Politični ogled. Avstrijske dežele. Sedaj je gotovo, da skliče vlada drž. delegaciji, avstrijsko in. ogersko, na den 4. junija v zborovanje iu sicer tokrat v Budapešto. Največ jim bode dela z ministrom skupne armade. Za ,,smodnik brez dima" bode neki treba veliko denarja. — V drž. zboru so vzprejeli proračun ministra notranjib zadev in pa za uk in bogočastje. Pri obeh je šlo vse precej gladko. Kakor je podoba, čaka še liberalna stranka, češ, da še pride vendar le kje čas za njo in se nje možem položi krmilo vlade, vsaj deloma, v roke. — Na večih krajib na Českem in v Galiciji so nastali nemiri od strani delalcev in treba je bilo vojakom seci za orožje. To je nauk za delalce in vlado, kaj da utegne priti dne 1. maja, o »prazniku delalcev". Pravi se, da ima vlada vse k redu in tudi nagla sodba se lebko izreče, če je bode kje treba. Upajmo, da ne bode sile za-njo! — Grof Wurmbrandt, štajarski drž. glavar vtaplja se čedalje globlje v nemškem liberalizmu in se nosi, kakor da ne pozna slov. ljudstva v deželi. Mož pa je doma na Borlu v slov. Halozab. — Da zmagajo naši konservativni Nemci pri dež. volitvah v večih krajili, kakor doslej, za to je sedaj veliko upanja, ker so izlasti nemški kmetje nezadovoljni z osemletno šolo. — Na Koroškem se pridno nabirajo podpisi v zabvalo škofom glede na njili odločno besedo v verski šoli. To je hvale vredno, sicer se pa umeje samo ob sebi, da se zlaga vsak katolik, kakbr v drugib rečeh, tako še posebno v tej reči s svojim škofom. — Društvo ,,Straža" si je izvolilo slov. poslanca Fr. Murija za častnega člana. — Iz drž. denarjev dovoli drž. zbor 25.000 gld. podpore tistim prebivalcem na Kranjskem, ki trpč pomanjkanje zavoljo lanske slabe letine. — Iz dolenjske železnice bode resnica in leži načrt postave za-njo že v drž. zboru. Ni dvoma, da se vsprejme v njem. — V Grorici vršč se dopolnilne volitve v mestni zastop pribodnji tedeu in je brž za labonsko stranko največ upanja, da pridejo nje možje v zastop. — Liberalni Italijani v Trstu se penijo same jeze, ker sta slov. poslanca dr. Ferjančič in Nabergoj razkrila v drž. zboru njib sumljivo domoljubje. Vse pa jim diši bolj, kakor to, kar jim daje A.vstrija. — Vsa je podoba, da se izvrši volitevmetropolita pravoslavne cerkve na Hrvaškem gladko, po volji ogerske vlade. — Ogerski naučni minister, grof Ozaky nima sreče, kajti njegov razglas o mešanih zakonib je tak, da žali katol. cerkev, a kalvincem še daje neki premalo pravice. Vsi škof je so zoper ministra v tej reči. — V okraji Kolomejskem v G-aliciji so nastali nemiri in to velja judom, ki so v onib krajih še bolj, kakor kje drugje, prave pijavke za kršcansko Ijudstvo. Vunanje države. 0 poroki avstrijske nadvojvodinje Marije Valerije pošljejo s v. Oče iz Rima posebno lepo darilo iz spoštovanja do svetle cesarske rodbine. — Vltalijiso ljudje sicer siti Crispija in njegovih prostozidarjev, vendar pa še ni moža, ki se upa postaviti na njegovo mesto. Zato še ne bode tako bitro konecCrispijeve nesrečne vlade. — NaPrancoskem so se izvršile sedaj dopolnile volitve, kar jili še niso bili doslej potrdili. Pridobila si je pa vsled njih sedanja vlada nekaj novib poslancev. Da se to ni izgodilo brez sile, to ugane človek lebko, ako pozna vladne može. — Tudi v Parizu bodo imeli dne 1. maja opravka z delalci in tu ne bodo opravili brez krvi. — V Londonu, glavnem mestu Anglij e, razpravlja se načrt vlade za postavo, ki dovoljuje Ircem, da si kupijo zemljišča, ako jitn jih kdo proda. Tega doslej niso smeli. — Da pride nemški cesar tudi letos v Rusijo, to je sedaj že blizo gotovo. Izgodi se pa najbrž tačas, ko bodo vojaške vaje pri Carskem selu. Nemčija torej na vsak način želi, da se sprijazni z Rusijo. — Kar se tiče ruskih dežel, želi car, da se odpravijo vsi judje, ki niso Rusi, to se pravi, vsem bode s časom treba iz Rusije, kajti Rusu ni lehko postati judu. Za to že postava skrbi, da jud ne dobi take pravice. — 0 Bolgariji je sedaj tibo in nič se ne izve iz nje in to je more biti dobro; vsaj toliko je menda resnica, da je ljudstvo v miru, pri svojem delu. — Turski sultan ima se odločiti za to, ali še naj ostane naprej obsedni stan ua otoku (Jreta ali pa se odpravi, vsaj za nekaj časa. Pravi se, da je tursko ministerstvo za zadnje. No, ako je tako, tedaj ni več nevarnosti, da se ondi pokaže zopet kaka uataja. Ali kdo naj verjame Turku? — V Afriki so Nemci sila na poti Angležem in to je naravno. Škoda je samo to, da tamošnji Ijudje nimajo od nobene straai ne od Nemcev, ne od Angležev, dobrote. — Iz dalnje Amerike sliši ae samo to, da niso ondi veseli tujib ljudi, ki ae t.je selijo. Zato pa jib gledajo tudi piaano in ce se da, ogoljufajo jib za denar ali pa jih vzamejo za taka dela, ki jib izmed domačib nihče ne mara opravljati. To torej ni za to, da vabi koga, naj ae preseli v one kraje.