17. štev.
Izhaja tedensko.
Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo:	Narodni	dom,
Tajništvo Narodno - socijali-sMčne stranke. Telef. št. 77. Imserati po dogovoru.
V Ljubljani, sobota 7. maja 1921.
Leto II.
PRAVDA
Pcs»na šfssla stane H P50.
Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. Telefon št. 77.
Mn: fcsčits S bron.
Glasilo NSS v Jugoslaviji.
Jugoslavija.
Ljubljana, 5. maja 1921.,
(Spor za ministrske stolcc. — Večina
za ustavo. — Velika Srbija.)
Kakor znano hoče minister notranjih zadev Milorad Draškocič radi bolezni odstopiti. Menda je odstop nc-jpreklicljiv, ker je mož „hudo bolan" in je neobhodno potrebno, da reši svoje dragoceno zdravje. Toda mož je prevzel sedaj še vojno ministrstvo, tako da ima v svoji „lutdi bolezni'* kar dve ministrstvi naenkrat. Vzroke zakaj namerava Draškovič odstopiti smo že navedli in so naši citati ji o tem že poučeni.
Sedaj je umrl vojni minister, mi-nisterstvo zim. zadev je tudi prazno in jo vodi začasno Pasic, prazno bo tudi, ko odstopi Draškovič radi bolezni, ministrstvo notranjih zadev. So torej kar trije ministrski stolči za zasesti. Ni čuda torej, da se je začelo v Beogradu živahno vrvenje. Naj domovina na vseh krajih gori, za to se v Beogradu ne zmeni nihče, kakor hitro pa postane kak ministrski stolček prazen, pa je namah vse oživljeno.
Kadar se tepejo demokrati in radikalci za ministrske stolce, takrat niti država ni v nevarnosti. Tedaj pozabijo vse nevarnosti. Kakor hitro pa so si osvojili ministrske stolcc, takrat pa pridejo'z državno nevarnostjo zopet na dan. Vse to početjte postaja že direktno smešno in neumno.
Sedaj je stopila ustava trenutno
v	ozadje in vse politično življenje se vrti okoli vprašanja, kdo bo postal minister zunanjih zadev, kdo bo zasede! ministrstvo notranjih zadev, kateri bode tako srečen, da bode postal vojni minister,
Za ministra notranjih zadev bi hotel priti nasilneš Pribičevič, ker ta bi bil demokratom radi svoje brezbrižnosti in nasilnosti ravno prav. — Ljudstvo je začelo postajati silno nezadovoljno in treba je močne roke, ki bj z vsemi sredstvi zatrla vsako ljudsko voljo. To zna menda Pribičevič najbolje in raditega ga hočejo demokrati za ministra notranjih zadev. Radikalci pa so proti Pribičeviču, ker se ga najbrž sami bojijo, da bi v danem trenutku tudi proti radikalcem ne nastopil z bajoneti.
Naše ministrstvo za zunanje zadeve je skrajno slabo. Radi tega doživljamo v naši zunanji politiki poraz za porazom in izgublja naša država dan za dnevom na ugledu. Dobro bi bjlo, da bj prevzela mjnisrstvo zunanjih zadev oseba, ki je za to tako važno mesto tudi zmožna. Toda zmožnost je zadnje na kar se ozira naša vlada. Merodajno za"važno mesto je strankina pripadnost in sorodstvo z velikimi gospodi. Po teh principih se bode zasedlo tudi naše zunanje ministrstvo.
Pašič hoče, da bode minister zunanjih zadev njegov prijatelj Velizar Jankovič, no pa bo, in konec besedi. Jc-li Velizar Jankovič zmožen, priden sposoben, to nihče ne vpraša. Velizar Jankovič je prijatelj Pašiča, to zadostuje.
Za ustavo baranta Pašič dalje. Kakor znano so stavili Muslimani iz južne Srbije in Makedonije precej velike zahteve, da oddajo svoje glasove za ustavo. Izgledalo je že, da se bode I asič pobotal in se sporazu.mil za vsoto, katero bj bilo treba našteti Muslimanom. Sedaj pa prihajajo naenkrat vesti, da so se pogajanja z Muslimani razdrla, ker zahtevajo Muslimani le preveč „pare“. Vse se suče okoli denarja, izvoznic in korupcije, to bo res lepa ustava, na katero bodemo lahko ponosni.
Sedaj je začel svirati Pašič na druge gosli. Ker večine za ustavo še vedno ni, hočejo pridobili za ustavo
tudi zemljoradnike in socijaliste. Začeli so spuščati v javnost vesti, da bi bila vlada pri volji vzeti v ustavni načrt tudi gospodarske in socijalne določbe, da bi tako zemljoradnikom in socijalistom omogočili glasovanje za ustavo. Težišče v opozicijonalnih strank pa danes ne leži toliko v gosp. in soc. vprašanjih, temveč glavne zapreke ležijo v razdelitvi države. O kaki taki izpremembi pa do sedaj vladne stranke nočejo ničesar slišati.
Veliko težkoč bo delalo tudi še vprašanje o imenu države, ki sc bo ponovno razpravljalo v ustavnem odboru radi številnih peticij in predlogov poslancev, ki prihajajo čimdalje v večjem številu na predsedstvo konsti-tuante.
Kot vestni prinašalci novic, javljamo tudi, da je izšla 1. maja v Beogradu prva številka lista „Vclika Srbija", ki zahteva, da naj se naša država imenuje Velika Srbija. '
f Minister vojne in mornarice general Branko Jovanovič umrl. — 29.
aprila t. I. je umrl nenadoma v Beogradu naš minister vojne in mornarice general Branko Jovanovič. Zadela ga je srčna kap v trenotku, ko je hotel iti iz stanovanja v urad. Rodil se je leta 1868, gimnazijo je dovršil leta 1885, nižjo vojaško akademijo 1, 1888 in višjo vojaško akademijo leta 1893 v Beogradu, generalštabsko akademijo pa je dovršil leta 1897 v Petrogradu. Med vojno je bil poveljnik konjiške divizije.
hrvatski
predstoj-
znanega
Aretiran poslanec.
1. majnika je odredil ban na predlog kotarskega nika v Gjurgjevcu aretacijo poslanca Jancčka, ker je baje na Radičevem shodu 1. t. m. v Gjurgjevcu zakrivil v svojem govoru zločin motenja javnega reda in hujskanja, Ker pa sc je pozneje izkazalo, da Janeček ni zakrivil takšnega zločina, da bi ga lahko kot poslanca aretirali, je bil po banovi odredbi izpuščen na svobodo. Proti njemu je uvedeno sodnijsko postopanje.
Ta aretacija je v nedeljo večer precej razburila Zagreb, ker se je raznesla vest, da so arčtirali Radiča. Ko Se ie. v ponedeljek zjutraj zvedelo, da Radič ni aretiran se je razburjenost zopet polegla.
1. maj
se je praznoval po celi Jugoslaviji dostojno in mirno,
V Splitu so prilepili komunisti lepake, ki so končali z vzklikom: Živela sovjetska revolucija. Policija je izvršila preiskavo pri poslancu V. Jelaska, pri katerem je našla polno letakov. Jele-ska je moral na policijo, kjer so ga zaslišali potem pa zopet izpustili na svobodo.
V Beogradu je minul 1. maj mirno. V Topčiderju se je zbralo okoli J000 komunistov, ki so skušali začeti z zborovanjem. Toda ,,pravočasno" došla policija je zborovanje zabranila in zborovalce razgnala.
V Zagrebu so proslavili socialdemokrati prvi maj v Apolo - kino. Govoril je narodni poslanec Divac, katerega, govor pa se ni dopadel navzočim komunistom, ki so zapustili dvorano z klici:
,,Komunisti, pojdimo na Jelačičev trg". Pa le malo zborovalcev se je priključilo komunistom in videlo se je, cla zgubljavajo komunisti ves ugled. Na koncu zborovanja, so sklenili resolucijo proti deseturnemu delavniku.
Nove poštne pristojbine za našo državo. Z dnem 1. maja so stopile v veljavo nove poštne pristojbine, o ka-
terih smo sicer sredj minulega meseca že pisali, a je dobro, da jih cenj. čita-teljem vnovič pokličemo v spomin. Na pisma do 20 g je treba prilepiti znamko za 2 K, vsakih nadajjnih 20 g 1 K več, za dopisnice 1 K. Za tiskovine treba plačati 40 vin., za vzorce blaga 80 vin. do 50 g. Pristojbina za priporočena pisma znaša posebej še 4 K. Pri oddaji paketov je treba plačati težo do 5 kg 20 K, za vsakih na-daljnih 5 kg 20 K več in posebej 8 K
dostavnine za mesta, kjer se paketi dostavljajo na dom, sicer pa 80 vin za avizo. Na poštne nakaznice do 100 K treba prilepiti znamko za 2 K, do 200 K za 3 K 20 v., do 400 kron za
4	K, do 1200 K za 6 kron in 80 v. dostavnine za vsakih 200 K. — Te. nove pristojbine veljajo za vse kraje Jugoslavije v notranjem poštnem prometu. Za inozemstvo ostane za sedaj v veljavi dosedanji tarif: pisma 4 K, dopisnice 2 K.
Svetovni pregled.
Italija.
(Volitve. — Socijalisti. — Klerikalci. —- Združene meščanske stranke. — Giolilti.)
Po vojni se je vladalo v Italiji kakor po vseh drugih državah večinoma z ministrskimi naredbami. Velike notranje in zunanje krize v katere je zašla Italija, so prinesle na površje starega izkušenega državnika Giolittija. Giolilti je hotel napraviti red ter vladati s pomočjo parlamenta. Odgovornost vlade in njene zahteve do laškega ljudstva so bile velike in Giolitti je hotel, da bi prevzeli poslanci odgovornost pred ljudstvom za uredbe, ki jih je mislil izpeljati.
Razun socijalistov so sprejele Giolittija vse stranke z zadovoljstvom.
Polagoma pa so se pridružili nezadovoljstvu socijalistov tudi druge stranke in sicer večjidel radi tega, ker so se začele bati Giolitti-jevih uspehov. Giolitti je ponovno poskušal, da bi pridobil za svojo vlado zmernejše socijaliste, kakor so to T tirati, Treves in Modigliani, toda strankina disciplina je bila pri imenovanih še vedno večja, kakor vladne vabe in tako jih Giolitti ni mogel dobiti na svojo stran.
I11 ker proti socijalistom ni bilo mogoče vladati in ker se vlada tudi sc na druge stranke ni mogla- dosti zanašati, je Giolitti razpustil parlament in razpisal nove volitve.
Giolitti računa, da se je od leta 1919, ko je bil izvoljen sedaj razpuščeni parlament mišljenje precej izpreme-nilo, ter da bodo1 izpadle nove volitve tako, da bode mogel brez težkoč izpeljati svoj program. Giolitti računa, da je veliko število socijalističnih poslancev sedaj' razpuščenega parlamenta bi-
lo	voljenih le radi tega, ker je bilo ljudstvo tik po vojni jako razdraženo in je v svoji jezi in ne iz prepričanja glasovalo za socijaliste. Ker pa se je sedaj po vojni razdraženost ljudstva polegla, tako misli Giolitti, ne bodo izvoljenih toliko socijalističnih poslancev v parlament, kakor jih je bilo do sedaj. pa, v uradnih italijanskih krogih računajo, da bode število socijalističnih poslancev padlo na polovico. Veliko pomoč ima Giolitti v fašistih, ki so si nadeli nalogo, da strejo socija-liste. Nasilje fašistov je strašno. Rdeče zastave, ki so plapolale še lansko leto raz mestnih hiš v Milanu, Veroni, I.i-vorni jn drugih mestih so popolnoma izginile.
Grupacija strank, ki nastopajo pri sedanjih volitvah je za Italijo nova. Nastopajo samo tri stranke. Socijalisti so se strnili v eno vrsto, ravno tako klerikalci. Vse frakcije nastopajo pod skupnimi socijalističnimj in klerikalnimi listami. l'a tudi meščanske stranke so postavile eno samo listo. Meščanske stranke vseh struji so se zjedi-nile in na skupnih listah najdemo imena najrazličnejših struj.
Mogoče je, da, bodo meščanke stranke zredjčile socijalistične vrste. Nemogoče pa je, da bi ti elementi, ki so se združili pri volitvah na skupen program, ostali po volitvah še dalje skupaj. Po volitvah bodemo doživeli, l!a l)0L,ej° vse te različne struje, ki jih veže za časa volitev sovraštvo do socijalistov, svojo pot.
In tako se že danes kuje v teli meščanskih strankah orožje zoper vlado. Giolitti je hotel uničiti socijaliste, To bi se mu mogoče posrečilo, toda z novimi volitvami znajo priti na površje, za Giolittija še vse bolj nevarni elementi, kakor so to bili socijalisti. Zunaj volilnega boja stoječi opazovalci vidijo prihajati nevarnost in najresnejši možje gledajo s skrbjo v bodočnost. •	j
Avstrija.
(Glasovanje na Tirolskem o priklopi-tvi k Nemčiji. — Glasovanje na Salc-burškem o priklopitvi k Nemčiji se vrši 29. maja. — Tudi Gornja Avstrija sklenila glasovanje.)
V	nedeljo dne 24. aprila 1921 se je vršilo na Tirolskem ljudsko glasovanje o priklopitvi Tirolske k Nemčiji. Oddanih je bilo /34.318 glasov, 132.296 glasov je bilo za priklopitev. Tirolske k Nemčiji, 1722 glasov pa proti priklopitvi k Nemčiji. 300 glasovnic je bilo praznih in neveljavnih’, Za priklopitev Tirolske k Nemčiji se je izreklo torej 98.5 odstotkov glasovalcev.
Izzid glasovanja so pozdravili na Tirolskem pa tudi v ostali Avstriji z velikanskml navdušenjem. S tem glasovanjem seveda stvar še ni rešena in se za sedaj priklopitev Tirolske k Nemčiji še ne izvrši, to pa radi tega ne, ker antanta tega ne prepusti. Tirolci so izmaknili in podrli vse mejnike, ki so bili postavljeni med Tirolsko in Nemčijo oz. Bavarsko ter so spravili te mejnike v muzej v Innsbruck,
27. aprila 192T. pa je sklenil tudi deželni zbor v Salcburgu, da se mora vršiti 29. maja 1921 tudi na Salcbur-škem ljudsko glasovanje o priklopitvi Salcburške k Nemčiji. Ob enem pa je protestiral deželni zbor v Salcburgu proti temu, da se je vmešal celo v zadevo francoski poslanik na Dunaju. Salcburžani so mnenja, da je to kam hočejo pripasti čisto njih zadeva, v katero se nima nihče mešati.
Pa tudi gornje avstrijski deželni zbor je sklenil 27. aprila 1921, da se mora vršiti tudi v Gornji Avstriji ljudsko glasovanje o priklopitvi Gornje Avstrije k Nemčiji. Dneva Se niso določili, toda deželna vlada je dobila od deželnega zbora nalogo, da pripravi vse potrebno za ljudsko glasovanje.
Kakor sc vidi so se Avstrijci postavili antanti po robu. Antanta je prepovedala spojitev Avstrije z Nemčijo, toda Avstrijci hočejo spojitev kljub temu izvršiti. Bodemo videli kdo bode navsezadnje zmagal, ali. Nemci ali antanta.
Čehoslovaška.
(Vlada in cene premogu.)
Čehoslovaška vlada je zahtevala od posestnikov premogokopov, da znižajo cene premogu. V slučaju, da bi posestniki premogokdpov ne hoteli znižati cene premogu, je vlada zagrozila, da bode zakonitim potom sama znižala cene premogu.
V	kratkem času bodo torej cene premogu na Češkem, kakor tudi cene koksu znatno znižali. tozadevna pogajanja so že v teku.
Bolgarija.
Na bolgarskem se širi precej lii-1ro komunistični pokrel. Zanesli so ta pokret osobito v Bolgariji sc nahajajoči ruski begunci. Posebno raste komunistična struja v Varni. Pred nekaj časom so uvedli direktno stalno zvezo med Varno in 5 eva s topolom. Ona zveza se vrši z malimi motornimi ladjami, katere stojijo pod poveljstvom ruske mornarice v Črnem morju. Iz Varne se širi komunistična propaganda po celem Balkanu, seveda s pomočjo materijalnih podpor. V Varni je tudi posebna pisarna za komunistično propagando, katera ima celo z Moskvo telefonično zvezo.
S	to komunistično propagando j*: bil v zvezi tudi bolgarski minister notranjih zadev Dimitrov.
Dimitrov je bil v zvezi s sovjetsko Rusijo ter hotel uvesti v Bolgarijo boljševizem. Ker pa so prišli njego-
vi	nameni na dan, je moral odstopiti.
Vsestransko je treba dobro pazili, kaj da dela naša sosedinja Bolgarska. Čisto nič. ni izključeno, da doživimo drugi slučaj Madžarske, kjer so tu tudi uradni krogi namenoma odprli boljševizmu vrata. Mogoče Bolgari računajo, da bodo s pomočjo' boljševizma pridobili kar so izgubili. Toda ti računi so tako nevarni, da sc zna Bolgarska prav tako ogoljufati, kakor se j<‘ svoj čas ogoljufala Madžarska.
Poljska ustaja v Gornji Šleziji.
Kakor znano, sc je vršil pred kratkim v Šleziji plebiscit, pri katerem so Poljaki propadli. 3. maja pa je v Plebiscitni Šleziji izbruhnila oborožena poljska vstaja. Močni oddelki
dobro oboroženih vstašev so prišli tekom noči iz Poljske. Pridružili so sc jim številno domači Poljaki. Vstaši so zasedli Bvtom, Katovice, Tarnovicc in celo vrsto drugih mest in krajev. — Vstajo vodi Korfantv.
Na mnogih krajih je prišlo do krvavih bojev med vstaši in Nemci, ponekod celo med vstaši in antantnim vojaštvom. Razstreljenih je več železniških mostov, telefonske in brzojavne žice so pretrgane.
Medzavezniška komisija je proglasila obsedno stanje nad okraji Bvtom mesta in okolica, Ples, Katovice, kvbnik, Zabrze, Tarnovfce in Rati-bor.
Medzavezniška komisija je /postavila tanke, toda vstaši ne brigajoč se za nastavljene tanke so pr <3 ti 8. uri začeli po vseh mestih divje streljati. Navzlic proglasu obsednega stanja sc streljanje nadaljuje. Pri Gornjem GlagOAvu sta raztreljena dva železniška mostova. Ketrin je v rokah vstašev, katerih je v okolici zbranih 3000. Vsi so opremljeni na vojno.
In naša Plebiscitna Koroška? — Kako majhni smo Slovenci — ako imamo še kaj sramu — sramujmo se.
Knjiga princa Sixta.
Brat nekdanje avstrijske cesarice Zite je izdal sedaj knjigo, v kateri popisuje kako je hotela skleniti Avstrija, ko je prišel na prestol cesar Kori z entento mir.
Na nekem zborovanju v Miinche-nu pa je povedal nemški državni poslanec Wintcr, da je hotelai v I. 1916 skleniti posebni mir z entento tudi Bavarska.
Slovenila.
Ljubljana, 5. maja 1921.
V	našem časopisju čitamo dan na dan o krivicah, ki sc godijo koroškim Slovencem, čitamo. pa tudi vedno o preganjanju naših primorskih bratov po Italijanih.
Pred nekaj časom se je zgodilo, cla so hoteli in sicer samo hoteli, ker do dejanj pri nas v takih slučajih itak ne pride, nekateri postopati proti v, naši državi živečim Nemcem. Pri naših hlapčevskih dušah moramo pozdraviti že dobro voljo nekaterih, ki je obstojala v tem, da so hoteli ali samo misli-
li	hoteti nastopati proti Nemcem. Proti premaganim in od celega sveta ob-sovraženjm Nemcem. Proti Italijanom seveda si niti najsrčnejši misliti ne upajo, da bi kaj hoteli, kaj šele, da bi res kaj hoteli.
In ker so nekateri mislili nekaj .hoteti, se je dvignila naša buržuazija, na čelu njej bivši župan bele in stolne Ljubljane g. dr. Ivan Tavčar in zag-
nala tak krik in vik da bi neudeleženec tam kje zunaj, naše države mislil,< da se je pobesilo pri nas že najmanj par tisoč nemških pritepencev.
V Trstu so nam sežgali Lahi naš Narodni dom, vrgli na cesto naš konzulat in naše ranjko Narodno predstavništvo se je ravno v tistem Času teplo za izvoznice in se prerekalo, katere banke, da bodo „zaslužile“.
Pretekle dni pa sc je zgodil en drug slučaj nasjlstva, seveda ne v Sloveniji in ne proti Slovencem.
V nemškem mestu Bočen, ki pripada sedaj Italiji, so priredili Nemci narodno slavnost z obhodom. Na to slavnost so sc pripeljali tudi laški fašisti iz Verone, seveda ne z namenom, da bi prisostvovali nemški slavnosti, temveč z namenom, da bi slavnost razbili.
In to sc jim je tudi posrečilo. Pripeljali so s seboj bombe in druge slične pripomočke, ki so jih rabili za ,,de-
lo". Pri tem „dclu“ je bilo seveda veliko ranjenih, ena oseba pa ubita.
Še tisti daft, ko so zvedeli Nemci v Inomostu, ki je v Avstriji, so šli od gostilne do gostilne in pometali vse Italjane na cesto. Da so napravili pošten kraval tudi italjanskemu konzulu je pa samoobsebi umevno. To so napravili Nemci v ubogi, premagani in od, celega sveta odvisni Avstriji. Slovenci pa so, ko so Nemci naše koroške brate streljali kakor zajce, stisnili rej) med noge in naši — advokati so šli iskat paragrafe, ki pravijo, da se ne sme Nemcem ničesar napraviti.
Ali je čudno, da nas svet. prezira, ali je čudno, da pluje vse na nas?
In kako so vstali proti fašistom Nemci v Bocnu? Tako, tla sc je italijanska vlada-opravičila in obljubila, da ne bode pripustila nikdar več, da bi se Nemcem še kaj enakega zgodilo.
In zakaj so se postavili Nemci v Bocnu na noge? Zato, ker so vedeli, da stoji za njimi ves nemški svet.
Za ubogo slovensko paro na Koroškem in Primorskem pa ne stoji nihče. Nasprotno, pri nas sc še najdejo ljudje, ki bodo prej zagovarjali Nemce in Italijane kakor pa Slovence.
Naša sramota in naše hlapčevstvo smrdita do neba. — Postati mora dru-irače.
Liberalna reklama za NSS.
Ker so liberalci pri občinskih volitvah v Ljubljani propadli, so vložili proti volitvam protest. Mi sc za tako reklamo za našo NSS gospodom liberalcem prav prisrčno zahvaljujemo.
V današnji draginji in pri tnalih sredsvih, ki jih ima naša stranka na razpolago je nam to seveda še posebno ljubo. Ako imamo še kako željo bi bila lc ta, da gospode od liberalne stranke prosimo, da za-početc poti nikar ne zapustijo.
Občinske volitve.
Dne 3. maja so se vršile v nekaterih pokrajinskih' občinah občinske volitve. Kolikor smo posneli iz meščanskih listov so občinske volitve za
našo stranico povsod fastnrv izparile.
V mnogih krajih je postavila naša stranka lastno listo, ki je dobila obilo glasov. V več krajin pa se je naša stranka vezala z drugimi strankami na skupno listo.
Ker naši buržuazijski listi niso verodostojni in njihovim poročilom ne moremo verjeti, prosimo naše somišljenike, da nam poročajo iz vseh'občin, kjer je stranka postavila lastno kandidatno listo ali pa se je s kako drugo stranko vezala, koliko je dobila naša stranka glasov in koliko obč- odbornikov. Poroča naj sc tudi, za koliko glasov smo od volitev za konstituanto napredovali oz. nazadovali.
Ko bodemo dobili poročila iz vseh
občin, bodemo sestavili potem splošen pregled, tako da bodemo natančno videli moč jn napredek naše stranke.
Prosimo tovariše somišljenike, da izpeljejo to častno dolžnost in kolikor mogoče hitro, da bodem.o že v prihodnji številki mogli prinesti pregled.
Slovenskim obrtnikom v pomislek.
Iz obrtniških krogov smo dobili sledeči dopis: Narodno - socijalistična stranka zmaguje, njena je bodočnost v naših' mestih in trgih, to so nam pokazale sedanje občinske volitve. Mi mali in srednji obrtniki pozdravljamo ta pokret. z velikim veseljem- Do sedaj nismo imeli v nobeni stranki zaslombe, nihče se ni brigal za nas ne v parlamentu ne v občinskih zastopih. Radi tega tudi mi nismo imeli zaupanja do dosedanjih političnih strank in se veliko obrtnikov ni udeleževalo'političnega življenja. Obrtniki smo vedeli, da se za nas nihče ne briga, radi-tega smo ostajali pri volitvah doma. Liberalci so ustanovili svoje društvo za obrtnike, začetka je še šlo, pozneje pa je vse zaspalo. Potem je nastopil z obrtniškim društvom Ogrin. Izdaja sicer svoje glasilo, toda drugače ne napravi ničesar. Obrtniki smo tako liberalcem kakor klerikalcem le čreda, katera jim mora dati pri volitvah glasove, drugače pa nimamo nobene pravice.
Tovariši obrtniki, to mora postati drugače, mi smo tako važen faktor, da sc nas mora upoštevati, in z veseljem moramo konštatirati, da nas Narodno - socijalistična stranka popolnoma upošteva. Obrtniki, ki smo sedaj v narodno - socijalistični stranki smo prišli do prepričanja, da nam hoče narodno - socijalistična stranka res pomagati in radi tega je naša sveta dolžnost, da tudi mi vsi stopimo1 v vrste narodno - socijalistične stranke, ker je to res stranka malega človeka.
V	narodno - socijalistični stranki se nas obrtnikov ne bode vodilo za- nos, kakor so to delali liberalci in klerikalci.	Obrtnik.
Sv. Pavl pri Preboldu. Prišla je spomlad, vse brsti in poganja, narava se prebuja k splošnemu novemu življenju. V torek io. t. m. bo zgodovinski dan; volitve občinskega odbora v St. Pavlu. Kandidatne liste so postavile štiri stranke. Največ se prizadeva sočijalno-demokratična stranka. Splošno se pa govori in posmehuje, da bo šel njih up po vodi, kar je prav lahko umevno. Tudi v naših večjih mestih Slovenije, kjer so se že volitve vršile so nazadovali, tako n. pr. v Ljubljani za 352 glasov, v Celju za 71 glasov itd. Izmed vseh je samo narodna-socijalistična stranka napredovala, vse druge so pa nazadovale.
Po svetu.
Poljub, ki je stal en milijon kron. iV Inomostu živi mlad zaljubljen fant 'Alfred F. Dovršil je trgovsko akademijo in je danes 18 let. star. Služboval je pri neki špedicijski tvrdki. Fant se je strastno zaljubil v neko gledališko igralko. Take ljubezni pa so navadno drage, drage ker hočejo take ljubice, da se njim ljubezen dokaže s prav materialnimi sredstvi. To je vedel tudi 'Alfred F. in- po tem tudi uravnal pot do srca svoje lepe izvoljenke. Polagoma je dajal darila in polagoma je kradel denar za darila iz blagajne svojega gospodarja. Podkupil je tudi gledališkega ravnatelja in režišerja, da bi mu pomagala v strašnih ljubezenskih mukah. Tako si je. polagoma ,,izposodil" iz blagajne svojega gospodarja en milijon kron. Navsezadnje je prišla cela zadeva pred sodnijo. Pred sodnijo je fantek povedal, da za cel milijon ni dosegel nič 'drugega, kakor da ga je igralka enkrat poljubila in rekla »ljubi bubi" in „Fredv‘‘. Da si bo ohladil ljubezen mu je prisodilo sodišče 3 leta težke ječe.
Šola za neveste. Kje? I seveda v Ameriki. V Chikagu so osnovali šolo za neveste. V tej šoli se učijo lepe in fletnc punčke kuhati, šivati, voditi gospodinjstvo, pa nc samo to, učijo
se tudi, kako naj ostane zakon vedno solnčnat in lep. Posebno se učijo v tej šoli, na kak način more zadržavati žena moža zvečer doma. To je posebna „kunšt“. Da bi sc naše dražestne Slovenke ne prenaglile in hotele čez veliko „lužo“ v to šolo, jim hočemo prihraniti stroške in napore vožnje, da jim povemo nekaj tajnosti one umetnosti, ki jo učijo v šoli v Chikagu.
Najprej je potrebno, da zna žena dobro kuhati, ker ljubezen gre skozi želodec. Potem je potrebno, da zna žena dobro gospodariti, da ne zaide v finančne krize, kakor sc je to zgodilo našemu finančnemu ministru dr. K n1 manudiju. Dalje mora biti žena vedno lepo in snažno oblečena, znati se 'mora vrteti okoli svojega moža ter mu znati lepo govoriti. Zato se učijo neveste. v ameriški šoli razne povestice .in druge srčkane brblarije. Ge hoče nevesta napraviti ,,maturo", se mora naučiti šc bolniško službo, predvsem pa mora paziti, da njej zaročnik — ne zbeži. Kajti v tem slučaju dobi v spričevalo čisto gotovo slab red.
Roparska romantika v Siciliji. — Pred nekaj dnevi je bil v boju s policisti ustreljen, kakor poročajo francoski listi, znani korsikanski ropar Na-taluzzi. Nataluzzi je bil obsojen 1. 1907 na 20-1etn0 prisilno delo, ker je umo-
ril nekega orožnika. Toda Nataluzzi je ušel iz zapora in zbežal v domovino, kjer je potem začel v domačem kraju lepo roparsko življenje. Kmalu je postal znan in o njegovi osebi so nastale pesmice in razne pripovedke. Sedaj pa je iztaknila policija, da je imel Nataluzzi ljubezensko razmerje z neko gospo iz okolice Appicto, vasi blizu mesta Ajazzio. Najprej je seveda umoril moža žene. Nekega dne je policija zaznala, da bode obiskal svojo ljubico na njenem domu. Ko se je nahajal pri ljubici, je obkolila policija hišo in poveljnik policije je nalahko potrkal na vrata. Toda gospa ni hotela odpreti. Medtem ko se je gospa pogajala s policijskim poveljnikom je hotel Nataluzzi zbežati. Toda policisti, ki so bili skriti za drevjem, ki je rastlo okoli hiše, so ga opazili in začeli streljati nanj. Nataluzzi pa se je postavil v bran ter ustrelil nekaj policistov in njihovega poveljnika, navsezadnje pa je ranjen od mnogih strelov padel in um,rl.
Pismonoše s puškami. Ker so sc ponavljali napadi na pismonoše, ki raznašajo denar, je amerikanska pošta odredila, da morajo nositi pismonoše v službi puške, da bi tako odvračali napade. Ako pojde tako naprej kakor sedaj, bodemo kmalu slišali-, da hodijo amerikanski milijarderji na ulico, ali
v	gostilne v spremstvu topov,da se ta-
ko obvarujejo napadov roparjev. Svet napreduje.
Čarobne ribe. Monakovski knez se bavi z znanstveni razkritji morja in njega vsebine in si je pridobil na tem polju veliko zaslug. Sedaj objavlja razpravo, v kateri dokazuje, da živi 8000 metrov pod morsko gladino riba,ki ima take oči da gre iz njih neka vrsta električnega zraka. Odkril je tudi drugo ribo, katera ima kosti izven telesa. Riba, ki ima električne oči je 5 metrov dolga in slična polipu. Sploh ima ta riba čudno telo, ker ži-
vi	v veliki globočini in mora zdržati močni pritisk vode. Oči grejo 30 cm iz telesa in rasvetljujejo morje kakor električne žarnice. Oči pa ne služijo ribi samo, da vidi, temveč ona omami s svojimi svetlimi očmi druge ribe iti jih tako lovi.
Revolucija na državne stroške. So-
cialnodemokratični list „Vorwarts‘‘ je prinesel sledečo vest:	V vlogi na
prusko vlado, zahteva komunistična stranka, da se mora plačati onim komunističnim listom, ki so bili za časa poskusne komunistične revolucije ustavljeni, odškodnina in sicer iz državne blagajne. — Prihodnjič bodo komunisti zahtevali, da jim plača država izdatke za puške in municijo in navsezadnje stroške — norišnice.
Iz tega se razvidi, da je naša NSS edina na pravi gospodarski podlagi, ki je čistih rok, blagega siva in narodnega čuta. Torej Vas vse zavedne poživljamo, da dne io. maja vržete kro-gljico v skrinjico, katera je na tre-tjem mestu in katere liste je nositelj tovariš Martin Žohar! Kakor se čujc, si domišljujcjo soc. demokrati, da bi postavili za župana nekega gostilničarja Kača. Za občinskega tajnika g. nadučitelja S. Pečarja in za slugo pa nekega krojača Šlandra, kateremu je baje vsled pretiranih cen delo poteklo. Tudi g. Pečarju ne zadostuje letna plača, katera presega baje 70.000 K, reci sedemdeset tisoč. Torej rad bi se še z tajništvom nekaj pridobil. To sc pravi, da ima eno brezdno, ki ni nikdar polno.1 Zlo čudno sc pa nam zdi, da ga je intcrnacijonala sprejela pod svojo krjlo, ker je vsake kvatre pri drugi stranki. Sicer se pa že iz kandidatne liste razvidi, da tudi socialdemokrati nimajo mnogo zaupanja v njega, ker so ga postavili še-le na sedmo mesto. Zadnje čase so prirejali zlo pogosto zaupne shode. V nedeljo 117. aprila so zborovali tudi v Seščah, je pa zelo slabo izpadlo. Naposled bi še voditelji batine dobili, ako bi ne bilo nekaj pametnih samostojnežev navzočih. Seveda slavni govor je imel visoko spoštovani gospod Stanko; meč-
Zrinjsko - Frankopanska proslava
v Zagrebu. V soboto, 30. aprila so v Zagrebu svečano proslavili spomin Zrinjskega in Frankopana. Po mestu je bil slavnostni izprevod, katerega so se udeležili šolski otroci, dijaštvo, akademiki, Sokoli, vojaštvo z godbo, mnogo društev ter množica občin« stva.. Ob'pol 10. je opravil nadškof dr. Bauer slovesno mašo, katere so se udeležili ban dr. Tomljenovič, poverjeniki in vodje deželnih uradov, poveljnik armije general Hadžič s častniškim zborom, župan, razne korporacije itd. Po službi božji je imel znani publicist Milan Marjanovič v dvorani Sokola slavnostno zborovanje. — Zbrano občinstvo je odposlalo kon-stituanti brzojavko,, v kateri odločno zahtevajo, da mora naša država energično nastopiti proti vsem zatiralcem našega naroda..
Proslava poljskega narodnega praznika. 2. maja se je vršila v Zagrebu proslava poljskega narodnega praznika, ki je 3. maja. O pomenu tega čine za poljsko zgodovino je obširneje govoril univerzitetni profesor g. M. Ilešič. Vršil se je tudi koncert poljskih umetnikov, na katerem so sodelovali operni pevci gg.: Romanoavvski in Za-they ter zagrebški operni pevec Skup-jevski. — Znana varšavska tragedka tVViszoka je recitirala nekaj poljskih tekstov.
Bivši deželni predsednik bivše Kranjske, grof Attems, je živel po prevratu nekaj časa v Žalcu, na to se je preselil na Zgornje Avstrijsko, kjer je dobil službo v neki lesni trgovini. Njegova rodbina se je razkropila po svetu.
70 vojnih ujetnikov iz Rusije sc
je pripeljalo v Ljubljano. Med njirhi
Narodno - socijalistična stranka je letos praznovala svečano 1. majnik. j. majnik, praznik dela. Vse kar imamo sc imamo zahvaliti edino le delu, duševnemu in ročnemu delu. Brez dela hi človeštvo ne moglo živeti, brez dela bi ne bilo nobenega napredka. In če praznujemo vsemogoče praznike, je pač samoobsebi umevno, da posveči-mo en dan v letu tudi delu. Onemu delu. od katerega živi človeštvo. In kdo je bolj poklican, da praznuje ta dan svečano, z vso pobožnostjo V srcu, kakor ravno delavno ljudstvo.
Narodno - socijalistična stranka kot voditeljica in zaščitnica jugoslovanskega delavnega ljudstva je povabila jugoslovansko delavno ljudstvo na praznovanje r. majnika.
kal pa ga je tako, da se je tistih par poslušalcev ob koncu med seboj povpraševalo, ali je to, kar je fantek pravil za popiti ali za pojesti, to se reče, da ga nihče nj razumel, kaj hoče povedati. V občinski odbor hočejo baje poslati po večini same krojače, še celo enega krojača za ženske. Ali je to mogoče, da bi naše male kmete in delavno ljudstvo zastopali samo pripadniki enega stanu. Eden teh krojačev iz Latkove vasi je po gostilnah napadal SKS, da imajo deske pred očmi, to se pravi, 'da nič ne vidijo in ne razumejo. Odgovor na to so mu dali zaušnice. Torej taka svoboda se obeta v občinskem zastopu. Ob času državnozborskih volitev so obljubovali socijal-de-mokrati, in to še tudi danes ponavljajo, da bodemo dobili republiko, konzumno društvo, da si bodemo delili posestva in premoženje, ter Bog ve kaj še vse. Toda to so le dobre želje, druzega pa nič, rudečkarji, rudečkarji obljuba dela dolg. Treba je, da se ta protijugoslovanska propaganda zaduši, katero bodemo pa prihodnjič še bolj natanko razkrinkali. Torej dragi tovariši kličemo Vam, sedaj je čas, da sc rešimo, volite vsi NSS, katera je res' v vsakem oziru najboljša! — Vrzite krogljico v skrinjo katera je na tretjem mestu.
je bilo 32 Kočevarjev in 5 drugih Dolenjcev, ostali so bili Hrvatje. Vsi ujetniki so se iz Ljubljane vrnili na svoje domove.
Prostovoljno gasilno društvo v Laškem praznuje na binkoštni pon-deljek dne 16. majnika 1921 v Laškem 50-letnico spojeno z blagoslovljenjem društvenega praporja.
Statistika hudodelstva. Ministrstvo notranjih del je zbralo podatke o kriminaliteti tekom lanskega leta na področju Slovenije, Bosne, Hercegovine in Dalmacije. Od 34.734 zločinov in prestopkov jih odpade 22.421 na razne dcfraudacije, 3898 na nasilje, -953 na težke telesne poškodbe, 1068 na goljufive in 320 na uboje. Statistika hudodelstev za Srbijo in Orno goro še ni izpolnjena.
Roparski napad. V nedeljo, dne r. t. m. zvečer so v Pobrežju pri Mariboru napadli trije tolovaji zasebnega uradnika L. S., ter mu odvzeli listnico s 3000 dinarji. Napadeni je tekel po pomoč v bližnjo vojašnico, odkoder so bile'takoj odposlane straže za storilci. Straži se je posrečilo vloviti enega zločinca, pri katerem sc je našla cela svota denarja. Ostala dva tolovaja sta pobegnila. Roparja so izročili sodišču.
Zagoneten umor. Posestnikov sin Miha Garbajs iz Lipoglava je imel te dni opravke v domačem gozdu. Ko je odkopal nekoliko zemlje, zagledal je človeško nogo. Zadevo je naznanil orožnikom. Pri nadaljnem kopanju se je našlo plitko zakopano žensko truplo Marije Smrekar jz Št. Pavla pri malem Lipoglavu, katero so pogrešali od oktobra leta 1919. Državno prav-dništvo v Ljubljani je odredilo vse potrebno, da se morilec izsledi.
Praznovanje sc je vršilo v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Predsednik svečanega zborovanja tov. Urbančič je pozdravil v velikem številu došle tovariše, ki so kot zavedni duševni in ročni delavci sledili klicu stranke, da praznuje praznik dela. Omenil je ravno pretekli čas občinskih volitev, ki So prinesle stranki zmago in s tem najboljše upanje za bodočnost. To zmago je prineslo delo, in delo bode nam prineslo končno tudi popolno zmagO.
Nato je podelil predsednik besedo tov. Deržiču, ki je orisal v dolgem in krasnem govoru pomen 1. majnika za delavsko ljudstvo. Govornik je povedal zgodovino praznovanja 1. majnika. V nadaljnem govoru, je dokazal, da nam samo materializem ne more
pomagati. Materializem sam ne bode osrečil človeštva, iz enostavnega vzroka, ker tega ne more. Človeška družba sezidana-samo na materijelnih temeljih mora razpasti in ni vstanu, da bi upeljala drugi družabni red. Drugi družabni red je mogoče upeljati le z boljšim človekom. In naša naloga mora biti, dati socialističnemu gibanju tako podlago, da bode mogoče postaviti na njej pravičen novi družabni red. To pa je le mogoče, da zboljšamo tudi notranjega človeka,
Internacionala je bila mogoča le tako dolgo, kakor dolgo so se shajali zastopniki proletarijata na razn.di konferencah in shodih. Tedaj pa ko bi moralo vse to kar,.so govorili na internacionalnih konferncah in shodih stopiti v prakso, tedaj pa so voditelji internaconale zapove dali vsak svojemu narodu, naj vzamejo puške v roke in naj gredo streljat proletarce drugih narodov. Taka je internacionalna solidarnost in taki internacijonali mi Slo-vncci ne moremo zaupati. Ko ta internacionala ni mogla nikamor, smo mi narodni socialisti zmagali z našo idejo in dosegli svobodno domovino. Kaj je ta naša ideja so ookazaii najbolj češki narodni socialisti, ki so zapustili avstrijsko fronto ter hiteli domu, da branijo svojo lastno domovino. In tudi mi danes povemo, da bodemo branili našo domovino proti vjal emu sovražniku naj si bo to notranji ali zunanji sovražnik. Tu zemlja je naša domovina in mi hočemo, da bode ta domovina vsem prava pravična domovina. Ta domovina ne sme biti taka, kakor sj to mislijo oni, ki danes vladajo. Ti ki danes vladajo mislijo, da je domovina za to tukaj, da živijo banke in oderuhi, ljudstvo pa naj hodi nago in gladno. To mi ne bodemo pripustili nikdar. Avstrija, ki je nas tlačila sto in sto let je padla z našo pomočjo in čisto gotovo bodo propadli tudi oni vsi, ki mislijo, da je ljudstvo samo zato tukaj, da dela in strada, uživajo pa naj le tisti, ki so slučajno na moči. In ako pišejo buržuazijski list", da so poslanci in ministri le za to tukaj, da skrbijo le za tisto stranko, ki jih je izvolila, potem pravimo mi, da so ministri zato tukaj, da varujejo zakone in da tleli jo- pravice vsem državljanom enako. S tem. da je rekla bnržuazija, da podpira le svoje strankine pripadnike s tem si je odrekli svojo življen-sko pravico. Na vodstvu države smejo biti le taki možje, katerim je dobrobit vseh državljanov brez raziike strank pri srcu.
Do sedaj smo organizirali naše somišljenike, to so oni Slovenci, kateri hočejo zatreti korupcijo j n upeljati pravico in resnico, sedaj pa bode čas, da pojdemo tudi med brate Hrvate in Srbe. Organizirati bodemo celokupno jugoslovansko delavno ljudstvo, da bodemo združeni dosegli pravice, ki nam gredo, da postavimo jugoslovanskemu ljudstvu druge temelje, na katerih mu bode mogoče postaviti stavbo pravice vseh državljanov. Vsem ki sc prottstavljajo našemu pravičnemu delu, kličemo!
Tukaj! smo in tukaj ostanemo in ni sile, ki bi nas mogla spraviti s pota.
Nismo sami; z nami so češki poljski in ruski bratje, z nami je celokupno slovansko delavno ljudstvo. Slovanska socialistična vzajemnost )c na potu in ta vzajemnost bode prej ko slej zmagala- ter nam prinesla pravico za katero se bojujemo. Živelo jugoslovansko delavno ljudstvo, živelo celokupno slovansko delavno ljudstvo, živel praznik dela, živel 1. majnik.
Drugi govornik tov.' Tavčar je izvajal, da smo edino mi jugoslovanski duševni in ročni delavci pravi zastopniki in zaščitniki naše države. Avstrijska strahovlada, je zatirala edino le naše duševne in ročne delavce, le teh se je bala. Buržuazijski mogočneži so zlezli lepo pod klop in se klanjali avstrijskim trinogom, med tem ko je tepel avstrijski bič po nas.
Poglejmo našo buržuazijo danes, kam sc je zatekla na pomoč? Ona ni videla jugoslovanskega delavnega ljudstva, ko je država, katero ona1 vodi prišla v nevarost nj ,se zatekla med prače zastopnike naše državne I misli, med jugoslovansko delavno
ljudstvo, o ne, ona se je zatekla k za-padnj buržuaziji, na pomoč je poklicala francoski kapitalizem. Ker sama ni mogla še dovolj pritiskati na lasten proletarijat je šla prosit pomoči k francoskim kapitalistom, da bi- njej ti pomagali trpinčiti delavno ljudstvo in izsesavati našo naravno bogastvo. Naša in francoska buržuazija sta nas hoteli pognati v boj proti našim slovanskim •bratom. Toda mi izjavljamo, da mi proti slovanskim bratom ne gremo Mi hočemo mir., Imamo kanone in imamo vojaštvo, toda te kanone imamo zato, da bodemo osvobodili naše brate, le kanone imamo zato, da pojdemo v boj ako bi nas hotel kak sovražnik napasti. Nikakor pa nimamo kanonov zato, da bi reševali francoske milijarde. Mi smo pripravljeni iti v boj ža naše koroške in primorske brate, katerim pošiljamo danes, na naš praznik najsrčnejše pozdrave in obljubo, da jih nikoli ne bodemo zapustili
Danes je praznik dela, zahteva-mp tudi socializacijo vseh produktivnih sredstev. Vemo, da se to ne more čez noč upeljati, toda zahtevamo, da se začne z resnimi predpripravami. Ne gre dalje več, da bi bili eni sami hlapci, drugi sami gospodarji. Mi hočemo, da ne bode nihče hlapec, ravno-tako nočemo, da ne bode nihče samo gospodar. Pravica mora, biti zk vse, ki delajo in vsi morajo enako uživati uspehe dela. Protestiramo proti kršitvi 8 urnega delavnika, ki ga je buržuazija že kršila, in ki ga hoče še dalje kršiti.
Tovariš predsednik je zaključil svečano zborovanje stem, da je vzpodbujal navzoče k neumornem delu. Danes ko praznujemo praznik dela, danes obljubimo vsi, da bodemo delali na to, da pride delo res do svoje veljave. Manifestacija je jrotekla mirno in dostojno in številno zbrano ljudstvo se je mirno razšlo.
Popoldan je priredilo izobraževalno društvo ,,Bratstvo" veselico, ki se je navzlic dežju zadovoljivo obnesla. Vsa prireditev je pokazala, da ima NSS v „Bratstvu“ oporo, ki je neprecenljive važnosti za strankin razvoj. Pod okriljem „Bratstva“ se zbirajo mladostne sile, polne eneržije in življenja. Prireditev je otvoril tov, prof. dr. Peterlin s primernim pozdravnim nagovorom. Nato so sledile deklamacije tov. Bitenca in Žvana, ter tovarišice Branke Ambrožič. Deklamacije je sprejelo občinstvo z navdušenjem, ker so se res lepo in srčno prednašale. Tov. Josip Ambrožič je govoril pomembne besede o ,,Izobraževalnem delu“ in podal „Bratstvu“ smernice, ki mu zagotavljajo uspešen razvoj. Z občudovanje smo morali konštatirati, da se je tamburaški zbor ,,Bratstva" visoko dvignil čez povprečnost podobnih zborov. Vse skladbe so bile prednašane z umetniškim zanosom in dosledno preciznostjo. Vse priznanje in hvalo zborovodju tov. Franu Mikuliču. Iskreno si želimo zopet skorajšnjo podobno prireditev „Bratstva"j Na popoldanski prireditvi je sodelovala tudi godba Z.. J. Z. in žela za svoje prednašanje veliko odobravanja.
Zaključila pa se je majska slavnost s slavnostno delavsko predstavo
v	gledališču, kjer se je uprizorila soci-jalna drama „Borba“. Primernejše drame si nismo mogli misliti za ta večer. Globoko je segla v navzoče delavske množice. Toliko bolj, ker je bila drama uprizorjena in igrana najvzor-nejc. Delavstvo je hvaležno vsem igralcem za umetniški užitek. Eno željo im^mo do ravnateljstva gledališča . omogočite večkrat delavstvu obisk podobnih predstav, mislite na veiiko kulturno poslanstvo ljudskega gledališča! ,,Bratstvo" je poklonilo ge. Juvanovi šopek cvetlic in g. režišerju Osipu Šestu lavorjev venec.
St. Pavl pri Preboldu. 1. maja je bilo deževno ter se ta dan ni moglo tako čatno obhajati kakor bi bilo želeti. Samo socijal-demokrati so v neki gostilni v St. Pavlu z inozemskimi podvržena' in nemškimi pesmimi razgrajali in izzivali, ker so bili pa vsi drugi bolj pametni kakor oni, je vstala vsa stvar mirna.
Tedenske novice.
Socijalno in gospodarsko gibanje.
' Praznovanje 1. maja.
Proslava i .maja se je vršila v Mariboru povsem mirno. Socialdemokrati so imeli shod v Gotzovi pivovarni, NSS pa je imela nad vse dobro obiskan shod v Narodnem domu. Na shodu JSDS so govorili Srb Živko Topalovič, ter njegova soproga Mili-
ca ter narodni poslanec Etbin Kristan, — Na shodu NSS so govorili tovariš Kejžar in drugi. Zvečer se je vršila v Gotzovi dvorani veselica JSDS, medtem ko se je vršila veselica NSS v Narodnem domu.
Govor nar. poslanca Deržiča
Govoril v konstituanti.
Nadaljevanje.
DanCs pa pravijo zastopniki teli kapitalističnih buržuaih strank:	us-
tava mora biti hitro sprejeta, ker je to državna potreba. Jaz bi gospode samo vprašal:	Kje ste pa bili leta 7919.?
Zakaj pa takrat niste najprej sprejeli volilnega zakona, zakaj niste takoj takrat skicah Ustavotvorne Skupščine? Prepričan sem, da bi bil položaj danes drugačen, če bi bili vi takrat to storili; prepričan sem, da bi mi v tem slučaju ne imeli takozvanega separatizma, nad katerim tožite, ki ga pa de fakto med jugoslovanskim delavstvom ni; kajti ta separatizem se je pojavil samo v onih krogih, ki imajo svoj interes na tem, da potom bank in raznih drugih velikih konsorcijev dobijo oblast v svojo roko in jo potem izrabljajo.
Ce pa danes govorite, gospodje, o tem, da je neobhodno in nujno potrebno, da prejmejo ustavo kar preko noči, sem jaz prepričan, da to ne bo v korist naši državi, da to ne bo v njen prospeh in da ne bo pripomoglo k zdravemu razvoju naše ujedinjene domovine. Pri izvolitvi ustavnega odbora sc je dal temu odboru rok 40 dni, da preštudira načrt ustave vlade gospoda Pašiča in ga potem osvojenega predloži Ustavotvorni Skupščini. Toda, gospodje, če premislimo, da narodno predstavništvo ni glede ustave pripravilo ničesar, če pomislimo, da o ustavi do sedaj ni ničesar izšlo razen knjige dr. Smodlakove in načrta gospoda Protiča, da nimamo razen imenovanih dveh del o ustavnem vprašanju nobene znanstvene razprave in ni-kakega popularnega dela, ki bi ljudstvu pojasnjevalo pojem ustave, potem mislim, da je ustavotvorna skupščina grešila v tej svoji veliki ljubezni do naše domovine, ko je ukazala, da se mora ustava sprejeti takorckoč preko noči.
Fakt je to, da je bilo vsaj po mojem mišljenju jugoslovansko delavsko ljudstvo pripravljeno na ujedinjc-nje, da pa ni bila na ujedinjenje pripravljena inteligenca, ki je vzela oblast v svojo roko in je potem dve leti sabotirala državo.
Vem, da mi bo kdo oporekal, češ, ljudstvo je samo krivo, ker je to mirno trpelo. Toda, gospodje, teinu ni krivo jugoslovansko delavsko ljudstvo, kri-
vi	so temu oni, ki niso pustili, da bi jugoslovansko delavno ljudstvo prišlo do besede in'do veljave, krivi so tudi oni naši inteligenti, ki so po prevratu hoteli naš jugoslovanski delavni prolc-larijat zapeljati na kriva pota. Jaz se čudim, da smo imeli med narodno sr-hijansko inteligenco take može, k; so pozabili na srbsko narodnost, ko se je ta srbski narod osvobodil, in ki so rekli, da morajo sedaj postati internaei-onalci, da smo imeli može, ki so prestopili celo v tretjo internacionalo, ki so prestopili v inter nacionalizem kot edino zveličavno sredstvo za jugoslovanski proletarijat. Jaz se čudim, da so se našli inteligenti onega srbskega naroda, ki se je stoletja in stoletja boril za svobodo; inteligenti, ki so temu narodu, ko je dosegel svobodo, rekli, da si mora svojo državo v notranjosti urediti ne samo na narodni podlagi, ne na podlagi svojih lastnih moči, ampak s podporo madžarske in drugih internacional. (Ugovori pri komunistih.)
Povdarjal sem že, da so vladne stranke po svojih govornikih apelirale na patriotizem poslancev in ne vem na kaj še vse, češ, če se ta ustava ne sprejme, bo država razpadla, razširil se bo separatizem in ne vem katera zla še vsa po naši domovini, trpeli bomo ogromno gospodarsko in drugačno škodo, tako v domovini kakor na zunaj. Mi narodni socijalisti tega ne moremo priznati*
Mi sc tukaj navdušujemo pri banketih in ob podobnih prilikah, ako se govori vznešen govor o domoljubju, ako se proslavljajo naši največji možje cadnjih desetletij, ki so se žrtvovali za narod in bili narodu vodniki. Tudi mi spoštujemo te može; toda mi odločno odklanjamo, da bi se kdo v ustavotvorni skupščini skliceval na te velike može, ki jim bo jugoslovansko delavsko ljudstvo ohranilo za vekov veke časten spomin, da bi sc te naše največje žrtve uporabljale za to, da se napravi impresija na to skupščino in da se sprejme ustava, kakor jo je izko-rigiral ustavni odbor z večino vladnih strank po privoljenju vlade gospoda Pašiča.
Rekel sem že, da je uspelo kapitalističnim strankam, da so zapeljale jugoslovansko delavsko ljudstvo z gotovimi gesli na stranpota. Omenil sem tukaj takozvani strogo konfesionalni muslimanski klub, ki pravi, da je bilo neobhodno potrebno, da se je organiziral na verksi podlagi, češ, da so sedaj v nevarnosti pravice muslimanskega dela našega naroda, da pa bodo oni, ko te nevarnosti ne bode več, prvi, ki bodo rekli: danes ni več treba konfe-sionelnih strank. Vsaj v tem smislu se je izjavil govornik muslimanskega kluba gospod Sabih Korkut. Jaz bi tukaj povdarjal samo eno. Ce predstavniki in voditelji muslimanskega kluba, predvsem zastopniki begov in ag, da je baš danes tisti moment, ko hočejo imeti svoje verske pristaše;
delavce in kmete za avantgardo, da si iz te države izsesajo milijone.
potem moram reči tole: zakaj pa ti gospodje begi in age tega niso čutili poprej, zakaj so dopuščali stoletja i desetletja (tudi pod Avstro - Orgrsko) zatirana, in to brez razlike na vero, in da je gospod beg imel vse priviligije. dočint je živelo bosansko ljudstvo, tako katoliško kakor pravoslavno in kakor muslimansko, pravo suženjsko življenje. (Medklici pri poslancih Muslimanskega kluba.)
Vsakdo bodj zveličan po svojem srcu in po svoji duši.
Nikakor pa sc vera ne sme mešati v politiko. Ce je v ustavi zagarantirano, da imajo-vse vere enako pravico, jaz za svojo osebo ne najdem povoda, zakaj je prišlo do takega hudega boja, da sc tako povdarja moment katoli-čanstva v tej ustavotvodrni skupščini. (Poslanec Blaško Rajič: „To je stara fraza, da je vera privatna stvar.“) Ni fraza! Povdarjal sc je moment katoli-čanstva, ki ga do danes si nihče ni napadel. (Poslanec Blaško Rajič: ,,Kako da ne?“) Mi stojimo na stališču, da bo tako dolgo mir, dokler bodo duhovniki, tako katoliški kakor pravoslavni in muslimanski, v božjih hramih govorili samo božje stvari. Kakor hitro pa bodo izrabljali božje hrame v politično agitacijo, se mora porabiti primer, ki ga je dal Kristus, ko je z bičem v rokah izgnal one, ki so cerkev v svoje strankarske namene izrabljali. (Ploskanje v centrumu. Poslanec Blaško Rajič: »Aplicirajte ovo na gospodu iz centra, na trgovce i izvoz-ničare!“)
1 o je naše stališče, kot stališče nar. socijalistov, to stališče moramo sprejeti tudi kot katoličani. (Poslanec Josip Klckl: „Kot dobri katoličani?") Morebiti boljši nego Vi! (Poslanec Josip Klekl: „Bog daj!“ Kajti vera ni v nevarnosti, dokler je katoliško ljudstvo in katoliška duhovščina na pravem katoliškem stališču, dokler se vrši v cerkvi res katoliška dolžnost, ne pa kaka agitacija*
Govorniki s skrajne desnice so gčvorjli tudi proti neki hegemoniji. Jaz bi povdaril, da je ta ustavni, načrt dete starih vladnih strank, ki so se vsedle po prevratu, vzele oblast v rojco
in napravile iz jugoslovanskega naroda in države to, kar je danes ta naša država. In tu so v prvih dveh letih v vladi v veliki meri sodelovali tudi zastopniki sedanje skrajne desnice. Tudi oni so veliko grešili, tudi oni so bili zraven, ko so se oddajali razni kontingenti za izvoz. (Poslanec Blaško Rajič: „To ste vi: iz prstiju izsisali!“)
tudi oni so bili zraven, ki govorijo danes proti kapitalzmu,
ki so pa ta kapitalizem z vso vehe-ncmco podpirali in ki scyiri nas v Sloveniji proti vsem zahtevam zdravega razuma in proti obstoječim zakonom dovolili povišanje cen trboveljskega premoga. Dovoljenje za to povišanje je podpisal dr. Brejc. (Medklic: „In to je proletarska stranka!") Gospoda moja. jaz bi želel, če se že danes poda desnica s svojega kapitalističnega stališča na proletarsko stališče, da naj ta stranka potem najprej obračuna z onimi, ki so slovenski narod po prevratu gospodarsko skoro uničili. (Medklici in ugovori.)
Povdarjal sem uvodoma, da naša stranka radi poslovnika, ki ga je vladna večina potrdila, ni imela pravice sodelovati v ustavnem odboru in da tudi ni imela pravice predložiti, svojega načrta ker je imela premalo podpisov in je bilo nemogoče, da bi se stranka proti svojim načelom vezala z drugimi strankami. Tudi to dobro vem, da mi je danes nemogoče zavzeti svoje stališče, stališče narodno zavednega jugoslovanskega proletarijata, k vsem posameznim točkam in posameznim oddelkom ustavn. načrta, kakor je izšel iz ustavnega odbora. Vendar pa moram kolikor mi čas dopušča, navesti glavne točke, s katerimi se naša stranka ne more strinjati.
PoVdarjal sem že, da je ta načrt nekako dete vladajočih strank, ki so po prevratu vzele oblast v svoje roke proti volji tega naroda. V tem me potrjuje pred vsem že oddelek L, 1. člen. Poznam stranke, ki pravijo, da so državotvorne, ki so si že leta 1917. in 1918. napisale na svoj prapor: jugoslovanstvo. Poznam stranko, (tu mislim na demokratsko stranko), ki je sla v volilni boj z geslom:	za edinstveno
Jugoslavijb. To je bilo med volitvami* Ta stranka je danes to svoje glavno načelo poteptala, ko je pristala na diktat gospoda ministra predsednika Pašiča, da se država zovc kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jaz sem že poprej povdaril, da se je jugoslovansko narodno delavstvo priznavalo že pod pritiskom madžarsko - avstrijske oligarhije k jugoslovanstvu; to jugoslovansko delavsko ljudstvo vam tudj danes ne bo priznalo tega separatizma,, ki ste ga vi tu zakrivili s svojo prvo točko, ko ste poteptali načelo, s katerim ste mase jugoslovanskega delavskega ljudstva pritegnili na se. da vam je dalo svoje zaupanje in da vas je volilo; Vi ste ime Jugoslavija krat-komhlo izbacili. (Poslanec Momčilo Ivanič: „To ime je bečkog porekla! c) Vi imate pravico, da branite svoje stališče, jaz pa tudi, da povem, obrazložim in branim svoje stališče. Jaz sem že enkrat poudaril, da je bilo jugoslovansko delavsko ljudstvo pripravljeno na ujedinjenje, da pa ni bila na ujedi-njnje pripravljena jugoslovanska inteligenca. Gospod medklieatelj me ponovno utrjuje v tem mišljenju.
(Dalje prihodnjič.''
Tovariš, si li dobil „Novi Pravdi" vsaj enega naročnika, ako ne, potrudi se. Vedi, da je „Nova Pravda" edini list, ki zastopa interese slovenskega delavnega ljudstva.
Listnica uredništva:	Slovenski
trgovec v Ljubljani. Vaš članek fc jako zanimiv, toda žalibog brez podpisa. Ako so navedene stvari resnične, prosimo poročila. Ime sc gotovo ne izda.
Dolžnost naših somišljenikov je, da poročajo važne dogodke in novice, hitro in povsem resnično ,Novi Pravdi-.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani, Odgovorni urednik: H. Sever*
Izdaja konzorcij „Nove Pravde",
A kMPlCj]
vseh vrst
CIR1E
LJUBLJANA ce*
SITAR
Razširjajte in
naročajte Javo Prando"
nese
Mariborska eskomptna banka
Maribor, Aleksandrova ulica štev. 11.
W Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC.
Prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Franc Eruir«it
Ljubljana #
6—12
Mestni trg ^ štev. 25, 1. n.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo tvrdko
Tone Malgaj
13~14	pleskar	in	ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
Pnevmatike
za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah	tl—15
H. HDŠTROi
Ljubljana
Dunajska cesta št. 20
Telefon štev. 470.
Podružnica: Marto
Jurčičeva ulica št. 9.
Somišljeniki! Prispevajte za tishovni sklad!