IZDAJA POGODBENA SKUPNOST ČASOPISA
•►domaČe novice«
LENART
omaca
novicE
LETO V.
Številka 8
Lenart, 22. aprila 1965
Urejuje uredniški udbor: Franjo Muršec, predsednik — člani: Breda štuhec, Jože Suman. Franc Suman in Franček Stefanec — Odgovorni urednik: FRANCEK. STEFANEC — Uredništvo in uprava: Lenart, Ptujska cesta 5 — Izhaja stalno na H. straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 500 di.i, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor št. 604-11-608-103 — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart — Tiska CP Celjski tisk« Celje
POSLANCE SO IZVOLILI
Odborniki volijo zvezne in republiške poslance
Foto: B rum en
IVOTA VERBOTNA. Nato so bile izvoljene komisije za volitve in imenovanja, za prošnje in pritožbe in za družbeni nadzor. V maju bo v Ljubljani zbor samouprav-Ijalcev Slovenije, na katerem bo govoril predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj. Skupščino občine Lenart bodo na zboru zastopali: Edo Zorko, Anton Kovač, (Nadaljevanje na 8. strani)
(Ostale novoizvoljene poslance smo vam predstavili v predzadnji in zadnji številki DN) .................milili.....m.................................................mi......i.........m.......mi......umnim.....h................mi iiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiii
K 1. MAJII - PRAZNIKU DELOVNIH LJUDMSKRENO ČESTITAMO!
Člani pogodbene skupnosti za izdajanje časopisa Domače novice, Lenart:
SKUPŠČINA OBČINE LENART, OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI SINDIKALNI SVET, OBČINSKI KOMITE ZMS, AGROKOMBINAT KZ LENART, KMETIJSKA ZADRUGA ZG. ŠČAVNICA-VELKA, TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNIK«, GRADBENO PODJETJE LENART, VETERINARSKA POSTAJA, GOSTINSKO PODJETJE LENART, DELAVSKA UNIVERZA, KOMUNALNO PODJETJE, LEKARNA LENART, KS BENEDIKT, OBČINSKI ODB. RK, KUD GRADIŠČE, OSN. ŠOLA GRADIŠČE KS CERKVENJAK, OBČINSKI SVET ZKPO, OSNOVNA ŠOLA LENART, KUD CRKVENJAK, KO SZDL LENART OBČINSKI ODBOR
DRUŠTVA UPOKOJENCEV IN OBČINSKA GASILSKA ZVEZA!
NA PRVI SEJI NOVOIZVOLJENE SKUPŠČINE OBČINE LENART SO 4. APRILA VERIFICIRALI MANDATE POLOVICI NOVOIZVOLJENIH ODBORNIKOV. ZA PREDSEDNIKA OBČINSKEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE LENART JE BIL IZVOLJEN JANKO KšELA, ZA PREDSEDNICO ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI PA TOVARIŠICA MILKA KUSTEC. NO VOIZVOLJENI ODBORNIKI SO DALI SVEČANO IZJAVO. IZVOLILI SO TUDI PREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE. NA DRUGEM ZASEDANJU SKUPŠČINE OBČINE. KI JE BILO ISTEGA DNE, SO IZVOLILI SEDEM REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH POSLANCEV. DR. ANTON VRATUŠA JE BIL IZVOLJEN ZA POSLANCA ZA ZVEZNI ZBOR ZVEZNE SKUPŠČINE. TO IZVOLITEV PA SO POTRDILI VOLIVCI NA NEPOSREDNIH VOLITVAH 18. APRILA.
ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE LENART JE BIL PONOVNO IZVOLJEN EDO ZOR KO, ZA PODPREDSEDNIKA PA DIREKTOR AGROKOMBINATA KZ LENART IVO VERBO TEN.
V nedeljo. 4. aprila je bilo v Lenartu prvo in drugo zasedanje novoizvoljene skupščine. Na ločenih sejah so najprej verificira-' /sP	li mandat novoizvoljenim odbor-
nikov. Za občinski zbor občin-i'- -*<	II	ske skupščine je bilo izvoljenih
iB^B ** 51	na volitvah 26. in 28. marca 12
Wm	novih odbornikov, za zbor delov-
fr. / •	nih skupnosti pa 13. Novoizvolje-
■L	"JIM	ni odborniki so nato dali svečano
Bk t	izjavo. Za predsednika občinske-
■	ga zbora so izvolili Janka Kšela,
IHL	Wm	za predsednika zbora delovnih
^^K*-	skupnosti občinske skupščine
' ^tB^^H	Milko Kustec, nato pa so izvolili
WL	mandatno-imunitetno komisijo.
j5SA> „	4inp	Na prvi seji obeh zborov so za
HHBHk M flHRHI	predsednika skupščine občine Le-
nart soglasno izvolili EDA ZOR-KA, za podpredsednika pa direktorja Agrokombinata KZ Lenart
P
svA
m
Edo Zorko, ponovno predsednik občinske skupščine.
Predstavljamo vam novoizvoljenega poslanca socialno zdravstvenega zbora republiške skupščine tov. ALOJZA FRANGEŽA.
DONA
PROBLEMI PODRUŽBLJANJA KMETIJSKE PROIZVODNJE
(2)
O tem se postavlja vprašanje, ali so kmetje, katerim zemljo odkupujemo v manj razvitih območjih, dejansko v enakopravnem položaju, glede na položaj kmetov v razvitejših območjih, kjer zemljo odkupujejo po znatno višji ceni.
Verjetno bi bilo potrebno gornjo mejo določiti neglede na sredstva, s katerimi posamezne gospodarske organizacije razpolagajo. Če ostane pri sedanjih kriterijih vrednotenja odkupljene zemlje, potem je teoretično in celo praktično mogoče doseči 100 odstotkov razlike pri ceni zemlje. V kolikor ostanemo pri sedanjem sistemu vrednotenja odkupljene zemlje, potem bo nujno potrebno tisti kmetijski organizaciji, ki nima dovolj lastnih srredstev, zagotoviti posebne kredite, s katerimi bo mogoče doseči povprečno odkupljeno ceno na širšem območju. Nadalje, dogajajo se tudi primeri, kjer prodajajo kmetje stanovanjske in gospodarske zgradbe, katere ležijo v sredini družbenih po-
vršin. Tranše za nakup zemljišč bi morale biti dodeljene sorazmerno celo leto, ne pa, da se to skoncentrira konec leta. Vzporedno z odobravanjem kreditov za nakup zemlje je nujno potrebno, da se odobrijo krediti za agro in hidro melioracije, za nabavo mehanizacije in za gradnjo prepotrebnih objektov, ker v nasprotnem primeru bodo prišle gospodarske organizacije v težave, ker na odkupljeni zeml ji ne bodo mogle organizirati intenzivne proizvodnje. Odkupljena zemljišča jim bodo postala celo v breme. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali je pod takšnimi pogoji treba hiteti z odkupom zemlje? Pri mnogih gospodarskih organizacijah nastaja tudi problem lastnih sredstev za soudeležbo pri najemanju kreditov in to tistih, ki so v začetni razvojni fazi. Zato bo nujno potrebno, da širša družbena skupnost gospodarskim organizacijam, katere so v začetni razvojni fazi in vršijo tudi odgovorno družbeno vlogo, s tem, da podružbljajo kmetijsko proizvodnjo, kar je
v interesu širše s/kupnosti in se vključujejo v mednarodno delitev dela, priskoči na pomoč.
Pri dodeljevanju kreditov bodo banke morale bolj ko doslej upoštevati rentabilnost-ne pogoje. Banke bi morale skupaj s tistimi, ki krediite koristijo, večkrat ugotoviti, kako se vloženi krediti obrestujejo.
Jasno je tudi, da bo v bliž-nem in dal jn jem obdobju ostal velik del kmetijskih površin v obdelavi zasebnih kmečkih proizvajalcev, ter je nujno potrebno to proizvodnjo pospeševati in intenzivirati zaradi vse večjih potreb domačega tržišča in nalog v izvozu. Te naloge so gotovo naj bolj pomembne v živinorejski proizvodnji zaradi proizvodnje mleka, oskrbe družbenih pitališč s teleti in proizvodnjo pitanega goveda. Goveja čreda zasebnega proizvajalca predstavlja ob uvajanju ekonomskih cen in ustreznih oblik pogodbenega sodelovanja, čvrsto osnovo za izvajanje teh nalog.
(Dalje prihodnjič)
VOLITVE DELAVSKIH SVETOV
VOLITVE BODO KONČANE DO 16. MAJA
\in ftv svetit 1
Predsednik SFRJ tov. Tito je bil na sedem dnevnem obisku v Alžiriji. Tja se je odpeljal z ladjo Galeb. Alžirsko ljudstvo je našega predsednika nad vse slovesno sprejelo. Pred prihodom Tita v Alžirijo je alžirski predsednik Ben Bela za jugoslovansko televizijo izjavil: »Obisk predsednika Tita katerikoli deželi ni navaden dogodek!« Alžirijo veže z Jugoslavijo odločni boj z.a neodvisnost in svobodo in pozneje tesno sodelovanje na vseh področjih. Alžirska vlada se je ob podpori ljudstva odločila za politiko miroljubne koeksistence. Tito in Ben Bela sta se tokrat srečala tretjič.
Zahodnonemški skupščini se ni posrečilo izzivanje v Zahodnem Berlinu. Medtem, ko je bundes-tag zasedal v mestu, ki naj bi bilo, kot trde v Bonnu, nemška prestolnica, pri čemer mislijo Zahodno Nemčijo, so sovjetska in vzhodno nemška letala krožila nad stavbo in povzročila takšen hrup, da je bilo skupščinsko delo nemogoče.
Tri zahodne velesile po protestirale v Moskvi zaradi omejitev na poteh, ki peljejo iz Zahoda v Berlin, toda dalje niso šle. Bonn-ske želje, da bi morda odločneje sprožile vprašanje nemške združitve in usode Berlina, pa so se izjalovile, s tem pa tudi prizadevanja, da bi eno izmed ostankov Žarišč hladne vojne, ki je prva povojna leta tako vznemirjala svet, spet »aktivirali«. žal je na svetu še precej žarišč, ki že skoraj kažejo na svetovni spopad. Mednje sodi seveda Vietnam.
Katastrofalni potres na Pele-ponezu (v Grčiji) je poškodoval 8500 hiš in je ostalo brez strehe ookli 20.000 ljudi.
V Beogradu so bili razgovori med študijsko delegacijo KP Francije in C K ZKJ.
Izvršni odbor zveznega odbora SZDLJ je razpravljal o zamrznje-nju cen in drugih ukrepih v go-spodarstvu. Iz razprave je bilo razvidno, da so bili odločni ukrepi nujni.
Zvezni sekretar za industrijo in trgovino Hakija Pozderac je na nedavni tiskovni konferenci v zveznem sekretariatu za informacije izjavil: »Naši delovni ljudje in organizacije so z. razumevanjem sprejeli odlok o z.amrznje-nju cen in druge ukrepe, ki jih je storil ZIS ali predložil zvezni za omejitev investicij in drugih oblik potrošnje in na področju kreditne politike. Ti ukrepi, ki so restriktivnega značaja, naj skupaj z. ukrepi, predvidenimi z druženim planom za letošnje leto, zagotove uresničenje osnovnih ciljev gospodarske politike, kakor so stabilizacija gospodarstva in trga, stabilno naraščanje življenjskega standarda in ustvarjanje trajnih pogojev gospodarjenja ob nagli dograditvi našega gospodarskega sistema.«
Volitve v delavske svete bi morale biti letos končane do konca aprila, vendar se bodo v lenar-ški občini nekoliko zavlekle, ker delovne organizacije niso vedele, da lahko razpišejo volitve že na podlagi temeljnega zakona o volitvah v organe upravljanja ter so čakale na izid republiškega zakona, ki ga predvideva temeljni zakon. Kljub temu bodo volitve v občini v roku končali v Tovarni usnja Konus, obrat Lenart, v Obrtnem podjetju Klemos in v Obrtno gradbenem podjetju.
Ostale delovne organizacije imajo volitve razpisane, tako da bodo v Zavodu za duševno defektne Hrastovcc volili delavski svet 10. maja, v Kmetijski zadrugi Zg. ščavnica—Velka in v Agrokom-binatu KZ Lenart 16. maja. Vse ostale delovne organizacije, ki volijo upravne odbore, bodo te izvolile do 30. aprila. Občinski sindikalni svet Lenart predvideva, da naj bi bile volitve v samoupravne organe prihodnje leto v lenarški občini vse isti dan.
OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU, ISKRENO ČESTITA VSEM OBČANOM
DELAVSKA UNIVERZA LENART
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB PRVEM MAJU IN JIM ŽELIMO MNOGO DELOVNIH ZMAG!
OBČINSKI SINDIKALNI SVET LENART
SKRB ZA ODDIH
ZA PREDSEDNIKA OBC. SIND SVETA LENART JE BIL IZVOLJEN TONE SKRBAN, ZA TAJNIKA PA FRANC KOVACIČ.
Na nedavni prvi seji novoizvoljenega plenuma Občinskega sindikalnega sveta Lenart so izvolili novi 5 članski izvršni odbor, ki ga sestavljajo: Tone škrban, predsednik, Franc Kovačič, tajnik, Branko Baloh, Vida Brumen in Ivan Trdin kot člani. Izvolili so tudi pet komisij in sprejeli program dela.
Iz delovnega programa je razvidno, da bo občinski sindikalni svet posvetil pozornost oddihu delovnih ljudi, analiziral bo notranjo delitev v delovnih organizacijah družbenih služb, pregledal in ocenil bo gospodarjenje v letošnjem prvem polletju, proučil bo reševanje kadrovske problematike v delovnih organizacijah in kako se uresničuje nagrajevanje po vloženem delu ter kako se plačuje vodilne uslužbence.
Razdelili so si del ostanka čistega dohodka
NAGRADILI SO NAJBOLJŠE KOOPERANTE — LENARŠKI AGROKOMBINAT JE LANI DOSEGEL 26 MILIJONOV OSTANKA ČISTEGA DOHODKA — NAJBOLJE SO GOSPODARILI V DELOVNI ENOTI LENART, KJER SO USTVARILI 23 MILIJONOV OSTANKA ČISTEGA DOHODKA— V BRESTU SO NAPRAVILI OKOLI 4.000 PROSTOVOLJNIH UR
Novoizvoljenega podpredsed nika skupščine občine Lenart in direktorja Agrokombinata KZ Lenart Ivana Verbotna smo zaprosili, da za naše bralce pove nekaj o proizvodnih rezultatih Agrokombinata v lanskem letu:
»Predvidevali smo, da bomo na Agrokombinatu KZ Lenart dosegli konec preteklega leta 17 milijonov ostanka čistega dohodka, stvarno pa smo ga dosegli 26 milijonov. Z interno realizacijo smo lani dosegli eno milijardo 960 milijonov bruto produkta. Eksterne realizacije pa smo dosegli eno milijardo 140 milijonov dinarjev. Skupno smo ustvarili za sklade in osebne prejemke 229 milijonov dohodka. Ostanek čistega dohodka bi bil lahko še večji, če se ne bi pogoji gospodarjenja v IV. tromesečju delno spremenili. Podražil se je reprodukcijski material, predvsem močna krmila in drugo.
Najboljši proizvodni rezultati so bili doseženi lani v delovni enoti Lenart, ki je ustvarila 23 milijonov din ostanka čistega dohodka. Pri tem je potrebno upoštevati, da imajo tukaj najboljše pogoje za dobro gospodarjenje. Tudi z gospodarjenjem v delovni enoti Benedikt smo zadovoljni. Tu so pogoji dela precej težki, kljub temu pa je bil na koncu leta pozitiven proizvodni rezultat. Delovna enota sadjarstvo in vinogradništvo Selce je imela planiranih 17 milijonov din izgube, zaradi posledic toče in vzdrževanja novih plantaž. Dosegla pa je 14,500.000 din izgube. Predvideno izgubo so tukaj zmanjšali za dva milijona 500.000 din.
Delovna enota kooperacij ska proizvodnja je bila formirana šele v tretjem tromesečju lanskega leta in tako ni mogla pokazati posebnih rezultatov. V delovni enoti blagovni promet so razen nekaj spodrsljajev pri odkupu sadja, uspešno gospodarili, saj so ustvarili 5,500.000 din ost. čistega dohodka. Samostojni obrat transport je gosegel 12 milijonov ost. čistega dohodka. Obrat Mi-zarstvo-žaga Brest si je lani prizadeval, da bi dosegel čim boljše uspehe. Težave pa so bile v tem, ker so se med letom selili v nove
prostore, ki jih je bilo potrebno preurediti za potrebe mizarske delavnice. Pri tem so tam zaposleni napravili okoli 4.000 prostovoljnih ur.
Na splošno smo z lanskoletnimi gospodarskimi rezultati zadovoljni. K temu je pripomogel delovni elan celotnega kolektiva, predvsem pa zaposleni v direktni proizvodnji. Lahko trdimo, da je k doseženim rezultatom največ doprinesla notranja organizacija dela in delitev dela na specialnosti, kar je bilo narejeno v začetku lanskega leta. S tem je bila tudi podana solidna osnova za uspešno gospodarjenje letos. Doseženi rezultati pa nas ne bi smeli uspavati, temveč se moramo še bolje vključiti v proizvodni proces v letošnjem letu. To pa bomo dosegli, če bomo stalno izboljševali organizacijo dela, da bomo vedno skrbeli za racionalna vlaganja v kmetijsko proizvodnjo in da bomo znižali proizvodne stroške na enoto proizvoda. Več skrbi bomo morali posvetiti družbenemu standardu. Predvsem bomo morali skrbeti za stanovanja delavcev, za kar pa nam primanjkuje finančnih sredstev.
PRVIČ OD KAR DELUJE AGROKOMBINAT V LENARTU
50	IMELI DELAVCI MOŽNOST
51	RAZDELITI DEL OSTANKA ČISTEGA DOHODKA. NAJBOLJŠI KOOPERANTI PA SO DOBILI UMETNA GNOJILA IN STRO KOVNO LITERATURO.
Da bi v kombinatu ustvarili še več, posebej apeliram na vse šoferje in traktoriste, da bi z občutkom ravnali s stroji, ker bi lahko na ta način prihranili mar sikateri milijon.«
250 HA KORUZE
V zvezi s spomladanskimi deli na lenarškem Agrokombinatu nam je tov. Verboten povedal:
»Pri spomladanski setvi imamo težave, ker nimamo na razpolago dovolj strojev. V glavnem pa kljub temu dela dobro napredujejo. Tako je jari ječmen posejan. Od 25. aprila in do 10. maja bomo posejali 250 ha koruze, od katere pričakujemo 250 vagonov pridelka.«
NAGRAJEVANJE PO VLOŽENEM DELU
Na Agrokombinatu se trudijo, da bi čimbolj izpopolnili sistem nagrajevanja zaposlenih. Zdaj sprejemajo nove pravilnike o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Napravili bodo centralne pravilnike in za delovne enote posebej. V pravilnikih je postavljeno nagrajevanje po vloženem delu. Višina osebnih dohodkov neposrednih proizvajalcev in skupnih služb pa je odvisna od povprečnega dosedanjega čistega dohodka vsake posamezne delovne enote ali samostojnega obrata in delovne organizacije kot celote.
KOLEKTIV .	
»POHORSKE ^	
VZPENJATE« H	
vam Čestita za 1.	maj in vas
vabi na Pohorje.	
Izlet z vzpenjačo je vedno	
znova lepo doživetje!	
IZ OBČINSKE SKUPŠČINE
OD STARIH POSLOPIJ M BO POTREBNO ODVAJATI AMORTIZACIJE
NOVEJŠE HIŠE BODO IMELE REZERVNI SKLAD
Hišni sveti v naši občini, ki so imeli stara stanovanjska poslopja, so imeli zadnja leta velike težave v zvezi s popravili objektov. Polovico najemnine so morali kot amortizacijo odvajati v stanovanjski sklad. Na nedavnem zasedanju skupščine občine Lenart so o tem perečem vprašanju razpravljali in sprejeli odlok, ki govori, da se oprosti plačila amortizacije vse tiste stanovanjske hiše družbene lastnine, ki so bile zgrajene do leta 1940. Tako bo sedaj ostala starejšim zgradbam vsa najemnina, kar bo pozitivno vplivalo na večje možnosti rednega vzdrževanja in popravila stanovanjskih poslopij. Po sprejetem odloku bodo plačevale 50 odstotno amortizacijo le tiste hiše, ki so bile zgrajene po letu 1939 in tiste, ki so bile zgrajene pred letom 1940 in so bile po tem letu popravljene v taki meri, da je bil za adaptacijo porabljen znesek, ki presega polovico njihove vrednosti.
Za zemljišča, ki spadajo k stanovanjski hiši, bi naj plačevali stanovalci, oziroma koristniki zemljišč, najemnino za m2 5 do 15 din letno.
9. člen odloka predvideva, da bi naj vse stanovanjske hiše, ki so bile dograjene po letu 1955, imele za prvih 10 let rezervni sklad, ki se formira iz tistega dela stanarine, ki ostane hišnemu svetu. Nadalje odlok predvideva, da bi za nove stanovanjske hiše za prvih 5 let odvajali v lastni rezervni sklad 20 odstotkov od sredstev, ki ostanejo hišnemu svetu. V nadaljnjih petih letih pa bi se naj odvajalo 10 odstotkov. S tem ukrepom je možno zagotoviti pri novih zgradbah namenska sredstva za večja popravila, ki zanesljivo nastanejo po 10 letih od izgraditve. V izrednih primerih pa bi bilo dovoljeno po predhodni odobritvi pristojnega upravnega organa, tudi trošiti sredstva rezervnega sklada. (Nadaljevanje na 8. strani
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »POTKOŠ.VIk«
POSLOVALNICA
»SAMOPOSTREŽBA«
LENART
ČESTITA POTROŠNIKOM 1. MAJ IN SE ŠE NADALJE PRIPOROČA!
CE KUPUJETE V »SAMOPOSTREŽBI«, STE NAGRAJENI!
28. marca letos je Samopostrežba v Lenartu pripravila žrebanje za prvo tromesečje letošnjega leta. Pri žrebanju so bili upoštevani tisti kupci, ki so prinesli blagajniške od-rezke za vrednost 10.000 din. Nagrajeni so bili naslednji:
Marija Kraner, Sp. Porčič 5.000 din, Valerija Caf, Ptujska c. Lenart 4.000 din, Alojzija Pahič, Mariborska cesta, Lenart 3.000 din. Po 1.000 din pa so prejeli kupci iz Lenarta ali bližnje okolice:
Jožefa Fras, Marija Zoreč, Katica Turščak, Tone Želez-nikar, Marica Ajlec, Amalija Muršec, Alojzija šoštarič in Ivan Fras.
Drugo žrebanje bo 26. junija letos. Hranite blagajniške odrezke in lahko boste nagrajeni.
Ne pozabite, če kupujete v Samopostrežbi, ste nagrajeni!
"PUTFIKr5 F B 71JA 30 MODERNIH AUTOBU£A
Prošle "jodine naše predušeče je kupilo 18 turisti-ckih autobusa i to .e pokazalo kao aedovoljno s-o, na-pLop morasta turističkog prometa. Ove jo..ine ::Putnik" je naručio 25 autobusa klase i:Grand turismo;I od firme :;FIAT - SCALIF i 5 autobusa domače proizvodnje Darke "FAP:: - Sanos. Vozila koja nabavljamo u Italiji su najmodernija u turističkom saobračaju, j.maju 52 do 44 sedišta i u njih su u ;r. d j eni motor i FIAT. Prema speci jal-nom načrtu firma "SCAH'! montira na ova vozila karoserija tipa "FJTFIK"• Projekat autobusa predvidja srečijal iu (trostruku) amortizacija i urejanje. Sedišta se montiraju na večem razmaku a rnopu se postaviti u tri položaja. Iznad svako , sedišta postavlja se posebna nočna svetiljka i uradjaj za ventilacija. TJ auto-o ur ima jo upradjen frižider, magnet o ion i specijalni raz -jI a sni uredjaji isn-:d -v i:o , sedišta. Isporuka autobusa biče sukcesivna od maja do jula meseca ove godine. Predvi.ijamo da vozila budu at" c Ioni rana u r •?. j zm: * a jri j im turi: tiski . mestima Juposl-vije.
TRAVEL NEWS
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KMETOV-BORCEV IN NJIHOVIH DRUŽINSKIH ČLANOV
Po zakonu o zdravstvenem varstvu kmetov-borcev NOV in njihovih družinskih članov (Ur. list SRS, št. 10-84/65) imajo kmetje-borci od 1. aprila 1965 dalje zagotovljeno zdravstveno varstvo v enakem obsegu kot delavci, s tem, da plačujejo prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. Stroške za ostali del zdravstvenih storitev, ki so jih morali doslej plačevati sami zavarovanci (participacija kmečkih zavarovancev) in zdravstvene storitve, ki jim osnovno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev ne zagotavlja, to je razliko med osnovnim in polnim zdravstvenim varstvom, pa bo kril za kmete-borce republiški proračun.
Kmetje-borci pridobi jo pravico po tem zakonu, če so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Ur. list LRS; št. 30-263/615) in
—	če jim je priznano svojstvo kmeta borca NOV (dvojno štetje dobe NOV ali španski državljanski vojni po določbah 69. člena temeljnega zakona o nokojnin-skem zavarovanju (Ur. list SFRJ. št. 51-704/64) ali
—	če jim je priznano invalidsko svojstvo iz NOV po zakonu o vojaških vojnih invalidih ter
—	vdova in otroci umrlega kme-ta-borca, če je zanj ugotovljeno svojstvo kmeta-borca, odnosno, če so jim priznane pravice po za-
konu o vojaških vojnih invalidih, in sicer otroci do izpolnjenega 15. leta starosti, odnosno do konca rednega šolanja, a največ do izpolnjenega 26. ieta starosti, če so popolnoma nezmožni za delo, dokler nezmožnost traja.
Pravico do dvojnega štetja dobe udeležbe NOV, ki daje svojstvo kmeta-borca, ugotovi z odločbo komisije za ugotovitev pokojninske dobe tiste občine, na katerem območju je kmet-borec evidentiran kot kmečki proizvajalec. Udeležba v NOV ni vezana na pogoj sodelovanja izpred 9. 9. 1943 kot pri ostalih pravicah borcev, ampak zadostuje, da mu je bila neprekinjena dvojna doba priznana ne glede na dolžino trajanja do 15. 5. 1945.
Odločba ni potrebna v primerih, ko je biia kmetu že izdana odločba o posebni dobi v dvojnem štetju bodisi od pristojnega občinskega organa za ugotavljanje delovne in posebne dobe ali od zavoda za socialno zavarovanje, oziroma v primerih, kjer so kmetu-borcu NOV priznane po zakonu VVI.
S priznanjem svojstva kmeta-borca se prizna pravica do zdravstvenega varstva po tem zakonu tako kmetu-borcu kot tudi članom njegove družine, ki žive v družinski skupnosti, oziroma po njegovi smrti vdovi in otrokom. Ce je kmet-borec samo član družinske skupnosti, ni pa lastnik
posestva, dobi pravice po tem zakonu le on sam in člani njegove ožje družine.
Kmet-borec oziroma njegov družinski član uveljavlja pravico do zdravstvenega varstva z zdravstveno izkaznico za kmeta-borca NOV.
Kmet-borec, ki še nima odločbe občinske komisije o dvojnem štetju dobe udeležbe v NOV, vloži zahtevek za izdajo odločbe pri upravnem organu občinske skupščine, ki je pristojen za delo in delovna razmerja. Zahtevku mora priložiti ustrezne dokaze o udeležbi v NOV.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju določa tudi končni rok, v katerem lahko kmetje-borci, kakor tudi ostali rok je določen za dobo dveh let in se šteje od 1. 1. 1965 dalje. Izjema je za tiste osebe, ki na dan i. 1. i965 niso bile v delovnem razmerju oz. zavarovanci, ker niso opravljali dejavnosti, po kateri bi bili na ta dan obvezno pokojninsko zavarovani. Za te osebe je rok eno leto od dneva nastopa v delovno razmerje, po katerem je obvezno pokojninsko zavarovanje.
Ko prejme kmet-borec odločbo občinske komisije o priznanju dvojne dobe, jo skupaj z dosedanjo kmečko zdravstveno izkaznico in dosedanjimi zdravstvenimi izkaznicami družinskih članov predloži pristojnemu komunalne-
mu zavodu za socialno zav., da zamenja sedanje zdravstvene iz kaznice kmetijskega proizvajalca z novimi zdravstvenimi izkaznicami za kmete-borce.
Stroške za nove zdravstvene izkaznice bremenijo kmete-borce. Kmetje-borci morajo prav tako, kot ostali kmetje v smislu navodila o obliki in načinu vodenja razvida za osebe, ki so zavarovane po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, prijaviti v 8. dneh vsako spremembo, ki vpliva na pravice do zdravstvenega varstva po zakonu o zdravstvenem varstvu kmetov-borcev narodno osvobodilne vojne in njihovih družinskih članov (Ur. list SRS, št 10-84/65).
Upravičenci, ki se jim izdajo zdravstvene izkaznice z oznako kmeta-borca v letu 1965, lahko do konca tega leta zahtevajo od komunalnih zavodov za socialno zavarovanje, povračilo stroškov za tisti del zdravstvenih storitev, ki od 1. 4. 1965 bremeni republiški proračun, pa so jim zaradi zakasnitve postopka plačali iz lastnih sredstev. Kmetje-borci, ki bodo uveljavljali priznanje dvojne dobe šele po 1. 1. 1966, bodo upravičeni do popolnega zdravstvenega varstva od dneva uvedbe postopka za priznanje dvojne dobe.
Iz oddelka za gospodarstvo in linance skupščine občine Lenart
► ^ "šV	^
SRECANIE
Govori radio Lenart
Ko sle prebrali ta naslov, ste se začudili. Zaenkrat radijskega oddajnika v Lenartu nimamo, kmalu pa ga bomo
imeli. MARJAN VOGLAR, 23-letni obrtnik v Lenartu, je pričel z izdelavo radijskega odajnika, ki bo imel oddajno
moč za potrebe naše občine.
Marjan Voglar je naš najmlajši zasebni obrtnik. V Lenartu je od decembra lani. Na Ptujski cesti št. 15 ima delavnico za popravilo radijskih in tele vizij skih sprejemnikov. Končal je šolo elektro tehnične stroke. Po končani šoli je nekaj časa delal v Ljubljani. Na lastno obrt so ga navedle ugodnosti, ki so dane obrti in želja, da bi delal samostojno. Uvidel je tudi, da je ta dejavnost v občini potrebna, ker do nedavnega ni bilo tukaj niti ene podobne delavnice. Za Marjana je bil začetek težak, sedaj pa se je že privadil in ima vedno več dela. Pripravlja se, da bi odprl servis za RR Niš, Radio industrijo Zagreb in Iskro. Za lo pa so mu potrebne še mnoge stvari.
Ko sem bil zadnjič v njegovi lepo urejeni delavnici, mi je med drugim povedal: »Mladim občanom priporočam, da se lotijo samostojne obrti raznih strok. Predvsem pa morajo imeti veselje do dela in mnogo volje.« Franček Š.
Po 2. odstavku 10. člena zakona o gozdovih (Uradni list LRS, šl. 30-262/61 z dne L 12. 1961) obveščamo vse gozdne posestnike, da je rok za prijavo sečnje za gospodarsko leto 1965/66 od 20. aprila do 20. maja 1965
Prijave za sečnjo vlagajo gozdni posestniki (zemljiškoknjižni lastniki) na Krajevnih uradih in na revirnem vodstvu v Lenartu. Potrebne tiskovine imajo na zalogi vsi Krajevni uradi in logarji.
Prijave za sečnjo lesa je treba kolkovati po tar. št. 1 ZUT s 50 din državne takse.
Prijave, ki bodo vložene po navedenem roku, t. j. po 20. maju 1. 1., morajo biti kolkovane po tar. št. 1 in 7 ZUT z 250 din državne takse.
V kolikor pa želijo posamezni gozdni posestniki sekati v svojih gozdovih več lesa, kot predvideva gozdnogospodarski načrt (večletni etat), zaradi graditve ali obnove stavb v lastnem gospodarstvu, morajo prav tako v predpisanem roku vložiti posebno vlogo na Skupščino občine Lenart, odd. za gospodarstvo in finance, kolkovano z 250 din državne takse.
Komisija za sečna dovoljenja Skupščina občine Lenart
Ulice brez ljubezni
je naslov novega romana, ki ga je izdal mariborski pisatelj Janez Svajncer, ki je naš poslanec kulturno prosvetnega zbora republiške skupščine. Lansko leto je bil Švajncer na literarnem večeru v Lenartu in je eden od poslancev. ki pogosto prihajajo v naše kraje. Njegov novi roman opisuje sodobno življenje in bo dobrodošel tudi vam. Knjigo lahko kupite v mariborskih knjigarnah.
OB PRAZNIKU DELA, PRVEM MAJU, VSEM DELOVNIM LJUDEM ISKRENE ČESTITKE!
NUDIMO VSE BRIVSKO-FRIZERSKE USLUGE IN SE PRIPOROČAMO — »MILENKA IVNIK« BRIVSKO FRIZERSKI SALON LENART
strogo
LAŽ 0 PETELINIH
Nisem naročnik vašega časopisa, vendar se kljub temu oglašam. Upam, da boste objavili moj primer. Gre namreč za laž, ki jo je razglasil na de-lovišču Agrokombinata KZ Lenart v Selcih med delavci tovariš Alojz Slanič iz Rogoz-nice.
Bil sem kot sorodnik, en teden decembra lani, na obisku. Od tukaj je namreč doma moja žena. Takrat smo zaklali domačega petelina.
V februarju letos sem bil ponovno na obisku, žal sem tokrat slišal sramotno novico, ki jo je razglasil tov. Slanič in sicer, da sem tedaj zaklal njegovega petelina. Vsak, kateremu je to govoril, mu ni verjel, ampak se mu je smejal. Kljub temu pa je on svoje zatrjeval in govoril, da sem se verjetno tokrat zmotil. Ne vem, kakšno korist bi naj imel od tega.
Poudariti moram, da tamkajšnja okolica pozna Kajzer-jeve kot poštene ljudi.
S tov. Slaničem sem se hotel osebno pogovoriti, vendar o tem ni hotel slišati ničesar, čeprav sem mu predočil priče, pred katerimi je to govoril.
Osebno sem se prepričal, da ljudje tega ne verjamejo, vendar pa on vztraja pri svoji trditvi. Ne bi ga hotel tožiti zaradi žaljen ja časti Kajzerjevih in mene. Te vrstice naj mu bodo v opomin, da takšno ravnanje ni dostojno.
Uredništvu in bralcem lep pozdrav!
Tine Tkalec Ljubi jana
Zanimive domače vesti
7. aprila je bila v Cerkvenjaku komisija, ki je iskala primeren teren za postavitev šole.
Pionirska zadruga osnovne šole Cerkvenjak je na svojem zemljišču posadila te dni 60 sadnih drevesc.
Lenarški rokoborci so na zadnjem srečanju v Avstriji izgubili z rezultatom 3,5:4,5.
6. aprila so na seji upravnega odbora Agrokombinata KZ Lenart imenovali uredniški odbor, katerega naloga je, da do 25. maja letos izda prvo številko »Biltena Agrokombinata KZ Lenart«. Glasilo bo ciklostirano in bo izšlo v 400 izvodih ter je namenjeno članom kolektiva. Gla-
silo bo obveščalo člane kolektiva o vseh notranjih vprašanjih delovne organizacije. Za predsednika uredniškega odbora je bil izvoljen Zoran Sliplovšek.
Upravni odbor Agrokombinata KZ Lenart je imenoval komisijo, katere naloga je, pripraviti prireditve za prvi maj. Tega dne naj bi organizirali v črnem lesu veliko veselico, na Poleni pa bi bile konjske dirke.
Za poLrebe sadovnjakov v Selcih bo Agrokombinat KZ Lenart kupil 200 panjev čebel in odprl delovno mesto čebelarja. Čebele so potrebne za oplojevanje sadnega in drugega drevja.
Po 47. čleiu temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi bolezni (Ur. list FLRJ, št. 26-291/54, 52-772 61), 27. točki 42. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52-644/57), 1. in 3. členu odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se oprav Ijajo na stroške lastnikov in imetnikov živali (Ur. list LRS, 2-10/59, 3-9/65) in 1. členu točke IV/3 odloka o prenosu zadev iz pristojnosti skupščine občine Lenart na njene svete (Ur. vestnik okraja Maribor, št. 41-571/64) je svet za kmetijstvo in gozdarstvo na seji dne 8. 2. 1965 sprejel
odredijo
o spremembi odredbe o obveznem tuberkidinizirtinju (razpoznavnem cepljenju) goved.
1.	člen
Spremeni se 5. člen odredbe o obveznem tuberkuliniziranju (razpoznavnem cepljenju) goved v občini Lenart (Ur. vestnik okraja Maribor, št. 3-52/62) in se glasi:
»Stroške tuberkulinizacije nosijo lastniki, oziroma rejci živali, z vplačilom pavšalnega zneska 500 din po glavi goveje živine, ne glede na vrsto, spol in starost s stanjem 1. januarja vsako leto.«
2.	člen
Ta odreba začne veljati 8. dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor.« Številka: 4/9 322 — 7 62-16 Datum: 8/2-1965
Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo dipl. vet. Ivo Rapoc 1. r.
Predsednik skupščine občine Lenart Edo Zorko 1. r.
Pomisli ■ ugani
Posnetek, ki smo ga objavili v letošnji 6. številki JE BIL NAPRAVLJEN V STAVBI UPRAVNE SKUPŠČINE OBČINE LENART V LENARTU.
Nagrado bo prejela JOŽICA KOZODEREC iz Sp. Voličine 61, p.: Voličina v Slov. gor.
Tokrat nam sporočite, na katerem objektu v občini je napravljen zgornji posnetek.
Odgovore nam pošljite na naslov Domače novice Lenart v Slov. gor., Ptujska cesta 5, do 5. maja 1965.
ČESTITKE
RUDIJU KOKOL iz Sp. Voličine želi k njegovemu prazniku vse najboljše in še na mnoga srečna leta: Betka in tvoja mama. Marjetica pa pošilja stricu koš poljubov.
OROSLAVU FRAS iz Sp. Ga-steraja čestitajo k 41. rojstnem dnevu in mu želijo mnogo sreče in zdravja: žena Trezika in otroci Oroslavček, Marjan, Danek, Mimica ter mati, brat in sestre.
ki obsega
poljedelsko-živinorejsko DE Lenart
poljedelsko-živinorejsko DE Benedikt
sadjarsko-vinogradniško DE Voličina, Selce
DE Blagovni promet
DE Kooperacija
samostojni obrati Transport
samostojni obrat Mizarstvo-žaga »Brest«
čestita vsem delovnim ljudem 1. maj praznik dela.
Posebne čestitke pošilja svojim članom, delavcem in kooperantom z željo, da bi tudi v tem letu dosegli čimvečje delovne uspehe.
URI
»AGROKOMBINAT«
KZ LENART	...l,^
Ing. Jože Čeh:
i SPOMLADANSKA DELA V SADOVNJAKIH
to je 1,5 kg to je 1,5 kg
1001 vode 1001 vode
na 80—75 1 vode
Vrsta in koncentracija škropiva: Rumensan 1,5 do 2% ali Kreosan 1,5 do 2 % ali Žvepleno-apnena brozga
doma kuhana (20 BE) 20—25% t« je 20—25 ali Žvepleno apnena brozga
kupljena (30 BE) 15—20% to je 15—201 na 85—801 vode ali Oleodiozinon 1 %	to je I kg na 100 1 vode
škropiva (Kreosan, Rumesan) se najprej na majhni raztopini vode (tople) popolnoma raztopijo in nato prilijejo k ostali vodi.
Vsa škropiva naj bodo temeljito enakomerno raztopljena (mešana) v vodi.
Važno pri zimskem škropljenju je, da temeljito zmočimo vse dele drevesa to je liste, vejice, veje, debla in koreninski vrat po celotni površini — da jih ne pustimo nepoškropljene, po strani ali na vrhu posameznih dolgih navzven štrlečih vej ali dele (strani) debla, ker na takih nepoškropljenih delih pustimo neuničena legla škodljivcev in bolezni, kateri se pozneje s pospešenim tempom ponovno razmnožujejo in okužujejo celotno drevo.
Na srednje dobro razvito drevo od starosti 5—30 let porabimo sorazmerno na starost in razvitost drevesa od 5—301 škropilne mešanice.
B) škropljenje v času brstenja sadnega drevja in istočasno prvo predcvetno škropljenje.
Proti jabolčnemu cvetožeru. pršicam, škrlupu in jabolčni plesni.
(Se nadaljuje)
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta
MARTINA LEŠNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani in nam izrazili sožalje.
Prav posebna hvala gospodu prodekanu za uslugo, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive pesmi in številno udeležbo. Nadalje se zahvaljujemo stricu Janezu in vsej njegovi družini za vso naklonjenost, prav tako stricu Francu in družini Dajčman.
Prisrčna hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti in mu prinesli številne vence.
Voličina, 25. febr. 1965.
Žalujoča žena Ana, sin Martin in Tilka.
18. marca je odšlo precej fantov iz naše občine v JLA. Posnetek prikazuje slovo v Lenartu. Mnogi od teh fantov so se v zadnjem času naročili na Domače novice, tisti pa, ki tega niso storili, naj ne odlašajo. Časopis lahko za svoje sinove naroče tudi starši na naslov: Domače novice, Lenart v Slov. gor., Ptujska cesta
(Nadaljevanje iz 7. številke)
ODLOK
o občinskih prispevkih in davkih
občanov v občini lenart
24.	člen
Zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, ki dosegajo za več kot 20 °/o višje osebne dohodke, kakor znaša letna osnova določena v 22. členu, morajo voditi poslovne knjige.
Poslovne knjige vodijo zavezanci iz prednjega odstavka po določbah 27. člena zakona o prispevkih in davkih občanov.
VI. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
25.	člen
Osnova za prispevek od avtorskih pravic je osebni dohodek iz naslova avtorskih pravic, patentov ali tehničnih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
Za stroške se odšteje od prispevne osnove 30 odstotkov, če se ne dokažejo višji stroški.
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se obračunava in plačuje po stopnji 17,5 %.
Vil. Davek na dohodke od stavb
26.	člen
Občani plačujejo davek od stavb po stopnji 50 "/».
Davek se plačuje od tistih stavb, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za lastne potrebe.
27.	člen
Stroški upravljanja in vzdrževanja stavbe se priznajo v odstotku od bruto stanarine in najemnine v višini 60 "/«.
VIII. Davek na dohodek od premoženja premoženjskih pravic
28.	člen
Občani, ki imajo dohodke od nepremičnin ali premičnin, oddanih v zakup, od podnajemnin ali od drugih premoženjskih pravic, od dohodkov, doseženih s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabe vrednosti, ki je bila kupljena z namenom prodaje, neglede na to, ali je bila stvar prodana v nespremenjenem ali spremenjenem stanju, če od takih dohodkov ne plačujejo kakšnega drugega prispevka ali davka, plačajo davek na dohodke od premoženja.
1. od dohodka doseženega s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti kupljene z namenom prodaje — po stopnji 40 %:
2. od vseh drugih dohodkov od premoženja 17,5 %>.
29.	člen
Osnova za davek od premoženja je ceioten dohodek od premoženja ali premoženjskih pravic v letu, za katero se odmerja ta davek zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
Dohodek od oddajanja opremljenih sob, je oproščen davka po prejšnjem členu.
30.	člen
Občani in zasebne pravne osebe, ki pri igrah na srečo zadenejo dobitek, plačajo od dobitka davek po stopnji 15 '/o.
Osnova za davek na dobitke je vsak posamezen dobitek od igre na srečo. Ce je dobitek pri igri stvar, je davčna osnova njena prometna vrednost takrat, ko je dobitek zadet. Davek na dobitke se ne plačuje:
1.	od posameznih dobitkov do 10.000 din, ki jih pri igrah zedenejo občani;
2.	od dobitkov pri igrah, pri katerih se zaradi načina igre v pravilih ne določa vnaprej višina sklada dobitkov.
IX.	Davek na kmetijske proizvajalne
naprave in samorodno trto
31.	člen
Občani, ki imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, oziroma imajo posajeno samorodno trto, plačujejo od teh predmetov davek kot sledi:
Proizvodni okoliš
u in
___,____dinarjev
1.	za dvoosni traktor
od vsake KS	3,000 2.000
2.	za mlatilnico na strojni pogon s kapaciteto nad 500 kg
na uro	15.000 12.000
3.	za strojno žago, od
vsakega lista	20.000 20.000
4.	za vsako samorodno
trto	5	5
X.	Davek na dohodek, dosežen z upo-
rabo dopolnilnega dela drugih
32.	člen
Občani, ki uporabljajo v svoji pridobitni dejavnosti dopolnilno delo drugih, plačujejo davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (davek na tujo delovno silo).
Osnova za davek na tujo delovno silo znaša:
1. za avto prevozniško, gsotinsko, elektroinštalatersko, mizarsko, pečar-sko, soboslikarsko, fotografsko in opekarsko dejavnost — 40 "/n od takim osebam izplačanih osebnih dohodkov;
2. za vse druge dejavnosti, ki niso« naštete v 1. točki — 30 »/o od takim osebam izplačanega osebnega dohodka.
Stopnja davka na tujo delovno silo znaša 17
33.	člen
Občani, ki zaposlujejo tujo delovno silo in plačujejo prispevek iz dohodka po pavšalnih osnovah ali v pavšalnih zneskih, plačujejo tudi davek na tujo delovno silo v pavšalnih zneskih za vsakega zaposlenega delavca in sicer:
1.	avtoprevozniki, gostilničarji, elek-troinštalaterji, mizarji, pečarji, sobo-slikarji, fotografi in opekarji — po 30.000 din;
2.	vsi ostali — ki zaposljujejo tujo delovno silo in plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih osnov ali v pavšalnih zneskih — po 12.000 din.
34.	člen
Davka na tujo delovno silo so oproščeni kmetje za toliko zaposlene tuje delovne sile, kolikor imajo za dela nezmožnih družinskih članov, ali družinskih članov pri vojakih.
XJ. Končne določbe
35.	člen
Ko začne veljati ta odlok, nehajo veljati vsi predpisi skupščine občine Lenart, ki so v nasprotju z določili tega odloka.
36.	člen
Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, uporablja pa se od 1. januarja 1965, razen členov 3, 4, 17, 25 in 30.
Številka: 422-18/64-5 Lenart, dne 27. 2. 1965
skupščine občine Lenart Predsednik Edo Zorkn
VABILO
Občinski odbor Društva upokojencev občine Lenart vabi vse upokojence, da se v nedeljo 9. maja 1965 udeležijo v kulturnem domu Lenart ob 9. uri dopoldne, OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA UPOKOJENCEV OBČINE LENART.
UMIRITI INVESTICIJSKO MRZLICO
POSLANEC DR. ANTON VRA-TUŠA O GOSPODARSKI PROBLEMATIKI
Drugega aprila je v Lenartu govoril na političnem aktivu poslanski kandidat za zvezni zbor zvezne skupščine Dr. Anton Vra-tuša. Posredujemo vam nekaj misli iz njegove bogate razprave:
»Spoznal sem vaše zdrave cilje, težave imate s sredstvi, vendar je važen začetek. Skrb ste posvetili tudi turizmu, to je važna panoga za katero bi se mogli vsi
zavzemati. Prepričljivo je, da se raznovrstne gospodarske organizacije ukvarjajo s turizmom, tako iahko doma prodajo lastne proizvode in zaposlijo delovno silo, ki je je v občini precej.
Upam, da bom imel v bodoče več možnosti priti med vas, da se bomo pogovorili o problemih s področja družbenih siužb in gospodarstva.
Ko govorimo o novem gospodarskem sistemu, moramo misliti na sistem po letu 1963 (po no-
vi ustavi). Prej je bilo potrebno sredstva administrativno razporejati. Nova ustava pa govori o prenehanju mezdnih odnosov in o prenehanju administrativnih posojil. Naloga vseh nas je, da se borimo, kako omogočiti, da bi delovni kolektivi z večjo odgovornostjo delali v organih samoupravljanja. Za rešitev teh vprašanj je dala nova ustava najbolj konkretne smernice. Sleherni občan bi moral vplivati na reševanje vseh problemov v občini.
Vprašanje razširjene reprodukcije smo do nedavnega pustili v reševanje raznim predstavniškim organom. Delavski sveti so lahko razpravljali samo o osebnih prejemkih. Niti amortizacija ni bila porabljena za svoje namene. Investirali smo več v stroje kot za ljudi. O teh vprašanjih so razpravljali tudi na V. kongresu ZKS. Danes gre zato, da same delovne organizacije skrbe za razširjeno reprodukcijo.
(Nadaljev. na 7. strani - zgoraj)
(Nadaljev. s 6. strani - spadaj)
Delitev sredstev je še vedno vse preveč administrativna in se zato pripravljajo novi zakoni. Naše gospodarstvo ima še vedno mnogo materialnih in administrativnih omejitev. Vzrok nekaterim slabostim so razne posledice iz preteklosti, to pa nam je ovira za hitrejšo vključitev med srednje razvite dežele.
Naš izvoz moramo danes pla čevati s potrošnjo in proizvodnjo. Lani smo dali za izvoz preko 400 milijard dinarjev, letos pa bomo dali okoli 600 milijard subvencij. Nimamo dobro zgrajenega kreditno bančnega sistema. Banke so dosedaj bolj izvrševale naloge po političnih kriterijih, ne pa na osnovi ekonomske rentabilnosti. Ljudje so pri nas še vedno vse preveč navajeni, da jim nekdo svetuje, kako naj delajo. Bančni uslužbenci še vedno niso nagrajevani po delu, temveč po nekem sistemu plač, kot je to tudi pri vodilnih uslužbencih v drugih delovnih organizacijah.
Sistem samoupravljanja je zbudil med nami željo po upravljanju, pa smo se včasih bolj stegnili, kot je bila odeja dolga. Pri razvoju gospodarstva smo imeli
precejšnje težave, saj smo bili precej časa pod ekonomsko blokado iz vzhoda. Tako nam ni bil mogoč uskladen razvoj, temveč smo morali razvijati najprej težko industrijo. Danes ne smemo dajati prednosti samo industriji, temveč vsem panogam gospodarstva. Posamezne panoge moramo postaviti v enakopravno bazo. Kmetijstvu v preteklih letih nismo dovolj nudili, temveč smo mu črpali sredstva. Kljub problemom pa smo nekatere gospodarske panoge razvili (v primerjavi s predvojnim stanjem) od 6 do 20 in celo do 1000 krat. Zadnje velja za industrijo.
Ker so šle investicije hitreje od ostale potrošnje, je prišlo do zamrzovanja cen. Tu gre predvsem za ustavitev investicij. Trenutno bodo gospodarske organizacije v težavah. Same resolucije stvari ne morejo spremeniti, one dajo samo pot. Nismo konkretno dovolj naredili za umiritev investicijske mrzlice.
Osnovna razlika med sedanjimi in prejšnjimi ukrepi je, da so se prej sredstva odvzemala, sedaj pa se naj sredstva ustalijo, kjer so bila ustvarjena, razen tistih, ki so potrebna za po-
trebe državne uprave oboroženih sil itd. Organi samoupravljanja so postali osnova za reševanje ekonomskih vprašanj. Mi smo šli iz administrativnega upravljanja v samoupravljanje skokovito, to je bil proces, ki je bil odvisen od našega ekonomskega razvoja in sposobnosti ljudi, da prevzamejo obveze na sebe. Naš dru-žbeno-ekonomski razvoj ni odvisen samo od nas, temveč tudi od mednarodnih odnosov. Jugoslovansko vodstvo stalno poudarja, da mora biti naša država tudi v mednarodnem življenju uspešen faktor. VIII. kongres ZKJ je pokazal, da je jugoslovanska politika koeksistence, ki smo jo že zastopali v borbi s Stalinom, še danes upoštevana v svetu.«
Ob koncu svojega izvajanja je Dr. Vratuša odgovoril na 15 vprašanj iz notranje in zunanje politike, ki so mu jih postavili navzoči predstavniki družbenopolitičnega življenja občine.
Na posvetovanju so bili navzoči poslanci: Franc Čop, Janez Švajncer, Ernest šmid, Alojz Frangeš, Jelka Firbas in Franc Suman.
I ILMSKI SPORED
LENART Dne 1. in 2. maja 1965 »NOČ VELIKEGA NAPADA« italijanski CSP film Dne 5. maja 1965 »SOS RADIO TAKSI« franc.-ital. film Dne 9. maja 1965 »BABET' GRE V VOJNO« francoski CSP film Dne 12. maja 1965 »SAFIR« ameriški film
GRADIŠČE Dne 2. maja 1965 »DOGODIVŠČINE HAKLBERI FINA«
ameriški barvni film Dne 9. maja 1965 »VSE ZA SMEH« ameriški film
VOLIČINA Dne 2. maja 1965 »IMITACIJA ŽIVLJENJA« ameriška drama CSP film Dne 9. maja 1965 »ČLOVEK Z DVEMA OBRAZOMA« češki detekt. CSP film
^ Hm ktaji pa letu 1000 -
Piše: Franc Šuman J lf]J
Rodbina Kome-terjev je bila povzdignjena v stan baronov in je tukaj po svojih moških in ženskih potomcih nadalje gospodarila do okoli leta 1620. Od tega časa naprej so se lastniki tako pogosto menjali, da nam zaradi kratkega in netočnega časa niso znani, zato bom omenil samo tiste, ki sem jih našel po raznih listinah. Prvi lastniki so bili, kot sem že omenil plemiči Sittich, za njimi poznejši baroni Kometer (Khometter), med letom 1621 do 1662 baroni Stibeki, baroni Sie-gersdarfi in plemiči Silberbergi. Med leti 1723 do 1790 rodbina Muhr Ottersbach in baron Pilva. od 1797 do 1808 Janez Stubel, od leta 1809 do 1810 Janez Ehrlich.
od leta 1811 do 1817 Janez pl. Piauchenbiichl in Janez Schock. od leta 1818 plemič Anton Pisto, po njem je postal ponovno lastnik Janez Schock, ki je grad v letu 1822 prodal Janezu pl. Fiauchen-biichlu, ki je v letu 1829 umrl in grad je prišel v roke grajskega sodnika Kajetana pl. Schottenber-ga v Negovi.
Zaradi tolike menjave lastništva nad tem gradom, ga ni nihče popravljal, zaradi česar se je v letu 1834 sam porušil. Zadnji lastnik je začel ruševine in nato tudi zemljo prodajati. Največ materiala je kupil neki Hafner, ki si je zgradil večjo hišo v Drvanji št. 1. Precej materiala pa je kupil tudi Nikola Spitzy, trgovec iz Lenarta,
ki je s tem materialom povečal klet na bivši grajski viničariji na Frolehu. Uredil je klet in stanovanjske prostore ter dvignil del zgradbe za nekaj več kot za eno nadstropje, da je ta del stavbe izgledal kot večji stolp. V steno tega stolpa sta bila vgrajena dva leva iz temnosivega kamna, ki sta bila nekoč pri glavnem vhodu graščine na Drvanji. Ta viničarija. ki je bila ostanek graščine se je označevala kot Muhrova ali Moh-rova klet, kar spominja na ime, ko so bili še Muhri lastniki graščine na Drvanji. Pozneje, ko se je menjal lastnik, je dobila ta klet še drugo označbo (Scheicherjev) Sajherjev stolp. Nekaj materiala je trgovec Spitzi spravil v Lenart
in ga uporabil nekje pri svojih hišah, saj jih je imel šest samo v trgu.
Ce se vrnemo nazaj na Drva-njo, zvemo, da je nova hiša zgrajena iz ostankov ruševin gradu Drvanja v letih 1856 in 1878 in je bila v lasti Dominika Čolnika, ki je bil zaveden Slovenec, nabožen in je imel več razredov gimnazije in kmetijsko šolo, ki jo je vzdrževala Kmetijska družba v Ljubljani. Bil je vedno poštenjak in napreden kmet. Po njegovi zaslugi je prišlo v naše kraje več novih sadnih scrt, zdravil je tudi živino in to brezplačno. Bil je tudi župan in je znal obrniti besedo za svoje pravice. Bil je zelo gostoljuben in spoštovan. Obiskovale so ga mnoge poznane osebnosti, med njimi tudi Josip Jurčič.
Colnik je imel ženo iz bogate Fanedlove hiše iz Lenarta iz sedanje Jurovske ceste.
(Se nadaljuje)
Jakoevi mami so ljudje govorili, da je bila božja volja, da je ozdravela. Zato je zaradi hvaležnosti začela pogosteje hoditi v cerkev. Vstajala je zgodaj .zjutraj in se je vračala domov, ko bi morali iti otroci v šolo. Šolarji so na hitro použili pičel zajtrk. V šolo pa so si nesli .suho sadje in košček kruha.
Pri hiši ni bilo blaginje. Starši so trdovratno govorili, da mora biti tako. kot so jih učili njihovi predniki. Med otroci in starši je prihajalo do razpotij, eni so stremeli nazaj, drugi naprej. Revščina je bila vedno hujša in otroci so spali v senu na stali. Sosedje so jih pričeli gledati postrani.
."Nihče ni več prihajal na obisk. Enkrat pa je prišla teta i z mesta in so jo otroci radovedno opazovali. Bila je lepo oblečena. Previdno se je vsedla na razmajan stol. počasi je jedla grižljaj jajc, ki bi jih otroci mimogrede pospravili in je rekla: »Oli sploh nisem lačna...« Otroci so vedeli, da se ji ponujeno gnusi in jih je bilo sram.
Mnogih sorodnikov Jakec ni poznal. Včasih, ko je šel i/, šole. mu je kdo pokazal kako osebo na cesti in dejal: »To je tvoj bratranec«. Vsem je šlo bolje in so na Kranjčeve pozabili. Jakec je bil tudi strežnik v cerkvi. Nekoč so pri njegovem stricu odkrivali naliažno znamenje. Zbrali so se sorodniki, prišel je duhovnik in strežnika, Kranjčevih pa niso povabili.
ZGODBA
5 50 POGODB
Vodja kooperacijske proizvodnje Agrokombinata KZ Lenart, za območje Cerkvenjaka, STANKO ŽMAVC, govori za naše bralce o pogodbenem sodelovanju:
Oglasi
Rabljeno pohištvo prodam dne 25. IV. 1965 od 10. do 15. ure v Lenartu na Ptujski cesti 10.
Kupim manjše posestvo s hišo ca. 1 ha zemlje v okolici Lenarta. Lovše Tani. Jurovska cesta 39, Lenart.
Marica Ajlec, Radehova 5, p. Lenart, iščem gospodinjsko pomočnico. Zglasi se naj v dopoldanskih urah v trgovini Agrokombinata KZ Lenart ali po 15. uri na zgoraj naveden naslov.
POSLANCE SO IZVOLILI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Mr. ph. Marija Antauer, Janko Kšela in Viktor Kraner. Omenjene so odborniki soglasno izvolili.
Drugo zasedanje skupščine občine Lenart je bilo istega dne, na njem so izvolili naslednje poslance: Dr. ANTONA VRATUŠA za zvezni zbor zvezne skupščine (izvolitev Vratuša so potrdili volivci na volitvah 18. aprila), dr. LEO TALANYI-PFEIFER za socialno zdravstveni zbor zvezne skupščine, FRANCA ŠKOBER-NETA za kulturno prosvetni zbor zvezne skupščine, DRAGA LUGA-RIČA za organizacijsko-politični zbor zvezne skupščine, FRANCA ŠUMANA za gospodarski zbor zvezne skupščine, ALOJZA FRAN-GEŽA za socialno zdravstveni zbor republiške skupščine in TONETA KROPUŠKA za organizacijsko politični zbor republiške skupščine.
Odborniki lenarške občinske skupščine so volitve trikrat ponavljali, to pa zato, ker Franc Šuman in njegov sokandidat Smagaj ing. Stane za gospodarski zbor zvezne skupščine in Franc Škoberne ter Mladen Tan-cer za kulturno prosvetni zbor zvezne skupščine niso dobili večine glasov v vseh občinskih skupščinah 69. volilne enote. Zaradi tega so bile volitve ponovljene samo za ta dva zbora. Po drugih volitvah je Škoberne dobil absolutno večino v vseh občinskih skupščinah volilne enote in je bil tako izvoljen. Tega pa ni bilo za gospodarski zbor zvezne skupščine in je prišlo do tretjega glasovanja, pri tem pa je odločala občinska skupščina Murska Sobota in Lenart, ki imata večino zaposlenih v gospodarstvu in tej volilni enoti. Po tretjih volitvah je dobil večino Franc Šuman in je bil tako izvoljen za poslanca gospodarskega zbora zvezne skupščine.
Vsem novoizvoljenim tovarišem želimo pri opravljanju njihove dolžnosti veliko uspehov z Željo, da bi čim hitreje reševali tekoča vprašanja družbeno-eko-nomskega življenja republike in federacije!
Uredništvo
V AGROKOMBINATU BO POTREBNA VZREJA LASTNIH TELET
»Kooperacijska proizvodnja je pomembna pri dvigu kmetijske proizvodnje na vasi. Na območju Cerkvenjaka je v kooperacijski proizvodnji zajetih 313 ha skupnih površin, od katerih prevladujejo krmne rastline, ki so osnova za boljše gospodarjenje v živinoreji. Največ pogodb imamo v živinorejski proizvodnji in to ca. 350. Do sedaj smo poznali kont-rahažne in kooperacijske pogodbe za govedo in prašiče. Pri prvih pogodbah je bila žival last proizvajalca do prodaje, dočim pri kooperacijskem pitanju po-
stane žival last zadruge, prirastek pa kmeta kooperanta. Zadruga sodeluje pri pitanju z dajanjem strokovnih nasvetov, žival zavaruje in po potrebi oskrbi kmeta kooperanta s krmili. Pri takšnem načinu pitanja dobi kmet znatno več.
Največ se pita v današnjem času mladih goved, ker je za nje največje povpraševanje na trgu. Možnost nabave telet in goveda za pitanje je bilo do sedaj ugodno, toda kljub temu je delno primanjkovalo telet od 150 do 200 kg, kar nam da misliti na lastno vzrejališče.
(Nadaljev. v prihodnji številki)
Na našem posnetku sta na levi strani zgoraj Stanko Žmavc in Žena Marija iz Cogetinc 76. Marija se bavi z vzrejo bekonov v kooperacijski proizvodnji. Letos
sta zakoncu prodala zadrugi prvih 10 bekonov. Iz posnetka je razvidno, da se bekoni v sodobno urejenem hlevu dobro počutijo.
(»D STARIH POSLOPIJ...
(Nadaljevanje s 3. strani)
Omenjeni odlok je skupščini pojasnil predstavnik sveta za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve. O odloku smo pisali že v prejšnji številki, danes pa to ponavljamo, da bi vam bilo vprašanje čimbolj razumljivo.
V prihodnji številki vam bomo dragi bralci dali pojasnilo sklepa o določitvi naselja in njegovega vplivnega območja, za katerega je treba izdelati urbanistični projekt v občini Lenart. Sklep je bil sprejet na zadnjem zasedanju stare skupščine.
SVET ZA KULTURO IN PRO-SVETO JE SPREJEL PROGRAM DELA; ORGANIZIRATI ŠPORTNA SREČANJA ŠOLSKE MLADINE
8. aprila so na drugi redni seji sveta za kulturo in prosveto sprejeli program dela, ki zajema reševanje tekočih zadev in pregled ter reševanje problematike telesne kulture v občini, pregled stanja spomenikov NOB, telesno-vzgojno delo na šolah, stanje glasbene dejavnosti, knjižničarstva, problematiko delavske univerze in analizo dela KUD in sveta kulturno prosvetnih organizacij občine. Materiale za razprave po posameznih vprašanjih bodo pripravile komisije, ki jih je imenoval svet.
Na seji sveta je bilo podano poročilo o delu referenta za prosveto in kulturo pri skupščini občine. V razpravi so navzoči ugotovili, da je omenjeni referent lani premalo skrbi posvetil fiz-kulturni in kulturni dejavnosti. Temu pa so krivi tudi nekateri poedinci, ki niso pripravili potrebnih materialov za obravnavo.
Na seji so ugotovili, da je bilo pred leti v občini več športnih srečanj šolske mladine. S tem se je zadnja leta prenehalo. Svet zaradi tega apelira na vsa šolska vodstva, da posvetijo temu vprašanju več skrbi in da ponovno organizirajo športna srečanja, na katerih naj sodeluje več šol skupaj. Na našem terenu ni prostorov za telesno vzgojo. Samo ena šola ima telovadnico. V poletnem času pa je možno telovaditi tudi na prostem in zato postaviti primerne objekte, ki niti niso tako dragi. Svet predlaga, da je potrebno za prihodnje leto na-pravitvi konkreten program fiz-kulturne dejavnosti v občini.
Ker je za fizkulturno dejavnost v občni namenjenih samo milijon dinarjev, so navzoči bili mišljenja, da naj bi v občini uvedli fizkulturni dinar na alkoholne pijače. To je bil predlog, o katerem bi bilo potrebno razmisliti.
V	STATUTIH ...
(Nadaljevanje iz 7. številke)
Slavko Štefanec: Kmetje pa tudi ne vedo, koliko bodo zaslužili ali pa kaj vsebujejo razni pravilniki. Pogosto pa se dogaja, da kolektivni sestanki izpadejo kot osebna prerekanja, ne da bi se sprejelo konkretnejše sklepe.
Ernest Smid: »Materiali za občni zbor so bili dobro pripravljeni in so vsebovali konkretne analize.
V	zadnjem času ponovno veliko govorimo o delavskem in družbenem samoupravljanju. Še vedno se na sestankih samoupravnih organov prepiramo in sprejemamo neumestne sklepe. Nekateri vodilni še vedno smatrajo, da je delavsko samoupravljanje odveč, mi pa vemo, da je edina naša pot k odločanju slehernega delavca. Naša progresivna politika naj bi se kazala v tem, da bi v kolektivih prenehali s kritiko, ki jo premno-gokrat uporabljamo brez prave osnove. Resnično moramo odločati in ljudi informirati o vseh sklepih.
Ko govorimo o zaposlovanju našega prebivalstva, ne moremo mimo tega, da 90 % naših delovnih organizacij dela v eni izmeni, po-drugi strani pa ugotavljamo, da imamo odvečno delovno silo.
Vprašati se moramo, kaj smo storili, da bi imeli mladi interes in kaj smo napravili, da bi bili tudi uslužbenci plačani po učinku. Strokovni kadri bi morali približati sodobno tehniko našim kolektivom. Se vedno imamo obrtniški način proizvodnje. V bodoče moramo štipendirati tudi več strokovnega kadra, kar so nekateri kolektivi začeli že plansko izvajati.
Edini inštrument za višji osebni dohodek je to, kar ustvarimo. Letos bomo še v velikih težavah zaradi reprodukcijskega materiala, cen ipd. Vsi bomo morali vložiti maksimum za rešitev vseh teh vprašanj.
Predvsem pa se moramo boriti za realizacijo Marksove misli, da bo večina vladala manjšini«.
Jože Orel je dejal, da so včasih težave, ko pridejo občani na uradni dan na upravo občinske skupščine, pa ne najdejo potrebnega referenta. Govoril je tudi, da ne bi bilo primerno ukiniti karte K-15.
Slavko Bohanc. član tajništva Rep. sindikalnega sveta je v svoji razpravi poudaril, da moramo vse reševati skozi sistem samoupravljanja. Človek je tista sila, ki bo pripomogla k boljši materialni in duhovni osnovi. Razmisliti je potrebno o človekovi možnosti, da bo postal gospodar nad stvarmi. O raznih vprašanjih ne smemo govoriti samo na splošno, temveč moramo govoriti o konkretnem reševanju vprašanj.
Na občnem zboru je bil navzoč poleg Slavka Bohanca tudi Ivan Kamnik, tajnik okrajnega sindikalnega sveta in Vanek Šiftar, predsednik komisije za samoupravljanje pri okrajnem sindikalnem svetu in razni predstavniki družbeno političnega življenja iz občine.
POMLAD
Spet trate so ozelenele. ptičice zagostolele, saj pomlad prišla je. razcvetela gaje in cvetje posejala, naša srca razigrala.
Mimica Žugmart 6. raz,- osn. šole Jurovski dol