izseljevanja iz slovenskih krajev«. G eografski obzornik ga je objavil 1. 1973 v XX. letniku. Ob petdesetletnici G eografskega d ruštva je prejel diplom o čast­ nega članstva, ki p a m u je b ila izročena na njegovem domu v Gorici, ker se zborovanja zarad i bolezni ni mogel udeležiti. N aj mu bo na tem mestu izrečena top la zahvala kot ku lturnem u delavcu, ki je bil v danih možnostih tud i kot geograf trd n a opora našem u življu na zahodni narodni meji. R. Savnik | P ro feso rju Silvu K ran jcu v spom in | Bil je m entor študentom geografije na ljub ljansk i univerzi, ko so 1. 1922 u stanav lja li Geografsko društvo. V njem je sodeloval kot odbornik, revizor, sotrudnilc G eografskega vestnika. M arljivo se je udeleževal tud i društvenih p r i­ reditev, zlasti kongresov in strokovnih ekskurzij. Rodil se je na Silvestrovo 1. 1892 v Trnovem, predm estju ta k ra t še močno provincialne predpotresne L ju b ­ ljane. Osnovno šolo je obiskoval na G rabnu in se nato šolal na II. drž. g im na­ ziji, k i se je šele med njegovim študijem preselila v lastno poslopje na Po­ ljane. Bil je vseskozi odličen d ijak . Poseben vpliv nan j je imel profesor dr. O tto ja u k e r , ki ga je s podajan jem zgodovine in zem ljepisa tako pritegnil, da se je odločil za štud ij p rav teh predm etov na D unaju . Od 1916 do 1918 je bil av­ strijsk i vo jak na Erdeljskem , ki je ta k ra t še p rip ad a la M adžarski. Od 1919 do 1959, ko je stopil v pokoj, je bil srednješolski profesor in od 1936 do 1945 šolski nadzornik. U žival je sloves odličnega šolnika. Sodeloval je p ri spisovanju zem ljepisnih učbenikov za srednje, osnovne in dopisne ekonom ske šole ter p ri p rire jan ju nekaterih zem ljevidov Slovenije in Jugoslavije za šolske namene. V pedago­ škem tisku, p a tud i v Geografskem obzorniku in Geografskem vestniku je p r i­ občeval prispevke o problem ih naše šolske geografije in zlasti o slovenskem geografskem izrazoslovju, za k a r je imel tenak posluh. Za Slovenski biografski leksikon je napisal 58 člankov. O bdelal je zlasti vrsto naših politikov in pro­ svetnih delavcev, m ed njim i geografe in zgodovinarje Savnika, Šarabona, T rda- na, Vazzaza, Žmavca ter Nemca slovenskega porek la A leksandra Supana, o katerem je nap isal tud i članek za G eografski vestnik. H k ra ti je bil pisec po ­ ljudn ih člankov in knjig , v katerih je posegal v slovensko, jugoslovansko in evropsko preteklost. N ajbolj za je tna in sam onikla je njegova kn jiga Med N a­ poleonom in Leninom, ki je izšla 1. 1937 in zajem a sto let evropske zgodovine. Vse življenje je zbiral tiskane in p rim arne vire o L jub ljan i in bil zato njen najboljši poznavalec. Njegov oris L jubljane v drugi kn jig i K rajevnega leksikona Slovenije je najbo lj vsestranski in nadroben, k a r jih doslej premorem o. Ni še leto, ko je napisal sprem no besedilo za večbarvno karto L jubljane v m erilu 1:20 000, ki je tik pred izidom. Ob 80-letnici ro jstva m u je Svetozar Ilešič posvetil topel članek v G eograf­ skem vestniku. Geografsko društvo m u je ob proslavi svoje 50-letnice podelilo častno članstvo. U m rl je 10. novem bra 1976. R. Savnik M ednarodni sim pozij o s ta n d ard izac iji te re n sk ih m etod za p ro u čev an je kem ične ero z ije (korozije) v L ju b ljan i od 1. do 5. sep tem bra 1975 K vantitativno proučevanje kem ične erozije na k rasu se je v okviru kraške geom orfologije razvilo šele po zadnji svetovni vojni in v m ednarodni rab i še nim a usta ljenega term ina. N a ljub ljanskem sim poziju se je večkrat razvnela d iskusija o najprim ernejšem im enu, vendar ni bilo soglasja. N ajbolj je p rev la­ doval izraz k rašk a denudacija, k i se je zasidral v angleški litera tu ri. O čitali so m u, da ne gre za ’razgaljen je’ k rasa (od lat. denudo —■ razgaliti). V Švici in Nem čiji govorijo k a r o koroziji. P roučevanje korozije p a pom eni lahko tudi proučevanje kem ičnega procesa. Za slednje p a je p r i m ednarodni speleološki zvezi osnovana posebna kom isija, ki je letos zborovala v Španiji. Bolj radikalno usm erjeni udeleženci smo se zavzem ali za kem ično erozijo, k i p a deluje tudi izven krasa. Z adnja le ta se zelo h itro množijo podatk i o h itrosti kem ične erozije na krasu po svetu. V endar so zaključki raziskovanja zarad i različno uporabljene m etodologije, pom anjkljive dokum entacije in prem ajhne kom pleksnosti težko m edsebojno prim erljivi. Zato je b ila v krogih kom isije za kraško denudacijo p ri M ednarodni speleološki zvezi (tam kaj delujejo tud i geografi, odkar nim ajo več ustreznega organa p ri m ednarodni geografski zvezi) že večkrat izražena po treba po sim poziju o m etodologiji. Ko je ta kom isija na svojem zasedanju I. 1973 v Olom oucu poverila organizacijo naslednjega sim pozija jugoslovanskim delegatom, je bilo doseženo tu d i soglasje o osrednji tem atik i in o tem, da naj bo to izrazito delovni sestanek ožjega kroga krasoslovcev, ki so ak tivn i v tej panogi. Simpozij je izvedel Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljub­ ljani s svojo katedro za fizično geografijo in s finančno pomočjo SBK. Sestanku so prisostvovali udeleženci iz 14. držav. Uvodni refera t je imela predsednica kom isije M. M. Sweetingova z naslovom Sedanji problem i razisko­ v an ja korozije po svetu. R eferati prvega dne so se ukvarja li s kvantita tivn im i m etodam i in z izsledki p roučevanja po svetu. O d Jugoslovanov sta tega dne referira la dva, dipl. geograf M. Kolbezen z hidrološkega zavoda SRS in sicer o korozijski intenzivnosti v porečjih loškega O brha, Logaščice in H otenjke in I. Gams o odvisnosti m ed vodostajem in trdoto nekaterih slovenskih rek in o m eritvah lokalno pospešene korozije v slepih dolinah in k rašk ih poljih. Od naših sosedov sta T ržačana E. M erlak in F. Gem iti referira la o visokih koncen­ trac ijah su lfa ta v prenikajoči vodi T ržaškega K rasa. Dom nevajo, da so posle­ dica izluževanja prsti. Drugi dan so referirali največ o kraških oblikah in njihovi pogojenosti s korozijskim procesom. Predaval je tudi dr. J. Kunaver o krasu na Kaninu in ker je bil prisoten tudi prof. dr. A. Bögli, se je razvila živahna diskusija o visokogorskih drobnih oblikah. Popoldne je bil namenjen predstavitvi Dinar­ skega krasa s pomočjo diapozitivov. Predstavljen je bil jugoslovanski kras izven Slovenije (prof. dr. J. Roglič) kot tudi slovenski kras (I. Gams). Predstavljena je bila tudi ruta postsimpozijske ekskurzije na matični Kras (I. Gams), medtem ko je bil prikaz poti ekskurzije na Kanin zaradi pozne ure preložen na ekskur- zijski čas (dr. J. Kunaver). D opoldan tretjega dne je bil po program u predviden samo za panelno d i­ skusijo o standard izac iji metod za terensko raziskovanje kem ične erozije, toda znaten del časa so zavzeli naknadno p rijav ljen i referati. Potem, ko je prof. dr. J. Nicod prikazal, da im a koncentracija CO 2 v tleh v m editeranski F ranciji d rugačen potek kot v Srednji Evropi, se je razvila živahna diskusija o pom enu m erjen ja CO 2 v p rsti za korozijo, ki je našla odziv tud i v zaključkih. Precej d iskusije je vzbudil tud i dr. J. K unaverja prikaz k rašk ih miz n a K aninu in trd itev , da so za določanje postw iirm skega korozijskega znižanja površja upo­ rabne le mize na vodoravni podlagi. Soglasje je doseglo m nenje, da navajan je sam ih vodnih trd o t še nim a kdo ve kake vrednosti in da je treba ob računan ju kem ične erozije nujno analiz irati vse druge dejavnike, ki nan je vplivajo. Med temi dejavniki sta posebno slabo raziskana p rst in vegetacija. Kako različne učinke dosegajo različne oblike padavin , je bilo videti zlasti po prim erih iz Izraela (R. Gerson). Četrti in peti dan sta bili izvedeni dve avtobusni ekskurziji. D el udele­ žencev se je pod vodstvom dr. J. Kunaverja in dr. P. Habiča podal čez Trnov­ ski gozd in Čepovanski dol ter po Soški dolini do Bovca in na Kanin. Drugi del tideležencev si je ogledal pojav kontaktnega krasa na poti iz Ljubljane v Po­ stojno, kjer jih je v Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU pozdravil predstojnik akad. prof. dr. S. Ilešič, in na matični Kras. Ogledali so si tudi Škocjanske jame, slepe doline v Matarskem podolju in v Istri. Za vsako od teh dveh ekskur­ zij je izdal organizator ciklostirani vodnik (v angleščini. Prvi ima naslov Field Trip Guide to the excursion A-classical Karst and Istria. Avtor: dr. I. Gams, 20 strani in 12 kart. Drugi vodnik je naslovljen z Field Trip Guide to the excursion B — the U pland D inaric K arst — Trnovski gozd — and glaciokarst of the W estern Ju lian Alps — Mt. Kanin. A vtorja: dr. J. K unaver in dr. P. Habič, 29. stran i in 11 kart). O ba potopisa bosta lahko koristila tu jim geografom, ki bodo potovali približno po opisanih poteh. Referati, p reb ran i na sim poziju, so bili po splošnem m nenju na višji stro ­ kovni ravni kot na p rejšn jih zasedanjih komisije. P rednost m anjšega števila p riso tn ih (25—40) se je pokazala v zelo živahni in zanim ivi diskusiji. Simpozij je pokazal, da so kvan tita tivne metode p ri raziskovanju kem ične erozije vsaj p ri m lajših krasoslovcih že povsem prevladale. Na sim poziju smo izvedeli o no­ vih m etodah, recimo s pomočjo m ikroskopske analize površja kam na (M. K üp­ per), z m erjenjem obsega razpok v kam nolom ih (G. T. W arwick). Izvedeli smo za nove dejavnike, ki vplivajo na kem ično korozijo in k i jih m oram o analizirati. Skratka, raziskovanje kem ične korozije posta ja vedno boij zahtevno in speciali­ zirano. V zaključk ih panelne diskusije, ki bodo objavljeni v ustreznih m ed­ narodnih glasilih, smo sicer poudarili potrebo po kom pleksnejših raziskavah in preciznejših m etodah, toda oboje bo še vnapre j v veliki m eri odvisno od splošne raziskanosti krasa. V Sloveniji imamo za te raziskave prednost v večjem številu vodom erskih postaj na k rašk ih rekah, zaostajam o p a v pogledu raziskovanja izoliranih geofaktorjev. O zborniku sim pozija, ki bo nudil najnovejši vpogled v to panogo po svetu in ki ga m ora objaviti organizator, bo lahko poročal p rihodn ji GV. Se pred njegovim izidom p a lahko trdim o, da pom eni ljub ljansk i sim pozij novo afirm acijo jugoslovanskega in slovenskega krasoslovja, k ar so izrazili tudi najv idnejši priso tn i svetovni krasoslovci (kot M. M. Sweeting, J. Nicod, G. T. W arw ick, V. Panoš, J. Roglič). Simpozij je bil koristen tako za komisijo, ki je b ila ustanovljena skupno z m ednarodno speleološko zvezo m ed 4. m ednarod­ nim speleološkim kongresom 1. 1965 v L jubljan i, kot tud i za jugoslovansko krasoslovje in krasoslovce, ki so udeležencem predstavili svoj kras in svoje rezultate. 1. Gams P rv i jugoslovansk i sim pozij o geom orfološkeni k a r tira n ju od 20.—21. ok tob ra 1975 v B eogradu Že v reso luc iji 8. kongresa jugoslovanskih geografov v Skopju leta 1968 smo se zavezali, da bomo pristop ili k izdelavi geom orfološke k arte Jugoslavije. Ker p a ni bil določen za izvajan je tega sklepa odgovorni organ in ker ni b ila spre­ je ta ustrezna zvezna tem a, se stvar ni prem aknila z m rtve točke. Končno je ok tobra 1975 Geografski in stitu t Jovan C vijič v Beogradu sklical dvodnevni ju ­ goslovanski sim pozij o geomorfološkem k artiran ju . O d Slovencev smo se ga ude­ ležili trije , dr. M. Šifrer, dr. P. H abič in pisec tega poročila. Referati, prebran i na sim poziju, so pokazali, da je bilo v Jugoslaviji zadnja leta le izdelanih nekaj občih geom orfoloških detajln ih kart. D. M anakovič in T. A ndonovski iz Skopja sta pokazala karto v m erilu 1:100.000, k jer sta p re ­ izkusila znake za oblike iz m ednarodne geom orfološke karte . A. Bognar iz Za­ greba je p rikaza l detajlno geomorfološko karto za del Baranje, ki jo je izdelal po m adžarski koncepciji. M. M arkovič je geomorfološko k a rtira l širše področje O rjena. Poleg teh občih geom orfoloških k a r t so bile predstavljene tud i nekatere posebne ali delne geom orfološke karte . Peter H abič je p rikazal delo p ri izdelavi slovenske speleološke karte . Mnogo diskusije je vzbudila k a r ta nivojev I. K laj- na, inžen irja iz Zagreba, ki je za potrebe petrolejske industrije izdelal v sodelo­ van ju s tujim strokovnjakom karto nivojev severozahodne H rvatske in sosed­ n jih slovenskih področij. P ri tem je uporab il metodologijo, ki je b ila v slovenski geom orfološki p raksi v ospredju pred desetletji, a je zanjo nato zanim anje upadlo. Nam en karte , ki jo je predstav il V. K lajn, je spoznanje vertikalne raz ­ členjenosti geoloških s tru k tu r za potrebe iskan ja naftn ih virov. D a im a tud i jugoslovanska geologija interes za geomorfološko k artiran je , je na sim poziju s svojim referatom dokazal M. M arkovič, k i je predložil koncept jugoslovanske