4.1 • <£ji »lorauki dnevnik Združenih državah leto • • • $6.00 leta • • • • • $3.00 York celo leto • $7.00 7.00 lisi slovenskih delavcev y AmerikL TELEFON: GHelsea 3—1242 Entered as Second Glass Matter September 21, 1908, at the Poet Offlee at Mew York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: GHelsea 3—1243 No. 2. — Stev. 2. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 4, 1937 —PONDEDELJEK, 4. JANUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV,. NEMŠKA OHOLOST V SPANSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI POVELJNIK MADRIDSKE POSADKE PREPRIČAN, DA BODO VKRATKEM REPUBLIKANCI PORAZILI FAŠISTE Priprave za otvoritev 75. kongresa Nemška križarka streljala na španski tovorni par-nik. — Španska bo branila obrežje s submarini in aeroplani. — Nemške bojne ladje bodo blokirale špansko vodovje. — Angleško poslaništvo zapustilo Madrid. PARIZ, Francija. 3. januarja. — Španski poslanik Luis Arauistan v Parizu je rekel, da je streljanje nemške bojne ladje na španski tovorni par-nik Soton 4Vojni čin'* in da se bosta španska poslanika posvetovala z angleško in francosko vlado. Bakiška vlada v Bilbao je naprosila špansko vlado v Valenciji, da skuša dobiti tujo pomoč, da nemške bojne ladje ne bodo blokirale Biskajskega zaliva. Nemška križarka Koenigsberg je ob baskiškem obrežju streljala na tovorni parnik Soton, kateremu pa se je posrečilo pobegniti. Nemška bojna ladja Admiral Graf Spee pa je zajela španski parnik Aragon. Baskška vlada v Bilbao je naprosila špansko vla-marini in aeroplani proti nemškim bojnim ladjam. BERLIN, Nemčija, 3. januarja. — Nemške bojne ladje in hitre križarke bodo zaplenjevale španske trgovske ladje in blokirale špansko obrežje proti španskim republikanskim ladjam. Visoki uradniki nemškega vnanjega urada pravijo, da bodo nemške bojne ladje gospodarile v .španskih vodah, dokler baskiška vlada v Bilbao ne ,'zroči tovora nemškega parnika Palos, ki so ga Ba-bki zajeli. MADRID, Španska, 3. januarja. — Na madridski fronti so na obeh straneh grmeli topovi, ko se je angleško poslaništvo preselilo iz Madrida v Vajenci jo. 50 angleških beguncev je dospelo v Alicante, od koder jih bo angleška bojna ladja odpeljala v Marseilles. V ameriškem poslaništvu še vedno živi okoli 30 Amerikancev, medtem ko se je poslaništvo ^preselilo v Valencijo. Okoli 1 00 Amerikancev pa živi po drugih krajih Madrida. MADRID, Španska, 3. januarja. — Španski republikanci že dve dni uspešno prodirajo proti Si-guenzi, severovzhodno od Guadalajare. Siguenza, ki je v fašističnih rokah od konca oktobra, je oporna točka za fašistično prodiranje proti Guadalaja-ari. — V bojih okoli Cordobe so republikanci zavzeli tri mesta. Uporniki so pustili na bojišču 90 mrtvih in dve bateriji artilerije ter velike zaloge municije. Poveljnik v Madridu general Jose Miaja pravi, da bodo republikanci v kratkem zmagali nad fašisti. "Trdno sem prepričan/' je rekel general, "da konečna zmaga ni več daleč. Ob pričetku novega leta javno izražam svoje veliko zadovoljstvo nad {junaštvom republikanske vojske, ki že nad dva meseca brani glavno mesto pred fasištičnimi upor- •i • »• niki. MEXICO, Mehika, 3. januarja. — V Združenih Iržavah je bil postavljen kredit za $9,000,000 za lobavo vojnega materijala za špansko vlado. — >panski poslanik Felix Gordan Ordas je že odpo-oval v Združene države, da nakupi vojni materjal n aeroplane, ki bodo poslani s 13 ameriškimi aero-1 ni, ki ao že dospeli v Mehiko, na parniku Moto-na Špansko. HlKiyy' ZASTOJ V INDUSTRIJI AVTOMOBILOV General Motorja tovarne bodo zaprle svoja vrata. — Pri družbi je zaposlenih 135,000 delavcev. DETROIT, Mich., 3. jan. — General Motors Corporation, ki zaposluje 135,000 delavcev, ,je odpofvedala vsa naročila in bo v soboto zaprla vse svoje lovarne, 'ker /vsied stavk v to varnah, ki izdelujejo dele za avtomobile. ne more dobiti po trebnih delov. Pri tem pride posebno v pošte v tovarna Fisli-er Body, ki izdeluje avtomobilske obode in pri 'kateri so delavci najprej iastavkali. Tudi toivarna Delco Ramu v Anderson, Mich., 'ki izdeluje vžigalne priprave za General Motors, je prizadeta vsled stavke. Tovarne zaposluje 11,797 delavcev. ANGLEŠKO -ITALIJANSKI SPORAZUM S sporazumom je zagotovljena varnost v Sredozemskem morju. — Sporazum ni naperjen proti nobeni državi. FUNT, Mich., 3. jan. — Po--taiva je posedla v stavko v to varnah Fisher Body, ko je sodišče oil redilo, da mora 700 delavcev, ki stavkajo in se nalia-iajo v tovarnah, poslopja izprazniti. Ko je prišel šerif Thomas Wolcott s tremi pomočniki, da sta v kar jem prebere sodnijsko povelje, so ga stavkarji izžvi-žgali. Serif je o tem obvestil sodnika Edwarda D. Blaek-a. Ako bo sodnik proti stavkav-jem dvignil obtožbo, da se ne pokore sodnijskemu povelju, bo šerif s »pomočjo policije pregnal stavkarje iz tovarn. Predsednik General Motors Win. S. Knudsen je rekel, da bo v soboto od 235,000 delavcev ki so zaposleni pri družbi, bre* dela 135,000, četudi ne bo nobene nove stavke. V Flint »o prišli iz 36 mest nnijski uradniki, da odločijo, hko bodo proti General Motors razglasili splošno stavko. RIM, Italija, 3. januarja. — V soboto opoldne, manj kot 15 mesecefv po pričetku abesinsko-italijanske vojne in 8 mesecev l>o razglasitvi italijanskega cesarstva. ste Anglija in Italija podpisali sporazum, po katerem je zagotovljena varnost v Sredozemskem morju. Sporazum sta podpisala ita iijanski vnanji minister grot Galeazzo Ciano in angleški poslanik sir Eric Drummond v Cliigi palači. Vsebina sporazuma ni bila objavljena, ker hočete tako Italija kot Anglija iz uljudnosti -poročiti državam, ki meje nu Sredozemsko morje, da je bil sklenjen sporazum. Sporazum ni naperjen proti nobeni državi ter ima za svojo .podlago željo, da vlada v Sredozemskem morju mir, da vsaka država spoštuje interese druge in je ne oivira v plov-jbi po Sredozemskem morju. Četudi ta sporazum ne zadene Španske, vendar bo imel velik vpliv na špansko državljansko vojno. Dobro poučeni krogi trdijo, da ste se Anglija in Italija zavezali, da ne boste dovolili, da je iv Kataloniji postavljena samostojna sovjetska republika. JOHN L LEWIS PRI DELAY-SKI TAJNICI WASHINGTON, D. C., 2. januarja. — Delavska tajnica Miss Perkins se je danes dve :iri posvetovala z Johnom L Lewisom, "predsednikom odbori. za industrijalno organizacijo. Razpravljala sta o stavki, ki je izbruhnila v nekaterih tovarnah general Motors. Pozne je je rekla časniškim poročevalcem, da zaenkrat še ne namerava posredovati v štrajku. ampak je hotela dobiti le po trebne informacije. Organizacija United Avtomo-bile Workers, ki vodi štrajTc, pripada L»ewisoivemu odboru, l^ewis ji je povedal, da ima unija avtomobilskih delavcev frtotisoc članov. Poslanik Drummond je časnikarskim poročevalcem takoj sporočil, da sporazum ne bo prišel v nasprotje z interesi kake druge države. Dalje je rekel, da je zelo vesel, da so med obema državama zaivlada-li zopet normalni odnošaji in da boste sodelovali za vzdrževanje miru. B---- HUDIČEV OTOK JE ODPRAVLJEN HSUELIANG VZTRAJA PRI SVOJI ZAHTEVI Samo skupna fronta more rešiti Kitajsko. — Maršal je bil obsojen na 10 let zapora. — Kazen mu bo odpuščena. NANKING, Kitajska, 3. jan. — Največja tajnost vlada <» sodnijskem postopanju proti maršalu Čauglisueliangu zaradi njegovega upora. Vendar ipa je iz zanesljivega /vira znano, da je mladi maršal sicer obžaloval, da je pri ('ankajšekovi ugrabitvi izgubilo več častnikov s.voje življenje, pa ni kazal nikake premembe (v svojih političnih nazorih, katere je objavil v svojem govoru po ra-dio v Sianu ob času, ko je imel general Čankajšeka ujetega. Mesto tega je pred vojnim sodiščem ponovil svoj politični program ter zagotavljal svoje prepričanje, da le skupna fronta mora rešiti Kitajsko. Ravno tako je povdarjal potrebo, da je sklenjen sporazum s komuni sti in da vse politične stranko zavzemajo strogo stališče proti Japonski. Medtem pa ste armadi maršala Canghsuclianga in general •Jang Fučen v ozki zvezi s komunisti. Jang Fučen še vedno noče izpustiti 30 vladnih aero-planolv, ki se nahajajo na letališču v Sianu. NANKING. Kitajska, 3. jan. — Načelnik narodne vlade Lin Sen, je sklical vladni svet, d:i razpravlja o Čankajšekovi prošnji za pomilostitev maršala Canghsuelianga. Čankajšek je vladnemu sne-tu priporočal, da pomilosli maršala, ki je bil zaradi upora obsojen na zaporno kazen 10 let. DELO V OBEH ZBORNICAH BO LE POČASI NAPREDOVALO WASHINGTON, D. C., 3. januarja. — V Kapitalu se vrši splošno čiščenje, kajti jutri in pojutrišnjem bodo dospeli sem člani novega, 75. kongresa in bodo imeli prve seje. V zveznem glavnem mestu vlada velika živahnost. Delavke snažijo tla -ve urade. Dospelo bo pa tudi 95 no)vih kongresnikov, ki niso bili še nikdar v Washington i j. Stene so v vseh uradih in pisarnah so prepleskane, elektr ene napeljave pregledane in popravljene, in v torek zjutraj, ko se bodo začele pnve seje, bo vse v najlepšem redu. V torek opoldne se sestane-ta obe zbornici kongresa. Pri tej priliki bodo zapriseženi novi člani, nakar bo odšel v Belo hišo skupni odbor ter formalno obvestil predsednika, da je kongres v zasedanju in da j< pripravljen sprejeti njegove poslanice. V sredo bo skupna seja obeh zbornic, in pri tej priliki bo preči tal predsednik svojo poslanico. V petefc bo Roosevelt predložil proračun. Prve tedne bo delo v poslanski in senatni zbornici le počasi, napredovalo, kajti rešiti bo tre-b*i nešteto formalnosti. PAPEŽU PIJU PEŠAJO MOČI Papež se zaveda obupnega stanja. — Angleški kralj je izrazil svoje sočutje. — Papež večinoma moli. VATIKAN, 3. januarja. — Papež Pij XI. se je udal v svojo usodo v zave-ti, da se njegovo življenje bliža koncil, in je skoro ves dan prebil w molitvi. Srce mu utripi je vedno sla-bejše. kar povzroča zdravnikom velike skrbi. V levi nogi zopet čuti hude bolečine, toda papež pozablja na svoje bolečine ter prosi Boga, da b. snet ozdravil vseh bolezni. TeTcom dneva je sprejel dva obiskovalca, državnega tajnika kardinala Eugenio Pacellija in nadškofa iz Cambraia Jean Arthur Chollet-a. Angleški poslanik v Vatikanu Francis Dary Osborne se jo zglasil pri kardinalu Pacelliju in mu je sporočil sočutje kralja Jurija VI. in željo, da bi papež okreval. PARIZ, Francija, 1. jan. — Francoski kabinet je .naročil just ičnemu ministru Mare Rucar-tu, da -predloži poslanski zbornici predlogo. ,]>o kateri bo o-puščena kazenska kolonija na Hudičevem otoku. Kazenska kolonija v resnici obsega tri otoke, ki so znani pod imenom lies de Salut blizu obrežja francoske Guiano. Najbližje južnoameriški obali ieži otok He Rovale, kjer so u-radi kazenske kolonije. Ile d« DiabJe (Hudičev otok) pa se nahaja najdalje od obrežja. Naročite se na "Glas Namta" največji slovenski dnevnik v Združenih drčavak- MELLON PODAPJL UMETNI-ŠKO GALERIJO WASHINGTON, D. C., 3. januarja. — Bivši zvezni za-kladničar Andrew W. Mellon je svojo veliko zbirko umetnin podaril ameriškemu narodu. — Obenem je naznanil predsedniku Rooseveltu, da bo za umet nine tudi zgradil palačo Predsednik Roosevelt je Mel-lona obvestil, da bo njegovo ponudbo predložil generalnemu pravdnikuOummingsu in kongresu. Mellonovo umetniško zbirko cenijo na $50,000,000, za palačo pa je Mellon določil $9,000,000. Mellon je nakupil slovite slike in druge umetnine po celem svetu. Nedavno je kupil nekaj starih slik od ruske sovjetske vlade. Mellon pa želi, da galerija ne bo nosila njegovega imena, tem I več ime National Gallery of V DVEH LETIH ROJENA DVOJČKA NE HAVEN, Conn., 1. jan. — V četrtek zvečer, par minut pred polnočjo, je porodila Mrs Natalie Flodquist dečka par minut kasneje, — toda bilo je že letu 1937, — pa deiklico. Vsi trije, otroka i" mati, zdravi. 10 ŠKOFOV IN 5000 DUHOVNIKOV IN REDOVNIC UBITIH A VILA, Španska, 2. jan. —Španski primas »kardinal Isi-doro Goma y Tomas se je vrnil iz Rima, kjer je obiskal papeža Pija. Časnikarskim poročevalcem je rekel, da je bilo v državljanski vojni ubitih 1') škofov in okoli 5000 duhovnikov in redovnic. so INAVGURACUA NIKARA-ŠKEGA PREDSEDNIKA MANAGUA, Nicaragua, 1. januarja. — Danes je bil z velikimi svečanostmi inavguri-ian nc*vi nikaraški predsednik Anastacio Somosa, ki je dne 8. decembra zmagal pri volitvah z veliko večino. Star je šele eno-instirideset let. DOUGHERTY PRI PAPEŽU RIM, Italija, 2. jan. — Plii-ladelphijski kardinal Dougherty je dospel danes sem ter je takoj po svojem prihodu ob iskal papeža Pija. Papež mu je izročil poverilne listine, 'kajti Dougherty bo na mednarodnem qvharisticnem kongresu v Manili zastopal papeža. Art in da bo narod imel za vse čase dostop do nje. Mellon je svojo ponudbo predložil predsedniku Rooseveltu 22. decembra in predsednik mu je 26. decembra odgo voril, da je presenečen nad tako veliko ponudbo ameriškemu narodu, . . ._____. ALI BO DVAKRAT OBEŠEN ALI NE ŠANGHAJ, Kitajska, 2. jan. — Tukajšnje lokalne angleške oblasti skušajo dognati, če je bil 250 funtov težki Atm.i Singh obešen ali ne. Singh, ki je angleški Indijec, je bil zaradi nekega zločina obsojen na smrt. Ko mn je ra bel j izpodbil pručičo izpod nog, se je vrv utrgala. Singha so odvedli iv bolnišnico, kjer so zdravniki dognali, da ima pretresene možgane. Sedaj se je pojavilo vprašanje: Ali je bil Singh že obešen ali ne T . •.. _ . L. ... __________. .___ -_____:_________-________,____ __v_!_ _ " G L'A S NAROD A ** New York, Monday, January 4, 1 937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VA'JL. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Pabllabed by 4LOVENIC PUBLISHING COMPANY Ittnk flakier, President L Benedlk, Treu. Plaoo of bo Blue— at the oorporatlon and addronw of above officers: sf Manhattan, Nov Vsck Oty, N. X. GLAS NARODA (Voice of the People) Issoed Brery Day Except Sundays and Holidays ■a celo loto reljft m Ameriko In Kanado ...............................$6.00 Ca pol lota •••• •*•«*#•••••••••« 93.00 Ca Četrt leta ..................$1.00 Za New York 1 Za pol leta ... Za inozemstvo Za pol leta ... celo leto celo leto .... $7.00 .... $3.50 .... $7.00 .... $3.50 Subscription Yearly $0.00 Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli PoUJltl po Money Order. Pri spremembi kraja narofinlkor, prosimo, da se nam tudi prejšnje blval>B€e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Qlas Naroda" izhaja vsaki dsn lzvaemSl nedelj ln prasnlkoc "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 SOCIJALNE REFORME V tekočem letu se IxhJo v AVashingtonu vršile velike de bate glede raznih socijalnih reform. Prva štiri leta si je predsednik Roosevelt predvsem prizadeval spraviti gospodarstvo v tek iii s (pomočjo radikalnih od. redb omiliti 'bedo med gotovimi sloji ameriškega prebivalstva. Prihodnja štiri leta bodo pa posvečena sočijalnim reformam. To je absolutno potrebno, kajti pritisk delavskih mas se veča od dne do dne. Pretežna večina jvolilcev je izrekla na volilni dan predsedniku Rooseveltu zaupnico, kakršne ni dooil v poslednjih desetletjili še noben ameriški predsednik. NRA., v katero so stavljale delavske maseivse svoje upa nje, je najvišje sodišče ovrglo. Treba bo toraj dobiti novo pot, ki ne bo samo praktična, pač pa tudi v scglasju s postavo in usta'vo. Že 8. januarja bo Franklin i). Roosevelt prečital kongresu poslanico, iz katere bo mogoče razbrati smer bodočega vladnega delovanja. Važno poslanico bo objavil dva tedna prej predno bo vdrugič zaprisežen. To ne sme nikogar presenetiti, kajti med njegovim prvim i.n drugim predsedniškim terminom sploh ne bo nobenega presledka. S tem je Roosqvclt iponovno dokazal, da se ne briga za formalnosti, ko je treba rešiti važne in nujne probleme. Rooseveltov socijalui program se bo prej ali slej bavil z naslednjimi zadevami: — Za |k)moč nezaposlenim bo treba dobiti nova sredstva; WPA in druge slične vladne agenturo bodo še naprej v veljavi. Izkazalo se je namreč, da občinske in državne uprave niso kos tej veliki nalogi. — Odpraviti je treba zaposlenje otrok. — Mezde je treba zvišati posebno v tistih industrijah, kjer so delavci sramotno nizko plačani. — Delovni čas je treba skrajšati, da bo dobilo čimvečje število nezaposlenih delo. Izza odprave NRA se je delavski standard v Združenih državah znatno poslabšal, četudi skušajo delodajalci doporve dati javnosti, da to ni res. Vsak delavec to sam najbolje ve. WPA drži knjige v obratu. \VTI'A nabavlja in razdeljuje knjige za šolske otroke, za kraje brez knjižnic, za raztresene naselbine in za gosto naseljene mestne okraje, kjer nikoli ni bilo zadosti knjig za iz-posojevanje. Ženski oddelek Federal Work Program-a je 1. 19.'J3 ustanovil projekte za popravljanje knjig 111 za ljudske knjižnice in daje sedaj delo 13,000 ženskam, ki so bile izbrane iz relifnih seznamov. Načini, kako se s knjigami preskrbujejo ljudje, ki jih potrebujejo, tvori najbolj slikoviti del tega programa. To delovanje je začelo v pokrajinah, kjer so javne knjižnice bilo zaprte vsled pomanjkanja sredstev, kakor tudi tam, k jer niso ljudje nikoli imeli priložnosti posluževati se knjižnic. WPA ženske so bile pijonirke na tem polju. V državi Kentucky jase j o na konju, prinašajo knjige, na tovor jene na sedlu, v od-daljene pogorske okraje. \r di_ žavi Mississippi "ženske od knjig*" prepotujejo pokrajini v farmskih vozovih, da piv'.a- Prvotni naseljenci v Ameriki. Amerikanci v splošnem imajo precej pogrošne pojme o začetni zgodovini ameriškega ljudstva, kar je pHpisati tradiciji. To izvira iz študije, ki so jo izvedli WPA delavci o narodnostnih skupinah-"V mestu New York. Po naziranju povprečnega tukaj rojenega Amerikanca so vsi njegovi predniki prišli iz Britanskih otokov. Proti tej tradiciji pa govorijo neštevilna dejstva. Naseljenci izven Britanskih otokov so začeli prihajati na te obali že od samega odkritja Amerike. Z malimi razlikami so jih priganjali sem isti razlogi, ki ae v eni ali drugi obliki pojavljali skoraj v vseh narodnostnih skupinah: duh pustolovstva ali želja po hitrem bogastvu prvih posameznih pijo-nirjev. Za tem so prihajala verska preganjanja. V zvezi s temi so bili — do neke mere — politični razlogi priseljevanja in končno neromantični gospodarski faktorji preobljudenja, nezaposlenosti in revščine doma. Imena prvih slavnih pustolovcev ne-an«Heške»ra izvira so šil j o knjige otrokom vaških «rl. Delovanje na polju ljailskili • znana vsem Amerikancem. Ita-knjižnic je bilo važno za one i lijani so vpravičeno ponosni na pokrajine, kjer so javne knjiž- velikega prvopotnika Krištofa nice morale vsled depresije po- Kolumtousa in John Cabota pol noma ustaviti izposojev.-.nje (Giovanni Caboto), ki je leta knjig. \VPA delivci so odpr-J1497 odkril oziroma zopet od-li mnogo ljudskih knjižnic v'kril severo-ameriški kontinent, "prodajalnah, društvenih do-|V t('ku šestnajstega stoletja so movili, klubih in ctrkvah in ' misijonarji in pustolovci igrali DENARNE PQSILJATVE Denarna nakazila izvriujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO trn $ Zi5___Din. 1M $ SM__Din. 2*0 9 7JM_____Din. M0 $11.79_____Din. 500 $23.M___Din. 1000 Din. 2000 V ITALIJO Za $ 6.50 ________________________________Lir 100 $ 12.25 ______________________________Lir 200 $ 30.00 ______________________________Lir 500 $ 57.00 ______________________________Lir 1000 $112.50 __________________________Ur 2000 $167.50 ____________________________Lir 3000 ni BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVStENE BPEEMEMBl GOBI ALI DOLI vetjih nmkov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljujemo le boljie pogoje. IZPLAČILA V AMKMflKIH DOLARJIH poslati________J B.32 1 nabrali so knjige in revije od vseh -strani. A" neki County države Michigan, kje* več kot polovica ljudi ni imelo priložnosti knjižnice, jo sedaj 22 WPA knjižničnih podružnic. Projekti za popravljanje knjig so knjižnicam in šolam pomagali spraviti nazaj v cir-kulaeijo knjige, ki so bile preveč obrabljene, da bi bile za rabo. Ti projekti «0 pod vodstvom izurjenih učiteljev, tako da se vsaka ženska, ki popravlja ali veže knjige, pri tem nauči koristnega rokodelstva. Tičijo jih umivati, izbrisati in očistiti knjige, lepiti in zaši-vati jih, popraviti in zgladiti rob knjige in jih zopet zvezati. Javne šole in knjižnice so si prištedile na ti-soče dolarjev vsled popravljenja svojih knjig. V nekem mestu, kjer šolski svet ni bil za pet let v stanu popraviti ali obnoviti šolske knjige, ki so bile povisem obrabljene, je 100 WPA delavcev popravilo 300,000 knjig, tako da so bile zopet za rabo .šolskih otrok. V državi Tennessee je četrt milijona knjig prišlo zopet v cirkulacijo v knjižnicah in šolah. Poleg popravljanja in razdeljevanja knjig so knjižničarski delavci klasificirali in ka-talogirali velike množice knjig za javne knjižnic", ki same niso imele sredstva, da b' to storile in za državna vseučilišča Neka velika univerziteta, vzdrževana iz javnih skladov, poroča, da poldruga milja s tel 2 ž je bilo napolnjenih z berilom, sorti ranim od WPA delavcev. V tucatu javnih knjižnic v India-ni iso tipkarice in knjižničarji uredili in indeksirali knjižni materijal, ki se je bil ta-r, nabral že mnogo let, ali ni b«! na razpolago čitateljem. Vsled uspeha tega knjižničarskega delovanja mnogo lokalnih uprav namerava nadaljevati delo, ki so ga \VPA delavci za počeli. svojo vlogo v zgodovini Floride, Califomije, Arizone in Mississippi porečja. Spanjci so bili seveda prvi, ki so naselili Ameriko. Španj-sko-ameriška civilizacija je vzrastla v Južni Ameriki dolgo pred časom, ko so prvi Angleži prišli v Novi svet in Spanjci so tudi poskusili zakoreniti sT» v Severni Ameriki. Ustanovili so svojo prvo naselbino v St. Augustine leta 15G0. Še pred tem so prodrli v Arizono in od tam polagoma v Texais, New Mexico in Californijo. Približno ob času, ko so se Angleži naseljevali v Virginiji in Massachusetts, se je precejšnjo število Škandinavcev, všte-vši Švede, Norvežane in Dance, kakor tudi sto finskih družin, naselilo v severo-vzhodnem delu te dežele.- Nekoliko Švedov Norvežanov in Dancev prišlo je 1. 1f>24 v nizozemsko kolonijo New Netherlanda. današnji New York. Eden izmed teh danskih naseljencev se je zval Jonas Bronck in njegovo ime je ovekovečeno v današnjem — Bronx, newyorskem mestnem okrožju. Nekoliko časa so Švedi imeli lastno kolonijo — Novo Švedsko v i>akrajini Delaware zaliva, nedaleč od današnje Phila-delphije. Končno 500 Fincev in na stotine Švedov in Norvežanov se je tam naselilo. Novo Švedsko je osvojil Peter Stuyvesant, guverner Nove Nizozemske, ali par let kasneje je sama nizozemska kolonija padla v roke Angležev in ime je bilo prekrščeno v New York (leta 1644). Že tedaj je bile mesto New York pravcato kos-mopolitansko mesto — prebivalci so govorili osem 11ajstero jezikov, kakor je poročal neki potnik tedanje dobe. Prvi Nemci so se pojavili v severni Ameriki še predno so Pilgrimci prišli v Plymouth 1. 1620. Že tako rano kot 1. 1607 so bili nemški naseljenci ob obali New Englanda, v New Yorku, Massachusetts, Virginia in Carolina. Bili so večinoma izurjeni delavci tkalci, steklarji, mlinarji. Nekateri izmed njih so kasneje postali sadilei tobaka v Virginiji in M*arylandu. V toku sedemnajstega stoletja so se Nemci dobro naselili ob zalivih red Hudson in Delaware. Dne 6. oktobra 1683 je v Philadelphijo priplula mala jadrnica, ki jo na-zivajo "nemško Mayflower". Privozila je skupino nemških Menonitov. Eden izmed njih, Franz Daniel Pastorius ustanovitelj Gormantown-a, je slovel kot največji učenjak tedanje Amerike. Proti koncu sedemnajstega stoletja je neki Jakob Leisler, doma iz Frankfurta, bil na čelu revolucije proti newyorskim veleposestnikom. Prišel je vsled revolucije na mesto guvernerja, končno pa na vešala. T .'i k o z v an i Pennsylvania Dutch je ena izmed malo narodnostnih skupin v Ameriki, ki je ohranila jezik svojih pri-' Beljenih prednikov. Poljaki trdijo, da njihov rojak Jan iz Kolina, je kot povelj ni k neke danske ladije dosegel te obali dvanajst let, predno je Kolunibus našel zemljo ob tej strani Atlantika. Naj bo to res ali ne, dejstvo je, da so bili Poljaki prvi naseljenci kolonij«' Jamestown v Virginiji. Poljake najdemo tudi med nizozemskimi naseljenci Manhat-tana v sedemnajstem stoletju. Sandusky, Ohio, je bil baje poimenovan po nekem poljskem JA, TAKŠNE SO Ne vse. So tudi nekatere izjeme, toda v splošnem so take kakor je ta, ki jo bom tu-le o-pisal. Pravijo, da .so enakopravne z moškimi. Da imajo več dolžnosti kot jih imajo moški. ter hočejo vsled tega imeti tudi itfte pravice. Nedavno sem se vozil v štrit-kari po dvainštirideseti cesti od Prve avenujc proti zapadu. Pri Grand Central postaji jc kara precej časa štapala. Gledal sem skozi okno in opazil na pločniku žensko v kratkem kožuščku, kratkem krilu, nakodra nih las, ki so ji mahali do sre-re hrbta, in s špičastim klobučkom na glavi. Stala je in gledala proti ka- Kdor Važno za potovanje. fe namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nato dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in t odi vso potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. M *a- npoo obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje sa povratna dovoljenja, potni liste, vizeje In sploh vse, kar Je sft potovanje pstrebne najhitrejšem času, in kar je fUvno, sa najmanjše strešica. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trertotka, ker prodno se dobi is Washington* povratno dovoljenje. RB-ENTRV PERMIT, trpi najmanj en meeee. P*šite torej takoj xa brezplačna navodila In zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Trave! Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. ------ r " ' - ' 1 • naseljencu, Sedowski, ki je tain živel več kot 2()0 let nazaj. Istočasno s prvimi nizozemskimi naseljenci se je veliko število priselilo v ameriške kolonije. Deloma so bili ti Va-lonci (francoski Belgijci), ki so prišli z Nizozemci, ali večino so tVbrili francoski Kalvini. sti, takozvani Hugenotje. Ti poslednji so bili skoraj vsi tovarnarji, trgovci in izurjeni rokodelci. Naselili so se v New England, Pennsylvania, New York in 11a jugu; v Carolina!] so postali hrbtišče plantažnega si's t eni a poljedelstva. Sedemnajsto stoletje je tudi zagledalo prihod prvih židovskih naseljencev, prignanih na te obali po tedaj običajnem verskem preganjanju. Bilo je portugalskih židovskih beirun-cev iz Braziln in ti so se naselili najprej v New Yorku in potem v Rhode Island, ki je bilo tedaj zavetišče verskih pregnancev. Nekateri Zid je so se naselili v Ma rvlandu. V splošnem se misli, da je rulsko priseljevanje začelo v razmeroma zadnjem času. Vendarle ime Nikolaja Petroviča Rezanova, ruskega odkritelja in potovalca, priča da so Rusi igrali svojo vlogo že pred 130 leti ob pacifični obali. Rusi so se tedaj naselili okolo Fort Ross-a v* Californiji. Rezanov je imel ambicije pridobiti vso paeifično obal za Rusijo in razširiti "rusko Ameriko'' od Alaske pa dol do juga. Pa tudi druge narodnostne skupine morejo pokazati na na- ri. Ko smo pričakali zelene luči, je hotel motorman zapoditi, da čimprej dospe iz ljudskega vrveža. Medtem se pa ženska zapodi proti kari in udari z dežnikom po vratih. Motorman :ievoljen odpre. Ženska pa ne vstopi takoj, ampak pogleda št; na zai>estno uro, išče s pogledom meti množico in ujame z očmi mladega moškega ter mu trikrat pomiga z roko — bye-bye. Slednjič vstopi in mi sede nasproti. Medtem se prikaže na vogalu rdeča luč. Nen~em, koliko je bila žensk;! stara: osemnajst ali dvainštiri-deset let. V tej dobi so namreč vc-st, nikelj pa začne pozorno ogledovati. — Gototvo je ponarejen, — pomislim, — sicer bi ga tako ne gledala. Ogleduje ga z obeh strani in se sledlnjič |>oredno zasmeje. Ne vem, kaj jo je spravilo v 5i\u miiv ujuir u i jv / cuia L/l lin na- i t t- i *• i* i • -ji* i- smeli. Indnanec na prednji ali selience v prvi dobi naseheva-l, . .. . . • , . i- v i -i buli na zadnji strani, nia. Cehe smo imeli ze v kolo- d Uf nijalni Ameriki, f'eli Augustine Herman je ustanovil naselbino Bohemia Manor v Mary-landu. Izmed Jugoslovanov so misijonarji bili morda prvi naseljenci. S &panjci je prišel Jezuit Končak (Gonzales) in napravil prvo mapo Južne Kalifornije. Sledili so drugi hrvatski in kasneje znani slovenski misijonarji, pravcati pijo-nirji v severo-srednjem zapadu. Dalmatinski mornarji so prav kmalu v ameriški zgodovini zagledali obali Atlantika in Pacifika. Tudi Mala Azija je prispela h kolonijalnemu prebival, stvu, ko so privedli malo število Armencev, Perzijancev in Grkov kot izvedence v svilore-ji in vinogradstvu. 1 Prvotni ne-angleški naseljenci so bile skoraj povsem absorbirani in navada, da se ime po^ angleži, je zakrrla njihov izvor in potomstvo pred očmi mnogih zgodovinarjev. SAROGTFE SIL "OLA& NAHODA", NAJVEČJI ST/> VENSKI DNEVNIK > DRŽAVAH ^iiik^iip Nato odpre' pocketbook, vzame • iz njega denarnico, zapre pocketbook, odpre denarnico, spravi v njo drobiž, zapre de narnaco, odpre pocketbook, spravi ivanj denarnico in zapre pocketbook. Nato začuti med zobmi listek. Odpre pocketbook, vzame h njega denarnico, zapre pocket-book, odpre denarnico, zgane listek in ga spravi v denarnico, zapre denarnico, odpre pocket book, spravi vanj denarnico in zapre pocketbook. Zamisli se, skoči kvišku, pocuka motormana za rokov in ga drzno »vpraša: — Pa si mi dal čenč ? — Seveda. — pravi motorman. — Osem centov. P Neverno zmaje z glavo, odpre pocketbook, vzame iz njega denarnico. . . Takrat me pa ostro pogleda .. . »Meni se je stemnilo pred očmi . . . Ambulanca . . . Stritkara se ustavi . . . I>va policista se pridrenjata „ . . Iz daljajve se oglasi zvonec ambulance. Peter Zgaga je omedeL New York, Monday, January 4, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.'A ABDUL IBRAHIM: Tam v daljni prelestni deželi | svetlemu je živel mogočen gospod. Zem-jvrt." GOSPOD IN NJEGOV VRT (Orijentaiska bajka.) tak ennru Ije je imel in ljudstvo, ki mu je bilo na migljaj poslušno. On sam je prebival v krasnem dvorcu, ki je bil viden daleč na okrog. Blestel je v jutranjem soncu kakor velikanski morski biser, ki se je ob večerni zarj; spremenil v sijoče, plamemsto zlato. Okrog tega dvorca se je razprostiral velik in prečudovit vrt, poln najžlalitnejšega sadnega drevja, eksotičnih nasadov in vsakobarvnega cvetja. To svet je ni bilo kakor rlrusro: kdor je vstopil v ta vrt in si utrgal en sam cvet, je vse živ-ljenje duhtel po istem, om.im-ljujočem vonju kakor listi '»vet. Povprek po tem vrta so bile speljane krasne in uglajene stezice, po katerih se je ponavadi sprehajal sam gospod. Tisto leto pa se jc zgodilo nekaj čudnega. V gospodov vrt se je zaletelo vso polno ptičjega rodu. Papagaji vseh v rot in barv, rdeči kali«*, golo-vrati kondorji, slav?k"», lastav-ke, srake, vrane in cm«! žolne, vse to je priletelo gospodov vrt, posedlo veje in vejice in Načelo skakati od dreves*: do drevesa. In so slavčhi zapeli svojo sevdalinke in za niimi je zapelo vse. Vsak po svoje je razodeval lep«,to vta in se veselil s t varjenja velikega Alaha. Srake so se drie, kolikor so mogle, vrano so krnkale. papagaji so ,%iuste?aj odp-rali svoje podvit«' kljune, i i«»-:vke so čivkale in žolne so tolkle s svojimi trdimi kljuni ob debla: tok, tok. Vse to se je zgodilo, takoj ob sončnem vzhodu. Okna gospodove spalnice pa so bila vsa zastrta, gospod sam je spal sladko in pravično sp&nje. Nenavaden šum, ki je prihajal čez-dalje glasneje na gospodovo uho, pa ga je prebudil. Skočil je pokoncu iz svojih mehkih pernic, si pomel oči in poslušal. Tezdalje glasneje se je cul hrup iz vrta in to vreščanje in prepevanje ni bilo gospodu nič všeč. Potolkel je z zlatim kin divcem po mizici in vstopil je pred njegovo zamrščeno obličje njegov sluga, globoko priklanjajoč se k tlom. 4'Kaj je na mojem vrtu? Odkod ta hrup?'* "'"Svetli emir, sonce zemlje jasne, na vrtu je ptičji rod, ki jo posedel sleherno vejčico. Ptičji rod prepeva in hvali velikega Alaha, ki je poklonil "Pojdi in prepodi jih!" Sluga je padel z obrazom pred gospoda in mu poljubil rob sandal. Stopil je na vrt in z glasnim krikom in z velikimi zamahi palice prepodil vso ptičjo drhal iz gospodovega vrta. Gospod pa se je zlek- krasenj zastrta in tako so ostala še dolgo, ko se je'zlati voz prepeljal skoraj od sredine nebeškega svoda. Nekoč pa, od takrat je minilo že dosti dni, odide gospod na vrt, da se od težkega posla spočije in razvedri. Ali — o veliki Alah! Kakšen je ta, št nedavno nebeško lepi vrt! nil v svoje pernice in še dalje Cvetje je uničeno, sredi grcdic spal. Pa glej nesreče! Drugo jutro še pred vzidom zlatega voza, je priletelo na gospodov vrt čuda ptic. Več kakor včeraj. In ob prvih pramenih zlatega sonca je začel ptičji rod prepevati, se poditi z veje na vejo in se med seboj prepirati za lepše prostorčke. Okna gos p-d »ve spalnice pa so bila so vedno globoko zastrta in noben sončni žarek ni mogel niti skozi goste zavese. .Petje *n vreščanje ptičjega rodu pa je postajalo glasnejše in glasnejš.- in zbudilo drugič gospodarja Jezen jO pograbil zlato to^alo in začel udrihati po miz:c:. Sluga je v hipu padel skoz« vrata tik pred mogočnega emirja. "Kdo.vrešči zopet na mojem vi tu? Hočem v miru spati!" Sluga je privzdignil bogate zastore in pokazal z prstom n \ vrt. "Poglej svetli snur! Ptičji rod prepeva in vre«?:, prav kakor včeraj." In sluga je dobil isti ukaz kakor prejšnji dan. Vzel je palico in z glasnim krikom prepodil rz gospodovega vrta ves zbrani ptičji rod. Ali o groza! Ptičji rod ni dal pregnati z vila. Kakor je preletel drug dan, tako je priletel in priskakljal-tretji in četrti, vseskozi polnih štirinajst dni. Sluga jih je pod:l in podil ali vselej so se vrni'.i nazaj v še večjem številu. Pa se je gospod po tistih dnevih razjezil, zagrabil slugo, ga stresel in za vpil: '^Pojdi in pokončaj to golazen nemarno! Vzemi limani-ce in jih nastavi. Kolikor se ;ih ne bo ujelo, vzemi najboljše strelce iz moje dežele jn jih postrelite s puščicam1. Jaz hočem v miru vladat i.'' Sluga je padel s čelom pred gospodarjevo obličje, nato vstal in storil po gospodai^e-vem povelju. Od tedaj je imel gospod božji mir. Zjutraj, ko je izšlo nebeško sonce, so bile njegova okna pri spalnici še globoko ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALL 72 atran!. Oena .......... JO GODCEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Ona JS HUMORESKE IN GROTESKE. 180 »trani. Gena JO Trda vex. Gena L— 12 KRATKOČASKOjBl ZGODBIC. 72 str. Gena M PO STKANI KLOBUK. 158 strani. Gena .... M POL I3TRA VIPAVCA, spisal Feig«. 1M sir. .66 PRErtrtežANt PRE&ERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Gena .. JfeS KtfJIGA ........................ JM KfUJtiA ........................ 30 Eft ŠAUlVEC. 80 strani. Gena...... .46 SPAKfe IN SAttfrtC. 160 strani. Cena ........ JM ift ZA IVOVfjp. liSO strani. Gena.......... .76 TOKRAJ IN tfflfcftAJ SOTLE. 67 strani. Gena JI TRENUTEK ODDIHA • (Kajl* Tseboje tudi laloigro "Vse naM"). SANJSKA KNJIGA 78 strani. Gena ..... ŽENINI NA&E KOPRNELE. 111 strani. KNJIGE LAHKO NAROČITE UVi ..... .1M js Gena M je vzdignjena na neštetih mestih zemlja, listje na vejah najžlalitnejšega sadnega drevja in eksotičnih nasadov je ofcjede no, veje in vejčice so se posušile in v steblih je odmiralo življenje. Gospod se je zgrozil udaril togotno ob tla in znplos To the Stockholders of SLOVENIC PUBLISHING COMPANY PLEASE TAKE NOTICE that the annual meeting of stockholders of the SLOVEXIC PUBLISHING COMPANY, •i New York <'ori*>ratiou, will be held on January 12, 1937 at 2. P. M. at the prlnoliKLl office; of the con»oration, 216 West 18th Street in the Borough nf Manhattan, City, County anil State of New York for purpose of (1) acting upon reports of officers: (2) electing directors; (3) apiwintiug two in- siwtors of election; (4) ratifying the acts of officers ami directors of tho corporation; and (5) transacting any • •ther business that may properly eunw ln.'fore the meeting. l>atee prikazali vrhi mogočnega jelenjega rogovja in spet izginili. Že je cul, da lahko po- kajo veje, bliže, veodreje-na tudi sovjetska tajna policija. V zvezi z zadnjimi dogodki v angleški kraljevski hiši se spominjajo londonski listi tragične usode marsikaterih au gleških prestolonaslednikov. Najstarejši sin Viljema Osvo jcvalca, vojvoda Robert Nor-mandijski. je bil na prestolu zaporedoma dvakrat nadome ščen po svojih bratih. Zgubil je svoje vojvodstvo in umrl v ječi. Najstarejši sin kralja Štefana je umrl pred svojim očetom. isto je bilo z najstarejšim sinom kralja Henrika II. Najstarejšega iina Edvarda IV. so odstavili, še preden so ga kronali. Najstarejša sinova Henrika VII. i.:i Jakoba I. sta umrla kot prestolonaslednika. Isto je bilo z najstarejšim sinom Edvarda VIL, bratom .Ju. iija V., najstarejši sin Jurija V. pa se je sedaj odpovedal prestolu. Angleški listi tudi pišejo, d i je bilo »v angleški zgodovini doslej samo dvakrat po troje kraljev v teku 1- mesecev. To je bilo v letih 1016. in 1065. Vladarji z imenom Edvard so bili večinoma zelo .nesrečni. Edvarda M učeni ka so umorili na povelje njegove matere, Edvarda II. so prisilili, da -e je odpovedal 'prestolu, Edvard III. je bil dekadenten vladar. Edvard IV. je imel zelo nemirno življenje, enkrat je moral v pregnanstvo, pozneje se je moral boriti proti svojemu svetovalen. tla je postal spet kralj. Edvarda V. so umorili, Edvard VI. je umrl v starosti 16 let. Samo Edvarda VII. ni težilo prekletstvo nad tem imenom. NOV RUSKI LEDOLOMILEC V leningrajskih ladjedelnicah bo kmalu dograjen nov le-dolomilec za sovjetsko polarno brodoje. Ledolomilec se bo imenoval "Jotsef Stalin". O-krog 1U0 konstrukterjev je delalo na projektu tega prvega ledolomilca, ki bo zgrajen v ruskih ladjedelnicah. Uporabili so vse izkušnje, pridobijo- STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem papirju • plat-ueniuii pr^lbi ............7.SV P0KRAJN1 ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija------30 Dravska Banovina........... -30 CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA .................60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming ............ .25 Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 Varofllom je priložiti denar, bodi ni v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y. >00000000000000000000000*% PIBlte nam za cene vosnlb U-ator, reservacljo kabin In pojasnila sa potovanj«. SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New Yo«fc SHIPPING NEWS Na parnlkih, ki so debela tiskani, vrše v domovino izleti pod vodstvi izkušenega spremljevalca. 1937 SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VRED NO ZA VSAKEGA 50 CENTOV ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street n<* na vožnjah po polarnem morju. Ledolomilec bo dolg 107 in širok 2.'> metrov, njegova tonaža bo znašala 11,000 ton. opremljen bo z najmodernejši-mi stroji in napravami, zlasti z električnimi navigacijskimi a-parati. Imel bo tudi dve močni oddajni postaji. Eden izmed njegovih petih krovov, in sicer zgornji, bo urejen za start letal. Xovi ledolomilec bo spuščen v morje najbrž že v marcu in v prihodnji polarni plovni dobi bo že vodil trgovske ladje po veliki severni morski poti. 5. januarja: Cbamplain v Havre Bercngaria v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre 9. januarja: Saturnia v Trieste Lafayette v liavr® 13. januarja: Washington v Havre Aquitania v Cherbourg januarja : Bremen v Bremen 16. januarja: Rex v Genoa Paris v Ha.vre 20. januarja: Bercngaria v Cherbourg 22. januarja-Europa v Bremen 23. januarja : Con te ell Savoia v Genoa Champlaln v Havre '.T. januarja: Aquitania v Clierbowg Manhattan v Havre 2 februarja : Bremen t Eremen Berengnria v Cherbourg H. februarja: Paris v Havre Ilex v Genoa februarja : Europa v Bremen 10. februarja : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja : Conte «!i Savoia v Genoa 19. februarja : Bremen v Bremen 20. februarja: lie de France v Havre Saturnia v Trst 124. febma rja : Manhattan v navre i Qnees Mary v Cherbourg 26. februarja : Europa v Bremen 27. februarja: Paris v Ha tre Rex v Genoa VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do IrdaJ Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pe leto. Da nam prihranite nei>otrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnl-n« pravočasne poravnati. PoSljlte naročnino naravnost nam aU Jo na plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj nagib rojakov naseljenih. VEČINA TEII ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TIDI KOLEDARJE IN PRATIKE; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. _ ZATO OBIŠČETE _ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBI J ETE CALIFORNIA: San Francisco, Jacob lan«h|n COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlC Walsenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. 'LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero. In Illinois) Joliet, Mary Bambicb La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustls North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Glrard in okolica, Joseph MoČnUt MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: " Chlsholm, Frank Goule Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Louis Gonfe Gilbert, LouLa Vessel Hibbing, Jobn PovSe Virgins, Frank Brvaticb MONTANA: Ronndnp, M. II. Paftlan Washoe, L. Champ« NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NIW YORK: Gowsnds, Karl Uttla Fails, OHIO: Barber t on, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Karl* linger. Jacob Rem Ik. John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Knmfe Youngs town, Anton KlkelJ OREGON: *; Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louis SapanHt Farrel, Jerry Okora Forest City, Math Kaarin Greensburg, Frank Novak Johnstown, Jobn Polants Krayn, Ant. TanielJ Luzerne, Frank Balloch Midway. John 2nst Pittsburgh in okolica, J. Pogačar In Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. fhMfm West Newton. Joseph Jovaa WIS CON 8 IN: Milwaukee, West Allls, Fr. »«fc Sheboygan, Jasepi WYOMING: Rock Springy Lonis DiamondvUle, Joe Rolicb ___