i
i
“3-3-Prosen-naslov” — 2009/3/26 — 15:42 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 3 (1975/1976)
Številka 3
Strani 132–134
Marijan Prosen:
ASTRONOM IZ SAMARKANDA
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/3/3-3-Prosen.pdf
c© 1976 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2009 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
ASTRONOMIJA! IL.--__
ASTRONOM IZ SAMARKANDA
-
Tatarski vladar, astronom in
matematik Ulugbek (1394-1449)
SI.1
Znanost nenehno bogate po-
membna dela posameznikov, ki z
ustvarjalnim duhom preraščajo
svoj čas in vplivajo na razvoj
znanosti. Včasih pa njihovo de-
lo tudi utone v pozabo. Nekako
tako je bilo s tatarskim vla-
darjem, samarkandskim astrono-
mom Ulugbekom, ki ga po veli-
čini duha brez dvoma lahko pri-
merjamo s Kopernikom, Kepler-
jem ali pa Galileijem.
Veliki učenjak Srednje Azi-
je Ulugbek je bil vnuk zname-
nitega tatarskega osvajalca
Timurja, ki je proti koncu 14.
stoletja podjarmil srednje-
azijske narode in vladal veli-
ki državi od Kitajske do Male
Azije. V prestolnico nove dr-
žave Samarkand se je iz pod-
jarmljenih dežel stekalo ve-
likansko bogastvo, prišli pa so tudi številni gradbeniki, roko-
delci, umetniki in učenjaki. Po njihovi zaslugi je postal tedaj
Samarkand eno največjih in najlepših kulturnih središč Vzhoda.
Po Timurjevi smrti je država razpadla, vendar je pozneje Ulug-
bek zedinil pod svojo oblastjo mnogo narodov Srednje Azije. Kot
izredno izobražen državnik je posvetil veliko pozornost razvoju
znanosti. V Samarkand je poklical najboljše učenjake Vzhoda in
132
SI. 2 Verjeten iz g led Ulugbekovega astronomskega observatorija v Samarkandu.
Glej še F.Hoyle: Astronomija, MK
1
Lj ub l j ana 1971 . s tr .95
jim nudil od li čne delovne pogoje. Tudi v drugih mestih drž ave je
ustan avljal š ol e , kj e r so predavali sveto vne znanosti. Za astro -
nome pa je okoli leta 1425 zgradil občudovanja vreden observato -
r i j (sl. 2). Tako veli ke in dobro opremljene zvezdarne do tedaj
in še dolgo potem svet ni vid el.
Ta kr a t še ni so poznali daljnog1ed ov. Nebesne pojave so opazo-
vali s pr ostimi očmi . Kot v starem veku , s o astronomi s voja opa -
zova nj a op ravljali z razn imi kotomer i, ki so bili opremljen i z
"m ~r k om" i n "muho" . Z nj imi so določali leg e neb e s ni h tel es .
Predvsem so j ih zanimali Sonce in plan eti, ke r s e nji hove lege
na nebu st a l no s pr eminja jo po za konih , ki ji h t edaj š e ni s o po-
zna l i.
133
Ulugbek f n njegovf s o d e l a v c i  
so s kotomeri, aed kateritai j e  
bS1 Dud1 velikanskt kawnit stop- 
tifeast kvadrant  s polaeroa 43 
metrov ( 9 1 . 3 ) .  f z m a r t l f  l e g e  
vet kqt 1000 zvezdaa. NatanE- 
nost n f l h o v i h  ateritev Je bile 
za t-tste Ease izredna, s a j  so 
merilf na nekaj  IoEnfh minut 
natanCno. Sele v 3estnajsters 
stolatju j e  Tycho Braha aeril 
natanEneje Irnerfl Je loEne ai- 
nute) . 
Ulugbek s i  Se prlzadevel, da 
b i  jzobrazil I j u d f .  Bil j e  svo- 
bodoaislec i n  s o v r a t n i  k vere. 
Zato so verski f a n s t t k l  skovalt 
z a r o t o ,  v ke ta r l  j e  b f l  u b i t .  
Hjegov o b s e r ~ a t ~ r i j  $ 0  zravna9 i SI .3  astank1 kamhlPqa kygdrm 
z zeml jo ,  astroaome i n  druge Sansrkandu 
rnanifce kulture pa s o  irgnali 
i z  drzave.  Skoda, da so d e l o  t e h  astronomer t a k o  na r f l o  z a t r l i .  
l e l e  nedavna 50 o d k r l l i  ostanke zrerdarne tn tako  d o b i l t  pravo 
predstavo o t e j  za svoJ tas velitastni zgradbi.