Iz krogov učiteljic. V zadnji aeji je odobril kranjaki deželui zbor med drugimi tudi sledečo resolueijo: BDeželnemu odboru ae naroča, naj v načrt šolskega zakona sprejme določbo, ki bo izključevala, da bi upokojene učiteljice, ki se omože, prejemale učiteljako pokojniuo, dokler ao omožene ali če imajo kot vdove od drugod pokojnino." Iz tega zopet razvidimo, da smo ravno me učiteljice povaod prikrajšane v avojih pravicah. Eer nam že nofettf poboljšati našega bednega atanja, nam vsaj istega ne vzemite, kar namje bilodoaedajpozakonu zajamdeno. — Čemu pa vplačuje vsaka učiteljica v penzijski lond? Koliko učiteljic pa uživa penzijo? Ako je katera izmed naa vendar eukrat v poznih letih tako srečna, da ae ame ogreti pri domafem ognjišču, kako prav bi ji prišla pri številnih izdatkih vsota borih 800 E, ki ai jih je tekom let krvavo zaslužila. M e v p 1 a čujemo! Cemu nam hočete vzeti, kar je našega!— če učiteljica onemore zaradi dolgoletnega, napornega dela v zatohlih iu nizkih šolskih sobah, gre v zasluženi pokoj. A gospoda, verujte z 800 E 8e sedaj ne more ne živeti — ne umreti. če se pa, kar je redek, redek slučaj, omoži, tako ao te bore krvavo prislužene kronice vendar izdaten prispevek h gospodiujatvu. — Ueiteljice se rekrutirajo iz nižjih ia srednjih siojev, bogate ne gredo na alužbo. Nimamo dot, ob pičli učiteljski plači si pa tudi ne moremo ničesar prihraniti, 8aj je treba dobro gospodinjiti, da je za aproti. Eranjske dežele ne bodete rešili z groši, ki jih hočete k r i v i 6 n o vzeti učiteljicam, ki bi se alučajno poročile. Eoliko ae jih pa poroži?! Na vaem Kranjskem je po štatuau od leta 1909. komaj 7 uditeljic, ki ao se poročile v penziji. Na boljšera so celo delavke v tobačnih tvornicah v tem oziru. Ce ae poroči, ne izgubi penzije, ki ji gre po vaej pravici. Poglejte c. kr. poštue uradnice! Ooe se smejo poročiti, ne da bi se morale odpovedati službi ali peoziji. Po drugih deželah delajo na to, da se prizuajo tudi učiteljicam 61oreške prarice, da ae odpravi celibat. Pri nas na Eranjskem ae pa deluje ravno naaprotno! Ako že reformirate šolske zakone, spomnite 8e na toliko učiteljic, ki le a težavo dobijo atanovanje v kaki podatrešni aobici kmetiške hiše, in še to za drag denar. Delujte na to, da nam po zakonu zajamčite stanovauje v šoli, kjer se zidajo ali prezidavajo šolske stavbe, v naaprotnih slučajih pa nam dajte stanarino. Druga krivica je tudi ta, da poučujemo ženaka ročna dela brezplačno. Poglejmo v sosedno Primorsko! Tam dobi vaaka ljudska učiteljica, ki oskrbuje ročna dela, po letnih 60 E od vsake tedenske ure. Tudi na Štajerakem se pouk v ročnih delih n^koliko nagradi. Apeliramo na deželne poslance obeh atrank in jih proaimo: Ne kratite nam dosedanjihpravic i n s p o m n i t e se naa pri pribodnjem deželnozborskem zasedanju glede s t anovanja in nagrad za ž e n s k a ročna dela! Učiteljice in BDruštvo slovenakih učiteljic", zdramite se! Na noge za svoje pravice, dokler je čas! Drugod se daje ženakam redno več pravic, na Eranjakem nam pa kratijo še to, kar 8mo dosedaj imele! —e. Opomba uredništva: Z vsebino tega članka se popolnoma strinjamo. Naš naavet je ta: BDruštvo alovenskih učiteljic" naj sestavi a p om e n i c o o zgoranjih upravičenih zahtevah. Naša akrb bo, da bo o tem razpravljal šolski odaek in deželni zbor, ko pride v razpravo v članku oraenjeni načrt zakona. Z delom te spomenice pa ae ne sme odlašati, da ne bo prepozno. — Dokler tak zakon ne bo aprejet iri sankciouiran, se ni bati uikomur, da bi izgubil, kar ima. Mj tudi dvomirao, da bi bil tak k r i v i 6 e n zakon aploh kdaj sprejet. Toliko v odgovor na pismo iz R. na Gorenjakem.