Štev. 5.	V Ljubljani, 12. marca 1915.	LV. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
fie »pise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati tranko.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 26. marca 1915.
Pošiljajte naročnino! — Priporočajte -h širite naš list! — Pridobivajte mu novih naročnkov! — Izpolnujte svoje orga-■izačne dolžnosti!
Pri HobiiHiliM
Trst, 1. marca 1915.
Dne 14. februarja t. J. je ostavil Trst namestnik princ Hohenlohe - Schillings-iiirst, ki je deset let stoloval v namestni-štveni palači Preselil se je na Dunaj kot predsednik najvišiega računskega dvora.
Žal nam je tega moža, zakaj princ Hohenlohe je bil namestnik, kakršnega ne pozna zgodovina našega Primorja. Trst z okolico, Goriško-GradišČansko in Istra nosijo na sebi vidne znake njegovega vladanja. Potomec visoko plemiške ro-dcrvine ie imel svoje srce prepojeno z de-mokraškirn čuvstvovanjem, ki je najznačilnejša poteza na njegovem značaju in ki mu je dalo atribut — rdečega princa.
Do njiega je imel vsakdo pristop — bodisi preprost delavec ali pa visok dostojanstvenik. Uvaževal je vsako prošnjo, vsako željo in Jo tudi ugodno rešil ali izpolnil, če je slonela na pravici in ni bila v obraz zakonitim zahtevam in določbam. Na tisoče je ljudi, ki sa ga zaklenili globoko v hvaležna srce.
Dasi je stal na visokem mestu, vendar se je prifazno in prosto gibal med ljudstvom, da je ves način njegovega življenja kazal moža plemenite socialne in iskrene družabne izobrazbe.
Njegovo pravičnost moramo primorski Slovani sploh in tržaški Slovenci po-sebe s hvaležnostjo poudarjati. Člena XIX. državnega osnovnega zakona ni pred njim nihče tako vestno in v smislu duha te zakonite določbe tako natančno izpolnjeval, kakor on. S tem se Je kazal preudarnega avstrijskega državnika, a posvedočM je obenem, da je mogoče zadovoljevati vse avstrijsike narode, ako in kadar se protežiranje umaikne pravici in pravičnosti. Ker se je vso dobo svojega Mvanja v Trstu naslanjal na načelo ena-»oj avnosti, zato j? bil princ Mnnmlohe mož na svojem mestu!
Da je bi! naklonjen tudii našemu narodu in našemu jeziku, je dokaz tudi to, da so se morali njegovi otroci učiti slovenskega jezika.
Kolikor je bilo v njegovih močeh in v njegovem delokrogu, jte tudi skrbel za razvoj in napredek slovenskega šolstva v okolici in v mestu. Šolstvo, ustanovljeno in vzdrževano od Družbe sv. Cirila in Metoda, je imelo v njem svojega pravičnega zaščitnika in objektivnega protek-tOTja, in m v najmanjši meri njegova zasluga, da je država prevzela toliko in toliko Družbenih učiteljev in učiteljic, na ta način priznala opravičenost zahtev tržaških Slovencev po slovenskih šolah ter našo šolsko družbo vsaj deloma razbremenila, da je mogla drugod v korist slovenske mladine zastaviti jačje svoje materialne sile.
Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
To kulturno delo našega prejšnjega namestnika, ki je blagonosno teklo v strugi pravice in zakona, je — žal! — z njegovim odhodom prekinjeno, a ne končano. Tržaški Slovenci smo dobri bojevniki za sveto in pravično stvar!
Res je, kakor pravi »Naša Sloga«: »S svojim desetletnim službovanjem pri nas je piokazal ta odlični mož svoj kristalni značaj človeka, vesti, poštenja iti pravičnosti. Simpatije in zasluge, ki si jih je pridobil v vseh slojih našega naroda, ostanejo neizbrisen spomin na naše priznanje. Odhaja nam mož, ki je zaslužil vsako naše priznanje.«
In s temi besedami se poslavljamo od njega tudi slovenski učitelji in učiteljice na tržaškem ozemlju.
ŠOLA IN VOJNA.
V pruskem deželnem zboru je poslanec dr. Kaufmann, ki pripada katoliškemu centrumu, imel govor, ki je v njem med drugim priznal, da jte ljudska šola vcepila nemškemu vojaštvu v srca tisto ljubezen do domovine, tisto vnemo za državni blagor, tisti pogum in tisto spretnost, ki jo sedaj tako sijajno posvedočuje na vseh bojiščih.
Tako je tudi z avstrijsko ljudsko šolo sploh in s slovensko ljudsko šolo posebe.
Toda kje je naš dr. Kaufmann, ki bi to javno priznal? Š
Vojna.
O KONCU ŠOL.
»Bonemi®« v Pragi poročajo z Dunaja z dne 24. pret. m.: Z ozirom na po vojni provzročene izjemne razmere in zlasti z ozirom na zdravstvene razmere (možnost epidemij!) v krogih šolske u-prave pretresajo namero, da se letos vsi javni učni zavodi v Avstriji zapro že koncem maja. Končna odločitev še ni padla; za mnenje se vprašajo merodajna mesta in korporacije. Vendar se zdi, da je z ozirom na dosedaj soglasno podane izjave zaključenja šol koncem maja z gotovostjo pričakovati. —Temu nasproti poroča dunajska korespondenca »Avstrija« iz avtoritativnega vira, da so vesti, kakor da bi nameravala učna uprava šole letos že koncem maja zapreti, popolnoma neresnične. Šole bodo marveč končale pouk v normalnem terminu.
*
ŠOLSKI OTROCI IN POLJEDELSKA DELA.
Na podlagi odredbe naučnega ministrstva se povsod na deželi, kjer se kaže pomanjkanje poljedelskih delavcev pri pomladanski setvi ali pri drugih delih, nalaga šolam, da se popolnoma postavijo v službo poljedelstva. Posebno se šolskim otrokom, da se jim v vsakem pogledu o-lajša sodelovanje pri poljedelskih delih, ne dovoli samo potrebne oprostitve šolskega pouka in se uvede eventualno omejitev pouka za čas potrebe, temveč se, če bo neobhodno potrebno, dovoli tudi predčasen zaključek šole.
*
POZIV SUPERARBITRIRANIH VOJAKOV.
Oficialni organ vojnega ministrstva »Streffleurs Militarblatt« poroča: Oni vo-
Za oznanila je plačati od enostolpne petlt-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Ozcanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
jaki, ki so bili povodom mobilizacije spoznani za nesposobne in so po izvršeni su-perarbitraciji dobili dopust do jeseni 1915, bodo s 1. aprilom znova pozvani pod orožje. Kdor bo pri takratni prezentaciji znova spoznan za nesposobnega, dobi nadalj-nl dopust do 1. novembra 1915.
FRANCOSKI UČITELJI NA BOJNEM POLJU.
Po poročilu francoskega naučnega ministrstva je na bojnem polju 25.000 francoskih učiteljev; od teh je ljudskošol-skih učiteljev 21.000, profesorjev 4.000.
Ranjenih in mrtvih jie doslej 3500.
#
AVSTRIJSKE ZDRAVNICE V VOJNI SLUŽBI.
Skoro vse avstrijske zdravnice delujejo v vojni službi. Dr. grofica Friderika MarschaloVa in dr. grofica Marija De-foursova sta kot polkovni zdravnici s sanitetnimi kolonami odrinili na bojno polje. Mnogo drugih deluje po bolniščnilcah za ranjence. Dr. Klara Refaiigerjeva, k8 je delovala na prosekturi brnske deželne bolniščnice, je bila pred kratkim imenovana za voditeljico bakternologične pof-staje v karantenskih bolniščnicah v Mah-risch-Weisskircheh, kamor se sprejemajo v opazovanjte vse s severa prihajajoče sumljive vojaške in civilne osebe. V Le-vovu je kot voditeljica vojaškega laizareta delovala dr. Marija Poganowska, dokler niso Rusi zasedli mesta; o njeni nadaljnji usodi se ničesar ne ve. Dunajske zdravnice so se skoraj vse prostovoljno oglasile za službo v holiiščriicah za kolero. •
BOJ ZA KRUH.
Dr. Karel Viškovsky, ta najodličrteji češki nacionalni ekonom, je izdal v Pragi pod tem naslovom publikacijo, ki razpravlja vprašanje preskrbljenja ljudstva z živežem za vojne. Že začetkom vojne je avtor pobijal teorije zadovoljevanja z lastno produkcijo, ki jim je posledica ta, da mora poljedelec, ki je prej prodajal zrnje po 22—23 K, prodajati sedaj za isto ceno — otrobe. Iz teh krivih teorij, ki so dovedle do predčasnih prodaj, je tudi kon-sum malo pridobil, zakaj ceno žito je šlo v inozemstvo in sedaj treba nabavljati drago žito z Ogrskega. Pomoči pričakuje avtor od poostrenja predpisov v mletvi in primešavatrju nadomestilnih materialij k moki, posebno turščiifce, zakaj sedaj ne gre več za kvaliteto in okusnost, ampak le za kvantiteto. Celo maksimalne cene se morajo ohraniti le pri izdatnem štedenju. Najvišje cene niso več trdnjava, ki se je ne da zavzeti. Avtor razpravlja o organizaciji preživljanja ljudstva. Priporoča nasilno nakupovanje ter enakomerno prehrano ljudstva |ob izogibanju navzkrižij med mestom in deželo. V to'treba, da se nakupujejo zaloge in spravljajo v maga-zine pod nadzorstvom države, ka bi na ta način mogla priti do zaloge žita 5—10 milijonov ton. Publikacija obrazložuje to vprašanje brez vsakega strankarstva, da morejo za preskrbovanje ljudstva poklicani razredi — poljedelci in mestni prebivalci, trgovci, mlinarji in vsi) činitelji avtonomije — dobiti pravi pojm o tem odločilnem vprašanju sedanjosti.
«
DOPISOVANJE Z UJETNIKI.
Centralni izkazni urad »Rdečega križa« (Dunaj I, Jasornirgottstrasse 6), ki
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
daje poročila o ujetnikih, naznanja: Dolgi molk ujetnikov provzroča mnogo skrbi, ali te skrbi so nepotrebne. Vojni ujetniki v Rusiji menjavajo pogostoma svoje bivališče in jih transportjrajo proti vzhodu. Taka potovanja trajajo zaradi oddaljenosti dolgo. Sodi se tudi, da je ujetnikom zabranjeno pisati v času potovanja. Dopisnice in pisma potrebujejo razmerno dosti časa, preden pridejo od ujetnikov, in tako je treba na primer iz Sibirije za to 6 do 8 tednov. Odvisno pa ni samo od oddaljenosti, kdaj pride kako pismo, marveč tudi od dveh cenzur, to je od cenzure v Petfogradu in na Dunaju. V Petrogra-du, kakor se vidi, ni potrebnih cenzorjev, ki bi znali vse jezike naše monarhije in Je tudi to vzrok zakasnitve. — Priporoča še pisati ujetnikom samo kratke dopisnice.
VEN Z DENUNCIANTI!
V »Edinosti« z dne 27. pret. m. (številka 58) beremo: »Hrvat« od 25. februarja piše: »Mi Hrvatje smo posebno srečen narod. V najnovejšem" času smo začeli nepričakovano dobivati pohvalo za pohvalo. Kakor da tekmujemo, kdo nam da več in lepših! Mi Hrvatje jemljemo, na znanje vse te pohvale. Drago nam Je, da moremo tem povodom konstatirati, da te pohvale same po sebi ovrgujejo vsa tista obrekovanja in denunciacije, ki so bile izrečene proti hrvatskemu narodu, in to bolje, nego bi mogla to najzgovorneja retorika. Sedaj bi bila dolžnost njih, ki so jim prihajale te denunciacije in ki so jih po svoji dolžnosti (morda tudi proti svoji volji) morali poslušati in registrirati — bila bi, pravimo, dolžnost teh činiteljev, da gnusne denunciante ven pomečejo, čim se ob prvi priliki zopet pojavijo pred njihovimi vrati. Ti gnusni ljudje naj enkrat občutijo, da se njihovo delo ne more plačevati drugače nego — s prezirom.« — »Edinost« dodaja tem besedam 3 Hvala zagrebškemu listu, ker njegova beseda je veljavna tudi za nas Slovence! — Ven z denunciianti! kličemo danes s tem večjim upravičenjem, ker se moremo sklicevati na klasično pričo — mostaTskega trd-njavskega zapovednika fcm. Mandrija, ki je izdal oglas proti anonimnim denuncian-tom! Druga klasična priča, vladni list »Smotra Dalmatinska«, pridodaje z ozirom na rečeni oglas, da tega zla (anonimnih denunciacij) je na žalost tudi v Dalmaciji mnogo! K temu pripominja zadrski »Narodni list«: Radosten pojav je, da se tako odkrito tudi z vladne strani obsoja sramotno anonimno denuncir&nje — posledica osebnega ali strankarskega sovraštva — in se moremo nadejati, da to poboljša položaj onim, ki še danes trpe
kakor žrtve neutemeljenih denunoiacij!« •
PROŠNJA.
Zaloge vkuhanega sadja, ki so jih blagodarne gospodinje velikodušno darovale v pretečeni jeseni po branju sadja za v tukajšnjih bolnicah oskrbovane ranjene in obolele vojake, so sedaj porabljene. Bolniški zdravniki bridko pogrešajo pomanjkanje tega v težkih slučajih neobhodno potrebnega živila in krepčiia ter prosijo za odpomoč. Podpisana kot predsednica deželnega in gospejnega pomožnega društva »Rdečega križa« za Kranjsko se zato usoja še enkrat prositi čestite velikodušne gospodinje v Ljubljani in na deželi, da naj iz vsakega gospodinjstva, ki razpolaga z vkuhanim sadjem (čežano, marmelado), podarijo blagohotno mali del
Za rek «rane notice, pojasnila, poslana, razpise služb ¡e plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
v plemeniti namen. Taki darovi naj se blagovolijo oddati v stanovanju podpisane (deželna vlada, I. nad.). — V Ljubljani 25. februarja 1915. — Karla baronica Schwarz m. p.
*
SMERI RUSKE POLITIKE.
Graški listi poročajo preko Bukarešta po »Novem Vremenu«: V seji petro-grajskega dobrodelnega društva je govoril podpredsednik Basmakov o smereh ruske politike v vojnir. Razvil je sledeči program : Vsi Slovani naj se združijo pod rusko hegemonijo. Nemškemu plemenu naj se nakaže za stoletja podrejena vloga. »Novo Vreme« nadalje objavlja uvodnik, da ustvarja rumunski ministrski predsednik Bratianu proti srbsko-ruskemu bloku na Balkanu rumunsko - bolgarsko - grški blok in da se moral zato Rum unija, zdaj
prištevati sovražnikom Rusije.
*
SLOVANI V AVSTRIJSKI ARMADI.
»Moravska Orlica« je objavila splošen statističen pregled, tičoč se odstotnega razmerja posameznih narodnosti v armadi celotne monarhije. Iz tega preračuna sledi, da je Slovanov v avstro - ogrski armadi 52%, Nemcev in Ogrov skupaj 42 procentov, Rumunov in Lahov 6%. Narodnostno razmerje v vojni mornarici je za Slovane še lepše. Pri mornarici služi "56% Slovanov, 27% Lahov, 10% Nemcev in 7% Ogrov. Slovencev je v armadi 3%,
Hrvatov 7%, Lahov 1%.
♦
NAŠI ZDRAVNIKI V VOJNI.
Za hrabro vedenje pred sovražnikom ali pa za odlično službovanje na bojišču je bilo dosedaj odlikovanih okrog 500 vojaških zdravnikov, ne vštevši onih name-stnih asistenčnih zdravnikov, ki so dobili hrabrostne svetinje. Skoraj ravno toliko, kolikor je bilo zdravnikov odlikovanih, jih je tudi že padlo za domovino.
KURATORJI ZA VPOKLICANE.
Pravosodno ministrstvo je 17. pret. m. odločilo, da imajo na podlagi odloka z dne 23. oktobra 1914 sodišča imenovati kuratorje, da se tako omogoči dvig-nenje denarja za vpoklicane. Da se izplačila olajša, naj sodišče v vsakem slučaju obvesti tudi izplačilni poštni urad, da je postavilo ali pooblastilo kuratorja za dvignenje denarja.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ«.
Šolska mladina v Ponikvi ob Južni žel. 13 K 79 vin.; dohodek predstave rudniške deške ljudske šole v Idriji dne 28. pret. mes. 156 K 41 vin.; ljudska šola v Štanjelu nabrala 32 K 70 vin.; čisti dohodek gledališke predstave ljudske šole na Dobovi ob Savi 110 K; deška ljudska šola v Idriji 16 K 50 vin.; čipkarski tečaj v Idriji 12 K 42 vin.; Tonica Kračmanova in Zinka Fabjanova, učiteljici v Št. Lenartu pri Laškem trgu, za marec 4 K; skupaj 345 K 82 vin.
V zadnji številki izkazanih K 23.143:00 Danes ¡izkazaniih .... K 345:82
Doslej nabranih .... K 23.488:82
Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma izpopolnil dosedanjih izkazov!
USPOSOBLJENOSTNI IZPITI POD OROŽJE POZVANIH UČITELJEV.
C. kr. korespondenčni urad poroča: Naučno ministrstvo je dovolilo, da smejo tisti učitelji, ki nameravajo v pomladanskem roku 1915 napraviti usposobljenosti izpit za obče ljudske ali meščanske šole in ki bodo takrat že v vojaški službi, prej biti dopuščeni k izpitu, čas v vojaški službi naj se zaračuna, kakor da bi učitelji poučevali. — S tem je naučno ministrstvo ugodilo željam, ki so jih često izražali v učiteljskih krogih.
IVAN KELC:
Odkar sem postal učitelj — in še mnogo poprej — so vedno prijatelji mladine premišljali, na kakšen način bi otroke priučili najhitreje, najlažje, takorekoč i-graje citati gladko, razumljivo in prav na-glašaje. Mnogi, da, premnogi poizkusi p6 najraznovrstniejših šolnikih so istinito do-vedli do učbe, zaradi katere se bi otroci naučili lahkotice citati ter čitano popolnoma razumevati. Ta učba bi bila učba samodelavnosti, ki bi otroci zaradi nje vse to, kar se učijo, tudi sami zraven delali ter nevede dospeli do pravilnega, raz-umevajočega čitanja. Z ozirom na navedeno ni do sedaj idealnejše, naravnejše in uporabnejše učbe, nego je takozvana razkrojno - sestavna učba, ki sem o njej jako podrobno v zvezi s tovarišem Šim. Šalamunom pisal v »Popotniku« že v letih 1882. in 1883. Navedši poprej razne druge učbe, ki so jiih rabili in nekatere še rabijo v priučenje čitanja v šolah, sem prešel v podrobnejšo razpravo analitiško-sintetiške metode. Razkrojno - sestavna učba je namreč ista, ki po njej učitelj-vzgojevalec po pravi naravni poti napenja vse otročje duševne in telesne zmožnosti in moči vsestransko in enakomerno, v pravilnem logičnem soglasju, poleg vedno opazovaje, da pri posameznih gojencih (individualnost) najbolj pospešuje iste duševne zmožnosti, ki so pri njih najbolj razvite, a poleg vendar nikdar opuščaje vsestranske, harmonično-vzgajajoče centralizacije pri vzgoji in pouku vseh duševnih zmožnosti.
Pri tej učbi se mora tedaj učitelj vedno ravnati po obče znanem pedagoškem načelu: »Od znanega — do neznanega.« Pravi učitelj se bo pri vzgoji in pouku vedno opiral na zmožnosti in vednosti, ki jih je otrok prinesel s seboj v šolo. Zidal bo korak za korakom na temelj duševnih zmožnosti, ki si jih je otrok že prilastil v domači družbi in pri opazovanju vedno ga obdajajoče prirode. Otrok, stopivši v šolo, zna že govoriti stavke, a še nikakor ne ve razločevati besed, zlogov in glasnikov. Najprva in logično najpravilnejša učiteljeva naloga je, da počne pri poučevanju duševno' še nerazvite mladine s stavkom ter ga polagoma otroškim duševnim zmožnostim primerno razkraja v njegove posamezne dele, namreč stavek v besede, besede v zloge in te v glasnike. Ako je učitelj dovedel po razkrojitvi stavka v njegove najmanjše dele učence do popolnega razumevanja teh delov, potem naj to snov ponavlja s sintezo, t. j. da posamezne dele sestavlja zopet v popolno celoto.
Poučujmo že po tej ali oni učbi, vendar lahko rečemo, da se vse poučevanje mora vršiti posebno še začetno črtanje, po treh metodah: 1) sintetiška, t. j. kadaf se iz posameznih delov sestavlja celota, ali pri čitanju, da se iz mrtvih glasov in črk sestavljajo vedno večji deli — zlogi in besede — dokler se ne dovede mladine do duha oživljajiočih stavkov, odstavkov in celotnih beril; 2) analitiška, t. j. kadar se celota razdeljuje v posamezne dele ter i se ti deli natančno in vsestransko spoznavajo, ali pri čitanju, da se stavek razkroji v besede itd., kakor sem že omenil zgoraj; 3) učba, sestavljena iz obeh navedenih, t. j. takoimenovana analitiško-sinte-tiška ali razkrojno-sestavna učba. Kakor že omenjeno, se pospešujejo pri tej učbi vse duševne in tudi telesne moči harmonično in popolnem logično in se sme imenovati po vsej pravici obči ali splošni pouk, a spreten učitelj se bo vedel pri vsem pouku in odgoji ozirati tudi na individualnost učeče se mladine.
Pri tem poučevanju je učitelju omogočeno pri vsestranskem opazovanju e-nega predmeta spraviti v zvezo zaradi popolnega razumevanja tudi pouk o drugih predmetih. Vodil bo otroke k samodelavnosti, ne samo, dai se pri opazovanju
predmeta jači njihov vid, nego tudi vsi drugi čuti ter dela veselje do dela ne samo s tem, da otroci ogledovani predmet s prostimi potezami rišejo, sestavljajo posamezne dele dejanjsko tudi v celoto in narobe. Čut samodelavnosti se goji do popolne samostojnosti. Pri obravnavi temeljne besede »hiša« seže lahko učitelj ne samo na risanje hiše, nego tudi na sestavo posameznih delov, da narede otroci hišico doma, na paši iz posušenega blata, potrebnega lesa, razdele znotranjost in vnanjost v posamezne dele, se vadijo merjenja, pri pouku se navajajo in opozarjajo na rokodelce, potem na prirodopisje, piirodoslovje, računstvo itd.; razume se, da tega ne more in ne sme obravnavati znanstveno, nego otrokovemu duševnemu obzorju primerno.
Vzoren poueevalec bo tedaj vedel pravočasno na lahek način tudi uvajati otroka v druge predmete. Nespametno bi bilo, ako bi se pri tem spuščal v malenkostne podrobnosti, preziraje glavni predmet, nego naj vedno sega v druge predmete le toliko, kolikor je za popolno razumevanje glavnega predmeta neobhodno potrebno, sicer bi lahko zabredel v stran-potice, popolnoma opustivši ob strani glavni predmet. In kmalu se bo osvedočil, da je bil njegov pouk — ako že ne popolnoma — gotovo vsaj deloma brezuspešen in to ob vsem njegovem velikem trudu.
(Dalje.)
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim spisom človeškega telesa. — Sedmi pomnoženi natisk. — V Celju 1914. — Založila Gori-čar & Leskovšek v Celju. — Tisk »Zvezne tiskarne« v Celju. Str. 110. Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin. — Kako je bila ta knjižica potrebna, je najlepši dokaz to, da jo je bilo treba že sedmič natisniti. Že 15.000 izvodov »Zbirke domačih zdravil« kroži po slovenski zemlji. — To v našem knjigotrštvu pač redko dejstvo pričujoče praktično in poljudno delo samo najbolj priporoča.
Besedni zaklad z nemško-slovenskim slovarčkom k II. delu dr. K. Tumlirzeve Jezikovne vaidnice. Sestavil Andrej Rapé, učitelj. — Cena 40 vin. — Dunaj 1914. — Založil F. Tempsky. — V predgovoru pravi tovariš Rapé: »Splošno izražena potreba in dragoceni čas, ki sem ga porabljal pri pouku nemščine po dr. K. Tumlirzevi jezikovni vadnici, ko sem moral pisati na tablo učencem ves besedni zaklad, sta me napotila do tega, da sem z dovoljenjem autorjevirn in založnikovim zbral ta zaklad v pričujoči knjižici z najboljšim namenom in iskreno željo, da o-lajšam učencem delo in prihranim tovarišem in tovarišicam obilo dragega časa pri tem pouku«. — Končno pravi tovariš Rapé: »Če sem s tem ustregel tovarišem, tovarišicam in učencem, je moj namen dosežen.« — Ker je Rapetovo delo delo veščega, vestnega in natančnega šolnika, ki ga vodi in mu zagotavlja trajne uspehe mnogoletna praksa, ne more knjižica iz-grešiti namena. Prizadeti krogi Rapetovo delo kvitirajo s hvaležnostjo.
Zvonček objavlja v III. letošnji številki to bogato in lepo vsebino:
1. Andrej Rapé: Oblačka. Pesem. 2. Cvetinomirski: Jež. Povest. 3. Drago Širok: Izletniki. Pesem s podobo. 4. Mul-tatuli: Pravljica o japonskem kamenarju. 5. Fran Žgur: Molitev. Pesem. 6. Sven Hedin - F. Palnak: Za morjem. Povest. 7. Josip Kralj: Uspavanka ribiške matere. Pesem. 8. Divji jezdec. Podoba. 9. Mirko Košir: Opeharjeni hudobec. Pravljica. 10. Vojaki stražijo železniški predor. Podoba. 11. Drago Širok: Žalost. Pesem. 12. Slovan Slovanov: Tovariš Jakob. Povest. 13. Tonče Stern: Nikoli Pesem. 14. Ivo Trošt: Konj in krava. Basen. 15. Fran Žgur: Bitka zbesnela krvava. Pesem. 16. Pouk in zabava: Rebusi. — Rešitev besedne uganke v drugi številki. Rešilci. — Rreči križ. — Snidenje na bojišču. — Človekoljubnost na bojišču. — Njegove zadnje besede. — Kotiček g. Doropoljskega. — Kotičkove risbe.
Iz naie organizacije.
Skupne zadeve.
Slovenska Šolska Matica. Ker je poverjenik za Ljubljansko okolico odišel v Novomesto nadomeščat mobilizovanega nadzornika g. Štruklja, smo naprosili nad-učitelja J. B a j c a iz Št. Vida pri Ljubljani, da prevzame poverjeništvo. Za desni Dravski breg Ptujskega okraja je imenovan poverjenikom namesto Jan. Sela, ki je pri vojakih, tov. Mirko Lešnik,
učitelj v Št. Vidu niže Ptuja. Povdarjamo pa zopet, da se sme poslati naročnina preko poverjenika kar naravnost na naslov Slovenske Šolske Matice v Ljubljano; v
tem slučaju bo uvrstil blagajnik dotičnika v okraj njegovega poverjenika. Letopis se že stavi in tiska. Kdor še ni plačal za I. 1914, naj pošlje naročnino (4 K) kar naravnost v Ljubljano.
Ljubljansko učiteljsko društvo bo i-melo letošnji občni zbor na praznik Sr. Jožefa, dne 19. marca, ob 11. uri dop. v Učiteljski tiskarni z občajnim dnevnim redom. K mnogobrojni vdeležbi vabi
odbor.
Srednješolske vesti.
Za svojega častnega člana je izvolilo
Muzejsko društvo za Kranjsko profesorja. Ferdinanda S e i d 1 a v Gorici, ki sodeluje pri društvu že 25 let.
Službo telovadnega učitelja na goriški realki je nastopil s tekočim mesecem telovadni učitelj Trošt.
Smrtna nesreča dijaka na lovu. »Slovencu« poročajo o smrtni nesreči na lovu, ki se je pripetila predminole sobote blizu Brezovice pri Ljubljani. Petošolec Edvard Marinko je šel z dobravskimi fanti na lor na veverice. Oglasil se je v gostilniici pri Gorjančevih blizu Brezovice. Ko se je poslovil, se je okrenil tako, da se je puška izprožila, iti strel je šel nesrečnemu dijaku v glavo. Odpeljali so ga v bolniščnico v Ljubljano, ali nesrečni dijak je izdihnil že med vožnjo. Marinko, brat profesorja dr. Marinka iz Kranja, ki je bil vesten f» marljiv dijak.
Na Sušaku pri Reki so zatvorili gimnazijo, trgovsko akademijo in dekliški li-cej. V pritličju poslopja so bili namreč nameščeni tudi ranjeni'in bolni vojaki, med katerimi se je pripetil er slučaj pegastega legarja. Da se prepreči razširjenje te bolezni, je oblast zaprla vse šole v dotičnem poslopju.
Ob sklepu prvega tečaja na srednjih šolah v Gorici izkazuje najugodnejše učne uspehe moško učiteljišče.
Nadporočnik Ivan Košnik, profesor na goriški realki, se nahaja v ruskem u-jetništvu. Ranjen je na eni roki, pa je sko-ro ozdravljen. Domov je pisal iz Kijeva, od koder so ga odpravili v notranjost Rusije. Pisal je tudi iz Moskve.
Poljska gimnazija v Olomucu. Pred-minule nedelje so otvorili v Olomucu na Moravskem poljsko gimnazijo, ki bo imela kakih 50 učencev. Seveda gre tu — kakor pri drugih takih poljskih zavodih — le za gimnazijo za čas vojne.
Matura na slovenskem učiteljišču v Gorici se je končala v soboto. Maturo so napravili: Rihard Batistič, Fran Lasič, Fran Logar, Slavoj Makarovic, Ivan Ma-raž, Oskar Mislej, Emil Pangerc, Fr. Pe-licon, Mihael Petejan, Fran Skočir, Alfonz Turko.
ICraniske vesti.
—r— Ev gen Vilhar. Umrl je v Šiški pri Ljubljani 27. t. m. Evgen Vilhar, najstarejši sin pokojnega pesnika Miroslava Vilharja, star 70 let. — Pokojnik je bil po vsem Notranjskem znan kot bivši graš-čak na Kalcu pri Zagorju. Pred 4 leti u-mrla soproga si je postavila med Slovenci večen spomin, ker je zapustila vse svoje imetje Družbi sv. Cirila in Metoda. Pokojnik je bil jeklen značaj. Dasi visoko nffl-obražen — absolviral je večinoma kot privatist vso gimnazijo, pri čemer mu je bil domači učitelj pokojni pesnik Fr. Levstik — ni silil nikoli v ospredje. Imel je majhen, skrbno izbran krog prijateljev, a teh se je oklepal s presrčnostjo ter zanje ni poznal mej gostoljubja. Vsi, ki so ga poznali, mu ohranijo trajen spomin. Glasom oporoke pokojne soproge je oskrbela pogreb CMD, in sicer so ga prepeljali v ponedeljek, 1. t. m. zjutraj, iz Šiške na južni kolodvor, a isti dan popoldne je bil pogreb v Knežaku v skupno grobnico.
—r— Učni odsek slov. trg. društva »Merkur« je pridobil 3 manuskripte: >. Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole«, »Knjigovodstvo za trgovske nadaljevalne šole itn enoletne trgovske tečaje« in »Trgovsko menično pravo«. Dela so se predložila v aprobacijo, rešitve pa še ni.
—r— Okrajnemu načelniku na Barju tovarišu nadučitelju Franu Č r n a g o j u, je magistratni gremij priznal za leto 1914 nagrado 80 kron za izdanje živinskih potnih listov.
—r— C. kr. dekliška rud. ljud. šola v Idriji je odposlala od zadnjega izkaza, t. j. od 30. okt. 1914. do konca februarja 1915., za naše vojake na c. kr. okrajni šolski svet v Logatcu: 110 parov volnenih i nogavic, 55 parov volnenih rokavic, 82

t Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdho	<	O
A. & E. Skaberne j
Ljubljana, Mestni trg 10
s,	obstoji od leta 1883.
Vzorci poštnine prosto!	Izredno nizke cenel
l—lll 'IMII'1111 I 11 M
parov volnenih podkblemk (gamaš), 40 parov Volnenih kolenk, 25 parov volnenih zapestnikov, 82 komadiov volnenih jo-pičev ali telovnikov, 75 komadov volnenih aivb, 54 komadov volnenih tesnih ovi-jač, 14 komadov rut, oziroma vratnih ovi-jačev, 1 zaboj obvezilk, 1 par domačih črevljev, IV2 kg sladkorčkov, 14 kadilnih pip, 7 nožev, 5 glavnikov in nekaj čaja. — 125 komadov ogrevalk je bilo naročenih 67 vojakom-domaoincem. Napravile so učenke poleg tega še papirnatih podplatov 11.700 parov. — Vse to veliko delo so opravile marljive učenke pod vodstvom in po navodilih svojih vrlih in požrtvovalnih učiteljic.
—r— Dr. Boris Zarnik iz Ljubljane je imenovan izrednim profesorjem za zo-ologijo na vseučilišču v Wiirzburgu.
—r— Otroci poljskih beguncev, ki prebivajo v Idriji, obiskujejo obe rudniški ljudski šoli in realko. — Tudi drugod po> Kranjskem obiskujejo otroci poljskih beguncev slovenske šole. Slovenščini so se že precej priučili.
—r— Društvu »Mladiki« v Ljubljani poslana darila na korist ranjencem: Go-
jenke liceja in ljudske šole »Mladike«: 4700 papirnatih podplatov, 5 manšetni-kov, 11 golenic, 4 šale, 3 pare zapestnikov, 6 parov spodnjih hlač, 4 opasnike, 2 para nožnih krp in par nogavic; šolski otroci v Petrovi vasi pri Črnomlju po učiteljici M. Tavčarjevi 102 jajci.
—r— Iz ljudskošolske službe. K brezplačni praksi na šestrazrednici v Mostah je pripuščena Leopoldina M e r a 1 o v a. Začasno vodstvo dekliške ljudske šole v Kočevju je prevzela Olga Jonketova. Za suplenta pri salezijancih je imenovan Josip J e r š e. Za učiteljico v Šmarju je imenovana Marija Zirovnikova. — Bivša suplentinja Frančiška Kavčičeva je imenovana za suplentinjo na enorazrednici v Nemški Loki. Provizo-rična učiteljica Marija Petričeva v Borovnici je prideljena v službovanje enorazrednici v Brezjah, kjer bo nadomeščala zaradi bolezni na dopustu se na-hajajočo učiteljico Heleno Franketo-vo; bivša provizorična učiteljica Marija Komarjeva je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli na Premu. K brezplačni praksi je pripuščena na štirirazrednici v Vipavi Dorotea B r a t o ž e v a. Josip Zupančič je imenovan za suplenta na ljudski šoli v Planini. V službovanje na dvorazrednici v Stranjah je prideljena Gi-zela Ušeničnikova.
—r— V spomin pokojnemu Evgenu Viiharju. Ob priliki, ko so prepeljali truplo pokojnega Evgena Vilharja v Knežak in ga tam položili k večnemu počitku, je daroval v spomin rajnega g. Josip Cucek za ubogo šolsko mladino v Knežaku 70 K. Vsoto je izročil blagi darovalec šolskemu vodju Dragotinu Češniku z naročilom, da razpolaga z njo po svoj: previdnosti za j potrebe šolske mladine.
—r— Učenci c. kr. rudniške ljudske šole v Idriji so imeli dne 28. pret. m. lepo prireditev na korist našim vojakom. God-bene, zlasti pa pevske točke so prav iz-borno uspele. Mladi godbeniki in pevci so želi mnogo zaslužene pohvale. Tudi obe igrici sta bili skrbno priučeni in z uspehom uprizorjeni.-- Obisk je bil najpovolj-nejši Prišli so poslušat in gledat našo ljubo mladino vsi sloji. Med poslušalci sta bila tudi rudniški predstojnik dvorni svetnik Billek in^deželni šolski nadzornik dr. Bezjak. — Prireditev je dala čistega do>-hodka 156 K 41 vin. — Vsa čast tovarišu L. Kerncu, ki si je pridobil za vsestranski uspeh največ zaslug!
—r— »Glasbena Matica«. Hranilnica in posojilnica »Učiteljskega konvikta« se je spomnila stiske, v katero je spravila vojna »Glasbeno Matico«, in ji je podarila 20 kron. Hvala ji!
Štajerske vesti.
—š— Iz Slovenskih goric (Štaj.) nam pišejo: Redki so slučaji hvaležnosti v šolskem življenju, zatorej naj objavimo sledeče: Na petrazrednici v Št. J. v Slovenskih goricah poučuje učiteljica SI. O. v tretjem razredu. Ker je itak vse drugo razvidno1 iz pisma, ki ga je v preteklem mesecu prejela od matere enega svojih učencev, naj navedemo pismo samo. Glasi se doslovno:
»H. J. M., dne 7. II. 1915.
Velecenjena gospodična učiteljica!
Štejem si v nekako dožnost, da se Vam presrčno zahvalim za eno izmed velikih del, ki ste ga izvršili dne 6. II. v svojem razredu nad mojim porednim dečkom. — Svoje čase sem bila tudi jaz tako zapuščena pohajala šolo. Ker nisem imela matere, sem v šoli ob neki priliki zaradi neke porednosti zaslužila menda šibo, a namesto nje mi je učiteljica zabrusila besede, ki se jih še danes spominjam, rekla mi je namreč: »Ti kmetiška bunka raztrgana.« — Tem bolj torej sedaj ume-vam Vaše dobro srce, da ste mojemu kmetiškemu bunčku rokav zašili in ga medtem prijazno ogovarjali, tako da mi je Peterček solznih oči od veselja pripovedoval ta redek dogodek doma. Še meni so stopile solze hvaležnosti v oko nad tem dobrim delom usmiljenja. Tudi mi smo sedaj malo zapuščeni, nimamo očeta, dela pa čez mero, lahko si mislite. Precej obširna kmetija, 13 glav živine redimo, najmanj toliko svinj in kokoši in raznega opravila, a vse ostane meni, in ta dva večja učenca mi .pri vsem tem obilo pomagata. Vstanemo vsak dan že ob petih, a še vkljub temu časih zamudijo šolo, posebno kadar je bolj mrzlo, nam gre vse dalje od rok. A je pač vojni čas. Bog pomagaj! Pa saj nam itak pomaga. Koliko se najde raznih dobrih src, ki jih odpira dobri Bog, da pomagajo prepotrebnim in obteženim ter s tem t ud sebi napravijo obilo veselja. Močno obžalujem, ker vem, da otroci, ki prepozno dohajajo v šolo, jako motijo pouk in tudi uče se jako slabo, ker so preobloženi z napornim domačim delom, a ne morem si pomagati, ker pomoči ni nikjer dobiti. Ko mine vojna in pridejo oče domov, bo pa vse bolje. — Ta majhen borni darček 1 sprejmite, ve-lespoštovana gospodič. od Vam vdane in hvaležne matere	Lojze Gorjup.
Mislim, da še se niti ne poznamo.«
M.
—š— Legar v Gaberju pri Celju. Pišejo nam: V Gaberju in Sp. Hudinji pri Celju se je pojavila pri otrocih cela vrsta i slučajev trebušnega legarja. Pristojne oblasti so ukrenile vse varnostne odred-
1 Jerbas jabolk.	Op. por.
be. Da se je bolezen razširila, so krive slabe stanovanjske razmere v nekaterih hišah.
—š— Iz Ormoža nam pišejo: Namestnik je podelil učiteljici ročnih del, gospe Ani Rozinovi, častno kolajno za 40-letno zvesto službovanje. To je vsaj skromno priznanje obilih zaslug, ki si jih je pridobila obče spoštovana gospa v svojem delokrogu. Čast ji!
—š— Dobova ob Savi. Dne 14. in 21. februarja smo uprizorili na tukajšnji šoli v prid »Rdečemu križu« dve igri, in sicer: »Sneguljčica« ter »Biseri in cekini«. Deklamovalc so se tudi pesmi patriotične vsebine. Prostor je bil obakrat natlačeno poln. Podružnici »Rdečega križa« v Brežicah smo poslali čisti dobiček v znesku 110 K. Hvala tukajšnjemu občinstvu za obilno udeležbo. Pokazalo je ¡znova, kako požrtvovalno srce bije v slovenskih pr-• sili. Srčna hvala pa tudi tukajšnji Ciril-Metodovi podružnici, ki nam je dala na "razpolago svoj gledališki oder.
—š— Lehen pri Ribnici na Pohorju. Pišejo nam: Naši ljudje, posebno ubogi z veliko družino že precej čutijo draginjo. Nekateri otroci-šolarji pridejo brez kruha v šolo. Morajo torej sedeti z lačnimi želodci v šoli 6 ur, eno uro hoda v šolo, eno uro hoda pa iz šole domov, skupaj 8 ur. Ti siromaki, posebno mali šolarčki, začnejo jokati zaradi gladu, ki jih muči. O tem se je prepričal občespoštovani obč. predstojnik g. Oswald 1. marca sam. Takoj drugi dan je prišel z domačim črnim kruhom k učiteljici in jo prosil, naj ga razdeli ubožnim, tako da ga bodo imeli par dni, dokler on ne pošlje krompirja in sla*-nine, da se šolarčkom-ubožcem skuha vsak dan krompirjeva juha. Nadučiteljevo gospo je naprosil, da jim skuha juho. Ta je seveda z veseljem prevzela to majhno skrb. Tako so tedaj v tem hudem času našli ubogi naši šolarčki v osebi gospoda Oswalda, p. d. Vetuška, dobrotnika in drugega očeta, za kar mu bodo nedolžni otročički gotovo za vedno hvaležni.
—š— Iz Ponikve ob Juž. žel. poročajo: Šolska mladina je nabrala za vojaške potrebe 53 kg ostrožničnega listja — ža vojaški čaj; za vojaški dan pa je darovala znesek 13 K 79 vin. Šolske deklice so izvršile pod navodilom vrlih svojih učiteljic od 15. novembra do 5. decembra 1914: 40 parov toplih zapestnikov, 14 parov toplih kolenic, 6 parov nožnih zavitkov, 27 komadov ušesnih pokrival. Posestniki pa so darovali 28 komadov posušenih svinjskih mehurjev za obuvaJne namene proti ozebu. Tudi te predmete je izročilo- šolsko vodstvo društvu »Rdečega križa« v Celju. Ker je šolska mladina videla, kako se ima za hrabre vojake potom doma skrbeti, je pletla naprej za svoje brate, očete, botre, ki se v vojni nahajajo, toplo obleko, obenem pa jim je poslala od doma okolo 68 svinjskih posušenih mehurjev za v obuvala.
- š - Umrl je v bolnic^ usmiljenih bratov v Gradcu prof. dr. Birnbacher.
—š— Društvo »Selbsthilfe der Leh-rerschaft Steiermarks«. Odbor poroča: Donesek po 2 K, ki ga je plačati po članu Albertu Horvatku, umrlemu 27. januarja t. 1. v Mariboru, mora biti vposlan tekom meseca marca. To je 129. smrtni slučaj. — L. 1914 je umrlo 9 članov, in sicer: Josip Kole, Marija Neplova, Franc Sil-bersehneider, Friderik Reichenpfader, Marija Hočevarjeva, Ferdinand Keplin-ger, Ernest Horvat, Ivan Hochhauser in Matija Spende. To je 120. do 128. smrtni slučaj.
—š— Duhovniško semenišče v Mariboru so oblastveno zatvorili za 14 dni, ker je med bogoslovci izbruhnil legar.
Cioriike vesti.
Zofija Dročeva.
Na Banjšicah je umrla dne 25. pret. mes. učiteljica Zofija Dročeva. Umrla je nagle smrti. Dopoldne je bila še v šoli, popoldne jo je zadela kap. Stara je bila komaj 24 let. Pokojnica je bila doma iz Šempetra pri Gorici. — Bodi vrli učiteljici blag spomin!
—g— Iz Štanjela poročajo: Otroci tukajšnje šole so napravili za vojake na bojnem polju 1920 komadov papirnatih podplatov in 960 copat iz Billrothovega papirja. Oboje smo odposlali nabiralnici darov vojno oskrbovalnega urada za slovenski del dežele v Gorici, Gosposka ul. 6, II. — Za nakup Billrothovega papirja (100 m2) smo nabrali 32 K 70 vin.
—g— Šola Pevskega in glasbenega društva v Gorici. Društvo vzdržuje šolo z velikimi troški — ali letos je premalo učencev. Društvo je nastavilo še novo izborno učiteljico, šola je dobra; zato pa
naj starši upišejo svoje otroke v glasbeno šolo, tako da naraste primerno število učencev, da se bo mogla šola vzdrževati. Sprejemajo se novi učenci in učenke v šoli v ulici Sv. Ivana št. 7.
—g— Andrej Gabršček je bil tudi na novi razpravi pred goriškim okrožnim sodiščem oproščen, ker je tudi to pot dokazal, da je bila proti njemu naperjena obtožba zaradi razžaljenja avstrijske vojske neutemeljena.
—g— Za knjižnico društva »Šolski Dom« so darovali: Ces. sve"t. Franc Le-ban 60 različnih zvezkov znanstvene in pripovedne vsebine; Melita Rojčeva krasen album botanične vsebine; Teodor Hribar letošnjo skupino Mohorjevih knjig.
—g— Stenski zemljevid Goriško-Gradiščanske, ki ga je izdala »Goriška tiskarna«, je le še v neznatnem številu na razpolago. Odslej stane na platnu in s palicama 10 K. — To je danes edini slovenski zemljevid v tej velikosti in je v vsakem oziru jako dober in točen. Naročila sprejema »Goriška tiskarna«.
—g— Pred c. kr. izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Gorici se prično prihodnji izpiti za učno usposobljenost v ponedeljek dne 12. a p r i 1 a t. 1. — Pravilno opremljene prošnje, predložene predpisanim potom, naj bodo v rokah ravnateljstva vsaj do konca meseca marca.
—g— V ruskem ujetništvu. Tovariš Ignacij Jug, učitelj na Cerkljanskem, se nahaja v ruskem ujetništvu v Moskvi.
—g— 42 let ljudskošolska učiteljica. V Gradišču ob Soči je praznovala te dni Rozina Montanarijeva, voditeljica tamkajšnje ljudske šole za deklice, 421et-nico svojega učiteljevanja. Naučno ministrstvo ji je tem povodom naklonilo ^naslov ravnateljice.
—g— Oglasil se ie iz ujetništva tovariš Peter Nemec, učitelj v Renčah. Dolgo časa ri biio nobenega glasu o njem. Sedaj pa je došlo pismo iz Saratova v Rusiji. Poroča, da je zdrav in pozdravlja znance in prijatelje.
—g— Iz ruskega ujetništva iz Tjume-na, Toboljska gubernija, Sibirija, se je oglasil po 5 mesecih tovariš Milan V r e -z e c , učitelj-voditelj v Škrljevem na Goriškem. Oče njegov, nadučitelj na Kranjskem, je pisal in pozvedoval po vseh uradih o njem. In nobeden teh ni vedel o njem ničesar. Te dni pa je dobil njegov oče pismo z Ruskega, v katerem zatrja, da se mu dobro godi in da ni treba imeti nobene skrbi zaradi njega. Kakor se je očetu in materi odvalil težek kamen s srca pri tej novici, tako bodo morda tudi te vrstice v tolažbo kak: ženi ali materi, ki dolgo pričakuje poročil svojega moža, oziroma sina.
—g— Iz ruskega ujetništva se je oglasil tovariš Anton K o r š i č , učitelj v Na-brežini. Njegovi domači so ga pogrešali od 18. novembra m. 1. Te dni pa so prejeli dopisnico iz Rusije. Piše, da se nahaja v ruskem ujetništvu živ in zdrav ter jim vošči prav vesele velikonočne praznike!
Tržaške vesti.
—t— Novi tržaški namestnik. V četrtek preteklega tedna so se novemu tržaškemu namestniku predstavili gg. dr. Rybar, dr. Slavik in dr. Wilfan kot zastopniki slovenskega kluba v mestnem svetu in deželnem zboru tržaškem. Na pozdravni ogovor dr. Rybara, v katerem so bila poudarjana kulturna in gospodarska stremljenja Slovencev, je namestnik na-glašal, da je že v svojem nagovoru na u-radništvo začrtal kot vodilo uprave najstrožjo objektivnost napram vsem delom prebivalstva. Obenem se je namestnik jako pohvalno izrazil o patriotičnem vedenju primorskih Slovencev.
—t— V Kolonji pri Trstu je bil v nedeljo, 7. marca t. 1., v prostorih otroškega vrtca ob 3. popoldne III. občni zbor ko-fanijske CM. podružnice in čajev popoldanski sestanek. Obenem je predaval tovariš Šeme o namenu otroških vrtcev za starše in otroke in tovariš Engelman je povedal zanimive stvari o tržaškem mestu še pred letom 1382.
—t— Namesto venca na grob očeta koleginje Valerije Čučkove je darovalo učiteljstvo deške šole CMD (vzporednica Acquedotto) moški podružnici CMD 10 K.
-~t— Magdalenski otroški vrtec so dne 1. t. m. zopet odprli.
—t— Tovariš Andrej Čok poroča »Edinosti« v pismu z dne 14. pret. m., da ni v srbskem ujetništvu, ampak je še na domačih tleh. Pravi, da bi ga bila kmalu zadela srbska komitaška krogla. — Želimo pač, da bi krogle, namenjene nanj, izgrešile svoj smoter!
—r— Letošnja poljska letina na Kranjskem. Deželni odbor se je brzojavno obrnil do pristojnih ministrstev na Dunaju z nujno prošnjo, da se po možnosti kmetiškim črnovojnikom dovoli, da pridejo za poljske obdelave domov v svrho temeljitega obdelanja svoje zemlje.
—r— S seje deželnega odbora. De.
želni glavar poroča, da je posredoval na Dunaju zaradi predčasnega, oziroma začasnega zapretja ljudskih šol v svrho za-poslenja šolske mladine pri poljskem delu. Po njegovem mnenju naj bi se glavno' besedo prepustilo k rajnim, oziroma glede meščanskih šol okrajnim šolskim svetom. Vsaka šolska občina naj bi torej samostojno odločevala, je li in v kateri meri je šolski pouk opustiti, oziroma skrčiti. Srednješolcem naj bi se dovoljeval dopust na predlog pristojnega županstva. V , vsakem slučaju naj bi se izdala učencem izpričevala za vse leto. — V deželni šolski svet se izvoli za namestnika člana ravnatelja Remca namesto v vojno službo vpoklicanega dr. Lovro Pogačnika deželni tajnik dr. Ferdo Tomažič. — Enkratno draginjsko podporo se dovoli vsem deželnim uslužbencem, ki nimajo nad 500 K mesečne plače, izozemši primarijev, v izmeri 30—80% mesečne plače. Najmanja podpora znaša 80 kron, najvišza 150 K. Samci 20% manj. — Uslužbenci užitnin-skega zakupa dobe draginjsko doklado iz režijskega prispevka občin. Skupni izdatek vseh draginjskih podpor bo iznašal približno 20.000 kron. — »Marijanišču« se priboljša glede na draginjo živil odškod- i nina za prehrano gojencev-ustanovljen-cev za 5(:0 K. Jeranova dijaška miza dobi podpore 300 K.
—t— Iz Przemysla se jie oglasil potom letalske pošte naš priljubljeni glasbenik Ciril-Metodove šole, tovariš Emil Adamič. Piše, da je živ in zdrav ter upa, da se tak tudi povrne o svojem času. Opisuje dalje, kako hrabro in junaški se drži oblegovana armada in kako zmagovito se bore vojaki pri izpadih iz trdnjave. Presrčno pozdravlja vse prijatelje in tovariše. Ako mu hoče kdo vrniti pozdrav — naj mu piše pod naslovom »letalska pošta« Przemysl (Fliegerpost) preko Kra-kovega.
—t— Vodstvo otroškega vrtca v Vr« delci se obrača s ponižno prošnjo do vseh usmiljenih src, da bi se odzvala s kakor-šnim si bodi milodarom za ubogo obupano družino Furlanovo na Vrdelci, ki se s 6 nedoraslimi otroki, ki obiskujejo CM. šolo, nahaja v največji bedi. Do skrajnosti je šlo, a sedaj ne more dalje, zato apeliramo na vse dobre duše, da se odzovejo prošnji, zlasti pa, ker je družina narodna ter je v mirnem času vedno z veseljem podpirala naša narodna podjetja. V imenu otrok im roditeljev se vodstvo o-troškega vrtca v Vrdelci, ki se mu lahko pošilja milodare, presrčno zahvaljuje.
Istrske vesti.
—i— Razpisana so učiteljska mesta:
v Dekanih mesto nadučitelja, v Dolini mesto učitelja, v Movražu mesto učitelja-voditelja. Prošnje do 31. marca na okr. šolski svet v Kopru.
—i— Odlična pohvala. V »Naši Slogi« čitamo, da je pripovedoval neki odličen prvak slovenski kako se je minister za zunanje stvari Burian v razgovoru z njim laskavo izrazil o vedenju vojske vseh narodov monarhije in da1 je začel s temi besedami: »Velike in težke naloge so najslavneje izvršili in izvršujejo hrvatski polki«. Neki visok ■ vojaški dostojanstvenik pa je rekel dopisniku »Našega Je-dinstva«, da se bo s Hrvati, ki so zadiivili Njegovo Veličanstvo in vso monarhijo, postopalo tako, kakor so dolžni napram narodu vitezov in junakov!« — Tako bodi! Saj pa Hrvatje in Slovenci ne zahtevamo nič več, nego da postopajo z nami tako kakor z narodom, ki želi živeti svoje narodno življenje na temelju pravice in enakopravnosti.
Splošni vestnik.
Učitelske Noviny v svoji številki z dne 18. pret. mes. laskavo omenjajo našo revijo »Popotnik«. Tudi se spominjajo rojstvene sedemdesetletnice našega M. J. Nerata.
O delu slovenskega učiteljstva za »Rdeči križ« sta pohvalno poročala uradna »Laibacher Zeitung« in »Slovenski Naroda. Prva povdaria, da je to delo dokaz patriotičnega mišljenja in požrtvovalnega delovanja slovenskega učiteljstva. »Slovenski Narod« pa piše: »V zadnji številki »Učiteljskega Tovariša« čitamo izkaz o delovanju učiteljstva za »Rdeči križ«. — Iz tega izkaza posnemamo, da je slovensko učiteljstvo med sedanjo vojno nabralo doslej za »Rdeči križ« 23.143 kron. — Ta za materialne razmere našega učiteljstva naravnost ogromna vsota, ki jo je učiteljstvo deloma samo žrtvovalo, deloma pa nabralo z raznimi priredbami, predstavami in zbirkami, je jasno ogledalo domoljubnega mišljenja in požrtvovalnega delovanja naših narodnih vzgo-jevalcev. Čast takemu učiteljstvu, ki si ob svojih skromnih dohodkih pritrgava od ust, da more pomagati našim hrabrim ranjenim in bolnim vojakom!«
Slovensko Planinsko Društvo se uso-ja zaradi povabila c. in kr. urada za vojno preskrbo na Dunaju prositi svoje člane in prijatelje, da bi blagovolili odstopiti za opremo vojaštva svoje gorske črevlje — četudi že nošene — in jih poslati ali osrednjemu odboru ¡»Slovenskega Planinskega Društva« v Ljubljani ali pa na naslov: »Sammelstelle des Kiiegsfürsorgeamtes, Wien IX., Berggasse 16.«
Pomladanska dela na polju. V svrho, da bi se hitro izvršila pomladanska dela na polju, kar je velike važnosti tako v gospodarskem, kakor tudi v vojaškem oziru, je vojna uprava odredila, da dobe pri formacijah v notranjosti države, pri nadomestnih formacijah službujoči vojaki in tisti, ki so rekonvalescentje, če so po poklicu kmetovalci, kratke dopuste, največ do 14 dni, da opravijo potrebna kmetijska delau Dopuste dobe v prvi vrsti samostojni kmetovalci, potem rodovinski člani samostojnih kmetovalcev in končno kmetijski delavci. Tisti, ki dobe dopust, bodo imeli prosto vožnjo po železnici, a če bi se po preteku dopusta ne vrnili, bi
zapadli strogi kazni. Vsi, ki bodo imeli dopuste, bodo dalje dobivali svoje vojaške pristojbine in njihove rodovine pri-stoječe jim podpore, če bi še kaj takega vojaštva ostalo na dispozicijo, se bodo skupine po 20 mož komandirale na delo k posameznim občinam ali k posestnikom večjih kmetij. V posebnega uvaževanja vrednih slučajih se bo na posebno prošnjo, ki jo je vložiti pri politiški oblasti, dovoljevala časovno omejena oprostitev od vojaške službe, a samo samostojnim kmetovalcem in kmetijskim uradnikom.
Koliko je Poljakov na bojnem polju. Vojni poročevalec Fran Molnar opisuje svoje bivanje v Krakovu ter pripoveduje, da mu je neki Poljak rekel sledeče: »Prosim vas, napišite, da je poljski narod naj-nesrečneji narod na svetu. Vsa vojna se vrši na poljskem teritoriju. Pod nemško komando se bori od preko 4 milijonov Poljakov 340.000 vojakov. Tu pri nas se od 4 in pol milijona Poljakov bori 400.000 vojakov. V Rusiji od 12 milijonov Poljakov 800.000. Proti 800.000 ruskih Poljakov se bori torej 740.000 nemško-avstrijskih Poljakov«.
Smrt odlične češke rodoljubke in ori-jateljice Jugoslovanov. V Pragi je umrla češka patriotka, gospa Maruša-Wodwar-ska-Neureutterjeva v 51. letu svojega kulturnemu napredku in slovanski stvari posvečenega življenja. Velike so bile simpatije te plemenite Čehinje do nas Slovencev in Hrvatov. Ali te simpatije so bile vedno združene z dejanjsko dobrodelnostjo. O tem bi mogel pripovedovati marsikateri hrvatski in slovenski dijak, ki je študiral v Pragi. Prežeta z globokim slovanskim čuvstvovanjem se je vedno intenzivno zanimala za spoznanje slovanskih narodov. Nje plemeniti ženski okus je odkril v tem pogledu novo sredstvo: slovansko hišno industrijo. Za to se je razgrevala in jo podpirala povsod, doma, pri Čehih in pri drugih Slovanih, posebno pri Hrvatih. Po nje iniciativi se je priredila v Pragi češka narodopisna razstava, ki je porodila ustanovitev češkega narod-nopisnega muzeja. V narodnem življenju Čehov je igrala vidno vlogo. Na nje domu so se shajali narodni in kulturni delavci in je pokojnica moralno in materialno podpirala vsako njihovo akcijo. — Večna slava plemeniti pokojnici!
Oficialni svinčnik urada za vojno pomoč. V vrsto predmetov, ki jih razpečava ta urad, je sprejet sedaj normalen svinčnik v dolgosti 18 cm. Svinčnik je na šest robov, s črnorumenimi ploskvami. Ima napis »Oficialna vojna oskrb« v zlatu in tvrdko »L. C. Hardtmuth št. .«. Svinčnik se dobiva po normalni ceni 14 vin. za kos in K 1 ;20 za tucat v tehnični obratni centrali urada za vojno pomoč, v vseh ofici-alnih prodajalnicah in pri vseh trgovcih s papirjem. Nadalje je ista pisarna dala napraviti po tvrdki L. C. Hardtmuth žepni svinčnik z imenoma »Koh-i-Noor«. Tudi ta svinčnik ima napis »oficialna vojna o-skrb« in pride v prodajo v elegatnih etu-ijih po 6 kosov za 2 K, oziroma 18 K za ducat.
Uradno odobrena »Avstrijska vojna
kuhinjska knjiga«, ki jo je spisala Gisela Urbanova, je izšla pred par dnevi. Velja 80 vin. Obsega 100 vojnih kuharskih receptov in poleg tega 75 receptov, ki so namenjeni za bolniščnice in oskrbo bolnikov.
Vojni davek za imovite sloje. »Ob-zor« poroča: Na Reki so ves teden popisovali osebe, ki imajo nad 20.000 K letnega dohodka. Te osebe bodo morale plačati posebni vojni davek, ki ga bo prora-čunal posebni davčni odsek.
Sirote po balkanski vojni. Korespondenčni urad poroča: »Agence Tel. Bul-gare< javlja: Po poročilih,-ki so doslej prispela upravnemu svetu zaklada za podpiranje sirot po vojakih, ka so padli v balkanskih osvobodilnih vojnah, znaša število teh sirot 39.433, od katerih jih je 26 tisoč 657 ubožnih, torej potrebnih pod-(">rc lo ;l( ra je ntpoi c mo, ker manjkajo poročila iz 21 okrožij, v katerih občine še niso vposlale seznam sirot.
O Strossmayerjevem spomeniku. Književnik Ljuba Babič priporoča, naj se z ozirom na okolnost, da se pogoji natečaja, dokler traja vojno stanje, ne dajo izvesti, ta natečaj odloži na bolje čase, v katerih se bo moglo svobodno ustvarjati, nemoteno po disharmoniji žvižganja šrasp-. melov in gromenja granat.
Papirnatih podplatov armada več ne potrebuje. Ko je pričelo zmrzovati, so priporočali kot sredstvo proti mrazu papirnat» podplate. Vojnemu preskrbovališču
dopov. di m l-Ko pod j kitov i< ^pirja Zaloga se je tako pomnožila, de naj se podplati iz papirja več ne pošiljajo.
Spomeniki za padle junake. Naučno ministrstva razpisuje natečaj za umetniške spomenike na čast padlim junakom. Natečaja se morejo udeležiti vsi avstrij-
ski umetniki, ki naj vlože svoje osnutke med 20. in 30. septembrom. Kot jury posluje stalna umetniška komisija naučnega ministrstva, ki bo delila tudi nagrade, in sicer 2 po 15.000 K, 8000 K, 6000 K in 4 tisoč kron.
»Domača knjižica«. Zaradi nepričakovanih ovir se začne razpošiljanje dvojnega zvezka »Domače knjižice« okolo 10. marca.
Nova zvezda repatica. Zvezdoslovec Mellich severno-ameriške zvezdarne pri Cambridge v Massachussetu je odkril re-patico v ozvezdju Ophiuchus. Nova repatica ni velika, a svetla, pomika se proti vzhodu. Nova repatica, ki jo nazivajo »1915 a«, se vidi ob 3. zjutraj globoko na vzhodu blizu Rimske ceste in zahodno od ozvezdja Orel.
Razgled.
—	300.000 K v dobrodelne namene je
zapustil nedavno v Zagrebu umrli župnik Šnap. Nekatere male vsote se moraijo takoj dovesti določenimi ¡dobrodelnim namenom, ostalo zapuščino pa bodo uživali sorodniki pokojnega župnka — do smrti. Po njihovem izumrtju pa se iz te zapuščin ne ustanove štipendije, ostale obresti pa dobe sestre sv. Vinka v Zagrebu za vsakdanje prehranjevanjle siromakov in to tako dolgo, dokler se v Zagrebu ne ustanovi korekcijski zavod za zapuščene o-troke obojega spola. Dotična glavnica pripade potem temu zavodu kot »Ustanova Maksimilijana Šnapa«. Interesanto je, da je bil pekojni župnik za dobe svojega življenja na glasu sebičneža. S svojo oporoko je sijajno ovrgel to obdolževanje.
—	Cirilica v Bosni in Hercegovini. Kakor javlja »Hrvatska« iz Sarajeva, izide v kratkem naredba o odstranjenju cirilice iz vseh javnih bos.-herc. uradov. Dosedaj je imela cirilica zakonito zajamčeno enakopravnost z latinico.
—	Izmenjavanje avstrijskih in ameriških vseučiliških profesorjev. Z Dunaja smo prejeli: Dunajsko vseučilišče javlja uradno, da se predavanja avstrijskih in ameriških izmenjajočih se profesorjev letos ne bodo vršila. Profesor Oberhum-mer, predsednik geografične družbe, ki naj bi bil letos predaval v Novem Jorku o avstrijska in ogrski geografiji, pribbčuje, da se mednarodnemu pravu nasprotujočega vedenja Anglije in Francije na morju čuti primoranega, zaprositi naučno ministrstvo, naj ga odveže od obveze k predavanju v Ameriki. — Ameriški profesor John Bourgess, ki naj bi bil predaval na Dunaju, se je odrekel potovanju preko morja, deluje pa v Ameriki jako uspešno za razumevanje naših razmer. Nadalje se poklada važnost v ugotovitev, da se je najnoveja vest v listih o imenovanju profesorja Oberhummerja izmenjevaln. profesorjem nanašala na mnogo prejšnji čas.
—	- Z nemških vseučilišč je na bojnem polju 38.400 slušateljev; s tehnik je slušateljev na bojišču 9000.
—	Raba nemškega in letskega jezika prepovedana. Korespondenčni urad poroča: »Ruskoje Slovo« poroča iz Varšave: Korespondenčni urad poroča: Upravna oblast je izgnala 140 Zidov in 40 Poljakov v Sibirijo, ker so bili obtoženi, da so kup-čevali z nemško imtendaturo. Nadzorni-štvo šolskega okraja Riga je potom o-krožnice prepovedalo učencem posluže-ževati se nemškega ali letskega jezika tudi v privatnem govoru.
—	Prva absolventka stavbno-stro-kovne šole v Avstriji. Na stavbno - strokovni šoli češke državne obrtne šole v Brnu je gospica Vlaista Kocova napravila zrelosten «izpit. Gospica Kocova je prva dama v Avstriji, ki je napravila ta izpit.
—	Smetanovo »Prodano nevesto« so te dni peli v Berlinu in v Diisseldorfu z najlepšim uspehom.
—	Hrvatsko vseučilišče — vojašnica. Med hrvatsko vlado in vojaškimi oblastmi je bil zaključen dogovor, v smislu katerega se preuredi zagrebško vseuči-Iiško poslopje v vojiaščnico. Predavanja pa s tem ne prenehajo, temveč se bodo nadaljevala v raznih vseučiliških institutih in v poslopju glasbenega zavoda.
—	Njegova magnificenca — c. in kr. poročnik. Rektor levovske tehnike prof. dr. Huber se je prostovoljno priglasil za vojaka ter je bil te dni povišan za poročnika. Prof. Huber je menda edini Visokošolski rektor na svetu, ki še služi kjot poročnik v vojski.
—	Obsojena Tolstojevca. Korespondenčni urad poroča: Tolstojevca Leščen-ko in Bjelenko sta bila zaradi razširjanja nedovoljenih spisov Leva Tolstega obsojena v enoletno ječo. Senat ni ugodil pritožbi.
KMETOVALCEM AVSTRIJE.
Poljedelski minister je izdal naslednji oklic:
Z velikim trudom, z neumornim sodelovanjem starcev, žen in otrok so pospravili kmetovalci Avstrije žetev preteklega leta, premagavši velike težave, so v jeseni obdelali polje. V lepi složnosti se je pomagalo tistim gospodarstvom, ki jim je odvzela vojna gospodarja in naj-krepkejše delavske sile.
Po vsiljenem počivanju v zimi' prinaša bližajoča se pomlad poljedeljstvu o-bičajne naloge; vsakega resno skrbi, je li mu bo mogoče zmagati te naloge. Zal, ne smemo upati, da bo pomladansko solnce ogrevalo mirno Evropo; odgovornost, ki sloni na rediteljih prebivalstva, ukazuje, da računamo z možnostjo, da bo tudi še za prihodnjo žetev preživljanje domovine zavisno od tega, kar bo rodila domača gruda.
Zaradi tega je letošnje pomladansko delo važnejše, kakor v letih miru. Pripravljenost vojske, zaupanje meščanov je odvisno od pridelka poljedelstva.
Na stotisoče onih, ki so siicer spomladi obdelovali polje, je poklicanih pod orožje, in nešteto jih počiva v tuji zemlji Dvojna, da, večkrat še večja teža sloni na slabejših ramah tistih, ki so ostali doma.
Predvsem je treba, da ne ostane niti košček zemlje neporabljen. Ledina — ki so jo umni kmetovalci že davno opustili — mora letos popolnoma izginiti Vsak košček polja, vsak vrt, vsaka plodoviia gozdna goljava se mora porabiti ter naj se da, ako lastnik ne more .sam obdelati, v zakup ali pa prepusti drugemu v obdelovanje proti deležu donosai
Vsade naj se predvsem take rastline, ki neposredno služijo za človeški živež. Jara pšenica in jara' rž, ki ne dajeta povsod zanesljive in cele žetve, zahtevata posebno ugodno zemljo, ugodno podnebje in zgodnjo setev. Kjer ni teh pogojev, naj se predvsem seje ječmen in oves, ki ju je sedaj prištevati krušnim pridelkom.
Posebno je priporočati saditev fižola in graha, ki tudi v slabi zemlji dobro u-spevata.
Kjer dopuščajo podnebje in talne razmere pridelovanje zelenjave tudi na polju, naj se po možnosti nasadi zgodnji krompir in zgodnja zelenjava, da bo na trgu še pred žetvijo zadosti poljskih pridelkov.
Posebno južni deli države naj se lotijo saditve zgodnjega krompirja in zgodnje zelenjave.
Posebno važna je pravilna gojitev hišnih vrtov na deželi; v vrtovih dozori pri pravočasni saditvi in z uporabljanjem preprostih vrtnarskih sredstev, kakor gnojnih gred za gojitev sadik, z namakanjem i. dr., raznovrstna zelenjava za domačo porabo v veliki množini in prej, kakor drugod.
Spričo velikih tozemskih zalog sladkorja je znatna omejitev saditve sladkorne pese gospodarsko opravičena, pa zaradi nedostajanja dušikovih gnoijil, ki utegne pridelek jako zmanjšati, tudi potrebna. Zemlja, ki postane zaradi tega prosta, naj se predvsem porabi za žito in zelenjavo.
Posebno pozornost pa je posvetiti saditvi krompirja, ki daje tudi v slabejši zemlji zanesljiv pridelek.
Štedite semena in uporabljajte pri sejanju po možnosti sejalni stroj. Noben komad tega strojia naj ne počiva v času setve. Priprava naj ne služi samo njenemu lastniku, temveč tudi sosedom. Uvažujte načelo: Dobro obdelaj zemljo, sejaj na redko in krepko pognoji!
Rastlin, ki jih potrebuje živina za krmo, naj se le tolikio naseje, oziroma nasadi, kolikor jfe treba po številu živine. Strnišča, deteljišča, ki so že izčrpana, naj se preorjejo in po možnosti porabijo za nasad takih sadežev, ki služijo za človeško hrano.
Pa tudi za najnujnejšo potrebo siro-vin za važna industrijska podjetja naj skrbi poljedelstvo. Kjer so za to pogoji, naj se letos obrača posebno pozornost oljnatim in lanenim rastlinam.
Kjer kaže, sejajte tudi jaro ogrščico in jaro repico. — Te rastline se ne rabijo samo za pridelovanje nepogrešljivega olja in jedilne masti,.temveč tudi za izdelovanje najvažnejših krmil, n. pr. oljnatih tropin. Ker je dovoz inozemskega olja prekinjen, se bodo zaradi večjega povpraševanja gotovo dosegle višje cene.
Sejajte, kjer razmere dopuščajo, lan in konoplje, da se pokrije potreba vlaknin za tozemsko industrijo. Z nasetvijo konoplje, ki se bo v tistih krajih, kjer je njena kultura še v spominu, zopet hitro oživela, se bo odpomoglo pomanjkanju vreč in preje.
Kmetovalci Avstrije!
Uvažujte nasvete svojih deželnih korporaciij in zadrug, ki so poklicane pomagati Vam s svetom in dejanjem, pokorite se rade volje ukazilom žetvenih komisij in občin, ki jim je bila z Najvišjim pooblastilom poverjena posebna skrb za obdelovanje polja, izpolnujte zvesto svojo častno dolžnost kot rediteljli države, in gospod Bog bo blagoslovil Vašo setev.
Na Dunaju, dne 14. febr. 1915.
C. kr. poljedelski minister:
Zenker s. r.
*
Objavljamo ta oklic poljedelskega ministrstva v prepričanju, da bodo naši slovenski učitelji, ki so še ostali doma, z dejanjem in besedo stali ob strani našemu kmetovalstvu in v tem težkem času kot resnični: prijatelji našega ljudstva skrbeli za njegovo blaginjo.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Tovariš Mihael Kos je poslal poleg dveletne naročnine še 2 K Izredne podpore, obljubuje pa, še kaj poslati. — Iskreno ga zahvaljujemo!
Naj bi bil sijajen zgled vsem onim naročnikom, ki so nas v teh težkih časih pozabili ali celo zapustili.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
T7- Gi-oricI
Tržaška "ulica, šteTr. rLS
v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učitelje^ v mesta in na deželi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba .Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva*.
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodouosiio n&iožuu v pomoč le sebi podarim
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov »aa »»druga s omejenim i»m»tvom.
Promet Čj 28. februarja K 27.507 40. Uradne ure: Vsak četrtek od l/tZ.—'/,8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Pozor!
Knjigoveznica
Anton Janežič
HLO-clTOIO
XTLorajansfea ulica 3L4
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseli v knjl-goveško stroko spadaj«£ih
........................del» ■MliimHIIIMIIIIIIIIII
Pri Tečjili naročilih 10*/, popusta.
ima v zalogi naslednje knjige
1.	A. Rape: Mladini. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K1—, s pošto 16 h več.
2.	J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I., II., III., IV., V., VI., VII., VIII. zvezek. Cena vsakemu teh osmih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1- s pošto 16 h več.
3.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. L, II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1*—, s pošto 16 h več.
4.	Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K I-—, "s pošto 16 h več.	.
5.	Pavel Flere: Palnakovi spisi. I. in II. zvezek, K 1—.
6.	Ivo Trošt: Moja setev. I. zvezek.
7.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. L, II. in III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov brez poštnine je 20 h.
8.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.!
Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 2—.
9.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h.
10.	Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva!
Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici.
Šolska vodstva, ki imejo ubožno zalogo starih Koprivnikovih „Začetnic" in jih ne rabijo več, ker so vpeljala Widrovo „Moje berilo" se vljudno prosijo te „začetnice" poslati podpisancu, ima mnogo revnih solskih otrok da jih jim razdeli.
Za vsako tako posiljatev se v''imenu revnih obdarovancev iskreno zahvaljuje Avgust Canjko, učitelj voditelj, Žusem — pošta: Loka pri Žušmu.
Prva gorenjska razpošiljalnica
IVAN SAVNIK
Kranj
172
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3'— dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za neugajajoče se vrne denar.
Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik.
i Iv I HHB
Ustanovljeno leta 18 69
Orgle, harmonie piana in pianina
dobavi c. kr. dvorni dobavitelj
Jan Tucek
Kutna Hora, Češko.
Pošilja cenike brezplačno in franko.
!
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovariša
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik,
prej Prane Souvan slxi I liihliarm Mestni trg 22
LJUU,Jal,a> nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
^tffeiiaza moška H
»t£H,!l€l oblačila ■■
Najboljši nakupni vir
modernih blagov za ženske obleke
iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
rut in Serp.

Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur.
Izkušeno dobri šifoni, platuid, kotenine in drugo belo blago. Zunajna naročila se točno izvršujejo.
P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne ugodnosti glede cen in plačila.
!! Čez 25.000 komadov !!
najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke.
Cele obleke za gospode od K 8'—, IZ— 15'—	naprej	Klobuke..........od R 1—, 1*50, Z'— naprej
Cele obleke za dečke od K 4'—, 6'—, 8'—	„	Kostume za dame.....od K	9'-.12"-.15'— ,.
iele obleke za otroke od K 2"-. 3—, 4'— „	Bamske sako in palelot od H	6" . 8'—,10'— „
Pelerine za gospode. . od K T— 8' -, 9—	„	Krila spodnja in gornja od K	Z'-, 3"—, 4— B
Športne raglane----od K12—, 14-, 16-	„	Hišne halje za dame.... od K	390. 4*90. 5*90 „
ir Vse drugo po priznano čudovito nizki ceni. im :: Ljubljansko (prej angleško) skladišče oblek ::
O. BERNATOVIČ, Ljubljana 5-6.
OGLEJTE SI VELIKE IZLOŽBE.	Telefon štev. 132.
Priporočamo
faff šivalne stroje
ki so neprekosljivi, od strokovnjakov priznano najboljši v Evropi. — Pouk v šivanju, umetnem vezenju brezplačen.
Cenjeno uciteijstvo in šole dobe pri nakupu izjemno ugodne pogoje.
r	spec. trgovina šiv. strojev in Puch koles.
.	LJUBLJANA, Sodna ulica štev. 7.
—=— a- ridni posredovalci se iščejo.	=
Semenska trgovina in vrtnarstvo
.■BBS
S3
- ALOJZIJ KORSIKA -
V LJUBLJANI - 3leiweisova cesta ali Vrtača št. 3,
naznanja cenjenemu učiteljstvu, da je njen novi cenik za leto 1915 že izšel in se dobiva brezplačno.
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
AL. KORSIKA.
■bbüb:
:sb»bs
r I
Domača knjižnica!
Izšel je dvojni zvezek „Domače knjižnice*' v obsegu 224 strani ter stane s poštnino vred samo 70 v. Zelo zanimiva vsebina, med drugim krasna povest za priprosto ljudstvo „Prosjak Luka". Naročite takoj! Prodajalci imajo 10% popusta. Založnik dr. Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko.
H
I ■
sko. A
mvmm

Zaloga p jhi-štva in tapetniškega blaga
j J. Pogačnik j
mizarstvo.
-----
Ljubljana, Ma- S rije Terezije c. št. 11 (Kolizej) !
■ ■
Zaloga spalnih ter je- j	Zaloga otomanov, di-
dilnih sob v različnih jj	: c vanov, žimnic :
: najnovejših slogih. : \	in otroških vozičkov. \
i K 350--
zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta. Ker je trpežni izdelek Je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo. Obstoječa | 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom.
Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik.
avstro-ogrske monarhije
Prva splešne uradniško društvo
na 3D-a.n-a.j-u., I., TT^ippling-erstrasse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje In rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
največja, MČiteljslra, društva
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ngodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje leta 1913.......86-8 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128-5 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško In Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10.
oaoa:



D
□□□d:
sr Umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ
— LJUBLJANA, Frančevo nabrežje štev. 13 —
h priporoča slavnemu občinstvu za izdelovenje vsakovrstnih? knjigoveiklh «tal, «njenim m tr-
lovcem n izdelovanje norčnih knjig, norfnih kartonov, komisijskih knjig u potoni» po tvormfkih cenah a sL aridom n trpeiso ii noiso veianie protokolov. — Izvirne platnico za vsakovrstno slovenske knjige, vezanje knjig za bratu druitva, čititaiuli knjižnici po nizki coni. — Tiskanji pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi trkam. - Publika totna, delo solidni.
3»aaK

d
a a laa
■h Nogavice in drage pletenine, dalje perilo. ovratniki in v to
stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini $>
* i
A. Sc E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
Velika izbiral
Solidna postrežba J

Naročajte in širite „Učiteljskega Tovariša.64
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
^ »ar- Izprašani optik. ~ma
ZalagatelJ «. in kr. armade, vojn« mornarice, , domobrancev i. t d.
Očala in Sčipalnikl natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi. daljnogledi Basch, floerz, Ztiss Ud.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki ^ brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd.
Strogo solidna tvrdka 11
Ogromno Število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej ^¡J
Staršem, mladinoijubom, šolskim vodstvom, krajnim šolskim svetom in cenj. knjižnicam
priporoča „Učiteljska tiskarna " v Ljubljani sledeče
„Mladinske spise"
1.	Mišjakovega Julčka zbrani spisi I., II., III., IV., V. in
VI. zvezek................a	K l-—
2.	A. Rape: Mladini, I., II., III., IV. in V. zvezek ...	„	„
3.	E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek ....	n	s i*_
4.	A. Rape: Dane...............n	s j-_
5.	J. Slapšak: Turki pred Sv. Tilnom.......„	s 120
6.	Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel.........B	B —-80
7.	Jos. Ribičič: Vsem dobrim..........B	b l-_
8.	Pav. Flere: Babica pripoveduje I. in II. zvezek. . .	„	„ —-60
9.	Pav. Flere: F. Palnakovi spisi, I. in II. zvezek . .	„	„ r— 10. Ivo Trošt: Moja setev I. in II. zvezek......9 I'll. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, I., II. in
III. zvezek ................B s —>20
^ 5'ovenska Šolska Matica
ima v svoji zalogi razen razprodanih .Letopisov", I., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejSnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v .Pedagoškem Letopisu".
Posebej je izdal« in založil« Slovenska Šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k I. zvezku JRa-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, Id dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
LjfetMa za Slovensko Šolsko Matico znala 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.
Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga
„Moje obzorje",
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več.
Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige.