Fosamena številka stame 12 v. "Ntoc 50» številka. Maribor, dne 24. jimija 1918 Iietxiik X* f» ttipyavalftive (iprnA^nz tžiSffla. s. — tì0&a‘ kL'UÉl I fieotfvteeii poli ličen Hat za slovenske flessivo, Inserat! ali oznanil se računajo po 18 Vfe od čredne petitvr st«: gk večkratnih oznanilih wt — popust «•« „Straža“ izhaja v $&■- : dtljek in petek popolaci Rokopisi se ne vw®^/ . in 1 aredaiiivoas se more #«Wf vsffife dan od M.—S9. mre dog Seidierjevo ministrstvo odstopilo. Krušni, mir in Ukrajina. Dunajčani, katerim se je delež kruha in moke sedaj skrajšal in zmanjšal na tisto mero, katero že dolgo časa uživamo ljudje v, provinci, v svoji ozlo-voljenosti nameravajo grofu Czerninu, stvoritelju in slavitelju „krušnega miru“ z Ukrajino, odtegniti častno obČanstvo. Prišli so namreč do prepričanja, da. si Czernin ni zajslužil tega občanstvla, ki se mu je podelilo v prvem navdušenju, katero so vzbudile njegove krušne obljube, še bolj pa njegove drzne in izzivalne besede zoper Cehe. Krušni mir z Ukrajino ne temelji na solidni podlagi. To dandanašnji že tudi priznavajo nemški listi sami, „Berliner Tageblatt“ je poslal svojega zastopnika v Ukrajino, da preuči tamošnje razmere in poroča o njih. Njegovo poročilo zelo reducira krušno upanje, ki se je stavilo v Ukrajino, katero so Czernin in njemu vdani listi proslavljali kot deželo, ki je kakor pravcata ‘deveta dežela polna mleka, jajc, žita itd. Poročilo, M roma sedaj po časnikih, neusmiljeno trga pravljično meglo, ki je ležala nad Ukrajino ter jo je zajstirala pred očmi lačnih Srednje-Evropejcev. Ukrajina je 'daleč zaostala za dolžnostmi, ki jih je prevzela napram srednjim vlastim. Do 26. mifoi-ka je iz Ukrajine prišlo le skupno 5100 vagonov, natovorjenih povečini z žitom, deloma z jajci, olj«m in zabelo. Upa se, da bo do 3. julija prišlo Še 20.000 vagonov. Pa če bi jih tudi toliko prišlo, kar pa še m gotovo, bi to znašalo sam® 12% količine, ki se je obljubila. Razlog za to veliko nesorazmerje med obljubo iu njeno izvršitvijo je vi tem, ker je pogodba z Ukrajino politično in gospodarsko bila utemeljena na podlago, ki ni bila dana. Političen namen je bil, zabiti zagozdo v vzhodno fronto s tem, da se je ustvarila samostojna Ukrajina, Čeprav se ni vedelo, ali je v južni Rusiji res državotvorno narodno ukrajinsko gibanje. V gospodarskem oziru pa se je Ukrajina obre- ! menila z obveznostmi, ki jih nikdar ne more izpolniti. j Poznavalci dežele, med njimi tudi voditelji raz- I nih, od osrednjih držav ustanovljenih organizacij j priznavajo, da zaloge v Ukrajini izdaleka niso tako I velike, kakor se je izppčfetka mislilo. Pred vojno je I Ukrajina k žitnemu izvozu celokupne Rusije, ki je l znašal 558 milijonov pudov, prispevala 44%. Med se-j danjo vojno je pa produkcija žita v Ukrajini padla ! aaimanj za 30%, najbrž še več. To nazadovanje je \ požrlo ves preostanek,,ki je prej bil določen za izvoz, j zakaj ostalih 70% je potrebnih za preživljanje doma-1 čega prebivalstva. ki si gotovo ne bo nalagalo posta j Nemcem in Avstrijcem na ljubo. Predpogoj za to, da bi se ljudje pridobili za \ intenzivnejše obdieJotvan j e zemlje, je politično in so-j cialno pomirjenje dežele. Ukrajina še davno ni v tem I položaju, da bi se smelo upati, da bi ljudje sami so-* delovali pri izvršitvi sklenjenih pogodb in pri povečanju poljedelske produkcije. iAgraSrno (kmetsko) v-prašanje v južni Rusiji je še popolnoma nerešeno. Revolucija je odpravila osebno lastnino zemlje in je tako vzbudila glad ubogih, brezposestnih ljudi. Vlada hetmana Skoropadskega je sicer zopet u postav il a zasebno posest zemlje, vendar pa ni mogla) prejšnjim polsestnifom vrniti njihovih pravic. Nastopila je tore v agrarnih razmerah nekafa praznota, ki ni ugodna za obdelovanje zemlje. Le agrarna preosnova bo mogia povzdigniti obdelovanje zemlje in povečati pridelek. Toda takšna preosnova. kaBor jo nameravajo u-kraiinski hetmejn in zastopniki Nemčije in Avstrije , ne bo zadovoljila ljudstva. Dobljene izkušnje, tako zaključuje poročevalec „Berliner Tageblatt»“, je treba porabiti za bodočo politiko in zato je treba predvsem priznati, da se trenutku uspehi v Ukrajini ne djajo doseči. Poskušalo se je dobiti iz Ukrajine kakor le mogoče hitro in veliko množino žita,/ toda s tem sistemom so tirali kvišku samo cene in za^se niso pridobili ljudstva, ker smatra tak sistem k®t ntkafc rop. Odločiti se bo tre- ba. dia se opusti t* sistem, kojega neugodnosti niso v nobenem razmerju s pridobljenimi vspehi, ter da se bo treba v Ukrajini odločiti za neprenagleno delo, ki bo polagoma naraščalo in ki ne bo prenehalo. Danes nima nobenega pomena, če se, kakor se je to storilo v mirovni pogodbi v Brestu-Litovskem, uposta- vi v splošno prehranjevalno kalkulacijo nekaj stoti-soč ton žita, ki Ise bi ga morda našlo kje tam gori na luni, ne pa v Ukrajini. Tudi bližnja žetev bo, kakor se dozdeva, dala za izvoz razmeroma skromne odvišne množine. Toda žito iz Ukrajine bomo zelo potrebovali še tudi dve ali tri leta. Prvi predpogoj za razvoj Ukrajine je seveda, kakor se mora vselej zopet in zopet povdarjati, rešitev agrarnega vprašanja.. Velika zmota bi bila, ako hi se mislilo, da so bile v južni Rusiji udušene ideje socialne revolucije vsleđ vkorakanja nemških čet, kajti navzočnost nemških čet v Ukrajini sigurno ne more služiti namenu, da bi se veleposestvu nudila možnost, ogoljufati prebivalstvo. ki nima nobenega zemljišča, za pravico do zemljišča. Tudi veleposestvo v južni Rusiji bo spoznalo, da je zanj minil čas ter se ne povrne nikoli več. Nemčija in avstropoljska rešitev poljskega vprašanja. Rešitev poljskega vprašanja je veliko sporno jabolko med Avstrijo in Nemčijo. Pretežni del nemške javnosti je proti rešitvi tega vprašanja v avstro-poljskem smislu. V naslednjem beležimo tri značilne izjave iz Nemčije: V „Norddeutsche Allgemeine Zeitung“ piše tiskar Müller o berolinskih pogajanjih «grofa Buriana. Clankar precej naitanko razpravlja o raznih innen-jih, ki vladajo med ajvjstrijskim zunanjim, ministrom grofom Buri anobi in nemško vlado v j oljskem vpra- LISTEK. Jugoslavija Jugoslovanom * (Dalje.) Siazmerle med jugoslovansko državo iu Avstrijo. Naši narodni nasprotniki nam očitajo in begajo tudi nevedne ljudi s trditvami, da hočemo razrušiti Avstrijo itd. Toda nič ni bolj neresnično kakor to. Mi nočemo A visir ij e razrušjiti, aknpak nasprotno, jo hočemo utrditi. Mi zahtevamo Samo, da bomo mogli o svojih stvareh sami odločevati, da bomo gospodarji na svoji zemlji, a z ostalimi narodi monarhije se hočemo združiti v zvezo svobodnih držav. Saj primerov za to imamo: Tu so pred vsem Združene države severoameriške, kjer je zvezanih 48 držav , ki tvorijo sicer na zunaj enoto, dočim je v notranjosti dostikrat razlika med postavami v eni invi drugi državi. Potem je Švica, ki je tudi le iz 22 kantonov sestoječa zvezna država. O (gotovih skupnih stvareh razpravlja in odloča zvezni parlament v Bernu, a v notranjih, stvareh je vsaik izmed 22 kantonov popolnoma neodvisen. Tudi Nemčija je le zveza 2,6 držav, ki imajo celo vsaka svojega vladarja, oziroma svoje vladarske rodbine in so v. notranjosti popolnoma samostojne. Bavarska ima n. pr. celo svojo lastno pošto, lastne državne železnice itd. 'Vse to pa ne moti enotnosti na zunaj. Ako je torej mogoča na zunaj e-notna zvezna država s 26 vladarji v Nemčih, zakaj ne bi bila mogoča taka država z enim vladarjem v Avstriji? Jugoslovani zahtevamo za-se popolno pravico samoodločbe na ozemlju, kjer imamo večino, a priznavamo enako pravico tildi vsem ‘drugim narodom monarhije. Ne pade pa nam pri tem niti od daleč na misel, da bi se izločili iz zveze, na katero nas eilijo stoletne 'tradicije" in gospodarske koristi. Gospodarske koristi vežejo narode, ki prebivajo v seda- ijiih mejah habsburške monarhije, drug na drugega. Tako treba razumeti tudi znani izrek Palackega, ki je v pismu, ria parlament v Frankobrodu leta 1848 rekel: „Ko bi Avstrije ne bilo, bi se morala hitro u-stvariti, v interesu Evrope, v interesu človeštva.“ Toda Palacky si je mislil pod svojo Avstrijo le vsem svojim narodom pravično Avstrijo. „Krivico dobimo povsod — je pisal — in še zastonj!“ To, kaj’ je veljalo leta 1848, velja v isti — če ne večji — meri še danes. Ako bi se torej narodom monarhije dala pravica samoodločbe, bi se oni sami zopet našli skupaj v prostovoljni zvezi svobodnih narodov- Eden zelo priljubljenih razlogov proti jugoslovanski državi je tudi ugovor, češ, da bi jugoslovanska diržava narodom v zaledju, pred vsem seveda —. \ Nemcem in Madžarom, zaprla pot do Jadranskega morja. Iz naših predidočih izvajanj pa sledi, ‘da je ta ugovor popolnoma neutemeljen in ničev. Namesto sedanje Avstrije, oziroma avstro-ogrske monarhije , pride nova zvezna država, v kateri bodo posamezne države popolnoma enakopravne, a se bodo vendarle morale v gotovih vprašanjih podrediti skupnim, višjim koristim. Te višje koristi pa bodo seveda zahtevale, da imajo države v zaledju z» svoje proizvode odprto pot do morja. Zato se ho v Iskuonih dogovorih ugotovilo predvsem tudi pogoje, ki bodo narodom v zaledju zagotovili prosto pot do morja. Imperialistična stremljenja pri tem seveda ne pridejo na račun . ? narodi, ki ne hrepene za nadvladjem nad drugimi narodi, ki žele samo svoj enakopravni delež na božjem svetu, ti narodi najdejo tudi vi tem oziru svoje koristi popolnoma zavarovane. Jugoslavija in druge jugoslovanske države. Kakor, smo Že videli, je vseh Jugoslovanov: 19,569.000. Le naravno je torej, ‘da nastane vprašanje: Zakaj ne zahtevamo združenje vseh Jugoslovanov, po izgledu Nemcev in Italijanov ter (se omejujemo le nä zahtevo po Združenju: Jugoslovanov monarhije? Ven- dar-je odgovor na, to vprašanje zelo enostaven: Združena Italija je stala potoke krvi, uničiti je bilo treba države in zrušiti prestole. Tudi do združene Nemaije bi ne bilo prišlo tako hitro, ‘da ni bilo vojne leta 1870. Tudi to je torej stalo silnoi krvi. Enako bo Jugoslavija posledica sedanje strahovite vojne. Na grobovih junakov, ki so dali svoje življenje za svojo domovino, zraste njihovim potomcem nova svoboda. Toda vsak sad mora dozoreti, prodno ga je mogoče utrgati. Jugoslovanska ideja pa danes še ni tako dozorela, da bi mogli misliti na združenje Jugoslovanov od Adrijanskega do Črnega morja ter od Mure do Egejskega morja. Potem pa bi to tudi ne bilo mogoče brez rušenja držav in prestolov, pred vsem pa ne brez novega prelivanja krvi. Mi pa nočemo razdirati držav, nočemo rušiti prestolov, nočemo ničesar nodirati, ampak le zidati. Predvsem pa nočemo nove krvi. Krvi smo videli že več kot dovolj. Zato zahtevamo samo združenje Jugoslovanov monarhije, kar se bo dalo doseči mirnim potom ip brez prelivanja krvi. Ker bo pa 'Jugoslavija med vsemi jugoslovanskimi državami Številno najmočnejša in bo gotovo tudi prednjačila v gospodarskem in kulturnem oziru , bo s tem že sasna-posebi izvrševala veliko privlačno silo na ostale ingoslovainske države, namreč črno-goro, Srbijo in Bolgarijo. Kaj je torej naravnejšega, nego da se prikliuVo tudi te drža.Ve monarhiji kot zvezne države? Saj posebno glede Crnegore in Srbije ta misel ni nova. Posebno v ‘Srbiji se je ta žel|a že pogostoma nojavljala. Toda dualistična monarhija ne bi bila vedela s tako fcvežno državo kaj začeti. Zato dosedai še ni prišlo do uresničenja te želje. — Vse drugače bodo seveda stvari, ko se monarhija preosuuje v zvezo, oziroma zvezno državo svobodnih narodov. Tedaj se bodo Crnagora, Srbija in Bolgarija rade prildlučile tej zvezi kot enakonravrne člja^ nice. • (Dalje prihodnjič.) Stran 2. s m m a z ss. r pr ,, f. ■ ^24.junija:;t918-. šanju. Poroča se, da. je grof Burian o priliki svojega berolinskega obiska svoje predloge zbral ter predložil v gotovi obliki. Ta oblika je zasnovana na novi politični konštrukdiji, katera skuša rešiti poljsko v-prašanje tako, da se združi Galicija s Poljsko in se pritegne v organizem avstro-ogrske monarhije. Iz te nove temeljne državne oblike srednje Evrope bi se naj potem razvila nova vojaška in gospodarska zgradba zveze z Nemčijo. Ta delovni načrt je pa v nasprotju z nemškim. Uspeh berolinskih pogajanj je bil samo taktično zbližanje. Clan kar v „N, A. Z.“ razpravlja nato o raznolikosti mnenja v poljskem vprašanju. V razgovoru zedinjenja kongresne Poljske z Galicijo, ki predstavlja osrednjo točko takozvane avstro-poljske rešitve poljskega vprašanja, pride člankar do pomisleka, ki ga imajo v Nemčiji proti tej rešitvi. Pred vsem ne soglašajo v Nemčiji popolnoma z upanjem, katero gojijo Nemci v Avstriji glede na zboljšanje nemškega stališča vj avstrijski poslanski zbornici, če se izloči Galicija. Politika majorizacije napram Cehom se ne bo dala. izvesti. Kdo jamči za to, da se ne bodo Poljaki in Cehi združili, da s tem dobijo v roke v Avstriji merodajni upliv. Ententa je vzela v svojem političnem naskoku proti obstoju Avstro-Ogrske to možnost resno v pretres. Pri zedinjenju Galicije s Poljsko tudi ne smemo prezreti dejstva, da je vzhodna Galicija ukrajinska in da '"Ukrajinci odločno nasprotujejo prikjopitvi k Poljski. Z nemškega stališča, pa se še mora pri stiviti ' pomislek, da bi z Galicijo povečana Poljska v zvezi S .Celil in tihim simpatiziranjem z nemško sovražnim inozemstvom prišla do gospodujočega ali soodločujo-Čc-ga vpliva v avstro-ogrski monarhiji in bi bila za Nemčijo večja nevarnost kot je bila sama. caristična Rusija. To je stališče nemških diplomatov.. Kdaj bo grof Burian prišel do tega, da bo branil svoje stališče napram tem napadom? Mož železne pesti pri pisalni mizi, vsenemški aneksijski grof Reventlow, kriči že nekaj tednov — jproti rešitvi“ poljskega vprašanja v avstrijskem smij slu. „Zveza sem, zveza tja: Avstro-poljsko vprašanje smatramo, da ne bo nobenega dvoma, za neprimerno. Našega stališča ne narekuje niti sovraštvo, niti aneksijska pohlepnost, temveč prepričanje, da ima e-dino Nemčija voliti, kaj varuje, oziroma ogroža njen življenjski interes. Tega priprostoga vprašanja ne morejo’ v drugačnem sndslu rešiti uiti osebni razgovori, piti menjajoče, mimoidoče politične konstelacije. Poljske nacionalne zahteve niso pri tej rešitvi v prvi vrsti merodajne, temveč nacionalna pravica Nemčije. Ako si ti okolnosti medsebojno nasprotujeta, je to obžalovanja vredno, spremeniti ise pa na tem ne da ničesar " Povodom tretjega branja proračuna je v pruski poslanski zbornici svobodinodkojniservatilvini poslanec Liidicke podal t-le izjavo svoje stranke: Že meseca -septembra 1916 smo predložili državnemu kanclerju naše težke pomisleke proti zajsidranju naše politike v ustanovitvi poljskega kraljestva zlasti v onem času. Kongresna Poljska ni izpolnila pričakovanj, ki so se stavila na slovesno proklamacijo z dne 5. novembra 1916. Nasprotno so nastopile posledice, katerih smo se bali. Zopet smo izvedeli iz časopisja, da dela. avstro-togrska monarhija zopet na rešitev poljskega vprašanja v avstrijskem smislu. Prosti konservativci izrekajo svoje prepričanje, .da ni mogoče, dokler traja vojna, odločati o prihodnjosti Poljske, Življenjski interesi nemške države in pruske, zlasti še interesi pruske Vzhodne Marke, prepovedujejo, dahi se ta razvoj Pruske in za bodočo zvezo med ‘Nemčijo in Avstro-Ogrsko tako važna zadeva rešila, pred-no je znan izid sedanje vojne. To izjavo konservativcev je desnica zbornice sprejela z živahnim odobravanjem. še prisego, ki ste nam j©,- prisegli: .za to .sia®,,prepri-1 čani, da premoremo skupno vse ovire, ki nam jih s-kupni naš nasprotnik stavi na našo pot navzgor. Dahneš vemo mi in Vi, in globoko verujemo, da naš časni več daleč in čim bolj gotovo dosežemo. svoj skupen I cilj. Praga, dno 10, junija 1918. C e š k a zv e z a v parlarne us t: u. ' Češki narodni svet.. Slavnostni odbor za pro slav n JNt a -rodnega g1 e d a 1 i š 5 a;“ 1808- 1918. Dragi bratje Jugoslovani f Na jubilejne slavnolsti češkega „Narodnega gledališča.“ ste poslali v zlato slovansko Prago toliko svojih najboljših sinov, kolikor jih naša stara pre-sioliea že dolgo ni mela priliko pozdraviti v svoji sredi. Proslavili ste z nami naš naiiodni praznik -• prisrčno in bratovsko — in v teh zgodovinskih dneh smo se zopet združili v sveti prisegi med seboj tako tesno in nerazdružljivo, da bo ta dogodek ostal na večne čase vklesan v kamenite anale našega česko-slovanskega naroda. Vaši zastopniki so prinesli & seboj v matičko Prago nešteto srčnih in navdušeniii pozdravov od vsieh strani Vaše prostrane domovine, in ti pozdravi so našli v naših čeških srcih bratovski odmev: Vaši časopisi so prinesli ob tej priliki to liko krasnih dn temeljitih člankov, da smo čutili, da v teh slavnostnih dneh bije z nami tisoče in tisoče bratskih src Vašega naroda, Ni nam mogoče se za hvaliti vlsafcemu izmed Vas, ki ste dospeli med nas, na naše slavlje, in vsem Vam, ki ste se nas doma spominjali in naših skupnih slavnostnih dni. Pozdravljamo Vas v Vaši lepi domovini, se Vam toplo zahvaljujemo za vsie, kar nas je tako tesno združilo v teh nepozabljivih dneh: za Vašo bratovsko ljubezen, za vse izraze Vašega zaupanja do nas, za Vaše pozdrav® in govore, za obljubljene prisege, da je naš boj Vaš boj in da hočemo zvesto trdno in nerazdružljivo stati v tem boju za čast in svobodo naše lepe domovine in rda hočemo sčasoma popolnoma premagati vse zapreke, ki so nas delile v Škodo nam in (ujcem na korist. Verujemo, 'drag! bratje, trdno v Var Občni zbor „Savinjske podružnice S« P. D.“ »e je vršit v nedeljo, dne 9. junija, ob 10. uri pred, uoldne v Narodnem Domu v Celju. Načelnik g. Fr. Kocbek je pozdravil vse navzoče člane, opravičil s ovetovno vojsko nesklicanje občnih zborov za 1. 1914 -1917 ter se spomnil zaslužnih umrlih članov: dr. Otokarja Baš,. Antona Turnšek, veletrgovca v Nazar jih, Antona Svetina, c. kr, notarja v Pliberku vodnika Antona Pečovnik, ki je- leta 1915 padel % Karpatih, ter Janeza Piskernik v Logarski dolini, £a se je za markiranje, zgradbo, in popravilo potov , ter za zgradbo Prisebanfoviega Doma na Okrešlju stekel velikih zaslug. Ohranimo, vse v blagem spominu S NaJto je načelnik poročaj o delovanju pjodruž-niee v letih 1915 do 1918. Podružnica je štela leta 1914 165, leta 1)915 85, leta 1916 74, leta 1917 90? članov in po 15 ustanovnikov. Iz tega štiriletnega izka-za je razvidno, kako neugodno je vplivala vesoljna voiska tudi na našo podružnico, kajti leta 1915 se je število članov skrčilo skoraj za polovico prejšnjih u-dov. 'Mnogo članov je odišlo k Vojakom, mnogo jih ja pa izstopilo. Tudi v teh štirih letih je dobivala podružnic^ redne podpore in darila od Južnoštajerske hranilnice v Celju, okrajnega zastopa Gornjigrad» pofsojilnic v Celju, Žalcu, Braslovčah in Šmarju pri Jelšah, podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju ter mnogih zasebnikov. Srčna jim hvala! Podpora Južnoštajerske hranilnice se je smela izplačati šele leta 1918, kei’ cesarska namestnija ni hotela poprej potrditi daril. Oglejmo si isedaj delovanje podružnice, ki se razteza na planinske koče, pota in raznoterosti. Podružnica ima sedem koč. Največ skrbi ima z najlepšo, a tudi .-najvarnejšo glede narodnega kakor turističnega pomena, to je „Frischaufov Dom“ na Okrešlju. Leta 1915 ga je v občo zadovoljnost kakor poprejšnja leta oskrboval Fortunat Herle. Leta 1915 pa ni mogel več, ker je bil poklican k vojakom. To leto je ostal neoskrbovan, le ob pondieljkib je šel g. A. Berle na Okrešelj, kar je storil brezplačno. Za to in sploh za vso oskrbo v Solčavi skozi vsa leta si je stekel obilo zaslug, za kar mu moramo biti zeio hvaležni. Iskrena hvala mu! Leta 1916 in 1917 pa je o-skrbovala Frischaufov, Dom Malika Klemenšek v občo zadovoljnost. Obisk je bil sledeči : leta 1914 169, leta 1915 85, leta 1916 219 in letal 1917 pa 358 oseb. Iz tega obiska se tudi razvidi vpliv vojne. Mnogo sitnosti nam prireja vsako leto vodovod, od katerega se morajo v jeseni leseni žlebi radi plazov spraviti na varen kraj, spomladi pa zopet sestaviti in mnogi z novimi nadomestiti. Tudi brv nad slapom se mora radi plazov vsako Jesen odvzeti in shraniti pod skalo, spomladi äa zopet vložiti, — Kocbekova koča na Molički planini je bila leta 1914 oskrbovana po Neži Krebs iz Lnč. Poznejša leta se ni več oskrbovala. L. 1916 so se v pastirskem oddelku napravila nova vrata v turistično sobo tako, da je vlom izključen. Leta 1917 pa se je pograd razdelil v dva posebna oiddel-ka po 3 žinice. ki se lahko zagrneta z zagrinjali. S tem je koča, postala udobnejša, kar je še posebno važno ob priliki prenočevanja dam. Leta 1913 je obiskalo kočo 1®, leta 1914 33, leta 1915 18, leta 1816 39 in leta 1917 pa 1.6 oseb. — :Gornf(egrajsko kočo na Menini smo morali večkrat popravljati radi vlomov. Leta 1918 pa so jo popolnoma oropali in poškodova- li. Leta 1916 je vojaštvo paslo bolne konje na Menini in je rabilo to kočo. za kar se je dobila odškodnina ,50 K. Kočo je obiskalo leta 1914 67, leta 1915 29, leta 1916 25, leta 1917 pa 12 oseb. — Mozirska koča na Golteh je dobila novo spominsko knjigo. Obiskalo jo je leta 1914 64, leta 1915 78, leta 1016 59 in leta 1917 pa 58 oseb. — Lučka koča. se rabi samo za počivanje in vedrenje ob nevihti, — Koča na Raduhi je vse »nemalo znana in obiskovana je največ le od lovcev. Leta 1914 so bile vse odeje ukradene, pozneje pa Se druga oprava. — Hausenbichlerjeva koča na Mrzlici je v slabem stanu in je sedaj tudi vsa oropana. Nekateri obiskovalci so tako nemarni, da si še niti nočejo za kurjavo nabrati' suhljadi v bližnjem gozdu, ampak požgejo deske pri koči,/ veternjcei in sploh vse, kar se da odtrgati, pri tej lahkomišljeno-sti pa nič ne pomislijo, s kakšnimi težavami in stroški mora podružnica kočo popravljati. To store pač neturisti in zlobneži! Vse koče je v letih večkrat o-gledal načelnik. — Jubilejno kapelico pri Kocbekovi koči je podružnica prodala županstvu v Lučah, ki Želi tam imeti svojo planinsko podiaro. Drugo važno delovanje podružnice ae razteza na potto Kakor vsako leto preši vojno» so se tu# v < teh Mih oznažiK; poti nsu Ojstrice*, na Kamniško sed-«, lo skozi Turski Žleb in od slapa pod Rinko na 0-~ krešelj. Leta 1914 in 1915 se je popravil tudi pešpot, od Paške vasi proti Gorenjskem Vrhu, kar posebno» hvalijo ljudje, ki. hodijo iz Mozirja na železniško postajo Pako ali narobe. Leta 1914, so se popravile sledeče markacij,e: 1. Radmirje—Mozirska koča. 2,. Gornjigrad—Arničev Vrh—Luče. 3.. :Giornj,igrad— Sv,. Florijan—Gornjegrai—-• ska koča. 4. Gornjegrajska koča— Ščjavlnice. 5. Gornjigrad— Pobrežje—Spodnja Rečica. 6. Luče—Dol— , Lučka koča,. Leta 1916 je načelnik poiskal.novo pot,, ki se začenja pod vrhom Planjave in vodi naravnost., navzdol na Korošico. Tu markirana pot je ob1 slabem vremenu, najkrajša zveza od Kocbekove koče na». Kamniško Sedlo, da ni treba iti na Škarje in po grebenih na Planjavo. Leta 1917, sta načelnik in g. M.s Šuster markirala novo pot, ki vodi od Mozirske koče* na Kal, Smrekovec, Komen, Velila Travnik, za Raduho na Koroško in potem na Sleme, odkoder je bil daljni pot v Solčavo že poprej zaznamovan. To je jako lepa in 10 ur dolga pot, po grebenih z lepim, razgledom. Leta 1914 je postavila podružnica več novih, stebrov in kažipotnih tabel, leta, 1915 pa se je, popravila na Ojstrici pušica za našo spominsko knjigo. Leta 1914 je nameravala podružnica prirediti v Žalcu veliko veselico v prid Hausenbichlerjeve koče. Bil je ž:e izvoljen posebni odbor, k.i pa, ni izvršil veselice, ker so žalska društva želela prirediti veselica-šele v jeseni. Izbruh svetovne vojne jo vse preprečil. — Na zboru delegatov v Ljubljani zastopata podružnico Člana g. prol. Jeraj in g. železniški rev id. Ivan Kelc. — Podružnica ima v Gorujemgradu svojo, lepo strokovno knjižnico», ki sc izpopolnjuje s planinskimi Časniki in slikami,. „Klub òeskych turistu“ y Pragi nam zastonj pošilja svoj ,,.Časopis turistu.“ Hvala mu! — Iz tega skromnega poročila lahko posnamete, da je podružnica navzlic svetovni vojni tiho in mirno naprej delovala, kolikor je bilo Sploh, mogoče. Sklepam z iskreno željo, naj bi Savliniska * podružnica, S. P, D. kot eminentno kulturno društvo z narodnega in gospodarskega stališča ohranilo dosedanje člane in dobrotnike ter v bodoče pridobilo še mnogo novih članov v prospeh jugoslovanskega planinstva. Potem poda načelnik tudi hldjgajj)n)i|ško poročijo za štiri leta. Iz (ega posnamemo kratko sledeče: L. 1914 je imela podružnica prejemkov 6364 K 21 v, izdatkov 6898 K 52 v in gotovine 27 K 13 v. L. 1915 je imela prejemkov 1018 K 62: v, izdatkov 925 K 29 v in gotovine 1-2)0 K 46 v„. Leta 1916' je imela prejemkov 3202 K 5 v, izdatkov 3255 K 45 v, in gotovine 67 K 6 v. Leta 1917 je imela, prejemkov ’4566 K 32 vin., Izdatkov 4627 K 6 v in gotovine K 6.31. Oblojno poročilo se vzame z občim odobravanjem na znanje. G. dr. Kalan ie v daljšem govoru o-risal vsestransko delovanje načelnikovo za podružnico in za planinstvo sploh, nakar izrečejo navzočniki načelniku priznanje- in zahvalo. Iz prečitainega premoženjskega stanja posnamemo, da ima podružnica imetja cenjeno po stari ceni pred vojsko K 46.800 in ciste imovine K 22.800. — Proračun za leto 1918 z-naša prejemkov K 77150 in toliko izdatkov, Pri razgovoru o praznovanju 251etnice se je nagi ašalo, naj se v, vjsjeh krajih, kjer je kaj zanimanja za planinstvo in za podružnico,, ustanove odbori, ki bodo nabirali nove ustanovoik-e in člane ter, darila , da se podružnici opomore gmotno, ker 'ima, še mnogo obveznosti, kakor tudi načrtov za bodoče potrebno delovanje. Kdor torej uvažuje koristno delovanje podružnice, kdor ljubi naše slovenske gore, kdor želi o-hraniti naše krasne planine domateli,nom, ta naj ob priliki Met nice požrtvovalno podpre podružnico s častnim gmotnim darom. V novi podružnični odbor so bili soglasno izvoljeni: g. Kocbek Franc, nadučitelj v Gornjenigra-du, za načelnika; g. dr, Kalan Ernst, .odvetnik v Celju, za načelnikovega namestnika; g. Podbrežmk Franc, posestnik v Gornjemgraidu, za blagajnika; g- Zemljič Branko,'šolski voditelj v Solčavi, za tajnika; g. Roblek Franjo, veleposestnik v 'Žalcu, za odbornika; za namestnik'- g. Smer ini k Josip, ravnatelj posojilnice, in g. 'St ,iič Rafko, trgovec z zlatnino, oba v Celju; za preglednika, računov sta izvoljena: g. Šuster Martin, trgovec v Mozirju, in g. Pušenjak Ivan, Šolski voditelj v Šmihelu nad Mozirjem. Italijansko bojišče. Vsled neprestanega deževja in silnih nalivov v Benečiji, vsled katerih se nahajajo veliki deli be neške ravani pod vodo, je bilo vsako večje vojno podvzetje zlasti ob Piavi popolnoma onemogočeno. Vrše se na obeh straneh obširne priprave za nove hude boje. Naše čete so v tej ofenzivi vjele čez 40.000 sovražnikov. Cesar Karel na italijanski fronti. Pred nekaterimi dnevi se je mudil cesar Karel na jugozapadni fronti. Spremljala sta ga nadvojvoda Friderik in načelnik generalnega Štaba pl. Ara. Cesar Karel si je ogledal celo fronto od švicarske meje da Izliva reke Piave. Prepričaj m je o dobrem ra»* poioženju naših čet pripravah. in o vaeh ofenzivnih obsežnih Francosko bojišče. Ob obeh straneh reke Somme živahno gibanje angleško-francoskih čet. Na ostalem dela fronte razven odbitih napadov francoskih čet južnoza-hodno od Reirnsa nobenih posebnih vojnih dogod* kov. bo padla odločitev. Vse stranke razven nemških nacionalcev so za parlament in bilo bi res čudno, da hi peščica nemških nacionalcev pokopala par lament ter zopet dvignila absulotisem proti izrečni volji in zahtevi vseh drugih strank. Za nas Jugoslovane je vseeno, kdo pride za Seidierjem. Naša pot je začrtana po majniški deklaraciji in naj vlada Saldier ali kdo drugi ali pa tudi zloglasni § 14. Angleški mirovni pogoji. Politične vesti® Iz Londona se dne 21. junija uradno-poroča, da smatra Anglija sedanjo dobo, ko se nahaja v sredini sovražne ofenzive, kot neprimerno, da bi se zahtevalo od nje kake pripravljenosti za mir. Dober mir bi moral vsebovati tri pogoje: 1. Nemčija bi morala za vselej opustiti svoje častihlepne namene. 2, Uravnava bi morala zadovoljiti vse narode. B. Skleniti bi se morala zveza narodov. Kako begajo nemškutarji in Nemci naše ljudi glede Jugoslavije. 'Iz Svečine nam poročajo, đa tamošnji nemČurji in Nemci plavijo naše ljudi proti Jugoslaviji s tem: „Ali se vam ne smilijo ubogi begunci? Dumo rja imajo porušena, uničeno jim je premoženje in bežati so morali ob izbruhu vojske na vse bornie©. Ta svoj sklep so utemeljili tem, da razna pereca prehranjevalna in financr elna vprašan ja zahtevajo takojšnje sklicanje državne z Porniče. „Jugoslovanske“ konference v Budimpešti. Vi sredo so dospeli v Budimpešto hrvatski ban Mikalo-vič, podban dr. Kriško vic ter poslanci hrvatßko-srb ske koalicije dr, Popovič, grrof Kühner, 'dr,. Lukinič, dr. Paleček in Wilder, da nadaljujejo razgovore z o-a; •< skim ministrskim predsednikom. Vzrok padca bolgarskega kabineta Radoslavov, Ministrstvo Radoslavov je, kakor smo že poročali , na vrhuncu vspehov svoje vlade in na višku svoje slave nepričakovano podalo demisijo, ki je bila tudi sprejeta. Po sklenitvi miru z Rumunijo je opozicija proti Radoslavovu nepričakovano močno narasla in. po izstopu stambulistov in 14 turških poslancev v sobranju iz vladne stranke je ostal Radoslavov kar če» noč brez večine. Turški poslanci so prešli v opozicijo, ker nikakor niso mogli odobravati stališča ministrstva v odrinskem vprašanju. Kar se tiče stambulistov, njihovo izneverjenje Še ni popolnoma jasno, zdi se pa, da je izraz velike njihove nezadovoljnosti z buklareškim mirom. StambnlOviisti očitajo prejšnji strani. Tako se bo tudi vam godilo enkrat, če boste tako nespametni äa se? Kajti j uktoTprUlto.kTsi prTal fcinalu po ustanovitvi te nove države bo gotovo pri- mIo Dohruäääo bolgarska ozeraIja. ki m je Pmorala odstopiti leta i!)!|> v Macedoniji Grški. Radoslavov je Br» pl. Seidler gre. Seidlerjevo ministrstvo že dolgo nima večine, zato je zadnji čas začelo na pol absolutistično vladati: Državni zbor se je odgodi!, da bi Seidlerja poslanci ne motili pri njegovem »modrem« vladanju. Čehe je Seidler razdražil z ustvaritvijo okrožij; Jugoslovane je povrnil v najstrožjo opozicijo s svojimi novimi persekucijami; Poljaki so neza dovoljni ž njim zaradi nameravane delitve Galicije in holmskega vprašanja, socialni demokratje ga ne marajo, ker je popolnoma zavozil s prehrano — in tudi druge stranke niso bile več vnete za njega razven Nemcev, katerim se je popolnoma udinjal in prodal, da so lahko storili z njim, kar so hoteli. Seidler je iskal večino, a je ni našel. Parlamentarna komisija Poljskega Muha se je 10. junija v Krakovu odločno izrekla proti njemu in polnoštevilno zbrani Poljski klub je zadnjo soboto storil isto. S tem je bila usoda Seidler j evega kabineta zapečatena. Poljaki so v soboto sklenili predvsem oster protest proti vsakemu poskusu vladanja z zloglasnim paragrafom 14, Zahtevajo z vso odločnostjo ustavni red v državi. Pripravljeni so državi dovoliti njene potrebščine. Protestirajo pa proti vladi, ki je za državo škodljiva in pogubonosna, posebno pa izrečejo nezaupanje dr. Seidlerja, ki je delal proti interesom poljskega naroda, ki je popolnoma zavozil prehrano ljudstva, ki se je za hrbtom Poljskega kluba pogajal o delitvi Galicije. Zahteva pa Poljski klub, da se takoj skliče državni zbor. Ker so Poljaki nastopili proti Seidlerja in njegovi vladi, je Seidleijev kabinet podal cesarju ostavko. Cesar ostavke še ni sprejel, pač pa je poslal Seidlerja lastnoročno pismo, v katerem pravi, da hoče prevdariti in poskusiti vse možnosti, kako bi se javne zadeve dale rešiti parlamentarnim potom. Zato si pridrži odločitev o demisiji, medtem pa naj sedanje ministrstvo nadalje vodi posle. Cesar s® hoče posvetovati s parlamentarci in drugimi državniki o položaju. 'Kaj bo zdaj? Jugoslovani, Čehi, Poljaki, socijalni demokrati so proti Seidlerja. Nemci pa ga hočejo držati, ker ne pripustijo, da bi Slovani vrgli ministra. Kaj toraj zdaj? Novo ministers!vq z dr. Seid-Ifcijem na čelu, kojemur M sledili Nemci, je nemogoče, ker Poljaki dr. Seidlerja ne marajo. Zato se' govori o novi vladi. Imenuje se kot bodoči možje grof Silva-Tarouca in sekcijski načelnik Alexi; govori se pa tudi, da bi stopil na čelo vlade kak general in sicer se imenujejo knez Schönbarg, dr. Bardali in celo nekdanji minister Georgi. A nekateri so mnenja, da tudi to ne bo šlo, ker se nemške stranke baje krčevito kakor čeki držijo svojega Seidlerja in bi bile proti vsaki vladi brez Seid-lerja. Zato bi bilo tudi mogoče, da cesar ostavke ne sprejme, potem ostane dr. Seidler, ki pa nima večine. Vladati bi moral brez parlamenta s § 14. V tem slučaju gotovo izstopijo nekateri dosedanji ministri iz kabineta. Vladalo bi se absolutično. A tudi taki vladi grozijo socialni demokrati s splošno stavko, ki bi bila v sedanji dobi zelo nevarna. V nekaj dneh, morebiti prej kosi mi mislimo, šlo do krvave vojske med Nemci in Jugoslovani.“ S takimi sredstvi plašijo naši nasprotniki naše Budi proti Jugoslaviji. A kakor, nobeno drugo nizkotno sredstvo naših nasprotnikov ni moglo zatreti razširjenja jugoslovanske ideje na meji, tako tudi ta nova nemškutarska salomonska modrost ne vleče in nima pri naših obmejnih 'Slovencih prav. nobenega uspeha. Naši ljudje zbijajo razne dovtipe s prestrašenimi — nemŠkutarČki in Nemci, kakor: „O, to bo vesela vojska,“, pravijo nekateri, „jkar z mokrimi cunjami Vas sicer na vse mogoče načine poizkušal, da izpodbije la očitanja, zatrjujoč, da je skupna uprava severne iDobrudže le nekalk prehodni Stadij in da pride Do-hrudža končno gotovo v bolgarsko posest. Naglašal je dalie, ‘da je bila z osrednjima vlastima sklenjena pogodba, glajsom katere slednji privoljujete v to, da naj se v slučaju grškega napada, priklopijo Bobra r-I ski vsa leta 1913 od strani Grške odvzeta ji ozemlja Macedonije. Toda Vse te izjave niso nič pomagale , bomo napodili. Drugi pa zopet, pravi. „Pušk še tre-1 ^ ßa(jl0Siav0v je m0ral demisijonirati. Novi ministr- ba ne bo. kar z bezgovim, pokalicam! m z biči Vasf g]d precised)Pik Malinov, voditelj demokratične stran- ke, bo poizkušal sestaviti koalicijsko vlado. Kak ho kurz nove vlade, Še dosedai ni znano. V merodajnih L'“.;:;’ h‘3' "MXri krogih osrednjih vlasti prevladuje mnenje, da se bo jmčnrii . ki «o nedavno lodili I dosedanje črte Pač pa bo politika Malinova najbrže odločnejša m trdovratnejša, m v posamezno- bomo našeškali.“ — Sicer pa je ta najnovejši nemšr kutarsfci goljufivi poizkus znamenje, da Nemci nemČurji res računajo, da bo., kmalu prišlo do u|sta-| novitve Jugoslavije in stih Še bolj bolgarska kakor je bila Radoslavova, — ker je ravno to bistvo, bolgarske krize. ; , , - , Nemčija hoče zagospodovati nad .celim svetem. Angleški minister Baiiour je*v Ačji angleške spodnje zbornice izjavil, da dandanes vmkdo želi častni ko- Ken plašijo najbolj nemČurji, ki so nedavno hodili na Dunaj gledah koliko je tam ura, imamo uti», daj sc tam slabo oaratvili. Mnogi peto pravilo, da bodo j v slučagu ustanovitve Jugoslavije takoj prodali sto- j ja posestva in se izselili v nemški del države. Le? pojdite1! A že sedaj, ker potem ne bo za to več do-j volj' časa. Srečen pot! — Da je to plašen je nemšku-t , . ... ., .. . . , . . tarjev bedasto, je jasno dovolj, če pomislimo, da bol "f sedanje vojske Nadaljevanja vojske si drugi m-JugioslaviTa. zvezna držajvja Avstrije, kakor je sedaj! ^če ne zeli nego Nemčija in sicer vsled svojega ne-Ögrška. Vojska na ozemlju med SpielfeTdom in Mari preslanega stremljenja po svetovnem gospoostvu. To ribonom je torej prazen bav-bav naših nemčurjev in j ^'°‘e stremljenje zasleduje Nemčija s tako veliko tr-Svabpv- ’ ' - j dovratoostjo, skrbjo m hladnokrvno odločnostjo, da •M®»-*- Sla™hie* ’S* so zahtevali od vlade izjavo glede vprašanja o delitvi Galicije. Zunanji minister grof Burian pa zavze- f mo stališče, da mu zafeedaj še ni mogoče izjaviti se j o stališču glede na politične zahteve Poljdkov, ker j še tozadevna pogajanja z Nemčijo niso končana. V ■ pričetku pogajanj vlade; s -Poljaki je bil dr. Seidler f voljan podati izjavo, po kateri bi se naj delitev Ga- f licite izvršila le sporazumno s Poljaki. Ta Seidler- j jeva izjava bi bila skorogotovo zadovoljila Poljake, f Toda dr. Seidler si je zadevo naenkrat premislil in I je podal le izjavo v tem smislu, da se bi naj vršila f ]43. uri popoldne; v Gornji Sv, Kungoti dne 28. junija ob 9. uri dopoldne; v St. liju v Slov. gor. dne 1. julija ob 'dveh popoldne; v Gornji Polskavi dne 25. junija ob desetih dopoldne; v Slov. Bistrici dne 26. junija donoldne ob 8. uri in popoldne ob 2. uri; v Poljčanah dne 27. junija ob 9. uri dopoldne in v Makolah dne 25. juniia ob 9. uri dopoldne. — V seji se je razpravljalo tudi o vprašanju žrmelj, o prostem' razpolaganju s preostalim žitom, o vojaških dopustih za žetev in mlatitev itd. Natančnejše poročilo prinelse „Slov, Gospodar.“ — Kakor slišimo, n ara e narvalo tudi v ptujskem okraju izvesti prostovoljno oddajo žita. Iz drugih okrajev Še nimamo poročil. Rekviriranje moške obleke v Nemčiji. Ker rabi Nemčija za svoje vojaške moške delavce čez 1 milijon mošllih obtlek, a zalog ni nobenih.'je odredila, da mora, vsak moški, kateri ima več kakor dve obleti torej tri. Štiri ali Še več oblek, oddali vse svoie uUgusarui urednik:* Vttèaaka Stapan* odvišne obleke in si sme obdržati samo' dve obleki, Ker je vsled tega nastalo po Nemčiji veliko razburjenje, je vlada za sedaj predpisala, koliko moških o-blek mora oddati to ali ono mesto. Mesto Monakovo na primer mora oddati 11.500 moških oblek, Berolin pa 90,000. Draga galica. V nrvatskih in madžarskih listih čitamo oglase, v katerih ponujajo trgovci bakreno galico za ceno 15, 20. 25 in 30 K - 1 kg! Letina v Istri kaže prav dobro. Kljub temu, da !