik -12.35 Maunt Royai, nanizanka -13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Poročila - 14.00 Krvna zveza, ameriški film -15.40 Umazane laži, nad. - 16.30 Morje - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Dokumentarna oddaja - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 21.20 Kviz - 21.55 Pol ure kulture - 22.25 Meje, dokumentarna oddaja - 23.10 Dnevnik - 23.40 Film - 1.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.10 Carstvo divjine - 9.35 Hrvaška kulturna in naravna dediščina - 10.05 Nevidna mama, ameriški film - 11.36 Etno - 12.05 Skrinja -12.45 Podjetništvo - 13.20 Magazin M - 14.20 Dokumentarna oddaja - 14.50 Koledar - 15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška serija - 16.00 Znanstveni album - 17.25 Hugo - 17.50 Otroška serija -18.20 Iz jezikovne zakladnice -19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.30 Seinfeld, nan. - 21.00 Urgenca, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.25 Roman prevaranta, francoski - 23.45 Nočni program TV HRVAŠKA 3 12.00 Srebrni žrebec - 12.35 Pot za Avonlea - 13.35 Mojster Fantaz - 14.00 Dok. film - 14.55 Čas je za jazz - 15.45 Športni program - 18.35 Ravnatelj - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Salut cousin, francoski film - 21.40 Šport danes - 21.50 Hišice v cvetju - 22.35 3 plus TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne -12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Lov na diamante, amer, film - 15.30 Skrivnosti zračnega oceana - 15.58 Poročila -16.00 Za otroke - 16.30 Pred veliko nočjo - 16.40 Glavna župnija Papa - 17.00 Jani gre na dom - 17.30 Zagovornik, jezikoslovni program - 18.00 Dnevnik - 19.00 Galvolgyi - šov - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Milenijske povesti - 20.30 Pred nebeškimi vrati, nemška veseloigra -22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Kino Dore Prokopp - 23.05 Twin Peaks, nad. - 23.50 Deklamacija TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.35 112, kriminalistični magazin - 9.10 Kronika - 9.40 Dirigent se obrne k nam - 10.30 Sedanjost preteklih dni - 11.00 Telesreča- 11.30 Gospodarski vsakdan - 12.00 Zvon - Vino in oblast, nan. -12.35 Prihodnost naše zemeljske oaze - 13.00 Dnevnik - 14.00 Glavni trg - 15.35 V dvoje, pogovor - 16.10 Šolska ulica -17.30 Potepanje na mejah stvarnosti - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Objemi drevo, dokumentarni film - 21.30 Atlantida, ameriški film, 2. del - 22.55 Zaključek - 0.00 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.10 Medicopter 117 -10.55 Specialisti -11.45 Konfeti -14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Serija -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Inšpektor Fowler - 22.25 Absolutno življenje - 22.55 Tohuwabohu - 23.25 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Vohunstvo, film -12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje -13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Dobro, da je Maria -14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Uni-verzum: Dolomiti - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 - Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop- 08.1 5 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila- 12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna -21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi: 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke-21.00'Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou- 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij-10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi-21.00 Poročila-21.10 Med Muro, Rabo in Dravo -24.00 Želimo vamlahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila-10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč TV SLOVENIJA 1 8,25 Krtek, risana nanizanka 8.50 Babar, risana nanizanka 9.15 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 9.55 Nedeljska maša 11.00 Svet morij, angleška serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Turistična oddaja 13.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.10 TV Poper 14.40 Polka in valček 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Po domače 17.45 Alpe - Donava • Jadran 18.15 Razgledi slovenskih vrhov 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 22.30 Poročila, šport, vreme TV SLOVENIJA 2 10.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.35 Zvezde Hollywooda: Gary Cooper 11 .00 Parada plesa 11.30 Policija na naši strani 12 .00 Evroglasba '99 13 .00 Šport 14.25 Košarka NBA Action 14.55 DP v odbojki 15.55 Evrogol 16.55 Motociklizem za VN Japonske 17.55 Finale v košarki za slovenski pokal (m) 19,30 Videospotnice 20.05 Nevarnost preži v globini, kan. serija 21.00 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka 21.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi POP TV 7.00 Družina Zakaj, risanka - 7.30 Iz knjige vrlin - 8.00 Guliverjeva potovanja - 8.30 X-man - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka - 10.00 Knjižni molj Wishbone, nanizanka -10.30 Šolski hodniki, nanizanka -11.00 Navihanka, nanizanka- 11.25 Herkul, nanizanka- 12.15 Xena, nanizanka-13.05 Otroci ne lažejo -13.40 Formula 1 za VN San Marina - 16.00 Mala Daniela, nadaljevanka - 17.00 Dvojčici, nanizanka - 17.30 Modna popotovanja -18.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur -20.00 Gola pištola 33 3/1, ameriški film - 21.35 Športna scena - 22.30 Rdeče sledi, ameriški film - 0.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Tomov šov, nanizanka - 11.00 Srečna družina, nanizanka - 11.30 Zmenkarije -12.00 Brigitte in prijatelji, pogovorna oddaja -13.00 Kung Fu, nanizanka -14.00 Dekle, zlata ura in dinamit, ameriški film - 15.50 Klik! - Vitezi za volanom - Miza za pet - Polnočna poročila - 19.00 Misija Nemogoče, nanizanka -20.00 Dobrodošli v Sarajevu, ameriški film - 21.50 Stilski izziv: Poslovno, a udobno -22.30 Bela skušnjava, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota -10.15 Beltinski ekran, pogovor z županom Jožefom Kavašem - 10.45 Iz naših krajev: Sveti Jurij ob Ščavnici, 1. del - 11.00 Pred sejmom Megra - 11.16 Iz naših krajev, 2. del -11.45 Intervju: Andi Sobočan - 12.00 Anketa -12.05 Hobby Brass Band, koncert -12.20 Tedenski komentar -12.25 Pregled dogodkov tedna -15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Ljubezen na prostosti, ameriški film -18.00 Beverly Hills, nadaljevanka -19.00 Vse v družini, nanizanka - 19.30 Samski stan, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 22.00 Biljard, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - ponovitev, 11.50 - 55 let osvoboditve Prekmurja, posnetek slavnostne akademije v Murski Soboti, 12.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, 13.00 - Videostrani, 17.40 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 18.30 - Gnes - informativna oddaja (ponovitev sobotne oddaje), 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Na domači grudi kmetijska oddaja - ponovitev, 20,50 - Viva turistica, ponovitev turistične oddaje, 21.40 - Videostrani STUDIO BRULI Ponovitev tedenskega programa - 9.00 Gobe rastejo po dežju, oddaja za otroke - 9.45 Glasbeni večer - 10.45 Aktualno v živinoreji - 11.30 80 let organiziranega športa v Soboti, reportaža -12.301 feel geod, oddaja o glasbi in filmu -13.30 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Risanke - 10.30 Grimmove pravljice -11.00 Zemlja in morje -12.00 Dnevnik - 12.25 Kuharski dvoboj - 13.05 Družinsko kosilo - 14.10 Poročila -14.15 Film po izboru gosta - 16.25 Briljantina, oddaja za mlade - 17.05 Poročila -17.15 Poklic - sin, italijanski film -19.30 Dnevnik - 20.10 Drama - 21.05 Tretja sreča - 22.35 Zvezdni prah - 23.10 Dnevnik - 23.35 Nanizanka - 0.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 12.00 Praznično jutro - 12.30 Losing Chase, ameriški film - 14.00 Mir in dobrota -14.30 Risanka - 14.55 Amerika: Življenje narave, serija - 15.20 Carstvo živali - 16.15 Veliki Azerac, nad. - 17.00 Antonio Janigro -18.05 Zlati gong, glasbena oddaja - 19.00 Svet zabave - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Nedeljska premiera - 23.40 Carstvo živali - Q.35 Nočni program TV HRVAŠKA 3 10.55 Nogomet, posnetek -12.40 Hrvaška nogometna liga -13.55 Formula 1, prenos dirke za VN San Marina iz Imole - 15.50 Šport v nedeljo - 16.55 Vaterpolo: Splitska banka - Olympiakos, prenos iz Splita - 17.55 Košarka: Cibona VIP - Croatia Osiguranje Split, prenos iz Zagreba - ... Konjeništvo: Pokal ENTRY, reportaža - 19.30 Glasbeni program - 20.00 Nenadoma Susan - 20.25 Nogomet, prenos tekme italijanske lige -22.20 Šport danes - 22.35 Športni program - 0.20 Top DJ Mag TV MADŽARSKA 1 6.00 Vaška TV - 6.30 Ažurno, izbor - 7.30 Glavni trg - 9.00 Za otroke - 9.15 Nedeljski otok - 10.35 Tri želje - 11.00 C. Santana, glasbeni pogovor - 12.00 Zvon, poročila -12.05 Madžarska prihodnosti - 12.35 Minute za srečo - 13.00 EP v rokoborbi - 13.50 Formula 1 za VN San Marina, prenos -16.10 Za metodiste - 16.35 Čarobna šestica -17.05 Italijani v Deželi škornja - 17.30 Jadwigina blazina -17.55 Telešport, gol... -19.00 Teden, dnevnik - 20.00 Takoj!, M. Vamos - 21.00 Šov program - 22.00 IG-casino, igra za ljubitelje rulete in logike - 22.55 Dosjeji X, nan. - 23.40 EP v rokoborbi TV MADŽARSKA 2 6.00 Za manjšine - 8.05 Adagio, pesmi S. Tčtha - 8.05 Na poti - 8.20 Za vernike - 9.50 Narodopisje - 10.00 Madžrska hiša - 10.30 Kratki film -11.30 Otroški šport - 12.00 Zvon - Ekovizija - 12.30 Mali modrijan - 12.55 Sprehod po živalskem vrtu - 13.40 Utrinki iz Grenlanda - 14.10 O konjih za vsakogar -14.35 Aeromagazin - 15.05 Sporočilo svetih krajev - 15.30 Mreža - 15.55 Bruhaha, kabaret - 16.55 Liga prvakov v vaterpolu - 18.00 Avtogram, Gyuia Bodrogi - 18.30 Čarobna šestica - 19.00 Renesančni človek, amer, film - 21.05 Teden, dnevnik - 22.05 Telešport - 22.40 Poslednja avantura, amer, film - 0.05 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja - 10.10 Risanke -12.00 Šport -12.30 Liga prvakov, magazin - 13.00 Formula 1, prenos dirke za VN San Marina - 16.10 Nobody je največji, vestern -18.00 Gospod Bean - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Apollo 13, pustolovski film - 22.30 Kolumbo - 23.40 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Dvoboj v hribih, film - 10.35 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, moja domovina -14.00 Pogledi s strani -14.15 Življenje v divjini -15.00 Heidi in Erni -15.25 Lumpivagabundi, film -17.05 Klub seniorjev -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije -19.00 Dežela danes -19.17 Loto -19.30 Čas v sliki -19.54 Pogledi s strani - 20.15 Duhovnikovo srce, prvi del romance - 21.45 Poročila -21.55 K stvari - 23.15 Enostavno klasično - 0.15 Vizije tisočletja ^--^PORE© / Ponedeljek, • r io.4. 2000 TVSLOVENIJA1 10.40 Modro 11.10 Dosežki 11.30 Na vrtu 11.55 Po sledeh H. M. Stanleya, serija 12.20 Prvi in drugi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15,30 Pisave 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Tačelc Brki 17.00 Pisana delavnica; Mala čarovnica 17.10 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 17.45 Volja najde pot 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19 .00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Klinika pod palmami, nanizanka 21 .00 Aktualne teme 22 .00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22 .55 Gospodarska panorama 23 .55 Volja najde pot, ponovitev TV SLOVENIJA 2 13.00 Trend, oddaja o modi In vizualni pop kulturi 13.30 Sobotna noč 15.30 Dokumentarna oddaja 16.10 Policija na naši strani 16.40 Glasba odrašča, angleška serija 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Lingo 19.30 Videospotnice 20 .05 Štafeta mladosti 21 .00 Studio City 23.00 Brane Rončel Izza odra POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka -11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Športna scena -13.50 Ograje našega mesta, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Zibali bomo, nanizanka -15.45 Yuppie, nanizanka -16.15 Tri ženske, nadaljevanka -17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz z Jonasom - 21.00 Gospod Čudoviti, ameriški film - 22.45 Prijatelji, nanizanka - 23.10 Posebna enota C-16, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka -1.00 24 ur KANALA 8.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka - 10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah šov, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Ne mi težit', nanizanka - 14.00 Princ z Bel Aira -14.30 Jake in debeluh, nanizanka -15.30 Oprah Show: Dobre novice - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka -16.60 Rosalinda, nadaljevanka -17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 21.00 Umor v beli hiši, ameriški film - 23.00 Iz dneva v dan, nanizanka - 23.30 Svilene sence, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, regionalni program - TV Pika: Oder občutkov, Nina Ivanič, Jan Plestenjak - 16.00 Mestni fantje, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 Se-aOuest, nanizanka - 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Letala, vlaki in avtomobili, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 22.15 Konjeniški klub Grad Rakičan - 22.30 Sejem Kulinarika in vino -22.45 Aktualno, informativna oddaja - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Obiskovalec, nanizanka TV AS - KANAL 54 9.30 - Drugačne zvezde. Savana - potopisna reportaža, 10.00 - Risanke, 11.00 - Glasbeni spoti, 12.00 - Videostrani, 16.10 - Drugačne zvezde, Savana - potopisna reportaža, 16.40 - NK Korotan: NK Potrošnik, posnetek, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.06 - Gnes ■ informativna oddaja, 20.30 - NK Publikum: NK Mura, posnetek nogometne tekme, 22.20 - Glasbeni spoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRULI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 I Nel good, ponovitev kontaktne oddaje o glasbi in filmu -10.00 Videostrani in glasba - 16.00 I Igel good, ponovitev kontaktne oddaje o glasbi in filmu - 17,00 Videostrani in glasba - 20.00 Ciste rasle, športna oddaja (posnetek nogometne tekme NK Mura: NK Maribor Pivovarna Laško) - 21.30 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 22.15 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Poročila - 14.00 Inšpektor Morse, britanski film - 15.40 Umazane laži, nad. -16.30 Mir in dobrota - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Obnova Hrvaške -18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Drama -21.15 Skrita kamera - 21.45 Kapljica dobrote - 22.45 Mladi avtorji - 23.20 Dnevnik -23.45 Povabilo v gledališče - 1.55 Poročila - 2.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.35 Zemlja in morje -10.30 Izgubljeni svet, ameriški film - 12.10 Opera Box - 13.00 Zvezdni prah - 13.30 Deterministični kaos, serija - 14.00 Briljantina - 15.00 Carstvo divjine -15.25 Halo, svet! -16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo -17.55 Prijatelji, nan. - 18.20 Oddaja o kulturi - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Gozdarska hiša, nan. - 21.20 Prijatelji, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.20 Misli 21. stoletja - 23.25 Film - 0.55 Nočni program TV HRVAŠKA 3 12.00 Srebrni žrebec - 12.25 Pot za Avonlea - 13.15 Mojster Fantaz - 13.40 Pripravljeni ali ne - 14.05 Tretja sreča -15.30 Športni program -17.30 Animavizija -18.00 Hrvaški šport - 19.00 Medicinski detektivi - 19.30 Glasbeni program - 20.05 Petica - 21.10 Neli, ameriški film - 23.00 Šport danes - 23.10 Scena - V efekt - 23.55 Mesečina TV MADŽARSKA 1 14.45 Klip plus -15.05 Liga prvakov, magazin -15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša -16.30 Feriz Berki, portret - 16.45 Srečanje z Jezusom - 17.00 Pregled - 17.35 Sporočilo svetih krajev - 18,00 Dnevnik -19.00 Telesreča - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kriminalistični magazin - 20.35 Ime planeta: Zemlja, nan. - 21.25 V dvoje, pogovor - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Ura sprejema - 23.05 Jaz, šef, nemški film TV MADŽARSKA 2 11.00 Madžarska prihodnosti -11.30 Tečaj nemščine - 12.00 Zvon - Hotel Paradiž, nan. - 13.00 Skupščinski dnevnik - 14.00 Prenos zasedanja parlamenta -16.00 Šolska ulica - 17.30 Šov Mari Torocsik - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Robot, dokum. film - 21.00 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.15 Darling, amer, film (čb) - 23.20 Klub znanstvenikov - 0.25 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.45 Otroški program - 9.55 Nobody je največji, vestern -11,45 Konfeti -12.10 Risanke -14.56 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Polna hiša -17.36 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Gola pištola 2 1/2, filmska komedija - 21.40 Osvobodilna stavka, akcijski film - 23.10 Smrtonosna bitka - 23.50 Osumljeni, kriminalka TV AVSTRIJA 2 13.40 Dobro, da je Maria -14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20,00 Pogledi s strani - 20.15 Duhovnikovo srce, drugi del romance - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Za oblaki, film HEB Torek, 11.4. 2000 TV SLOVENIJA! 9.40 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 10.05 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 10.30 Volja najde pot 11.30 Skrivnosti, angleška serija 12.05 Klinika pod palmami, nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Aliča, evropski kulturni magazin 14.10 Aktualne teme 15.00 Gospodarska panorama 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo: Pomlad v bukovju 17 .00 Kako rada imam šolo, nanizanka 17 .15 Moja žival in jaz, nanizanka 17.45 Besede 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Čar razuzdanosti, poljska drama 23.50 Besede, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.25 Videospotnice 10.00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.50 Štafeta mladosti 13.00 Nevarnost preži v globini, kanadska serija 13.50 Mali princ je rekel.... francoski film 15.30 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18.05 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Poslovni barometer 20.55 V žaru somraka, angleška drama 21.50 Bernardo Bertolucci, francoska oddaja 22.45 Svet poroča 23.15 Jezusovo življenje, francoski film 0.45 Videospotnice POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -12.20 Lepo je biti milijonar, ponovitev - 13.50 Ograje našega mesta, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Zibali bomo, nanizanka -15.45 Yuppie, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Moje telo, moj otrok, ameriški film - 21.45 Urgenca, nanizanka - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.10 Posebna enota 0-16, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprati Šov - 12.00 Atlantis - 13.30 Ne mi težit', nanizanka - 14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka - 15.30 Oprah šov: Dr. Phil o zakonih brez spolnosti -16.20 Uboga Maria, nad. - 16.50 Rosalinda, nad. - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet - 19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Živ ali mrtev, ameriški film - 21.50 Nizki udarci, nadaljevanka - 22.40 Iz dneva v dan, nanizanka - 23.15 Svilene sence, nanizanka - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kronika - Pregled športnih dogodkov - Aktualno - 16.00 Mestni fantje, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 SeaDuest, nanizanka — 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Zapornika na begu, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Klas - 22.30 13. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov, reportaža - 22.45 Aktualno, informativna oddaja - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Obiskovalec, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja. 10.00 - NK Publikum: NK Mura, posnetek. 11.50 - NK Korotan: NK Potrošnik, posnetek, 13.40 - Videostrani, 14.20 - Gnes - informativna oddaja 14.50 - NK Korotan: NK Potrošnik, posnetek, 16.40 - NK Publikum: NK Mura, posnetek, 18.30 - Gnes - informativna oddaja 19.00 - Iz našega arhiva 20.00 - Glasbeni spot 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Ekologija, ekološka oddaja - v živo. 21.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRUU 7.15 Dobro jutru, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Čiste rešle. ponovitev športne oddaje (posnetek nogometne tekme NK Mura: NK Maribor Pivovarna Laško) -10.30 Videostrani in glasba - 16.00 Čiste rasle, ponovitev športne oddaje (posnetek nogometne tekme NK Mura: NK Maribor Pivovarna Laško) - 17.30 Videostrani in glasba - 20.00 Širimo obzorja: Indonezija - Bali in Lombok. potopisna oddaja^raneta Kobala -21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.45 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA! 15.40 Umazane laži, nad. - 16.30 Dokumentarno glasbena oddaja - 17.00 Hrvaška danes -17.45 Oddaja o šolstvu - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik -20.15 Zlata ribica - 21.20 V ospredju - 23.00 Dnevnik - 23.25 Moderna romanca, ameriški film - 1.00 Poročila -1.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo - 17.55 Prizma - 19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Gozdarska hiša, nan. - 21.25 Newyorška policija, nan. - 22.10 Opazovanja - 22.45 Potovanja skozi čas in prostor - 23.40 Nanizanka TV HRVAŠKA 3 15.45 Hrvaški šport - 16.45 Petica - 17.45 Športni program - 19.30 Glasbeni program - 20.00 Športni program - 21.00 Hrvaška nogometna liga - 21.30 Šport danes - 21.45 Dober in slab igralec, britanski film - 23.25 Ritem - 0.25 PSI faktor TV MADŽARSKA! 16.25 Brahms: VI. madžarski ples - 16.30 Prihodnost naše zemeljske oaze - 17.00 Kronika - 17.25 Sandor Marai - 18.00 Dnevnik - 19.00 Gospodarski vsakdan - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Komedijanti - 21.00 Panorama - 21.30 Dan poezije TV MADŽARSKA 2 16.30 Šolska ulica - 18.00 Telešport - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Obisk, dokum. film - 21.45 Atlantida, amer, film, 1. def - 23.20 Zaključek - 0.25 Nočni program TV AVSTRIJA! 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Medicopter 117 - 21.00 Življenjski prostori - 21.10 Ujetnik ognja, film katastrofe - 22.40 Nogomet: avstrijski pokal, posnetek - 23.25 Nemoralna ženska, film TV AVSTRIJA 2 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Prizorišča prihodnosti -21.08 Življenjski prostori Vsak dan ob 1900: GNES-informativna oddaja TV SLOVENIJA! 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Sprehodi v naravo: Pomlad v bukovju 9.30 Moja žival in jaz, nanizanka 9.45 Babar, risana nanizanka 10 .05 Mozartova druščina 10.30 Besede 11.25 Obzorja duha 12.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Učna leta izumitelja Polža, slovenski film 15.05 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Življenje v divjini, angleška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Meseno poželenje, španski film 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 0.30 Življenje v divjini, angleška serija TV SLOVENIJA 2 9.25 Videospotnice 10.00 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 10.45 Zdravniki, nemški film 12.15 Bernardo Bertolucci, francoska oddaja 14.25 Glasbeni festivali 14.55 Tri sestre, angleški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dr. Sommerfeld, nemška nanizanka 19.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 20.05 DP v nogometu, posnetek 21.50 DP v odbojki 22.55 Kralj Sankt Paulija, nemška nadaljevanka POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka -11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12,20 Pod srečno zvezdo, ponovitev - 13.50 Ograje našega mesta, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Zibali bomo, nanizanka -15.45 Yuppie, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka -17.15 Divji angel, nadaljevanka -18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Otroška ljubezen, ameriški film - 21.45 Udarci pravice, nanizanka - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.10 Posebna enota C-16, nanizanka - 0.00 M.A.S.H, nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad. - 10.10 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah šov - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 Ne mi težit' - 14.00 Princ z Bel Aira -14.30 Jake in debeluh, nanizanka -15.30 Oprah šov: Zgodbe o pogumnih ljudeh -16.20 Uboga Maria, nadaljevanka -16.50 Rosalinda, nadaljevanka -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nanizanka -19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 21.00 Providence, nanizanka - 22.00 Roka pravice, nanizanka - 22.50 Iz dneva v dan, nanizanka - 23.20 Svilene sence, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz našega studia - 13. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov - Aktualno -16.00 Mestni fantje, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 SeaDuest, nanizanka -18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Veliko hrupa za nič, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Iz naših krajev: Veržej - 13. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov - 22.45 Aktualno, informa tivna oddaja - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Obiskovalec, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Ekologija, ekološka oddaja, 10.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 12.00 - Videostrani, 15.30 - Gnes - informativna oddaja, 16.00 • Teden ob Muri - informativna oddaja, 17.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.00 - Ekologija, ekološka oddaja, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo, 22.00 - Iz produkcije ZLTV, TV Novo mesto, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRUU 7.15 Dobro jutro. Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Širimo obzorja: Indonezija - Bali in lombok, ponovitev potopisne oddaje Braneta Kobala -10.00 Videostrani in glasba - 16.00 Širimo obzorja: Indonezija - Bali in Lombok, ponovitev potopisne oddaje Braneta Kobala - 17.00 Videostrani in glasba - 20.00 Človek živeli človek, oddaja o živalih - 20.50 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.35 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA! 14.00 Film -15.40 Umazane laži, nad. - 16.30 Hrvaška struna - 17.00 Hrvaška danes -17.45 Dokumentarna oddaja - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik -20.10 Skrinja - 20.50 Magazin M - 21.50 Dokumentarna oddaja - 22.30 Svet podjetništva - 23.05 Dnevnik - 23.25 Zgodovinski album - 1.45 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.35 Carstvo divjine - 10.00 Dokumentarna oddaja -10.30 Pustolovščine Robina Hoo-da, film -12.20 V ospredju -13.50 Zlata ribica - 14.50 Koledar -15.00 Carstvo divjine -15.25 Otroška serija - 16.00 Dokumentarni film -17.00 Likovni ustvarjalci - 17.30 Hugo - 17.55 Otroška serija - 18.20 Hrvaška kulturna in naravna dediščina -19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Georgia, ameriški film -22.15 Opazovanja - 22.50 Smrtonosna dvojčka, ameriški film - 0.15 Nočni program TV HRVAŠKA 3 12.00 Srebrni žrebec - 12.35 Pot za Avonlea -13.36 Mojster Fantaz -14 0Q Poziv v gledališče: Dvojna nezvestoba, posnetek - 16.00 Mesečina -16.45 Nočni telefon -17.45 Športni program -19.30 Glasbeni program - 20.10 Vaterpolo: Splitska banka -Jug, prenos iz Splita - 21.25 Šport danes - 21.35 Monoplus - 22.20 Koraki - 23.20 Čas je za jazz: Swing Again in Čedo Antolič - 0.20 Kritikov izbor, ameriški film TV MADŽARSKA! 14.00 Skrivnost rudnika, madž. nemi film -15.58 Poročila -16.00 Tečaj nemščine -16.30 Smernica - 17.00 Stare obrti - 17.15 Sedma božja zapoved - 18.00 Dnevnik -19.00 Šik, moda -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ni pravnomočno, šov - 20.30 Želeli str - 21.30 Zabavni program - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Madžarski salon - 23.0! Načelo Noetova barka, nemški film - 0.45 Deklamacija TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Panorama - 9.00 Prenos zasedanja parlamenta 12.00 Zvon - Hotel Paradiž - 13.00 Dnevnik - 14.00 Zlati dim - 15.45 Pop glasba 16.00 Šolska ulica - 17.30 Sotrpini - 18.00 Telešport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevni) šport - 20.30 Kot ptica, Haraszty - 21.15 Obalna straža - 22.00 Pivar, nan. - 23.0 Zaključek - 0.05 Nočni program TV AVSTRIJA! 6.10 Otroški program -10.35 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Pacifi Blue -15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul -17.10 Serija -17.35 Vsi pod eno streh -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.3 Čas v sliki - 20.15 Smrtonosna divjina, srhjivka - 21.50 Govorica telesa, srhljivka 23.25 Nash Bridges - 0,10 Pot na zahod, vestern TV AVSTRIJA 2 13.40 Dobro, da je Maria - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi 16.0'0 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.45 Loto -19.00 Dežel danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v slil - 22.30 Žarišče - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Apropos-film fBTIl , 6. april 2000 NA SCENI 29 Glas puščave v Ljutomeru muzeju v ljutomerski mestni hiši je bilo pred kratkim zanimivo potopisno predavanje dveh mladih popotnikov, ki sta ga pripravila v sodelovanju z Zavodom za kulturo in izobraževanje Ljutomer Boris Bre-zovac iz Ljutomera ter Mitja Ficko iz Sp. Kamenščaka, ki sta v štirih mesecih opravila zelo dolgo pot, na katero sta se odpravila lanskega novembra. Pot ju je vodila čez Hrvaško, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, več časa pa sta preživela v Turčiji, Siriji, Jordaniji, Egiptu, potem sta se še napotila v Izrael in Grčijo, nato pa v Trst in po Sloveniji domov. Predavanje je bilo nekoliko drugačno, kot smo navajeni za potopise, s svežim in nekoliko nenavadnim pristopom sta nas mlada popotnika, obl- Najboljši film: Lepota po ameriško (American Beauty) Najboljša režija: Sam Mendes, Lepota po ameriško (American Beauty) Najboljši igralec: Kevin Spacey, Lepota po ameriško (American Beauty) Najboljša igralka: Hilary Swank, Fantje ne jočejo (Boys Don’t Cry) Najboljši izvirni scenarij: Lepota po ameriško (American Beauty) Najboljši prirejeni scenarij: The Gider House Rules Najboljša kamera: Lepota po ameriško (American Beauty) Najboljša moška stranska vloga: Michael Caine, The Cider House Rules Najboljša ženska stranska vloga: Angelina Jolie, Girl, Interrupted Najboljša izvirna skladba: You’ll Be In My Heart, Tarzan Najboljša kostumografija: Topsy-Turvy Najbolje montirani zvočni učinki: Matrica (The Matrix) Najboljši zvok: Matrica (The Matrix) Najboljši kratki animirani film: Starec in morje (The Old Man And The Sea) Najboljša kratka akcija: My Mother Dreams The Satan's Disciples In New York Najboljši make-up: Topsy-Turvy Najboljša umetniška režija: Sleepy Hollow Najboljši tujejezični film: Vse o moji materi (Todo sobre mi madre), Španija Najboljša izvirna glasba: Rdeča violina (The Red Violin) Najboljša montaža: Matrica (The Matrix) Najboljši zvočni učinki: Matrica (The Matrix) Najboljši dokumentarec: En dan v septembru (One Day In September) Najboljši kratki dokumentarec: King Gimp Nagrada Thalberg: Warren Beatty Nagrada Gordon E. Sawyer: Dr. Roderick T. Ryan Nagrada za življenjsko delo: Andrzej Wajda (+ foto - podpis): Film Prebujena vest (The Insider) je bil (nezasluženo) eden velikih poražencev na 72. podelitvi Oskarjev prav tako nastajale med popotovanjem. V odmoru sta poskrbela za prigrizek, kakršen ju je na poti tudi večkrat spremljal, in ker tovrstno potovanje ni tako zelo običajno, bomo v eni naslednjih številk Vestnika še podrobneje pisali, kaj ju je vodilo na pot in kako so ju tamkajšnji ljudje sprejemali. DARJA TIBAOTi S t z a Uspešne zabave techno house Zabave techno house, ki jih je ob določenih petkih začel prirejati MIKK v disku Carda, so proti pričakovanjem (tudi organizatorjev) naletele na velik odziv. Na prvem partyju, ko sta glasbo vrtela celjska didžeja Elabjer in Benjamin, se je zbralo kar prek tristo obiskovalcev. Ta je bil tudi najbolj kontroverzen, saj naj bi ravno raverji po zabavi izruvali več prometnih znakov in nagrobnih spomenikov. Ampak sedaj je že jasno, da je bil ta zločin delo samo enega človeka, in sicer mlajšega obiskovalca z Goričkega, ki je že v Čardi pijan povzročal težave in so ga zato varnostniki vrgli ven. Na naslednji zabavi, ko sta glasbo vrtela soboška didžeja Damir in Lennix, je bilo obiskovalcev za kakšnih sto manj, a še vedno veliko. Svojo priložnost bosta znova dobila v enem od naslednjih petkov, enako tudi Elabjer in Benjamin, ki naj bi nastopala vsak prvi petek v mesecu. Šušlja pa se že, da naj bi kasneje v Čardo prišel tudi eden svetovno znanih didžejev iz Londona. Besedilo in foto: TOMO KOLES Danijelu! Hvala ti za lepe sanje, upam le, da se boš prikra-| del vanje. Ker ti si sreča mojega življenja, ti navdih mojega hrepenenja! In upam, da bom tudi to ostala, saj sem se ti predala. Sandra c Sanjam Sanjam o tebi in upam, da vrneš se k meni. Nisem opazila, kdaj si odšel, opazila pa sem, kdaj se drugi mi prikradel je v srce. Zdaj prepozno je za vse, zame in za sanje najine, zdaj prepozno je za obžalovanje, vsega, kar si storil, ne moreš popraviti in najbolje bo, če se sprijazniš in čustvom pustiš, da gredo svojo pot! A. R. , Želim si te i I Vsak večer, preden zaspim, želim si te, vsako jutro, ko se zbudim, želim si te. Čez dan vedno mislim nate in vsako minuto želim si te. Vedno, le vedno mislim nate in, Gregor, želim si te! M. H. Zaradi tebe! Kako težko brez ljubezni je živeti, kako hudo na svetu veliko trpeti, | zakaj ne morem z veseljem zapeti, zakaj moram po tebi hrepeneti! Tvoja Tina Napovednik koncertov ečena v tipična oblačila prebivalcev islamskih dežel, popeljala v svet štirimesečnih dogodivščin in pripetljajev. Obiskovalci smo sedeli na tleh, po prostoru se je širil rahel vonj dišečih palčk, poleg fotografij pa sta nam predstavila še risbe, ki jih je med potjo narisal Mitja, ter Borisove pesmi, ki so Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja! Rana Jaz odšla bom svojo pot in ti odšel boš svojo. Morda nikoli več se videla ne bova, vendar vedi, dav meni si pustil krvavečo rano, ki se morda nikoli zacelila ne bo. Kamor koli peljala me bo pot, bolečina vedno spominjala me bo nate in tvoje ime. Vem, sama sem kriva, ker se borila nisem, zakaj, še sama ne vem, vem samo, da me sedaj zelo boli. Tamarine Murska Sobota 6. aprila: Shirlie Roden (Anglija), grajska dvorana ob 20. uri 7. aprila: Mešani pevski zbor Štefana Kovača, kinodvorana ob 20. uri 7. aprila: DJ Benjamin + DJ Elabjer, Čarda ob 22. uri 8. aprila: Oliver Mally (Avstrija) + Riki Zadravec s skupino, Art Caffe ob 21. uri 10. aprila: Psycho-Path + Posodi mi jurja + Andi Sobočan + Dorina + Dejan & Peter, kinodvorana ob 19. uri 13. aprila: Miloš Mlejnik (violončelo) + Janko Šetinc (čembalo) - klub PAG ob 19. uri 15. aprila: Toad (Nizozemska), MIKK; predskupina: In-Sane 20. aprila: New Swing Ouartet + Big Bend Murska Sobota, kinodvorana ob 19. uri 21. aprila: Siddharta, dvorana Srednješolskega centra; predskupina: Shyam 5. maja: Zoran Predin + Pero Lovšin + Vlado Kreslin; štadion NK Mura 6. julija: Riki Zadravec & Jam Session, Art Caffe 13. julija: Bambix (Nizozemska), grajsko dvorišče Sveti Jurij ob Ščavnici 28. aprila: Demolition Group + Dežurni krivci + Bleeed On + Neuvrščeni + Zmajev rep, kinodvorana ob 20. uri Veržej 20. maja: Riki Zadravec, kulturni dom Ljutomer 8. junija: Riki Zadravec, glasbena šola Ljubljana 6. aprila: Victor Bailey, studio 1 TV SLO 6. aprila: Jerko Novak, Cankarjev dom 6. aprila: Toad, Metelkova; predskupina: No Comment 8. aprila: Arto Lindsay Band, Cankarjev dom 12. aprila: Bouncing Balls, Metelkova 13. aprila: Steve Val + Erič Sardinas, hala Tivoli 15. aprila: Gjuto menihi (Tibet), Cankarjev dom 17. aprila: At The Drive-ln, Orto 19. aprila: Cannibal Corpse, K4; predskupina: Mystic Circle + Vomitory 25. aprila: Wrong + The Mi + Los Ventilos + Carpe Diem, K4 4. maja; Pharcyde, Orto 5. maja: Virginia Rodrigues, Cankarjev dom 8. maja: Hiram Bullock, studio 1 TV SLO 11. maja: Jethro Tuli, hala Tivoli 14. maja: Sting, hala Tivoli 18. maja: Andre Wiliiams, KUD F. Prešeren 29. maja: Jack DeJohnette, studio 1 TV SLO 30. maja: Mihail Pletnev, Cankarjev dom 3. junija: Alfred Brendel, Cankarjev dom 19. junija: Pearl Jam, hala Tivoli; predskupina: Dismember-ment Plan 23. junija: Kings X, Orto 19. julija: Celia Cruz, Križanke Zagreb 16. aprila: Phil Asher (London), Aquarius 23. aprila: DJ Spen (Baltimore) + Alan Russel (London), Aqua-rius 25. aprila: Flexible Frame, Aquarius 10. maja: Jethro Tuli, Dom športov! 26. junija: Vital Remains, Močvara Gradec 8. aprila: We Remember Bob Marley Tour, Orpheum 11. aprila: Bob Berg Ouartet, Orpheum 3. maja: Leatherface, Arcadium 16. maja: John Scofield, Orpheum 10. junija: Suicidal Tendencies, Orpheum 18. junija: A-Teens, Orpheum 25. junija: Joe Zawinul, Orpheum 3. julija: Suzanne Vega, Orpheum 6. julija: Aliče Cooper, Orpheum 17.-19. avgusta: Diane Reeves, Jazz Sommer Spielberg (Avstrija) 15. avgusta: Bon Jovi, A-1 Ring Udine 18. aprila: Noa, Teatro Nuovo 17. junija: Dio, ? Treviso 15. aprila: Bouncing Balls, New Age 14. maja: Truly, New Age 30 OGLASI 6. april 2000, VESINIK DNEVI UGODNOSTI Za vse podrobnosti o nagradni Igri vprašajte svojega Opel prodajalca. Bližajo se lepi dr^vi. V vseh prodajno-sen/isnih centrih Opel se bodo začeli dnevi odprtih vrat, ko boste lahko izkoristili privlačen paket posebnih priložnosti: • brezplačni preventivni pregled vašega vozila Opel; • testne vožnje različnih modelov vozil Opel; • predstavitev vozil Corsa Champion; • nagradna igra. Preizkusite prodajne uspešnice in spoznajte nove modele. Dnevi odprtih vrat so izredna priložnost za izbiro vašega najljubšega vozila Opel. Obiščite svojega prodajalca vozil Opel. V dneh med 12. in 15. aprilom bodo vrata za vas odprta ves dan! □pelS AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co. d.o.o., Maribor, tel 062 450 29 50 • AH KOLMANIČ S Co.. podružnica AVTO MAROVT Poljčane tel. 062 325 078 • AH KOLMANIČ & Co. podružnica KRAUTBERGER, Radlje ob Dravi, tel. 0602 780 440 • AVTOHIŠA HVALEC. Kidričeva, tel. 062 796 334 • AVTOHIŠA HVALEC. Ptuj, tel. 062 778 346 • AVTO-HIŠA KOLMANIČ 5 DOKL. Murska Sobota, tet 069 31 645 • AVTOHIŠA MARKOVIČ, Maribor, tel 062 101 289 • HORSER doo. Lendava, tel. 069 76 020 • SALON VOZIL CITY MARIBOR. Maritior. tel. 062 230 13 10 • AVTOTEHNA VIS d.o.o. Ljubljana, tel. 061 18 18 531 do 534 • AVTOTEHNA VIS IN KOSEC. Domžale, tel 061 716 092 • AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC. Sava pri Litiji, tel 061 874 I 1? • AVTOTEHNA VIS IN PINTAR. Kranj, tel 064 224 621 • AVTOTEHNA VIS IN PIŠEK. Štofja Loka. tel. 064 654 100 ■ SERVIS TROBEC. Ljubljana, tel 061 12 32 535 • AVTOCENTER CELEIA Celje, tel. 063 425 460 • AVTOHIŠA JAKOPEC, Velenje. tel. 063 864 380 • ISTRABENZ AVTO. Koper, tel. 066 48 23 • ISTRABENZ AVTO IN ARTUS. Portorož, tel 066 771 983 • VIKTOR d.o.o Sežana, tel 067 31 620 • KRUNO d.o.o., Brežice, tel 0608 602 300 • AVTOHIŠA KRUNO d.o.o , posloval niča Trebnje, tel. 068 460 510 • KRUNO d.o.o . jx>Sfovatnica Novo mesto, tel 068 39 30 360 Žižki 48c, 9232 ČRENŠOVCI Tel.: 069 737 137, Fax.: 069 737 136, GSM.: 041 761 481, GSM.: 041 792 262 Izdelujemo kovinsko opremo za trgovino, skladišča, arhive, knjižnice, garderobe, gospodinjstva in dimna vratca. Izvajamo stavbno kleparska dela, razrez in upogibanje pločevine in površinsko zaščito. /ww Radio Murski val 94,6 Mhz Znašega st e d i I nika Špinačna juha z gobami * Nadevan krompir, zeljna ruladica, zelena solata * jabolka s smetano Špinačna juha z gobami \ 300 g špinače, sol, poper, 3 cl olja, 20 g moke, 50 cl mleka, 40 g suhih gob Špinačo operemo, skuhamo v slanem kropu in drobno sesekljamo. Na olju svetlo prepražimo moko in zalijemo z mlekom. Dodamo sesekljano špinačo, namočene in sesekljane gob«, solimo, popramo, po potrebi še zalijemo s špinačno vodo. Kuhamo 20 minut in takoj ponudimo. Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana GRADBENI SISTEM SIPOREX-YTONG IN TOPLOTNA IZOLATIVNOST Stroški energije so najdražja postavka pri vzdrževanju hiše, zato morate izbrati gradbeni material z visoko toplotno izolativnostjo. Tako boste imeli ves čas uporabe objekta manjše stroške za ogrevanje. Gradbeni sistem SIPOREX-YTONG daje objektu sam zadostno toplotno izoliranost. Objekt, zgrajen z gradbenim sistemom SIPO-REX-YTONG, je že sam po sebi optimalno toplotno izoliran na vseh mestih - tako na zunanjih stenah, v vogalih objekta, na mestih preklad in plošč, in sicer brez dodatnih ukrepov. Gradbeni sistem SIPOREX-YTONG ima vi* soko toplotno izolativnost. Osnova zanjo je posebna struktura materiala. Vsak element gradbenega sistema SIPOREX-YTONG ima na tisoče majhnih zračnih celic. Ker je zrak najboljši toplotni izolator, zagotavljajo te zračne pore optimalne vrednosti toplotne prevodnosti že z osnovnim gradbenim materialom zgradbe. Gradbeni sistem SIPOREX-YTONG prihrani material in delo. Zaradi toplotne izolativnost! gradbeni sistem Sl-POREX-YTONG znižuje tudi stroške gradnje. Že 30 cm debela stena zadostuje, da dosežete zadostno toplotno izolativnost, s steno debeline 36,5 cm ali 40 cm pa zagotovite objektu visoko toplotno izolativnost brez dodatnih oblog toplotnih izolacij, in to pozimi pred mrazom in poleti pred vročino. Poleg tega pa zagotavljajo elementi gradbenega sistema SIPOREX-YTONG tudi optimalno zvočno izoliranost, so zelo dobro obstojni proti vlagi, visoko požarno odporni, zagotavljajo ugodno mikroklimo v prostoru, gradnja z njimi pa je enostavna in hitra. OD TEMELJEV DO KRITINE HITRO, ENOSTAVNO IH VARČNO SIPOItEX d.d., Zagori« tovarna lahkih gradbenih elemenov Loke 641410, Zagorje ob Savi telefon 0601 71 122 fax.: 0601 71 202 Nadevan krompir 1000 g krompirja, 100 g čebule, 300 g mletega mesa, 5 cl olja, 1 jajce, 20 cl kisle smetane, sol, poper Krompir olupimo, gomolju odrežemo oba konca, razpolovimo in s pomočjo žlice izdolbemo. Krompir damo v pomaščen pekač in nadevamo. Nadevan krompir prelijemo s kislo smetano in peče-mo v pečici 60 minut pri 170 °C. Nadev: Čebulo narežemo na drobne kocke, na olju prepražimo, dodamo mleto meso, solimo, popramo in dušimo 15 minut, malo ohladimo, primešamo jajce in po potrebi še začinimo. Zeljna ruladica 4 zeljni listi, 20 g masla, 30 g zdroba, 70 g korenja, 90 g cvetače, sol, poper, muškatni oreh Zeljne liste ločimo od zeljne glave in v slani vodi kuhamo toliko časa, da jih lahko zvijemo. Medtem na maslu rahlo prepražimo zdrob, dodamo pretlačeno korehje in cvetačo, solimo, popramo in odišavimo z muškatnim oreščkom. Zeljne liste vzamemo iz vode in premažemo s pripravljenim nadevom. Zvijemo v ruladice in pečemo v pečici 20 minut. jabolka s smetano 900 g jabolk, 30 g drobtin, 150 g rozin, 3 cl ruma, 50 g sladkorja, cimet, 10 cl sladke smetane, 20 cl sladke smetane V dobro pomaščen in z drobtinami potresen pekač damo polovico olupljenih in na lističe narezanih jabolk, ki jih potresemo s polovico sladkorja, cimetom in z v rumu namočenimi rozinami. Prekrijemo s preostalimi lističi jabolk, sladkamo, prelijemo z 10 cl smetane in pečemo 40 minut pri 190 °C. Ohlajena jabolka ponudimo s stepeno sladko smetano. 9250 GORNJA RADGONA, Podgrad 4, SLOVENIJA Telefon: ++386 (0) 69 649-110, Telefax: 649-113 http://www. reflex.si, e-mail:reflex@siol.net PRODAJNI SALON REFLEX GRAJSKA CESTA 27, 9500 G. RADGONA, Tel.: 069 649-280 Fax: 069 649-281 MOJ POGLED V SVET! - izdelava kakovostnega izolacijskega stekla - izdelava kaljenega stekla - izdelava varnostnega lepljenega stekla - izdelava upognjenega stekla - peskanje stekla - sitotisk in emajliranje - izdelava strukturnih steklenih fasad,... IN KJE NAS ŠE NAJDETE? PE MURSKA SOBOTA KOPALIŠKA 2, 9000 MURSKA SOBOTA Tel.: 069 27-860 PE MENGEŠ -PROIZVODNJA TUŠ KABIN GORENJSKA CESTA 20 1234 MENGEŠ Tel.: 061 737-808, 738-114 Fax: 061 739-063 IBT1I , 6. april 2000 PISMA/OGLASI 31 I Prejeli smo Naša šola, naša Cerkev? Bralci Vestnika smo navajeni objektivnega pisanja našega lokalnega tedna, zato pohvala vsem novinarjem in njihovim sodelavcem za obveščanje in komentarje. Prav zato me je toliko bolj neprijetno presenetil uvodnik z dne 30; marca z naslovom Naša šola, naša Cerkev. Novinar Jože Graj je v svojem komentarju »obdelal« nadškofa Rodeta. Slovenski metropolit je že dolgo tarča različnih komentarjev in spotikanj. Vsaka njegova beseda je kakor kost, ki jo nekateri novinarji, lačni senzacij, takoj pograbijo. Pa je vendar eden od borcev za pravice, tudi pravice vernih v Sloveniji. Saj se ne bori zase. Želi, da bi imeli v Sloveniji pluralno, torej evropsko šolo. V zgodovini so bili in bodo vedno cenjeni ljudje, ki se resnično dobronamerno borijo za pravice drugih. Njegov osebni značaj in njegov nastop za marsikoga nista najbolj simpatična. Mislim pa, da ni pametno zavreči dobre slike, če morda nima primernega okvira. Hvala Bogu, da nekateri novinarji razumejo njegove nastope kot dobronamerno prizadevanje za evropsko šolo. Verniki in vsi drugi, ki beremo poleg laičnega časopisja tudi verski tisk, smo lahko informirani o vseh prizadevanjih vodstva katoliške Cerkve na Slovenskem. V-letih, odkar poteka debata okrog morebitnega verskega pouka v šoli, še nihče iz Cerkvenih krogov ni omenil želje, da bi v šolah izobesili križe ali uvedli obvezni verouk. Ta podatek je zagotovo znan tudi novinarju g. Jožetu Graju, saj je dobro informiran o »šolskih zadevah« v Sloveniji. Zakaj se mu je potem zapisalo, da »bi verjetno metropolit in njegov krog želeli v šolah izobesiti križe«. Omenjeni novinar prav tako dobro ve, da nikoli v samostojni Sloveniji nihče ni zahteval, da bi bil verouk obvezni predmet v laični šoli, na kar namiguje v svojem komentarju. Ne odrekam pravice novinarju, da po svoje razmišlja in svoja predvidevanja zapiše. To je njegova novinarska pravica. Prav tako pa je pravica nas bralcev, da nam novinarji v že tako napetem »šolskem ozračju« postrežete z objektivnimi informacijami in komentarji, ki bodo izhajali iz resničnih podatkov. G. novinar nadalje piše, da »ne more biti res, da bi bili dandanes v laični javni šoli pri nas verni učitelji in učenci zapostavljeni in prikrajšani«. Če učenci v šoli nimajo primerne telovadnice, so seveda prikrajšani za zdravo telesno vzgojo ... Če učenci nimajo objektivnih informacij o veri, o izkušnji neskončne Božje ljubezni, o Cerkvi, ki je pač človeška in Božja ustanova, so za te duhovne obogatitve prikrajšani. Saj jih potem poiščejo zunaj šole, v veroučnih prostorih. Toda evropska šola to ponuja svojim učencem, če si seveda to prostovoljno želijo, v svojih šolskih prostorih. Pri nas tega še ni! Zakaj potem govoriti, lagati učencem, da niso prikrajšani za te stvari? In če se počutijo prikrajšane, jim ne moremo vsiljevati nekih »ugotovitev«, da jim nič ne manjka. Naprej berem v omenjenem članku, da »je naša šolska zakonodaja evropsko naravnana«. Zagotovo g. Jože Graj dobro ve, da nam še na vseh področjih dosti manjka, da bomo evropski. V kateri evropski državi ni ponujenega verskega pouka v šoli za tiste učence, ki bi si seveda tega želeli? Samo v Sloveniji! Saj ni nujno, da v tem posnemamo Evropo. Lahko še naprej ostanemo v sedanjem neurejenem stanju in potem vernikom v Sloveniji povemo, da se tu pač ne bomo zgledovali po »gnili« Evropi. Takšnega besednjaka pa smo že vajeni iz prejšnjih let, ko so nas v šoli učili, da je naš samoupravni socializem dosti boljši kot evropska demokracija. »Ali je ta Cerkev naša Cerkev?« je retorično vprašanje na koncu komentarja. Takšna Cerkev, ki bi v Sloveniji »verjetno hotela izobesiti križe v šoli in uvesti obvezni verouk«, zagotovo ni niti naša niti Rodetova Cerkev. To je neka namišljena oziroma izmišljena Cerkev, ki je verniki, ki smo člani Cerkve, ne poznamo in se v njej tudi ne prepoznamo! Smo pač verniki drugačne Cerkve. To je Cerkev, ki hoče prispevati k večji duhovnosti in kulturi našega življenja, svobodi idej, sreči vsakega človeka. Ki hoče biti tudi »pribežališče grešnikov«. Krščanska Cerkev ni kakšna elita, ampak smo v njej ljudje, ki si prizadevamo za tisto sožitje, ki sta ga lepo izrazila avtorja državne himne. Kot je pesnik France Prešeren zapisal, katoliški duhovnik Stanko Premrl pa uglasbil: »Žive naj vsi narodi... Nazadnje še prijafli,... ki smo se zbrafli, ker dobro v srcu mislimo ...«. Verniki (skupaj z vodstvom Cerkve) si želimo takšno Cerkev, ki bo še naprej v korist vsem ljudem, ne glede na njihovo osebno prepričanje. Prizadevamo si za bolj humano družbo. Včasih nam to ne uspeva. Zato svoje grehe priznavamo in se zanje Bogu in ljudem opravičujemo, če nas novinarji s svojim tudi kritičnim, vendar objektivnim pisanjem opozarjate na naše napake, prispevate k temu, da smo še boljši. S takšnim svojim odnosom do Cerkve lahko čutite, da je tudi VAŠA, če si tega morda želite. Marija Komik, Krašči 43 motorna vozila SLADKORNO PESO, krožne brane in suho koruzo prodam. Noršinci 62, tel.: 48 092. m3093 Naša šola ■ naša Cerkev!? Da je to trenutno »najhvaležnejša« tema pisanja zadnjega časa, potrjuje tudi Vestnik. Pa zato bolj v razmislek nekaj navrženih misli. Tako silovitih komentarjev novinarjev na besede nadškofa, izrečene v javnosti, ne uspe sprožiti nobenemu drugemu. Postala je že kar moda, čakati na javni nastop in na prvo stran uvrstiti izjavo, vzeto iz vsebine, ki pa (vsebina) kot da ni pomembna. Tudi v Vestniku št. 13 je bila novica o tem objavljena in komentirana po svoje na prvi strani. »To ni naša šola,« je rekel nadškof Rode. Je pa v svojem predavanju, ki ga je imel ta večer v škofijski avli, jasno razpredal misli, zakaj to ni naša šola. V slovenskih šolah (te podatke je merila država) je 80 odstotkov otrok vernih, prav tako tudi polovica učiteljev. Eno zadnjih predavanj nadškofa Rodeta v Mariboru so novinarji spravili za slovensko javnost zopet v »sodno dvorano«, kjer se ščitijo interesi »slovenske laične javnosti«. Na veliko se postavljajo v bran laične šole, ki jih ogroža Cerkev s »siljenjem« verouka v šole. Pa bi rad slišal tega, ki bi mi podal točen podatek, kdaj in kje je kdo od Cerkvenih dostojanstvenikov rekel, da si prizadevajo, da bi verouk potekal v šoli kot obvezni učni predmet? Predmet o etiki in družbi je nekaj čisto drugega. Iz izjave »ta šola ni naša šola« še ni mogoče potegniti zaključka. »Če naj bi bila po njihovi meri, potem bi morali verjetno povsod po šolah izobesiti križe in uvesti kot obvezni predmet verouk,« ugotavlja Jože Graj v zadnjem Vestniku. Ko pa se država (trenutna oblast) tako trudi, da Cerkev drži daleč od šole kot največjo pokvarjenko, ki naj bi imela slab vzgojni vpliv na mlade ljudi. Da potem to ne bi bila več laična šola. Pa me seveda zanima, kdo je izdelal pri nas merila za laično šolo? In kaj se razume pod nazivom laična šola? Tudi v prejšnjem sistemu so nam v šoli govorili, da je to laična in strokovna šola. Pa so bili in so še danes učbeniki polni »zabele« o veri, ki je opij za ljudstvo, da Kristus sploh ni živel, da je naša vera mračnjaštvo..., pa to ja vsi vemo. Da je matematika, fizika, kemija ... enaka sedaj, kot je bila prej, je vsakemu jasno. Vzgoja v šolah je pa taka, kot je - laična? Zopet vprašanje, kakšna laična? Vzgoja, tukaj se seveda lomijo kopja. Bog ne daj, da bi se slišal glas Cerkve tudi v šolo. Kajti obstaja nevarnost, da bo Cerkev vzgojila preveč razrednih sovražnikov, ki jih ne bo mogoče več obvladovati. Da je. šola nevarna, so vedeli že dosti pred nami. Zato so si tako želeli pridobiti popolno kontrolo nad šolo. To enako so uvideli Madžari že v 19. stoletju in izdali zakon, da je potrebno na vseh šolah (cerkvene šole v Prekmurju so bile slovenske s slovenskimi učitelji) učiti v madžarščini. Tako so skoraj uresničili svoje sanje, da bi po-madžarili Prekmurje. Če bi lahko tudi Cerkev sodelovala pri vzgoji, potem seveda to ne bi bila več laična šola. Sliši in čuti se, da je beseda laična v našem prostoru rabljena v ideološkem pomenu. Nihče ne upa pred ljudmi povedati, da ta šola potemtakem ne bi bila več antiteistična in ateistična. Da bi bilo potem potrebno spremeniti tudi vsebino v marsikaterem učbeniku. Da bi bilo potrebno povedati marsikatero resnico, ki je grobo zamolčana. Marsikatero zgodovinsko »resnico« bi bilo potrebno ovreči in povedati resnico. Nikoli ne bom pozabil srečanja iz mojih študentskih let z zdravnico v Ljubljani. Ko sem bil na vrsti v ordinaciji, me je ta zdravnica najprej vprašala, ali sem v sorodu s profesorjem zgodovine Jožefom Benkovičem iz Maribora. Ko sem pritrdil, mi je začela na hitro praviti, kako jim je govoril ta profesor že v 60. letih pri uri zgodovine o ruskem pokolu poljskih oficirjev v Katinskem gozdu. Pa je ta isti profesor moral celo leto delati zastonj, ker ga je »nekdo« videl v cerkvi pri maši z ženo in tremi otroki. Kako je socialistična družba (v komunizmu nam je šlo dobro in je bilo vsega dovolj) »poskrbela« za to družino, v kateri je bil zaposlen samo on, sedaj raje ne bi. Vzgojo srca, vzgojo za krščanske vrednote, ki. so ustvarile Evropo in na katerih temelji Evropa, v to skupnost silimo tudi sami. Pri tem seveda hoče slovenska Cerkev soodgovorno sodelovati, kajti tam nas bodo presojali po našem obnašanju, po naših navadah. Ne bo se mogoče izgovarjati, da imamo za seboj 50-letno komunistično preteklost, kajti časa in priložnosti je dovolj, da s tem pometemo. Kakšno šolo hočemo. Takšno, kot je, s svojo ateistično in antiteistično naravnanostjo, gotovo ne. Pa naj bo to sedanji oblasti in njenim trobentačem všeč ali pa ne. Kajti dovolj je bilo 50-letne-ga enoumnega posiljevanja po šolah. Te šole, ki nimajo občutka in posluha za otroke vernih družin (teh je 80 odstotkov), zatorej ne morejo biti naše šole. Alojz Benkovič NISSANN SUNNY 1.4, letnik 1991, rdeče barve, dobro ohranjen, registriran do marca 2001, prodam. Tel.: 041 641 150. m3069 PEUGEOT 306 XN, letnik 1993, rdeč, registriran do marca 2001, prodam. Tel.: 21 657. m3045 MOPED TOMOS AVTOMATIK, star dve leti, prevoženih 800 km, kot nov, ugodno prodam. Tel.: 55 31 220. m3069 MERCEDES 300 SD, letnik 1987, prodam. Tel.: 069 28 221, 041 943 805. m3106 GOLF JGL, v celoti ali po delih (odličen motor), ugodno prodam. Hotiza 188, tel.: 76 008. m3107 živali NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 1 70, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m2974 PIŠČANCE za zakol, cena 250 SIT, prodaja Melita Srša, Veščica' 36 pri Ljutomeru, tel.: 89 046. m3097 TELICO, brejo v 9. mesecu, kontrole A, in plug, 12-colni, nizki, prodam. Tel.: 40 192. m3102 GRAHASTE NESNICE, velika razprodaja, količine omejene, zato pohitite, vsak dan v Babincih 49, tel.: 82 401. m3114 posesti ENOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v središču M. Sobote oddam v najem. Tel.: 062 212 798, v četrtek in petek od 18. do 21. ure. m3039 GOZD (akacija, hrast), 0,40 ha v k. o. Mlajtinci prodajo najugodnejšemu ponudniku. Tel.: 58 11 096, po 16. uri. m3072 PARCELO ZA NADOMESTNO GRADNJO v Bučečovcih, 442 m2, v naselju, ob asfaltu, na mirni lokaciji, prodajo. TeL: 064 721 568. m3073 PONUJAM ZEMLJO, primerno za vrtno pridelovanje. Pogoji po dogo-' voru. Filo, Rakičan, Panonska 14, tel. (069) 27 134 ali (062) 215 447. m3075 R 4, letnik 1991, registriran do oktobra, prevoženih 88.000 km, za 220.000 SIT, prodam. Tel.: 48 696. m3O77 V ŠALAMENCIH 12b prodajo stanovanjsko hišo na 6-arski parceli, ob glavni cesti. TeL: 28 639. m3078 GOSTILNO, kompletno opremljeno, in apartma prodamo. Tel.: 069 . 48 533. m3091 SOBO v M. Soboti dam v najem. Tel.: 24 237. m3098 SOBO S KUHINJO, neopremljeno, s souporabo kopalnice, oddam. Se enkrat ‘B‘E‘L£MtUtRSl ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 £M. Sobota (hotel ^vezda), tel.: 141 255 §SfM: 041 77 32 90,041 773 290 JZREDNO UGODNO PRODAMO gostinske lokale v M. Soboti in po Pomurju. Prodamo izredno lepe gradbene parcele v Bokračih, 1 km od Vaneče. m3113 SPIN NEPREMIČNINE z licenco nepremičninskega posrednika-Tišinska 19, M. Sobota, tel.: (069) 31 542, GSM: 041 728 093 • prodaja, nakup, menjava, najem • prepisi in vknjižbe lastnine Mladinska 20a, M. Sobota , tel.: 21 904. m3105 V OKOLICI LENDAVE prodam 39 arov zemljišča, od tega 7 arov zazidalnega, tel.: 02 574 15 85. m3111 DVOINPOLSOBNO UREJENO STANOVANJE v centru M. Sobote prodamo. SPIN, NEPREMIČNINE, Tišinska 19, M. Sobota, tel.: 31 542. m3117 HIŠO dam v najem. Daniela, Kovačeva 27, Lendava. m3118 kmetijska mehanizacija NAKLADALKO ZA SENO SIP, 25-kubično, seno in otavo v balah prodam. Tel.: 70 417. m3043 CISTERNO CREINA, 1700-litrsko, in traktorsko škropilnico prodamo. Tel.: 71 634. m3047 TRAKTOR IMT 567, nošeni trosilnik Lifan 600 kg, mulčar, na kladiva, škropilnica, 330 I, 10 m, plug, dvobrazdni, klinaste brane in oko-palnik za sladkorno peso. Tel.: 62 474. m3049 OBRAČALNIK PAJEK, 3,40 m, SIP in seno v balah prodam. Tel.: 40 273. m3059 IMT 577, Raukombi, škropilnico, 340-litrsko, koso Dubrava in avto-prikolico. Tel.: 55 71 193. m3065 OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, 6-vrstni, prodam. Tel.: 76 212. m3066 TRAKTOR STEYR 18 in PLUGE, 10-colne, prodam. Vaneča 66. m3076 SENO v balah, večje količine, prodam. Puconci 260. m3O79 PREDSETVENIK, širine 220, z enim valjem in trosilnik umetnega gnoja kupim. Tel.: 71 274. m3081 PREDSETVENIK, zložljiv, širine 4,40 m, Vikon, vožen, 3500 I, in škropilnico, 2000 I, širine 14 m, prodam. Tel.: 45 071. m3083 TRAKTOR STEYR 35 KS prodam. Trnje 69, tel.: 71 668. m3085 OBRAČALNIK PANONIJA prodam. Tel.: 54 01 269. m3101 »Številni očitki, rezultat pa kompromisna pomiritev« Povsem nepredvideno je prišla prek sredstev javnega obveščanja v javnost interpelacija, katere vsebino je Vestnikov novinar povzel v prispevku »Številni očitki, rezultat pa kompromisna pomiritev« v Vestniku št. 13, 30. 3. 2000. V zvezi z njo dajemo naslednje pojasnilo: Zaradi kritične situacije v tekstilni industriji že nekaj časa konstantno upada vpis na vseh slovenskih tekstilnih šolah. Na naši šoli je tudi ta neugoden položaj pripomogel k presežku večjega števila učiteljev na tekstilni usmeritvi. Obstoječa situacija je na nas prav gotovo stresno vplivala. Učitelji čutimo eksistencionalno ogroženost in tudi zaradi tega smo v interpelaciji izrazili občutek, da vodstvo šole ni storilo dovolj za večji vpis in hkrati s tem za ohranitev delovnih mest. Res je, da nismo izkoristili vseh demokratičnih poti za ■ razrešitev nastale situacije in pred tem opravili pogovora z g. ravnateljem. V pogovoru z g. ravnateljem smo ugotovili, da je zaradi pomanjkljivega pretoka informacij vsebina interpelacije netočna. Za netočne navedbe v interpelaciji se g. ravnatelju opravičujemo in se distanciramo od vseh morebitnih zlonamernih razprav o interpelaciji. Učitelji strokovno-teoretičnih predmetov in krojnega risanja tekstilne usmeritve kmetijski pridelki DRVA, mešana, metrska, in suhe hrastove plohe, 8 cm, prodajo. Stanko Rous, Ravenska 20, Beltinci, tel.: 421 065. m3056 VINO, odprto ali stekleničeno, prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 788 420, 75 877, 041 773 370. m3070 SLAMO V BALAH prodam. Struko-vci 22, tel.: 49 194, 041 630 893. m3074 SEMENSKI KROMPIR prodam. Tel.: 411 627. m3088 BALIRANO SENO prodam. Tel.: 069 76 272. m3109 VINO ŠMARNICO in žganje prodam. Tel.: 72 147. m3110 razno DRVA, mešana, metrska, in suhe hrastove plohe, 8 cm, prodajo. Stanko Rous, Ravenska 20 Beltinci, tel.: 421 065. m3056 PREKLICUJEM VELJAVNOST hranilne knjižice HK 751, izdane na HKS Ljutomer - Križevci, na ime Ivan Vinko, Gibina 25. m3112 DELNICE MURE ODKUPUJEMO po ugodni ceni. Tel.: 041 832 146. m2998 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK GORENJE, nov, še v garanciji, prodam. Tel.: 48.333. m3050 MIZNI REZKAR IN TRAČNO ŽAGO ugodno prodam. Tel.: 069 75 017. m3052 SMREKOV OPAŽ, debeline 12, 16 in 22 mm, različnih širin, bruna in podložne letve, po konkurenčnih cenah, prodajo. Tel.: 063 762 058. m3060 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 25-litr-sko, prodam. Tel.: 27 946. m3062 Preklicujem veljavnost HK št. 18351-7 HKS PANONKA M. Sobota ne ime Emilija Haužar, Večeslavci 79. m3067 GRADITGELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja na drva, premog in olje. Garancije za peči je pet let. Možnost dostave. Tel.: 063 415 011. m3092 STAREJŠI VOZ z gumijastimi kolesi prodam. Tel: 26 056. m3096 NA DOMU ODKUPUJEMO DELNICE. Tel.: 27 321 ali 031 548 848. m3100. KUPIJO bukova drva, po ugodni ceni, 5-10 m. Tel.: 041 597 113, zvečer po 18. uri. m3115 delo NISTE ZADOVOLJNI S SVOJIM FINANČNIM STANJEM? Ponujamo vam zanimivo terensko delo z ljudmi v prijetnem kolektivu - stimulativno nagrajevano. Vaš vložek sta prosti čas in pozitivna naravnanost. Vaš klic pričakujemo vsak delavnik med 9. in 15. uro po tel.: 061 159 90 03. m3048 TRAKTORISTA iščem. Noršinci 62. m3094 PIZZERIJA PIK - ASSO V BANOVCIH IŠČE NATAKARICO za redno zaposlitev. TeL: 069 87 080, 041 728 061 ali 041 681 735. m3104 srečanja POMURKE, POMURCI, POZOR! Ustanovimo klub osamljenih. Zbirali se bomo ob glasbi in plesu. Prijave po tel.: 21 579, od 14. do 19. ure. m3061 GOTOVINSKA POSOJILA NA OSNOVI ZASTAVE er ■ Razlagova24, Mb M. SOBOTA, Slovenska 41,069/5304046 ODKUP IN PRODAJA DELNIC ČISTILNI SERVIS KRPA, Jadranka Kovač, s. p., M. Sobota, ponuja svoje storitve: čiščenje oblazinjenega pohištva, itisonov, tapisonov, preprog, posteljnih vložkov, avtomobilskih sedežev... Pridemo tudi na dom. Tel.: 041 34 77 57 in 031 34 77 57. m2186 32 6. april 2000, VESTNIK OBVESTILO Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Območna enota Murska Sobota sporoča vsem zainteresiranim, da služba pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev in uslužbencev Avstrije organizira govorilni dan za vse tiste, ki želijo kakršnokoli pojasnilo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja oz. rentnega zavarovanja v Avstriji. Govorilni dan bo v petek, 14. aprila 2000, v Murski Soboti od 9. do 12. ure v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota Murska Sobota, Kocljeva 12d, vhod iz dvorišča. SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA RAKIČAN, ULICA DR. VRBNJAKA 6 OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO UNIVERZITETNEGA DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA Pogoji: - univerzitetna izobrazba pravne smeri - opravljen pravosodni izpit - najmanj 5 let delovnih izkušenj - znanje tujega jezika (angleški ali nemški jezik) - splošni pogoji po zakonu Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v 15 dneh po objavi na naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, kadrovska služba, 9000 Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 2b. DAMIR BANFI VEŠČICA lil KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL.: (069) 348 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA ZAHVALA V trenutkih, ki jih še ne dojemamo v celoti, se ob izgubi drage mame Marije Baša iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim prijateljem, sosedom, delavcem doma starejših občanov Rakičan, gospe Mariji Krauthaker in gospe Amaliji Popit za nesebično moralno pomoč ob bolniški postelji. Hvala vsem, ki ste jo tako množično pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali denar za maše ter cvetje in sveče. Iskrena hvala Itnreku Zveru za tople poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru in g. kaplanu za cerkven obred. Vsem iskrena hvala! Njeni otroci: Albina, Marija, Jože, Stanko in Tone z družinami Beltinci, 1. 04. 2000 DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ’ ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998-ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. RAČUNOVODSKI SERVIS! Računovodske storitve in svetovanje za obrt in podjetja. Podjetnikom, obrtnikom in društvom ponujamo knjigovodske storitve. Po dogovoru vam sestavimo in vodimo druge potrebne evedince. Strokovnost, ažurnost in točnost zagotovljene. Biro Rija, d. o. o., Murska Sobota, Lendavska 5a/H, 9000 Murska Sobota, tel.: (069) 35 090. So ptički k nam vrnili se, a njih mili spev te, dragi ata, ne more obuditi nam. V SPOMIN 8. aprila mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Štefan Rogan iz Sotine Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi V SPOMIN 4. aprila sta minili dve leti žalosti in praznine, odkar te ni več med nami Tibor Kerčmar iz Martjanec 29b Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate rože in prižigate sveče. Vsi tvoji - pogrešamo te Mati je sveča, ki se sama prižge. Vedno se manjša, ker drugim gori, njeno ljubezen uživajo vsi, nanjo pomislijo, ko že zgori. ZAHVALA V 81. letu je umrla mama, stara mama in tašča Marija Kuronja iz Kuštanovec v Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom , ki ste bili z nami, darovali cvetje in sveče ali v dobrodelne namene. Posebej se zahvaljujemo dr. Kiršnerju za dolgoletno zdravljenje. Hvala g. duhovniku in pevcem za pogrebni obred. Vsi njeni Ko sonček v jutru zažari, ljubi moj, povej, kateri žarek tvoje so oči. Ko nebo utone v noč, dedi naš, povej, katera zvezdica tvoj srček skriva. ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Ludvik Sijarto gostilničar iz Puconec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala zdravstvenemu osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč med boleznijo. Zahvala velja g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala za odigrane pesmi, pogrebništvu Banfi in govorniku g. Štefanu Harkaiu. Lepa hvala gasilskemu društvu iz Puconec in drugim gasilcem za udeležbo in častno stražo ter govorniku g. Aleksandru Harkaiu. Zahvaljujemo se Društvu upokojencev in Obrtni zbornici Murska Sobota. Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija in hčerka Slavica z možem Stefanom DRAGEMU DEDIJU -ATIJU! Zelo te bova pogrešali ■ tvoji vnukinji Petra in Martina ........ ................ - - ------- Saj dolgo sem molčal, molče trpel ter upanje in hrepenenje vase sem zapiral. Prišla je ura - nisem mogel več. ZAHVALA V 59. letu nas je za vedno zapustil naš dragi Štefan Farič iz Murskih Črnec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Gasilskemu društvu Murski Črnci in drugim navzočim gasilcem, govornici Aniti za besede slovesa ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - hvala! Vsi njegovi Dragi moj dedi, pogrešam te Niko Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. (S. Jenko) ZAHVALA V 66. letu nas je nepričakovano, prezgodaj in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče in dedek Štefan Gomboc od Svetega Jurija 27 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli pisno in ustno sožalje, vsem, ki so darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici g. Mariji Gomboc za ganljive besede slovesa. V globoki žalosti vsi njegovi DRAGI DEDEK Kje si izdaj, zakaj ne vrneš se nazaj? Mi smo še premajhni, da bi razumeli, vemo pa, da te bomo vedno radi imeli. Tvoji vnuki: Eva, Gabriel, Tadej in Mihael Mar res je tu konec življenja? Ne, tukaj življenje šele se začenja! In tukaj ni grob in tukaj ni bil naš pokop,-ne truga, zibelka to. naša je druga: zaziblje v tej zibki nas Bog, da zabimo dneve trpljenja, težav in nadlog. Oj, truge so nam le zibelke miru, zibelke vstajenja! Odmrli svetu spočijmo se hipov nekoliko tu, na dan prebujenja pa srečni vzletimo v naročje Bogu! Simon Gregorčič ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil naš dragi Vendel Pasičnjek iz Gorice 1 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, znancem in prijateljem ter vsem, ki so nam izrazili besede sožalja. Iskrena hvala gospodoma dekanoma, gospodu župniku iz Martjanec in vsem drugim duhovnikom. Hvala osebnemu zdravniku dr. Rupertu Muhru in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru župnije Martjanci in ljudskim pevkam iz Zavrča. Hvala pogrebnemu podjetju Banfi iz Veščice. Iskrena hvala vernikom iz Zavrča in vsem drugim, ki ste darovali za svete maše in za dom sv. Martina v Martjancih, ter vsem, ki ste darovali vence in cvetje, ki bo krasilo njegov zadnji dom. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi, ki ga imamo radi VESTNIK, 6. april 2000 33 Ob mnogo prerani smrti nenadomestljive mame, hčerke, sestre, tete in nečakinje Jelke Kološa se globoko zahvaljujemo g. župniku, pevcem upokojenskega društva Vladimirja Močana in vsem za pisno in ustno izraženo sožalje. Globoka hvala! Vsi njeni Že dve leti v grobu spiš, v našem srcu še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v mislih z nami ti. V SPOMIN Boleč je spomin na 4. april, ko nas je pred dvema letoma zapustil dragi mož in oče Avgust Skaper iz Matjaševec 43 Z žalostjo v srcu obiskujemo tvoj poslednji dom. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se z lepo mislijo spomnite nanj. Žalujoči njegovi najdražji Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato nas pot vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 58. letu nas je zapustil oče, tast in dedi Elemir Benko iz Mačkovec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v bolečih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, PE Elektro iz M. Sobote in pogrebništvu Banfi. Praznina v srcih in na domu je velika, kajti s svojim delom in navzočnostjo si zapolnjeval velik del našega življenja. Žalujoči sin Bojan z družino Dedi, pogreša te tvoja Urška Spomnite se name, zakaj bi jokali zame... Pomislite, kaj lepega sem z vami doživel, nasmehnite se in v spominu z vami bom naprej živel... V SPOMIN 4. aprila je minilo leto dni, odkar je z nasmehom za vedno odšel od nas naš dragi Boštjan Luk 23. februarja je minilo 5 let, odkar nas je zapustil naš dragi Karel Luk Hvala vsem, ki se ju z lepo mislijo spominjate, prižgete svečko in prinesete cvet. Vsi, ki smo vaju imeli radi Hvaležni smo, ker si bil, žalostni, ker si odšel. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 5. april 1999, ko seje ustavilo srce našega najdražjega Štefana Žižka iz Gančan Hvala vsem za lepo misel, podarjen cvet in prižgano svečo. Vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 72. letu nas je zapustila Šarika Horvat roj. Hahn iz ulice Štefana Kuzmiča 3 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalja, darovali cvetje in sveče. Hvala internemu oddelku bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč. Hvala gospodu Merklinu za izrečene besede slovesa. Vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek, brat in stric Ludvik Mencigar iz Gerlinec 14 * Ob pretresljivi izgubi se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili žalost in bolečino, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala osebju kirurgije v M. Soboti, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, PGD Gerlinci, Društvu upokojencev in govorniku za poslovilne besede. Vsi njegovi Kogar imaš rad, ne umre le daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Antona Gomboca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Prisrčna zahvala dr. Arpadu Norčiču in osebju kirurgije v Murski Soboti za oskrbo med njegovo boleznijo. Hvala g. župniku za pogrebni obred, cerkvenemu zboru za lepo izbrano petje, za poslovilne besede g. Merklinu in predstavniku Petrola, d. d., g. Jančariču. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu! V neizmerni žalosti: Njegovi najbližji Poslednja želja tvoja je bila, iz tujine vrniti se na domača tla. Pomlad v deželo se je vrnila, a tebe domača zemlja Je pokrila. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi sorodnik (vtiček) Anton Čopek iz Velike Polane 27 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše in dobre namene. Posebej hvala gospodu dekanu Francu Kodih za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za lepe besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi njegovi Spet bo pomlad razsula cvetje, ogrelo sonce bo zemljo, spet pod nebo vzletele bodo ptice, le tebe več ne bo! ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 86. letu zapustil dragi mož in oče Pavel Šabjan krojaški mojster v pokoju iz Kobilja 225a Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki so darovali vence, cvetje in sveče ter za svete maše. Hvala tudi g. župniku Halasu in pevskemu zboru za odpete žalostinke. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi V 70. letu nas je po dolgi in hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Nad domačijo zdaj boš mirno spal, a tvoj lik v naših srcih bo ostal. ZNHNNLN • • Odon Kočnlar s Hodoša 32 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v bolečih trenutkih stali bo strani ter nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in v druge namene. Posebna hvala dobrim sosedom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem s Hodoša in Krplivnika in g. Jonašu za besede slovesa ob odprtem grobu. Vsem - iskrena hvala! Žalujoči: žena Jolan, sin z Ženo in vnuki Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Zato v domači zemlji mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Janez Kardoš iz Tešanovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, delili z nami bolečino ter nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! I Vsi njegovi 34 OGLASI uechiiv 6. april 2000, VESlNIH ekološko kurilno olje premog plačilo na 6 čekov brezplačna dostava kurilnega olja MESEČNA ŽREBANJA 3 x 500I olja______ www.horizont.si Horizont vedno dovolj toplo EKOLOŠKO KURILNO OLJE ; ° CESTA NA STADION 1/A j 9250 GORNJA RADGONA; Z* 069/648-340 i; NAROČILA od 8. do 19. ure, BREZPLAČNA DOSTAVA, TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 stihi: ^JPOHIŠTVOZAVAS Zatrium Ljutomer, tel.: (0691 84 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: 1069) 35 460, od 9.00 do 17.00 vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid. cLd.o-. “TU. Sdiotu TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-maiL rhdoo@siol.net PREMAZI ZA LES SANDOLIN VSE ZA STREHO IA KURILNEM OLJA Od 8.00 do 20.00 Dostava brezplačna! SIGDAR NA VOLOM! 54 59 280 Okenske aluminijaste rolete Tel.: (062) 703 60 44 ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 4-6 4-22 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. NEPREMIČNINSKA 0- Slovenska 43, Murska Sobota ________069/304-123________ -Prodaja, nakup, oddaja, najem -NAJŠIRŠI IZBOR NEPREMIČNIN 7 POMURJU -Urejamo vso dokumentacijo ob najnižjih stroških ALI ŽELITE PRODATI - KUPITI DELNICE? MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/ 32 - 945 NAJNIŽJA PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ? Zidarstvo-Fasaderstvo in izolacije zidov Strojni ometi JOŽE HORVAT s. p. Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & taks: (0691 47 014 GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 DCIJIIII Dobava in IlEnilU montaža:' PVC-oken in vrat, zimskih vrtov, rolet, žaluzij in polic 041 565 128 PREVOZI, s. p. Zvonko Pintarič, Šratovci 40, Radenci •PREVOZI IN SELITVE •PREVOZI POHIŠTVA IZ TRGOVIN ... GSM: 041 414 795 POGLED V PRIHODNOST NASVETI IN POGOVORI 090 46 92 090 46 93 Oli d. n. o. Cena minute pogovora 156 sit BAREX, export, import Murska Sobota, d. o. o., v stečaju Cankarjeva 39, 9000 MURSKA SOBOTA objavlja na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 15.3. 2000 JAVNO DRAŽBO, ki bo 11. aprila 2000 ob 13. uri v sobi št. 12 na sedežu Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Odreja se prodaja trgovskega blaga stečajnega 4. Znesek varščine znaša 10 % izklicne cene, torej dolžnika (keramične ploščice, okrasne ploščice, okrasni trakovi, okovje, sanitarne armature, sanitarna keramika, prsne kabine, kadi, umetno krzno itd.). 1. Na javni dražbi se proda celotna količina trgovskega blaga. 2. Izklicna cena celotne količine znaša 50 % knjigovodske vrednosti, ki znaša 2,529.236 SIT. 3. Kupec je dolžan skleniti pogodbo v 15 dneh od dražbe in v 15 dneh od podpisa pogodbe plačati kupnino. 252.924 SIT, in ga morajo zainteresirani do dneva dražbe nakazati na žiro račun stečajnega dolžnika št. 51900-690-11095. 5. Prodane stvari se izročijo kupcu po plačilu celotne kupnine. 6. Kupec je dolžan plačati tudi vse druge stroške glede prodaje, tudi DDV. Pred dražbo je mogoč ogled blaga, ki je predmet dražbe, po predhodni najavi po telefonu številka (069) 31 348, dopoldne. Zelo pomlad. Zelo Mobi. Smernice za Mobipomlad: Mobitelov telefonski predal smo vam že brezplačno priklopili. Uporabljate ga lahko od aprila. V omrežju Mobitel GSM je preusmeritev klica v predal brezplačna, poslušanje sporočil pa ne glede na dolžino stane 13 SIT. SMS sporočila so cenejša - vsako poslano sporočilo odslej 23 SIT. Minuta klica v omrežje NMT in Mobitel GSM ima ob katerikoli uri, podnevi in ponoči, ob delavnikih, nedeljah in praznikih isto ceno - 27 SIT. Minuta klica v omrežje drugega operaterja je cenejša: v višji tarifi 60 SIT, v nižji 30 SIT. Roaming za dohodne klice brez naročila vam omogoča, da vas bodo lahko klicali tudi v tujino. Vi boste klice lahko sprejemali, ne pa tudi klicali, pošiljali SMS-e ali uporabljali telefonski predal. Predvidoma maja. Informacije na brezplačni TELEFONSKI ŠTEVILKI mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT S GSM za vsak žep □ BD 70 70 svoboden kot ptica ISIS , 6. april 2000 NAPOVEDNIK 35 kulturni koledar K O Delimo vstopnice za kino KONCERT MURSKA SOBOTA - V četrtek, 6. aprila, ob 20. uri bo v grajski dvorani nastopila angleška umetnica Shirlie Roden, ki bo predstavila pesmi o Sloveniji. - V petek, 7. aprila, ob 20. uri bo v kinodvorani na tradicionalnem pomladanskem koncertu nastopil Mešani pevski zbor Štefana Kovača Murska Sobota. - V petek, 7. aprila, ob 22. uri bo v diskoteki Čar-da techno-house-drum’n’bass večer, kjer bosta nastopila celjska didžeja Elabjer in Benjamin. - V soboto, 8. aprila, ob 13. uri bo v grajski dvorani območno srečanje otroških pevskih zborov. Nastopili bodo učenci iz osnovnih šol: I in III Murska Sobota, Bogojina, Grad, Tišina in Beltinci. - V soboto, 8. aprila, ob 21. uri bosta v Art Caf-feju nastopila avstrijski kitarist Oliver Mally in harmonikar Riki Zadravec s svojo skupino. - V ponedeljek, 10. aprila, ob 19. uri bo v kinodvorani dobrodelni koncert za Ozaro, kjer bodo nastopili izvajalci: Psycho-Path, Dorina, Dejan & Peter, Andi Sobočan, Posodi mi jiirja in drugi. GORNJA RADGONA - V petek, 7. aprila, ob 17. uri bodo v avli OŠ nastopili otroški in mladinski pevski zbori iz VVZ in vseh osnovnih šol iz občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. - V nedeljo, 9. aprila, ob 18. uri bodo v dvorani prenovljene glasbene šole nastopili nekdanji učenci, klarinetist Tomi Vočanec - Baaron, pianist Jure Vočanec in kitarist Samo Ismajlovič. VERŽEJ - V četrtek, 6. aprila, ob 16. uri bo v domu kulture območno srečanje otroških folklornih skupin iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. LJUTOMER - V nedeljo, 9. aprila, ob 9.30 bo v domu kulture območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. APAČE - V torek, 11. aprila, ob 12. uri bo v Kulturnem domu revija otroških folklornih skupin Pomurja. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V soboto, 8. aprila, ob 19. uri bo v MIKK-u potopisno predavanje Finska - Dežela tisočerih ti-sočev dr. Mitje Lainščaka. - V sredo, 12. aprila, ob 15. uri bo v MIKK-u nadaljevanje literarne delavnice, ki jo vodi Robert Titan - Feiix. DOGODEK MURSKA SOBOTA - V petek, 7. aprila, ob 11. uri bo v grajski dvorani prireditev ob svetovnem dnevu zdravja. Organizator je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota! GRAD - V petek, 7. aprila, se bo ob 8.30 začel dan odprtih vrat OŠ, kjer bodo potekale različne delavnice ter košarkarska tekma med učenci in starši. FILM MURSKA SOBOTA - V torek, 11. aprila, ob 19. uri bo v MIKK-u projekcija češkega filma Kolya iz leta 1996 režiserja Jana Sveraka. Film je dobitnik zlatega globu- sa in oskarja za najboljši tujejezični film leta 1997! OTVORITEV MURSKA SOBOTA - V četrtek, 6. aprila, ob 19. uri bo na gimnaziji otvoritev razstave del učiteljev likovnih predmetov ter akademskih slikarjev in kiparjev - nekdanjih dijakov Gimnazije Murska Sobota. - V petek, 7. aprila, ob 18. uri bo MIKK-u otvoritev razstave študenta 4. letnika Akademije za likovno umetnost Aleksandra Vukana. DOBROVNIK - V nedeljo, 9. aprila, ob 9. uri bo v kulturnem domu otvoritev razstave pirhov in starih ročnih del. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V predprostoru grajske dvorane so na ogled dela Jožeta Špilaka. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij soboškega fotokluba na prosto temo. - V novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del Jožeta Horvata - Jakija. - V Art Caffeju so na ogled fotografije na temo Absolut wodka. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava del starejših prleških literarnih ustvarjalcev in grafike Maje Janežič. V oddelku za otroke in mladino je mini razstava Vas zanimajo dinozavri?, vsak ponedeljek ob 16. uri pa je pravljična ura za najmlajše. - V galeriji Anteja Trstenjaka so na ogled dela slikarke Irene Polanec. PUCONCI - V občinski stavbi so na ogled dela slikarke Irme Premrl. LAAFELD/POTRNA - V Pavlovi hiši je na ogled fotografska razstava Dnevi, ki so prestrelili Gornjo Radgono novinarja Borisa Jaušovca. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA - V petek, 7. aprila, ob 11. uri bo v mestnem središču v Slovenski ulici nastopilo Gledališko društvo Torpedo s predstavo Pogreb. - V ponedeljek, 10. aprila, ob 17. uri bo zadnja predstava lutkovnega abonmaja Svinjski pastir Hansa Cristiana Andersena v izvedbi lutkovnih gledališč Fru-Fru in Zapik iz Ljubljane režiserjev Irene Rajh Kunaver in Jelene Sitar Cvetko. - V sredo, 12. aprila, dopoldne bo v grajski dvorani srečanje lutkovnih skupin severovzhodne Slovenije. - V soboto, 8. aprila, ob 15. uri bo v MIKK-u nadaljevanje gledališke delavnice, ki jo vodi Vladimir Vlaškalič. LJUTOMER, BRANOSLAVCI - V petek, 7. aprila, ob 19.30 (Ljutomer), in v nedeljo, 9. aprila, ob 14. uri (Branoslavci) bo v kulturnem oz. gasilskem domu predstava gledališke skupine KD Cezanjevci Jezični dohtar Petelin. Kino Park Murska Sobota Četrtek, 6. aprila: ob 18.00 ameriška romantična komedija Pobegla nevesta, ob 20.00 švedska komična drama Mifune Petek, 7. aprila: Ni predstav! Sobota, 8. aprila: ob 18.00 in 20.00 Pobegla nevesta Nedelja, 9. aprila: ob 18. 00 in 20.00 Pobegla nevesta Ljutomer Sobota, 8. aprila: ob 19.30 ameriška zgodovinska drama Ivana Orleanska Nedelja, 9. aprila: ob 19. 30 Ivana Orleanska K 0 Prispevki Za nakup opreme za Ginekološko-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali darovalci: Marika Kuplen, Lendavske gorice 562, prostovoljni prispevek -4.000 SIT; Branko Gjura, Gornja Bistrica 154b, prostovoljni prispevek - 30.000 SIT; Pavla Goričanec, namesto cvetja za pok. Štefana Perkiča - 5.000 SIT; Šarika Gone, Lendava, namesto venca za pok. Gizelo Novak iz Kuštanovec -10.000 SIT; Upravna enota M. Sobota, Oddelek za notranje zadeve namesto venca za pok. Martina Trčka - 5.000 SIT; Zdravstveni dom Lendava, namesto venca za pok. Terezijo Vučko, mamo Dragice Horvat - 15.000 SIT; Anika Kolman, Satahovci 24, namesto venca za pok. Franca Štiblarja -3.000 SIT; prijatelji košarkarji namesto venca na grob pok. Egona Titana iz Kupšinec - 20.000 SIT; Štefan Šavel, Puconci 258, namesto venca za pok. Anico Kuhar -10.000 SIT; družina Han, Puconci, namesto cvetja za pok. Cirila Bun-derlo iz Šulinec - 3.000 SIT; oddelek za reanimacijo in anestezijo namesto venca za pok. mamo Ne-goslave Damjanič - 13.000 SIT; Gabrijela Muhič namesto cvetja za pok. Martina Trčka - 3.000 SIT; prispevek mask s pustovanja v Diani - 5.800 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiroračun: Splošna bolnišnica M. Sobota, štev.: 51900-603-323 61, s pripisom: ZA NAKOP OPREME GINEKOLOŠKO-POROD-NEGA ODDELKA. Lepe želje, čestitke in pozdravi Moji zlati sestri Lidiji iz Domanjše-vec želim povedati, da jo imam nadvse rada in se ji zahvaljujem, ker je tu, ko jo potrebujem - Milena. Dragemu sotrpinu Dolfu Omanu vse najboljše za rojstni dan - Branko iz GoldachavŠvici. Petega aprila je praznovala 80. rojstni dan gospa Marija Horvat, ki stanuje v domu starejših v Rakičanu. Vse najboljše in še na mnoga leta - brata in sestra, posebej pa sestra Vera z Jožetom z Jesenic. 14. rojstni dan praznuje Daniel Golob iz Gornje Radgone. Veliko sre- VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. če, zdravja in uspeh v šoli želijo -ata, mama, dedi in babica. Te dni je praznovala rojstni dan hčerka Sonja Ščančar iz Oseka 39. Veliko sreče in zdravja ji želi v nadaljnjem življenju - mama. Dragi Mileni Vrečič iz Strukovec za 21. rojstni dan iskrene čestitke in še naprej vse lepo - oče, mama in brat Dejan. Dragemu Franciju Šišku iz črnec za njegov 50. rojstni dan, ki ga bo praznoval 14. aprila, mnogo sreče in zdravja - prijatelji iz Bačkove in od drugod. Delo in skrbi naj odloži dragi oče Alojz Haužar iz Gerlinec, ki te dni praznuje 70. rojstni dan. Mnogo sreče in zdravja ter še veliko sreč- nih let želi - hčerka Anica z družino iz Murske Sobote. Dragemu možu Slavku Teljegi iz Križevec pri Ljutomeru iskrene čestitke za rojstni dan in veliko sreče v prihodnosti - žena in otroci. Te dni praznuje 50. rojstni dan Jože Vogrinčič iz Dolenec. Vse najboljše ter veliko zdravja in sreče v življenju želi - sestra Dragica z družino iz Rogašovec. Mileni Vrečič in Danici Temlin iz Strukovec vse najboljše za rojstni dan - Erika z družino. Prvi rojstni dan praznuje Nina Kisi-lak iz Kruplivnika. Korak za korakom vstopaš v življenje; glej, da bo polno sreče brezmejne - sestrica Anja z domačimi. KUPON za brezplačno čestitko v prihodnjem Vestniku Besedilo: ..................................................................... Naslov pošiljatelja: .......................................................... Na kratko Beltinci V občini naj bi čimprej izdelali študijo o oskrbi z vodo, v kateri bi zajeli vse možne rešitve. Po zdajšnjih izračunih bi stala gradnja enega vodnjaka približno 80 milijonov tolarjev, zato naj bi v Hraščicah poskušali izkopati dva studenca, da se prepričajo o kakovosti pitne vode. M. J. Beltinci Eden najzahtevnejših projektov bo gotovo gradnja kanalizacijskega omrežja in osrednje čistilne naprave v beltinski občini. V ta/iamen bodo v Krajevni skupnosti Melinci, kjer naj bi zgradili čistilno napravo, sklicali občni zbor in krajane seznanili z vplivi na okolje. M. J. Dokležovje Ker je KS določila pogoje za igranje malega nogometa na nogometnem igrišču v Dokležovju, je klub malega nogometa Lissa vložil pritožbo, s čimer je seznanil tudi vladno službo za lokalno samoupravo. Menijo namreč, da jim kratijo njihove pravice in da peščica posameznikov ureja zadeve po svoje; tudi finančna vprašanja. M. J. Na naše vprašanje, kdo vam je bolj všeč (po igri, ne po videzu), Brad Pitt ali Edward Norton, smo dobili zelo zanimiv rezultat. Od 41 prispelih odgovorov se vas je 21 odločilo za Brada Pitta in 20 za Edwarda Nortona, kar kaže, da se je Edward po priljubljenosti že zelo zelo približal medijsko mnogo bolj znanemu Bradu. Vseeno pa smo nagrajenca izžrebali iz zmagovalnega kupa dopisnic, in to je Dušan Pahor, Lendavske gorice 620a, 9220 Lendava. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Kdo je letos dobil oskarja za glavno moško vlogo? Odgovor:______________________________________________ Kupon št. 14 a Odgovore pošljite do 11. aprila na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. AMERICAN PIE - Madonna 2. R0XANNE - George Michael 3. SHAKE YOUR BON-BON - Ricky Martin 4. JA SAMO PJEVAM - Severina 5. LA PLAČA - Jarabe de Palo 6. DONT WANNA LET YOU GO - Five 7. SEX BOMB - Tom Jones & Mousse T. PREDLOGI: BE WITH YOU - Enrique Iglesias DA ŽIVOTA IMAM DVA - Davor Radolfi THE GROUND BENEATH HER FEET - U2 LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. VSAK DEL NEBA - Babilon 2. AVANTURIST - Dadi Daz 3. AMORE MIO - Jan Plestenjak 4. RECI DA Sl NORA NAME - Califomia 5. ZELENA DEŽELA - Victory 6. POJDI Z MENOJ V TOPLICE - MI2 7. ČUJ MOJ GLAS - Marta Zore PREDLOGI: DANES SE VSE PREPROSTO ZDI - Panda HALO GOSPODIČNA - Magnifico MOJE IME - Regina LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. KADAR Sl ŠTAJERC ZAPOJE - Bratje iz Oplotnice 2. HVALA Tl, MAMA- Petovio 3. NI CVETJA BREZ TRNJA - Slovenski muzikantje 4. ZAPIRAM KAMRICO - Vesele Štajerke 5. JOHAN, NATOČI - Alfi Nipič 6. MAMINA RUTA - Ans. Braneta Klavžarja 7. BELO PISMO - Trio Franca Flereta PREDLOGI: SMREKOVŠKI FIKA - Jože Galič & Glasba iz Slovenije MOJA DOLINA - Podkrajški fantje VALENTINA - Braco Koren & Kraški kvintet Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 13. aprila 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 14 - GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: Ime in priimek ter naslov: Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor Jabolka . 100-150 .. 180-260 .. 120-150 .. 200-300 Hruške 450 440 400 400 ' Pomaranče . 150-240 .. 140-200 .. 150-250 150 Limone 280 250 290 250 Banane . 100-200 230 200 .. 150-200 Kivi 300 ...’. 250 300 250 Suhe slive ... - 700 700 800 Orehi, jedrca - .... 800 900 1.000 Solata, puterica.. 400 320 400 350 Solata, endivija... 300 290 290 300 Cvetača 350 330 300 350 Zeleno zelje 120 100 100 150 Kumare 500 420 490 500 Rdeče zelje - . ... 150 199 - Korenček 250 250 240 230 Paradižnik 580 600 600 600 Paprika 680 680 550 . 700-800 Čebula 100 120 100 100 Mlada čebula 500 400 400 500 Mladi krompir 250 310 200 300 Krompir 100 100 80 100 Fižol 350 300 400 Peteršilj 600 400 590 1.000 Hren 400 400 400 500 Dateljni 1.000 880 1.000 Belo grozdje 690 800 750 800 Ananas 400 450 400 450 Por 350 300 400 400 Klementine 280 230 . 150-250 . 250-300 Kitajsko zelje 200 200 300 Zelena 250 350 500 Kisla repa ........ 200 200 200 Kislo zelje 200 200 200... 200 Špinača - blitva... 410 400 500 Mandarine 250 - 200 250 Bučke 550 500 500 Grenivke 250 ...250 250 300 Suhe fige 700 790 800 Ohrovt 200 290 250 Suhe marelice.... 1.000 1.200 1.200 Koleraba česen ....' 400 200 400 200 400 250 350 Jagode 1.000 800 800 800 VESTNIK NA INT WWW.P-INF.SI ZADNJA STRAN Pomurske banke 4. 4. 2000 Menjalniški teča Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 4. 4. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,6761 14,6542 14,7963 Francija 1 30,7868 30,7408 31,0389 Nemčija 1 103,2544 103,1000 104,1000 Italija 100 10,4297 10,4141 10,5151 Švica 1 127,1473 125,6876 128,1886 ZDA 1 211,7300 211,4134 213,4640 OBRESTNE MERE od 1. aprila 2000 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za april je 0,7 % mesečno oz. 8,88 % letno. V marcu vam med drugimi ponujamo tudi naslednje možnosti varčevanja: Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave Obrestna mera Skupna letna obr. mera od 31 do 90 dni od TOM+ 0,8% do TOM+ 1% 9,75 % do 9,97 % od 91 do 180 dni od TOM + 1,6 % do TOM + 2 % 10,62% do 11,06% od 181 do 365 dni od TOM+ 2,4% do TOM+ 2,75’/ 11,50% do 11,88% Dolgoročni depozit z valutno klavzulo (Va = DEM,EUR) Rok vezave Znesek Skupna letna obr. mera nad 12 mesecev od 500 DEM, od 250 EUR val. ki.+ 3,33 nad 24 do nad 60 mes. od 500 DEM, od 250 EUR val. ki. + 4,33 % do val. ki. + 5,55 % 1 Depozit z rokom vezave Rok vezave Obrestna mera Skupna letna obr. mera nad 24 mesecev TOM+ 4,33% do TOM+ 4,50% 13,60 % do 13,78 % nad 36 mesecev TOM + 4,85 % do TOM + 5 % 14,16 % do 14,33 % nad 60 mesecev TOM 5,55% do TOM 5,70% 14,93 % do 15,09 % Ponujamo vam tudi standardni izbor možnosti kratkoročne vezave tolarskih sredstev. Za podrobnejše informacije nas obiščite v najbližji enoti. Z veseljem vam bomo svetovali. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, banina skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 30. marec, četrtek, AMADEJ 31. marec, petek, NODEST 1. april, sobota, HUGO 2. april, nedelja, FRANČIŠEK 3. april, ponedeljek, RIHARD 4. april, torek, IZIDOR 5. april, sreda, VINČENCIJ Lunine mene: 31. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 43 minut, zašlo pa ob 19. uri in 29 minut. Dan bo tako dolg že 12 ur in 46 minut. 4. aprila ob 20. uri in 15 minut bo na nebu nastopil mia,. V dvoje je lepše V dvoje je lepo, lepše, najlepše; včasih pa tudi težko. Toda nesporazume, težave ..., življenjske preizkušnje je treba tako ali drugače premagati in se veseliti naslednjega dneva, ki bo zagotovo lepši. Čas pač prinese svoje. Zidar Jože Lesic, rojen na Trdkovi, in tekstilna konfekcionarja. Marjeta Vogrinčič, rojena v Dolnjih Slavečih, sta se spoznala na borovem gostovanju v Dolnjih Slavečih. Od takrat je poteklo že kar nekaj časa, kajti minilo je 15 let odkar živita skupaj v Murski Soboti v bloku v Cvetkovi ulici. Jože je zaposlen v Gradcu, Marjeta pa dela v soboški Muri. Imata dve krasni hčerkici: devetletno Samanto in Valentino, ki je v petek praznovala četrti rojstni dan. Dekletci imata očetov priimek Lesic, mamica pa je imela drug priimek, zato sta starša večkrat vprašali, zakaj se mamica piše drugače ... Čas prinese svoje in dozorel je trenutek odločitve. Par s 15-letnim »koruzništvom« je končno stopil na soboški matični urad in pred predstavniki zakona in pričami sklenil zakonsko zvezo. Potem je bila poročna večerja v grajskem hramu v Murski Soboti, ki se je je udeležilo 15 svatov. Zakonca Lesic se nameravata kdaj pozneje poročiti tudi cerkveno. Tudi to odločitev bo prinesel čas. In načrti? Rada bi kupila hišo v okolici Murske Sobote. Hčerkici sta namreč zelo radi v naravi, zunaj blokovskega naselja. In ker je tako, skoraj ne mine dan (vsekakor pa ne teden), da se Lesičeva družinica ne bi zapeljala na Goričko v Trdkovo, kjer stanuje Jožetova ostarela mati (in Marjetina tašča) Albina. Tja pa ne hodijo le na obiske, ampak tudi kaj postorit na kmetijico. Nekaj malega sta tudi obnavljala hišo. - Š. S. Smrt mladega avtomobilista V petek, 31. marca, ob 20.15 se je 23-letni Boštjan Matko iz Gančan peljal z osebnim avtom iz smeri Renkovec proti Gančanom. Pred Gančani Morija na pomurskih cestah se nadaljuje tudi v letošnjem letu, kajti spet je ugasnilo življenje -četrto v prvem četrtletju. VESTNIK znova preseneča in nagrajuje NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek:_________________________________ Ulica:__________________________________________ Kraj:___________________________________________ Pošta:__________________________________________ Podpis:_________________________________________ Datum naročila:_________________________________ VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku zlati obesek! je dohitel traktor, ki je imel pripet nakadalec, vozil pa ga je Š. T. iz Gančan. Zaradi neprilagojene hitrosti je avtomobilist silovito trčil v traktor, ki ga je avto odbil v obcestni jarek, kjer se je traktor prevrnil na bok. Voznik osebnega avta in njegov sopotnik sta po trčenju padla iz avta. Boštjan Matko je dobil tako hude poškodbe, da je zaradi njih na kraju nesreče umrl. Sopotnik A. R. iz Turnišča in voznik traktorja Š. T. pa sta se hudo poškodovala. Osebni avto se je po trčenju vnel in povsem zgorel, traktor pa so rešili beltinski gasilci. Gmotna škoda znaša 2.500.000 tolarjev. - Š. S., foto: PPP MS Ostro je protestiral puconski BBC Briili in nam dokumentiral, da ima dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Toda radijsko dovoljenje nosi datum 31. 1.2000, v publikaciji Sveta za radiodifuzijo RS, v kateri so vsi registrirani programi v lanskem letu in je izšla decembra '99, pa ga nismo našli. Upravna enota v M. Soboti mu je izdala odločbo za razširitev dejavnosti s pridržkom, da si mora pridobiti dovoljenje Uprave za telekomunikacije. Če je prej obratoval z začasnim dovoljenjem agencije Treh lilij, da je lahko »štartal« na občinska proračunska sredstva, ni znano. ***** Po napovedi dr. Drnovška, da bo dal svoj mandat na ruleto, se pripravlja prvi resnejši seminar z naslovom: Kako nastopiti na naslednjih volitvah. Seminar bo potekal na Tišini. Uvodna referata bosta imela poslanec g. Pucko in tišinski podžupan g. Omar. Prvi bo govoril na temo, kako preiti iz defenzivnega desnega bočnega igralca v ofenzivno levo krilo, drugi pa o genski preobrazbi črne v rdečo pasmo. Predavanj se kaže udeležiti. ***** Komitenti soboškega Pi-pija so mesarju Hanžekoviču že poslali zahtevo, da naj bistveno ne poseže v delovanje osrednjega gostinskega dela lokala. Edina sprememba, s katero bi se strinjali, je želja po malo več svežega zraka. ***** Tovornjakarji na mejnem prehodu so bili izredno zadovoljni, ko so izvedeli, da župan Jožef Kocon - Arboretum del njihove takse namenja direktorju Komunale g. Šbmnu za nove zaboje za smeti. Zanima pa jih, ali bo šel denar tudi za cvetlične lončke, ki naj bi jih potrebovali za vzgojo hrastovih sadik. ***** Škalič - Zarasla učna pot je že pripravil vaško uredbo, s katero prepoveduje selanskemu kmetu Molnarju vse oblike kmetovanja. ***** Šef soboških gozdarjev Štefan Kovač se s svojo ekipo umika v samoto, kjer bodo intenzivno opazovali brstenje in dolbli cvetlična korita. ***** Bratske odnose sta ponovno vzpostavila turniški župan Ko-cet in petrovski Šlihthuber. Petrovski je povabil turniškega na spomladansko srečanje, kjer mu bo posredoval pozitivne vplive gradnje železnice na srečo goričkih mladenk. Kocet se tako lahko pripravi na podobne vplive pri gradnji avtoceste. .★**** Na Gabrovi pisti se bosta v soboto predstavila v spretnostni vožnji direktor Pomurske banke Viktor Šbul in Bojan Žunič. Sodil bo tihi družabnik Ob progi. • ***** Po objavi spotov za zbiranje podpisov za škofijo v Murski Soboti so kljub ignoranci pretežnega dela duhovnikov, laiki že uspeli zbrati nekaj tisoč podpisov. Kako se bodo na tako izraženo voljo vernikov odzvale cerkvene oblasti, ni znano. Morda ne bi bilo slabo, da tudi to pobudo podprejo z državljansko iniciativo in da nekateri visoki cerkveni dostojanstveniki zastavijo svoj vpliv za uresničitev te Pomurju nekoč ž* dane institucije iz Vatikana. KEŠEM Hi KONJ