Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroško ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.— 12. ure dopold. Telefon št. 113. Naročnina listu: Celo leto . 12 K Pol leta . 6 K četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aU oznanila se računijo s 15 vin. od čredne ' petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 118. Maribor, dne 11. oktobra 19*2 Letnik IV. Pozdravljeni ! Ratvno ko pišemo ta pozdrav, se je po dolgih, oblačnih dnevih zopet zasmejalo solnce, ljubo, drago solnce, raz nebesnega svoda. Njegovi pozdravi so sicer še nekam boječi, prameni se zgubljajo v vse-miru, Vjendajr v nas bude upanje, Ha jbomo še imeli dokaj lepih dni. Radost se obeta v naravi, v radosti se tope našla srca. Prevzeti vroče ljubezni se pripravljajmo za neideljsko slavje in naše misli bite vse lepe in polne neskaljenega veselja s prisrčnimi pozdravi nasproti stotinam, ki bodo v nedeljo privrele iz vseh delov širne Slovenije na naišo severno mejo, v 'Maribor. Pozdravljeni prisrčno vsi, ki se boste v nedeljo zbrali sv 'Mariboru. Pomembna slavja slajvimo v nedeljo v našiem mestu. Naša narodno-obrambna organizacija,, ki se osredotočuje v „.Slovenski Straži“, in našp izobraževalna organizacija, |ki se zbira ’ pod okriljem S. K. S. Z., boste dajale račun o svojem delovanju v mindern letu In si začrtale pot za bodoče delo. Zborovali in posvetovali 'se bomo, nafd nami bo pa plaval Slomšekov duh. Svoj vrhunec bo dosegla nedeljska prireditev v veličastni Slomšekovi slavnosti, v oduševljeni proslavi našega apostola,, !ki bo tvorila zaključek velevažnega dne. Antonu Martinu Slomše-ku, najviečjemu učitelju in vzgojitelju našega naroda, prvemu našemu narodno-obrambnemu boritelju, naj bo posvečeno naše narodnoobrambno in izobraževalno delovanje •• in njegovim i naukom naš sledi, Anton Martin Slomšek, svetla zvezda. na nebu slovenskem, naj bb tudi zvezda vodnica vsega našega obrambnega in izobraževalnega dela. Pozdravljeni vsi, ki se zberete v nedeljo v našem mestu k občnemu zboru |„|Slovienske Straže.“ Ne pozdravijjamo Vas v imenu mariborskega mesta, tudi ne' imenom ! večine’ mariborskega) ; prebivalstva. Mrki pogledi Vas bodo mogoče srečavali, ko boste v nedeljo stopali po ulicah našega mesta, čutili boste, da Vam bije v ljubezni nasproti samo bolj malo Število src. Kakor nalašč se pa nam zc?i to ozadje za občni zbor „Slovenske Straže.“ Naši narodpo-obram-bni delavci bodo v nedeljo na lastne oči videli tež- FODLI8TJBK. Delo. (Dijaštvu napisal Ksaver Meško. „(Mentor,1“) Dva mogočna stebra poznam v življenju: vero in delo. Cim bolj se kdo opre ob njih, tem krepkeje stoji v viharjih sveta, v nestalnosti življenja, Ali Va\m naj govorim o veri? (Ali naj nosim v naprtniku vodo v Savo, s slabotno roko kamenje na (Triglav,? Clov.ek brez vere — ali ni kakor slepec na poti ? Ali ni kakor lačni, ki nima) drobtinice kruha, kakor žejni sredi puščave, 'kakor / ponesrečeni mornar na visokem morju, ki od žeje umira? Ali ni kakor otrok ob smrti materini, ki mu nihče ne da ne ene tolažilne besede? Kaj bi vam naj govoril o blagoslovu oči, vida, o potrebi kruha in vod4e, o sreči in dobroti blage besede v najtežjih dneh? Kaj bi vato naj govoril o veri, ki nam je vse to in še mnogo več! A delo!^ Kakor je kralj ptic, orel, lepši in mogočnejši, ko razpne s silno močjo peruti in se ponosno in pa zmagovito dviga proti solnčni obli, nego ko leno sedi in dremlje na kaki čeri, tako je človiek lepši in znamenitejši ob delu, nego v lenobi (ako dela, nego če pase lenobo). Delo nas oživlja, nam krepi moči in jih ohranja mlade in prožne — seveda ne čezmerno, neuravneino delo — delo nas dviga nad zemljo in pa njene vsakdanjosti ; da delo, z dobrim namenom o-pravljeno, nas posvečuje. Naš namen i na tem svetu je delo. „Človek je tea delo rojen in ptica za letanje.“ Job 5, 7. Lenuh je zaničevanja vreden človek, iže knjiga božja slika njegovo nizkost1 in ; ničvrednost, ne- ke boje, v katerih živimo, 'Grozeča i dejstva'; ponem-Škutarjenja jim bodo z gromko besedo klicala poziv: na delo za obrambo naše meje! Bolj kakor kje drugod bo postalo v našem mestu živo prepričuje, da se mora naše narodno-obrambno delo potrojiti, da mora postati naša narodna požrtvovalnost še veliko večja. Pozdravljeni vsi, iki se zberete v nedeljo na občni zbor S. K. S. Z. !— 1 S. K. S. Z, je matica vsega našega izobraževalnega, probujevalnega in socialnega dela. Ravno tukaj na, meji bo videlja mnogo lepih vspehov svojega dela, a bo videla tudi, kako prostrana je še ledina, ki čaka pridnih, veščih oračev, Otopelost, hlapčevska ponižnost, brezbrižnost in nezavjednost, to so rakrane, ki ne razjedajo našega narodnega telesa nikjer tako občutno, kakor tu na mejii, kjer naši narodni nasprotniki z ,„jvzgajanjem“ talcih ljudskih mas krepe svoje i omahujoče pozicije. Kako nujno potrebno je, vzgojiti človeka, da se zaveda svojih človeških pravic, vzbuditi v njem socialno zavest, ki mu pove, da je enakovreden, enakopraven član človeške družbe, ki mu vlije samospoštovanje in možatost, to spoznate najlažje in najboljše tu na meji, kjer trpimo največ radi socialne nezavednosti. Pozdravljeni vsi, ki pridete počastit spomin našega nesmrtnega Slomšeka 'Ravno bližnja mariborska okolica, katero je otel iz nemškega morja, bo Vam vsem najzgovornejše povedala, kaj je bil ta-le mož in kako neprecenljive so njegove zftsluge za slovenstvo. Bolj kakor kje drugod bo tu v Mariboru zaplamtelo Vaše srce v ljubezni do tega velikega sina našega rodu in bolj kot kje drugod se boste tu v Mariboru v globokem spoštovanju poklonili njegovim naukom* Slomšekov duh bo plaval nad našo prireditvijo, Slomšekova npsel bo nas prevevala, Slomše-ku, našemu apostolu-svetniku, izročimo ta dan varstvo nad našim narodom, ;0n, ki se veseli taip gori nad zvezdami, naj pripelje naš narod po potih, ki jih je nam začrtal, do srečne, lepše bodočnosti! Pozdravljene trume, ki boste prihitele v nedeljo v Maribor! Pozdravljene, stotisočkrat pozdravljene ! spamet njegovo. „(Kar je zobem kis in očem dim, to je lenuh njim, ki ga pošljejo (kj ga imajo v službi). Preg. 10, 26. „iLenuh pra(vi : Lev je zunaj, sredi trgja bi me utegnil umoriti.“ ILenuh vidi težave in nevarnosti, kjer jih ni.) Preg. 22, 13. „Kakor se vrte vrata na svojih tečajih, tako lenuh v svoji postelji (nikoli ne more vstati). Lenuh svojo roko pod pazduho drži in jo le s težavo do svojih ust prinese. Lenuh se zdi sam sebi modrejši od sedmih mož, ki pripovedujejo pregcfvore.“ Preg. 26, 14-16. „Sel sem čez njivo lenega človeka in skozi vinograd neumnega moža. In glej, Vse je bilo polno kopriv in trnje je pokrivalo njegovo površje in kamnata ograja, je bila podrta. Ko sem to videl, sem si k srcu vzel in iz zgleda sem si nauk posnel ter sem rekel: „Nekoliko boš spal, nekoliko dremal, mrvico boš roke križem držal, da si odpočiješ — in pomanjkanje bo čez te prišlo, kakor tekatvec in siromaštvo kakor oborožen mož“ (ki se mu ne boš mogel ustavljati v svoji dremavosti). Preg. 24, 30—34. Kdo izmed Vas bi maral biti talk? Glejte, prišli so spet dnevi delaj! Ne trdim s tem, da v počitnicah niste delali! Saj tedaj bi ne bili živeli! Zlikaj življenje brezjdela ali je življenje? Posvetili ste najbrž I svoje moči ' večinoma podrobnemu delu. Dobro! Dandanes ni kmalu kaj tako viažno, kakor podrobno delo. 'Pri nas, malem narodu, trikrat vajino ! Predavali ste v društvih |— kaj lepšega in koristnejšega si morete misliti? Ce ste o-plemenitili le eno srce, če ste vsejali vsaj v eno dušo seme dobrega, kal navdušenja, ste storili mnogo; Izpisovali ste uloge kake dobre igre — dobro delo! Vojska na Balkanu. Bolgarija napovedala Turčiji vojsko „Grazer Volksblattu“ se o polnoči brzojlavlja iz Dunaja sledečo senzacijonelno izjavo ogrskega i ministrskega predsednika: Dunaj, dne 10. oktobra: V današnji večerni zaupni konferenci ogrske! delegacije je utemeljeval ogrski ministrski predsednik pl. Lukacs potrebo, da se dovoli naknadni vojaški kredit ter je pri tem podal sledečo senzacijonelno izjavo: Vsa zn^eenja kažejo, 'da smo v onem stanju, ki zajhteva na eni strani največjo previdnost in rezervo, 1 na drugi i strani pa naglo in smotreno postopanje, tem bolj, ker je glasom najnovejših poročil po vzgledu Crnegore že tudi Bolgarija danes napovedala Turčiji, vojsko. Današnji položaj je ta, da se mora; skušati vojsko na Balkanu lokalizirati. Kajkorkoli se bo razrešil položaj, bo prišel kmalu čas, ko se bomo morali tudi mi udeležiti akcije, s katero se bo položaj razjasnil. Ce bodo tangirani naši interesi, jih bomo znali braniti z vsemi silami- * • Ut * Ce je zgorajšnja izjava ogrskega ministrskega predsednika resnična, potem je krvavi bojni ples na Balkanu zadivjal že z vso silo. Odbijanje napovedi vojske od strani Srbije, Bulgarije in Grške je v zadnjih urah zopet nekoliko oživilo upanje, vda se bo dalo ohraniti mir. Ce prav ni bilo verjetno, da bi se Crnagora brez sporazuma z ostalimi združenimi državami vrgla v boj, vendar so razni ljuölje, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi se balkanski narodi otresli varuštva evropske diplomacije in bi preko nje šli v boj za svoje trpeče brate, še vedno prihajali v javnost' z najrazličnejšimi j kombinacijami, vsled katerih se vojska ne bo razširila dalje, kakor do boja med Crnogoro in Turčijo, Lukacseva izjava — kakih drugih poročil seUaj še nimamo — razpršuje tudi te zadnje upe. Bolgariji bo sledila gotovo takoj Srbija in Grška tudi ne bo odlašala. Splošen boj na Balkanu se započne lahko vsak trenutek in mogoče, da govore puške in topovi že na vseh mejah- Balkanski krščanski rodtovi i so se dvignili na celi črti, da_ otresejo sramoten, ( žuleč turški jarem. Mi želimo njihovemu orožju sreče in vspeha. „(Svaka sila do vremena“, tako je prekipela tudi potrpežljivost balkanskih rodov ' do konca ; in ker ( ne more doseči svojega cilja drugače, je segla po orožju. In sami vemo, sami Čutimo, kako neznosno je prenašati Prepisovali ste sekirice lepe pesmi — lepo delo! Pripravljali ste fanta n(a vzprejemni izpit na gimnazijo — izvrstno delo! Upam, da samih sebe niste pozabili: ponavljali ste — potrebno delo! Zdaj, ko ste pričeli šolo, boste posvetili že vse moči delu. Delu za-se ! Vse, kar. bogati duha, blaži srce, vse to naj Vam bo resno, sveto delo. In pred vsem skrbite sedaj — za šolo; jTo sem mislil z besedami: „Delo z;fse,“ V resnici je v isti meri delo za Vaše domače, stariše, brate, sestre, delo tudi za narod. Kaj hočemo z ljudmi, ki samo stoje mod nami, zahtevajo kruha od naroda,, vse prekritizirajo in zlovoljno obsojajo, a narodu ničesar ne dajo? Delajte zdaj zarse; Tako boste nekoč z vspebom delali za narod. Zdaj polagate temelj. A če je temelj slab, — kakšno stavbo morete postaviti nanj? Nič mi ne imponira, če kdo pravi: „Nič se nisem učil, pa sem Še vendar' zinaj.“ Plitvi se mi zde taki liudje. In prej ali slej obtičijo. Malo mi imponira, če berem: „Spet se je vrnil nov doktor z Dunaja, iz Prage \z Gradca.“ Imponira pa mi, če se sme o kom reči: ..Cd, navdušen delavec se spet vrača v domovino.“ Delo je vrednota življenja, doktorat je čast, k s. j) mora človek pač z respim delom zaslužiti, ki pa sama ob sebi i nikomur ne koristi. Zdaj je veliki Vaš čas, ne zamudite ga! — V največjem trenutku človeške zgodovine so vojaki na Golgoti vadiljali! Zaigrali so najznamenitejši čas življenja in večnosti. Ne bodite njim enajki! Ne zaigrajte svoje mladosti! ,Cas kipeče moči je; zato naj bo čas — dela. Na delo torej ! Naj vam delo ne bode jprem in breme, cvetoče veselje vato bodi! (Tako vam bode v blagoslov in v odrešenje. Vam in narodu . . . tujo nadvlado, kako se upre vsa človeška noti’anjost proti oholemu nasilniku. 'Siajj tudi v nas, ki živimo vendar v precej milejših hlapčevskih razmerah, kar kor balkanski kristjani, ki so bili povsem brezpravni, včasih vskipi, se stisnejo pesti in zaškrtajo zobje, da bi najrajši s silo stopili v boj za svoje pravice. Kakor posameznik, tako so celi narodi svobodoljubni in ni naravne,(šega, nič umevinejšega ni, — kakor boj, kakoršnega so pričeli sedaj balkanski narodi za osamosvojitev svojih rojakov. Zla. krst častni in svobodo • zlato' je preteklo na Balkanu že potoke krvi. Naj bi kri balkanskih slovanskih rodov ne tekla zastonj. Po Poincarejevem predlogu vprizorjena intervencija velesil je postala vsled napoved vojske a):l črnogorske strani{ takorekoč. brezpredmetna. Poslanika avstro-ogrski in ruski sta bila, pri balkanskih državah uljudno sprejeta, Hoda 1 dosegla I nista nič. Vlade sicer še niso podale nikakega odgovora in se izgovarjajo, da se med seboj še niso sporazumele za odgovor, vendar se ve že v naprej, da 1 bo I odgovor negativen. iCe so pa med tem države Turčiji že napovedale vojsko, kakor trdi Lukacs o'(Bolgariji, (potem sploh odgovor, ni potreben. 'Med tem, ko se je razpravljalo t o odgovoru balkanskih držav velesilam, so na črnogorski-turški meji že pričele govoriti puške in topovi. Pri Podgorici je izprožil črnogorski princ Peter, najmlajši sin kralja Nikite, privi top na turške utrdbe, O bojih je v časopisju mnogo poročil, ki si pa, popolno nasprotujejo. 'Nemški listi, ki ne morejo pričakati poročil o jugoslovanskih j porazih, (vedo že povedati o velikih turških zmagah. Seveda so poročila neresnična, Avtentičnih - poročil Še ni, zato bomo mi o teh bojih zelo kratko poročali. * * * M a n i i e s t črnogorskega kralja na ljudstvo. Dne 9. t, m. je bila javno izdana proklamacija črnogorskega kralja na črnogorsko ljudstvo. Kraljevi manifest, ki je bil sestavljen v naravnost pesniški obliki in slogu, najbrže od kralja samegaj, je napravil pri ljudstvu nepopisno ' globok vtis. Proklamacija pravi: • „Nemogoče je nadalje preslišati I obupni krik prebivalstva v Stari Srbiji,, Turki more otroke, žene in starce, možje se skrivajo v gorah 1 in beda med prebivalci je neznosna. (Ljubezen do domovine zahteva, da hitimo svojim bratom na pomoč. (Poživljam vse zveste Crnogorce, da pohite pod mojo zastavo in moje vodstvo - ter da podajo bratsko roko zatiranim bratom v Turčiji Ì in junaškim Malisorom. 'Za nami stoje vsi krščanski kralji 1 r/a Balkanh. Ne zabite, otroci, Starega junaštva in slave srbske domovine. Simpatije vsega srbskega naroda, vseh Slovanov in vsega civiliziranega sveta so na naši Strajni. Plemenite roke so zagrabile za meč ter nam hit© na pomoč srbski, bolgarski in grški vojaki, hi se hočejo v bratski ljubezni boriti skupaj s Crnogoro. Crnogorci! Naša pot gre v Staro Srbijo,, da se združimo tam z brati iz Srbije, kjer nas pričakuje moj ljubi zet, Srbski kralj. (Objeli se bomo z brati Srbi in prinesli svobodo zatiranemu ljudstvu. (Nebo naj blagoslovi ta naš pohod, o kajtepem sem sanjal že v svojih otroških letih ter sem dal duška Svojim željam v neštetih pesmih. Živela (Jrnagora! .živela baika/nska zveza!“1 , Cesar in vojn a. Cesar je dne 9. t. m. sprejel dve odlični osebi iz finančnega sveta v avdijenci. Ko sta izrazila svoje upanje, da se do iomečno vendar le posrečilo o-hraniti mir, je cesar z rezignacijo pripomnil: „Ich allein kann es nicht machen.“ (Jaz sam tega ne morem storiti,) Mobilizacija (R um unske. Iz Bukarešta javljajo, (da je rumunski vojni minister prekinil manevre ter ojdredil splošno mobilizacijo. V poučenih krogih na Dunaju ni o tem ničesar znanega. (Povratek grškega kralja v do m o * vino. Dne 9. t. m. je dospel v Atene kralj ’Jurij* Pri prihodu ga je pričakovala tisočgiava množica, ki mu je prirejala navdušene ovacije. Kralj Jurij je bil še končno prisiljen, da se zahvali za ovacije, V svojem govoru je povdarjal, da popolnoma zaupa treznosti in hrabrosti svojega naroda, da bo dosegel končni svoj cilj. Kavkaz na Balkanu. Georgijei in Armenci f organizirajo ( na Kavkazu prostovoljne oddelke peš in n,a konju, da pomagajo balkanskim Slovanom. Dijaki medicine pa ka-liijo urediti sanitetno službo. Albanci in vojska. Iz Sarajeva se poroča, da ko ce v inozemstvu živeči Albanci dognali, da Turčijai ^mobilizira, jih je veliko odpotovalo v; Turčijo, da, vstopijo v armado. Srbijo je zapustilo kakili 500 Albancev. (Voditelji Albancev so izjavili, Ida se bodo vojskovali1 na turški strabi1 in da čakajo le na znamenje, s da nar stopijo proti kristjanom. T u r š k 11 vrhovni) vojskovodja Abdulah p aj Š a še ni star 50 let. Leta 1909 je bil imenovan za vrhovnega generala v Albaniji ter za guvernerja z vso oblastjo. Leta 1910 se je ob priliki drinpoljskili manevrov izkazal kot izvrsten vojskovodja I ter < ga od' tedaj smaltrajo za najboljšega stratega cele turške armade. * * * O turški armadi. Znani italijanski vojaški pisec Giovanni Miceli objavlja v italijanskih listih' o turški armadi članek, iz katerega posnemamo sledeče glavne misli. Ce pišejo listi, da more Turčija staviti na bojno polje 1,450.000 mož, so te številke le na papirju. Niti Turčija, niti druge balkanske držafre ne morejo spraviti n§_ bojišče toliko mož, kakor to pišejo razni listi, ker govore proti temu vojaški in gospodarski razlogi. Turki so sicer dobri vojaki, ne more pa se reči, da je Turčija vojaško močna dežela, v modernem smislu te besede. Turški vojak je močau, vsi ra jon, ubogljiv napram svojim predpostavljenim in znaj še pred vsem umirati iz verskega fanatizma. Koran mu pravi, da ena prečuta noč v orožju velja, več, nego sto noči v molitvi. Sploh se močno goji (seveda mohamedanski) verski čut v turški armadi. Sedaj pa so v tjirški armadi tudi kristjani in Židje, ki sicer povečajo število, ,a nikakor pa ne bojne moči turške armade. Turški vojak zna umirati, ima poguma, 'a,1 nima nikakega inicijatiivnega duha,, V obče pa je turški vojak brezprimerno počasen v svojih kretnjah. Rajši jih pajke na stotine pod krogljami sovražnikov, nego Ida bi pospešili korak, ali pa prešli v napad. Enaka) počasnost je pa tudi v vodstvu. V vojni leta 1867—1877 so bili opazili, da so se Turki f prvi dan kake bitke dobro biti, dočim so bil) ‘drugi dan utrujeni in ravnodušni, Ziato so se Srbi prvi dan omejevali le na boje prednjih straž, ter na to, daj so utrujali sovražnika in so ga, napadli še le drugi dan. V vojni z Rusijo ni prešel turški generalni štab iz pasivne defenzive niti tedaj, ko bi se bil mogel okoristiti I na mnogih \ ruskih napakah. Slavim strati za turško arm)ado v oni vojni je bila bramba Plevne. Ko je padla ta trdnjava, je ruski general Stronkov1 v ' predrznem t kavalerijskem „räkdu“ s samimi šestimi I eskadroni- kozakov prišel do drinopoljskih i zidov, ne da bi številnim turškim četam bilo padlo n n um, ga ovirati na potu, V grško-turški vojni leta 1897 smo opazili, 'da so se skoro vse turške operacije začele popoldne in že končale z nočjo. Veliki petek so Tlurki napadli pozicije pri Moti in Vrisisu, L so ostali potem tri dni nedelavni. . > , j j V Tripolitaniji kažejo Turki mnogo inicijative, a tu je le malo Turkov, pač pa so številni Arabci, ki so mnogo bolj energični in tudi drznejši kakor pa Turki. Ponočni napadi ( so na primer arabska specijaliteta, ( dočim so Turki ' kazajli i vedno neko na-sprotstvo proti ponočnim bojem. Turki so poleg tega še tudi slabi strelci. Topničarji nastavljajo slabo topove, dočim infanteristi še sploh ne merijo, temveč streljajo op zgoraj doli, kar kor na lovu ter porabljajo mnogo nabojev. Arabci in Albanci pa so dobri strelci,, ljudje, Iki so navajeni na različne vstaje in znajo zato dobro varčiti z naboji. Zato pa tudi ne streljajo drugače, kakor na sigurno. Med starejšim) častniki je mnogo takih, ki so brez vsake izobrazbe; med temi tudi generali in pa polkovniki, ki jih je sultan Abdul Hamid ' imenoval brez vsakega rednega avauzma, ledino le iz svoje kaprice. Med mlajšimi turškimi častniki pa je že prav mnogo takih, ki so se izobrazili ,v zunanjih državah in posebno v Nemčiji. Ti mladi častnik) so tudi bili, ki so povzročili revolucijo leta 1908. Pomanjkanje iniciativnega duha, pa je opažati tudi pri teh Častnikih. Oni slede prusko šolo točno, a brez vsake že-nijalnosti. Turška kavalerija je dobra, in Številna, a generali se je ne znajo posluževati. V vojni leta 1897 so jo porabili le enkrat v bitki pri Veletino, a so pa bili takoj odbiti po grškem, ognju z izgubo 20 konj; izvzemši pri Veletino 1 se konjenica v vsej vojni ni niti ganila. Da vidimo — zaključuje 'Miceli v slučaju vojne, če so turški generalni štab kaj poučile skušnje ; dovoljujem si pa dvomiti, ker bi se bili Turki uporabe fcavfalerije v moderni vojni 1 morali naučiti od Rusov, ki so se v tem oziru pokazali mojstre v balkanski vojni leta 1877. Kako se je Stanko Vraz pripravljal na smrt« Davorin Trstenjak, profesor verouka na gimnaziji v Mariboru, je popisal kratek životopis Stanka Vraza v „iSlov. Koledarčeku“ leta 1855, iz katerega raz vidimo, kako globoko verskega) mišljenja in življenja je bil Stanko Vraz. Leta 1888 je zbolel St. Vraz v Zagrebu na leganju. (Ves čas mu je zvesto stregel Trstenjak. 'Obiskal je bolnika; I nadškofijski kaplan-tajnik slavnoznani ilirski pesnik Pavel Štros. Vraz mu reče: „Pavle, prinesi mi Bogeca“ in bil je Vraz tisto jutro previden s sv. zakramenti. Trstenjak piše: Živa njegovi1) vera, mi je globoko v srce zlarezala in ljubljenega prijatelja Še ožje z pienoj zvezala. Stanko je bil verna, česta duša, brez vse strasti, za, to pa so tudi njegove pesmi čiste in. neoskrunjene. Ozdravel je Stanko, a leta 1848 se je prehladil in odslej bolehal na pljučah ; v tem, stanu je prišel meseca sušca leta 1850 v Ptuj obiskat prijatelja Davorina kaplana. (Pride v sobo in pozdravi z muk-lim glasom:. Zdravi, Davorine! iD:\fVorin1 f spozna spremenjenega prijatelja Stanka in reče: 1 Za božjo voljo, tedaj z Vašim zdravjem ne gre na bolje! _ „‘Jest brate“, mu miio ofdgovori Stanko, '„moji dnevi so Šteti; ne bodete mi mogli več streči, kakor leta 1840. Kadar me bodo zakopali, molite in mašujte za mojo dušo.“ Oba sta se solzila in po tem žalostna poslovila. Zagrebške „Novine“ so prinesle žalostni glas, da je 24. maja 1851 zaspal Stanko Vraz. Bil je pripravljen ; S. Biserjanski. Krščanstvo in veselje. Nekateri naši nasprotniki slikajo življenje po veri kot čmerno, pusto, pralno veselja;. S tem dokazujejo samo, 'da ne poznajjo niti življenja v resnici vernih ljudi, še manj pa krščanstvo samo. K,dor je imel priliko, bpazovati od blizu žhjljenje resničnih kajtoličanov, ta gotovo nikjer ni videl več odkritosrčne prijaznosti, neprisiljene dobrodušnosti in mnogokrat neizčrpnega humorja. Pobožnost, ki je sitna, godrnjava, zamerljiva, ni prava pobožnost. Veselje in dobrovoljnost ljudi, ki so globoko v Sircu in resno v dejanju katoliki, je tako oči vidno in brrezdvom-no, da se večkrat najdejo sicer ‘dobri ljudje, ki se nad tem — izgledujejo. Veselje spremlja kristjana skozi vse življenje. Sveti Zakramenti sami so vir odkritega veselja. Izpoved olajša dušo morečih bremen, sveto obhajilo napolni dušo z najčistejšo radostjo. Koliko poezije je v cerkvenih praznikih ! Pride božič in v še tako priproste ljudi dahne dih rajskega veselja in miline. Tudi velika noč ! napolni srce človekovo s tem, več-, jim veseljem in notranjim mirom, Čim bolj premišljuje skrivnost Gospodovega trpljenja in vstajenja. In Kristus sam? , „Non erit tristis ncque tur-bulentus“ („Ne bo otožen in razdražljiv“), je prerokoval o njem prerok. Privlačnost njegove osebe je bila tolika, da, so ljudje zapustili vse, premoženje in sorodnike in šli za njim. K njemu so stegovali roke trpeči, okrog njega, so se zgrinjali otroci. Kje je storil Kristus prvi čudež? Na veseli svatbi v Kani. Kako ljubeče oko je imel oni za naravo! (Ko' uči, vzame svoje primere iz narave od takih neznatnih stvari, o katerih ošabni ljudje sploh, ne govorijo. On jemlje za izgled kokljo z njenimi pišceti, ptice, ki jih redi nebeški oče, lilije na polju, jtrsje ob Jordanu, golobe v njihovi preprostosti in kače v njih zvitosti. Sebe primerja z vinsko trto, s sejalcem semena itd. S tem, da je Kristus raVna! z nalravo tako spošitlji-y°’ |°J.e porabil celo pri učenju večnih resnic, je učil ljudi zopet ljubezni ‘do narave, veselja nad neznatnim in vsakdanjim. Kpjiko sreče in veselja) donajša, Kristus vsem, ki se učijo od njega, ' je zelo lepo pokazal hnglfeški pisatelj Jerome v drami „T)ujec“, ki so jo igrali leta 1911 v Ljubljani. 'Mesto na'đaljne^gai dokr^ovatnja o zvezi med Kristusom ' in 1 veseljem 1 jiočem navesti vsebino te 'draige v glavnih potezah. Pension se imenuje v večjih mestih hiša, ko- der so ljudje, ki nimajo lajstnega goispodinjstvo, ir zlasti samski tujci, na hrani in stanovanju. V takem pensionu v Londonu ! se vrši / dejanje. Gospodinjstvo vodi zadirčna gospodinja, ki goljufuje svoje goste. Pomagai ji zanikarna dekla, ki se odgovarja in jezika gospodinji, ji krade mleko in doliva vode, Izmed' gostov je vsak bolan t na ( drugačni ' dušievni slabosti. Notri stanuje goljufiv žid. Mlad slikar proda svoje moči in znainje za to, da slika umazane slike, ker to več nese. (Prileten zakonski par si kraj ša čas s tem, da se med seboj ozmerja, in nahruli Njiju lepa hčerka se hoče udati za denar bogatemi umazanemu starcu,, ki stanuje poleg; njih. Spe voke-mik (pevec -po zabaviščih) se odlikuje po surovih ša fah. Elegantna dama. trpi na dolgočasju vsled brez delnosti in ošabnosti. Štiridesetletna koketa se lišpi do smešnosti in prikriva svoja leta. Vsa ta družba se shaja v skupni obednici, ko der kraljuje zadirčnost in medsebojno obiranje. Mec te ljudi, ki torej trpe vobče na takih slabostih, m kakršnih trpi splošno večina ljudi, pride kot nepoznan tujec — Kristus. (Z vsakim izmed teh na po komičnih, ha_ pol tragičnih bolnikov.; ima mal pogo vor ; z nekoliko besedami zbudi v človeku njegovi boljše strani, ki v nobenem niso izumrle, ampak s< bile samo zanemarjene; s pomočjo tega, (kar je i teh ljudeh zdravega, premaga njihove slabosti ii jih spravi na pot 'do plemenitega veselja in sreče. Ko odhaja, zapusti v pensionu družbo srečnil ljudi, zadovoljnih samih s seboj in s svojimi sostanovalci. Za smeli. I z š o 1 e. Katehet: „Joško, kako se imenujejo vse tri božje osebe skupaj?“ Joško, ki ni poslušal in ves čas mislil na svojo trobento, ki mu jo je povozilo kolo vred hišo, pa molči. Katehet (pomagaje) : „.Sveta Tro — Tro —“ Joško (veselo): „Sveta trobenta.!“ Mobilizacija ri,aj Balkanu. Mobilizacija balkanskih držav bo bržkone že izvršena. V vsaki državi nudi svoje posebnosti. Na najbolj priprost in enostaven način se izvrši v Crni-gori. !Tukaj ni veliko pisarij. ÌVse vasi in vsi trgi so zvezani brzojavno z glavnim) mestom. Brzojavna žica naznani Crnogorcu ukaz, stopiti pod orožje. In seli neso povelje 1 od občine do občine i. in v najkrajšem času je alarmirana cela dežela. Črnogorec vzame svojo puško, katero nosi v mirovnem času na hrbtu, tudi na sejem, če je pa poklican v vojsko, si pa še opaše torbico za patrone in pa handžar, a ne pozabi pa tudi na samokres i in vojak je — gotov. Uniform ne poznajo. V svoji navadni noši prihite na zbirališče. Ker je Vsak Črnogorec z zdravimi, udi, ki je prekoračil 18. leto do 60. leta, ob enem tudi vojak, je trenotno Crnagora dežela skoro samih žensk. Nekaj težavnejša je mobilizacija v Srbiji, ki je petkrat večja, 'kakor Crnagora. 'V Srbiji morajo pomagati železnice, katere so v poslednjih dneh že sploh le vojaštvo in vojne potrebščine prevažale, na turško mejo. iTudi v Srbiji ' nimajo zadosti enotnih uniform za vojaštvo. Med tem, ko nosijo prvi letniki moderne uniforme, imajo drugi letniki Še stare uniforme in zadnji letniki se pa morajo zadovoljiti sar mo z vojaško čepico, s puško in s pasom za torbico, v kaiteri so shranjeni patroni. Najboljše je opremljeno pač bolgarsko vojaštvo. Aktivno in rezervno moštvo ima novo uniformo. Vreme je ugodno, ker že delj Časa ni deževalo, in čete korakajo brez ovir po suhih in dobrih cestah. Iz vseh štirih krščanskih balkanskih držajv se poroča, da vlada veliko bojno navdušenje. {Ljudstvo je prepričano, da se bori za idealne cilje. Kruta in neprestana preganjanja turških kristjanov so vzbudila nepopisna ogorčenja in ljudstvo smatra vojsko za sveto sflvar, osvoboditi zatirane kristjane iz turškega jarma. Umljivo je tedaj, da balkanske države ne morejo več nazaj, ker bi sicer v lastnih deželah izbruhnila revolucija. * * * ! i I z ti r h h vojske in borze. Na dunajski efektni borzi so pretečeno sredo kurzi zopet občutno padli. Vsled napovedi vojske od strani črnogorske vlade 1 je prišlo na borzi do burnih prodajnih ponudb, katerih posledica (je bil močen padec kurzov. Padanje kurzov so pa še zdatno pospeševale komisijske trgovine, nadalje slaba; poročila iz tujejzemskih borz in zopetne hiobske vesti o balkanskih državah. Padanje i kurzov je * bilo splošno. Avstrijska kronska renta je zgubila1, 20 vin.,, renta v zlatu 70 vin., turške srečke 7 K, kreditne delnice 8 K, Länderbanka 21 K 40 vin., parobrodne delnice 53 K, dr-žalvna železnica 10 K 50 vin., Ooyd 10 K, (Alpine 32 K, praško železo 110 K, Skoda 25 K, orožje pa 36 kron. Zigube so bile zelo velike in pri nekaterih papirjih večje, kajkor mesečna plača kakšnega delavca. Zgube zadenejo skoraj izključna Šipekulacijo in vlagatelje varčevalce, ki so se dali zapeljati, da so. naložili svoj denapr v borznih papirjih. Marsikateri papirji se niso pokupili ziaradi obresto,vanja, ampak v nadi, da se bodo zopet poprodali, (ko bodo kurzi visoki. Pokupili so se v špekulacijske namene, da bi se napravil dobiček pri zvišanju kurzov. Toda kdor špekulira, se lahko vkanj. 'Žalibojg | niso bili1 prvi dnevi prejšnjega tedna dnevi vi svarilo in pouk. In vsled napovedi vojske ' so se ztjali1 lastniki špekula-cijskih papirjev1 in so jih v veliki množipi spravili na trg, kjer je potem prišlo do poloma. Že opetovano smo svarili pa nevajeno početje pri špekulaciji in opozarjali, da je mnogo boljše in tudi bolj varno, če se naloži denar v naših varnih kmečkih posojilnicah, kakjor pa če se ga nalaga na borzah v špekalacijskih papirjih. Stroške te; nesrečne borzne špekulacije mopa trpeti v prvi vrsti zasebni Jcapital, ker se je dal zapeljati k igri. iže pri prvem padcu kurzov v prejšnjem tednu je bilo povzročenega mnogo zlai posebno med malimi1 ( špekulanti, ki ne morejo kupiti celega papirja, ! ampak j vložijo morda samo eno petino do ene tretjine kurzne vrednosti v kalko banko v pokritje, ’da si tako zasigurajo prajvico do igre. Po prvih padcih so pregledale banke obveznosti svojih odjemalcev efektov f in so zahtevale nova, -večja doplačila, Mnogi Špekulant je pa niso mogli tega storiti, zgubili so vložek in pravico do igre, a bančne tvrdke so prinesle te do sedaj navezane papirje v veliki množini na ponudbo, vsled česar so pa kurzi še bolj padli. Pri tem se je pa pokazalo, da so posebno zunaj v provinci razne filijalke bank zelo velike grešile in da so bili odjemalci soudeležleni Č*o skrajne meje svoje plačilne zmožnosti, da, nekateri Še celo čez to mejo. Med’ tem, kb je prvi padec kurzov izpodrinil iz špekulacije 1 v' obilnem;f številu naijšibkejše elemente, bodo sedaj bržčas prisiljeni še tudi srednji elementi, da se umaknejo iz vročih tal Špekulacije, Mnogo jih bo, ki so hoteli j v! igri na borzi prav hitro obogateti, ki so pa zdaj vsled padda kurzov silno prizajdeti f in bodo trpeli težko škodo. Upajmo, da se bodo sedaj spametovali. Pridobivajte nove naročnike! PoUtični pregled. Avstrijska delegacija. Avstrijska delegacija j© imela v sredo in včeraj zopet plenarne seje. V sredo se je nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za zunanje zajde-ve in je bil proračun ob koncu sprejet. 'Med iJpugi-mi je govoril delegat Kramar, ki je izrazil dvom o uspešnosti zakasnelega posredovanja, velesil na Balkanu, zlasti, ker bi se balkanske države mogle zadovoljiti le z evropskim guvernerjem * v Makedoniji in z upravo, ki bi ne bila nikakor odvisna od Carigrada. 'Turška zmagal bi bila nevarna, ker bi morala 'poseči Evropa vmes, tla i z ab rajni: vzpostavitev turškega gospodstva na Balkanu, Ce bi pa zmagali balkanski narodi, pa) ne pojmuje govornik, kje naj vzame Evropa moralno pravico, da jim brani pridržati si to, kar so si junaško priborili. Govornik Še prosi konečno, da ne pozabimo, da smo tudi mi kristjani in da civilizacija ne bi smela poznati hlapcev in sužnjev. Za njim je pa delegat Korytowski povdarjal interese, katere ima Avstrija na Balkanu ter je konečno izrazil željo, da se bo ta vojska omejila samo na Balkan. Nato je povzel besedo ; naš j zunanji minister Berchtold. Odgovarjal je na vprašanje delegata pl. Langa o protektoratu Avstrije v Albaniji nad ondot-nimi katoličani. {Rekel je, da se je Avstrija v vsakem konkretnem slučaju zatiranja katoliških Maliso-rov vedno krepko potegovala za njih pravice, V Špecijelni debati je pa izvajal delegat dr. Iv. Šušteršič sledeče: Dogodki na Balkanu dokazujejo, da umetnost 'diplomacije ostane brez 1 moči f nasproti naravnemu razvoju. Ko smo sporazumno z Angleško nastopali proti Veliki Bolgariji, smo f skrbeli za koristi Angleške, ne pa za koristi monaphije. Ko se bo vojska končala, o kateri upamo, da- se omeji na Balkan, je zelo dvomljivo, če se bodo mogli tudi držati morebitni dogovori, ki izključujejo vsako teritorijalno izpremembo. Monarhija, ki je poklicana,, da tvori glavno jugoslovansko moč, mora biti pred v|sem na tem, da igra ulogo, k'o se bo > reševalo jugoslovansko vprašanje in sicer mora imeti v prvi vrsti moralno avtoriteto. S kakšno moralno avtoriteto pa, more monarhija nastopati pri rešljivi jugoslovanskega vprašanja, Če se oziramo rta to, kako da postopa z 'Jugoslovani ? 'C,e hoče vladal ; svoje lastne ' koristi čuvati, ne more več mirno gledati, kako se na Hrvaškem ustava in postave teptajo, kako da tak svobodo ljubeči, spoštovani ! narod, ki *si je za koristi monarhije in dinastije prjfiobil toliko zaslug, kakor Hrvati,1 proti vsej pravici in postavi zatirajo in postopajo ž njim. kakor da. bi bili brez pravic. ({Pri-trjevanje,) V plenarni seji včeraj, dne 10. oktobra, se je pa, vršila razprava o proračunu skupnega finančnega, ministrstva. Po kratki debati je bil cel proračun sprejet. K debati a proračunu za skupni najvišji računski dvor ! so govorili1 minister Bilinski, fdr. Lecher, dr. Grabmayer in Schuhmeier. Tudi ta proračun je bil sprejet. Razen plenarne seje ' avstrijske delegacije je zboroval tudi vojni odsek avstrijske delegacije, ki je razpravljal o gospodarskih nabavah za vojaštvo in mornarico. Čuvaj. V nobeni seji delegacije ne izostane : ceterum censeo o nevzofržljivosti sedanjih 1 hrvaških razmer. Delegati so tudi zvedeli, jda so skupni ministri in avstrijska viaria že i opetovano zahtevali amovacijo Čuvaja,, katerega pa z vso silo drži Lukacs, ! boječ se nevarnih posledic na Ogrskem. Navzlic temu se je znova pojavila vest, da bo Čuvaj Slom-šekovo rojstvo. — 'Petje Šentjurskih in jareninskih pevcev, — Koncert mariborske narodne godbe. Vstopnina k Slomšekovi slavnosti: foteli 3 K, sedeži od 1. do 4. vrste 2 K, ostali sedeži 1 K, stojišča 40 vin. Odbor. Raznoterosti. Za hrvaško-slovensko vzajemnost. V nedeljo, dne 20., t. m,, ob 3. uri popoldne se vrši v» Ljubljani v veliki dvorani hotela „Union“ skupno zborova-nje vseh državnih in deželnih poslancev V, L. S, in hrvaške Stranke prava ter Članov obojnih strankinih vodstev. Ravno tega dne se ob 10. uri predpoldne vrši seja vodstva Vseslovenske ljudske stranke. Ob 8. uri zvečer tega dne je v veliki dvorani hotela j,Union“ hrvaško-slovenski slavnostni komers. Odseki Orla pozor! jNačelnik štajerske ( pod-zveze Orlov poziva vse odseke,1 dal točno {izpolnijo vprašalne pole, katere so dobili od glavnega vodstva zveze v Ljubljani in jih potem tajkoj odpošljejo. Spremembe pri pijonirskih četah. Te dni je izdalo armadno poveljstvo spremenjene organizacijske določbe glede pij,onirskih in saperskih čet. P.ijonir-ski oddelki prevzamejo v bodoče vso izpeljalo službe na vodi (rekah), posebno izdelavo vojnih mostov. Posebni oddelek, zyan oddelek za rfiine, bo prevzel oskrbovanje min na rekajh in jezerih. Vsak izmed 8 pijonirskih bataljonov obstoji *z 4 stotnij, 1 rezervnega oddelka za orodje in nadomestne kaderske stotnije. Bataljon., ki ima v oskrbi mostna dela, sestoji iz 2 stotnij rezervnega orodnega oddelka in nadomestne kaderske stotnije. Ena/ stotnija Šteje 5 častnikov in 107 mož. Saperskim četam je odslej izročeno vso delo na suhem, {to je:, izkopavanje okopov, izpeljavo vseh tehničnih del za utrditev bojnega polja ter tudi dela t za različne razstrelbe. JŠaperska četa šteje 14 bataljonov; f in 1 nadomestno kadersko stotnijo; bataljon št. 14 šteje 4 stotnije, 1 kolono za orodje, ki se rabi pri izpeljavi okopov in ,1 nadomestno kiadersko stotnijo. Dr. Ladislav Rieger sokolstvu. Da je dandar nes sokolstvo na Slovenskem in na 'Češkem nekaj drugega, kakor je bilo pred leti, ve že vsak politični otrok. Danes pribijemo le, kar je govoril sokolstvu dr. Ladislalv Rieger, veliki buditelj; in voditelj češkega naroda],, ko so blagoslavljali sokolski prar por v Choteboru: „Krščanski vitezi“,, je dejal, „so smatrali češčenje Boga za svojo prvo dolžnost. Vsak hip so jbili pripravljeni, žrtvovati življenje za vero. Naj bi postali tudi Sokoli I pravi ' kr^ča^sM t vitezi, branitelji resnice in vere!“ — Sedanji Sokoli pa niso več vitezi krščanstva* ampak propagatoci brezverskega liberalizma. Naravnost neverjetno je postalo število samo-umorov med mladino. Otročaji 10 do 15 let se že streljajo, zastrupljajo in bogsig)a.vedi kaj Še.. Posebno se v tem odlikuje velikomestna mladina. Krivo je temu prav, dosti gotov,e vrste časopisje, ki take stvari razlaga, razviačuje na'dolgo, in široko, kriv je tega pa tudi splošni nihilistični in brezverski duh ' časa, ki vpliva kot strup na mlade duše. V dunajskih listih beremo te dni > Idar o dveh takih mladih samoumorilcih. Neko 121etno dekletce se je vrglo iz tretjega nadstropja na tlak, pa se ni k sreči ubila, neki llletni deček se je pa obesil- Hrvaško-slovenska stranka prava. 'Na Dunaju so se v sredo in včeraj vršila posvetovanja Hr-vaško-slovenskega zvršilnega odbora. Sklenilo se je ustanoviti novo stranko z imenom: Hrvaško-sloven-ska stranka prava. Stranka se razteza na vse pod habsburško krono bivajoče Hrvate in Slofvence. Načelnika združene stranke sta dr. Šušteršič ! in dr, Mile Starčevič. Po poročilih listov se je po političnem referatu dr. Korošcal sklenilo vprizoriti v drž. zbonu akcijo, s katero , se bo vrglo Čuvajev režim. V včerajšnji seji se je pa sklenilo11 sklicati na dan 20. t. m, v Ljubljano zbor vseh državnih in deželnih poslancev združenih strank, ki naj odobri opatijske in dunajske sklepe. V vseh pogovorih se je naglašalo, 'da se Avstrija ne zaveda svojih dolžnosti napram Hrvatom in Slovencem z ozirom na stališče monarhije ob Adriji in Balkanu. Občinske volitve v Kamnici iz tretjega razreda ovržene. Slovenska stranka se je pritožila proti dne 9. maja 1912 izvršenim f občinskim j volitvam v Kamnici pri Mariboru. Okrajno glavarstvo v Mariboru je z odlokom št. 38723 z dne 25. septembra 1. 1912, naznanilo, da je c. kr. namestništvo v Gradcu z odlokom dne 17, septembra 1912, > št. 9--705k>- -12, v smislu § 31 občinskega volilnega reda, volitve iz tretjega razreda razveljavilo, [ker so se pri volitvi dne 9>, maja 1912 nericatene glasovnice proglasile za veljavne in so se iste pied skrutinijem pečatile. Nova volitev bo v kratkem razpisana, — Volitev iz II. in I. volilnega razreda je potrjena. Katoliška misel — napreduje. V nedeljo so v Gorici slovesno blagoslovili novo zgradbo knezonad-škofijskega Šeškega semenišča, ki je namenjena ob enem tudi bodoči zasebni gimnaziji v Gorici. Za revnejše dijake obeh narodnosti, v prvi vrsti tajke, ki so se hoteli posvetiti duhovniškemu stanu, je bilo v Gorici že od nekdaj precej dobro preskrbljeno, V deškem semenišču' j .je bilo ' že dolgo vrsto let fsem vsako leto preskrbljenih 78 dijakov', od i katerih) so imeli nekateri štipendije, drugi so pa plačevali mesečno manjše svote, (Že od časa kardinala Missije so se pa trudili merodajni činitelji,, pridobiti zla deško semenišče večje prostore. Zlasti’ sedanji mafdškof ekscelenca Sedej je zastavil vse svoje moči, da bi ustvaril deškemu semenišču nov dom. po dolgoletnem trudu se mu je njegova srčnia žeija izpoinilai,: v nedeljo je blagoslovil novo J zgradbo deškega semenišča. (Nov zavod je v Čast in ponos vernim Goričanom. (Stavba, ki se dviga na nekem vzvišenem mestu na vzhodni strani goriškiega mesta, je monumentalno delo, izpopolnjeno1 z vsemi ugodnostmi in udobnostmi1 moderne tehnike. Prostora ima za par sto dijakov, ker se bo ustanovil^ tudi zasebna gim-najzija. Slavnostni blagoslovitvi v nedeljo je prisostvovalo mnogo odličnih miož, med njimi tudi tržaški škof dr. Karlin. Goriča,ni opravičeno upajo, da bo po novem zavodu 1 katoliška misel V solnčni Goriški še krepkeje napredovala. Vodstvo zavoda imajo v, ro-kan očetje jezuiti. Smrt. V TrgovSšcu pri Veliki Nedelji je včeraj, dne 10. oktobra, unuka Marija 'Meško, sestra rajnega profesorja gospoda dr., Alojzija Meško. Pogreb se vrši jutri ob 7. uri. Izkaz posredovalnice ' Občeslovenskega obrtnega društva v Celju. Iščejo se: 4 učenci za krojaško obrt, 5 učencev za pekarsko obrt, 5 učencev za kovaško obrt, 1 učenec za kotarsko obrt, 4 učence za mizarsko obrt, 1 učenec za kleparsko obrt. Nadalje se išče za Šmartno ob Paki kolarski mojster. Delavnico, ki je tik kovačnice, dobi brezplačno. Ker ni daleč na okrog nobenega kolarja, , bi bil zaslužek dober, Več pove posredovalnica, [Pri tej priliki prosimo vse mojstre-obrtnike, ki iščejo učence potom nas, nam v slučaju, da kakega; učenca sprejmejo v uk, to tudi vselej takoj naznanijo. Potrebno je to, da vemo, če je imelo naše posredovanje kaj, vspeha, in nadalje, dia ,si prihranimo nepotrebno (pisarjenje in nepotrebne izdatke in kopečno) kar je glavno, da ne priporočamo na novo se priglasečim,učencem, takih mjojstrov, ki prvih sploh več ne rabijo. — ‘Občeslov. obrtno društvo. Za „Slovensko Stražo.“ Pevsko društvo v Šmartnem na Paki je poslalo „Slovenski Straži“ povodom prireditve Slomšekove slavnosti znesek 65 K. Hirala lepa. — Za „Slovensko Stražo“ je daroval č. g. Rop Franc, kaplan pri" Sv. Ani na Krembergu, 6 K namesto čestitk svojim čč. gg. sobratom Milošem in Francem. Posnemanja vredno. — Za ,„(Slovensko Stražo“ je daroval prvo dve-kjronko 1 č. g. J. Gun-čer, župnik v Smihelju nad Mozirju. Hvala lepa! — Za „Slovensko Stražo“ ; je i nabrala ' okrog 2000 obrabljenih poštnih znamk gospodična Marica Tjoševa v Mariboru. Hvala prisrčna! Razglas. 1. G. in kr., vojaško preskrbovalno skladišče y Mariboru, Eisenstrasse 16, (namerava preskrbeti potom nakupa pod roko do konca februarja 1913 ob tržnih dneh .(sredo in soboto) od 7, ure zjutraj do 11. ure dopoldne, brez izjeme s'amo pri posestnikih in njih zadrugah lastnega preskrbovalnega okraja (to je okrožje glavarstva Maribor, Lipnica, Radgona, Ljutomer, 'Ptuj, Konjice, jSlovenjgra-dec, Celje in Brežice) 1450 gi rži, 3730 gj ovjsa, 1100 g sena, 1630 g slame za steljo ( in ( 300 g slame za postelje. Od tega se bode (nakupilo 820 g rži, 1500 g ovsa in 400 g slame za steljo leta 1912, ostanek p.a leta 1913.. 2.’ Ti pridelku morajo biti' skladišču primerne kakovosti, katera približno odgovarja srednji kakovosti dobrega in zdravega blaga. 3.. V slučaju, da bi preskrbovalno sklaidišče zahtevalo produkcijska spričevala, morajo ista, in sicer od občine potrjena, ponudbeniki prinesti seboj. 4. Ponudba se lahko izvrši ustmeno ali pismeno. (Posamezni posestniki zamorejo ponuditi do 100 g, kmetijske zadruge pa do 300 g. Pismene ( (z 1 K kolekovane) ponudbe s krajšim, kakor tridnevnim rokom, (se ne bodo vpo-števaJe. Ponudbe se morajo glasiti navadno z dostar vo v preskrbovalno skladišče,, j pri primernem znižanju cen tudi „prosto železnične postaje“, „od lastnega skladišča“ (ce se isto nahaja v Mari borg). Ako bi rž ali oves bil prepeljan z vdzom k preskrbovalnem skladišču, ali ne bil izrečno skladiščne kakovosti ponuđen, se morajo predložiti vzorci, ki obsegajo najmanj % kg ponudenega blaga. 5. Plačilo se izvrši na podlagi prostega dogo voha takoj po dostavi blaga. 'Osnovne cene se bodo vravnale vsak teden in je vsakokratna veljavna krajevna cena na vratih preskrbovalnega skladišča1 nabita. 7. Najtančnejša ustmena pojasnila i se dajo vsakemu interesentu ob delavnikih med uradnimi urami, 'odgovarja se tudi na pismena vprašanja. — C. in kr. preskrbovalno skladišče v Mariboru. Staj er sk®. Mariborske norice. V mariborsko bogoslovje so letos na novo . sprejeti v I. letnik: Basaj Jakob iz Predoslja na Kranjskem;. Flis Bruno od Sv, Lenarta nad Laškim; Gaberc Alojzij iz Črešnjevca; Gorogranc Martin iz Ponikve ob juž. železnici; Jagodic Alojzij iz Slivnice pri Celju; Kotnik Ivan iz Raievega sela; Medved M. iz Artič; Mirt Jožef iz Rajhenburga; Muhič Franc iz St. Jurja ob Ščavnici; Salohir Jožef iz Dobjega; Satler Franc od Sv. Antona v Slov, goricah; Slaje Milan iz Celja; Žužek Karol iz Vel. Lašč na Kranjskem, ip StrižiČ Frano iz Makol, V lil. letnik: Sajovic Josip iz Ljubljane in VreČk.0 Josip iz Šmarja pri Sevnici. Glasbeno društvo. Pri ■ nedeljski Šlomšekovi slavnosti v Narodnem domu [ bo igrala polnoštevilna godba Glasbenega društva (vi f Mariboru. Glasbeno društvo je tekom kratkega časa svojega obstoja prav vrlo in krepko napredovalo. Društvena godba,, ki je mimogrede omenjeno, edina narodna godbai v Mariboru, se je tako izvežbala, da se lahko kosa z vsai-ko drago mariborsko godbo. ( Prepričani1 smo, Pal nam bo v nedeljo nudila mnogo užitka. 'Kdor hoče zopet enkrat slišati lepo godbo, naj prihiti v nedeljo v mariborski Narodni "dom! Pozor! Riddi sv. maše v nedeljo pred občnim zborom „Slovenske Straže“ se nam poroča: Sv. maša v kapeli frančiškanske cerkve , (pred žagradom) bo z ozirom na koroški vlak ob 9. uri 40 min. Udeležencem občnega zbora „(Slovenske Straže“! Za kosilo bo preskrbljeno v restavraciji Narodni dom ; in v gostilni gospoda Kirbiš'aj. Le prihitite v stotinah od vsepovsod, pripravljenega!) bo ( toliko, da bo vsak vesel. Št. Iljske novice. Trgatev se vrši na vseh koncih in krajih. In grozdje Je zadnji čas začelo hudo gniti, (zatorej vinogradniki niso hoteli čakati s trgatvijo. (Mošt ima z amerikanske trte navadno 11 do 16% sladkorja; iz starih vinogradov pa samo 10 do 12%. Vinorejci bodo morali vino sladkati. 'Opozarjamo, j dal se ne zamudi zaprositi tozadevnega dovoljenja. N [Ljudi izabela je letos bolj slaba. Plačuje se vinski mošt, ki ima po 10 do 12% sladkorja 12 v nad stopinje liter, oni Id ima 12 do 14% 16 v in od 14 do 16% 20 v nad stopinje 1 1. Muškatelec je letos večinoma zagnil. Sadja je precej. Jabolka se plačujejo od 12 do 24 v kg. Ziadnje dni se pa je odpošiljanje sadja v vagonih prekinilo, ker južna železnica nima večvo’ zov nja razpolago. Nekateri prajvijo, da jih je morar la dati na razpolago vojni upravi. Občinske volitve v Selnici ob Muri, ki so se vršile dne 29. avgusta t. 1., so popolnoma potrjene. Zadnjo sredo je občinsko starešinstvo napravilo ob-Ijubo- V nedeljo, dne 13. oktobra, pridemo v velikem 'številu v Maribor na občni zbor „(Slog. Straže“ in na Slomšekovo slavnost. Našim trsničarjem si) ' papravili ) letos ogrci (črvi) veliko škodo. Polovico, cepljenk je uničenih. Neznanega fanta iso predvčerajšnjim našli o-rožniki, na cesti ležečega. Vrgfcu, ga je takozvana; „falatinova“ bolezen, 'Prenesli so ga v gostoljubno hišo gospoda Baumana. Vendar enkrat. Dne 8. oktobra se je vršila tukaj komisija radi novega kolodvora. Komisije so se udeležili občini St. Ilj "in C Manca, okrajno glavarstvo, železniško ministrstvo,. oamestnijM in vodstvo južne železnice. Sklenilo se je, da se dosedanja po-stajnica podere in namesto te sezidata ! dve stavbi, ena kot kolodvor, druga po kot magacin za tovorno blago. Proga se bo razširila. Prostor za nove stavbe in progo bo zavzel 13.000 kvadratnih metrov. Potrebno zemljišče se je kupilo od gospoda Baumana in Südmarke. Najbrž se bo morala tudi še podreti tudi hiša gospoda Polaka, Dosedanja postajica se bo torej spremenila» v popolni kolodvor za osebni, brzo-voz’ni in tovorni promet. Novi kolodvor bo velikega pomena za St. Ilj, Jarenino, St. Jakob in okolico. Ptujske novice. Osebna vest. Dne 19. oktobra, je zapustil Ptuj po svoji ljubeznjivosti (povsod priljubljeni \ pijonirski stotnik Jožef Hnevkovsky. Prestavljen je v Galicijo v Pžemysl kot garnizijski komandant. Tajnik ptujske kmečke posojilnice, gospod K. Klenovšek, ki je bil ne le vesten v uradu, ampak tudi neutrudljivo delaven narodni delavec, (posebno pri Krčevinskem bralnem društvu, je te dni moral k vojakom. Krčevinsko bralno društvo max kliče: Obilo sreče , v novem stanu! (Bog dajj zopiet na veselo svidenje ! Konec sveta. 'Te dni ] je poslal iz Brna nek Ladislav |01šawy posameznim osebam v zapiftih ku-ver)th tiskana proroko'yanja, da bo leta 1815 konec sveta. Pri tej priliki porablja zlasti preroka Danijela, da udarja po papežu in po "duhovlnikjih. 01Šawy je znan že odprej kot verski sanjač ; njegovi proizvodi spadajo v ogenj. Trgatev v Halozah | je večinoma ’ že končana. Kvaliteta in kvantiteta. Zelo Zaostaja' za prejšnjimi leti; Ljutomerske uorice. Operiran ije bil na vratu pretečeni petek (na Frančiškovo) pri čč. usmiljenih bratih v Gradcu č. g. Peter Skuhala, župnik v pokoju in pisatelj vi mu-ropoljskem ' narečju. 'Želimo blagemu gospodu skorajšnjega okrevanja, da zamore -zopet ubirati svoje vesele strune. Iz šole. .Učitelj Franc Jožefove šole gospod Iv. Bankart je šel na eno leto k vojakom. Na njegovo mesto je bil imenovan učitelj gospod Ciril Miki od Sv. Duha na Stari gori. Trgatev. Večji vinogradniki so že začeli pod-birati. Podbirina ima od 17 do 19 stopinj sladkorja, kar nam pravi, “da letošnja kapljica ne bode najslabše kakovosti. Kupci si že pridno ogledujejo naše lepe vinske gorice. Cena moštu ne bode pod. 60 v. Celjske novice. Izobraževalno društvo Jv1 Celju / je ( priredio zadnjo nedeljo, dne 6. oktobra, igro „Nflša kri“, ki je občinstvu zelo ugajala. Vsi so Šli S prepričanjem domov, da tako lepe igre že davno niso videli. Snov je vzeta iz ljudskega življenja, vsled tega tudi ljudstvu dopada. Igralci so svoje (vloge tako izvrstno igrali, da je bilo veselje. Vsai čast igralcem in gospodu režiserju Krambergerju. — Od druge strani se nam piše: Pretečeno soboto zvečer in nedeljo popoldne se je igrala v dvorani pri „belem volu“ igra: „Naša kri.“ Tem potom moramo izreči veliko poliva--lo vsem igralcem za požrtvovalno posečanje vaj in za popolno rešitev posameznih vlog, kakor tudi celega igrokaza, !Ce tudi so'(nastopili priprosti fantje in dekleta, dels/vci, gojenci orgljarslqe Šole in dekleta iz okolice, je vendar moral vsakdo pripoZnati, da se je znal vživeti vsak igralec v svojo vlogo ih s tem pripomogel igri do viška. (Pred Začetkom predstave in med odmori je udarjal neumorno in izborno tamburaški zbor izobraževalnega društva. iVsi gostje hvalijo spreten araPžma, katerega je vodil g. Kramberger, tajnik Ljudske posojilnice, jv katerem si je pridobilo izobraževalno društvo ! izvrstno moč. Obžalovati je le, da se je odzvala opijska inteligenca sobotni predstavi v prav nečastnem Številu, Četudi se je vršila sobotna predstava v tem krogom u-gofdnem času. Nesreča, peletov uslužbenec Lah je padel na dvorišču tako nesrečno, dal je bila potrebna operacija na desni roki, ki se je izvršila v tukajšnji bolnišnici. Samoumor. 'Ob priliki zadnje povcßtaji je skočil iz železniškega moštu pri celjskem kolodvoru v Savinjo priletni urarski pomočnik Jakob Shidini in utonil. Vzrok samoumora je najbrž stairost in beda. Shidini je bil dolgo vrsto let ushižben pri umrlem celjskem urarju A. Schwabu. Drugi kraji. St. Jurij v Slov. goricah. Naše bralno društvo ,„(Edinost“' ; se udeleži občnega zbora * ISlovenske Straže“ in velike Slomšekove slavnosti v ’Mariboru ,:v nedeljo, dne 13. oktobra, s sfvojim pevskim zborom. Razen pevcev se naj izletu pridružijo tudi Še drugi. Vrli Sentjurčani, v nedeljo, dnelB. t. m, v mariborski Narodni dom! Spodnji Guštera]. Za danes s