Slovenec Chain opravičuje polomijo - Jugoslavija se pogaja "' • ....... —.......—--——————........................— ....................—.....-............. .. ...........................-.................................................. ............................................................... ........................................................i Pod kritiko opozicije podal min. predsednik pojasnilo za neuspeh na Norveškem. — Pomanjkanje letališč in hitrost Nemcev glavni vzrok. — Opozoril Angleže, naj se zavedajo nevarnosti, ki jim preti. London, Anglija. — Min. predsednik Chamberlain je nastopil ta torek pred parlamentom, ali, kakor se je sam izrazil, "pred velikim preiskovalnim sodiščem," da poda pojasnilo in opravičilo za veliko polomijo, ki jo je doživela angleška armada na Norveškem. Min. predsednik je imel težko delo, da je ohranil pri tem poslu kolikor toliko miren obraz, kajti opozicija ga je z vso ljutostjo napadala in iz njenih vrst se je večkrat zaslišal klic: "Resigniraj!" Glavni vzrok, da se je angleška ekspedicija tako kla-verno končala,je bil po Cham-berlainovih izvajanjih ta, ker se niso mogla dobiti na nor-veških tleh primerna letališča, s katerih bi mogli aeroplani izvajati napade; drugi vzrok pa je bil, ker so Nemci nepričakovano hitro p r o d' i r a 1 i. Sploh,pa, je dejal, Anglija ni bila pripravljena na tak dogodek; lahko bi bila prepreči- la prejela od Norveške povabilo, ali pa vsaj dovoljenje, da pridejo lahko njene čete tja; ker tega ni bilo, so jo Nemci prehiteli. Anglija je storila, kar je bilo v težkih okoliščinah mogoče, je pov-daril, ko pa je videla, da je odpor brezuspešen,je dala od-poklicati svoje čete, da prepreči nepotrebne izgube. Chamberlain je priznal, da je Anglija s tem neuspehom utrpela izgubo na prestižu, ter, da se je ojačila "napačna legenda o nemški nepremagljivosti na suhem," toda pov-daril je, da ima "popolnO zaupanje, da bo končna zmaga v tej vojni na strani zaveznic. Istočasno je' Chamberlain opozoril Angleže na .veliko nevarnost, ki jim' lahko vsak čas preti od Nemčije. "Zdi se mi, da se ljudstvo te dežele še ne zaveda obsega ali neposred nosti grožnje, ki visi nad nami," je dejal ter nato nadaljeval, da Nemčija s svojo veliko in dobro opremljeno armado lahko udari vsak trenotek na več različnih točkah. Zato, je povdaril, Anglija ne bo mogla več dosti misliti na Norveško, marveč bo morala imeti pred očmi, da "obstojajo druge fronte, katere utegnejo vsak trenotek izbruhniti v požar." -o- NAZIJI POSLUŠALI NA TELEFONU, PRAVIJO Berlin, Nemčija. — Nazij-ski listi so priobčili zadnji ponedeljek, da se je nemškim tajnim agentom posrečilo, da so skrivaj poslušali pogovor med francoskim min. predsed. Reynaudom in Chamberlai-nom in, da se je iz tega pogo vora izvedelo, da nameravate zaveznici podvzeti na Balkanu ta mesec vojaško akcijo. V pogovoru, ki se je baje vrši 30. aprila, je namreč Reynaud obvestil Chamberlaina, da je poveljnik armade na Bližnjem vzhodu, Weygand, obljubil,da BOJI NA NORVEŠKEM Mesto Narvik postalo središče bojev. Stockholm, Švedska. — Na severnem Norveškem delajo angleške in francoske čete še vedno občutne težave prodirajoči nemški armadi, kakor se poroča iz angleških virov. Njih cilj je, da preprečijo Nemcem dostop do mesta Nar-vika, predno bi se mogla od tam izgnati nemška posadka. Nemci pa nasprotao poročajo, da njih prodiranje od juga stalno napreduje, kljub skrajno slabim potom, in, cla se^po-šiljajo Nemcem v Narviku ojačenja potom aeroplanov in padal. PODMORNIK UJET OD _ AEROPLANA nemško vojno poročilo je priobčilo zadnji ponedeljek vesti 0 nekem dogodku, ki je brez dvoma prvi svoje vrste v zgodovini. Pripoveduje namreč, da je bil neki podmornik ujet od povodnega aeroplana. Ne-' ki nemški aeroplan je zapazili v prelivu Kattegat na površju vode neki angleški podmornik, na katerem je stal neki moški in mahal s kosom belega platna. Letalo je pristalo na vodi v bližini podmornika, na kar je tisti moški skočil v vodo in plaval do njega. Predstavil se je kot načelnik podmornika in povedal,da je njegovo vozilo zadelo na mino ter bilo poškodovano, več mož pa ranjenih. Aeroplan je poklical nato nemške patrulne ladje, ki so odvlekle podmornik z moštvom vred v nemško pristanišče. .. -o- PREDSEDNIK JE NEKAJ ZASLUTIL Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt se je zadnji 1 ponedeljek nenadno povrnil v Washington z oddiha na svojem domu v Hyde Parku, več ^ ur pred svojim prvotnim načrtom. Dejal je, da ga je pognala od doma nekaj slutnja, da se bo v Evropi pripetilo vmalu nekaj važnega. -o- RUMUNIJA CENZURIRA Bukarešta, Rum unij a. — Propagandni minister je zagrozil poročevalcem tujezem-kega časopisja, da bodo oni osebno odgovorni, kaj pišejo njih listi o Rumuniji. Posvaril jih je, naj ne pošiljajo svojim listom poročil, ne da bi jih dali prej pregledati cenzuri; ITALIJA "NAPLOTU" Sedanjega stališča pa ne utegne dolgo obdržati. Rim, Italija. -— Kakor trdijo opazovalci, postaja položaj Italije čimdalje bolj kritičen. Zelo je verjetno, da bi Mussolini še vedno rad obdržal svoje sedanje stališče, namreč, da bi sedel takorekoč "na plotu" sredi obeh bojujočih se skupin, toda to mu bo kmalu postalo najbrž nemogoče, zlasti še, ako se vname Balkan. To se lahko zgodi ali v slučaju, da Nemčija napade Ogrsko in Rumunijo, ali pa, da zaveznici pregovorite Grčijo, da jima dovoli izkrcanje čet v Solunu. V prvem ali drugem slučaju utegne biti Italija prisiljena, da nastopi, ako že ne, da zavaruje svoje interese, pa zato, ker jo boste obe bojujoči se stranki prisilili, da se postavi na to ali drugo stran. -o-- ČRNA MAČKA BILA ZA NJO NESREČNA Mrtro"- "H'. - ' - Chicago, III. — 43 letna Mrs. Anna Baufford ni bila doslej praznoverja in se je smejala tistim, ki so trdili, da črna mačka prinese nesrečo. Slučaj pa je hotel, da se je to praznoverje nad njo dejansko uresničilo. Zadnji ponedeljek je hotela na svojem domu, 6411 Justine st,, iti po stopnjicah v klet. Spotaknila pa se je pri tem mačko, črno mačko, padla po stopnjicah in si zlomila obe roki. NOVE OBDOLŽBE PROTI NAZIJEM Vatikan. —Kardinal Illond je potom poljskega nuncija v Vatikanu te dni izdal novo poročilo o preganjanju, ki ga baje izvajajo naziji nad Poljaki. Kakor pravi, je bilo 39 duhovnikov pomorjenih, na stotine drugih pa izgnanih ali zaprtih ter je nazijsko udej-stvovanje usmerjeno v to, da se iztrebi ne samo katoličan-stvo med Poljaki, marveč poljski narod, sam. KRIZEMSVETA — Hongkong. — V mestu Kwangluia, provinca Hupeh, je bila, kakor trdi kitajsko poročilo, težko poškodovana neka italijanska katoliška misijonska cevke v med bombnim napadom, ki so ga vprizorili japonski aeroplani. — London, Anglija.— Med sredo marca in sredo aprila je število brezposelnih v Angliji padlo za 148,578 oseb, da jih je bilo 15. aprila, kakor pravi delavsko ministrstvo, nekaj manj kot. en milico . oseb. — Belgrad, Jugoslavija. — V čeških listih, ki so prispeli semkaj, se čita vest, da sta bila dva Ceha obsojena v Berlinu na daljši zapor, in sicer zaradi tiskanja in razširjanja pamfletov "izdajniškega značaja." NOVO POJASNILO O NAPOLEONOVI POZI VOJNA OGROŽA SVOBODO, PRAVI Chicago, 111. — V govoru, ki ga je imel v ponedeljek zvečer pri nekem banketu chicaške univerze, je bivši go-verner v Wise., La Follette, izrazil svarilo, da bi vstop Zed. držav v vojno pomenil konec demokracije. Bolj pametno, je dejal, bi bilo, ako Amerika posveti pažn.jo programu za izboljšanje domaČih ekonomskih problemov, kakor pa, da bi mislila pošiljati vojaštvo preko morja v vojno. Atlantic City, N. J. — Na nekem zdravniškem zborovanju zadnji ponedeljek je dr. , Friedman iz Philadelphije podal nove vrste pojasnilo za pozo, V kateri se Napoleon navadno slika. Ta poza je, da veliki vojskovodja d'rži eno roko zataknjeno za suknjo, drugo pa na hrbtu. Vzrok za to je po pojasnilu omenjenega zdravnika kaj prozaičen. Pravi namreč, da je po preiskovanju ugotovil, da je trpel Napoleon na neki kožni bolezni, ter, da je držal eno roko spredaj, drugo zadaj, le zato, da se je istočasno na obe h straneh lahko — praskal. RAZGOVORI NA DVEJTRANI Nemška komisija vodi trgovska pogajanja. — Velika pozornost se posveča razgovorom v Moskvi. Belgrad, Jugoslavija. — Skupina Nemcev je ta torek "vdrla" v Belgrad, toda to niso bili vojaki z bajoneti, marveč diplomati in gospodarstveniki, ki so prispeli semkaj, da vodijo z jugoslovansko vlado bolj ali manj mirne trgovske pogovore. Taki razgovori so se vršili med zastopniki obeh držav doslej vsakega pol leta in od sedanjih se ne pričakuje, da bi gospodarske odnosa je k a j znatnejše izpremenili. Že prej je Jugoslavija obvestila Nemčijo, da se njeni izvozi žita, sadja in živine ne bodo mogli zvišati, in sicer zaradi letošnje hude zime. Enako se povdarja, da bo tudi izvoz jugoslovanskega bakra o-stal na sedanji višini. Večji«, pozornost kakoi sedanjim razgovorom z Nemčijo se posveča tukaj trgovinskim pogajanjim, ki se točas-no vrše v Moskvi med Jugoslavijo in Rusijo. Ne ve pa se o njih nič drugega, kakor, da "potekajo zadovoljivo," kot, se pač navadno glase uradne objave. Kakor se trdi, gre za to, da bo Jugoslavija izvažala v Rusijo tobak in baker, od tam pa bi dobivala trdi premog, nafto in morda tudi olje. Od nekaterih strani pa se na-migava, da so ta pogajanja le na videz gospodarska; njih značaj, pravijo, je v prvi vrsti političen, namreč, da bi dobila Jugoslavija od Rusije vsaj diplomatsko, ako že ne dejansko podporo v slučaju kakih zapletljajev z Nemčijo ali Italijo. Iz Jugoslavije Star zločinec je v Mariboru zbilral skupaj mlade fante, da jih je potem učil vlomilskih umetnosti. — Fantje so že , priznali več vlomov. — Smrtna kosa. — Še druge vesti 4 iz domovine. ____i j- Policija razkrila "šolo" za |**ek), Zemun, Sremski K.trlov-mladostne vlomilce ci in Smederevo ter še večje število manjših mest in vasi. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Možnost takih zapletljajev še vedno visi nad glavo Jugoslavije. Zopet namreč prihajajo poročila, da je na meji Slovenije nagromadila Italija okrog 300,000 vojakov, v Albanijo pa, da pošilja na tisoče in tisoče "delavcev." 'VOTNT PTTČT" NAD DANSKO prave do 15. maja. Vendar pa je dostavil, cla se tega datuma ne more dobesedno vzeti, češ, da ima W«ygand dosti težav, med drugimi tudi s Turki, češ, da ti vsak dan bolj bodo za nastop dovršene pri-1zvišujejo svoje zahteve. Maribor, 5. aprila. — Veliko senzacijo vzbuja v Mariboru razkrinkanje vlomilske družbe, ki so jo sestavljali sami mlečnozobi fantje — najstarejši ima 18 let, najmlajši pa 15 let, katere pa sta vodila dva odrasla okorela zločinca. Fantiči so vlamljali in kradli, oba stara grešniki pa sta spravljala blago v denar ter sta fante učila, kako morajo vršiti svoj donosni posel. Vodja te tolpe je bil 41 letni tapetniški pomočnik David Mauko, ki je stanoval na Bet-navski cesti 3. Mauko je zbral okrog sebe mladoletne fantine, ki so se stalno shajali pri njem v stanovanju. Tja je prihajal tudi (57 letni Alojz Pichler. ki ima za seboj burno '2ivTjSifjef 'nTi7^vTomll'e*č' mednarodnega kova, ki je sedel v vseh mogočih kaznilnicah. Sedaj pa je že star in nadložen ter je opustil svojo nekdanjo obrt. Zato pa je sedaj uporabil svoje bogate/ vlomilsko znanje ter je učil svoje nadebudne učence. Dosegel je lepe uspehe, saj so fantiči izvršili v treh mesecih nič manj kot 14 dokazanih vlomov, verjetno pa je, da imajo na vesti še neke druge večje tatvine in vlome, katere pa še tajijo. Mladi vlomilci so izvršili največ vlomov v pisarne trgovcev s kurivom, plen pa ni bil kaj obilen. Le iz trgovine Mirka Lebna v Kopališki ulici so enkrat odnesli 1108 din, ko pa so v isti lokal drugič vlomili, pa so odšli praznih rok. Največji plen so dobili v čistilnici Ned-og v Raz-lagovi ulici, kjer so odnesli 250 din gotovine ter obleke in perilo v vrednosti 18.000 din. Plen so nosili Mauku, ki ga je spravil potem v denar. Policija je sedaj aretirala Mauka, Pichlerja in pet mladih fantov. -o- 12.000 ljudi fersz strehe Beograd, 6. aprila. — Kakor so pričakovali, so letošnje strašne povodnji Donave, Save in drugih rek v Banatu dosegle včeraj svoj višek. V teku današnjega dne je vodostaj v nižjem toku rek ostal vsekakor nespremenjen. Sava je danes dosegla v Belgradu 714 cm" nad normalo, v Ze-munu pa so zabeležili današnje stanje Donave 756 cm nad normalo. To sta številki, ki nista bili še nikoli doseženi, vsaj, kolikor časa se že beleži tanje voda v teh krajih, to je kakih sto let nazaj. Po Donavi,' Savi, Tisi, Ta-mišu in Begeju so se letošnjo pomlad valile ogromne količi- Prizor, ko so se nad mirno Dansko nenadoma pojavili nekega jutra v aprilu nazijski aeroplani, kateri so krili istočasni pohod nemške pehote, ki je vdrla v deželo. Danci so se napadalcem podali brez boja. V Bačko in Banat so poslali na obrambne nasipe nad 10,-000 ljudi, ki utrjujejo in preprečujejo poškodbe na nasipih, da ne bi voda vdrla v mesta in vasi. Najhujše je' prizadet Novi Sad, kjer je voda razdejala V zadnjih dveh dneh nad 800 malih hiš in je ostalo okoli 12.000 ljudi brez strehe. Tudi v Petrovgradu (Vel. Bečkere-ku) je doslej porušenih 56 hiš, veliko pa jih je poškodovanih. Okoli 4000 juter plodne banaške zemlje je pod vodo. Trajalo bo nekaj tednov, preden se bodo vse te ogromne vode odtekle. ,-o- Nesporazum JMetf-Majdičrik fetnl po- " ......... sesti irk iz Žirovš pri Krašnji je naletel na hudega nasprotnika v Francu Žigovcu. Nekaj sta se bila sporekla in beseda je dala besedo ter je nazadnje prišlo tako daleč, da je France Majdiča konec krajev mahnil s sekiro po glavi. Maj-clič je moral seveda v ljubljansko bolnico, da so mu spet glavo dali v pravi red. -o- Smrtna kosa Na Jesenicah je umrl 3. aprila Janez Dolenc, posestnik in tovarniški upokojenec star 73 let. — V Vitanju je umrla Marija Iiofbauer, vdova Teppey, rojena Tischler, stara 73 let. — V Celju je umrla Ana Arh, vdova po finančnem pregledniku stara 64 let. — V Idriji je umrla Aija Troha, soproga rudniškega uradnika v pokoju. --o- Nesreča V kurilnici državnih železnic na mariborskem kolodvoru je delavec čistil lokomotivo. V ta namen je izpustil iz kotla vročo paro. Slučajno je pa ravno tedaj šel mimo lokomotive pomožni delavec 55 letni Avgust Chum iz Studencev. Vrela para ga je naenkrat objela in dobil zelo nevarne opekline, radi katerih je bil odpeljan takoj v bolnico. -o- Zob je požrl Nenavadna nezgoda se je pripetila 26 letnemu pekovskemu pomočniku Antonu Pozniču iz Tržiča. V spanju se mu je odkrhnil zob, katerega je v spanju seveda tudi požrl, pa mu je obtičal v grlu. Morali so ga odpeljati v ljubljansko bolnico, da so mu izvlekli zob zopet iz grla. -o- Žrtev materinstva Kot žrtev materinstva je v ne vode, kakršnih ne pomnijo Salovcih v Prekmurju umrla niti najstarejši ljudje. Najbolj prizadeta mesta so Novi Sad, Petrovgrad (Vel. BeČke- ga. Etelka Zižko, žena uglednega gostilničarja in bivšega župana. * * •iS-1 Amerikanski Slovenec == 4 S Monika____^ PRlLjUBLJl* 6?jane°v2eLDam. BRVI B03YKNSK! ]QST D £MERIK1 "SST* 8 's SvanMihIei 8 Mn P« vrn 1« »eroJ — R mm P* renlfi — »3 M« to *«*r»l združenih 190 £ Anton^n SEASIEO SLOV, KATOU DELAVSTVA rc AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORXS » ^ n S Maincrt CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. , * 1H~ v -- '(Official Organ of four Slovenian Organization»i ,..:..........;....... "i ŠTEV. (NO.) 90.__CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 9. MAJA — THURSDAY, MAY 9, 1940 _LETNIK (VOL.) XLIX. Stran Ž AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 9. maja 1940 i ^r^lT Vt J 1.-—v-.._ ^^f^aža*«^' -J?*- gMfcjjŠpSK ar .stars«£rwr »s. touircu /baturI syndicate, tnc. Amerikanski Slovenec Prvi m najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja rok dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. ftdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov tfredniStva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina i Za celo leto Za pol leta _ JZa četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celb lete-----$6.00 Za pol teta____3.00 Za četrt leto____________1.7S JPosamfiama številka------------------- 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year----------- For half a year_______ For three months ________ Chicago, Canada and For one year______ For half a year__,___ For three months Single copy___________________ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo ftaj flan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zidnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopiae brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entčted as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Dr. O. A.: ■ t ■.'•7:~rr?: miai^.y^Bi-Mii^.iiM..^immi).RJI- in tudi za želodec. K obilni udeležbi vabi v imenu Odbora, John Androjna KAJ JE NOVEGA NA AMERIŠKI VRHNIKI? Waukegan, 111. Danes, ko dragi čitatelji to pišem, je ravno prvega maja. Kako čudno se vidi, ko naletavajo bele snežinke, kot za stavo. Prav tako izgleda, kot o božiču. Samo sneg, ki hoče zakriti trate, ki so že ozelenele. — Dne 21. aprila je društvo Krščanskih žena in mater pirredilo igro "Stari in mladi" Naša tako prostorna dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. Igralci, ki so to igro igrali, so bili vsi tukaj rojeni, pa so tako lepo in domače igrali, da zaslužijo vso pohvalo in priznanje. Čast jim! K tako uspešnemu igranju sta mnogo pripomogla naša čč. gg. duhovnika Rev. M. J. Hiti in Rev F. Prebil. — Naša dramatika je vredna, da se zopet malo poživi. Je precej časa počivala in kar nekam obstala je bila, da že dolgo nismo imeli na odru slovenske predstave. Kako so si jo ljudje želeli, je najbolj pričala polna dvorana pri ravno omenjeni igri. Saj nas starejše, pa tudi mnoge mlajše najbolj razveseli, ko vidijo lepe slovenske igre, ki opisujejo dogodke v stari domovini. Nekatera dejanja v igri so mnogim privabile solze v oči, tako naravno so igralci uprizarjali igro. Zato še enkrat čast jim. Enako hvala lepa tudi vsem, ki so pri tem pomagali na ta ali drugi način, da je bil tudi finančni uspeh prireditve, ki je bil namenjen za našo slovensko cerkev Matere božje, prav lep. Dne 15. maja pa bomo imeli v naši slovenski cerkvi sv. birmo nikake provizije pri prodajah. Dasi je bilo že pričakovati, da bo pivovarna že imela na trgu svoje izdelke, se to doslej še ni zgodilo radi tega, ker podjetje želi urediti vse svoje poslovanje strogo po določilih zveznih in državnih določb, radi tega je obrat začasno še odložen. Družba pa javlja, da je podjetje zdaj pripravljeno, da začne obratovati in njeno pivo bo pristno pivo Pilsenske-ga tipa in se bo prodajalo pod znamko "S & M American Pilseneiv' Družba vabi ljudi, da si pivovarno, kadar imajo priložnost ogledajo. Odprto je tudi ob nedeljah. Tam se dobijo vse informacije, ki bi jih kdo želel. Pisma pa naj s^ naslovijo na Sprattler & Mennel Brewing Co.,236-248 Marshall Str., Paterson, N. J. ' VOLITVE SO BLIZU! Barberton, O. V naši državi Ohio bodo primarne volitve dne 14. maja. Te volitve so letos posebne važne in vsakega našega državljana dolžnost je, da se dobro pouči o vsem, kar bodo vsebovali volilni listki. Letos imamo tudi več slovenskih kandidatov na volilni listi. Naš Ameriški-Slovenski Državljanski Klub bode imel sejo dne 10 maja ob sedmi uri zvečer ■v Domovina dvorani, na katero so vabljeni vsi člafii in drugi državljani. Anton Okolish, ta j. --o-- MATERIN DAN V MIL- WAUKEE Milwaukee, Wis. Prostor: S. S. Turn Ilall. Začetek: popoldne ob 3:30 uri; zvečer ob 7:30 uri. Spodobi ♦se, da se Materin dan primerno proslavi, da se da slovenski materi vsaj enkrat na leto javno priznanje od naroda za vse dobro, kar ona stori za dom, za narod, za versko in moralno življenje po naših družinah. Ni dovolj, da se ji izkazuje spoštovanje samo doma, potreba je tudi, da narod skupno izrazi, da odobrava to spoštovanje. Naše vrste se redčijo, zato je tem bolj potrebno, da pokažemo hvaležnost njej, ki je ohranite 1 jica narodnega življenja. Mladina bo nastopila popoldne in izrazila svoje misli ob'cutke v slovenski besedi Pri nas preiskujejo — protiamerikansko delovanje in pri tem prihajajo komunisti na vrsto. Well, komunist je morda ateist, ker materialist pri svetovnem naziranju, in dalje je za malo drugačen socialen red. Ali je res sedanji "amerikanski" red dober, ko živi do trideset miljonov ljudi le od berači je, in nihče ne ve, kako se bo ta beračija končala? Pri zboljšanju, ali vsaj prizadevanju, da se ta reci zboljša, ne more biti prav nič protiamerikanskega. Ako bi pa komuniste preiskovali kot ateiste, bi bilo pa naravnost smešnft in za nje krivično, ker imamo vse polno najčistejših ateistov na vseh mestih, in jih Amerika izborno dobro in in pesmi. Zvečer bo nastopil dramski zbor v slovenskem in angleškem jeziku. Predstavo bo zaključil ples. Da ne 'bo potreba hoditi domov in kuhati večerje, bodo dekleta nad ničlo. — Imeli smo pa že pri nas lepe dneve in tudi ozelenelo je že vse na naših vrtovih, kajti naši vrtovi so bili zadnji čas že skoro vsi posejani in upanje imamo, na skorajšnjo ljubo pomlad. — Ali je vam še znana ona lepa otroška pesmica, katero smo še kot mladi razposajenci-šolax-čki prepevali: Ljubi maj, krasni maj, konec zime je tedaj. — Spominjam se, kako je naš učitelj v Nevljah, na neke precej velike gosli, ki so včasih prav slabo prijele, igral. Kar z glavo je majal, mi pa za njim. Radostno in veselo so odmevali naši mladi glasovi nekdaj v preteklosti tam v stari domovini. — Na prelepi mesec majnik imamo prav prijetne spomine iz domovine, ko smo hodili v bližnje gorice nabirat lepe šmarnice in jih nosili v dar Mariji na altarček. Enkrat je pa bilo bolj deževno, pa sem vseeno šla trgat šmarnice. Kar se izvije izpod grma velik gad okjrog moje roke. Tako sem zav-pila, da se je tudi ta strupena golazen prestrašila in sama ne vem, kam je izginila. Kot nalašč, je pa bilo ravno tam največ in najlepših šinarnic. £Tevem, morda ima pa tudi ta strupena golazen rada lepe cvetice. Seveda sem po tem dogodku vse skupaj pustila in jo ubrala proti domu. Tako sem hitela da ni hotela nobena noga ostati zadnja. — Še danes mi je ta dogodek v prav živem spominu, kot bi se bil dogodil pred kratkim, četudi je bilo to že pred 35. leti. Še danes jih vidim tiste lepe šmarnice in tistega strašnega gada. — Ah, prelepi so bili nekdanji časi mladosti. Menim, da marsikateri izmed čitateljev, je imel slične doživljaje v svojih mladih letih. Tukaj pri nas v Waukeganu in North Chicago, pa imamo ravno danes pravcato zimo, ko smo z vesel jeni pričakovali to ple pomladi, pa je naenkrat za vel sever in nam začel trositi Dogodki med Slovenci po Ameriki to je, da sneg ne bo imel prilike. ,v . . se ustaliti in se delj pomuditi Precejšnje »f*vi o bo teh, ki homed nami. Temperatura kaže 32 Prejeli ta zakrament vojsca- kov Kristusovih. Med njimi tudi nekaj že bolj odraščenih. Hm, poroke tudi imamo na naši ameriški Vrhniki. Tžtko sta se 27. aprila poročila Mr. Louis Cepon in Miss Stephie Prebil. Poročal ju je ženinov brat Rev. Michael Cepon, ki je lansko leto pel novo mašo. — Pa tudi v naši "Jugoslaviji" srno imeli ohcet. Poročila se je Miss Frances O-grin z Mr. Leo Selenak. Ženin je litvinske narodnosti, zato sta se poročila v litvinski cerkvi na 8th Street. — Vsem mladim po-ročencem želimo mnogo sreče in božjega blagoslova, da bi bili srečni in zdravi v novem stanu. Delavske razmere pri nas so zopet slabše. Je šlo že nekoliko na bolje, pa se je kmalu, pre kmalu zopet poslabšalo, kot se je povsod po Ameriki. — Vsem či tateljem in naročnikom prav lepe pozdrave, tukaj v Ameriki in onkraj široke luže. Jennie Keber -o-- USTANAVLJANJE S & M PIVOVARSKE DRUŽBE Paterson, N. J. — Znana Sprattler in Mennel pivovar na, ki posluje v tem mestu in ! je bila reorganizirana pod vodstvom pretfsednika J. Vic-torja Hasto, je dobila te dni dovoljenje od zvezne komisije, ki nadzira izmenjavo in vrednostne papirje, za prodajo svojih akcij. Družba javlja, da je dobila od več strank priglašanja, ki bi rade sodelovale z investiranjem v njeno podjetjem.Družba javlja, da želi solastništvo porazdeliti z različnimi slovanskimi skupinami. Pozneje pa bo seveda družba ponudila akcije tudi ostali publiki, da sodeluje v solastništvu. Družba povdarja, da nima nikakih agentov in prodajalcev,ne posredovalcev pri prodaji svojih akcij in zato niso dovoli j ene IZ DOMOVINE Zaradi letakov Na dva meseca zapora in 300 dinarjev globe je 'bil pred mariborskim okrožnim sodiščem za zaščito države obsojen 33 letni ključavničar Franc Zalaznik v Studencih pri Mariboru, ker je lanskega leta meseca novembra delil v delavnicah neke letake. -o- Požar Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji poročajo, da je neke noči nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Alojza Koračeča na Forminu. Zgorel je skedenj, parma, svinjski hlevi, voz, plugi itd. Škoda je precejšnja, pa bi bila še večja, če bi se hitremu nastopu gasilcev ne posrečilo ogenj zadušiti. Maščeval se je Odpuščeni delavec Blagoje Šandrič se je splazil v strojnico pletilniee Petrovič v Le- skovcu in poškodoval več stro-, jev, tako, da drugi dan niso mogli delati. Lastnik je ocenil škodo na 150.000 dinarjev. Tako se je Šandrič maščeval, ker so ga odpustili iz tovarne. -o- Izseljeniški komisar odstavljen Kakor se poroča iz New Yorka, je bil zadnji teden odstavljen izseljeniški komisar v New Yorku g. Slavko Trošt. Podrobnosti nišo znane, govori se pa, da se je to napravilo na pritisk iz Zagreba, oziroma na pritisk ameriških Hrvatov. Drugi spet trde, da je bil komisar odstavljen, ker se bo ta urad reorganiziralo. Na operaciji Cleveland, O. — Operaciji se je moral podvreči v University bolnišnici 18 letni Albin Sluga s Thames Ave. Operacijo je srečno prestal in se mu že obrača na bolje. V Kalifornijo Pueblo, Colo. — Pred kratkim so se podali v sončno Kalifornijo Miss Ivlary Ogulin z Mr. in Mrs. Karel Soldano. 'tam si bodo malo ogledali sončno deželo in oranžne gaje, nakar se zopet vrnejo domov. Prijatelji jim žele srečnega p o v r a t k a n a z a j v Pueblo! Vesti iz Barbertonat Barberton, O. — V naši slovenski cerkvi Presv. Srca Jezusovega se v r š e šmarniške pobožnosti vsaki dan zjutraj pri sv. maši. — Dekleta Marijine družbe so kronale kip Brezmadežne prvo nedeljo v maju. — Velike kegljavsko tekmo KSKJ smo imeli v Bar-bertonu 28. aprila, pri kateri je, kegljalo 225 kegljačev in kegljačic. Pri tej tekmi, ki je šesta kegljaška tekma KSKJ so zmagali barberionski keg-ljači, katerim vsi častitamo! Podlegel Enkrat je že bilo poročano na tem mestu o posestniku Ivanu lvozjeku iz Ribnice na Pohorju, ki se mu je na poti domov neke noči razbil bencin, ki ga je nosil v nahrbtniku in ko si je Kozjek slučajno spotoma prižgal pipo, je bil naenkrat v plamenih in si je takrat rešil življenje s tem, da je odvrgel vso gorečo obleko s sebe in nag ter močno o-pečen, prišel ponoči domov. Odpeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer je po večdnevni borbi s smrtjo končno podlegel. Napaden Na cesti v Levcu je neki moški napadel 21 letnega delavca Ivana Fisterja iz Lo-krovca in ga z udarci z ročico tako poškodoval po glavi in obrazu, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. Poroke v Clevelandu Cleveland, O. — Preteklo soboto sta se v cerkvi sv. Vida poročila Frank Kaplja z East 61st street in Adelina Faleoni. — V isti cerkvi sta se isti dan poročila tudi Mr. Louis Bokar in Miss Bertha Krajec. Nevesta je hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Krajec s 60. ceste, ženin pa sin tudi dobro poznane Bokar j eve družine z 82. ceste v N.ewburghu. Obe poroki sta bili s sv. mašo. — Prijatelji novoporočencem častitajo! Ribniška. — Ribničan je moral v Ljubljano v bolnišnico. V Ribnici je kupil vozni listek do Žlebiča-Sodražice. Na tej postaji je skočil iz vlaka in spet kupil listek le do naslednje postaje. Tako jo delal vse do Grosupljega. Tam ga vendar vpraša eden izmed sopotnikov, čemu to početje. Ribničan odvrne: "Zdravnik mi je rekel, da imam strašansko slabo srce in da me lahko vsak čas zadene kap. Cemu bi potem plačeval vožnjo do Ljubljane, ko me pa lahko kap že med potjo zadene!" TARZAN IN OGENJ V THORU (111) (Metropolitan Newspaper ServicV) Napisal: Edgar Rice Burroughs "Za ta praznik," nadaljuje, "pa pripravlja Ahtea velike žrtve in v to bo porabila pač uas bližnje." — To Kail likov o pripovedovanje je Tarzana zdramilo; kajti vedel je, da je resnično in da bo Ahtea porabila za ta praznik veliko število sužnjev in jih žrtvovala groznemu maliku Fatitu. "Bomo pa napravili upor pred praznikom,'' reče Tarzan važno. "Pazi se, straža prihaja!" svari Kailuk Tarzana. Tarzan se je ozrl in res zapazil bližajočega se stražnika. Z enim skokom je bil zopet v svoji vrsti, z mislijo, kako bi pohitel z uporom, da bi ne bil prepozen ali preuranjen . . „ . . . Nič pa ni bilo še gotovega, če se bo D'Arnotu in Ukuh posrečilo, da srečno prideta v mesto Rathor, kajji prav. jima je začela slaba presti. U-kradli so sicer srečno slona, toda so bili opaženi, ko so ga ravno nameravali odvesti skozi vrata, kar je bilo za nje sila nerodno in nevarno. Čeprav so vojaki metali za njimi dolge sulice, jih vendar nobena ni zadela. — "Končno smo vendar skojzi vrata iu s tem smo nad njimi pridobili," reče D'Arnot. Ukah ni nič odgovoril in ko se je D'Arnot obrnil, je strahotna u-gotovil, da so začeli odklepalfi slone, s katerimi pojdejo za njima. DA7ADI Poglei na številke poleg naslova in 1 11ZUK! imena. Ako ti je naročnina potekla, bbbb■■H 0knovi j° in pomagaj listu I THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY d Strah 3 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 9. maja 1940 FARLEY OBDAN OD "SOVRAŽNIKOV P. Kazimir Zakrajšek ALI SO LETALA ZE GOSPODAR OZRAČJA? PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini* iz mojega obiska Amerike.) KAJ SE SLISI PO SVETU? VOJAŠKA PRISEGA Kupila sem moderno plinsko peč, ker PRED-N J AČI v značilnostih, ki pomagajo pri uobri kuhi DENARNE POŠILJATVE Zelišča prinesejo zdravje čudovita sestavina življenje poživljajočih zelišč je najnovejše odkritje modernih časov, Ne glede na to, kako mila, ali kako resna je vaša bolezen, trpljenje ali bolečine — tu je upanje za vas. Zelišča narave nikoli ne odrečejo! Helena Schymanskti, chicaška slavna zališčarka, ki je -.pomagala, tisočerim trpečim, vam nudi čudovito endolarsko — osemdnevno zeliščno zdravljenje /4 katerokoli bolezen imate, za 50c. Prinesite ta oglas ,s seboj za i/redno ponudbo endolarsksfra .zeliščnega zdravljenja za SOc tri prejmite koristno priporočilo in zdravstveni nasvet BREZPLAČNO ali pa brezplačni vzorec zdravilnih zt lišč. Ako ne morete priti —pišite za prosto preizkušnjo in zdravstveno informacijo. Pošljite 2Sc v znamkah ali gotovini 'za zavijanje in poštnino. HELENA HERBAL HEALTH INSTITUTE, Slavonic Dept.—M. Y. Ure: 11 zjut. do 8 zveč.; nedelje do 2 pop. —- Tet BRUnswick 4900 1869 No. Damen ave., Chicago, 111. ^^MPMMtBHHHIHMIH^MifinM I iflf TOBWflBWPntll WBIItHiWtlUMntff*^; » se še dostavljajo v Jugoslavijo in j [ Italijo. Prosimo pa pošiljatelje , > nakazil za stari kraj, da pošiljajo J ! v takih svotah, kakor tu navede- , [ ne, namreč v ravnih svotah po ] i sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 < J dinarjih. To radi praktičnosti iz- J; > plaCil. j > Kdor želi poslati pošiljatev po- , torn kabla (brzojavu), lahjco sto- J j ri po znižani ceni za $1.00, kar je < > treba namreč dodati k cenam za j J gotove svote dinarjev. (Ta zniža- < t na cena za kabeliranje velja le ] [ za Jugoslavijo.) 1 Naše cene so zdaj: < t JUGOSLOVANSKI J >. DINARJI: i ! Za $ 2.30.................... 100 Din < J Za $ 4.40.................... 200 Din < ! Za S 6.50.................... 300 Din J J Za S 8.4$.................... 400 Din ,< Za $10.25.................... 500 Din J J Za $20.00....................1000 Din < J Za $39.00....................2000 Din J ITALIJANSKE ;< ! LIRE: t J Za $ 3.25...................... 50 lir i 1 Za $ 5.90...................... 100 lir j I Za $11.50...................... 200 lir ' t Za $17.00...................... 300 lir < ! Za $28.00...................... 500 lir < > _ < ( 1 ► Nakazovati pošiljatvo, da bi se < I izplačale v ameriških dolarjih J > zdaj ni mogoče. J ! Vse pošiljatve naslovite naJ j JOHN JERICH » 1849 West Cermak Road, CHICAGO. ILL. f^jtkjUJtkfkMMJk škjjb M tk ^A^Ba Moderna plinska peč je PRVA pri PRODAJAH, ker je PRVA v ZNAČILNOSTIH! * 96 od 100 družin kupi plinsko peč, ker moderna plinska peč je: L. Prva pri varčevanju! Stane mani pri nabavi—stane manj pri uporabi. ; ' ; 2. Prva v hitrosti! Izvrši najhitrejšo kuho na vrhu peči, kar jih je še bilo znanih 1 . 3. Prva v izpreminjevanju! Daje katero koli stopinjo vročine v trenotku! 4. Prva v lepoti! Načrt za moderno plinsko peč so \iapravili ljudje narodno na glasu. 5. Neprekosljiva v čistosti, udobnosti in napravah za varčevanje s časom. Samo moderna peč ima VSE te značilnosti Samoprižigajoče gorilce na vrhu . . . Nikakih vžigalic—Nikakcga čakanja. Velik gorilcc . . . Hitrejše kuhanje na vrhu peči, kakor je bilo kdaj znano. Avtomatična kontrola vročine v peči . . . Zasigurava natančno temperaturo. Peč resnične temperature . . . Vzdržuje zaželjeno temperaturo. Težja insulafija .. . Drži vročino peči v peči! Brezdimni pražilec . . . Izključuje dim,'praži v dvakrat hitrejšem času. Napovedovalec časa . . . Vas pokliče., kadar je kuha gotova. Avtomatična časovna kontrola . . . Na željo. Oskrbuje vaše kuhanje« . . prižge ali ugasne vročino v peči. v vaši odsotnosti! OGLEJTE SI MODERNE PLINSKE PEČI PRI SVOJEM NAJBLIŽJEM PEOPLES GAS URADU "OOetN COOKERY . . CONSTANT HOT WATER . ■ SUČNT REFRIGERATION .,. OAS HČAUNO STALINOVE KNJIGE V RUSIJI POPULARNE Moskva, Rusija. — Zadnjo nedeljo je bila izdana statistika o tem, kaj rusko ljudstvo najbolj eita- lz nje se razvidi, cla so knjige, ki jih je spisal Stalin, najbolj popularne; prodalo se jih je namreč nad 1 DR.J8HN J. SMETANA 1 1 OPTOMETRIST I Pregleduje oči in predpisuje očala S 23 LET IZKUŠNJE 1931 So. Ashland Avena« li Tel. Canal 0523 | Uradne ure: *sak dan od 9, ^ | zjutraj do 8:30 zvečer, i BMiiiii; «b iii i i «b Li m m i i ii [»uui sni is i i«ai j i n i BsaimiSBi mi ssai: i^®« *.ua s si: POSLUŠAJTE rsako nedeljo prvo in naj« starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. O tem vprašanju razprav- t lja vojaški strokovnjak pariškega "Tempsa," in sicer s c posebnega vidika letalskih 1 akcij v visokih ' sferah. Pred s kratkim je neki francoski le- ^ talski strokovnjak primerjal i razvoj "zračne plovbe" z raz- 1 vojem pomorske plovbe. Ka- i k or se je ta poslednja razvi- 1 jala od kabotaže in plovbe v teritorialnih vodah pa do ' plovbe na daljše razdalje in ; obvlade oceanov, daleč proč j od suhe zemlje, tako se uteg- < ne sčasoma tudi zračna plov- i ba, ki je sedaj šele v prvem stadiju "zračne kabotaže" v nizkih zračnih sferah in v bližini zemlje, razviti v višino, kjer bo suvereno obvladala ozračje in kjer ne bo izpostavljena zemeljskim nevarne/«-stiml Samo njej enake letalske sile jo bodo mogle ovirati v tem obvladovanju ozračja, kakor se to dogaja sedaj z mornaricami na prostranih oceanih, ki jih lahko ograža-jo samo njim enake mornarice. Čim bi letalstvo doseglo to stopnjo razvoja, bi to seveda pomenilo temeljito spremembo zračne strategije in taktike. Taktičnim prednostim takšnega suvernega obvladanja stratosfere bi se pridružilo tudi znatno povečanje hitrosti, poletov in s tem akcijskega radija letal. Težnja po 'letalski plovbi v čim višjih sferah nastaja iz potrebe, da bi se letala kolikor mogoče; izognila sovražnemu nadzorstvu in ž njim vsem sedanjim presene- - če njem. Tej težnji nasproti pa stoje danes še velike ovire, ki jih letalska tehnika doslej ni mogla še premagati. Tako zahteva varnost plombe v višinah nad 12.000 metrov posebno konstrukcijo, ki bi vzdržala vse razlike zračnega pritiska. Druga ovira je velik mraz (do 60 stopinj pod ničlo), ki vlada v visokih zračnih. plasteh in ki vpliva predvsem na goriva. Razen tega je znano, da zračne sfere od 10—14.000 metrov niso mirne sfere v pogledu vetrov. A tudi če bi se premagale vse te ovire, bi bila plovba v tako visokih zračnih sferah še vedno izpostavljena dosedanji nevarnosti srečanja z enako oboroženim sovražnikom. Zato je verjetno, cla se bodo letalci še dolgo posluževali nižjih zračnih sfer, pri čemer bodo seveda gledali, da se kolikor mogoče izognejo prevelikim tveganjem, ki jih že poznamo. Izraba teme, megle,oblakov itd. lahko nudi varstVo letalcu, ki se hoče s presenečenjem spustiti na sovražnika, kakor to že sedaj opazujemo na severnem evropskem bojišču. Pri sedanjem stanju tehničnega i napredka pa se letala še ne . morejo osvoboditi "vidnega . ozračja," v katerem so s suhe-■ ga izpostavljena vsem nevar-i nostim. Uporaba, stratosfere - izven območja suhe zemlje pa i ostaja za sedaj samo težnja i katere uresničenje še ni tako - bl,izu. Slika kaže, ko je bil eden edini demokrat, namreč poštni mojster Farley, "ujet" od trojice ambici-joznih republikancev. Prizor je bil vzet na nekem banketu v New Yorku. Vsi štirje se utegnejo potegovati za predsedniško nominacijo. Od leve na desno: Senator Taft, poslanec Martin, Farley in W. L. Willkie. V večini držav prevzema či vojak svoje obveznosti k zve- st stobi in pokorščini v svečani n; obliki verske prisege. S tem se ki vojaška dolžnost postavi pod p] božji zakon, kar povsem od- rc govarja krščanskemu nauku vi o odvisnosti svetne oblasti od le božje. d Italijanski vojak priseže ta- d kole: "Prisegam,da bom zvest ^ kralju in njegovim naslednikom na prestolu, cla bom vest- ® no izpolnjeval državne zakone in vse dolžnosti vojaškega stanu za skupni blagor kralja in domovine." P -Zelo kratka je prisega mla- r dih vojakov.v Holandiji: "Pri- n segam zvestobo kraljici, po- r korščino ssakonom in se podrejam vojžtški disciplini. Tako mi Bog pomagaj!" e Angleški vojaki izgovarjajo c ob zaprisegi naslednje bese- 1 de: "Prisegam v imenu Vse- 1 mogočnega Boga, da bom j vdan in zvest podanik Nj. Vel. kralja Jurija VI., njegovih dedičev in naslednikov, da bom vedno kot vesten vojak častno in pošteno ravnal, branil vse prijatelje in izpolnjeval vsa-povelja Njegovega Ve- j ličanstva, njegovih dedičev in 1 naslednikov, kakor tudi nje- -govih generalov, častnikov in < vseh dnjgih predpostavljenih. Tako mi Bog pomagaj!" V Nemčiji se glasi vojaška prisega takole: "Izrekam pri Bogu to sveto prisego, da bom vodji nemške države Adolfu Hitlerju, najvišjemu poveljniku oborožene sile, brezpogojno pokoren in da bom kot hraber v o j a k zmerom pripravljen dati za to prisego svoje Življenje." V Franciji in v Španiji ne poznajo zaprisege regrutov. V Franciji zbero regrute na dvorišču vojašnice, nakar jim častnik govori o dolžnostih vojakov. V nacionalni Španiji so prisežno formulo nadomestili s simboličnim dejanjem. Mladi vojaki marširajo tam .skozi dve prekrižani zastavi, ki ju držita častnika. S tem je prisega opravljena. Precej dolgo in mestoma čudno prisego imajo na Fin-skem. Najvažnejša mesta iz la' nje se glase: "Če bom kakor ve koli izvedel, da se nekaj pri- Je pravlja, kar zasleduje izbruh vo revolucije ali' spremembo P]' vladne oblike ali ustave deže- V1 le, ali njenega državnega re- Pr da, bom o tem takoj sporočil dalje. Nikdar ne bom ničesar storil proti svojim službenim dolžnostim, niti iz ozira do 80 svojega sorodstva ali svaštva m niti iz' ljubosumnosti ali iz n! strahu, niti zaradi kakega da- ^ rila." v' Zelo preprosta je vojaška z< prisega na Japonskem, k j e r cl regrut samo podpiše listino, na kateri so točno naštete vse Vi njegove dolžnosti. v- bi Neki Ribenčan, ki je prise- k gal zvestobo pokojnemu Fran- a; cu Jožefu je držal figo v že- n pu in ko je stara Avstrija pro- g ^ padla je dejal: "Sm, vajdu, či j de jo bo vrag uzev že takrat, n k sm ji s figo prsegav." s ^ -O--Si t NEMŠKA POROČILA O PO- b LOŽAJU NA ČEŠKO- b MORAVSKEM b Šef tiska protektorata Gre- 3 - gori je objavil sporočilo, v ka- v i terem kategorično 'zavrača - vesti, razširjenje v tujem ti- * i sku o gospodarskem položaju : • protektorata. Gregori navaja [ dej.stva, ki dokazujejo, da se 1 a je gospodarski položaj češko- 1 'i moravskega protektorata po \ n priključitvi k Nemčiji zbolj- 1 u šal. Pred priključitvijo je bilo J i- na ozemlju Češke in Morav- ' i- ske zaposlenih 1.6 milij. de-t- lavcev, zdaj pa jih je zapo- ' r- slenih 1.9 milijonov, tako da e število brezposelnih znaša le še 18.000. Veliko število gete ških delavcev je zaposlenih v V Nemčiji. Kulturno življenje ta protektorata istotako ugodno m napreduje. O tem scf se lahko ih prepričali tudi potniki in dr-ji žavniki, ki so obiskali mesta e- protektorata. n.__ m /i, "Amerikanski Slovenec" in je "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena at. slovenska družina! "LOVCI NA GLAVE" 21 n j Prebivalci na Filipinskih o-tokih so spet v strahu precl "lovci na glave," ki so v zad- m njem času zagrešili več lcrvo- t, prelitij. So to pripadniki pie- y mena Abilaos, ki so obdržali V£ še takšen način borbe s so- ^ vražnikom, da mu odrežejo ^ glavo. Pred meseci so pričeli ^ na Filipinih graditi veliko ce-sto, ki poj de tudi skozi njihova naselja. Divjaki pa s tem niso zadovoljni in zaradi tega napadajo cestne delavce ter jim režejo glave. Doslej ^ se je pripetilo že več takšnih napadov in nekaj desetin de- ^ lavcev je pri tem izgubilo gla- T ve. Zdaj so poslali v tiste kra- ^ je močne oddelke policije in d vojske, ki bo varovala delavce , pri delu in po potrebi napra- ) vila tudi kazensko ekspedicijo . proti divjakom. ^ 1 -0- . k STALIN O BREZBOSTVU j Sovjetski meclicinec profe- j sor Ivaškevič je imel nedavno r x na neki brezbožniški skupšči- „ , ni v Moskvi predavanje o Sta- ^ linu kot brezbožniku. Pripo- rj vedoval je, da je imel kot ' i zdravnik dostikrat priložnost, ^ r da je Stalina videl in z njim govoril. Iz njegovih ust, pra- j g vi, je izvedel, kako ostro so- ] vjetski poglavar odklanja, da . bi ga neuki komunisti slavili c ■" kot nekega novega Kristusa ^ " ali odrešenika sveta. Stalin ^ mu je večkrat dejal: "Jaz sem človek z jasnim razumom in s I" l> čisto materialističnim mišlje- njem. V mojih očeh veljajo za socialiste samo oni ljudje, ki se javno priznavajo za brez- božnike. Marksizem brez brezbožništva je kakor človek brez srca." Profesor Ivaškevič 2_ je na koncu svojega preda- ' vanja izjavil, da mora imeti a brezbožniška ideja prednost j. pred življenjem poeclincev,. ju ako gre za važna vprašanja ja te ideje. "Ako zahteva brez- se oožniško gibanje smrtne žr- 0_ tve, je treba le-te brez pomi- 30 sleka doptfnesti." uči Stalin lj_ in s temi besedami je tudi j0 Ivaškevič zaključil svoje pre- v_ davanje. e- ---0--- 274 milijonov izvodov. Za njim pridejo Leninove knjige s skoraj 128 milijoni izvodov. Med tujez«mskimi popularnimi pisatelji je De Maupassant s tremi milijoni izvodov, dalje Victor Hugo, Dickens, itd., vsak po okrog dva milijona. Vse *to je računano od leta 1917 naprej. Dnevna cirkulacija listov po celi Rusiji pa je okrog o8 milijonov. RUMUNIJA ODPRAVLJA TUJEZEMCE B u karestai Rum uln i j a.—Tu-kajšnje oblasti nadaljujejo s preiskovanjem tujeisemcev, ki bi utegnili biti nevarni državi. Tako je bilo 240 posetnikom iz Nemčije zadnji petek povedano, da jim za njih bivanje v Nemčiji ne bo več dovoljeno podaljšanje. Istočasno pa (nastopajo oblasti tudi proti domačim Nemcem, ki so tukaj državljani; okrog'600 jih je bilo aretiranih na Sedmo-graškem. V sedanjem histeričnem strahu, ki vlada v državi, je skoraj vsak tujeze-rnec na sumu, da »pijonira. Tako so listi p odvzeli kampa-' njo, da se izženejo iz države ' tudi tujezemske igralke in 1 plesalke po raznih nočnih lokalih, češ, da so še posebno nevarne, ker lahko na lep na- l. čin pridejo do važnih tajno-1 . sti. Eden od njih je zapisal, * da "nočni klubi so polni pla ^ volask iz srednje Evrope." il^mar^mmrm mi mi ■»'■i m mrr IIIIIIIllllllllIllllllllIllillH C UČINKOVITA REKLAMA i Tudi v IndOkini imajo ka- 1 kor v južni in vzhod|i Aziji ' sploh za naše pojme zelo nenavadne in deloma poetične 1 načine za trgovsko reklamo. Izložbeni lepak neke velike ' trgovine n. pr. pravi: "Vsto- : v v • 1 pite — naši namescenci so ' ljubeznivi kakor, oče, dti hoče • spraviti svojo hčer clo moža," ' Neki zobozdravnik se prilizuje svojim klientom: "Kadar vam mi izdiramo zob, občutite isto ugodje, kakor če jeste vanilijev sladoled. . ." Lastnik neke cvetličarne pravi v svojem oglasu: "Moje cvetlice so tako sveže, kakor duša mladega dekleta." Neki izdelovalec papirja hvali svoj proizvod, da je tako trden kakor slon j a koža, a neki slaščičar zagotavlja: "Naša blago do- / stavljamo naročnikom z brzino granate!" (Dalje), jj . pi 7 Kakor so mi pravili naši rojaki, obžalujejo vsi, da niso tJ imeli Rev. Schiffrerja že preti* je za svojega voditelja. Naselbina bi bila složna, bi imela . gotovo že svojo lepo in pro-storno cerkev, slovensko far- s i no šolo in tudi že dvorano. Za " dvorano je Rev. Schiffrer že j* kupil prostor poleg cerkve in, v dal Bog, da bi čim preje do-bil skupaj potreben denar, da .. začne z zidavo doma. Dvora- 11 na poleg cerkve je nujno po- 11 trebni sestavni del cerkve ta-ko, da cerkev ne bo dosegala ' vseh svojih namenov in uspe-hov brez dvorane, vsaj v po- s polni meri ne. To sem sani ^ skusil v New Yorku, Brook- , lynu in Chicagi. Tisto nedeljo, ko sem bil v v [ Milwaukee, so imeli možje j I Društva Najsvetejšega Imena mesečno skupno obhajilo, in i Rev. Schiffrer me je naprosil, 1 i da sem imel zanje društveno ( i sv. mašo in nagovor, česar s sem se zelo razveselil. Sponi- ■ nil sem se namreč prvega za- ' četka tega društva med Slo- ; • venci v Ameriki. Z "Zvezo ; katol. Slovencev" sem name-3 raval združiti tudi ta društva, katera bi zveza skušala raz-^ širiti po vseh slovenskih naselbinah. Prvo slovensko dru-3 štvo te mogočne ameriške or-n ganizacije katoliškega mo-" štva sem ustanovil v N,ew Yorku v slovenski župniji in r sicer ne brez težav in nasprrt : štev. Izdal sem tudi slovenski e obrednik s pravili društva in ^ z obredi mesečnih shodov, ( sprejemov in društvenih po-0 grebov. Izdaja tega obrednika t_ je dala mnogim slovenskim župnikota pobudo za ustano-, vitev tega društva, brez katerega bi bilo društveno vod-stvo zelo težko. ir Iz New York'i sem ga po milijonih, katere sem imel po 'i- slovenskih župnijah, razširil tudi drugod. Ako so moji za- pisniki pravilni, sem ustanovil 7 slovenskih^in 16 slovaških društev "Holy Name." Spominjam se tudi besnih napadov po slovenskem proti-verskem časopisju na to organizacijo, ko se je začela. Smešili so jo in se norčevali iz naših katoliških mož, Iti so se ji pridružili, da je bilo v začetku že precej junaštva potrebno, da so se ji možje pridružili. Toda že v nekoliko letih so jih dobile skoro vse naše župnije, ker so ameriški škofje z ustanovitvijo National Catholic Wei f are Conference v Washingtonu, zlasti z odsekom Catholic Men's Organization pod vodstvom cleve-landskega škofa Schrembsa začeli zahtevati, da se v vsaki župniji ustanovi. Tako je prišel moj "Obrednik Društva Najsv. Imena" vsem zelo prav. , V Milwaukee sem bil zato naravno vesel, cla sem mogel , članom tega lepega društva : storiti kako uslugo. Udeležba . je bila zelo lepa, cla sem se . kar čudil, in častita ni kakor . Rev." Schiffrerju, tako tudi ce-3 lemu društvu, in želim, da bi . krepko napredovalo in zbralo ; pod svojim okriljem vse, kar . med slovenskim moštvom v . Milwaukee še čuti in živi ka-_ toliško in slovensko. Obiskal sem V West Allisu i- tudi župnika doktorja Rev. v Setničarja, katerega poznam n še iz Ljubljane, kjer je bil na . počitnicah, ko je študiral clok-torat v Rimu. Peljal me je n tja Mr. Lipoglavšek, katere-r> mu sem za to uslugo zelo hva-). ležen. Tisti večer je bila — če a 36 prav spominjam — na Sta--n dionu velika katoliška manife-stacija z uro molitve na pro-5. stem -in govorom nadškofa Stritcha za mir v Evropi in na svetu. Rev. dr. Setničar se je (0 ravno pripravljal da odide k )0 manifestaciji s svojimi fanti in dečki, Zato je bil moj obisk a_ West Allisa zelo kratek, samo pozdravni, ker sem se itak mislil pri drugi priliki še oglasiti, ko sem nameraval iti v severno Minn, in na West. Mimogrede smo se ustavili tudi pri Mrs. Schlosser, s katero se poznani iz Ljubljane, kjer je bila že dvakrat na obisku domovine in se ji je tako dopadlo, da bi bila najraje ostala kar za stalno doma, ko bi ne imela trgovine. Zadnjič je bila v Ljubljani s članicami Slov. ženske zveze. (Dalje prih.) 96% peči, prodanih v Chicagi, so moderne plinske peči lAsie.n w PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 3 to 4 P. M. STATION WHIP 1480 kilocycles (I'irst. Station on Your I Hal) Announced in Englisji and Dedicated to all the Serbs, Croats and Slovenes Feulurlntj a prooravi of CLASSICAL and FOLK MUSIC VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE iJuIes Mary — J. M Pisano polje J. M. Trunk Dogodek na Poganskem polju Ugledni Črncev dom na dobavljanje naravne svile. Debru v logaveški občini je Prodaja žive perutnine na izgubil z 80 letno Mario Cer- tržiščih je odslej prepoveda-nic svojo staro gospodinjo, na tudi na Koroškem. Rajna mati, katere truplo so V Beljak je te dni dopoto-1. marca položili v božjo nii- valo 43 Nemcev iz Afrike. To vo pri Mariji v Trenju, je je drugi transport afriških vzgojila osem otrok v za ved- Nemcev. ne in verne sinove in hčerke V Remšeniku p r i Železni slovenske narodne družine. Kapli se je pri spravljanju .V St. IIju ob Dravi so na drv v gozdu ponesrečila Kata-cvetno nedeljo pokopali ob lina Potočnik. Nenadno se je nenavadno veliki udeležbi 21 v njeni bližini sprožil hlod, letnega vojaka Edvarda Izopa jo podrl in nevarno poškodo-iz Diščic, falfta lepega .zna- val. čaja. V Beli pa se je ponesrečil Koroški deželni šolski svet pri spravljanju hlodov Valen-je odredil, da morajo vse šole, Lin Pasterk. Illod mu je zlo-ki se nahajajo nad 500 m nad mil nogo. morjem, v letošnji vigredi -o- nasaditi vsaj 500 muivinih Ne odlašaj na jutri, ali pa mladik. Tako naj bi bil polo- "bom že enkrat," še danes žen temelj za gojitev svilo- stopi h sosedu in ga nagovori, prejk, katerih foube služijo za da si naroči "Am. Slovenca." IZ PREDVOJNIH ČASOV "Da!" jp odgovoril komisar raskavo. Mesar je zdaj čisto izgubil glavo. "Vi me hočete odvesti s seboj uklenje-nega kakor morilca? To je čista neumnost. Zakaj naj bi jo bil umoril? Prosim, povejte mi, zakaj ? Vi se samo neverjetno smehljate! Vaša služba terja od vas, da ne verjamete ljudem. Vem to.Vendar pa tudi niste zato v policijski službi, da bi aretirali nedolžne ljudi! Jaz sem nedolžen in izjavljam vam, da bi bila postala Karlota moja žena. Dogovorila sva se že, da se vzameva. Ljubil sem jo in ona mene, pa naj bi jo bil umoril, kakor se Zakolje žival! Temu malemu, sladkemu dekletu ne bi mogel storiti ničesar zlega. Nasprotno, prav rad bi sam kri prelil zanjo!" Njegov nekoliko hripav glas je trepetal in v njegovih očeh, ki so proseče gledale Parentija, so se svetlikale solze. Ta otroška bolečina, ki se je kazala iz njegovih preprostih besed, in ta slabost volovsko močnega človeka sta nehote ganila prisotne. Stražnika in karabinerja so dvomeč gledali v predstojnika. Toda komisar je samo skomignil z ramami. "To je samo komedija, ki nam jo igrate, Longhi," je rekel. Longhi je vil roke. "Komedija? Torej ste resnično prepričani, da sem Jmvec?" "Seveda. Zato je čas, da napravimo konec. Vse drugo boste povedali v moji pisarni ali pa preiskovalnemu sodniku." "Preiskovalnemu sodniku? Zame ni rešitve, ker ne vem, kako se je treba braniti. Sodniki smatrajo vsakega obtoženca za krivega. Zato me bodo gotovo obsodili. To je vendar blaznost!" Komisar je svojim podrejenim pomig-nil in jim rekel: "Uklenite gaj" Longhi je prestrašen gledal okoli sebe in ves trepetal. Nato je čisto tiho zagodr-njal: "Tedaj je res, da me imajo za morilca. Morilec ... ukovi... A tako rad sem imel Karloto." Iz oči so se mu vlile solze in čisto potrpežljivo je ponudil policistom roke, da so ga uklenili. V svoji silni potrtosti ni več mislil na upiranje. "Naprej!" je zapovedal Parenti. Mesar pa se ni ganil. Stal je vzravnan in se naslanjal s hrbtom na steno. Glava se mu je sklonila na prsi in krč je začel tresti njegovo orjaško telo. Zdajci je vzkliknil: "Mati, mati!" Videlo se je, kako strašna je bila bolečina, ki se ga je lotila in mu silila solze v oči. Spet in spet je med ihtenjem in solzam* vzkliknil: "Mati!" Stara žena je vstala s stola. Njene oči so se bleščale. Zdelo se je, kakor bi se bile v zadnjih minutah pridružile starim gubam na njenem obrazu še neštevilne nove in globlje. Stopila je k sinu, položila svoje dolge, suhe roke okoli njegovega vratu in ga poljubila, ne da bi bila rekla besedo. "Zdaj je dovolj," je odločil komisar, "moramo iti." Pavle je napravil nekaj korakov, a mati je spet sedla na stol in roke so ji kakor brez moči obvisele ob telesu. Šele zdaj je izdavila nekaj besed: "Kar pojdi! Ne bodo te dolgo obdržali! sin!" (Dalje prih.) -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Različna odgovora obeh žensk na isto vprašanje sta nedvomno dala misliti. Pe-pina je rekla, da je slišala, kako je prišel njen brat domov okoli enajstih, ker še ni spala, njena mati pa je izjavila, da je šel Pavle spat že ob devetih. Zakaj sta tako različno odgovorili? Kaj je vodilo mater ali hčer, da sta skrivali resnico? Iz načina, kako sta obedve odgovarjali na zastavljena vprašanja, ie bilo razvidno, da sta vedeli mnogo več, kakor pa sta izpovedali. Medtem sta prispela tudi dva karabinerja s policistom, ki je bil šel ponju. Parenti jima je dal neki znak in pokazal pri tem na Pavleta Longhija. Karabinerja sta se takoj postavila na vsako stran Pavleta. Komisar je stopil k mesarju, mu položil desnico na ramo in rekel: "Longhi, prisiljen sem, aretirati vas — vsaj začasno!" Stara Longhijka je pri teh besedah kar omahnila na stol, vendar pa ni rekla besedice. Njen sin je vzdignil glavo in nekako duševno odsoten vprašal: "Kaj? Kaj ste rekli?" Komisar je ponovil: "Aretirani ste. Sledite mi!" "Mene hočete prijeti? Zakaj? Ali celo mislite, da seih jaz umoril Karloto?" "Ne bom vam tega podrobno razlagal. Sledite mi!" "Ne." Jacob Gerend Furniture Co. Priporočam* nai pogrebni uvod. Dobite nas podnevi ia pmo8. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo pe emeraih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. T«Woo: M - Res. 4MO-W 1 ZA OBNOVITEV VASE ZAVAROVALNINE , prod ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujeta notarska dela, pokliElte me po telefonu: KEN M ORE 2473-R ali ae pa zglasite pri: * JOHN PRIŠEL | 1590S Parkgrove Avenu« i j CLEVELAND OHIO & ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HI$. I "Vi se branite? Svarim, vas v vašo lastno korist pred vsako upornostjo, Longhi. S tem si lahko samo poslabšate položaj. Bodite pametni in ubogajte me." Hitro sta pristopila oba policista in prijela Longhija vsak za eno roko. Toda mesar je zgrabil vsakega z eno roko in ju vrgel proti steni. "Naj se me nihče ne dotakne!" je rekel in krčil roke v pesti. Komisar je od jeze obledel iii njegove nozdrvi so drgetale. Brez poziva sta ka-rabinierja prijela za revolverja in ju naperila proti Longhijevim prsom. Longhi je stal s hrbtom ob steni in z naprej nagnjeno glavo pripravljen na boj. Videlo se je, kako mu je vsa kri zlezla v glavo. Z napol udušenim glasom je mrmral: "Kar streljajta! Kar streljajta!" "Orožja se bomo poslužili le v najhujšem primeru," je dejal komisar. "Samo pomislite, Longhi, da imamo proti vam zakonito pravico samoobrambe. Če nas napadete, morem in moram zapovedati streljanje!" "Zakaj me hočete aretirati?" je spet vprašal Pavle. "Ker obstoji močan sum, da ste vi umorili dekle," je odvrnil Parenti suho. "Jaz?" je vprašal Longhi in se vidno zgrozil. "Da, vi!" je rekel suho komisar in ga ostro pogledal. Longhi je potegnil desnico preko čela in kratko ostriženih las, potem pa je pritisnil svoje močne pesti na senca. "Jaz?" je še enkrat vprašal in zdajci močno obledel. "Jaz?" Nastal je globok molk, med katerim se se je slišalo samo sopihanje mesarja. Njegova mati je sedela na stolu z zaprtimi očmi in je bila videti ko mrtva. Longhi je zmedeno pogledal okoli sebe in za jecljal: "Torej me res obtožujete?" TRGOVCI NA DROBNO! Zvišajte svoje poletne dobičke ; s cenenim, samovsebovanim JEKLENI MOST PREMAKNILI Chicago, 111. — Celi jekleni most, kakoršen je stal na Central in Grand ave., so zadnjo nedeljo premaknili n^i drugi kraj, 40 čevljev proč. Most je dolg 706 čevljev ter tehta 1,160 ton. Na njem je delalo skozi tri ure okrog 200 delavcev, katerim pa je seveda "pomagalo" na tisoče in tisoče zijal. * Dajte svojim odjemalcem hladno udobnost pri nakupovanju! — ~ * Vzdržujte to poletje hladen, vab- Za vse male trgovine I ijiv trgovski prostor — potem se in irrrr bod<) vaši redni °djemaici vračaii- Prvi stroški so nizki, obratova-mum ■ nje je štedljivo, in prodajalniški mmgt hladilec zahteva malo prostora. Hitro instaliran brez skoraj vsa-kršne; motnje trgovanja in brez gradbenih izprememb v poslopju. ^ zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično bi poceni. Hladi, čisti, izsušuje ter kroži zrak. Za popolne informacije pokličite RANdolph 1200 — Local 3626 Poskusite in prepričajte sel 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS Stran '4 ^ AMERIKANSKI SLOVENEC__Četrtek, 0. maja 10 10 " 1 ■ ' 1 i ............................. .. = Električnim prodajalniškim hladilcem COMMONWEALTH EDISON COMPANY Iz Stockholma, Švedska,po- 1 ročajo, da "bliskovita" zased- ] ba Norvežije ni bila preveč 1 bliskovita, ker so neki norveški nemškim nazijem naklonjeni krogi paktirali za vrat : mi že precej časa. Stvar izgle- i da precej izdajalska, kar bi 1 postavljalo vsaj te norveške i kroge v silno slabo luč, ko bi bili vsaj trenotno dali svojo domovino nazijem v oblast. Vse Nordijce so zelo hvalili, da so izraziti in dosledni demokrati. Efijalt je izdal vso Grčijo. Po posameznih se ne sme soditi vseh. Ker se ne ve, kako se bo zasukala usoda Danske in Norveške, morda bo v vrtinec potegnjena tudi Švedska, je vsaka sodba otež-. kočena, vsekako pa tudi to izdajstvo jasno priča, kako je vse razdrapano, ko je vsaj nekim kak oseben dobiček več, kakor pa blagor skupne domovine. Ali ni isti duh razdrapano-j sti, ko slovenski Molek upije ko kak jesihar, ker se je vsaj zdelo drugim pač — tokrat u-bogemu Trunku, otročjemu Trunku — da je bila v nevarnosti stara domovina, za katero bi se vsaj le nekoliko morali zanimati tudi taki, ki u-dobno živijo v novi domovini? Poglejte, kako kriči:' ". . .ctei so naši stalinovci skotili "slovenski dan" v interesu — stare domovine, stare domovine, stare domovine. .. Skotili so ga, da rešijo staro domovino, staro domovino, staro domovino, staro domovino . .".Težko bo kje najti bplj ciničnega za- A frkavljanja in zabavljanja na potrebe ali nevarnosti neke bivše — domovine. * To pa je vest, da se lahko zabeleži. Iz Beograda je menda odšlo poslanstvo v Moskvo, da sklene z U. S. S. R. 'trgovsko pogodbo. Dozdaj Jugosla-1 vija ni imela nobenih stikov z 1 novo in sedanjo Rusijo. Trgovski pogodbi sledi navadno , še kaj več. Ublažiti se je to-. raj moralo ali v Beogradu ali i v Moskvi. Prav na obeh stra-> neh bi bilo treba ublaženja, , ko so doživeli Cehi in Poljaki t polom, in stojijo drugi Slova-1 ni pred kritičnimi odločitva-i mi. Ali je kaj pravega slovan--i,stva med Srbi ali Jugoslaviji, . in če ga je kaj med Rusi, pa ; ne vem, in menda nihče prav i ne ve. c 3 Po aferi na Finskem vlada v Rusiji malo čuden mir. Mor- . da so vsi zaposleni s pošiljka-3 mi za Iiitlera? Ali pa mora-j jo celiti rane, katere so jim . zadali Finci? Sumljiv mir. Res, da še danes mnogi v Ru-. siji, ne pravim Rusi, niti žlic . ne poznajo, kakor so poročali . iz Lvova, ko so dospeli tja, . pri politiki in diplomaciji pa 1 so vsaj Rusi že marsikaj zna-n, li, in če so zdaj na političnih in diplomatičnih stoličkih ve-. činoma Judje — sakramiš — . en Jud vtakne deset Rusov v o žep, to se jim mora priznati. £lo bi le za to kakšno politiko i_ kuhajo, o i_ Po gozdovih v Kaliforniji, ki so izpostavljeni požarom, imajo napise: "Iz enega drevesa se naredi miljon vžigalic, ena vžigalica pa uniči lahko miljon dreves." Je tako v naravi. Med narodi ali v državah tudi. Ko so Nemci bliskovito zasedli Dansko in prišli na istrategične postojanke v Norvežiji, se je to zgodilo s pomočjo elementov, ki so podobni vžigalicam. Povsod je nekaj takih vžigalic, katerim je denar vse. Na te elemente so morali pritisniti na Holand-skem, v Belgiji, na Francoskem, v Angliji in tudi pri nas v Ameriki. Da jih v Jugoslaviji kar mrgoli, je pokazala afera Stojadinoviča. V notranjosti Jugoslavija nikakor ni konsolidirana, razne skupine vrtajo in rogovih j o naprej, in nemški "turisti" so se kar vsipavali čez mejo. Vlada je morala stopiti tem "vžigalicam" na prste, ako ji je za obstanek. Vlada taka ali taka, vsaka vlada se skuša obvarovati pred ruvarji v notranjosti. -o-