OSAMELI KRAS V PODRAVSKEM DELU SR SLOVENIJE (z 8 risbami in 6 fotografijami v besedilu) THE ISOLATED KARST AREAS OF DRAVA RIVER BASIN IN THE NORTHEASTERN SLOVENIA (with 8 Maps and 6 Figures in Text) DUŠAN NOVAK (Geološki zavod, Ljubljana) Referat na 6. kongresu speleologov Jugoslavije (Sežana-Lipica, 10.-15. oktober 1972) Paper presented at the 6th Yugoslav Speleological Congress (Sežana-Lipica, 10-15, Octob.er 1972) Pregled kraških ozemelj v podravskem delu Slovenije V porečju Drave v severovzhodni Sloveniji so kraški pojavi razviti v triadnih oziroma permskih apnencih in dolomitih ter v terciarnem litotamnij- skem apnencu. Največje kraške površine so v porečju Meže, v območju Olševe, Pece in Uršlje gore. Nekaj kraških krp je tudi na Pohorju in Kozjaku, kras pa je še na Boču in na litotamnijskem apnencu v Slovenskih goricah (sl. 1). Kraški pojavi so bodisi površinski (vrtače, žlebiči) ali podzemeljski (jame, izviri in ponikalnice). Kraške povr,šine so neizrazite, prevladuje fluvialni relief. Pregled dosedanjih raziskav V območju rudišča v Mežici je v letih 1960-61 Geološki zavod preiskoval vodne razmere in režim dotoka vode v rudarska dela ter ugotovil obsežne spremembe prvotnega stanja. Ugotovljeni so bili trije tipi podzemeljske vode in območja napajanja rudarskih del, kar je bilo dokazano tudi z nekaj barvanji. Zaradi kraškega režima pretakanja podzemeljske vode bi bila prizadevanja za zmanjšanje pritoka razmeroma malo uspešna. Rudnik nadaljuje sistematično opazovanje hidrogeoloških objektov vzporedno s širjenjem odkopnih polj. Kasneje je manjši kraški objekt v donački d1slokacijski coni opisal A. R a - m o v š (1962), o jami Belojači v Halozah pa je poročal R. Go spod ari č (1960, 1961)). Na zborovanju v Domžalah je podal pregled osamelega krasa v Sloveniji tudi F. Habe (1972). V letih 1966 do 1969 je bila izdelana regionalna hidrogeološka študija po- rečja Drave in Mure. študija je dala splošno sliko o vodnih razmerah, za podrob- nejša in projektantska dela pa je potrebno sliko še dopolniti z dodatnimi razi- skavami. Kot območja s potencialnimi zalogami podzemeljske vode so izdvojena tudi območja zakraselih karbonatnih kamnin na Peci, na Olševi, na Uršlji gori in na Boču. Nekatera hidrogeološko manj pomembna območja so še na zakraselih kameninah na Pohorju, Kozjaku in v Slovenskih goricah. V nadaljevanju se bomo omejili le na prikaz obsega in značilnosti zakraselih območij. Kraške objekte v teh območjih je poleg avtorja raziskovala še jamarska skupina iz Slovenj Gradca. Za podatke se njenim zastopnikom zahvaljujem. Litološke in tektonske značilnosti podravskega dela Slovenije V Podravju, ki leži na stiku med Osrednjimi Alpami, Južnimi apneniškimi Alpami s Karavankami in Panonsko kotlino nahajamo magmatske kamnine ter kamnine paleozojske, triadne, kredne, jurske in terciarne starosti. Bogato so zastopani tudi kvartarni sedimenti. 59 ~ • f -( o J območje s kraškimi pojavi - karstic areas A v s l R A ~ ~.r·vJ ~ kraški objekt - karst caves \ ,,,,.--. ..,.-✓·\.r·-·~. / ......... _..---·-•·, /' 321;-;;~'i'-'·,....-• ·,., - ,/ ..... ,J'. / / 3213 3542 oa49 ! -,J , 3142 ~ · / ,/ ~ A91 '7RADLJE: \.✓'"-' ,/ .3208 l & 2407 5 10 15 20km + ~ 3?09 Sl. l. Območja kraškega sveta v podravski severovzhodni Sloveniji Dušan Novak, Osameli kras v podravskem delu SR Slovenije 5 Metamorfne in magmatske kamnine zavzemajo predvsem široko območje med Dravogradom, Ravnami, Mariborom in Slovensko Bistrico. Mladopaleozoj- ski sedimenti so sestavljeni iz raznobarvnih skrilavcev, peščenjakov, breč, kon- glomerata in apnencev. Manjša območja teh kamnin nahajamo v območju Ka- ravank v Vitanjskem nizu, Konjiški gori, na Boču, Pohorju in na Kozjaku. Triadni sedimenti so v glavnem razviti v severnoalpskem faciesu. To so raznobarvni sljudnati kremenovi peščenjaki in skrilavci, lapornati skrilavci, apneni peščenjaki, dolomit, apnenec ipd. Srednjetriadne plasti zastopa v območju Karavank sivkasto rjavi dolomit, ki prehaja v temnosivi ploščasti apnenec z redkimi gomolji rožencev in tvori talnino debelemu kompleksu wettersteinskega apnenca in dolomita. Apnenec se menjava z argiliti tudi v naslednji, karnijski stopnji, nakar sledi noriški dolomit. Videz apnencev se zaradi sekundarnih sprememb (dolomitizacija, oksidacij- ski procesi, itd.) močno spreminja. Dolomiti so navadno sivi in beli ter močno zdrobljeni. Skupna debelina triadnih karbonatnih kamnin znaša po I. š t r u c 1 u (1965) 1500 do 1800 m. Triadne apnence in dolomite nahajamo pri Vitanju, pri Zrečah, na Pohorju, na Kozjaku in na Boču. Jurske plasti so razvite le okoli Pece in Uršlje gore kot krinoidni apnenci in lisasti laporji. Erozijske ostanke krednih plasti nahajamo v Slovenjgraški kotlini, na Pohorju in v okolici Zreč. To so sivi lapornati apnenci, glinast lapor s premogom, lapor, peščenjaki in svetel grebenski apnenec. Vzhodni in jugovzhodni del Podravja pa je zgrajen iz klastičnih sedimentov paleogena, neogena in kvartarja. Značilni za to mejno ozemlje so nekateri močnejši prelomi, ki sekajo ob- močje in dajejo ozemlju značilno zgradbo. Karavanke so razdeljene v dolge in ozke strukturne pasove s pretežno tektonskimi stiki. Severno predgorje Ka- ravank spremljajo prelomnice na stiku triade in terciarnih plasti. Tako se stikata triada in neogen na severnem robu Uršlje gore ob prelomu, ki poteka od zgor- njega Razborja proti Sv. Roku in ob Sečnici do Šmiklavža. številni so tudi prelomi prečno na te smeri. Najbolj je značilen Laboški prelom, ki poteka po spodnji Mislinjski dolini mimo Legna, ob Srečkovem po- toku in po Doličkem podolju proti jugovzhodu, kjer preide v vitanjski prelom. Ob njem meji Pohorje na paleozojske kamnine in mezozojske sklade, ki grade Vitanjski niz. Prelomnica poteka nadalje od Lipe proti Stranicam ter med Žičko gorico in Golo rebrijo mimo Loč proti Poljčanam, severno od Boča in vzdolž južnega roba Dravskega polja. Prekrita je s kvartarnimi in terciarnimi plastmi. Ob prelomnici je dvignjeno jugovzhodno krilo, območje Haloz, terciarne plasti so bile premaknjene ali celo prevrnjene. Na južni strani Konjiške gore in Boča poteka tej vzporeden donački pre1om. Posamezne kraške enote Porečje Meže To porečje je bilo preiskano s posebnim poudarkom na vodne razmere v -0bmočju rudarskih del in sicer podrobneje v letih 1960-61. Del podatkov je že objavljen (D. No v a k, 1962). 61 6 Acta carsologica VI, 1974 Zaradi položaja na stiku med apneniškimi Alpami in Dinaridi na eni strani ter Osrednjimi Alpami na drugi strani in zaradi vulkanske dejavnosti je to ozemlje geološko in hidrogeološko zelo raznolično. Tu nahajamo kamnine s tipično razvitim krasom in ozemlja s popolnoma neprepustnimi kamninami. Zakrasevanju so podvrženi predvsem ladinski in anizični apnenci. Za taka tla je značilno pomanjkanje površinske vode ter deloma plano in golo površje (npr. Peca in Mala Peca, Olševa, krpa apnenca nad Heleno in apnenci v zaledju Mučeva in Jankovca). Dolomiti v tem območju niso zakraseli. Krovnino prepustnim srednjetriadnim skladom tvorijo karnijske plasti, ki so po svojih litoloških značilnostih za vodo neprepustne in so važna bariera za vodo v mežiškem rudniku. V zakraselem ladinskem apnencu nahajamo vrtače, kotliče, zaobljene in za gozdni pas značilne škraplje z žlebiči in celo kraške jame. Na območju, kjer prihaja apnenec na površje, je pritok v jamska dela po- večan; količina pritekajoče vode se spreminja z oziram na letni razpored padavin. Z geološkega stališča so prav tako zanimive razmere v notranjosti apnen- čevih masivov, ki so bile odkrite z rudarskimi deli. Značilne so široke in raz- širjene razpoke, ki jih je bilo opaziti v jamskih delih, najpogosteje v višini 7. in 8. obzorja, to je v višini nekdanje erozijske baze. V globljih delih, pod 8. obzor- jem, je razpok vedno manj, vendar so še vedno do globine okoli 150 m pod nekdanjo erozijsko osnovo. To dokazuje, da kraški proces napreduje vzporedno z rudarjenjem in da se voda v pasu globinskega pretakanja kraške podzemeljske vode pretaka sifonsko. Zaradi rudarskih del, ki so segla že globoko pod erozijsko bazo, so se prvotne razmere znatno spremenile, tako, da površinski potoki sedaj zatekajo v globino, pod erozijsko bazo Meže. Voda priteka v rudarska dela še iz Helen- skega potoka in iz struge Tople v območju Pece; to so dokazala barvanja. Kraški objekti ob Topli in Helenskem potoku so manjši in so bili že opisani (D. No v a k, 1962) npr. Votlina nad Jankovcem (kat. št. 2500), udorina v Heleni (kat. št. 2501), jama nad jezom (kat. št. 2502), spodmol pri Vranici (kat. št. 2504) in največji objekt tega območja, 40 m dolga Korančevka (kat. št. 2503), ki leži na južnem pobočju Pece. Jama je značilna po velikih količinah gorskega mleka. Olševa (1929 m) je apnenčev masiv na razvodnici med Savinjo in Mežo. Cok triadnega apnenca obdajajo drobljivi triadni dolomiti, paleozojski in triadni laporji in skrilavci s peščenjaki in metamorfni skrilavci. V smeri od vzhoda proti zahodu je podaljšana tudi os masiva Olševe. Neprepustne kamnine tvorijo na južni strani globoko bariero. Na severni strani je ta bariera načeta z erozijsko dolino Meže. Apnenec seže tod globoko v dolino, do višine okoli 1200 m, kjer se pojavlja glavni del vode v izviru pri Kosu. Površje Olševe je zakraselo. Poleg že znane paleolitske postaje Potočke zijalke (kat. št. 634) je znanih na Olševi še nekaj manjših kraških objektov, ki so na samem vrhu in na vzhodnem ;pobočju v bližini stika z dolomitom, npr. Kapežnica (kat. št. 637) in Mec€'Snikova zijalka (kat. št. 635). Apnenci, deloma dolomiti Uršlje gore (1696 m) so z vseh strani obdani z manj prepustnimi dolomiti, laporji in peščenjaki v glavnem karnijske starosti. Prioti zahodu je to območje s prelomom odrezano proti dolomitom Jazbine in Javorskega potoka. Proti severu je Uršlja gora narinjena na terciarne plasti pri Kotljah. Na stikih z manj prepustnimi kamninami se pojavlja voda v manj- 62 Dušan Novak, Osameli kras v podravskem delu SR Slovenije 7 Sl. 2. LEGA VEŠNERJEVE JAME IN GEOLOŠKA ZGRADBA OKOLICE PLANICE NAD FRAMOM po Germovšku 1952 500 O 500 1000 1500 2000 m -----====c=c!,,----oi=====------ '-=..-.::,-...-,~:3--~~= ====--:= :====-~ -:~: -T:~ i ~~i """'.......,..,..,,,,........,....o.N"'_.,.....,..,......,......,......,.,..vv-,....,..,., ........... .-- _...~ ....... - ........ ----~~- 3---------- -----.....,... ............ - .,_.... .,,...,.. '"V"" V' --- "....,...""' ......,., w.......... ..,.,..... .....,... ........ _... - 3~ -- """""" ......... ~ -- w, _, -.,.. .....,.. .......,.. c:r: .......,._ .....,.. ......,_ ...,...r, VV"I .....,... ,......r\ ......,... ..,.,..r. ........ RUTNtK_,... ......... _.,,,., _...........,.. ~ffl.J.NtK- ..,.:::---_Q:'.=_ --~--:__ ~ -----=-'::., ":,_:;:::;:;::.::::;::,::: .;:::- ::.šisrDOBJC _ - ~-w- ~8/1 = - = ~ = - = ~ - -:_,,--:::.::.:.,.;,:: = ;::::: :::_:,,.-_-.;::- VE!;NERJEVA JAMA, kat. štev. 21.07 TLORIS 2 77 --/, ---1-.... ---Q / 30: 1 1 -d::_ -.L.........l ~ O 2 -- < ;;+t-- 1 - gnajs 2 - filitasti blestnikovi diafroriti, blest. skrilavci 3 4 5 .,.,...,..,........,,.,..,~......,............,..,.,..,...,.,.,...,.,.,..,.. _ _..__..,.;v,. -----,vv. --.....-..,..,,.,r,.-..... _ _,...,._.......,,... .......,....,....,.......,..,_,,.;..,_......,..........._ -~.....,.. ......... -...,.,... amfibolit marmor LEGENDA ~ l=-=I 2 I=-- -=-l 3 1-S-+j ,: 1 1 5 naplavine rek in potokov 4' 6 « 7 '? 8 r., D- 9 8 Acta carsoJogica VI, 1974 ših izvirih, večje vodne količine pa izvirajo v dolinah, ki so ob prelomih globlje zarezane v apnenec, npr. Suhadolca, Sečnica in Hotuljka. Na zakraselem površju Uršlje gore nahajamo v glavnem škraplje in žlebiče, vrtače in kotliči so redki. Na vzhodnem pobočju je poznano 15 m globoko Plešivičko brezno (kat. št. 3207). Pohorje in Kozjak Osrednji del Pohorja je zgrajen iz magmatskih kamnin, predvsem tonalita in obdan s pasom metamorfnih skrilavcev, med katere so vkleščeni tudi večji bloki marmorja. V eni od leč marmorja je nad Framom manjši kraški objekt (sl. 2). Vešnerjeva jama (kat. št. 2407) ali Luknja pri Nacetu (F. Habe, 1972). Razpokani marmor odvaja iz preperinskega pokrova vodo, ki se pojavlja v iz- datnem izviru v najnižjem delu leče. V območju Kozjaka nahajamo nad Radljami (sl. 3) v plasteh slabo meta- morfoziranih peščenih paleozojskih skrilavcev in peščenjakov nekaj krp sivega apnenca, ki leži na skrilavcih in gradi vrhove in višje lege v zelo razgibanem Sl. 3. HIDROGEOLOŠKA SKICA OKOLICE RADELJ OB DRAVI 500 Z50 O 500 1000 1500 2000 m ---'---""~~~"----~~~~-------- 1 - naplavine rek in potokov 2 - apnenec in pole dolomita CI] J gs1¼Q ' ... 6 3 - kremenov peščenjak, konglomerat, skrilavec, peščen skrilavec 4 - metamorfni skrilavci 64 Dušan Novak, Osameli kras v podravskem delu SR Slovenije ,O 5 Acta carsologica N I III 3142 PAVL/JEVA PREREZ -6o,4m Sl. 4. Pavlijeva luknja; tloris in prerez 65 9 LUKNJA 10 12 16 • ,,,,, 10 Acta carsologica VI, 1974 reliefu. Največji sta v Stwem gradu (581 m) in v Perkolici (602 m) nad Rad- ljami. Na severozahod od tod je še troje manjših krp apnenca pri Berku. Se- verno obrobje Starega gradu in Perkolice je v tektonskem stiku s peščenimi skrilavci, ki vpadajo na južnem stiku pod apnenec. Na južnem robu je v debri med obema vrhovoma manjša podzemeljska jama - Huda jama (kat. št. 3191), vrh P erkolice pa je (v nadmorski višini 594 m) eden od najglobljih kraških objektov tega območja - Pavlijeva luknja (kat. št. 3142), 50,4 m globoko brezno (sl. 4). V tem območju je še nekaj, do 20 m dolgih objektov kot npr. Pečnikov rav (kat. št. 3282). Pečnikova luknja (kat. št. 3283). Ovčje peklo (kat. št. 3192) . Razpoka (kat. št. 3542) itd. V srednji krpi apnenca pri Berku je visoko v pobočju razmeroma nizka, 114 m dolga Jama pod Berkovimi pečmi (kat. št. 1849). V njej so pred več leti pri poizkusnem izkopavanju našli sledove paleolitskega človeka. Vsaka teh krp sprejema nekaj padavinske vode, ki jo v najnižjih delih podnožja oddaja v izvire, npr. Mrzli studenec pod Pušenkom. Podobne so razmere tudi na Pohorju, v Planini južno od Radelj . Le-tu je manjša krpa brečastega apnenca, ki obsega nekaj desetilll m 2• Po 111ajbližjem zaselku Zapečniku jo imenujejo Zapečke peči. V teh pečeh sta dva nekaj metrov dolga spodmola (Jami v Zapečkih pečeh, kat. št. 3208). Fot. l. Boč s Klokočovnika (fot. D. Novak) 66 Dušan Novak, Osameli kras v podravskem delu SR Slovenije I POŽIRALNIK V KLEČAH 3379 POŽIRALNIK NA FRAMILI 3309 O.NOVAK 17.6.1969 l POŽIRALNIK PRI BOLNIŠNICI 3308 o ] Sl. 5. Požiralniki in jame na območju Boča Območje Boča in Haloz 11 Boč s svojim nadaljevanjem proti vzhodu je eden od členov vzhodnih Ka- ravank (fot. 1). Med donačkim in konjiškim prelomom se bloki karbonatnih kamnin dvignejo visoko nad okolico in dosežejo višino 980 m. To so grude triadnega in permskega apnenca in dolomita, razpokane in razkosane ter obdane s paleozojskimi in terciarnimi neprepustnimi plastmi, skrilavci, konglomerati, laporji in peščenjaki. Zakrasele kamnine Boča so na severni strani obdane z anizičnimi in skit- skimi ploščastimi apnenci z roženci, apnenci s polarni laporastega skrilavca ter kamninami miocenske laporno-peščene serije. Na zahodu je apnenčev masiv zaprt z neprepustnim drobljivim dolomitom, prav tako tudi na jugu, kjer ga v višini planinskega doma, okoli 720 m, zapira še karbonski glinasti skrilavec in peščenjak. Z vzhodne strani nahajamo ob apnencu miocenske klastične kamnine. Z neprepustnih plasti se v višjih legah odteka padavinska voda površinsko; zbira se v manjše potoke, ki pa zaradi majhnega padavinskega območja nimajo kaj prida vode in so večji del leta suhi. Na stiku z apnencem ali dolomitom ti potoki izginejo v požiralnike. Niz požiralnikov sega od planinskega doma proti vzhodu do pod Stavškega vrha. V zadnjega, najbolj vzhodnega, ponikne največji in najbolj stalen potok. Ne- kateri od požiralnikov so tudi nekaj metrov prehodni. Vsi požiralniki so le 5* 67 12 Acta carsolog ica VI, 1974 Fot. 2. Izvir Pod Pečjo pri K ostrivnici (fot. D. Novak) kratek splet ozkih, proti severu strmo segajočih špranj (Požiralnik na Frmili, kat. št. 3309; požiralnik pri bolnišnici, kat. št. 3308, sl. 5). Poleg teh sta ob stezi od planinskega doma proti vrhu Boča še Balunjača (kat. št. 1067) in Mala jama (kat. št. 1733), le po nekaj metrov dolgi podzemeljski votlini. V obrobju masiva je nekaj pomembnejših izvirov. V Dreveniku, na južnem pobočju , je izvir Pod pečjo (fot. 2) , z zelo spreminjajočo se vodno količino (med 10 in 1 1/sek). V grapi za cerkvijo Sv. Lenarta je prav tako nekaj izvirov z do nekaj 1/sek vode. Ob Beli n ad Poljčanami je zajet izvir Toplica. To ime se ga je prijelo zato, ker pozimi okrog njega sneg hitro izgine. Relativno višja temperatura izvirne vode sneg sproti taja. Najvažnejši pa je izvir potoka v Studenicah. Voda se v Studenicah pojavlja v zatrepni dolini, ki je globoko zarezana v pobočje ; tam sega apnenec nizko v dolino (sl. 6). Najnižji od izvirov (262,03 m) je izvir Bajer na dvorišču nekdanjega samostana (fot. 3). Z višjih izvirov v opuščenem kamnolomu pa priteka voda iz vrste r azp ok. Na vzhodni strani pri- teka skoraj stalno iz špranje v višini 290,36 m, na zahodni strani pa v višini 286,41 m. Piezometrični nivo je torej na vzhodni strani kamnoloma višji, kar si razlagamo z različno prepustnostjo kamnin . Da bi določili padavinsko zaledje 68 Dušan Novak, Osameli kras v p odravskem delu SR Slovenije o 1 Qh 6 ~~ 2 1-· ~o 0 Q70° 0 1 , . D , , O . · <> • ~T~ 7 3 Rk~;+l ' t~~?~ s ~ 6 g ~~ 1 ·-:_.c;._.·.-1 1 2 3 4 5 glinaste naplavine rek in potokov prod in prod s peskom lapor, peščenjak in kon- glomerat plastoviti laporji in la- porni peščenjaki apnenec 10 ..,... 15 ! II r., 16 :;= 12 f""\ c;:, c:;:, 17 13 " 0 -1 6 - dolomit 7 plastnvit apnenec z ro- ženci 8 apnenec v polah med skri- lavcem in peščenjakom 9 kremenov peščenjak in konglomerat, temnosiv skrilavec Sl. 6. Litološka skica zaledja Studeniškega potoka 69 13 E!' ~ ' 9 14 Acta carsologica VI, 1974 Fot. 3. Izvir Bajer v Studenicah (fot. D. Novak) izvira, smo leta 1969 obarvali potok pod Stavškim vrhom, pri požiralniku v višini 680 m, ko je teklo vanj 8-101/s vode. Barva se je po 104 do 144 urah pojavila v izvirih v Studenicah. Obarvan je bil n ajprej »desni« (vzhodni) izvir v kamnolomu, zatem izvir Bajer in najkasneje »levi« (zahodni) izvir v kamno- lomu (fot. 4). Po krajšem dežju se je pojavila voda še v skrajnem »levem « izviru, ni pa bila obarvana, kar priča, da ta izvir napajajo občasni potoki, ki ponikujejo na zahodu od Stavškega vrha (fot. 5). Voda, obarvana z nižjo koncentracijo barvila, pa se je pojavila tudi v občasnem izviru med »desnim« in »levim« iz- virom v kamnolomu. Višinska razlika med požiralnikom in izviri znaša 390 do 418 m, zračna razdalja pa je okoli 2300 m. Navidezna hitrost podzemeljskega toka je 19,2 do 22,2 m/h. Razmeroma slabo razčlenjena krivulja koncentracije barve (sl. 7) kaže na sklenjen podzemeljski odtok, ki pa je v zadnjem delu zaradi tektonskih razm er počasnejši in razcepljen; zaradi tega se je pojavila barva v različnih izvirih v različnih časih. Požiralniki na vzhodu napajajo vzhodne izvire, izviri n a za- hodni strani pa dobivajo vodo iz potokov, ki postanejo aktivni šele po deževju. V izvir Bajer priteka voda iz globljih vodnih horizontov, deloma sifonsko. Na to 70 Dušan Novak, Osameli kras v podravskem delu SR Slovenije 15 kažej o nižje koncentracije barvila in zakasnitev v pojavu barve. Val barve je trajal skoraj tri tedne, v zadnji tretjini se je koncentracija barve za krajši čas dvignila zaradi kratkega naliva, ki je pospešil podzemeljski dotok do zahodne strani. Iz geološke zgradbe in opazovanja vodnega režima lahko zaključim , da se območje v okolici planinskega doma na Boču in cerkve Sv. Marije vzhodneje odmaka proti jugu v izvir Pod pečino. Svet od Frmil proti vzhodu in osrednji del Boča pa daj eta vodo Studeniškemu potoikru. EnakiomeTen režim odtoka i111. gibanje temperatur izvira Toplica ob Beli, ki smo ga tudi opazovali, pa priča, da ima ta izvir s kraškimi vodami manj povezave. Napajajo ga vode z dolomit- nega sveta v območju Bele. Naslednja kraška znamenitost je čok debeloskladovitega permskega apnenca, ki zavzema vrh okoli kote 445 m nad rudnikom Šega pri Makolah. Čok sivega apnenca je obdan z oligocenskimi laporji in na ta način osamljen. Na najnižji točki tega masiva je vhod v okoli 470 m dolgo jamo Belojačo (kat. št. 2204, fot. 6) , iz katere v višini okoli 330 m priteka manjši potok. V jami je dvoje glavnih in nekaj stranskih rovov (R. Go spod ari č, 1960). Na stiku apnenca in laporja ponikuj ejo trije manj ši potoki, površje apnenca p a je zakraselo in vrtačasto. Fot. 4. Levi izvir v kamno- lomu v Studenicah (fot. D. Novak) 71 16 Acta carsoJogica VI, 1974 Fot. 5. Pri barvanju za Stav- škim vrhom (fot. D. Novak) Del jame Beloj ače je voda izoblikovala ob leziki, ki poteka od severovzhoda proti jugozahodu, drugi del pa obsega rova, ki dovajata vodo iz ponorov. Raz- lični prerezi kažejo, da jih je ustvarila skozi raZJpoke in lezike kapljajoča voda in vodni tok. R. Go spod ari č, (1960, 1961) sklepa na podlagi trdot in temperature vode v nekaj izvirih v obrobju apnenčeve krpe, da razen izvira izpod jame nima nobeden od izvirov zveze s kraško vodo. Sklepa, da je možen primer, da tod dosežejo površje celo juvenilne vode. Voda, ki priteka iz jame, je bila zajeta za potrebe bivšega premogovnika. Eden od požiralnikov na jugozahodni strani, požiralnik pri Klečah (kat. št . 3379, sl. 5), je okoli 30 m globoko brezno; ustje brezna je v višini okoli 370 m. Obarvali smo potok, ki izginja vanj. Po okoli 34 urah se je obarvana voda pojavila na ustju jame Belojače in je obarvana tekla še okoli teden dni. To priča o počasnem podzemeljskem odtoku po domala vodoravnem rovu. Na raz- dalji 400 m in pri navideznem padcu med dnom brezna in izvirom, okoli 10 m, je navidezna hitrost 11,1 m /h. Zanimiv primerek »mini krasa« opisuje A. Ram o v š (1962) na območju Klokočovnika pri Ločah kjer so ob tektonskih črtah m ed terciarne plasti vgne- teni permski in triadni apnenci in dolomiti . V enem od takšnih ostankov sta tudi Mokra in Suha Votla peč (kat. št. 1378), ena še aktivna, druga pa že suha. 72 /N!_O•I „ ITT +++ t-+-+-+-+-+,c+-+-j.\-4-~ ~ J,- ;; ~ +--1----: H1 1, Sl. 7. l ITTRt KRIVULJE KONCENTRACIJ BARVE NA IZVIRIH STUDENIŠKEGA POTOKA ___., KA/,fNOLO/>f ~x-~ KA/,fNOLON • tE'fJ 1 1/ 1111 l l l l l 1,,1 11 ~i !r 1111111111 ! 11 H 1111.+H I j 1111111 ++t+++H-tt# J,- '~, ~ m-Jj_j_-l.__j_j_ 1 Ji ,- - 1 1 ,,,,,., 1 ~ ~ mtJlIUttlt] III II rHHl~ffin++trr1r:rmwl11tU11111+H-+ 1/ofwi' f' l,P L, 1--- 1 ~ ,,.1 W--1--+-++++.\--1----l-'-+--+-+-++-!--! ++-1 - !,!~:!~ • 11 " 1~ f /J „ 11 f 1111+ t 11 rt; '" -l--+-+- • ,1 „ ij.: • ,, ,, ; . ""' 1l 1717Y,t_;; ~rrmmn 1 11 II .ijc f 11 II~ •,:~r,,'.' f 1 ,:li,;• t f ,;~.,;• H- -+-+-l-+-+-+-1-4-- -+-l----4-----1- $ 11 II l-;~;;--:·~4-+-l- " " " t1 ~ nVI 18 Acta carsologica VI, 1974 Fot. 6. Vhod v Belojačo (fot. D. Novak) Jami sta okoli 80 m vsaksebi, v zgornji, Mokri Votli peči, je danes zajeta voda za lokalni vodovod. Jami sta nekaj nad 10 m dolgi. Voda, ki napaja potok pri- teka z nezakraselih kamnin in prenika skozi apnenec. Slovenske gorice Te gorice pripadajo po svoji tektonski zgradbi Alpidom oziroma njihovim najbolj vzhodnim odrastkom. V geološkem in morfološkem pogledu so samo- stojna enota v porečju Drave. V njih se med dolinama Pesnice na severu in Drave pri Zg. Dupleku na jugu razteza od Lormanja proti jugozahodu gričevje, ki doseže najvišje vrhove v Kumu (424 m) pri Grušovi vasi in v Preski gori . (334 m). Pobočja gričevja niso strma, so pa zelo razčlenjena. Od glavnega hrbta je Jablaniški potok od- rezal njegov severovzhodni del, Presko oziroma Strmo goro (sl. 8). Tu je med miocenske laporje in peščenjake vložena okoli 100 m debela plast litotamnijskega apnenca in peščenjaka, ki je zelo porozen in prav lahko prepereva. Na njem leže peski in peščenjaki ter peščeni laporji. Vse te kamnine prekriva debela plast preperine, v dolinah nahajamo v glavnem peščeno-glinasto naplavino. Litotamnijski apnenec je v tem območju zbiralec podzemeljske vode. Tvori manjšo kadunjo, ki je od vseh strani zaprta z neprepustnimi plastmi. Izvire 74 1 2 3 4 5 naplavine rek in potokov pobočni grušč prod s peskom in glino lapor, peščen lapor, peščenjak in pese litotamnijski peščenjak in apnenec