tel.:pos. DOL 48-616 pos. ZAGORJE 64 - 058 pos. IZLAKE 73 - 696 delovni čas: pon - pet. od 73 °do 143 0 PLAČILO POLOŽNIC |0( PROVIZIJA ZNAŠA SAMO 0,8% ZNESKA, OD 20,00 SIT DO 400,00 SIT! ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o. Zagorje ob Savi NAJ BO VAŠ DENAR VEČ VREDEN! ZA VAS ZE 11 LET f RUMENE STRINI 2000 $ POSLOVNI IMENIK REPUBLIKE SLOVENIJE PO DEJAVNOSTIH RUMEN!STRINI 20® I N T E R MARKETING ¥ KNJIGI NA ZGOŠČENKI NA INTERNETU INTER MARKETING d.0.0., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana Telefon: 01/436-53-90, 436-85-37, telefaks: 01/436-85-20 E-pošta: publ@intermarketing,si, http://www.intermarketing.si INTERNET IMENIK: rumenestrani.intermarketing.si, pis.intermarketing.si Suf!E-DNJA 10. VELSRPNA 2(XX) Uvodnik Ne boste verjeli, toda tudi na uredništvu smo se odločili, da si bomo čez poletje malce predahnili. In ker berete ta uvodnik, sklepam da veste, da smo kljub odmoru izšli. Potrudili smo se in pripravili številko, v kateri resda ni veliko aktualnih novic, je pa zato zanimiva in predvsem razvedrilna. Kar nekaj člankov je našlo svoj prostor v tokratni številki, predvsem naj vas opozorim na izredno zanimiv pogovor s Samom Urbanijo, ki je spregovoril marsikaj zanimivega o pripomočkih za seks. Kljub vsej razvedrilnosti številke, pa kljub temu ne moremo mimo resnih zadev. Marto je "razkurilo" početje (ne)odgovomih na cesti za Klek in je to tudi napisala. Le tako naprej, kajti le tako bomo opozorili na vse težave in jih čimprej skupaj tudi odpravili. Bodi to dovolj za uvodni pozdrav... Aja, upam da ste pogled dlje časa kot sicer ustavili na naslovnici, kajti Nina dokazuje, da je v tej dolini še vedno kar precej lepih deklet. Če bi se za podobno potezo (beri: fotografiranje) odločila še katera od deklet, nas pokličite, Mi smo vedno pripravljeni za akcijo! Peter Motnika Kje je kaj: O PEŠ URI G LAV 7č ASEIAKO GREMO TURIZEM? NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE m. AVCrUSTA 2000/ ,10) SAMO URBANIJA: "REKLAMACIJ NI" 14) ZA POLETNO BRANJE §> JUNAKI VODA §> OBHIIAI« HOROSKOP 3«> POlEIil LIMF TM N Naslovnica: Nina fZoksanclič Slika 'Peter Motnikar in Dušan E-rban, oblikovanje Jure Tori —.Si ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Igor Gošte, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik Laško Vinkotisk Radeče 03/56-88-202, 03-56/88-442. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.159,00 SIT, II tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Ji te £ un.j.čJr.č m W HRASTilKA M TIU6LAV Zamisel se je porodila že pred šestimi leti v glavi Lojzeta Jeraja: "Ko bom star petdeset let, bom šel peš na Triglav - iz Hrastnika..." Letos aprila je SO.rojstni dan že praznoval, vendar je pohod odložil na primernejše vreme. Ta podvig je hotelo uresničiti še deset prijateljev, vendar so iz različnih vzrokov ostali v soboto, 15.julija, še štirje. Zadnji hip je odstopil še eden in tako se je Lojze odpravil iz Hrastnika ob devetih zvečer v Trbovlje čez Plosko z Borisom Ojsterškom, kjer jih je na tržnici s akal Hrastničan Mirko Mlinarič, ki živi vTrbo\ h.ih. Čez mostove, polja, njive... pot na Triglav se jim vije Za nočno hojo so se odločili ob načrtovanju zaradi vročine, vendar je bilo zdaj hladno, pripravljalo se je na dež. Pot so načrtovali preko hribov, ki jih je Lojze po etapah že prehodil. Ker pa je bilo blatno, luno - nočno razsvetljavo - pa so zakrivali oblaki, so načrt spremenili. Odpravili so se torej čez Bevško v Ravensko vas čez Zagorje, Kisovec, Izlake, Mlinše, Kandrše in Moravče do vasi Turnše pri Domžalah, kjer živi Lojzetov brat Janko v njihovi rojstni hiši. Prvi daljši počitek v vasici blizu Domžal Tu so se najedli, stuširali in šli spat. ko so ob pol treh popoldne vstali, so jih /e čakale žene s spodnjim perilom in dobro voljo. Vendar se je ulil dež s točo, tako da so začeli z drugo etapo šele okrog 18.30. Pot jih je vodila skozi Količevo, Mengeš, Lahovče, mimo Brnika v Kranj. Tja so prišli pet minut čez polnoč, ko se je začel že ponedeljek in so čestitali Mirku za SO.rojstni dan. Tako se je Lojzetova želja uresničila pravzaprav Mirku, kije že prvih pet minut proti stotemu rojstnemu dnevu kolovratil proti naši gorski svetinji. Po stari cesti so se namenili proti Naklemu do vasi Podbrezje. Na hitri cesti so šli skozi tunel Ljubno preko viadukta Peračica do počivališča ob cesti. Tu so imeli kratek postanek. Naredil se je dan. Policaji so jim povedali, da ne smejo hoditi po hitro cesti. Vrnili so se na staro in šli najprej skozi Brezje, kjer so se prekrižali, mimo Radovljice, Lesc in Žirovnice do Jesenic, kjer so želeli prespati. Ura je bila 12. Načrtovano spanje se je izjalovilo, ker Jesenice ne premorejo prenočišč. "Pot do 10 km oddaljene Mojstrane nas je psihično in fizično povsem izčrpala," pri| ivedujejo. Mirka je čakala torta za 50-letnico v Vratih TRGOVINA ASIST ODPRTA V ponedeljek, 24.julija so v Hrastniku slovesno odprli trgovino Asist v sodelovanju s trgovino Eurotrade Zagorje in sicer na Cesti S.julija L Kot smo poročali že v prejšnji številki Zasavca, vam v trgovini nudijo akustiko, avtoakustiko, tehnično blago (televizorji, stolpi, videorekorderji) in računalnike ter računalniško opremo. Ob otvoritvi se je kar trlo ljudi in poleg same trgovine je veliko pozornosti bilo namenjeno tudi predstavitvenemu "demu" avtu znamke Alpine. Sicer se je otvoritve udeležilo kar nekaj znanih obrazov, med njimi omenimo le hrastniškega župana Leopolda Grošlja. Besedilo in slika: Peter Motnikar Gostje otvoritve so si pozorno ogledali predstavitveni avto znamke Alpine (po pravici povedano ne vemo, ali je bila več vredna vsa avtoakustiko ali avto sam) Že na otvoritvi so si obiskovalci z zanimanjem ogledali trgovino, zato ne dvomimo, da bo tako tudi v prihodnje It.T R RuTi.j.Rir.R 10. VELSRPNA 2000 "Šele ob 16.uri smo prišli v Mojstrano, kjer smo se najedli in šli ob 20.uri spat. Ob 7.uri zjutraj v torek smo vstali, si nabavili suho hrano in vitaminčke in ob 9.30 odšli proti Vratom, kamor smo prišli v dobrih dveh urah. Tam so nas že čakale žene - s torto za slavljenca in šampanjcem - brezalkoholnim, seveda..." Dan so izkoristili za počitek pred zadnjo etapo - vzponom na Triglav. Ob dveh ponoči sem vstal in zaskrbljeno gledal v nebo. O dežju ni bilo sledu, sijale so zvezde," se spominja Boris. Pot jih je vodila mimo slapa Peričnik Iz doma v Vratih so šli ob petih in petnajst minut - čez Prag in prišli na Kredarico ob 9.30. Kratek počitek z malico in ob 11.20 uri v sredo, 19.julija, so že dosegli svoj cilj. Iz Hrastnika so srečno prišli na Triglav. Sestop do Kredarice. Lojze in Mirko v skalovju Med tem časom se je očak zavil v meglo in začelo je rahlo deževati. V Vodnikovi koči, kjer so prespali, je bila pisana druščina: Čehi, Angleži, Hrvati, Nizozemci. V četrtek. 20.julija, so se vračali skozi dolino Voje, kjer jih je v Bohinju pobral prijatelj Branko Šketaka. Cilj je dosežen In tako se je zgodba končala. Ponovila se bo čez šest let, ko se bo srečal z Abrahamom Boris Ojsteršek. Do takrat pa želimo vsem trem planinskim mačkom še veliko uspešnih vzponov. STEKLAR NE POČIVA V HRASTNIKU BO FOTOGRAFSKA KOLONIJA Glasilo hrastniških steklarjev izhaja že nekaj let v novi preobleki, ki občasno seznanja tovarniške brlace z uspehi in problemi. Zadnja števlka Steklarja je izšla 11.julija na štirinajstih straneh. V začetku direktor mag.Stojan Binder sporoča, da bodo 140-letnico steklarne praznovali po zaključku generalne obnove I - kadne peči, to je zadnjo soboto v mesecu novembru. Brigita Stopar pa se je pogovarjala s poslovnim partnerjem iz Alpeks Celje in Marjanom Pošebalom, nagrajencem Steklo svetloba 1999. Marinka Anžlovar je zbrala nekaj izjav, kjer bodo letos dopustovali, predstavila pa je tudi steklarsko godbo, ki se letos, ob svoji 70-letnici, zavzema za boljše pogoje svojega dela. Fond Moljk Konec avgusta načrtujejo v Hrastniku fotografsko kolonijo, na kateri bodo sodelovali mojstri iz Slovenije in tujine. Pričakujejo foto klub iz Murske Sobote, iz Beltincev in z Jesenic. Odzvali so se tudi trije študentje praške fakultete lepih umetnosti Famu -Mariborčanka Saša Vajd, Hrvatica Silvija Potočki iz Pule in Poljak Krištof Zielinski. Razstavljala bosta tudi Hrastničana Vinko Žagar in Simon Tanšek. Fotografi bodo poleg razstave svojih del namenili pozornost tudi fotografiranju hrastniške krajine. Fanči Moljk Stanovanja, parcele PRODAM dvosobno stanovanje, tel.:56-22-165 CtC ncMKfničfline UUCA I, mnilA 7 - TIBOTUI Tor«! mmm jsj« PAODMII. fUKUP, ITiOm «11. ponovil piionoiiov. TOPOV M PIMCJl Avtomobili, motorji, deli PRODAM motor ATX SOC, letnik 98, malo vožen, s čelado, za 130.000 SIT, naslov: Zmago, Cesta 1 .maja 44, Hrastnik PRODAM motor Piagio 50 cca tiphorn, letnik september 99, tel.: 041/260-042 Razno PRODAM 2 letni gumi Debica 165/60 R13, stari eno leto, prevoženih 4.000 km, dovolj profila in 2 zimsko-letni gumi Sava exact M+S 165760 R13, stari dve leti, prevoženih 5.000 km, dovolj profila, vse skupaj za 5.000 SIT, tel.: 041/403-055 Delo BAR MALN: delo dobi natakarica, informacije tel.: 73-642 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/ 735 Apartma APARTMA ZA 5 OSEB na otoku Viru, cca 20 metrov od morja, na voljo konec avgusta in začetek septembra po noro nizkih cenah, tel.: 041/550-785 Kupim KUPIM učbenike za 1. letnik gimnazije, tel.: 03/562-8125, GSM: 031 585-232 avtohiša zadovoljstva in presenečenj vaš prostor p Hitri bodo ujeli prihranek! COOL Novi DEMIO COOL 2.199.990 sit Novi 323F COOL 2.349.900 sit po nižjih dostopnejših cenah izredna ponudba * MAZDA 626/20I/5V/GTS samo 3.799.900 sit * PICK UP 4x4 partner pri delu, prijatelj v prostem času, klima naprava GRATIS! UTA PLATIŠČA SAMO 14" 14.200,00 sit 15" 16.500,00 sit PNEVMATIKE KUMHO ŽE ZA 4.759,00 sit Akcija: cene vozil 2 DIT motorjem, izenačene s cenami vozil z bencinskim motorjem. Vse Mazde 626 (s štirimi ali petimi vrati ter karavan) imajo ABS, klimatsko napravo, 4 varnostne blazine, servovolan in popolno mazdino garancijo. Opravljamo visokokvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela, mešalnica barv, Rent-a-car. V času popravila vašega vozila - nadomestno vozilo 2 DNI GRATIS NOVO: Pregledi polnjenje in montaža KLIMATSKIH NAPRAV mazda AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 Tel- (0601) 64-729, 66-500 MAZDA NAJ BO odprto: od 8. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure VI PRESENETITE VLOMILCA - NE ON VAS! Tel. 03/565 - 40 - 23 rnzrsl,] sim POLETJE, TURIZEM IN MI... Trbovlje so precej ozka in dolga dolina. Prav zato so se prebivalci morali sprijazniti tudi s tem, da ne morejo vsi živeti na ravnini ali po sili razmer ponovno pričeti odkrivati Klek, Katarino, Podmejo, Dobovec... Mnogo več možnosti za gradnjo imajo, čeprav malce oddaljeni od središča. Za povezavo z dolino pa so nujne kolikor toliko urejene ceste. Odgovorni se trudijo? Ali pa tudi ne? Toliko za uvod v temo, ki mi je dvignila pritisk in me vzbudila k malo drugačnemu razmišljanju. Da gre za urejenost cest, je menda že jasno, bolj konkretno, gre za urejanje oziroma "urejanje" ceste na Klek. Pa ne samo cestišča, ampak za oba "bregova". Cesta na Klek je speljana skozi gozd. Poleg tega, da je povezava med krajani s Kleka in z dolino, je tudi zelo prijetna in "prometna" sprehajalna pot. Mnogim, ki se jim na večer zahoče sprehoda s štirinožnimi ali dvonožnimi prijatelji ali brez, kolesarjenja ali teka, nudi ta cesta priložnost za zadovoljitev potreb in želja. Kot že rečeno, pelje cesta skozi gozd in ko tople pomladne sapa ogrejejo zemljo, vse vzbrsti, ozeleni in se razbohoti, kakor je tudi prav. Cesta pa postane nenadoma ožja in bolj ko gre poletje v deželo, manj jo je, dokler ne ostane viden, prehoden in prevozen samo še asfaltni pas. To pa ni več v redu in tudi nevarno postane. Tega so se pred kratkim zavedli tudi "odgovorni", katerikoli so že in pokosili travo in nizko podrast ob cestišču. Čudovito in pohvale vredno dejanje! Pravi užitek se je bilo sprehoditi, saj se je bilo mogoče brez nevarnosti, da stopiš v neznano, umakniti motoriziranim sprehajalcem. Ta užitek pa ni trajal dolgo. Nekomu ali nekaterim se je zazdelo, da drevje preveč sega na cesto. Mogoče bi bilo res nekatere veje skrajšati, ampak to, kar so naredili pa je bilo podobno stanju po divjanju orkana. No ruvali res niso, to ne, žagali pa so poleg vej tudi cela drevesa, ki po mojem mnenju niso bila prav nič v napoto. Groza! Pa to še ni bilo dovolj. Vse skupaj morebiti ne bi bilo tako očitno in ne bi bodlo v oči, če bi vse posekane veje in drevje pospravili. Očitno pa je s tem že preveč dela. Da bi iz hoste vozili na smetišče? Bedarija! Saj se bo posušilo... Vse ostanke svoje "očiščevalne akcije" so zmetali za rob in pod breg. Naj mi nihče ne očita razčustvenosti in razneženosti ali še kaj podobnega, ampak ko sem vso pot do Kleka opazovala umirajoče posekano rastlinje, me je obšla neizmerna žalost. Pa ne zaradi drevja, to bo spet zraslo, ampak zaradi nas, ljudi iz našega brezbrižnega, neodgovornega in malomarnega odnosa do okolja v katerem živimo in delamo in je torej pomemben del našega življenja. Rezultati raziskovalne akcije, ki so jo v okviru tabora Zoisovih štipendistov, ki je bil prejšnji mesec prav v Trbovljah in katerega tema je bila, kako naprej po zaprtju rudnika, so pokazali, da je velika možnost za "Izhod iz rova" v turistični dejavnosti. Lahko bi se šli turizem, ampak na tekla način ne bo uspelo. Morda res tisto šavje ob cesti ne bo vzrok za neuspeh, lahko pa je eden izmed njih. Ker pa je vsaka stvar za nekaj dobra, se zdaj, ko sta očiščeni obe strani ceste, dobro vidite tabli, ki nekaj metrov oddaljeni med seboj, prijazno opozarjata, da ste prišli na Klek, oziroma da ga zapuščate. Pri eni manjka levi rob, pri drugi pa desni, tako bi iz dveh polomljenih lahko naredili eno celo in jo postavili tam nekje, kjer z avtom iz asfalta padete na luknjast makadam in fino pritisnete na plin, da se dvigne oblak prahu. Vidna ali ne, tabla tako ali tako ni več potrebna, ker vsak takoj ve, kje je, tako sprehajalci, ki nemočno krilijo z rokami v obupnem poskusu, da bi odgnali prah, tako vozniki, ki ob naslednjem poskoku z makadama nazaj na asfalt pozorno prisluhnejo, če se podvozje še drži vozila ali je že vse "fuč". Ja, ja, turizem smo ljudje! Če pa se že ne bomo šli turizma, se pa zagotovo gremo ekologijo. Pogosto so nas le polna usta, ampak res sama usta, dejansko se bolj malo zavedamo veličine tega problema. Thomas Moore mi ne bo zameril, če si iz njegove knjige Nega duše izposodim nekaj misli. "Globoka ekološka občutljivost lahko izhaja iz globoke duše, ki se razcveta v skupnosti, mišljenju, ki ni ločeno od srca in v razmerju s posamičnostmi... Vrnimo se k besedi "ekologija". Rekli smo že, da Likos pomeni DOM. ...stvari sveta so deli našega domačega okolja, zatorej ekologija, navdihnjena z dušo, pravzaprav izvira iz opbčutka, da je ta svet naš dom in da naša odgovornost zanj ne izhaja iz dolžnosti ali logike, marveč iz resnične naklonjenosti. Resnični odnos z naravo je treba gojiti tako, da si vzamemo čas zanje, jo opazujemo in smo odprti za njeno učenje." Torej, pripeljite še enkrat tisti tovornjak, na katerem je stal delavec s cirkularko in žagal vse, kar je bilo v njegovem dosegu, medtem ko se je vozilo počasi premikalo in pospravite za seboj. ...saj res, le zakaj so imeli tovornjak...? In nenazadnje - kako pa gozdarji in lovci gledajo na to? Besedilo in slika: Marta Hrušovar Slike, vešče narisane Dvanajst akademskih slikarjev je v takorekoč mednarodni zasedbi tudi letos ustvarjalo v Slikarski koloniji Izlake - Zagorje, ki poteka tradicionalno od 10. do 20. julija že od leta 1964 dalje. In prav letos sta seje v Medijskih toplicah na Izlakah udeležila tudi slikarja Janez Knez in Milan Rijavec, ki sta sodelovala že v prvi tovrstni slikarski koloniji. Sicer pa so v tej slikarski koloniji prvič sodelovali: Rudi Benetik iz Avstrije, Martin Bizjak iz Pule, Stane Jarm iz Kočevja, Goce Kalajdžiski iz Šentjurja pri Celju in Peter Vernik iz Maribora. Poleg teh so se omenjene slikarske kolonije udeležili še: Igor Banfi iz Murske Sobote, Jana Schwartz iz Nemčije, Tone Seifert iz Ljubljane ter Helena Šipek Vajagič in Zdravko Vajagič iz Beograda. Gostovanje je slikarjem omogočila in organizirala Občina Zagorje ob Savi, oziroma Svet slikarske kolonije, katerega sestavljajo predsednik: Nande Razboršek, umetniški vodja: akad. slik. Nikolaj Beer in člani: Cveta Polc, Samo Šiles, Milan Bedrač, Bojan Čoki. Ema Renko, Marko Golce so druščino slikarjev navdušile. PRAZNUJTE Z ZAGORSKO DOLINO Ob 9. avgustu, prazniku Občine Zagorje ob Savi, ste vabljeni na naslednje prireditve: Od petka, 18. avgusta do nedelje, 20. avgusta 2000 bodo v čebelarskem domu na Izlakah od 17. do 20. ure potekali dnevi medu; Petek, 25. avgust - ob 11. uri otvoritev nove pošte na Izlakah; Sobota, 26. avgust - od 5. ure dalje: mednarodna vaja reševalnih psov v organizaciji Kinološkega društva Zagorje; ob 9. uri: pričetek državnega moštvenega hitropoteznega šahovskega prvenstva Slovenije v stekleni dvorani KC Delavski dom Zagorje; ob 12.uri: pričetek Avto slaloma za veliko nagrado Zagorja; popoldan: posamično državno hitropotezno šahovsko prvenstvo Slovenije v stekleni dvorani KC Delavski dom Zagorje; ob 16. uri: krajevni praznik v KS Franc Farčnik s podelitvijo priznanj za najlepše balkone, okolice hiš, kmetije in najlepša poslopja, na igrišču ŠD Franc Farčnik, po prireditvi zabava; ob 17. uri: Valvasorjev dan na Medijskem gradu na Izlakah, po prireditvi družabni večer s priznanim ansamblom (v primeru dežja bo prireditev naslednji dan); Nedelja 27. avgust - od 9. do 14. ure: kinološki program na kinološkem poligonu ob 25-letnici Kinološkega društva Zagorje; od 9. ure dalje: panoramski poleti na vzletišču Ruardi; ob 15. uri: atraktivni letalski program na vzletišču Ruardi; Slikar Martin Bizjak. Glavač, Vida Kojnik in Božo Povhe. Po besedah Nandeta Razborška so bili slikarji ustvarjalni in so se v narejenih slikarskih tehnikah in stilih zelo dopolnjevali. Nastali so razni motivi in slike najmodernejšega kot tudi realističnega slikarstva. Kipar Stane Jarm pa je naredil šest skulptur nabožne vsebine. V času slikarske kolonije Izlake - Zagorje so se gostujoči slikarji odpravili tudi na številne izlete, kjer so spoznavali Zasavje, zlasti so bili navdušeni nad domačijo Golobar v Golčah, Čemšeniško planino, Podkumom, Tirno, priložnosti so imeli poleg slikanja, ki je večinoma potekalo na OŠ Ivana Kavčiča Izlake, tudi za pogovore in stkala se je izredna kolegialnost in zelo složna skupina. Gostujoči slikarji namreč z zanimanjem spoznavajo še druge in ohranjajo prijateljske stike tudi vnaprej, spoštujejo pa tudi kulturno delo, če že ne kar entuziazem, ki je poleg vsega, še v načinu in prisrčnosti stikov. Marsikomu srečanje pomeni tudi slikarski navdih in kulturno spodbudo. V sredo, 19. julija so pripravili tudi improvizirano razstavo, sicer pa ustvarjene slike razstavijo ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. februarju. Ena slika vsakega od razstavljalcev pa po dogovoru ostane v last Svetu slikarske kolonije. Že 37. slikarska kolonija Izlake - Zagorje je torej zopet vnesla nekaj slikarske vneme med slikarje, ki imajo čopič in platno že itak preveč radi, pa naj se barve prelivajo bolj ali manj všečno za pogled. ER. Petek, 1. september - ob 19.30 Sobota, 2. september - ob 17. uri: Valvasorjevi večeri na uri: prireditev ob 100-letnici Medijskem gradu na Izlakah, hranilništva v Zasavju pred koncert Kvarteta flavt FOReM; zadružnim domom na Izlakah. ____________________________________________________VABUENI! Za pestrejše poletje Slovenske železnice med počitnicami in tudi sicer skozi vse leto organizirajo številne ugodnosti, s katerimi popestrijo turistično ponudbo in ki zadevajo tudi vseslovenske oglede sejmov na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. V poletni sezoni je teh ugodnosti kar nekaj. Če se še niste odločili glede počitnic, potem vam je na voljo več programov. Organizirani prevozi vlakov poleg ugodnejše cene namreč vsebujejo še nekatere ugodnosti: popuste za povratno potovanje do Kopra, Bleda, Bohinjske Bistrice, Mosta na Soči, Nove Gorice, Metlike, Ptuja in Atomskih Toplic. Prav tako ugodnejše variante veljajo za skupine mladih od 12. do 26. leta starosti ter za upokojence ter skupna družinska potovanja. Tako imenovani kopalni vlak vozi ob delavnikih in praznikih. Slovenske železnice pa se z ugodno ponudbo za Poletje 2000 poslužujejo osvežitev v sladki vodi oziroma spoznavanje Kolpe, kot tudi termalnih voda ter navsezadnje omogočajo eno- ali večdnevne izlete na morje do Kopra, kjer lahko z avtobusom vožnjo nadaljujete do Ankarana ali Portoroža. Tudi vozni red je ugoden - iz Ljubljane se v Koper starta ob 5.50 uri, za kopanje v Kolpi ob 6.35 uri ter še za Bled in Bohinjsko Bistrico ob 6.50 uri. RR. siva I NOVICA IZPOD BOGENŠPERKA KOVAČIJA S PREKO 400 LET TRADICIJE ŠMARTNO pri LITIJI: Mahova kovačnica v Šmarnem pri Litiji je bila stara dobrih 400 let, ko sojo v prejšnjem sistemu po drugi svetovni vojni nacionalizirali ter leta 1963 z izgovorom, da je prostor potreben za širitev litijske lesne industrije tudi porušili in zabrisali za njo vsako najmanjšo sled. O Mahovi »kovačiji«, o dogodkih, ki se jih rad spominja, nam je pripovedoval zadnji še živeči 78-letni Mahov kovač, MARTIN MAH. » Mahova dmžina, kakor predvidevajoče v 16. stoletju odprla kovaško obrt za izdelavo poljedeljskega orodja, ki seje prenašala iz roda v rod. Da je podatek točen, potrjuje v bakreno ploščo vtisnjen sv. Jožef z Jezusom v naročju in lilijo v roki, pod njim pa letnica 1550 s podpisom MAH,« pripoveduje zadnji Mahov kovač. Naj večje potrebe po »fužinah« (kakor so včasih imenovali predelovalnice v plavžih toplene rude z raznimi kladivi (imenovanimi »norci«), ki jih je gonila vodna sila in so bile vedno postavljene ob rekah) so bile v letih razvoja Mahove »kovačije« ob promemih poteh, ki so vodile iz Savinjske doline preko Vač in Ponovič proti Stični in morju. Železo pa so dobile iz topilnice na Rojah in Skupčah (topilnice izpod nkdanjega gradu Slatna) ter pozneje tudi iz Dvora pri Žužemberku. V Šmartnem so poleg poljedeljskega orodja izdelovali, zaradi bližine rečnega pristanišča na reki Savi v Litiji, tudi sidre. Brusni kamen pa so dobili iz sosednje Štange. Veliko kamnito stalo so oklesali na okroglino, v sredini naredili luknjo in skozenj vtaknili leseno os, kije morala teči v vodi, da se ni vžgala. »V naši kovačnici smo kovali: motike, sekire, lopate, plankače, cimerke, tesače in dleta,« pripoveduje gospod Martin in nadaljuje »Vsa rezilna orodja za les in poljedeljsko orodje za potrebe kupcev najprej v domačem kraju in nato iz okolice, ki so prihajali ponj. Pozneje smo ugotovili, da bi bilo bolje, da kupcem naročeno orodje dostavljamo sami s konjsko vprego in s tem dobimo od ljudi povratne informacije, kako so z našimi izdelki zadovoljni. Tako smo zadovoljevali potrebe kupcev po celi Dolenjski, do Novega mesta. Ko pa je stekla železnica pa tudi v Metliki, Črnomlju in Vinici (kamor smo hodili na semenj). Veliko pa seje delalo tudi za Vače, Zasavje (Zagorje, Trbovlje Radeče), pa tudi za Breg in včasih Brežice. Vojna vihra, leto 1941, s prihodom Nemcev se pričnejo nove težave, ni možna izboljšava delavnic in pomanjkanje materialov zmanjšuje proizvodnjo..A kolikor seje bilo mogoče se je v tem času delalo za potrebe dolenjskih naročnikov, ki so bili na nasprotni strani meje in so morali vse naročeno orodje pretihotapiti preko meje. Po vojni pa naj bi ob pomoči nekega avstrijskega inženirja pričeli izdelovati poljedeljske stroje, a iz tega ni bilo nič. Svoje pripovedovanje o Mahovih kovačih v Šmartnem pri Litiji gospod Martin Mah zaključi: » Politika pa je hotela svoje. Leta 1950 so nam kovačijo nacionalizirali, a pobrali še niso ničesar. Ker smo ostali brez vsakršne podpore sem si moral poiskati službo (dobil sem jo pri železnici), da sem lahko preživel očeta, mamo, dva sinova in sestro. Pozneje, da smo se lažje preživeli, seje zaposlil (po končanem šolanju) tudi brat. Ko pa je leta 1963 umrl oče so nam pobrali vse in po zamisli, da bodo širili lesno industrijo, kar pa ni bilo mogoče, so zgodovinski objekt v Šmartnem iz 16. stoletja podrli in za njim je izginila vsaka sled, tudi tista na kateri je bila lepo vidna letnica začetka »Mahovih fužin« v Šmartnem pri Litiji -leto 1550.« Danes je Martin Mah že 21 let upokojen in se ukvarja z obdelavo lesa, včasih pa neredi tudi še kakšno sekiro, motiko ali pa lopato. M.Š. IZBIRAMO NAJ GOSTISCE ZASAVJA 3000 Na uredništvu Zasavca smo se po kar dolgotrajnem premoru odločili, da začnemo z novo akcijo. Doslej smo izbirali naj natakarje, prodajalce, šoferje, vzgojitelje, poštarje,... tokrat pa bomo začeli z glasovanjem za NAJ GOSTIŠČE ZASAVJA 2000. Glasujete lahko za gostišče na območju Zasavja, pogoj pa je, da v tem gostišču nudijo tako pijačo kot jedačo (raznorazni lokali in bari brez ponudbe hrane torej odpadejo). Koliko časa bo akcija trajala, vas bomo obvestili naknadno, tokrat pa objavljamo že prvi kupon, s katerim lahko predlagate katerokoli gostišče v Zasavju za NAJ GOSTIŠČE ZASAVJA 2000. Naj gostišče Zasavja 3000 Glasujem-zagostišče: Glasoval sem: ' K \ I 1 2 I----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 POD KOŽO SMO VSI ... SAMO URBANIJA: "REKLAMACIJ NI!" Samo Urbanija je direktor trgovine SEXSHOP d.o.o. Zagorje, kjer lahko polnoletni moški in ženske kupijo izdelke, ki jih v običajnih trgovinah ni mogoče. Tako kot spodaj podpisani, je nekoč aktivni policist Samo mnenja, da je govorjenja- vsaj javnega in s trezno glavo- o spolnosti, o spolnih fantazijah in spolnih igricah med zakonci, med tistimi, ki živijo »na koruzi« pa tudi med isto spolnimi partnerji zelo malo. Za mnoge je spolnost in tisto kar se dogaja v domačih spalnicah še vedno tabu tema. Da bi ljudje javno spregovorili, da npr. pri poživitvi spolnosti uporabljajo mogoče tudi kakšen erotični pripomoček, se dogaja še bolj redko. Pa vendarle, kot nam je zaupal naš današnji sogovornik, je odstotek tistih, ki posegajo po erotičnih izdelkih oziroma tovrstnih pripomočkih dokaj velik. Tudi med Zasavci Tudi zato smo se odločili, da se oglasimo v edini zasavski trgovini z erotičnimi izdelki (uro pred odprtjem trgovine, da ne bi mogoče zmotili in v zadrego spravili morebitnega kupca), ki jih tudi v Sloveniji ni prav veliko, da direktorja vprašamo to in ono. Kaj, si preberite v naslednjih vrsticah. Kako to, da ste pred leti v Zagorju odprli trgovino z erotičnimi izdelki? Preprosto zato, ker je bila leta 1990, ko smo odprli trgovino, v Jugoslaviji le ena tovrstna trgovina (v Zagrebu) in ker smo želeli biti pač prvi v Sloveniji. Poleg tega smo se takrat vračali iz Nemčije, kjer smo živeli in je bilo trgovin z erotičnimi izdelki na pretek. Zakaj ne bi nekaj takšnega imeli še v Zasavju? In kako vam vsa ta leta cvete posel? Glede na različne predpise (uvozne in druge), ki se iz leta v leto spreminjajo, nam je v nekaterih letih šlo dobro, drugič nekoliko slabše. Je pri prodaji erotičnih artiklov pomemben tudi letni čas? Kot opažamo v teh letih, je. Pred\ sem v zimskem obdobju je v trgovini več obiskov in s tem tudi več prodaje. Če prodajalec nekaj ponuja, je dobro, da tisto vsaj delno pozna, tudi zato, da lahko potem stranki svetuje. Se strinjate? Seveda, popolnoma se strinjam. Vse kar ponujamo v tigovini do podrobnosti poznam. Torej UO.UO ir MALT M.jttO Tl lahko vsakemu morebitnemu kupcu podrobno razložim uporabo oziroma namen posameznih erotičnih izdelkov. Gre za zabavne artikle (igrače, obeski, igralne karte, erotična literatura, videokasete), v drugo skupino sodijo raznovrstni vibratorji in lutke ter različni afrodizijaki, kreme in tudi erotično perilo za moške in za žensko. Prihaja do reklamacij? Ne. Doslej ni bilo še nobene. Torej sodim, da so naše stranke z izdelki zadovoljne. Če vas prav razumem, ste večino razstavnih erotičnih artiklov preizkusili oziroma se dali podučiti kako drugače? Dvakrat letno obiskujemo evropski sejem v tujini, kjer se izpopolnimo. Seveda pa je potrebno nekatere erotične izdelke tudi praktično preizkusiti. V vaši dejavnosti je diskretnost priporočljiva... Ne samo priporočljiva, ampak 100 odstotno zagotovljena. A vendarle sem nekje slišal, da ste nekoga, ki si je pri vas sposodil erotično video kaseto, v neki gostilni ne prav po tiho opozorili, da je že čas, da jo vrne. Posoja video kasete z erotično vsebino je seveda nekaj povsem drugega kot nakup izdelkov intimne nege. In, če kasete nekdo potem dolgo ne vme, ga seveda na to tudi malo manj diskretno opozorimo. Seveda mu ne rečemo, da naj vme »pomo« kaseto, ampak le kaseto. In kako dosežete diskretnost? Imamo svoj poštni predal (št. 59) v Zagorju, kjer je možno naročiti naše izdelke, ne da bi za to vedeli znanci, sosedje. Možna so tudi naročila po i-.n .ui t!) n ti. n telefonu (035668691). Tudi marsikateri obisk v naši trgovini ni kdo ve kako opažen, saj si predprostor delimo s frizerskim salonom. Torej, če vas nekdo opazi kako vstopate skozi vhodna vrata, ki vodijo tudi v našo trgovino in vas potem zbada, vam pa to ni ljubo, lahko še vedno rečete, da ste šli k frizerju. Kolikšen odstotek Zasavčanov posega po erotičnih izdelkih? Po mojem od 20 do 30 odstotkov. Natančnejših raziskav v Sloveniji ni, kolikor je meni znano. So za izdelke v vaši trgovini bolj dovzetne ženske ali moški? V začetku je bil obisk predvsem moški, do 99 odstotkov. Z leti seje obisk izenačil. In kdo je po vašem mnenju pobudnik obiska v vaši trgovini, moški ali ženska. Zanima pa me tudi, kdo menite da ima večjo spolno fantazijo? Menim, da so pobudniki v večini moški, pa tudi tovrstne fantazije imajo po moji oceni več. Se v vaši prodajalni oglasijo tudi isto spolni partnerji? Da. In moram reči, da so veliko bolj odkriti oziroma nakupa določenega izdelka ne prekrivajo z besedami, daje to za nekoga tretjega, na kar se velikokrat izgovarjajo heteroseksualni. V vašo trgovino prihajajo tudi osamljeni ljudje, ki so brez partnerja? Tudi, vendar moram priznati, da mnoge, ki prihajajo k nam ne poznam, zato za te ne morem soditi, ali so samski ali živijo s parterjem. Katerih artiklov ste do sedaj največ prodali? Največ zagotovo vibratorjev, pa španske muhe ter nekatere medicinske pripomočke in erotično perilo. Kaj svetujete zakoncema, ki jima je z leti nekoliko pošla spolna sla, pa zaradi tega nista najbolj srečna? Obisk v naši trgovini in za začetek vsaj izposojo video kasete z erotično vsebino. Kar je tudi naj cenej še. Če to ne bo pomagalo, priporočam nakup tega ali onega izdelka iz naše ponudbe. Je lahko skok čez plot, po vašem, rešitev »hladne« zakonske postelje? Po mojem, ne. Katerim so vrata vaše prodajalne odprta in katerim zaprta? Odprta so vsem, razen mladoletnim. Edino starejšim mladostnikom (stari 16,17 let) dovolimo nakup kondomov. Mimogrede bi še omenil, da nekaj sto kondomov, vsako leto ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u, tudi brezplačno I razdelimo. Vsakokrat v drugem slovenskem mestu. Iz izkušenj vem, da so ljudje v Zasavju bolj sramežljivi. Vaš recept za zdravo spolno življenje je? Erotična telovadba. In katera hrana in pijača po vašem vzbuja željo po spolnosti? Delno alkohol, seveda v normalnih mejah. Nam lahko zaupate kakšno anekdoto, ki se je pripetila v vaši prodajalni? Omenil bi dve ostareli ženski, ki sta nekoč prišli v našo trgovino in si čisto lepo počasi, iz radovednosti pač, ogledali naše razstavne erotične izdelke. Imate veliko stalnih kupcev? Ne prav veliko, a nekaj jih je. Ali pri kupcih opažate veliko zadrege? Zelo veliko. Zadrego opazimo že, ko ne vedo kaj bi kupili, ko pa se že odločijo, še povedo, da to ni za njih, ampak za nekoga drugega. Le kdo bi jimveijel? Ali v vašo prodajalno zahajajo tudi znane osebe iz javnega življenja? Mislim, da naše izdelke kupujejo, a po komu tretjemu. Je govorjenje o erotiki še vedno tabu ali se z leti spreminja? Nekoliko se z leti sicer spreminja, a še vedno smo ljudje bolj ali manj zaprti, ko je tema pogovora erotika. Bi želeli slišati še kakšen erotično obarvan vic? Prosim! Izvolite! V sex shop pride temnopolta ženska, ki si zaželi bel vibrator. Pomočnik v trgovini ji ga proda. Potem pride še belka, ki si zaželi črnega. In ga dobi. Potem pride še Fata, ki si zaželi rdečega. Pomočnik pove, da rdečega nimajo. Pa reče Fata: »Kaj pa tisti v kotu«. Prav, si misli prodajalec in ji ga proda. Zvečer pride lastnik sex shopa in pomočnik mu veselo poroča, daje prodal dva vibratorja in en gasilni aparat. In še enega bom povedal. Kaj pravite, kaj nastane, če se v prah zmeljejo tri tabletke viagre na papirju in se ta papir postavi pred vetrnico? Ne vem. Jebi veter? NAGRADNO VPRAŠANJE: Če želite prejeti bon v vrednosti 4.000 tolarjev, ki ga poklanja trgovina Sex shop, na dopisnico napišite odgovor na naslednje vprašanje:Koliko let deluje trgovina Sex shop v Zagorju? Odgovore pošljite na uredništvo Zasavca._______ Besedilo in slika Igor Goste, karikature: Jože Ovnik &<-------------------------- Odgovor: _ I trne \\ \V\| C \ u n \ \\ \ ^ / \ \ w I------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 z 77 jr.ar,č in lilad zadovolistev! Kako malo je včasih treba za zadovoljstvo, ko se preprosto razprostre paleta vsega tistega, kar v resnici izvabi nasmešek, okrepča in orazpoloži. Naenkrat se prezrejo vse tiste na "mus" narejene zadeve, ki spravljajo v nezadovoljstvo. Hkrati pa se toliko bolj osredotoči na zadevščine, ki so zgolj nekogaršnje in ki marsikomu ne bi pomenile ničesar, kaj šele zadovoljstva. Zato so vsakdanja pehanja zanimiva in raznovrstna, saj pridobivajo glede na želje, ki stremijo k zadovoljstvu. In večje, kot je zadovoljstvo, tolerantnejše je sprejemanje vsega, do česar so pomisleki, neprijetnosti ali kaj takega. Toda tudi za zadovoljstvo se je treba kdaj potruditi, saj sleherni rad okuša trenutke - če ne celo veliko več kot trenutke - sreče. In če ste si prebrali poletni horoskop, že dobro veste, zaradi česa se vas loteva (ne)zadovoljstvo, o nekaterih vtisih pa so spregovorili tudi naključni anketiranci. Besedilo in slike: Petro Radovič Peter Vrtačnik, dijak, iz Trbovelj: "Nezadovoljen postanem, kadar so prijatelji slabe volje. Vendar se poskušam čim manj obremenjevati z nepotrebnimi stvarmi." Lih Sacic, vzgojiteljica, iz Trbovelj: "Zelo redko sem nezadovoljna, kajti z majhnimi koraki je treba iti naprej ter biti z malenkostmi zadovoljen." Darja Cajlinger, dijakinja, iz Trbovelj: "Čustva so tista, ki so vir zadovoljstva, kot so naprimer prijetno družinsko vzdušje, medsebojni stiki." Sabina Murn, natakarica, iz Trbovelj: "Zadovoljna sem, če se kdo spomni mojega rojstnega dne in zato tudi nezadovoljna, če se ne. Zadovoljstvo je dostikrat v majhnih stvareh." Slavka Bostič, upokojenka, iz Trbovelj: "Nezadovoljna sem, kadar je treba plačati položnice, ker so stvari vsak dan dražje. Sicer pa imam rada srečne in zadovoljne ljudi." Sandra Jelača, dijakinja, iz Trbovelj: "V nezadovoljstvo me spravljajo osladne TV-nanizanke. Včasih pa rabim najti čas za razmislek, da odkrijem, kaj je bil pravzaprav vzrok nezadovoljstva." Maruša Prelogar, študentka, iz Trbovelj: "Kadar preveč pričakujemo od nečesa ali če se premalo potrudimo - to povečini povzroča nezadovoljstvo." Hedvika Kotar, brezposelna, iz Trbovelj: "Življenje je treba vzeti takšno, kot pač je, čeprav si včasih tudi nezadovoljen in je treba narediti kakšen kompromis." Tina Jerman, študentka, iz Zagorja: "Zame zadovoljstvo kot tudi nezadovoljstvo izhajata iz materialnega, kajti če imaš denar, si tudi uspešnejši." Katja Košak, dijakinja, iz Zagorja: "Ponavadi nezadovoljstva ne pokažem navzven, pa četudi nezadovoljstvo povzroči slaba ocena v šoli ali pa, če mi kdo kaj zoprnega reče in zaradi tega potlej nisem neprijazna do drugih." Dušan Stankovič, delavec, iz Litije: "Z vsem sem zadovoljen. Če kdo kaj 'pojamra1, pa to ni nič takega. Boljše pa je, da nasplošno nisi preveč izbirčen." Rok Hudorovec, dijak, iz Litije: "Zadovoljstvo so dobre ocene, lep dan in še marsikaj drugega. Redko rečem, da sem nezadovoljen." Dušan Adamovič, dijak, iz Litije: "Kadar si nezadovoljen, navadno spregledaš vse tisto, kar bi te lahko razveselilo. Včasih pa je tudi 'pojamrati' treba.” i,T.iTLa,13 I0. VELSRPNA 2000 Marta Hrušovar LJUBEZEN NAM JE V POGUBO -ALI PA TUDI NE? Deževno nedeljsko popoldne in polna luna, ki se je napovedovala za zvečer, so bili glavni krivci za dogodke, ki bi prav lahko služili za dober scenarij kakšne "žajfnice". Deževalo je, pa ni deževalo, pa sonce je posijalo, pa črni oblaki so ga zakrili in zlovešče napovedovali konec sveta ali pa vsaj grozljivo povodenj z neba. Pa iz vsega skupaj ni bilo nič! Vsaj v naravi so dobre sile premagale slabe in pozno popoldne je previselo brez katastrofe. Prevesilo pa se je nekaj v Njeni glavi, ki se je to popoldne, kljub grožnjam iz svinčeno sivih oblakov, odpravila na zmenek z Njim. Malo manj javen, malo bolj skrit, ne čisto po pravilih oziroma normah, ki so jih postavili "ta normalni", ki nemalokrat niso niti malo "ta moralni". Ja, torej zmenek! Že kar nekaj časa se je v njeni duši in seveda tudi v glavi nekaj kuhalo. Kot da bi se tudi tam pripravljala velika povodenj, ki je vsebovala vso grenkobo, dvome, osamelost in osamljenost in sploh vsa negativna čustva, ki jih prinese s seboj nepotešena ljubezen. Ko se je On, povzročitelj vse te ogromne količine kalne vode, ki jo je sklenila to popoldne spustiti skozi čistilno napravo samokritike, samoobtoževanja in obžalovanja in se vsa krepostna in oprana posuti s pepelom, pojavil, se je odprla zapornica... Eno uro in pol je trajala povodenj besed in samogovora in ni in ni hotelo biti konec. Vse se je vrtelo okrog tega, kako jo ne razume, nje in njene potrebe, ker je moški in kot tak je pač z Marsa, saj ženske so z venere. Ne ve, kako trpi, ker se zaveda, da ni samo njen in kako bedasto se počuti, kadar se srečata na ulici. Nikoli ga ni takrat ob njej, kadar ga najbolj potrebuje, kadar pa je, ji ne zna prebrati želje iz oči. Njemu da gre le za telesne užitke, ena pa da ne zmore seksa brez ljubezni ali pa, da je taka zadeva kot sadna kupa brez smetane. In še in še... da ne govorimo o ljubezni z veliko začetnico, s katero mu je tudi mahala pred nosom, da si je želi in jo zasluži. Ubogi on sploh ni prišel do besede, če pa že, je zinil vedno kaj narobe in na hitro ga je utišala, da je pač ne razume in jo nikoli ne bo, ker ona je s čisto drugega planeta. Kako, da ne more razumeti, da ji mora njen moški vsaj vsako minuto povedati, da jo ljubi. Pa se je izmotaval, da pač težko izraža čustva z besedami in da ji s tem, ko ji pravi, daje prijetna, lepa, prijazna in uživa v družbi z njo, da ji s tem izrazi ljubezen. Ona pa spet, da to ni to in da se take stvari lahko rečejo tudi drugim, ki jih ne ljubiš in tako naprej v stilu, dokler ni revež uspel med vse njene veleumne ugotovitve in zaključke s tem, da tako ne gre več naprej, vriniti skromen stavek, da če bi ji tudi povedal, da jo ima rad, mu zagotovo ne bo verjela. Osupla ga je pogledala in utihnila. Od presenečenja nad veliko resnico v skromnem stavku je pozabila zappreti usta. Odkritosrčno je priznala, da je to še kako resnična trditev. Vsa skesana ga je pogledala in ko je zagledala iztegnjene roke, ki so vabile v objem, se mu je brez pomislekov predala, z obema rokama se ga je oklenil, kot da ga nikoli več ne izpusti - do naslednje očiščevalne nevihte. Kljub vsemu in prav zate! To je bil njen moški, saj si gaje končno izbrala sama in zares avšasto, da se zdaj pritožuje in viha nos nad svojo lastno izbiro. Ob vseh teh njenih muhah pa jo mora imeti zares rad, da se ni ustrašil grozne reke besed in pobegnil. Sufijska modrost pravi: "Tudi to bo minilo!" Rekla bi, da se je tega zavedal in zavedel tudi On in počakal, da se zvedri in glej ga šmenta, kako zelo prav imajo sufiji. Seveda je vsaka podobnost s komerkoli na tem našem ljubem planetu zgolj slučajna. Jože Ovnik ŠOLA ZA KLEČANJE Javna razprava okoli verouka v osnovni šoli traja kar nekaj časa. Duhovščina sije, da bi sporočila svojo odločitev, z nam še kako poznanem, njihovem večno slabem občutku za slab timing in s posebej izraženim smislom za humor, izbrala konec šolskega leta. Točneje, komu? Učencem in njihovim staršem, ki so, že tako preutrujeni komaj čakali, da se odpočijejo. Ravnateljem šol, ki na koncu šolskega leta ne bodo nevemkako razpoloženi razmišljali o obveznostih, kijih čakajo na jesen...ali morda politikom, peti koloni, preobremenjenimi z ..velikimi zadevami,,. No, kakorkoli že, v vsakem primeru je sporočilo duhovščine, zaradi velikega zaostajanja za trenutnimi aktualno-vitalnimi dogodki, strel v prazno. Še več! Strel v prazno so postala zaradi njihovega lastnega načina zagovora uvedbe veronauka v osnovno šolo in duhovščine same kot take!! Kot prvo. Sklicevanje in poseganje za sporazumi sklenjenimi med Republiko Slovenijo in Vatikanom je zgrešeno iz dveh razlogov. Npr, vsak sporazum, tudi ta z Vatikanom, se lahko, tako kot se je sklenil, tudi razdre ali po domače, ratificira. Kajti lik Cerkve, ki bi ljubosumno vztrajala na dogovorih, sporazumih in pravicah in dolžnostih do Nje, ne glede na okoliščine in pogoje iz katerih te pravice in dolžnosti izhajajo, ni v čast in ponos nikomur. Še najmanj pa Cerkvi sami. In je obenem sila težko spojiv z njeno prvobitno vlogo v družbi, kot služabnice Bogu. Mnogo večji problem se da zaznati ob vprašanju logične ..pravilne,, predstavitve Boga in njegovega odnosa do človeka. Predstavljajte si, da v Sloveniji, poleg protestantov, pravoslavcev, jehovih prič in židovske skupnosti, živi in deluje še dosti manjših verskih skupnosti in sekt, prežetih z bolj ali manj vso svetovno religijo. In kako v takih pogojih otrokom predočiti „pravi lik Boga??,, Kako se bodo otroci krščanskih vzgojiteljev in povrhu vsega vzgojeni v duhu krščanske samozadostnosti, obnašali do svojih sošolcev, izhajajočih iz drugij religij, ki pa so se v svojih verskih okoljih ravno tako učili in naučili nekaj „apsoIutnega„ o svojem Bogu?? Vztrajati na pravilnosti „svoje„ slike o Bogu, pomeni „vse ostale,, slike o Njemu označiti kot nesprejemljive in lažne. Tako je pričakovati strah, da bo veronauk v osnovni šoli med otroke vnesel prej veliko več trenj in nestrpnosti, kot pa da bi iz šole izzžareval duh medsebojnega spoštovanja, tolerantnosti in razumevanja!! Najbolj zanimivo pa je, da je za to najmanj kriv veronauk kot predmet sam. Saj ta v osnovi, (npr. Deset božjih zapovedi) uči ljudi nravstvenega obnašanja in kulture sobivanja med ljudmi. Seveda pa je nujno, da so starši prvi in tisti, ki bi morali biti s svojim kulturnim in duhovnim bivanjem, s svojim vedenjem na tem Planetu, kot prvi vzgojitelji svojih potomcev, na zadosti visokem kulturnem in duhovnem nivoju. Kar pa pri nas Slovencih ni ravno pogost pojav. In tega se Cerkev še kako zaveda. Kot drugo. Ravno tako se zaveda svojih ozkosti gledanja na veronauk kot šolskega predmeta. In se tega kljub vsemu boji mnogo manj kot dejstva, do kakšnih vse spoznanj bi učenci lahko prišli izven dogmatskih meja religije v tistem smislu, v katerem jo očitno razume le duhovščina. Se pravi, da se bodo učenci naučili kritične ocene religije šele takrat, ko bodo spoznali njeno „pravo„ sliko. Ki pa jo morajo sprejeti apriori!! Kako pa to Cerkev dosega, je jasno vsakomur, ki je kot otrok kdaj prestopil njena vrata. Isti miselni konstrukt se lahko,(Vir: Internet) izčita iz Papeževe okrožnice Fides et ratio (O veri in razumu), s katero Papež poziva znanstvenike in filozofe, da razmišljajo o ..resnici,, ker se ta baje kljub vsemu da razpoznati, to pa zato, ker, daje edino Bog resnica. Zato uradna Cerkev vidi svojo bodočnost v odklonu od sveta razuma in racionalnosti le do te mere, da med njo in fundimentalističnimi nekrščanskimi verami ne bi prihajalo do prevelikih razlik. Kot se to dogaja med npr protestanti in katoličani na Irskem. K sreči pa je to samo eden od pogledov cerkve. Drugi pa je vsekakor nuja, ki Cerkev sili, da se vključi v poskuse katoličanov, da prevzamejo odgovornost za dejanja spočeta v Tostranstvu. Modemi verniki nimajo več nobene potrebe po odklonih v Tem Svetu. Temveč težijo k iskanju načinov, kako Temu Svetu najbolje služiti. Ta dva vida Cerkve, pa se mi zdi, sta edini pravi iztočnici za Katoliško Cerkev na pragu Tretjega tisočletja. Če ne, ji zna kdaj soditi sam Satan ... z {Zn 61: r -VčmcKtf 1.poglavje Franckina družina je živela v tistem delu Slovenije, kamor je sonce le redko posijalo. Pa še takrat, v tistih redkih dne\ ih brez oblakov in sivih meglic, je v tej obsavski dolini prej sivo, kot rumeno. Tisto zgodnje jutro ni bilo nič drugače. Čeprav se je jutro, po celonočnem deževju naredilo lepo. A mogoče se je Francki zdelo nekoliko bolj temno tudi zato, ker j i je na srce znova legla žalost. Kot že nič kolikokrat prej. Ko je prejšnji večer legla k počitku, je s tesnobo v srcu vedela, dajo bodo slej ko prej tudi tokrat prebudili pijani glasovi Toneta. Njenega moža. Toneta je spoznala, ko ji je bilo sedemnajst let. On je pravkar odslužil svoj dolg domovini. Bilje prešeren fant z nekoliko čokato postavo in močnimi rokami. Kot izrezan je bil za poklic, za katerega seje, kot je bila že tradicija v družini, odločil. »Rudar bom, kot ti, oče«, je nekega večera dejal ob skromnem, a obilnem prigrizku. Očetu njegova odločitev ni bila najbolj po volji. A ni ji nasprotoval. Tudi njegov oče, kije v jami pustil svoje zdravje- zbolel in umrl je zaradi neke pljučne bolezni-njemu ni nasprotoval. Saj, kaj pa mu je drugega preostalo. V teh krajih, sploh še, če fant ni bil kdovekako bister za uk, velike izbire tako ni bilo. Ali je postal biap, ali pa seje zaposlil v glažuti, kjer pa delo tako in tako ni bilo nič lažje. Pa še zaslužilo seje v tistih časih manj. Takrat, koje Tone pravkarprišel iz vojske, seje Francka z očetom, ki je dobil delo v steklarni in materjo, ki je gospodinjila ter še s tremi sestrami, preselila v staro večstanovanjsko hišo na hribu, kamor so lastniki rudnika in steklarne strpali svoje slabo plačane delavce. Njihovo temno, enosobno stanovanje je bilo tik ob stanovanju Tonetove družine. Stranišča so bila skupna in nemalokrat seje med stanovalci vnel prepir, kdo ga je po opravljeni potrebi zapustil v tako slabem stanju. Skupna je bila tudi krušna peč, od kjer je ob večjih cerkvenih praznikih prijetno dišalo po kruhu in kdaj pa kdaj tudi po slastni orehovi potici, ki sojo mame še kako znale speči. Le preredko seje to zgodilo. Predvsem otroci, ki so skozi špranje opazovali, kako se njihov priboljšek peče in si oblizovali ustnice, so tako menili. Večkrat so bili lačni kot siti. »Lahko pomagam«, seje ponudil Tone in že v istem trenutku iz Franckinih rok vzel kulm-kišto, si jo s svojimi močnimi rokami nadel na hrbet in jo po stopnicah odnesel v prvo nadstropje, kot da bi imel na hrbtu vrečo slame. »Si nova?«, jo je vprašal, tako mimogrede, ko sta prišla do vrat njenega stanovanja. Še prej jo je z zelenimi očmi pomeril od nog do glave- videlo seje, da mu je všeč. »Da, nova sem. Francka mi je ime in stara sem že sedemnajst let. Kako pa je tebi ime?« »Kar Tone mi reči. Fantje mi sicer rečejo tudi Tonč. Sicer pa, kako to, da ste se preselili sem v te puste kraje?« »No, saj tudi prej nismo živeli veliko na boljšem. Le nekaj kilometrov od tod. Tako, da mi je pravzaprav vse nekam znano. Imaš punco?«, je bila zvedava Francka, kije sicer v družini veljala za najbolj zgovorno. Njen oče nikoli ni prav dosti govoril, mama pa tako ni imela veliko časa za to, saj je neprestano nekaj delala. Štirje otroci, vsi še doma, odvisni odnjene iznajdljivosti, kako bo dan povezala z dnevom. Z očetom, kije zaslužil ravno toliko, da so preživeli, za priboljške je zmanjkalo, si pri gospodinjskem delu ni mogla veliko pomagati. Saj ne, da nekoč ni bila zgovorna, vendar breme, ki gaje nosila na duši, ji je na nek način zapiralo usta. Toneta je Franckina odprtost in otroška zvedavost- čeprav srcu na ljubo- se mu ni zdela, ko jo je tako cvetočo pogledal, nič kaj otročja. Nekoliko v zadregi ji je odgovoril, da se je pravkar vrnil iz vojske in da za dekleta pač ni bil pravi čas, da pa si bo že še kakšno našel. »Da mi ne bo dolgčas«, je še z nasmehom dejal in se odpravil proti svojemu stanovanju. »Se še vidiva«, je zaklicala za njim in morala si je priznati, da ji je Tone s svojimi zelenimi očmi, temnimi lasmi in nasmeškom na polnih ustnicah takoj prirasel k srcu. 2.poglavje Tone in Francka se tisto prvo leto nista veliko družila. Francka je imela veliko opraviti s svojimi mlajšimi sestricami in tudi s šiviljsko šolo, ki jo je zaključevala. Velikokrat pa se je zalotila, kako opreza za fantom z zelenimi očmi. Nekoliko jo je motilo. da se je Tone s svojo družbo nemalokrat domov privlekel pijan. A nikoli ni razgrajal. Ko sta se tako včasih srečala na stopnišču, ji je vedno kakšno pihnil na dušico. »Ja Francika, tebe je pa škoda!« »Čemu le?«, mu je z vprašanjem z fin ga: F. 10. VELSRPNA 2000 odgovorila, medtem ko gaje lovila, da ni, tako pijan, padel po stopnicah. »Nimaš fanta, pa tako luštkano dekle si. Zato se mi smiliš«, ji je odgovoril. »Sem pa že rajši brez fanta kot pa da bi na grbo dobila takšnopijanduro kot si ti.« »Čakaj, čakaj. Te že dobim v svoje roke« je še nerazločno zamomljal in se odpravil v stanovanje. »Čakaj, čakaj,...« in žeje opotekajoče izginil za lesenimi vrati. 3.poglavje Dve leti je minilo od njunega prvega srečanja. Poleti je bilo in sonce je sijalo, da je nad pločevinastimi strehami barak kar valovilo od vročine. Francka, ki sije medtem našla zaposlitev v mestni krojašnici, seje v takšnih popoldnevih rada odpravila do bližnje Save na kopanje. Pod železniško postajo, kjer seje rečni tok nekoliko razširil, se je z družbo rada sončila. In če je postajala vročina neznosna, si je rada ohladila svoje lepo pregreto telo v vedno hladni Savi. Tudi tisto, zanjo usodno pozno popoldne, seje odpravila do reke. Ni bila sama. Tam so bile tudi njene prijateljice, a nekako ji ni bilo do njihove družbe, do pogovora z njimi. Utrujena je bila. Iz torbe, ki si jo je sešila sama, je vzela knjigo in se zatopila v branje. Popoldansko sonce joje božalo po ogoreli koži in bila je že tik pred tem, dajo premaga spanec, ko jo nekdo zagrabi, jo dvigne v naročje in jo nese naravnost v vodo. Še predenje utegnila zakričati, je štrbunknila v vodo. »Ti baraba! Kaj si dovoliš?«, je kričala, ko je prišla do sape in z roko zamahnila proti nasmejanemu Tonetu. Seveda ga ni zadela. Tone seje še pravočasno odmaknil, jo prijel za roko in jo potegnil k sebi. Poljubil jo je. To je bil njen prvi poljub. Sprva se mu ni upirala. Tako lepo je bilo. »Kaj ti paje? Najprej me vržeš v vodo, potem, potem,...« seje pridušala, medtem, ko jo je Tone vesel, da mu je vrnila poljub, še enkrat potisnil k sebi ter jo še slajše poljubil. »Moja boš. Moja boš«, ji je šepetal na uho, ko mu je dokončno vdano z obrazom obslonela na prsih. 4.poglavje Predramilo jo je glasno riganje in smeh, pa vpitje vesele družbe, ki se je vračala s šihta. Seveda, ponavadi je bilo tako ob plačilnih dneh. Potem je bilo znova nekaj časa mir. Zmanjkalo je denarja. Šele takrat pa so bili možje sitni in postopali so po dvorišču, in posedali zdaj na eni, zdaj na drugi dvoriščni klopi v senci in modrovali, kako je to knapovsko m glažutarsko življenje kruto. Delaš in delaš, zaslužiš pa ravno toliko, da se enkrat tedensko pošteno napiješ, ostalo pa tako otroci požrejo, pa babe. Vrata so se odprla kot da bi jih neka sila hotela vreči s tečajev. Ves pobruhan in blaten- tisto noč je močno lilo z neba- seje Tone nekako prikotalil do zakonske postelje in nekaj nerazumljivega brundal proti Francki. Vstalajc.kotže tolikokrat poprej, mu sezula blatne in mokre čevlje, slekla hlače in srajco ter mu šepetala v uho, naj za vraga že utihne. »Saj boš zbudil otroka, pa še sosedom ni treba slišati, kakšno pijanduro imamo v hiši.« »Bodi že tiho, baba neumna. Drži gobec, da ti ga ne razbijem. Ti boš meni, ti...« je še spustil skozi smrdeča usta po ceneni pijači in že zasmrčal. Francka še dolgo v noč ni zatisnila oči. Solze so se ji že posušile, a v srcu sojo še vedno pekle bolečine žalosti, razočaranja. Ni mogla verjeti, da seje njen Tone tako spremenil. Saj je vedela, da je že tudi prej pil, a ne tako pogosto in znal jo je stisniti k sebi in potolažiti. Ko se jima je rodil prvi otrok Janko je bil tako srečen, da se kar ni mogel spraviti stran od zibelke, ki jo je Janku sam stesal. Tudi pil takrat ni. Prav srečna so bili takrat. Pa so začeli v službi vse bolj pritiskati na knape. Vse večje in večje nonne, vse več polnih huntov je moralo priti iz jame. Plače pa so bile vse nižje. Kdor ni ibralje tenko piskal. Možje so svoj obup vse bolj utapljali v pijači. Vse pogosteje so se zadrževali v bednih gostilnah, se pretepali in domov prihajali pretolčeni, zbiti in največkrat tudi pijani. Tudi Tone. Franckaje potem, ko ji je umrla mati, kije poprej skrbela za njenega Janka, pustila službo. Sicer njena plača ni bila kdovekako visoka, a nekaj je le bilo za zraven. Potem pa še drugi otrok, čisto nepričakovan, in vse je šlo samo še po zlu. Včasih je kaka krepka padla tudi po njenem obrazu. Ne bolečina, razočaranje je bolelo. Daje njen Tone tak, to ji ni šlo v glavo. Ko je zjutraj, neprespana , na robu hiše opazovala vzhajajoče sonce je sklenila, zatrdno je sklenila, da se bo pogovorila s Tonetom. Ali ona in otroci, ali pijača in družba, mu bo rekla, je sklenila. In potem naj se odloči. Če se bo odločil z.ime, za družino prav, če ne, si bom poiskala s .žbo. Jankoježetakodovolj velik, da bo znal I >krbcti za Marico, ko me ne bo. Nekako bomo / shajali. Še danes mu bom povedala, se je 1 brila. Ko se bo zbudil. Francka! Kje Si? Glava me boli. Daj, skuhaj n kofe. je klical skremženi Tone z ganka. ■Ja, žc grem, kaj pa se dereš? Bi rad celo bajto prebudil«, je odgovorila in vedela je, da tudi danes ne bo zmogla toliko moči, da mu pove tisto, kar je zatrdno sklenila. »Pa kdaj drugič. Še je čas.« Razlaga nekaterih besed: knap-rudar kulm kišta- zaboj za premog gank-balkon glažuta- steklarna kofe-kava pijandura-pijanec ibranje-dclanje nadur hunt-voziček za premog štrbunknila v vodo- padla v vodo Igor Gobe EOSS Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http ://www.mtaj.si/radio/ MVSgina! Valvasorjev fig 3 1270 Litija tel./fa\: 061 883-029, 884 209, 880-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z 4 * A možnostjo sponzoriranja -g I trž enje in produkcija za gospodarsko * 8L UL, interesno združ enje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net OmVANAATVSIGNAL ZAGOmiJAPOSLOM USPEH! NAIBOU GLEDANA LOKtLNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI O o ll.TTlŠ bl7?}TLr> 10. VELSRPNA 2000 Mladi ekologi z osnovne šole Tončke Čeč so prav lepo napisali, kakšen odnos imajo do narave. Se tega res tudi držijo? Kar pomislite, kakšna bi bila narava, če bi vsi pazili nanjo. Nalašč smo objavili njihove trditve, saj vemo, da se v počitniških dneh več gibate po gozdovih in travnikih ter ob vodi kot navadno. In da vas spomnimo, kako se je treba obnašati. Znanka z bližnjega hriba je pripovedovala, da pride neka družina iz doline večkrat na njihov travnik, kjer imajo piknik. Za sabo še nikoli niso pospravili. Upajmo, da bodo prebrali zapiske ekologov s šole Tončke Čeč. Ml SMO MLADI EKOLOGI Pospravljamo smeti. Zbiramo star papir. Ne kričimo v gozdu. Ne hodimo po travi. Ne kurimo v gozdu. Ne nabiramo velikih šopkov rož. Ne lomimo vej. Smeti vržemo v koš. Ne mečemo smeti v vodo. Pozimi hranimo ptičke. Sadimo mlada drevesa. Ne pišemo na drevesa. Dean, Primož, Maja, Špela, Adela, Mitja ii OŠ Tončke Čeč DROGE IN MLADI Nekega dne pride sestra iz šole. Vsa objokana nam sporoči, da je umrl njen sošolec Ljubiša Tršič. Mami jo vpraša, zakaj je umrl in sestra odgovori, da zaradi drog. Sestra je tako jokala, da sva jo z mami tolažila ves dan. Droge mu je menda dal njegov bratec, vendar, ko je videl, da umira, so ga hitro peljali proti bolnišnici. Na poti pa je umrl, zato seje njegov brat ustrašil in ga vrgel na cesto ob pločniku. Drugi dan so ga našli ljudje in čez nekaj dni je bila ta zgodba že v časopisu in tudi na televiziji. Na pogreb je šla tudi moja sestra. Pravi, da so na pogrebu vsi zelo jokali. Žalostno je, da ni bilo na pogreb njegove razredničarke. Bil je zelo priden učenec. In menda ni nikoli prej poskusil drog. Živel je v Ljubljani in hodil v 1.letnik srednje šole. Imel je tudi bratranca, ki je bil star 10 let. Prvič je poskusil drogo in mu je bilo že takrat usojeno, da umre... Ii glasila 7.c - OŠ Tončke Čeč MATIC Moj najboljši prijatelj je Matic, nekajkrat mi je pomagal, da me niso pretepli. On jih je zadrževal, jaz pa sem se skril. Čez približno deset minut sva se spet dobila na določenem kraju in skupaj odšla domov. Bil sem zelo vesel, da mi je pomagal. Kristjan Marodi, 5.d. OŠ Trbovlje NA ZAKLJUČNEM IZLETU V discu so vrteli mojo najljubšo pesem. Tisti trenutek, ko sem jo zaslišala, sem vedela, da bo to bil odštekan večer. In nisem se zmotila. Medtem ko seje Tea mučila, da bi mi naredila frizuro, so fantje v sosednjem stranišču nase metali cele kile gela in želeja. Tina in Nina nista šli plesat, midve s Teo pa sva se odpravili na plesišče, da bi se malo znoreli. Tisti "malo" se je kar spremenil v "popolnoma". Vmes nisem spustila veliko plesov, mogoče štiri, ampak samo zato, da bi prišla do sape. Branka, OŠ Ivana Cankarja OGLEDAU SMO Sl OBRAT CEMENTARNE NA PLESKEM Opisal bom, kam smo odšli danes. Danes smo odšli na kamnolom in k drobilcu cementarne Trbovlje na Pleskem. S kombijem nas je odpeljal šofer Milan. Videli smo drobilec kamnov. Vsak dan morajo delavci pripeljati s 30-tonskimi tovornjaki kamenje, ki ga stresejo v luknjo, v katerri je drobilec kamenja. Zatem smo odšli v kamnolom, kamor nas je odpeljal inženir Martin. V kamnolomu smo od daleč videli, kako so z dinamitom razstrelili veliko skalo. V kamnolomu je lepo in upam, da bom še kdaj šel tja in v cementarno. Nermin Karaman, 6.l OŠ Vitka Pavliča BABICA Ml JE PRIPOVEDOVALA Babica mi je povedala, da je obiskovala le prvi razred in polovico drugega razreda osnovne šole. Ker sta njen oče in mačeha živela od kmetijstva, je babica morala že kot otrok obdelovati velike njive, grabila je seno in skrbela za živino v hlevu. Babica se je mlada poročila in je bila zelo mlada babica. Pripovedovala mi je tudi, da je bila zaposlena v proizvodnji pri izdelavi kuhinj Svea in pa kot snažilka pri KOP-u Zagorje ter RGD-ju Trbovlje. Sedaj z dedkom živita sama v bloku in prihajata k nam na obisk. Sama sem tudi večkrat deležna sprehoda z njima v gozdu, kjer nabiramo gobe, kostanj, borovnice ali druge gozdne sadeže, povedala bi tudi to, da imam babico in dedka zelo rada. Azra Hodžič, 3.a. OŠ Toneta Okrogarja NA KUMU Bila je sobota. Odpravili smo se na Kum. Da mi ne bi bilo dolgčas, sem s seboj vzela tudi psa iz pliša in povabila sem prijateljico. Tekmovali smo, kdo bo prej na vrhu. Jaz sem bila s prijateljico, Matija, mami in oči pa skupaj. S prijateljico sva zmagali. Nagrada je bila dva kozarca soka. Na Kumu je kar malo pihalo, saj je bilo že pozno. Čez nekaj časa smo se vrnili. S prijateljico sva spet zmagali, zato sva se lahko v Lontovžu še malo poigrali na gugalnicah. Katra Kozinc, 3.b OŠ Tončke Čeč NA GORIČKEM Nikoli še nisem videla tako majhne cerkve. Ko smo hodili čez sadovnjak, smo opazili, da so drevesa polna velikih, sočnih, rdečih jabolk. Vsi smo jih hoteli odtrgati, a nam vodič ni dovolil. Ko smo končali, nas je pred avtobusom čakala polna gajba jabolk. Najbolj od vsega pa mi je bilo všeč na avtobusu. Imeli smo žurke. Poslušali glasbo in peli. Mislim, da so nas imeli učitelji že polno glavo. KANARSKI OTOKI Uf, končno sem na Kanarskih otokih. Let z letalom je trajal dolge štiri ure. Zdaj pa se moram s taksijem odpeljati v sanjski hotel GRAND KANARIA. Uh, komaj čakam. Že danes se bom odšla kopat v bazen pred hotelom. No, zdaj, ko sem v hotelu, moram le še odnesti svojih 50 ogromnih kovčkov v svojo prečudovito sobo. Zanimivost pri odpiranju sobe. Soba se ne odpre z navadnim ključem, ampak z manjšo kartico. No, dosti o tem. Pojdimo zdaj na plažo ali pa na bazen pred hotelom. Uživala bi rada v miru, zato se poslavljam od vas. Katja Traunšek, 4.a OŠ Tončke Čeč l(9m fci v SvoiSm kfSjU d Ee JogerKfcieEorchgatgf Kups IJu^i-iraiasorcriegter Gienjsn Juosncfclaaorctigglgj PgdnMnrf Hrvertste) Glazbcno Društva Branj Kaslsj .lugandb^shape-Oe GurJalaheiiri Juyfertdbtasiafctiee1ar Veilnprad Svmphjnaiahea BlaaonJiesty ZiaecgnbE.chl? 1 90,00 90,BO -^30' 03,40 37,00 33,20 30,00 65.60 S2.CC BS,20 BS.BO 7&.oa 72,40 as,oo 58,20 68,00 82,80 B3,&] 85,00 81,80 H.3.40 79.CO 77.00 75.80 72,00 66,CC Ul,40 gp.a B&,1:3 85,13 84,23 83,47 33,S3 82.93 81,40 78.93 5 77,07 A 72.13' f 0833 1 63,33 Qz A GO R I Vabimo vas,da se v soboto, 1Q. 08. 2000 udeležite letalskega mitinga, ki ga kot vsako leto v avgustu organiziramo elani aerokluba Zagorje ob Savi 2 naslednjim programom 10.00: Začetek prireditve 10.00 - 13.00: Panoramski poleti nad Zasavjem in okolico (z letali in lielikopterjem) 15.00: Začetek programa v katerem kodo sodelovali, motorni zmaji, padalci, akrokatska letala, letala slovenske vojske, kelikopter, kalon, ... Od. 18.00 dalje pa se koste lakko poveselili in zaplesali ok zvokik ansamkla "Zlati zvoki" Nasvidenje na RUARDIJU! RENAULT Omejena serija vozil! Twingo in Clio Ocean Megane in Laguna Concorde gšk§ Prihranek od 100.000,00 do 340.000,00 SIT! MAi?AJx telefon prodaja: (03) 56 33-110 servis: (03) 56 33-120 E-mail: prodaja.trbovlje @ avtohisamalgaj.si, www.avtohisamalgaj.si RENAULT čSTJD RADIO TRBOVLJE TErB OVLJE . L ti tl iv 1* rs .i? n Eva in Gospod... "Gospod, imam problem! " "Eva, kje imaš problem?" "Gospod, vem da ste ustvarili mene in mi dali ta prelepi vrt in vse te prelepe živali in eno neverjetno zabavno kačo, ampak jaz enostavno nisem vesela." "Zakaj to?" se je oglasilo od zgoraj. "Gospod, sama sem in sem že čisto naveličana od teh jabolk." "Torej Eva, v tem primeru...imam rešitev. Ustvaril bom moškega zate." "Gospod, kaj je to moški? " "Moški bo slabotna kreatura, agresivne narave, ogromnim ego in nezmožen, da bi pričustvoval ali te poslušal In vedno ti bo delal probleme. Bo pa večji, hitrejši in močnejši od tebe. Zelo dober bo pri pretepanju in v brcanju žoge in lovenju ovc in konec koncev ne bo niti tako slab." "Sliši se fantastično, "je rekla Eva s tonom ironije. "No, res. Boljše kot udarec v oko. Ampak dobiš ga lahko le pod "Moral bo verjeti, da sem naredil najprej njega." (ali kaj naj ne bi govorili med spolnim odnosom) Ste vsi tako smešni, ko ste nagi? Si me zbudil samo za to?! Ne čutiš smrada po zažganem? A ne, to si ti... Poskusi dihati skozi nos... Dragi, si zaprl zadnja vrata? ON: To je tvoj prvič, je res? ONA: Ja, danes. Mi daš daljinec? Sprejemate kreditne kartice? 7./7.7ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ7ZZZZZ7.ZZZ7.7.7.7.7.7.7 Upam, da boš zgledala tako lepa tudi, ko se bom streznil... Imaš na TV kakšek dober kanal, kjer predvajajo filme? Ne mi uničit make-upa! Ma, sem si ravnokar oprala zobe... Hočem otroka! Veš, da bi morali prebarvati strop? Kdaj se začne ta zabavni del? Sem vzela tabletko danes? Si res prepričan, da se nismo že nekje srečali? Kdaj bi morala začeti uživati? Tako dobra si, da bi to lahko opravljala kot službo... Je to kri?! Si prepričana, da te nisem že nekje videl? Upam, da prihaja ta zvok iz vodne postelje... Sem ti rekla, da ne bo delalo brez baterij... Če bi prenehal kaditi, bi verjetno zdržal tudi več časa... Ne... res... bolje, če od tukaj naprej nadaljujem sama... Lepo je biti v postelji z nekom, ki mi ga ni treba napihniti... Morda bi bilo bolj zabavno, če bi še koga povabili... Ej... si skoraj tako dober kot moj bivši... Zgledaš bolj mlad na videz kot na dotik... Mogoče si samo izven forme... Potiš se kot en luški delavec. Sedaj vem zakaj te je pustila. Če mi je uspelo odstraniti tampon???? Kakšen tampon!!!? Če pomislim, da te ni bilo treba niti povabiti na večerjo... Kaj mi boš pripravila za zajtrk? Nekaj ti moram priznati... 50 prave ali sem jaz ostal malo za časom? 51 morda imel težko otroštvo? Boš vseeno volila zame? Sem ti že omenila majhno operacijo za menjavo spola, ki sem jo prestala? Sovražim ženske, ki mislijo, da je seks pomemben... Dragi, ti je že prišlo? Dej... sej ni nič takega... plastična kirurgija dandanes dela mirakle... To velja kot zmenek??? Morali bi narediti dokumentarec o moških kot si ti... Hik... Za kaj takega moram najprej popit še eno pivo... hik!.. Kdaj bi najraje spoznal moje starše? Lahko daš nase to tablico? Stalno pozabljam imena... Ne se sekirat...vedno si pilim nohte v postelji... (v telefonski kabini) sej ne zameriš, če koga pokličem, ne? Upam, da nisem pozabil prižganega plina... imaš vžigalico? Ne skrbi... moj kužek je prav priden, vdaj za dobermana. Zal... ne dajem napitnine. Lahko bi se vsaj delala, da ti je všeč... Moja bivša je to počela dosti več časa... Je tudi to greh??? Ej... Kdaj pride na vrsto moj prijatelj? Prosim razumi, da to počnem samo za povišnico... Koliko časa misliš da boš še v "vsak čas mi bo prišlo"??? Hočeš reči, da ti nisi moj skrivni oboževalec?! Če samo pomislim, da sem hotel položiti tvojo prijateljico... Vici Pride v trboveljsko porodnišnico Hrastničanka roditi, pa jo, kot je to sedaj moderno, doktor povpraša, če bi želel biti oče otroka pri porodu navzoč. Pa Hrastničanka malo pomisli in si zmisli: „ Ne, g. doktor. Mož ne dovoli! !„ Tisto noč, seje, po uspeha polnem delovnem dnevu, in zato ves zadovoljen nad samim sabo, mož spravljal v posteljo k ženi. Ta je, utrujena-od gospodinjskih malenkosti že rahlo podremavala. Slečen se samozadovoljno ogleduje v ogledalu na steni. In pravi ves v zanosu: „Ti, ljubica, če bi imel samo centimeter daljšega, potem bi pa že lahko rekel, da sem kralj?! !„ „ Aja?? No, ako bi imel pa samo centimeter krajšega, bi bil pa lahko kraljica! !„ se hladno zasliši ispod blazine... Prinese Trbov'c svoji ženi iz Francije prečudovit parfum, kaj ti misliš, francoski parfum. In ona ne bi bila ona, ako ne bi tozadevno novost nesla še svežo k sosedi in jo pobara: „ Sploh si ne moreš predstavljati, kakšen čudovit parfum mi je prinesel moj mož iz gostovanja v Franciji!,,. In pikro, kar je bila njena specialiteta, dodala: „ A tebi tvoj Fridl nikoli nič ne prinese ??„ „ Ne, tako slabe vesti pa moj nikoli nima ! „ ji hladno odgovori soseda... Oni dan seje pri sosedovih slišalo skozi tanke stene našega bloka, ko se je njihova ta mala vrnila, kot ponavadi, pozno ponoči domov. Postavila seje sredi predsobe, in začne na ves glas jokati in moledovati: „ Mamiiiii ...!!„ in seji ulijejo slane solzice... „ Kaj je, ljubica moja? Pa kaj je spet narobe??,, jo tolažilno vprašuje njena mami... „ Noseeečaa seeem ... uuaaaaa ... !!„ je v hlipajočem joku izdavila ta mala... „ Ljubi Bog, pa ja ne že spet!! Ja, kje si pa imela glavo, dekle nesrečno ?? • • » „ Pod volaaanooom ... uuaaaaaa ... smrk ... smrk •••» 10. VELSRPNA 2000 n?j g/if; rrFjr.fi VcbeŽCVAlkA ISlAtAŠA obkriv^ SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI ZASAVCA Več ali manj ste se vsi odpravili na dopust, kar pa tudi ne preseneča, saj nas v nov dan prebujejo vroči sončni žarki. Pazite, da vas ne opečejo preveč. Želim vam prijeten dopust, naberite si čim več novih moči za nove podvige v naslednjem letu dni. Za vaše razumevanje se Vam še enkrat najlepše zahvaljujem. Vedelevalka Natašo ŠIFRA: MORJE 1.Zdravje Takole bom rekla, da kakšnih večjih in nepredvidljivih težav z zdravjem sicer ne bo, kar pa seveda še ne pomeni, da vam ni potrebno vsaj malo pogledati in popaziti tudi nase. Vsi smo občutljivi in dovzetni za takšne ali drugačne bolezni, če jim dovolimo, da nam pridejo blizu. Vi konkretno imate zelo občutljiv želodec, zato bi bilo dobro premisliti tufdi kaj jeste in koliko in tudi kdaj. Občasno ptalce zdrave prehrane, veliko zelenjave in sadja, pa težav skorajda ne bo. Kakšne manjše že, povezane pa bodo z raznoraznimi prehladnimi obolenji, ki jih boste dokaj zlahka premagali. Zapomnite si nasvet, da pri prehladu dostikrat pomaga že sama čebula. 2.Finance Trenutno vaše finančno stanje ni najboljše, toda obetajo se vam boljši časi. Pričakujete jih lahko v pozno jesenskih in zimskih mesecih, ko bo trenutna finančna suša minila in se bodo stvari postavile na svoje mesto, mnogo bolj kot to kaže trenutno. Malce vas že zapuščajo pozitivne misli in upanje, toda zapomnite si, da za dežjem vedno posije tudi sonce, tudi pri vas bo tako in nič drugače. Malo več upanja v srečen razplet vseh težav pa boste videli, da se bodo le-te same od sebe pričele reševati in še sami ne boste vedeli kdaj in kako. To vam bo dalo nov elan in energijo, ki vas bosta ponesla do novih zmag. S.Služba Trenutno službe nimate, ta vaš problem se bo rešil jeseni. Čez poletne mesece ni iz kart razvidno kaj takega, kar bi vam utegnilo prinesti službo. Se pa bo to zgodilo že v prvih jesenskih dneh. S službo boste imeli več sreče kot si mislite, predvsem zaradi vsega tega kar slišite. Vsekakor boste zelo zadovoljni. In to bo neka bolj dolgotrajna zadeva. ŠIFRA: MMM 1.Prihodnost nasplošno Vaše vprašanje se je glasilo kakšna prihodnost vas čaka? V kolikor bi morala odgovoriti z eno samo besedo, bi rekla lepa in prijetna. Odprli sta se vam kar dve karti božjega očesa in to na mestu, ki ponazarja prihodnost. Vsak strah pred neuspehi in težavami je torej odveč. V vašem življenju bodo sicer pomembno vlogo odigrali moški, ampak v pozitivnem smislu in ne negativnem, kot si mnogi zelo na hitro predstavljajo. Odprla pa se vam je tudi karta denarja, ki sicer nakazuje, da večjih finančnih težav ne boste imeli in hkrati tudi, da vas čaka neko mirno in zelo prijetno obdobje vašega življenja. Torej so vsi vaši strahovi odveč. Poslovno in finančno ne bo nobenih večjih sprememb, vse v mejah normale oziroma bolj ali manj po vaših pričakovanjih. 2.Ljubezen Na ljubezenskem področju ste doživeli že marsikaj, veliko prijetnih in tudi dosti neprijetnih stvari. Rekla bi, da vam bo letošnje leto bolj prinašalo pozitivne in prijetne trenutke, kot tiste, ki bi jih radi kar takoj pozabili. Tudi v težavah ohranite mirno kri, kajti iz vseh težav vodi pot navzgor in ven. Ljubezen vam bo vse svoje radosti in romantične trenutke prinesla v jeseni in zimi, ravno nasprotno kot je v navadi. 3.Sin zdravje Vaš sin bo trdnega in dobrega zdravja. V kartah niso razvidne kakšne posebno hude težave, ki bi vas in vašega sina utegnile doleteti. Je pa zelo čustven, tako da ga bo prej doletela kakšna čustvena kot tista prava rana. Pa tu nisem mislila zgolj na ljubezenske težave... f ~ : • \ ŠIFRA:_______________ Datum rojstva:____________ Rad-a bi izvedel-a:_______ V___________________________________________________J .........-. VEDEŽEVALICA NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/46-89 vs — V TRENING DOBRE V0UE Tudi vam se je prav gotovo že zgodilo, da vam je šlo vse popolnoma narobe. Vse se ponavadi začne že zgodaj zjutraj. Najprej vas soseda grdo pogleda, potem vam pred nosom odpelje avtobus, v službi neprijazni sodelavci, na koncu pa se vam še načrt za prijeten večer podre kot hiša iz kart. Sami pri sebi si rečete, to je bil pa zopet en zaklet dan. Vendar so ameriški psihologi prepričani, da se dobrega razpoloženja preprosto lahko naučimo. Nasveti: l.Pozitivnen pogled no svet Prenehajte v vsem in vsepovsod iskati samo najslabše in napake. Tudi ko vam gre vse narobe, si ne dovolite, da bi se smilili sami sebi. Raje si spodbudno recite, da se bodo stvari kmalu obrnile na boljše. Tako si boste precej okrepili samozavest. Poleg tega vas ne bo vsaka malenkost takoj spravila iz tira. 2.Bodite prilagodljivi Ste užaljeni, ker vas je prijateljica pustila na cedilu? Odločite se in se dogovorite z drugo prijateljico, privoščite si dolg pogovor po telefonu. Ne dovolite, da vam drugi krojijo vaše življenje, tudi prijatelji ne. S.Bodite neodvisni V življenju lahko uživate v veliko rečeh, toda le malo jih nujno potrebujete. Bodite neodvisni in delajte tisto, kar radi počnete. Družite se le s tistimi, ki so vam blizu. 4.Smejte se Smeh dela čudežee. Tudi če ste sami, se smejte. Videli boste, da se vam bo razpoloženje v trenutku izboljšalo. Društvo prijateljev mladine in Občina Zagorje ob Savi VABITA na aktivnosti v času poletnih počitnic: Sreda, 16.8.: Izlet na Rakitovec s planinskimi vodniki, mentorici: Katja Kos in Špela Starc, zbirališče: glavna avtobusna postaja v Zagorju ob 7.uri, Četrtek, 17.8.: Ustvarjajmo glasbo skupaj z nackom, mentorica: Manca Cerkovnik, zbirališče: pred OŠ Ivana Skvarče ob lO.uri, Petek, 18.8.: Oblikujmo po domišljiji -oblikovanje kipov iz alu folije, mentorica: Marta Mam, zbirališče: podhod pred Delavskim domom v Zagorju ob lO.uri, Sreda, 23.8.: Uganke in zanke, mentorica: Anita Drnovšek, zbirališče: pred OŠ Ivana Skvarče ob lO.uri, Četrtek, 24.8.: Izlet na Podkum in Kum, mentorica: Irena Mihevc, zbirališče: glavna avtobusna postaja Zagorje ob 8.uri, V tednu od 28.8. do 1.9.: Kopanje na kopališču Selo, mentorica: Darja Rakovič, zbirališče: pred kopališčem Selo ob 9.uri, vstopnice po 150,00 SIT dobite na sedežu društva ali pred kopanjem. Za vse podrobejše informacije pokličite Društvo prijateljev mladine Zagorje, tel.: 69-200, ali nas obiščite na Cesti zmage 33 v Zagorju. Vljudno vabljeni! Društvo prijateljev mladine Trbovlje VABI na počitniške dejavnosti: Društvo Relik Trbovlje prireja vsak petek ob 18.uri (po dogovom tudi sobota) v prostorih društva Likovno šolo za mlade. Finančna soudeležba znaša 2000 SIT, mentorja sta Maja Kuhar in Benjamin Kreže, Rokometni klub Mikolič Rudar Trbovlje prireja poletno rokometno šolo na odprtem igrišču RK Rudar do 18.8. od 9. do 10.30 ure. Po končanem treningu je organiziran odhod na letno kopališče Trbovlje, prijave so možne na tel.: 53-550, fax: 27-418 in GSM 031/790-571 (Andrej Malovrh), Nogometni klub Veterani Trbovlje organizira šolo nogometa za dečke roene od 1988 do 1994 v času do 15.8. Prijave sprejemajo v klubskih prostorih NK Veterani, vsak delavnik od 17. do 20.ure. Šahovski klub Rudar Trbovlje organizira šahovsko šolo na igrišču Partizana od ponedeljka do petka do 31.avgusta od 9. do 10.30 ure. Šole se lahko udeležijo vsi učenci, ljubitelji šaha in predšolski otroci. Župan občine Trbovlje obvešča, da bo vsako soboto popoldan od 14. do 17.ure do 31.8. zaprta za promet cesta od križišča Njiva (Dežman) do Name. Otroci se boste lahko rolah, kolesarili, igrali... Vsi, ki smo pripravili program, vam želimo obilo prijetnih počitniških dni! Društvo prijateljev mladine Litija VABI na počitniške dejavnosti: Četrtek, 10.8. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne ročne delavnice, na Stavbah, Sreda, 16.8. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne delavnice - kotički, na Stavbah, Petek, 18.8. ob 9.uri: Jahanje, v LABA centru. Ponedeljek, 21.8. od 9. do 12.ure: Pohod na Sitarjevec, zbor pri OŠ Litija, Četrtek, 24.8. od 9. do 17.ure: Kopanje na Izlakah, Torek, 29.8. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne pravljične delavnice, Matična knjižnica Litija. Pridružite se nam in si tako popestrite poletne počitnice! v\\\\WW\\\\W\WWW\WW\XWW\N\WWWWWW\WWW\\\\WW\W\\\W\\W\\W\W\W\\W\W\\W\WWWWW\\\W\WWWW\\\W\W\\\W\W\\WW\WW\WW\W\V HOROSKOP 22.3.-20.4. Čeprav si še tako želite, ne morete postati nekaj, za kar nimate osnov. Če ne želite že vnaprej le igrati vloge, ki vam je všeč in se siliti v stvari, ki vam niso pisane na kožo, bo potreben korenit preobrat. Št.: 14. 21.4.-21.5. Ne glede na vaše želje in pripravljenost pomagati, ste lahko prepričani, da nikomur ne morete odvzeti bremena, ki ga mora nositi sam. Bil bi že čas, da tudi sami odraste-Ijudeh, ki to Na nekatere stvari, ki se tičejo vaše preteklosti, boste začeli drugače gledati, kar pa še ne pomeni, da je vse rešeno. Pomembno je, da se o tem, kar vas že dalj časa odkrito te in ne iščete staršev v niso. Št.: 9. 22.5.-21.6. mori, pogovorite s partnerjem. Št.: 10. 22.6.-23.7. Ne dovolite si, da bi nenehno bremenili druge s svoji-mi problemi in 'V-aJ /IJ se potrudite občasno tudi poslušati. Čeprav imate pogosto ta občutek, nikakor niste sami. Bodite iskreni tudi do sebe. Št.: 21. Posvetite se stvarem, za katere menite, da so pomembne. Potrudite se razumeti smisel tega, kar se vam dogaja in se iz vsega skupaj nekaj naučiti. Marsikaj se bo spremenilo, a ne samo v vaši glavi. Št.: 19. Zelo pomembni vam bodo odnosi z drugimi. Zavedajte se, da pri vsem skupaj ni pomembno le to, da ste sprejeti. Pomembnejša je kvaliteta in nivo odnosov, kijih imate z ljudmi okrog sebe. Št.: 7. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. 24.9.-23.10. odgovore na v Včasih je dobor utišati misli, ki vam rojijo po glavi in doseči tišino. Šele potem boste lahko začutili, kaj je res pomembno in kaj ne. Ne pričakujte namreč, da vam bo razum dal vprašanja. Št.: 3. Če nočete svojega življenja preveč zakomplicirati, boste morali biti bolj tolerantni in prilagodljivi. Nikar se ne trudite na vsakem koraku dokazovati, da na vas ne more nihče vplivati. Št.: 18. 24.10.-22.11. t1? Stvari, ki vas težijo, boste v- nehali odrivati in se skušali z njimi odkrito spoprije-ti. Ni nujno, da je vaš partnerski odnos res tak- 23 11 -22 12 ^en’ za kakršenga ga ocenjejete, zato ne reagirajte prehitro. Št.: 1. Kar nekaj stvari vam bo uspelo samo zaradi vaše vztrajnosti. Kar ste si »zapičili« v glavo, boste tudi izpeljali. Če se boste v družinske zadeve preveč vtikali, se bo vse samo še poslabšalo. Št.: 27. Nikar si ne /771 I "V dovolite, da bi T zaradi svoje lenobe popustili Pr' stvareh, za kalere dobro veste, da so nujne. Ob partnerju se boste 21.1.-19.2. počutili varne in sprejete, pogrešali boste le malo več čustvene vznesenosti. Št.: 15. Utesnjenost in oviranost, ki jo občutite je znak, da so postali obstoječi okviri preozki in da morate napraviti 20 2 -21 3 navzven. Precej boste pod vplivom literature, ki ste jo vzeli v roke in vam je nekako razširila obzorja. Št.: 25. 23.12.-20.1. NAGRADNA KRIŽANKA 4- NAGRADNA KRIŽANKA s STO TOGIH UP Sffif K0PTERJA ENEJEV S- MČKl, PSEVDONIM PKA S, aESISa In™) VEK mM£,Ek, MILEV ROKAV N«. SKEM SLOVENSKA PREVAJALKA IN NOVINARKA (OLGA) VEČERNA Dir £1št IS BRUSLJA. ATH Sl NASLOV SeX° PRISTAŠ REIZMA miiF LJUDSTVO NA JUGU KITAJSKE S?- misv • |' i ir AVTOR: BOJAN ARKO VSAKDO PODOLGO- VATIH. TANKIH KOVINSKIH DELOV, KI VEŽE PESTO S PLATIŠČEM KUHALNIK NA GORILNI ŠPIRIT MAJHEN. PISAN PTIČ PEVEC SOJ. LESK PRITOK RENA V FRANC. ALZACIJI OTROŠKO VOZILO NAŠ bHe°S KRATEK, TLESKA- JOČ UDAREC. ROPOT . : : vsr GORE KUČMA IZ POLHOVIH KOZIC T1A ** ŠTORKLJA ESKIMSKO KUPOLASTO PREBIVALIŠČE IZ SNEGA sSi VOL?M S ŽALJENJE ROBERT 0WEN SLOVENSKI ŠAHIST (GEORG) sAmostan- SKI BRAT 1 ■ lllll PRIBITEK = HRVAŠKI ROKOME- TAŠ SMAJLAGIČ : ARGOŠKI gXmV,. TOLOGIJI TIPKA SKUPINA TREH PEVCEV, TRIO ORANJE GLIVIČNA KOŽNA bolezen, GOBICE ITALIJANSKA LUKA V SEVERNEM JADRANU S AMERIŠKI KEMIK, NOBELOVEC 1994 GEORGEA.) V STROKOV- ARABISTIKO S* VIDA ČOK IZVRŠITEU SMRTNE KAZNI IVAN TAVČAR OZNAKA ZA NAJPOMEMBNEJŠE JA-PON. KORPORACIJE »Ulil GRŠKA S URADNA LISTINA jEsr SKEM iirai LEPOT TOSC Pijanca na poti domov padeta v mlako in eden pravi: "Sedaj pa zares, to še spijeva, pa greva." MCD POLZI Dve polževki gresta na sprehod. Nenadoma ena zašepeta: "Ti, neki polž naju zasleduje." "Ojoj. Ali mi hiška lepo stoji?" HIDRANT Desetar postroji oddelek, ukaže mimo in pobesni: "To velja za vse, tudi za vas, gospod v zadnji vrsti! Kdo pa vam je dovolil nositi v vojski rdečo kapo?" Vse je bilo tiho in nihče ni nič rekel. Nenadoma se oglasi eden izmed vojakov: "Gospod desetar, tisti z rdečo kapo je hidrant.” "Me nič ne zanima, tu morajo ubogati tudi akademiki!" DARILO "Zakaj pa ženi podarjaš lončnice?" "Zato, da grem lahko sam na dopust." "Kakšno zvezo pa ima dopust z rožami?" SLOVARČEK: AVTOGIR: predhodnik helikopterja RIHM: nemški komponist ADRAST: argoški kralj KEIRETSU: japonska korporacija OLAH: ameriški kemik "Nekdo mora vendar ostati doma in zalivati rože!" vedeli... ...da se britanski dnevnik The Sun rad “okrasi” s kakšnim protifrancoskim “okraskom”. Pred približno dvema letoma je tako v nekem članku napovedal vojno proti “francoskemu zadahu”, saj so Francozi veliki porabniki česna. Po mnenju časopisa je namreč “francoski zadah tudi zaradi tega najbolj grozen v vsej Evropi”. Ko je članek izšel, je časopis za prvih 2000 francoskih turistov, ki bi prišli v Veliko Britanijo, pripravil 2000 ustnih osvežilcev. ...da je Jacob Bauser iz Biloxija v ameriški zvezni državi Mississippi v nekem lokalu med vrnjenim denarjem dobil tudi bankovec za dva dolarja, ki je bil na eni strani odtisnjen zrcalno. ...da je imel veliki nemški skladatelj Richard Wagner kodra, ki je bil nad glasbo zelo navdušen. Ko je \Vagner dirigiral v kateri od svojih oper, je kuža kot pribit čepel v orkestrskem prostoru in pozorno sledil glasbi. Na koncu pa je z veselim poska-kovanjem in mahanjem z repom izkazoval svoje navdušenje. !vT:i“i lvTa~! | 10. VELSRPNA 2000 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 24.08. 2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.16/ 2000". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 14/ '2000 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.l: 1. : Praktična nagrada: Vida Klobčar, Prešernova 6, Zagorje 2. : Praktična nagrada: Zdravko Dragič, Novi Log 14, Hrastnik 3. : Praktična nagrada: Franc Gabrijel, Trg svobode 30, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 14.8.2000 do 18.8. 2000. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. TRBOVLJE Ob četrkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18130 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Ob nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja,poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 [p Ul (0 (Cj Ul £\ a n ® Kino Zagorje 10.8. - 13.8. MUZA (komedija), čet. in ned. ob 19.00; 11.8. -15.8. MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO (drama), pet., sob., pon. in tor. ob 19.00; 16.8. - 20.8. MOŠKI ŽIGOLO (komedija), sre., čet., pet. in ned. ob 19.00; 19.8. - 22.8. STIGMATA (triler), sob., pon. in tor. ob 19.00; 23.8. - 26.8. ČAROVNICA IZ BLAIRA (srhljivka), sre., čet. in sob. ob 19.00; 25.8. - 29.8. 28 DNI (drama), pet., ned., pon., tor. ob 19.00; 31.8. ERIN BROCKOVICH (drama) ob 19.00; Kino Izlake 13.8. MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO (drama) ob 20.15; 20.8. STIGMATA (triler) ob 20.15; 27.8. ČAROVNICA IZ BLAIRA (srhljivka9 ob 20.15; Kino Trbovlje 10.8. RESNIČNA ZGODBA (drama), ob 20.00, 11.8. - 14.8. SVETI DIM (drama), pet., sob., ned., pon. ob 17.00; 11.8. - 17.8. TITANIK (drama), pet., sob., ned., pon. ob 19.00, tor. in čet. ob 19.30; 15.8. - 17.8. HIŠNI RED (drama), tor. in čet. ob 17.00, sre. ob 18.30 in 21.00; 18.8. - 24.8. MUZA (komedija), pet., pon., tor., čet. ob 19.00, sob., sre. ob 21.00; 18.8. - 24.8. B.MONKEV (triler), pet., pon. in čet. ob 21.00, sob. in sre. ob 19.00, ned. ob 19.00 in 21.00; 25.8. - 31.8. PATRIOT (zgodovinski spektakel), pet., pon., ton, čet. ob 19.00, sob., ned. in sre. ob 17.00 in 20.00; Kino Hrastnik 10.8. - 13.8. HIŠNI RED (drama), sre. in čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 11.8. - 13.8. MISIJA NA MARS (ZF akcija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 14.8. - 15.8. NI KINO PREDSTAVE; 16.8. - 20.8. MUZA (komedija), sre., čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 18.8. - 20.8. KOLESA (yu thriller), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 21.8. - 22.8. NI KINO PREDSTAVE; 23.8. - 27.8. B.MONKEV (romantični thriller), sre. in čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 25.8. - 27.8. ERVIN BROCKOVICH (drama), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 28.8. - 29.8. NI KINO PREDSTAVE; 30.8. - 31.8. TIHI GLAS (glasbena drama), sre. in čet. ob 20.00; Kino Dol pri Hrastniku 11.8. HIŠNI RED (drama), ob 19.00; 18.8. MUZA (komedija), ob 19.00; 25.8. B.MONKEV (romantični thriller), ob 19.00; 10. VELSRPNA 2000 J j.Jf.fi j Z''S'""C - evo FARBANJE JAJC ... Ironija je, kadar oče prepričuje lastno hčer, da je nastala iz opice ...še večja ironija pa je, kadar Cerkev, na pragu tretjega tisočletja (še vedno obredno) zahteva od vernih in onih, ki to (še) niso, da jih je po svoji podobi ustvaril stric z belo brado, ki sedi na belem oblačku odet v belo rjuho ..._______ ZASAvC-eV POLITIČNI PAV ... Svoje delo opravljam korektno in za razliko od nekaterih, želim o njemu tudi javno govoriti ... Tako imam pravico (in dolžnost) govoriti tudi o novinarjih, katerim nikakor ni do tega, da bi z mano spregovorili o npr ekonomskem programu nove vlade ... j im je pa v neobičajno slast delati in širiti nered ter senzacionalizem. Rekel in zapisal bom torej tisto, kar mislim, da moram reči. Pri tem pa me niti malo ne zanima njihova podpora ali zavračanje ... in niti to, ker oni mislijo, da „takih„ stvari „ni dobro,, govoriti ... ZASAvC-ev POLITIČNI SPLAV ... Zlo komunizma, ki je prizadelo Slovence ravno tako, kot npr fašizem in nacizem, je bilo za večino populacije tiste dobe „sprejemljivo„ ... za mnoge od teh, (ki danes zasedajo vladne položaje, in so se, vsaj nekateri, šolali na stroške knapov, kmetov, železarjev, luških delavcev, gospodinj, delavk za tekočim trakom, partizanov, drvarjev ...) in danes, niti ne vedo natanko, kaj bi počeli z nenadoma pridobljeno oblastjo. Nihče, prav nihče od njih danes ne more zanikati, ako je v njemu le ščepec moža, da tistihmal ni doživljal radostnih trenutkov, ko je bil sredi „komunističnga pekla,, promoviran v svet(l)o bodočnost... ZASAVC-ev A JETO - In živim v državi, in to Republiki, v kateri je njen predsednik po ustavi tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. Ima pa ta predsednik, se pravi tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil, vojnega ministra, ki mu je, ta minister namreč, pil kri že davno pred svojo (prvo) interpelacijo, ko je moral zapustiti isto vojno ministerstvo zaradi nečednih in sumljivih zadev z najdenim orožjem v času njegovega prvega mandata v tem ministerstvu. Če nas danes kdo napade ...__________ ZASAVC-eV IWAN O MAN! Kaj pomeni možatost, izrazita pokončna drža, pošteni nagibi, skratka, zdrava kmečka pamet, j e pokazal Slovencem „neki„ Ivo Oman, ki je že na združitvenem kongresu med SLS in SKD ter SDS svaril takrat prisotne politične in oblasti žejne mNogoLIčnikc, da ta združitev ni dobra stvar, in, ako bo do nje vendarle prišlo, „njega ne bo zraven,,, (brisanje prahu iz porumenelih pol daje vedeti, da so se imenovane stranke bile prisiljene združiti v eno, ker drugače jim nikoli, ponavljam, nikoli! ne bi uspelo vreči iz oblasti LDS ovega modrommenega lobija. Pa ne zato, da tega ne bi bile zmožne, temvež zato, ker tega niso bile same zmožne. Po vsem tem preteklem času in zdaj že odkritem, arogantnem in brezkompromisnem vmešavanju Cerkve v javno življenje in tudi življenje državljanov, (verouk v osnovni šoli, abortus in umetna oploditev žensk brez partnerja, odkrita požrešnost po materialnih dobrinah-gozdovi, posesti, dvorci pa še kaj!! Navkljub temu da ta ista cerkev uči, da seje bil Jezus (revež, berač,) kopal v blatu-se Cerkev sama, na očeh vernikov, koplje v zlatu!! Tukaj ni treba biti posebej bister, saj je vendar očitno, da za tem združitvenim kongresom stoji Vatikan. Ki našo desetdnevno osamosvojitveno vojno leta 1991 ni zastonj in odkrito podpiral. Tako mora danes Slovenija plačati davek.. .osamosvojitveni davek. To in še kaj je bilo razumeti v Omanovih besedah. Užaljenost, izigranost, ponižanje, hinavščina, ki jo kot človek, večno povezan z naravo in njenimi trdimi zakoni, Oman prezira. Danes pa se je, navkljub vsej noriji, ki jo nova politična oliarhija ponuja na prazne krožnike štrajkajočim državljanom, končno pokazalo tudi v tej Omanovi izjavi. Igre je konec ... ZASAVC-eva ZAHVALA HVALICI ... Prav zanimivo, kako je največji socialdemokrat med socialisti in demokrati (hmm...??)Ivo Hvalica, potem ko je v vsem tem času kar dela škodo, z svojo modrostjo in politično strpnostjo osvojil simpatije večine poslancev in volilcev, obenem pa, ob zadnji delitvi ministrskih položajev-klavrno ostal praznih rok ... Tako mi pride naprej, kot mi, kot bivši mulci, ki smo v svoji bandi vedno imeli kakšnega žnudravega, skuštrenega nebogljenčka, ki smo ga „poslali naprej,, daje naredil prepir s Posetnčani ... ko pa so ga hoteli le-ti premikastiti, smo stopili iz sence na sceno mi ... joče Ovnik Iskrice Igoija Gostota REFERENDUMI NEKOČ IN DANES Z referendumi v naši deželi je križ. Včasih, še v Socialistični republiki Sloveniji, torej takrat, ko sojo vodili komunisti, so bili obvezni. Seveda kar se udeležbe tiče. Pome so ponavadi prišli kar na dom, z izgovorom, da čakajo le še mene. Pa so me potem čakali do konca. V novi, samostojni in baje demokratični Sloveniji nikogar več ne silijo, da se udeleži referenduma. Dandanes referendumske odločitve ljudstva enostavno ne spoštujejo in ne uzakonijo. Adijo, pravna država. VSAKA PODOBNOST S SREDO SLUČAJNA. MAR RES? Veijetno veste, kako znajo Miloševičev! hlapci spreminjati oziroma si prilagoditi Ustavo za svoje potrebe. Ali se lahko upravičeno vprašamo in celo bojimo, da kaj podobnega ne delajo tudi naši, ne vem čigavi hlapci? Mar niso tudi naši poslanci, vsaj večina njih, referendumsko odločitev ljudstva za dvokrožni večinski sistem grobo spremenili za nazaj? Čemu potem referendumi? Ali se potemtakem lahko zgodi, da na jesenskih volitvah dobi neka stranka dvotretjinsko večino in seji potem npr. zahoče, da spremeni še kakšen ustavni člen, ali kakšnega doda? Naprimer da v ustavo zapiše, da volitev ne bo več potrebno izvesti. Saj so vendar ONI zmagali. KAKD PREŠERNI SO BILI, UBOGE REVE Tisti namreč, ki so mimo referendumske volje uzakonili in v ustavo zapisali nekaj povsem drugega, kar so ljudje izbrali, so bili v sredo zvečer zelo prešerni. Bodo ljudje, beri volivci, predvsem pa tisti, ki so glasovali za uzakonitev dvokrožnega večinskega sistema, prešerne poslance nagradili? Upam, da ne. Alijih bo nagradilo ljudstvo, o katerem imajo mnenje, da so premalo »brihtni«, da bi sploh razumeli, kaj pomeni proporcionalno in kaj večinsko? Torej, da so preneumni, da bi na referendumu izbirali volilni zakon po katerem bi volili. ALI SE TO SPODOBI, VAS VPRAŠAM? Le kako si lahko v tem uglednem časopisu, kar Mladina je, dovolijo, norčevanje iz telesne hibe ministra za šolstvo dr.Lovra Šturma? Če se bo kdaj kaj podobnega zgodilo v Zasavcu, bom, če ga že ne bom za vedno zapustil, vsaj javno izrazil protest in ogorčenje. Kajti lahko se norčuješ z dejanji neke osebe (sploh še, če gre za javno osebo), a znašati se nad nekom zaradi takšne ali drugačne hibe, je pa že preveč. / PRAZNO GOVORJENJE Slišal sem ljudi, ki so veliko govorili, pa zelo malo povedali. Potem sem spoznal, da so politiki. RUDI ŠELIGO PRESENEČEN »Presenečen sem«, je povedal kulturni minister Rudi Šeligo po srečanju in pogovoru z metropolitom dr.Francetom Rodetom. Izgledalo je, da prijetno. Podobno sem se namreč počutil tudi spodaj podpisani, ko nas je nadškof gostil v ljubljanski škofiji. Veijetno tudi zato, ker ga naši mediji nenehno opisujejo kot pravo strašilo oziroma pošast. Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje ^j= zavarovalnica triglav,d.d. Posebni krediti Banke Celje - skladišče D-Per 6/2000 rr r 5000008210,16 COBISS <3 - tudi za študente Mi is: m p » jtJ;] do 2 00, D Q D J /uJl odpkizikii, do '\2 iiJ9£>9^9'7 . ^JfrLmj r j -jj.j i J odobndjo /O banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke