delitvena razmerja se spreminjajo
Ideja je razdelana in bo, kot pravi Andrej Kirm, kmalu ponudena v obliki predloga, ki naj bi zaživel že prihodnji mesec.
S tem, ko smo postali podjetje, ni več skupnega prihodka, ampak operiramo le še s prihodkom podjetja, ki smo ga dolžni kot takšnega prezentira-ti tudi navzven. Tako ostajajo interna delitvena dohodkovna razmerja stvar odnosov med podjetjem in tovarnami brez obveze, da predstavljamo te podatke tudi navzven, kot smo jih bili dolžni do sedaj. Seveda pa želimo obdržati sistem dohodkovnega spremljanja, ker so
ta lahko močan motivacijski dejavnik. Da bi to zares lahko bila, pa je treba, kot ugotavljamo v Labodu že predolgo, na teh internih dohodkovnih razmerjih marsikaj dodelati, spremeniti. To bi sicer lahko že storili, saj ni bilo nikakršnih ovir, vendar je že tako, da smo se intenzivneje spoprijeli s temi vprašanji šele sedaj.
Želeli bi doseči objek-tivnejši prikaz dejanskih rezultatov gospodarjenja posamezne tovarne, posameznega dela podjetja. Bistvena razlika, ki bo ponujena v osnutku novega sistema internih delitvenih razmerij, je, v tem, da je bil prejšnji sistem predvsem dogovor-
y	_ ;
v današnji številki
V prvi letošnji številki Laboda predstavljamo poglede naprej v tozdih Delta in Tip-top, pa tudi prispevek iz Libne, ki zajema sicer analizo njihovega štrajka, delno govori tudi o tem. Sicer pa si med drugim preberite tudi prispevek, ki govori o
•	delitvenih razmerjih v Labodu, novosti naj bi začele veljati že prihodnji mesec;
•	o osnutku pravil o organiziranju našega sindikata, ki naj bi zares postal neodvisna stanovska organizacija in s tem pridobil tudi moč;
•	kje so poglavitni vzroki reklamacij;
•	ponavljamo razpis za alternativen program; pričakujemo, da bo tokrat več odziva; ponujamo tudi lepe nagrade;
^ • pa še kaj...__________________________________,
ni, saj je bil vedno ugotovljen prihodek tozda v višini priznanega, seveda v odvisnosti od standardov stroškov ter standardov zaposlenih. Nov sistem pa bo temeljil na prihodku, ki se bo ugotavljal po enotnih osnovah za vsak program. Izdelek enega programa bo torej enako vrednoten, ne glede v kateri tovarni je bil narejen (srajce in bluze imajo eno vrednost minute, vrhnja oblačila drugo). Ce bo tovarna ustvarila izdelek pod priznano vrednostjo, lahko s preostankom tega sama razpolaga. In obratno, če bo naredila izdelek z višjimi stroški, gre to na račun osebnih dohodkov delavcev v tej tovarni. Torej je to sistem, ki zna motivacijsko vplivati na kar se le da racionalno obnašanje tozda. Povedati pa je treba, da so v njem kriteriji, ki bodo vsekakor stimulirali racionalno porabo materiala, izkoristek delovnega časa (dve izmeni) in strojev, primerno racionalno število režije, skrbno spremljani stroški itd., itd.
Vendar pa je sistem, ki temelji na vrednotenju izdelka po enaki proizvodni ceni v programu, druga od prvotno dveh ponujenih možnostih. Prva je predvidela ugotavljanje dohodka na osnovi fakturiranih minut realizacije proizvoda, izdelanega v določeni tovarni. Torej bi bila v tem primeru identifikacija z izdelkom, kvaliteto tega, pro-dajnostjo, še toliko večja, s tem pa bi bili gotovo tudi kvalitetni pritiski na ustrezne centralne službe še večji (tovarne bi se borile za primeren izdelek, zahtevale večji vpliv na kreacijo, nabavo, lan-siranje DN itd.). Pretežno mnenje v razpravah v
strokovnih krogih pa se je vendarle nagibalo k enotni vrednosti minute v programu. Tudi v tem sistemu bo gotovo pritisk na centralne službe večji, kot je bil sedaj, saj bo končno osebni dohodek delavcev v tovarnah odvisen od izdelka. Zato bodo odgovorni v tovarnah gotovo v stalnih prizadevanjih za pridobitev ustreznega dela (kolekcije) za svoje znanje in usposobljenosti. Še vedno pa ne bo neposrednega vpliva na kolekcijo, ampak bo le posreden.
Nekaj se torej le premika. Bolje pozno, kot nikoli. Kajti če bi se takih internih delitvenih razmerij lotili prej, ne bi tako globoko zaplavali v dogovorno ekonomijo. O resničnosti te trditve gotovo pričajo nešteta prizadevanja tozdov za ustvarjanje pogojev, s katerimi bi lahko prišli do še večje participacije v skupnem prihodku. Vse manj, celo skoraj nič pa je bilo razmišljanj, kako delati, da bi tega ustvarili več in z manjšimi stroški. Nam bo uspelo s temi novimi prijemi obrniti niti razmišljanj in ukrepanj?
kako v bodoče?
Kako naprej, so številna vprašanja v Labodu. Smo ali nismo podjetje, kakšen je »vozni red« od tu naprej, kdaj bomo imenovali direktorje, kako je z delovanjem sektorjev, kako je s pravilnikom o notranji organiziranosti, kije pravzaprav temelj vsega, kar nas čaka? O vsem tem bo tekla beseda na seji delavskega sveta Laboda, ki bo 25. januarja.
za dobro delo in primerne rezultate
Za lansko leto v Tip-topu lahko rečemo, da sta bili značilni dve menjajoči se obdobji — obdobji, ko smo bili ustrezno ali pa pomanjkljivo založeni z delom. Občasno pomanjkanje dela nas je pestilo vse od polletja, le v prvi polovici oktobra, ko je bil vrhunec predelave za domači trg, tega problema ni bilo.
Težave z izolnjevanjem pogodbenih obveznosti do inopartnerja so bile lani tako izrazite, da jih organizatorji dela ne pomnimo v vseh dvajsetih in še nekaj več letih, odkar sodelujemo s firmo Jobis. Zato sem uvodoma dejala, da je imela poglaviten vpliv na naše rezultate dela v drugi polovici leta neustrezna založenost z delom, v prvi polovici leta pa nas je močno pestila pomanjkljiva kadrovska zasedenost v proizvodnji, saj je bilo število zaposlenih komaj na 95 odstotkih planirane. S prihodom štirinajstih pripravnikov se je s septembrom številčno zadedenost sicer uredila, produktivnost novo zaposlenih pa je tudi zaradi navedenih težav skromno napredovala za tozd pa je ta v povprečju celo slabša.
Na proizvodnjo slabo vpliva tudi »pink-pong«, kakršnega je bila deležna brigada 4100. Predelovala je vsemogoče — če ni bilo dovolj kril, so bili tu plašči, kostimi, hlače, telovniki... in vse to najrazličnejših debelin materiala hkrati, kar je za stroje, s pretežno spodnjim transportom, neprimerno. Zato menim, da bomo že v naslednji sezoni jesen — zima tudi to brigado vklj u-čili v predelavo ženskih kostimov za firmo Jobis. Tako bomo odpravili nesorazmerja pri založenosti z delom sedanje brigade kril in dveh brigad za jope. Med mnogimi vzroki za to je treba upoštevati tudi precejšnje število mladih, ki potrebujejo določene izkušnje predno jim lahko zaupamo zahtevnejše operacije, kot jih zahteva izdelava jope.
Želim izraziti nezadovoljstvo zaradi preslabe založenosti z delom in
dokazovanja tega. Pri tem problemu je najprej na udarcu organizator dela, ker se podira celotna organizacija delovnega procesa. Seveda slede slabši rezultati, slabša je disciplina... Ko pa uveljavljamo zahtevek, ki nikoli ne pokrije zamujenega, kaj šele rezultata, ki bi ga dosegli, če nas bi delo preganjalo, moraš izdelati celotno bilanco pretoka materiala od hiše inopartnerja do vhoda v šivalnico z vsemi odstopanji, čeprav imamo izvozno-uvoz-no službo. Ta razpolaga s podatki tedenskih dobav materiala, kar je osnova za izračun in kontrolo, kako ino-partner izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti. Na tej osnovi lahko urgira. Pa tudi planska služba na podlagi dobav spremlja zasedenost tozdov. Končno imamo tudi pripravo dela, ki tudi planira in sledi zasedenosti proizvodnje. Zato trdim, da bi morala naštete službe tekoče spremljati dogajanje in sproti obveščati tozde o dogovorjenem zaključku oz. o pričakovanem iznadu, če ni druge rešitve. Ce bi delali tako, bi bilo preračunavanje za nazaj odveč, ker bi situacijo sproti razčiščevali in se pri uveljavljanju zahtevka v tozdu gotovo ne bi počutili kot na zatožni klopi in čakali, da bi tisti, ki včasih tudi nosijo del krivde, zahtevek »požegnali«.
Upam si tudi trditi, da so teleksi o tedenski zasedenosti proizvodnje bolj zapravljanje denarja, saj naj bi planska služba temeljito sledila ciklusu dela z eventuelnimi spremembami na vhodu (spremembe materiala, količin) ob upoštevanju dnevnih kapacitet za katere se je tozd odločil in ki jih je dolžan izpolnjevati sto odstotno. Ta obveza pa bi morala vsaj za bodoče v celoti veljati ne glede na probleme, saj v planu za letos upoštevamo dejanske izostanke in število invalidov.
V	zvezi z Jobisovim sodelovanjem bi želela omeniti še to, da so se naša predvidevanja okoli ukinitve njihove lastne proizvodnje uresničila, kar v precejšnji meri vpliva na rednost dobav. Prihaja do nepredvidenih zastojev na carini, paketi včasih romajo v napačne firme, kar zopet pogojuje zastoje in podobno.
V	preteklem letu smo v Labodu in seveda tudi v Tip-topu sledili novi organiziranosti kontrolne službe. O upravičenosti oz. uspešnosti tako organizirane kontrole smo že večkrat govorili, vendar pa naše izkušnje kažejo, da smo se morda prenaglili. Po mojem prepričanju še vedno velja, da več kot je odgovornih za določeno opravilo, manjša je odgovornost posameznika. Vsaj v proizvodnji tako čutimo. Žato predlagam nekaj sprememb in se hkrati opravičujem, če bo moja ideja koga prizadela: nasveti inštruktorja faznega dela, razbremeniti in primerno nagraditi brigadirje, razčistiti tehnologijo ter ukiniti medfazno kontrolo. Menim, da bi tak koncept zagotovil boljše delovne in finančne efekte tudi z vidika zmanjševanja režijskih delavcev.
Gotovo vsi občutimo določeno negotovost glede prihodnosti, še posebno, ker smo konfekcionarji. Zato bo treba izkoristiti vsako možnost, ki je vezana na prihodek in prihranek. Glede na to, da imamo v Ljubljani lepe prostorske možnosti, skupaj proizvodni tozd in del Commerca, sposobni kre-atorki in modelarski kader in končno tudi CML z
vzporedno maloserijsko proizvodnjo in delom po meri, mislim, da še nismo v tem smislu izkoristili vseh danih možnosti. Tu mislim, na razširjeno, bogatejšo in še kvalitetnejšo ponudbo, ki je na tržišču vse bolj iskana. Mi bi pa znali zadostiti še tako zahtevnim okusom! Seveda pa je ob tem treba računati tudi na primerno nagrajevanje.
Omeniti moram tudi precejšnjo iztrošenost stroj -ne opreme in dotrajanost posameznih delov proizvodnega objekta. Zato bomo morali letos začeti s postopno sanacijo kotlovnice in parovoda, s čimer bi odpravili pogoste zastoje in izpade likanja, izboljšali kvaliteto tehnološke pare in posredno s tem dvignili tudi produktivnost v likalnici.
Močno upamo, da bomo po dolgotrajnih dogovarjanjih le dočakali zeleno luč za projekt investicijskega vlaganja v strojno opremo oa Jobisa, Jugo-tekstila in Miroteksa, kar bi seveda pomenilo nujno posodobitev in dvig produktivnosti.
Vse to pa bo potrebno upravičiti z ustvarjenimi rezultati dela, z vse večjo kakovostjo izdelkov in doslednejšimi roki odpreme. Tega se v Tip-topu močno zavedamo. Zahtevamo in želimo, da bi bilo dela dovolj, da bi bilo to pravočasno pripravljeno in da bi bilo čim manj »višjih sil« pri tem. Kajti mlinski kamen se lahko še tako hitro vrti, ne mire pa iz pol pesti zrnja namleti celo pest moke. V
v. d. dirjgkfor®S!ip-topa I^Ugelca^latnik
' c ./ SLi
novoletna čestitkami^fkU
Ob zaključku leta je Edo Komočar, direktor Libne, obiskal Milana Kučana, takrat še predsednika CK ZKS, in Mirana Potrča, predsednika skupščine Slovenije. Kratek, ločen pogovor se je sukal predvsem okoli doseženih rezultatov v preteklem letu, o poziciji naše, to je tekstilne branže, o prizadevanjih in delu. Oba »popularna« Slovenca sta čestitala našemu kolektivu in mu zaželela vse najboljše v novem letu, Milan Kučan pa je direktorju Libne še posebno izrekel za njegove sodelavce ter kolektiv Labod nasploh iskrene čestitke in najboljše želje za naprej.
da bi labod dalje plul libna je napovedala z dvignjeno glavo nekaj premikov
spremenjeni delovni čas
Če pogledamo nazaj in ocenjujemo naše delo v preteklem letu 1989, moramo ugotoviti, da nismo dosegli vsega, kar smo načrtovali in želeli v naši tovarni Delta. Pred nami pa je leto 1990, ki prinaša Markovičeve ukrepe ekonomske politike, ki bi nas naj pripeljala v tržno ekonomijo. To pa pomeni predvsem več in boljšega dela, več znanja in boljšo kvaliteto. Samo ti elementi bodo merilo uspešnosti v vedno trši konkurenci na domačem in tujem trgu. Tega se moramo zavedati v kolektivu kot celoti, prav tako pa tudi vsak posameznik zase.
Kaj bomo torej naredili?
Vsak posameznik bo moral narediti »inventuro« pri sebi in analizirati, če je pri svojem delu resnično stoodstotno izpolnjeval zahtevane in zadane naloge. Prepričan sem, da so rezerve velike! Marsikje bi lahko z
boljšo organizacijo dela, večjo zavzetostjo pri delu in boljšo izrabo delovnega časa naredili večje število kosov, ob enakem številu zaposlenih, ali enako število kosov ob manjšem številu zaposlenih! Seveda pa ob dvigovanju produktivnosti ne smemo pozabiti na kvaliteto, če želimo zadovoljiti vedno zahtevnejšega domačega in tujega kupca. Na vsakem koraku bomo morali razmišljati o možnosti zniževanja stroškov in to pri osnovnem materialu, pri pomožnih materialih, pri energiji. Skratka vsak gumb in sukanec, ki leži pod šivalnim strojem, nam bi moral biti dragocen.
To so pravzaprav stvari, za katere smo vedeli in o njih govorili že v preteklih letih. Ne trdim da doslej nismo naredili ničesar, vendar bomo morali še več in boljše, če si bomo želeli zagotoviti preživetje za danes in boljše življenje za jutri. Prepričan sem, da bomo uspeli. Ob medsebojnem zaupanju vseh zaposlenih od šivilje do direktorja.
Tovarna Delta je v svojih dobrih šestih desetletjih obstoja previharila prenekate-ro nevihto, najprej sama, nato skupaj z Labodom.
Labod je lepa, sicer krhka ptica s ponosno dvignjeno glavo, in mi labodovci ne smemo dovoliti, da bi kdaj potonila.
v. d. direktor
Franc Kranjc Delta
V Libni pripravljajo nekaj novosti, s katerimi žele doseči boljše poslovne rezultate in seveda posledično tudi višje osebne dohodke. Njihova prizadevanja za boljšo organizacijo proizvodnje so znana. Trudijo si ustvarjati čim boljše pogoje za delovanje. Spremembe, pa naj še tako očitno vodijo k boljšim rezultatom pa so ponavadi boleče. Človek se navadi določenega utečenega postopka, tempa, in vse, kar ruši ustaljene poti, je sprva odveč. Zato pravijo v Libni, da se novih rešitev oprijemajo postopno, da bi imeli delavci čas za privajanje in odgovorni čas za preverjanje odločitev in morebiten popravek teh.
Glede na potrebe, na plan, ki smo si ga zastavili, in na pozitivne izkušnje sveta, so se v Libni najprej odločili za drugačen delovni čas dela strokovnih služb, ki so kakorkoli vezane na obe izmeni. Od 7. ure do 7.30 ter od 15. ure oz. 15.30 ima delovni čas vodja proizvodnje (ta je že dosedaj delal takoi
oba tehnologa tozda, glavni kontrolor, vodja mehanične delavnice ter direktor. Druga skupina ima fiksni delovni čas od 7. do 15. ure, in sicer so v njem vodja skladišča, komisio-nar, blagajnik, vodja kro-jilnice ter socialna delav-
ka ter obračun OD. Potem pa je še skupina, ki ima pogoj no premak 1 j iv delov-ni čas, odvisno od dela. Tu so kuhinja, mehanik specialist ter vodja FRZ.
S tako zastavljenim delovnim časom začno v februarju. Da bi zmanjšali stroške, poskrbeli za še boljšo organiziranost proizvodnje in s tem za boljšo produktivnost, pa imajo v načrtu še nekaj pose-ov, ki jih je potrdil njihov elavski svet. Do 30. junija bodo združili brigadi 2100 ter 2200, ki bosta delali v eni izmeni. Od tu naprej pa sledi proučitev možnosti za združitev obeh krojilnic, ki bosta seveda tudi delali v eni izmeni, kar naj bi realizirali do konca letošnjega leta. In še ena združitev sledi, za katero so si v Libni postavili rok za leto 1991, in sicer združitev obeh likalnic v eno, ki bo seveda tudi delala v eni izmeni. Proučili pa bodo tudi možnost za prehod v eno izmeno.
Računica bo za vsakim premikom v Libni, pravi direktor. Kar bo ta pokazala, tako bo. Kaj ti stroški sploh, in še posebno za energijo, so visoki in treba jih je zniževati, treba je iskati boljše možnosti za delo, za organizacijo tega, in s tem iskati boljši dohodek in seveda predvsem osebne dohodke.
V Delti
Pri fiksirnem stroju v Libni.
naša mnenja o dodatku
za prisotnost na delu
Anica Nose, knjigovodstvo DSSS: «Sem proti temu dodatku. Kdor je bolan, bo moral pač obležati, prikrajšan pa bo že pri osebnem dohodku. Kdor pa simulira, ima pri tem druge namene in bo ostal doma ne glede na to,
ali bo dobil tisti dodatni dinar ali ne. Zato ne vidim smisla v dodatku za prisotnost. Bolje bi bilo nagraditi tiste, ki delajo, oziroma jim priznati realno vrednost njihovega dela. Ne pa še dodatno prizadeti že tako iz vseh strani tepenega bolnika.«
Janez Rotar, SLO DSSS: «Bolje bi bilo uvesti dodatek na izvršeno delo kot pa na prisotnost na delu. Sama prisotnost še ne da rezultatov.«
Anka Stijak, priprava dela Commerce Ljubljana: »Mislim, da bi dal tak ukrep pozitivne rezultate. Sicer, kdor ie bolan, bo pač moral na Dolniško in se pri tem verjetno ne bo oziral na dodatek. Kdor pa izkorišča (bati se je, da so tudi taki), pa bi gotovo pomislil, kaj bi izgubil s tem. Vprašanje pa je pri mladih družinah, da ne bi s tem povzročili več škode kot koristi. Morda bi morali, predno bi se dokončno odločili za tak ukrep, poostriti odnos do bolniških že pri samih zdravnikih, izpeljati kakšne analize, poskuse in se
nato — zares odločeni, da je to prava pot, odločili za dodatek na prisotnost.«
Anton Salaj, oddelek po meri Tip-top Ljubljana: »Mislim, da dodatek na prisotnost niti ne bi bistveno vplival na manjše izostanke. Kajti, ko si
bolan, si pri tem ne moreš pomagati, ne moreš delati. Tisti, ki žele ostati doma, oziroma izkoristiti bolniško, pa že vedo zakaj. Morda bi v končni fazi malenkostno le pridobili pri zmanjševanju bolniških, bistvenega rezultata pa si ne smemo obetati.«
Janez Kreva, krojilni-ca Temenica: «Mislim, da bi bil tak ukrep kar učin-
kovit, saj bi človek pomislil, kaj bi z odsotnostjo iz-
gubil. Skratka, ne bi šel v bolniško, če ne bi bil zares bolan. Vsaj v večini primerov.«
Marta Hedl, računovodstvo Delta: «Mislim, da bi dosegli željene rezulate, seveda, če bi bila višina dodatka primerna. Ob simboličnem dodatku ne bi bilo rezulatov, ob ob-čutnejšem pa bi gotovo razmislili ali smo zares tako bolni, da ostanemo doma.«
Nada Mohorič, tehnologinja v Zali: «V Zali nimamo problemov, zaradi odsotnosti, bolniških itd., če pa bi jih imeli, menim, da jih tudi z dodatkom na delu ne bi rešili.«
Katarina Zidar, socialna delavka Libna: «Zaradi visoke odsotnosti imamo v Libni precejšnje probleme, zato je treba razmišljati o stimulaciji za prisotnost na delu. Vendar pa ob tem ne bi smeli pozabiti na resnično bolne in jih pri tem nekako zaščititi.«
Slavica Putrih, poslovna sekretarka Ločna: »Velikokrat smo že govorili o takem ukrepu. Ne-
kaj bi morali storiti, ker se ponujajo primeri izostankov, za katere bi morali najti ustrezen inštrument za ukrepanje. Na drugi strani pa je treba zaščititi in pomagati zares bolnemu, ne pa ga še dodatno prizadeti.«
kaj je novega v temenici?
Prezgodaj je še, da bi lahko kaj konkretnega rekli o novosti v Temenici. Sredi februarja naj bi imeli ponovno referendum, do takrat pa, pravi direktorica Francka Primožič, bo treba izdelati še marsikatero analizo, obdelati marsikateri podatek. Na seji delavskega sveta DO konec decembra je pojasnila, daje rezultat njihovega referenduma gotovo posledica mnogih oporozil o neprimernih delovnih razmerah in slabih osebnih dohodkih, na kar je Temenica stalno opozarjala.
Počakajmo na ponovitev referenduma v upanju, da si bomo skupaj odrezali v bodoče boljši kos kruha.
novosti v naši hranilnici
S konvertibilnostjo dinarja so se seveda spremenile tudi relacije v naših hranilnicah. Trenutna letna obrestna mera je 13% (v bankah je za sredstva na vpogled 6,5%, za letno vezano pa 11%).
Odslej bomo pripisovali obresti trimesečno.
Novost pa je tudi v tem, da lahko vsi, ki so bili do sedaj pooblaščeni na hranilnih knjižicah Labodovih delavcev ali upokojencev, dvignejo knjižico na svoje ime.
nakup na kartico in na posojilo
Za nakup na kartico v naših industrijskih prodajalnah velja višina, ki smo jo postavili konec lanskega leta — 5000 din. Vendar letos ne bomo več nakupovali s 40-odstot-nim, ampak s 30-odstot-nim popustom. Na nakup na potrošniško posojilo so pogoji naslednji: posojilo je na tri obroke. Ob nakupu blaga plačamo prvi obrok, in sicer v višini 30 odstotkov celotnega zneska, preostala dva obroka pa sta obrestovana s 3 odstotki.
vzroki reklamacij
Pri nepravilnem vzdr-ževaju so predvsem izdelki iz naravne svile. Od celotnega števila reklamacij je 22% izdelkov izdelanih iz naravne svile.
Kljub temu da so potrošniki vedno bolj zahtevni, število reklama-
cij ne narašča. V letu 1988 je bilo 12% reklamacij zaradi napak v izdelavi, v 1989. letu pa 9%.
V poročilu lahko tudi preberemo mnenje, da je opazen dvig kakovosti v Delti, kar je gotovo zelo razveseljiv podatek.
tudi naš sindikat se prenavlja
Te dni imamo v Labodu v javni razpravi programske usmeritve sindikata podjetja Labod za obdobje 1990 —1994. Po teh usmeritvah, nastajale so po usmeritvah renove republiškega in ob-inskih sindikalnih svetov, postaja položaj in vloga sindikata v našem podjetju precej drugačna, kot smo je bili
vajeni do sedaj. »Konferenca sindikata, ki je bila do sedaj bolj kot ne formalno telo, saj je bila vsa teža dela v osnovnih organizacijah, dobiva povsem drugačno, živo vlogo,« pravi predsednica konference sindikata Mojca Novak.
Kot rečeno je gradivo v javni razpravi. Pripravljalci tega pričakujejo veliko pri-omb in pobud, saj je kon-no sindikat zares naša, neodvisna, samostojna stanovska organizacija. »Seveda se kar težko znajdemo naenkrat v tako novi, tako ofenzivni vlogi. Nismo navajeni, da bi kar zahtevali, nalagali in podobno. Pa vendarle bomo morali začeti zahtevati,« pravi Mojca. Tudi gradivo je tako zastavljeno. O tem bo sklican posvet predsednikov 23. t. m., razprava pa bo tekla vse do 15. februarja. Zatem bo sledila priprava konference sindikata, ki bo re-organizacijska.
Posvetimo torej gradivu o organiziranju in delovanju sindikata v našem podjetju posebno pozornost. Resno se ga lotimo, saj predstavlja osnovo za rehabilitacijo sindikata in oživitev v njegovi osnovni vlogi. Gre za zares našo organizacijo, čeprav do sedaj, na žalost, velikokrat nismo mogli tako čutiti. Upamo, da bomo lahko v bodoče. Na nas je, ali nam bo uspelo.
Pred letom dni je bil sprejet predlog o organizaciji službe kvalitete, ki je v zastavljenem programu začela delovati v začetku marca. Toda že na samem začetku sta se zastavljen program in praksa razlikovala. V večini tozdov namreč niso sprejeli predloga v celoti, predvsem pa ne zastavljenega števila izvajalcev. Iz obširnega poročila vodje službe kontrole kvalitete, Marice Praznik, povzemamo nekaj zaključkov. Program v celoti izvajajo le v programu VO, to so Zala, Tip-top in v Temenici, v teh tovarnah pa se način kontrole ni bistveno spremenil od prejšnjega. V programu srajc in bluz pa imajo tovarne precej manj kontrolorjev, kot jih predvideva plan te službe.
Kakovost se seveda močno odraža skozi reklamacije. Nekaj podatkov o teh za enajst lanskih mesecev:
V11. mesecu je bilo prejeto v program 352 reklamacij individualnih potrošnikov in 1100 reklamacij prek trgovin, kar znaša 1,4 promila izdelkov, izdelanih za domači trg (enako kot leta 1988).
Vzroki reklamacij so naslednji:
1.	— nepravilno
likanje	24%
2.	— slaba trdnost
tkanine	16%
3.	— napaka v
materialu	15%
4.	— nepravilno vzdrževanje (pranje)	14%
5.	— napaka v
izdelavi	9%
6.	— neopravičeno 7%
7.	— slaba obstojnost
barve	6%
8.	— izdelek se težko
lika	2%
—	razno	2%
9.	storitve	1%
velikost ovratnika 1%
Napake v izdelavi (33 kosov) so bile:
1.	— slabi šivi (premalo
všiti)	10 kosov
2.	— slabo lepljen
ovratnik	8
3.	— slabo prišivanje
ovratnika	4
4.	— premalo všit
zapestnik	2
—	prebijanje
lepila	2
—	slabi gumbi	2
—	nepravilno izdelan
ovratnik	2
5.	— prišivanje
žepov	1
—	manjka
gumbnica	1
1. — napačno všit rokav	1 kos
je nastal v Temenici.

razpis
razpis
razpis
za idejo nagrada
Začelo se je novo leto in gotovo je v vseh nas veliko novih moči, novih idej, nove volje za delo. Prepričani smo, da nosimo v sebi veliko idej, pobud. Napišimo jih — ne glede na to, ali je to povsem izviren predlog, ali gre le za koristen predlog, ki smo ga že nekje slišali, o njem razpravljali. Potrebujemo veliko idej, da bomo v tej kvantiteti prišli tudi do kvalitete. Pobude pričakujemo predvsem od članov DIT, od strokovnjakov v tozdih,
pripravah dela, strokovnih služb, pravzaprav od vsakega labodovca. Ne oklevaj te, saj je končno tako vaša pravica kot tudi vaša dolžnost, da se tvorno vključite v inventivno dejavnost, da po svojih močeh pomagate k boljšemu izkoristku strojev, delovne sile, osnovnega in pomožnega materiala. Kot rečeno, si lahko s predlogom zaslužite tudi nagrado, ki jo lahko koristno uporabite zase ali pa se je odrečete v kakšno drugo korist.
pred petimi leti
V maju leta 1985 smo imeli tudi posebno akcijo za pospešitev inovativne dejavnosti. Ta nam je »rodila« prek 20 predlogov, idej, inovacij. Zakaj se ne bi tako tvorno vključili tudi sedaj?
inventivna dejavnost
SPROSTIMO SVOJI USTVAJlJJuJft SILI IH DAJMO JIfl MLETI V MJVACIlir.. v KOR I ETNIJ! PRI DLOCIH, V POBU DAR. . .
vsaka pobuda je dobrodošla
jT
I
$8
.‘.V.
.••v. v.*,
• • •
• • • «
• • •
&
**
•v.*
• • •
.*.v
.'.V
•••v • • •
• • •
• • •
• • •
•%v •••v
• • •
\v.
\v.
•.v.
• • •
•••v
:*>
• • •
v.v
m
•.v, -
razpis
Ponavljamo razpis za alternativne programe, ker na prvo povabilo k sodelovanju ni bilo dovolj tvornih predlogov. Komisija za inovacije je prejela le dva predloga, ki ju bo s spodbudo nagradila s posebnima nagradama, in sicer po 1000 dinarjev.
Za ponovljen razpis so določene tudi nove višine nagrad, in sicer:
1.	nagrada — 2.200 din
2.	nagrada — 1.800 din
3.	nagrada — 1.500 din
4.	nagrada — 1.300 din
5.	nagrada — 1.300 din
Predloge, ki bodo osvojeni tudi za realizacijo, bo komisija nagradila še po pravilniku o inovacijah.
Svoje pobude pošljite do petka, 16. februarja 1990, in sicer pod šifro.
V.'.1.
»:•:
.••v.
• • •
*	• • I
\v. • • •
•	• • • • • •
■ • • t
v.\
v.\
• • •
•	• • i • • •
•	• • •
.v.*.
• • •
I • • I • • •
• • • • • • •
• • • « • • •
I • • ( • • •
•	• • t • • •
•	• • • • • •
• • • ( • • •
• • • « • • •
• • • « • • •
• • «
■W. • • •
• • • • • •
•	• I • • •
•	• • • • •
• • • • • •
• • •
• • • • • •
• • • • • •
• • « • • •
• • • • • •
• • • • • •
• • •
•.v.v

naša mnenja o alternativnih programih
Janez Marolt, Commerce Ljubljana: »Včasih je bilo med delavci veliko idej, sčasoma pa je vse to zamrlo. Mislim, da ni bilo
pravih motivacij, pa ne le v finančnem smislu. Potrebovali bi več spodbud, bolj ustvarjalno vzdušje in jasno pot reševanja koristnih predlogov in pobud, da bi znova obudili voljo do ustvarjalnega mišljenja do dela, ki bi bilo več od najnujnejšega in tako rekoč avtomatskega. Včasih se mi zdi, da ni dovolj časa, ker smo pre-
obloženi z delom, drugič zopet, da ni posluha za kaj novega. To pa bo treba spremeniti, sicer ne bo napredka.«
Irena Gašperič, Delta:
»Mislim, da je med ljudmi veliko razmišljanj o izboljšavah, o tem, kako bolje izkoristiti ostanke, ki najbolj bodejo v oči, o tem, kako delati več in
boljše. Zato sem pričakovala cel plaz pobud. Tudi sama mislim, da moramo še kaj postoriti v alternativnih programih, saj imamo možnosti in znanja.
Mojca Mohar, Ločna: »Premalo razmišljamo o izboljšavah, zato je treba močno spodbujati inovativno dejavnost. Veliko je rezerv, ki jih bomo morali poiskati.«
prvi dve lastovki
Kot rečeno, je komisija sprejela dva predloga. Prva ideja je vezana na manjše ostanke iz svile in odobnih materialov, iz aterih bi lahko izdelovali modne dodatke, kot so vrtnice, okrasne robčke, za kar meni predlagateljica, da bi lahko koristno uporabili tudi čipke. Za težje materiale pa predlaga, da jih uporabimo tudi za okrasne rute ter šale, ki bi dopolnjevali naše izdelke, ali tudi za igrače. Vse to bi lahko prodajali tudi posamično.
Drugi predlog tudi skuša koristno izrabiti svilene ostanke za okrasne robčke raznih oblik z vezanimi dodatki (začetnice imen in podobno], s čimer bi koristno izrabili tudi stroj za vezenje. Iz ostankov težjih tkanin pa predlaga izdelavo kozmetičnih torbic.
Oba predloga sta nagrajena, zato vabimo avtorja, da z originalom uveljavita svojo pravico do nagrade. Original oddajte ali pošljite skupaj s svojim naslovom tajnici komisije, Mojci Novak, v pravno službo.
SE NAM JE POSVETILO?
spremeniti se ali umreti
Sprejeli smo sporazum, sprejeli smo statut za po novem organizirano podjetje Labod. Vse lepo in prav, na sam sprejem teh aktov ni komentarja, čeprav ni v celoti uspel. To bi lahko komentirali, vendar komentar prepuščamo drugim.
S sprejemom navedenih aktov naj bi nastala zelo težka, velika in obvezujoča obljuba, predvsem za podjetje, ki nima posebej dobre finančne dobiti. Vprašanje pa je, kaj lahko pričakujemo od novo postavljenih osnov za spremembo organiziranosti v podjetju. Pred sprejemanjem določenih aktov ali pa vsaj takoj po sprejemu bi morali imeti opredeljene spremembe, ki bi kazale na boljšo uspešnost gospodarjenja po naslednjih kazalcih:
hitrejše obračanje zalog prihranek energije znižanje odpadnih materialov
povečanje produktivnosti zaposlenih
Pri vseh teh kapacitetah bi morali biti pokazani odstotki najmanj 15 pa do 50 v plus, da bi lahko realno pričakovali »spreminjamo, ne bomo še umrli«.
Predno nadaljujem, naj povem, da sem nekje prebral besedo EKSTERNALIZACI-JA, pa me je zanimalo, kaj pomeni. Vodstveni delavci v Jugoslaviji ali v drugih socialističnih državah imajo tezo, da ti za probleme, s katerimi se srečujejo, praviloma krivijo zunanje okoliščine. To je izven organizacije. Takšno vodenje se imenuje eksternalizacija.
To je verjetno tudi eden izmed problemov, s katerim se srečujemo v Labodu. Pogosto slišimo, da to ni »moja« napaka, to je zaradi političnega sistema, zaradi sindikata, potrošnikov ali sodelavcev. Ljudje se praviloma nočejo spopasti s problemi, katere bi lahko rešili sami brez pomoči ali soglasja drugih.
Prepričan sem, da ni dovolj, če ljudi prepričujemo, kaj smo in kaj še bomo naredili, kaj smo in kaj bomo še analizirali, prepričati bi jih morali predvsem z akcijo, z delom.
Zdi se mi, da bi bilo potrebno nekaterim vodjem
nastaviti ogledalo. V njem bi lahko videli svoje vedenje. Z opazovanjem svojega vedenja pa bi se dejansko spreminjali in ne pričakovali spremembe izven organizacije.
Spremembo vedenja se doseže na veliko različnih načinov. Ljudi lahko nagradimo z denarjem kot otroka z bomboni. Lahko jih prisilimo, na primer z udarci do učinkovitega ravnanja, toda samo za kratek čas. Veliko boljši način je, da ljudje spremenijo svoja stališča do te-
Konec lanskega novembra so delavke Libne, nezadovoljne z nekaj nerešenimi vprašanj i, ustavile delo. Na sestanek sta takrat prišla tudi glavni direktor ter direktor DSSS. Osnovne zahteve delavk so se strnile v stoodstotno povečanje osnov za osebne dohodke, izplačilo teh v enem delu, zahtevo po popolnosti podatkov ter odgovor, zakaj prihaja do velikih razlik v osebnih dohodkih delavcev Laboda. Daljši pogovor pa je odkril še precej vprašanj,kijih je treba rešiti. Z zahtevami delavk
ga, kako naj opravijo svoje delo.
Vse to pa posameznik ali skupina ne bo dosegla brez zunanje pomoči ali kadrovskih sprememb na odgovornih pozicijah. Obstajajo organizacije, ki se ukvarjajo z nudenjem pomoči pri spreminjanju organizacije, kot tudi ljudi oziroma njihovega vedenja.
Smo sredi krize, iz katere se lahko izvlečemo kot posamezniki, kot podjetje, kot narod in kot država, samo če nam uspe spremeniti se. Na koncu poti je vedno rezultat izražen v dolarjih, markah ali dinarjih.
LOJZE KOPINA — Commerce
Libne je bil seznanjen tudi poslovni odbor DO, ki je tudi potrdil rešitve vprašanj, ki j ih je bilo moč rešiti takoj, precej tega pa je dolgoročnega, sistemskega značaja. Kot vemo, je bil osebni dohodek zvišan v največjem možnem odstotku, ne pa za zahtevnih 100 odstotkov, izplačan je bil v enem delu, s čimer bomo tudi nadaljevali, popravljen je bil dodatek na izmensko delo (tudi ta zahteva je bila močno poudarjena) in izhaja iz povprečja neto OD v Labodu za pretekli mesec, raste pa z rastjo
EED. Zahteve, kot so realnejši plan, reševanje delavk, Ki ne dosegajo rezultatov, reševanje visokih bolniških odsotnosti, analiza vzrokov razlike v izplačilih OD po tozdih, zmanjševanje števila za-oslenih v režijskih služ-ah, dodatek za prisotnost na delu ter dograditev sistema nagrajevanja za režijske delavce, po katerem bi bil njihov OD bolj odvisen od rezultatov dela, pa so dolgoročnega značaja in je njihovo reševanje v teku. Kot vemo, nastaja nov akt o notranji organiziranosti ter o dohodkovnih odnosih, ki bodo seveda močno presegel tudi v navedena področja.
Tudi mesec dni po štraj-ku ocenjuje predsednica 00 sindikata v Libni, Olga Orešnik, ta korak za nujen, saj so se problemi kopičili. »Libna je stalno opozarjala na odstopanja, sproti smo pošiljali organom upravljanja na ravni DO ter odgovornim poročila, naše pripombe, pobude, poglede. Malo tega je bilo uslišanega. Ker ni bilo sprotnih odmevov na naše zahteve in ker je bilo problemov vse več in več, so se delavke v proizvodnji odločile za to obliko,« pravita Olga Orešnik in Metka Pavlič, ki je kot strokovna sodelavka stala ob strani ob pripravi mnogih pobud in pripomb.
Med malico v Libni
mesec dni po štrajku
»Menim, da korak delavk Libne ni v današnjem, močno naelektrenem času nič strašnega. Veliko delajo in zato pričakujejo boljše plačilo, čeprav je treba dodati, da plača vendarle tudi za njih ni vse. Zavedamo se, da moramo tudi mi v Lib-ni marsikaj postoriti, in tega smo se tudi lotili. Izredno visoka bolniška nas pesti. Želimo pomagati bolnim in zato smo tudi navezali poslovno sodelovanje z zdravstvenim domom v Krškem, kjer imamo t.i. prioritetno ambulanto — to so določeni termini, ki so namenjeni izključno našim zaposlenim. Veliko pa delamo v sami Libni za reševanje teh vprašanj, saj imamo zato tudi svojo socialno delavko. Ta občutljiva vprašanja delavca, človeka, posameznika, je težko oz. nemogoče reševati na daljavo. Človek pa je vendarle naša osrednja skrb, on, posameznik z vsemi težavami, ki so v ženskem kolektivu še toliko izrazitejše, ker s,o ač ženske še vedno toli-o bolj obremenjene kot moški,« pripoveduje direktor Edo Komočar.
Korak k boljšemu življenju, k boljši produktivnosti, pomeni tudi bolje prilagojeni delovni čas. Spremenili so ga za številne strokovne delavce v Libni, ki so tako ali drugače vezani na obe izmeni. Delovni čas za te struk-
ture spreminjajo postopno, saj bi takojšen prehod (ob neurejenem varstvu, prevozih ipd.) lahko prinesel prehude težave. V načrtu imajo še veliko organizacijskih premikov, ki bodo gotovo prispevali k racionalizaciji dela in stroškov (o tem govori poseben sestavek). In če se povrnemo na začetek tega prispevka, k zahtevam delavk Libne, dodajamo, da vsi po vrsti opozarjajo, da pričakujejo tudi reševanje preostalih zahtev. Ne vztrajajo za vsako ceno na teh, pričakujejo pa, da si bomo pri teh vprašanjih, ki so po njihovem mnenju vprašanja Laboda in ne le Libne, prišli nasproti. Za bodoče pričakujejo na eni strani tako več pooblastil kot tudi odgovornosti ter hkrati tesno sodelovanje v podjetju. Predvsem pa takojšnje reakcije za zahteve, vprašanja. »Zaupanje in volja do dela izhaja tudi, ah predvsem iz tega, kako znamo prisluhniti slehernemu, kako smo med seboj povezani, koliko se spoštujemo in koliko sodelujemo. Poleg tega moramo vedeti, da smo pri delavcu »postrgali« vse možne rezerve, nekaj jih še imamo v organizaciji dela, ta pa sega tudi pred in po proizvodnji ter na vzporedne službe, ki morajo biti v bodoče še bolj v funckiji človeka, delavca v proizvodnji,« poudarja Edo Komočar.
nase
srečanje
Letni zbor sekcije upokojencev Labod tozd Delta
Ob zaključku poslovnega leta 1989 v tozdu Delta smo se tudi tokrat zbrali na tradicionalnem srečanju sekcije upokojencev. Odziv je bil nepricakova-. no skoraj stoodstoten, le oboleli in priklenjeni na posteljo se srečanja niso mogli udeležiti in so svojo odsotnost tudi opravičili. Udeležba sama ponovno potrjuje, da je srečanje doseglo svoj namen.
Upokojenci, bivši delavci, si želimo takega srečanja, saj je to podjetje bilo nekdaj naš drugi dom, kjer smo, ko smo še bili aktivni, zapustili svoja naj-lepša mladostna leta. Z radostjo spremljamo dosežene poslovne uspehe podjetja, sprijazniti pa se moramo tudi s težavami, ki pestijo na splošno tekstilno industrijo zaradi močne konkurence na svetovnem tržišču. Direktor tozda nam je v izčrpnih besedah prikazal poslovanje podjetja v letu 1989.
Poudaril je, da se bo treba usmeriti predvsem na izvoz in zmanjšati število režijskih delavcev, če ho-
S seje konference sindikata, ki je bila v Delti.
čemo izplavati, da ne utonemo. Te in podobne težave nas še čakajo v prihodnjem letu.
Dolgoletna predsednica sekcije Zora Kajžnik nas je seznanila s članstvom upokojencev. Posebno zahvalo je izrekla ekipi, ki skrbi za onemogle upokojence in jim nudi potrebno pomoč. Upokojenci redno prejemamo brezplačno interni časopis Labod. S tem glasilom smo tekoče seznanjeni s poslovanjem vseh tozdov Laboda. Ne manjkajo pa tudi drugi članki, ki jih dajejo dopisniki in so večkrat obarvani s pikrimi bodicami, kar daje časopisu še večjo vrednost.
Udeležbo je popestril ženski pevski zbor iz Rogoznice pod vodstvom Grete Glatz. Z navdušenjem smo spremljali izvajanje pevskega zbora, ki nam je z lepimi melodijami še dvignil razpoloženje. Hvala organizatorju za dobrodošlico in lep sprejem, ki nam bo ostal v trajnem spominu. Upokojenci si želimo še več takih srečanj.
Maks Bračič
prijazno pismo mladega planinca s Koroške:
dragi planinci!
Že dolgo je, odkar ste mi poslali mojo izgubljeno transverzalno izkaznico. Zahvaljujem se vam za prijaznost in tudi vam želim veliko planinskih pohodov.
Srečno, zdravo in uspešno 1990 vam želim.
matevž veronik
zahvala in želje
Kdo ne bi bil zadovoljen in vesel, kar je težko izraziti z besedami, ko te kolektiv tokrat Labod v Idriji, ki si mu pred časom pripadal, še po več letih povabi medse. Aktivni člani kolektiva Labod, ki so na srečanje povabili tudi nas, upokojence, tega ne morejo tako doživljati kot mi. Govorim oz. pišem v svojem imenu, vendar mislim, da to velja tudi za druge, ki so se odzvali povabilu.
Ne samo vljudna postrežba in darila, ki so nam jih podelili! Več je prisrčen sprejem, ki so nam ga pripravili, in gostoljubnost, ki so nam jo izkazali, od starejših, s katerimi smo še skupaj delali, do mlajših, ki nas niso prej oznali. Prav na teh je odočnost kolektiva oz. delovne organizacije Labod. Vsem želim veliko delovnih uspehov! Mladim, da bodo skrbeli za napredek, starejšim, da bodo privzgojili mladim delovne navade. Srečanje, ki smo ga doživeli, nam bo ostalo v lepem spomi-
nu kot razveseljiv dogodek, ki je spremenil naše monotono življenje v vesele trenutke. Počutili smo se prerojene!
Take pozornosti, kot nam jo je nudil kolektiv Laboda v Idriji, redkokje nudijo svojim upokojencem, ki so navadno odrinjeni od družbenega življenja.
Razveseljiva je tudi pozornost kolektiva do svojega nadrejenega, kar pomeni iskreno tovarištvo. Razveselil nas je tudi za-bavno-kulturni program mladih, ki je veljal tudi nam.
Poudarjam, da govorim v svojem imenu, gotovo pa tako občutje velja za vse, saj so vsi prisotni uživali na srečanju. Žal, pa ni bilo na srečanju vseh upokojencev iz Zale.
Zahvaljujem se še enkrat za lepo doživetje in želim, da bi se še srečali. Želim, da bi kolektiv še dolgo tako uspešno deloval in še naprej gojil tovarištvo.
Zofi Tušar
vprašanje
Vprašanje: V kakšnem primeru oziroma na osnovi katerih posegov lahko pacientka, operirana na prsih ali rodilih, zaprosi za delno upokojitev oziroma za skrajšano delovno obveznost: ali na to vpliva starost pacientke ali delovna doba ali samo okvara, ki je vzrok omejene delazmožnosti.
Odgovor: V zvezi s tem vprašanjem bi vas rad opozoril, da na skrajšano delovno obveznost ne vpliva niti starost, niti delovna doba, niti sama TO. Delazmožnost je odvisna predvsem od funkcionalnih posledic po 1. točki, od navedenih operacij in od dela, ki ga zavarovanka opravlja. Praviloma pri omenjenih operacijah skrajšana delovna obveznost, kot stalna oblika kategorije invalidnosti ne pride v poštev, temveč je strokovno upravičena le za krajše obdobje, zaradi postopnega privajanja na
— odgovor
delo po daljšem bolniškem dopustu oz. po dalj časa trajajoči delane-zmožnosti. Pri funkcionalnih okvarah, ki so posledica amputacije dojk (trajni endemi okončine, hujši upad grobe moči itd.); pride v poštev predvsem sprememba delovnega mesta iz fizično težkega na lažje delo, ki ga zavarovanka s takimi okvarami lahko opravlja v polnem delovnem času. Isto velja za operacijo rodil, kjer lahko nastopijo pooperativne komplikacije, kot je inkontinenca urina, ali pa težave zaradi prirastlin v trebušni votlini.
V obeh primerih je potrebno za oceno zbrati vso potrebno dokumentacijo, predvsem prepis popisa bolezni z operacijskim zapisnikom, iz katerega je razvidna vrsta operacije in datum lete. V primeru ocene kategorije
invalidnosti mora lečeči zdravnik navedeno dokumentacijo, skupaj z obrazcem st. 3, ki ga mora v vseh rubrikah natančno izpolniti, poslati na Invalidsko komisijo pristojne območne delovne enote SPIZ. Kadar pa gre samo za oceno TO, pa obrazec štev. 3 ni nujno potreben; zavarovanka lahko sama
bucike
Kaj vse vpliva na dober glas podjetja, zanimanje kupcev za določene izdelke,kaj kreira podobo o podjetju in kaj vse vpliva na naklonjenost javnosti?
To so vprašanja, o katerih premalo razmišljamo in tudi še vse premalo vemo. Kajti v svetu so celi štabi služb za stike z javnostjo, ki raziskujejo tržišče, bde nad imageom firme in s tem neposredno vplivajo tudi na identiteto zaposlenih s podjetjem, kjer delajo. Celovito delovanje tega kroga da rezultate, če je vse skupaj videti še tako spontano in »mimogrede«, je treba vedeti, da nič ne pride samo od sebe. Za vse to je treba veliko strokovnega dela, kaj ti tako izdelek kot podjetje, kjer ta nastaja, sta pod stalnim »udarom« javnosti, potrošnikov, ki zahtevajo za svoj denar vse najboljše. Kajti naklonjenost javnosti si je treba zaslužiti, sa je ni mogoče dolgoročno umetno ustvarjati. Vendar to ne pomeni, da je ustvarjanje lastne organizacijske identitete možno brez načrtovanja in ustrezne komunikacijske strategije.
Zato ni mogoče izsiliti identitete zaposlenih s podjetjem, ampak se ta razvije iz zadovoljstva, poštenosti, »fair« odnosov v delovnem okolju.Torej na »blefu« ni mogoče delati in živeti, ne navznoter
da zahtevek za oceno, s pismeno vlogo ali vlogo na zapisnik pri pristojni območni delovni enoti SPIZ, zraven pa mora priložiti že prej navedeno medicinsko dokumentacijo.
Predsednik IK II. stopnje Prim. dr. Emil Gantar Spec. fiziater
kot tudi in še manj ne navzven.
V tem duhu bomo morali začeti živeti tudi mi. Za ugled firme bo treba marsikaj postoriti, za zadovoljstvo zaposlenih pa tudi. O podjetju ne govore le izdelki sami ter oglasi, sejmi, pač pa tudi odnos do prodaje teh, do kulture v prostoru, počutje zaposlenih, »hišni stil«, prostori, posebni dogodki, negovanje celostne podobe... Signalov je veliko, in med temi je še kako pomemben tudi odnos vratarja ali telefonista.
Seveda pa je še vedno temelj le izdelek ki mu mora biti vse našteto le pridano. In kaj sploh je izdelek? Prioritetni servisni indeks za oceno podjetja in izdelka v očeh kupcev povzemamo iz Harvard business revievv: kakovost	56 točk
reševanje
problemov	48 točk
zanesljivost	47 točk
prodajne
storitve	44 točk
dobavni roki	43 točk
prijaznost	36 točk
cena	31 točk
design	20 točk
embalaža	23 točk
garancija	23 točk
Tako si slede točke v analizi v omenjeni reviji. Morda je kje drugje vrstni red malo drugačen, vendar pa zagotovo velja, da je treba računati z vsemi naštetimi segmenti, pa morda še s kakšnim več.
ymf> 3*4
dobro je vedeti
morska kopel — tudi za hujšanje
jjrijiravite si jo v domači
Kako bi bilo na primer s kopeljo z morskimi algami, proti prekomerni teži? Francoski znanstveniki so ugotovili, da nekatere vrste alg, ki jih uporabljajo za te kopeli, močno poživljajo krvni obtok in presnovo. To in prisotnost joda, ki spodbuja žlezo ščitnico, pogosto na presenetljiv način pomaga, da se znebimo odvečnih kilogramov. Alge vsebujejo tudi pomembne rudnine.
Najbolje je, če kopeli z morskimi algami povežemo v pravo kuro. Kopajmo se dva- do trikrat tedensko. Ne da bi jih odprli, praktične vrečke z algami potopimo v vodo in zgnetemo. Kopajte se 20 minut, zatem pa še 15 do 30 minut počivajte. Zdravilno kopanje v morski vodi je tako privlačno, da 70 odstotkov dopustnikov prepotuje stotine kilometrov do morja in morske klime. Toda morsko kopalno kuro lahko opravite tudi doma. Če si preskrbite že pripravljeno morsko sol, si lahko pričarate morsko kopel z vsemi njenimi koristmi za zdravje — v domači kopalni kadi. Morska sol
v vodi deluje pomirjevalno in sproščajoče. Njeni zdravilni minerali že po nekaj minutah pridejo v vašo kožo. Za vašo morsko kopel potrebujete deset zvrhanih jedilnih žlic morske soli. Za veliko kopalno kad lahko tudi malo več. Temperatura vode naj bo okrog 37 stopinj. Da bi opravili kuro morskih kopeli, se morate okopati najmanj desetkrat, največ pa dvajsetkrat (vsak ali vsak drugi dan].
Morska kopel seveda ni umivanje. Z milnico bi odpravili nevidne delčke soli, ki tudi po končani kopeli z dihanjem kože rodirajo v organizem. Po opeli morate najmanj deset minut počivati. Kopel v slanici je kopanje v močno slani vodi. Uporabljati jih smete le po posvetu z zdravnikom. Po 12 kopelih sledi časovno omejen odmor. Pri takih kopelih raztopimo 1,5 kilograma kopalne morske soli v 100 litrih vode. Količino soli največkrat med kuro povečujemo na 2,5 kilograma. Tudi tu je temperatura vode 37 stopinj. Kopeli v slanici delujejo izredno močno na kožo in preko nje na živčni sistem. Priporočajo jih pri slabosti, zenskih boleznih in boleznih sklepov.
(iz ZDRAVJA)
izhod iz depresije
Nenehno se povečuje število oseb med tridesetim in štiridesetim letom starosti, ki posegajo po zdravilih proti depresiji, ki izgubljajo občutek za veselje in spontanost, se težko odločajo, manjka jim poleta, so razdražljivi, oočasno mislijo na samomor in jih ne zanima ničesar drugega kot njihova bolezen.
Depresija je postala tipična bolezen razvitega sveta. Prvenstveno je razširjena depresija izčrpanosti, ki se pogosto ne odkrije, ampak ostane skrita izza vegetativne distonije, napada migrene oz. splošnega nerazpo-loženja in nervoz. Bolnik ima motnje sna, preobčutljiv je na ropot, muči ga strah, koncentracija pa slabi.
Psihofarmaki (sredstva za ublažitev depresivnih stanj) so samo začasna sredstva, ker imajo tudi nezaželene stranske učinke, navajanje organizma na njihovo zdravilno delovanje pa sili bolnika, da povečuje količino. Masaža vedno deluje dobro, tem bolj, ker imajo depresivne osebe skrčene mišice.
Odkrit razgovor z zakoncem ali dobrim prijateljem prinese olajšanje, potiskanje občutij pa samo poslabšuje bolezen.
Pomembno je zavestno razmisliti o osebnih potrebah, ki so bile letaj)o-tisnjene, napr. o večernem izhodu v restavracijo ali kino, o kakem hobiju ali skupni akciji s prijatelji. Lahko rečemo, da bolniki z depresijo izčrpanosti ozdravijo in aktivirajo nove življenjske moči, če samo malo spremenijo življenjsko situacijo medsebojne stike, da se ukvarjajo s kakim ho-
bijem in da se pogosteje sprehajajo. Strogo je potrebno ločiti delo in prosti čas, sicer se prosto popoldne in nedelja pretvori v delovni dan brez veselja.
Pri telesnem sproščanju precej pomaga avtogeni trening.
Hormonalno pogojene depresije so posebej tipične za nosečnost in kli-makterij. Zdravijo se s hormoni. Naslednja vrsta so nevrotične depresije. Pri tej obliki gre za poru-šenje notranjega ravnotežja, potrebno pa je psihološko zdravljenje, saj zdravila manj pomagajo. Bolnik skriva svoje težave z vedrim obnašanjem, tako da okolica težko ugotovi pravo stanje. Ima tudi težave s spanjem. Igra v bistvu dvojno vlogo, vrti se v krogu, iz katerega ne zna priti, ker ni v stanju razumeti svoje situacije.
Če pogledamo otroštvo takih oseb, hitro opazimo zanimive stvari. Vsem je skupno pomanjkanje ljubezni in zaščite ter prestroga vzgoja. Oblikuje se istočasno občutek ljubezni in sovraštva do staršev, kar se smatra za bistvo nevrotične depresije.
Uporablja se terapija proti strahu, ker nevrotični bolniki trpijo zaradi občutka strahu. Dobro delujejo masaža, medicinska gimnastika in avtogeni trening.
Ta bolezen se v prvi vrsti ne sme jemati tragično, bolnik se ne sme prepustiti razmišljanju in sa-mopomilovanju, pač pa sodelovati z zdravnikom in načinom zdravljenja.
B. Z. (povzeto po članku iz revije Naše zdravje 9-10)
S
opravičilo in popravek

v
Zelo žal nam je, daje prišlo v novoletni številki našega časopisa do zelo neprijetne napake. V sestavku, ki govori o končanem šolanju ob delu naše tretje generacije tehnikov, je po pomoti izpadlo ime Libne. Opravičujemo se štirim slušateljem iz tega tozda, ki so tudi uspešno zaključili šolanje, za katerega so morali žrtvovati veliko truda in časa, in Libni kot celoti, ki je tako pridobila štiri nove strokovne moči.
J
nagradna igra
Tokrat je izmed 23 pravilnih odgovorov (pesem poje Tone Kozlevčar) Nika Filipi iz AOP izžrebala Mevlido Tadič iz splošne službe v DSSS. Čestitamo! Tako bo naša Mevlida, ki se na delo vozi iz Zagreba, lahko sromeljske dobrote ponudila sosedom, prijateljem, in jim tako na najbolj nazoren način povedala, da je v Sromljah zares opojno...
Mi pa k novi uganki:
pred nami je ljudski praz-
nik pust. Mnoge tegobe odganja in med temi tudi zimo. Čeprav je še dobro imeli nismo, se že veselimo pomladi. Nas pa zanima, kako je v koledarju določen pust, saj vemo, da se za datum iz leta v leto spreminja.
Kako torej določamo datum pustnega torka?
Odgovore pošljite do
srede, 31. januarja. Čaka vas — presenečenje.
šopek modrosti
Pomanjkanje načel je moč.
Mnogo ljudi je dobrotnikov že zato, ker ne delajo hudobij.
Čeprav so številni igralci, morajo biti nekateri tudi , gledalci.
|^seme in pleve
selitev
Če napišemo, da se je naše »uredništvo« zopet preselilo, ne povemo skoraj nič novega,
Obljubljajo, da ne zadnjič. Je pa pohvale vredno, da je zadnja selitev selitev na boljše. Se torej jasni vreme za naše obveščanje?
Kaj bo pa sedaj?
Po novem letu v podjetjih ne bo več osnovnih organizacij Zveze komunistov in mladine. Te sicer tudi v zadnjem času niso kaj dosti delovale, pa vendarle se poraja vprašanje, kaj bodo nekateri delali, če ne bodo zganjali politike.
Profitni center
Veliko slišimo o profitnih centrih, ki bodo vse kaj drugega, kot so bili tozdi. Jasnejši, bolj dorečeni v dohodkovnem smislu, bolj pravični pri obremenitvah kot je režija itd., itd. Torej, se vsem teh centrov ni veseliti, saj bo »malha« ostala ista, le porazdelitve bodo šle po pravičnejši poti. Zato je pričakovati, da bodo eni dobili zares več, drugi pa — zares — manj.
Obrat nazaj
Pred dobrimi desetimi leti smo tudi v našem časopisu povzeli sestavek iz Dela, ki je govoril o »gospodakanju«. Poudarili smo, da se ne gre več nagovarjati z »gospo«, ali »gospodom«, saj smo vsi vendarle »tovariši«. No, časi se spreminjajo, saj so gospe in gospodje zopet vse bolj v rabi. Vendar pa je tudi ta obrat nazaj sel skbzi nianse, ki so se kazale v tem, da smo najprej opustili tisti nekoč obvezni «tov.« in pisali ali povedali le ime in priimek, zadnje čase pa se, vse pogosteje pred tem sliši še razkošni in spoštljivi »gospod, gospa«.
G*5. i	/a)
nasvet
Za zdrave lase je najpomembnejša zdrava prehrana. Veliko vitamina B, ki ga najdemo v mlečnih izdelkih in seveda v mleku, pripomore k čvrstim in zdravim lasem. Sadje in cerealije pospešujejo rast las.
Vsak las živi približno tri leta, vsak dan pa nam povprečno izpade 30 do 50 las, da bi tako prepustili mesto novim lasem. V mesecu dni pa nam povprečno zraste vsak las za 12 milimetrov.
In še nekaj nasvetov za nego las: zlato pravilo za umivanje las je, da šampon vedno razredčimo z vodo in šele nato šampo-niramo lasišče. Po izpiranju las dodajamo k zadnji vodi še malo domačega jabolčnega kisa, ki deluje zdravilno, lasje pa bodo svetleči in volnejsi. Če želite, da deluje pričeska bolj razkošno, usmerite sušilec neposredno h koreninam las.
sejem mode
Te dni poteka sejem mode v Ljubljani. Posnetek je s prejšnje Labodove predstavitve. O letošnjem nastopu pa v prihodnji številki.
zahvala
Ob smrti moje drage mame se zahvaljujem za pozornost in prijaznost sodelavkam v prodajalni, delavcem Commerca in kolektivu Laboda v celoti. Še enkra t hvala lepa vsem.
Frida Pavlovič
O labod
Izhaja tritedensko v nakladi 2350 izvodov
Odgovorna urednica
Lidija Jež
Grafična priprava:
DIC tozd Grafika
Tisk
Tiskarna »Novo mesto«