^	PavSainS franko v drKavl SHS.
Številka 10.	V Ljubljani, dne 10. marca 1921.	III. leto.
Gžasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev == za Siovenijo v LjubBjani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
,NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100'—
Polletna naročnina.....K 50'—
Četrtletna naročnina .... K 25*— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ====3f===_—p0 ceniku. =============
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
—~ rst - (Ljubljana);
Nabavljalna zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani.
Prerok Bileam bi bil vesel, da je do-'ivel Jugoslavijo. V svoji, nekoliko nerodni situaciji je dobil tovarišev in neugodni občutek osamljenosti bi ga zapustil. Pred nekaj tedni so se mu namreč Pridružili bratje Hrvatje, ki so šli proklinjat. pa morajo blagoslavljati...
30. decembra 1920 je izšla v Službenih Novinah uredba o »nabavljačkim zadrugama državnih službenika i savezu na- 1 bavljačkih zadruga državnih službenika« i (naš Uradni list št. 29 iz 1. 1921.). Že poprej pa, takoj ko so prinesli časopisi prve novice o nečuvcnem atentatu, ki ga zoper bedne Prcčane zopet kujejo oni tam doli, ie po Hrvatski završalo, in veličasten javni shod javnih nameščencev v Zagrebu ie pokazal z odklanjajočimi, ostrimi reso- j 'ucijami absolutno nesprejemljivost na- j uieravanega načrta.
Tudi med nami mirnejšimi Slovenci Je zašumelo. »Samovoljnost, nesramna, pre- j ^enia gospodoželjnost. terorizem, -zatira- , nie svobode (celo do žepa, da, celo v J žep!), nasilstvo. rop. arnavtstvo!« — je 1 slo od ust do ust. Kajpada, še p redno je izšla naredba. Razume se ob sebi, da se Je marsikateri čutil obvezanega napram | ■svoji inteligenci, da je prav široko in k rep- j ko zinil; »Korita, nova korita!«
Vendar smo Slovenci stvar na splošno j 'rezncje obravnavali. Nismo šli v javnost, ki nam jo nasprotna,če že ne naravnost sovražna. nam nenasitnim brezdelnežem, ki
listek”
l'- B. (Maribor);
Nadzorstvo.
Vsak hip bo ::j8. Na cesti pred vbo-doin v dvonadstropno državno poslopje st°ji v gručah nadebudna mladež obeh SDo!<>y s knjigami pod pazduho, spredaj IJnuijši, zadaj večji. Za vrati pa straži n> ivogledr" »cerberus«. Skozi okence pazi, °dklene duri takoj vsakemu došlemu 1 mesorju, toda za mladino sc ne briga. ,^a zapoje zvonec, ključ zaškriplje v tjl- ’n nestrpno čakajoča množica pri-v' n'“’ Predno so vrata odprta na stežaj, n ^ ®mpelj Muz, da se porazdeli na posa-M J!3 nadstropja in sobe. Po hodnikih hPr. i U> lc še Posamezne prihajajoče di-- n pa nadzorujoče profesorje.
nik n-fT , . živo v razredih. Nadzor-tiodniku ima vedno dovolj posla.
se pa za nas k večjemu le toliko zanima, j : da hitro cene poviša, ako nam prejemke j i povišajo. Lotili smo se zadeve v seji šir- : I šega odbora Osrednje zveze. Tudi tu so j se skušali uveljaviti zlogolki naveščevalci i vseh teh bodočih strahot prav jasno in ! glasno, — a vstali so tudi glasovi, da vsa ! ta stvar vendar ne more biti samo hudo-j bija onih tam doli, da si je treba stvar vsaj ; malo pobliže ogledati, in to vkljub temu, j da prihaja iz Beograda. Morda je vendar.
! v stvari vsaj trohica dobre volje, vsaj bet-; vica pameti in morda celo — nezaslišano!
’ — kaj koristnega za javne nameščence, j Menili so, da vendar ne kaže, kar v naprej ; to odbiti, kar nam sedaj vlada nudi, ko smo : sicer vedno nad vlado s svojim obupnim: i »Pomagaj, pomagaj!«
Pa tako trdosrčni so bili nekateri zagovorniki strašne min. naredbe, da se jim niso smilili ubogi samci, ki morajo tudi | ; prispevati z odtegljaji; kar nič se jim tudi j niso smilili oni naši tov.-jadniki. ki prebi- ; vajo po zapuščenih krajih, rovtah in dru- i | geni grmovju lepe naše domovine, ki se :
I ne bodo mogli deležiti neposrednih ugod- ! i nosti pri nabavljalnih zadrugah. Saj ako j uredba doseže svoj namen, bode če.že ne j j zlomljena, pa vsaj bistveno omiljena | i splošna draginja, v posredno korist tudi j j takim osamljenim oziroma oddaljenim !
| tovarišem.
Ti neverjetni branitelji min. naredbe so videli v odvzetju desetine draginjških j doklad vsem nameščencem nekak me-i mento vlade, naj se vsi zavemo, kako ‘ tesno je usoda vsakega posamez. zdru-I žena s skupnostjo javnih nameščencev, i nekak apel vlade na to zavest, celo nekak i noskus vzgoje čustva solidarnosti med j njimi — po državi sami!
Komaj je prišel iz razreda, kjer je predčasno zaključil predstavo akrobata, ki je (-h velikem navdušenju gledalcev bodil z glavo navzdol po rokah po odru, že mu udarijo iz dekliške sobe na ušesa sumljivi zvoki ustne Harmonike m še bolj sumljivo cepetanje in drsanje z nogami. Vsa soba je zavita v gosto meglo prahu, iz katerega razbere nadzornik posamezne vrteče sc pare in parčke. Na odru pa kaže izza katedra improvizirani ženski »orkester« svojo veselo predpustno razpoloženje.
Toda ni še tukaj docela pomiril veselih muzinih hčera, že ga kliče dolžnost naprej v sosedni razred, odkoder prihaja naravnost pretresujoče vpitje. Za božjo -voljo! Tam se je moralo nekaj zgoditi strašnega! Vsi učenci so na klopeh, klatijo in mahajo z rokami, brcajo in cepetajo z nogami ter kričijo, kakor bi jih drl na meh. Za profesorja sc ne zmeni nihče. V stranu preleti z brzim pogledom
Glas treznosti in razsodnosti ni ostal neuvaževan. Seja »Osrednje zveze« je prišla do zaključka, da je pritrditi načrtu, toda pod pogojem, da se omilijo trdote; višina deleža zadružnikov, višina deležev zadrug pri Zvezi, določba, da ob prestanku Zveze pripade premoženje zemljorad-niškim zadrugam. Bodi kar precej tu omenjeno, da te poslednje določbe ni v uredbi, marveč je določeno, da v takem primeru prevzame premoženje »Glavna zadružna zveza v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev«, ki ga shrani in po-množuje z obrestmi, a ga izroči, če se ustanovi v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev istovetna (t. j. zveza zadrug javnih nameščencev), tej novi zvezi, torej njenemu prvotnemu namenu.
Tudi je seja zahtevala paritetno zastopstvo vseh delov države v Zvezi.
Potem je nastopil nekakšen mir, po večini občuten kakor mir pred viharjem. Le čudili so se, kaj da ni še treščilo, kaj Ja ona kruta vlada-mačeha v Beogradu še okleva, da ne udari ter do kraja javnim nameščencem nc 'sleče kože.
Pričeli pa so prihajati iz Beograda »tolažilni« glasovi, da je v vso akcijo prišel nekak zastoj. Pa zopet je bilo nekaj takih, ki so se teh glasov ustrašili in jih jc pričela obhajati bojazen, da je morda uspelo smrtnim sovražnikom zadružništva in osamosvojitve potrošnikov, torej tudi javnih nameščencev, zatreti započeto akcijo, saj so jim s svojim odporom In javnimi protesti najizdatnejši pomočniki bili — javni nameščenci sami!
Toda treščilo je vendar, pa ne z Balkana. temveč iz — Zagreba! Par tednov po sijajnem protestnem shodu je pričel iz-
sobo; ker pa ne ooazi nikjer na tleli kakega učenca v krvi ali celo v zadnjih vzdihljajih, pograbi najbližjega dečka z obema rokama, ga postavi pred sebe na tla ter ga vpraša, kaj je. »Miš!« je edina beseda, ki jo spravi profesor iz korenjaka, in že bi mu jo bil ta znova pobrisal na klop, da ga ni držala trdna roka. Z vso silo jarnega svojega glasu se končno le posreči profesorju upostaviti zopet red in prepričati mule »junake«, da miš ni krviželjni tiger, ne zavratna boa, temveč nedolžna, bojazljiva živalica, ki so jo s svojim kričanjem gotovo za vedno pregnali iz učne sobe.
Komaj je profesor zopet na hodniku, mu udari v nos rezek vonj. kakor bi se kaj palilo. Pa, kje in kaj? Hola, tam izza onega ovinka prihaja gost dim. Vrata v šeto za ovinkom so na stežaj odprta, istotako vsa okna. Iz zaprte peči uhaja gost dim, se vlači po sohi, se dviga proti oknom in vratom, kjer ga odnaša prepih
hajati v zagrebškem »Našem Glasu« izpod peresa dr. Boseka niz člankov, v katerih znani voditelj in uspešni strokovnjak zadružnega pokreta med hrvatskimi tovariši uredbi — hvalo poje, jo slavi kot nekaj izrednega, sijajnega, velikopoteznega, sploh kot edini izhod iz današnjega nevzdržnega stanja neznosne draginje. Vse to podprto temeljito in podučno s prav čednimi številkami, ki nazorno pred-očujejo hasnoviiost te ustanove za javne nameščence.
(Konec prih.)
I. ROSTAN (Ljubljana):
Razdolžitvena akcija.
Hranilni in posojilni konsorcij ima po tolikem času in per tot discrimina rerum vendarle začrtati znaten uspeh. Seveda, ko bi bili čakali samo na odziv zavednosti in solidarnosti od strani uradništva, bi lahko počakali še nekoliko delj in potem nesli ključe na sodnijo, a razdolžitvena akcija bi padla v vodo morda za vedno...
Načelstvu konsorcija se je posrečilo tukajšnje poverjeništvo za socijalno skrb prepričati o potrebi in nujnosti razdolžit- ; vene akcije uradnikov. V prvi vrsti pa | gre zasluga g. poverjeniku Adolfu Ribni- | karju, ki je konsorciju izposloval za prvo silo znaten kredit ter s tem dokazal pravilno umevanje za veliki interes države same, kateri mora biti ležeče na tem, da si ohrani moralno visoko stoječi in gospodarsko neodvisni stan javnih nameščencev.
Glasom dogovora, sklenjenega med poverjeništvom za socijalno skrb in kon-sorcijem, je smatrati posojeno obratno glavnico za dobrodelno akcijo, s katero naj se predvsem omogoči v Sloveniji bivajočim državnim nastavljencem vseh kategorij z ozirom na ugodne valutarne razmere odplačevanje dolgov v avstrijski republiki.
Ker pa bode od poverjeništva za socijalno skrb določena obrestna mera nižja od one na denarnem trgu, se smejo te akcije posluževati tudi oni državni nastavljena. ki so svoje dolgove v republiki Avstrija že plačali, toda z izposojenim denarjem, od katerega pa morajo plačevati dosedanjim upnikom višje obresti, ter v izvanrednih slučajih tudi oni, ki imajo v jugoslovanski valuti do 31. decembra 1920 sklenjene dolgove, a je vsled visokega obrestovanja ogrožen obstoj njihove družine.
Hranilni in posojilni konsorcij se zaveže o tej akciji na primeren način obvestiti državne nastavljence in listo prigla-
na prosto in na hodnik. Učenci so razmeroma mirni. »Reč bo za nič; ne vleče.« — V sobi je mraz, ker jo morajo zračiti. Bil li ne bil g. profesor tako prijazen ter jih odpustil domov za danes, saj. je pod takimi pogoji »pouk nemogoč«. Toda gospod profesor se spozna v teh stvareh in gospod »cerberus« še bolj. Ko je ta pogasil ogenj ter odstranili svitek cunj iz pečne cevi, je peč zopet izborno »vlekla«.
Medtem je ze davno drugič odzvonilo. Profesorji so se porazgubili po razredih, le pred nesrečno šesto še hodi razrednik nervozno semtertja. »Da se le že enkrat porazgubi dim iz razreda! Potem jim hoče že pokazati, tern kujonom!« Toda še tako vestna preiskava ne more dognati, odkod in kako so prišle cunje v peč
lovarišu Rešite poslane Vam položnice pozabljenosh in obnovite i njimi —————— naročnino:  -------------——
šencev za posojila predložiti poverjeni- ; i Štvu za socijalno skrb z vsemi podatki i glede dosedanjega dolga in njega zavaro- i ’ vanja s predlogom, v koliko je posameznega prosilca mogoče upoštevati.
( Pozivljejo se torej v smislu citiranih i točk omenjenega dogovora vsi intere-i sentje, da predlože natančne podatke o i svojih obveznostih in dolgovih na naslov j Hranilnega in posojilnega konsorcija, da se bo nameravana aktija razvila na vsej ; črti.
Kdor prej'pride, prej melje! Če bi se nabralo toliko gradiva, da bi konsorcij s točasno razpoložljivim kreditom ne sha- i jal, kar predvideno tudi ne bo. bomo na j podlagi tega gradiva vsaj lahko zopet | pritisnili na vlado v Beogradu za nadalj- i ne kredite. Pričeto delo ne sme obstati j sredi pota. V prihodnjih številkah »Na- j šega Glasa« bo tajništvo konsorcija pri-.i : občalo vse potrebne informacije in po- ; i jasnila zlasti o načinu in pogojih, pod ka- j | terimi se bodo posojilne prošnje uvaže-vale. Ravno tako bo priobčil »Naš Glas« najvažnejše določbe konsorcijalnih dru-štvenih pravil, đa se reflektantje na na- i meravano akcijo z njimi seznanijo iu po i njih ravnajo.
Na sploh bi bilo želeti, da bi sc tudi j javni nastavljene! sami zlasti glede svojih i kreditnih zadev bolj pridno posluževali ! našega glasila, v katerem naj bi izražali j in stavili predloge, ki so za naše gospo- j darsko življenje bistvenega pomena.
DR. Y. (Maribor):
Več srca in manj politike.
Iz vseh člankov »Našega Glasa« zveni višjemu šolskemu svetu isti re-fraln: »yeč srca in manj politike!« Več srca posebno za vestne učitelje In profesorje, ki navzlic nevzdržnemu gmotnemu položaju vztrajajo in vestno izvršujejo svoj težavni poklic. Poštenemu delu naj nihče ne odreka, kaKor se je godilo doslej, | pošteno zasluženega, zakonitega plačila, j Predstojniki navi upoštevajo razmere ter ! presojajo z dobrohotnostjo svoje nekda- ! nje tovariše.
Manj politike! Samo dve leti je vodil poverjeništvo za u. b. politik dr. Verstovšek in predsednikoval višjemu šolskemu svetu njegov zvesti oproda. Ali v teh dveh letih je nezadovoljnost učiteljstva radi protekcije poverjenikovih somišlje- -nikov in zapostavljanja drugače mislečih mož rodila ogorčenost in mržnjo i do šole j i pouka. Zdaj se nam obeta, kakor govo- i rijo, nekaj sličnega. Zopet sc pojavljajo ! na površju politiki, ki jih hoče strankar- j stvo vsiliti v višji šolski svet.
Caveant consules! Strankar-politik j ima preveč vezane roke, da bi mogel v vsakem slučaju objektivno presojati položaj le šoli in šolstvu v korist. Zato tudi ne bo rnogel računati na zaupanje učiteljstva, ki ima v preteklosti preveč bridkih izkušenj. Vendar pa seveda ne trdim, da ne sme član višjega šolskega sveta pripadati nobeni politični stranki. Toda proč politiko In politike Iz Šole in šolstva!
—Č.:
Spopolnjevanje uradniških mest v finančni stroki.
Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani je z odlokom z dne 19. februarja 1921, št. 525/pr. ex 1921 razglasilo v »Uradnem listu« št. 21 z dne 28. februarja 1921. razpis štirih mest pisarniških uradnikov v Xi. činovnem razredu v področju imenovane oblasti. Vsa ta štiri mesta so izrečno pridržana doslužentm
podčastnikom - certifikatistom stalne vojske in mornarice in orožništva. Moj namen ni. odrekati pravic tem podčastnikom do uradniških mest, ampak opozarjam na člen 66. uredbe o organizaciji finančne kontrole, ki določa, da se pri po-polnjevanju uradniških mest v finančni stroki in zlasti mest pisarniškega osebja daje prednost organom finančne kontrole, ako dokažejo, da imajo kvalifikacijo, ki se zahteva za ta mesta. Ta uredba ie stopila v veljavo z dnem i. februarja 1921. Sedaj se pa vprašam, kako naj pod-uradnik finančne kontrole dokaže, da je sposoben za tako mesto? Pri dalje služečih podčastnikih se zahteva uradniški certifikat. Tega je dobil po šestmesečni pisarniški praksi pri kakem državnem obia-stvu vsak. kdor le ni bil pretrde glave. V naši stroki tega ni bilo in najbrže tudi ne bo, kljub temu, da so mnogi izmed nas sposobni za taka mesta in bi tudi zaprosili, ako bi imeli upanje, da se jim mesto oodeli. G. certifikatistom so bila in so še odprta razna uradniška mesta. Naj se ne čuti nobeden izmed g. certifikatistov vsled tega užaljenega. Povedal bom I« resnico! Poglejmo le n. pr. v davčne urade in na druge finančne urade, ki že po svojem bistvu spadajo v našo službeno sfero. Mnogi izmed gg. uradnikov in predstojnikov so bili dalje služeči podčastniki ali pa orožniki. Vršili so res naporno službo in zato jih državna oblast nagradi s podelitvijo uradniških mest. Ali pa služba finančne kontrole ni morda naporna, mogoče še bolj kakor služba računskega podčastnika, in ali se zahteva od nas manj sposobnosti? O tem tudi dvomim. Res je, da je pri nas lahko postal in še postane komisar po mnogih službenih letih. Kaj pa se zahteva pri nas. da postane uradnik finančne kontrole, tovariši veste.
Zahteva se poleg uradniškega izpita — če ga sploh prestane — še celo vrsto najlepših človeških čednosti in lastnosti, da kdor postane pri nas uradnik, je res dika vseh uslužbencev. Da se odpravi krivica, ki se je godila nam do sedaj in da se ne krati pravic odsluženim podčastnikom, mislim da bi bilo najbolje, da bi se vsa razpisana uradniška mesta v finančni stroki, ki bi prišla v tem smislu v poštev, če že ne predvsem pa vsaj sorazmerno v enaki meri podelila nam kakor tudi certV-fikatistom.
Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani pa prosimo, da naj blagovoli to izvajanje vzeti v pretres in se v bodoče po možnosti ozirati tudi na nas, ki smo enaki trpini. Prepričan sem, da bo delegacija tudi z nami glede izvrševanja službenih dolžnosti popolnoma zadovoljna-Pa brez zamere!
ANTON ČESNIK (Ljubljana):
Domovinstvo in državljanstvo finančne kontrole.
(Konec.)
Za optante, ki Še nikoli niso imeli lomovinstva na našem ozemlju, jc prvi logoj ta, da so srbskega, hrvaškega ah lovenskega plemena in jezika; zato mo-ejo tisti, ki niso Jugoslovani, optirati z* iaše državljanstvo le tedaj, če so ime^ »rej domovinsko pravico na našem ovein-ju, a še to le tisti bivši avstroogrski iavljani, ki so po členu 70. senžennensKc nirovne pogodbe polnopravno P^s umunski, poljski, češki ali italijanski ‘avljani, ne pa tudi Nemci in Mad • !iehi n. pr. si morejo pridobiti naše 'avljanstvo potom opcije ali P™8 L ž edal. če Imajo ali če so vsaj nekdaj mftH domovinstvo na našem 02
Nemci in Madžari pa sploh ne morejo optirati. temveč le za potrdilo državljanstva prositi, če že imajo dotnovinsvo na našem ozemlju.
Za ženo in otroke, ki v trenotku, ko sc vloži izjava očeta ali če ni več očeta, izjava matere, še niso stari nad 18 let, velja brez nadaljnega prošnja odnosno opcija glavarja družine; za otroke, ki so sicer že stari 18 let, a še niso polnoletni (21 let stari ali za polnoletne proglašeni) vlaga prošnje in izjave njih oče ali varuh, a otroci, ki so polnoletni, optirajo odnosno prosijo sami za se.
Deželna uredba o pridobitvi našega državljanstva sicer ne pozna nikake oprostitve državnih uradnikov glede optira-nja, vendar je naša deželna vlada pred par dnevi oficijozno razglasila, da so vsi pragmatični uradniki, poduradniki in sluge, sploh vsi, ki spadajo k onim v § 10. zakona z dne 5. decembra 1896, drž. zaK. št. 222 označenim nameščencem in ki so bili definitivno imenovani, naši državljani ne glede na to, so li po plemenu in jeziku Srbi. Hrvati ali Slovenci ali ne, ter ne glede na to, če so si pridobili domovin-stvo na našem ozemlju po ali pred 1. januarjem 1910.
Definitivno nameščeni organi finančne kontrole so postali torej že z dnem sprejetja v našo državno službo naši državljani in ž njimi tudi seveda njih žene •n vsi otroci, ki še niso bili stari 18 let. Drugače je s provizorno nameščenimi organi finančne kontrole in otroki definitivno nameščenih organov finančne kontrole, starimi nad 18 let. Ti morajo optirati odnosno prositi za priznanje našega državljanstva. kakor vsak drug državljan. Formalno optiranje oziroma prošnjo za naše državljanstvo je priporočati tudi onim definitivno nameščenim tovarišem, ki imajo svoje premičnine (opravo itd.) še v inozemstvu, ker le oni', ki se izkaže s formalno odobritvijo opcije ali prošnje za naše državljanstvo, ima pravico do pristojbin prostega izvoza oziroma uvoza teh premičnin i/ inozemstva. Ti tovariši naj v svoji prošnji izrečno omenijo, da prosijo za pritrditev radi tega. ker imajo v inozemstvu še premičnine, ki bi jih radi carine prosto semkaj prepeljali.
Prošnje za priznanje našega državljanstva se imajo vlagati pri upravnem oblastvu prve stopnje, v katerega področju Ima prosilec domovinsko pravico; v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju torej mi magistratu, v ustalili krajih pa pri pristojnem okrajnem glavarstvu.
Prijave o opciji se imajo vlagati:
a)	tisti, ki so že nekdaj imeli domo-vinstvo na našem ozemlju, pri upravnem oblastvu prve stopnje (magistratu ali glavarstvu), v katerega področju so imeli Prej domovinstvo;
b)	tisti, ki še nimajo domovlnstva na našem ozemlju, pri upravnem oblastvu Prve stopnje, (magistratu ali glavarstvu) v katerega področju imajo sedaj stalno bivališče.
Prošnji za priznanje našega držav-■ianstva ima prosilec priložiti:
I.	izpričevalo o domovinstvu;
,	2. svoj krstni list, svoj poročni list,
krstni list svoje žene in krstne liste vseh 0nih otrok, ki niso dovršili 18. leta;
3. izpričevalo o moralno - političnem vedenju.
m, *^av‘ o opciji za naše državljanstvo a Vsak optant priložiti:
,\ ^0Laz o svoji dosedanji pristojno-511 'domovinski list);
*V01 krstni list, svoj poročni list, onih iIst, 'Sv°Je ženc ,n krstne liste vseh uri otr(*. ki niso dovršili 18. leta;
3. izpričevalo o moralno - političnem i ; vedenju.
Optant, ki je že imel nekdaj domo- i j vinstvo na našem ozemlju, mora v izjavi | ; poleg tega le še navesti (in po možnosti j : tudi dokazati, v kateri občini je imel prej | j domovinstvo; optant pa, ki še nima do- ;
! movinstva v naši kraljevini, ima poleg j gori navedenih listin priložiti še izjavo, da je po jeziku in rodu Srb, Hrvat ali Slo- i venec.
Tej izjavi ima priložiti dokazilo, da ; je njegova trditev glede narodne pripau-nosti resnična in da je našega jezika res- ■ nično vešč.	j
Kot dokaz služijo lahko:
1.	eventualna šolska spričevala;
2.	eventualna izpričevala o pripad- j nosti jugoslovanskim narodnim društvom ; i. t. d.;
3.	potrdilo verodostojnih oseb. j
Pri organih finančne kontrole bo kot i
dokaz narodne pripadnosti zadostovalo I pač že potrdilo, izstavljeno od okrajnega ; upravnika ali pa starejšine oddelka fi- | nančne kontrole.
Vse prošnje, prijave in izjave gledč državljanstva ter vse priloge, izdane v ta namen, so koleka proste.
Uradujmo somerno!
Nobena napaka ne izpodlkopuje dr-I žavnega ugleda tako. kakor različno na-I ziranje uradov.
Živel sem v večjem mestu, kjer smo ; i imeli tri pošte. Ako sem poslal kak zavoj j v inozemstvo, sem imel na kolodvorski j pošti sto zaprek in najvišji tarif: obojemu ! sem se pokorno podvrgel. Nekega dne pa, ’ mi je bilo preveč, ko so zahtevali, da moram poslati manuskript v odprtem ovitku, pismo seveda še posebej. Vzel sem pošl-Ijatev in šel na glavno pošto: ondi so mi ga namreč odposlali po takratnem tarifu ; 2 K s pismom vred in z motvozom pre- • vezanega. Od tedaj sem šel vedno tje, j kjer je bilo — ceneje in manj sitnosti. ; Prav bi bilo namreč, da bi v Jugoslaviji ; odpravili tisto staro - avstrijsko sitnost, ! po kateri ne sme biti poleg knjige, roko- I piša itd. niti črkice pisanja. Kdo pa pošlje i kaj po pošti, ne da bi pisal? Računajte | nekoliko več in pustite ljudi in pakete i I pri miru!
Ista je z denarjem! Nedavno so pisali | j listi o 1 iu 2 kronskih, da z novim letom ■ j izgube veljavo. Velikanski naval je na- ; ' stal na vse plačilnice; ljudje so begali j | od finačnega urada do banke, od banke ; I na pošto in obratno. V enem uradu so še S j jemali vse vprek, drugod (navadno na i j poštah) samo v gotovi količini, na tretjem i | ktaju zopet sploh ničesar. Kaj naj si ljua- j | stvo misli pri taki manipulaciji: uradnega ! ' obvestila nikjer, navadna časnikarska no- j tiča in — vse jej veruje?
Z »orači/ je bila ista. Na pošti so se jih branili, davkarije so jih jemale, banke so jih pregledovale. In zopet isto bega- ! nje in ista negotovost. Zdi se, da nekateri j nalašč ljudstvo begajo, naše centralne I oblasti pa molče in ne pojasnjujejo nikjer. J
Poslanci kako določbo vnapol sklenejo: predno se izvede, traja nekaj tednov. listi pa jo prinesejo, ko niti še naredba ni izšla. In zopet beganje od banke do pošte, od pošte do davčnega urada.
Vprašamo: čemu nekateri ljudje po i poštah sitnarijo in ljudstvo odrivajo iz- i pred okenca z denarjem, ki ga jemljejo ! še vsi davčni uradi in banke? Ko so z »orači« jeli begati ljudstvo, so nekatere pisarne na poštah 20- dinarske kratko zavračale, naj so bili pristni ali nepristni.
Nepristnih je bilo itak toliko kakor nič! Ali ne more javna uprava poskrbeti za somerno uradovanje; poskrbeti, da ti ne bodo metali bankovcev, ako je rob neko> Hko oguljen, tisek pa še cel, ko je nemogoče pri znanih cunjah ohraniti celih bankovcev? Posebno velja naša trditev za ucsetake!
Torej vpeljite kmalu nov denar; kadar kaj sklenete pa ne bobnajte po listih prej, dokler ni v uradnem listu in dokler niso obveščeni vsi uradi: vsak ukrep mora imeti svoj termin. Glede denarja naj se pa tistim mladim ljudem, ki mislijo, ua delajo državi največjo uslugo, ako mečejo oguljene bankovce strankam nazaj, dopove in ukaže delati obratno, ker s svojim početjem Škodujejo državi, svojemu ugledu iu brez potrebe ozlovoljajo občinstvo.
Naredba o raztrganih bankovcih, na katerih manjka le malenkost, je tako zastarela, kakor naredba o paketih brer. pisem.
Vestnik.
Nabavlialne in zabavijaine zadruge. Te
smo čitali in nato Se osebno zvedeti, da hnaifo v Zagrobu, Koprivnici, Sarajevu, Beogradu in marsikje na naJean jugu že nove nabavijalne zadruge. Ustanovljene so točno po pravilniku mi-nistnske uredbe z dne 30. dec. m. 1. Srbi in Hrvatje so torej zopet nekaj tednov pred najini. Zdaj si že takoj lahko osnujejo zvezo nabavljala!ia zadrug. Zvedeti smo tudi, da znaša za to zvezo doslej iz odtegljajev in drugih virov nabrani fond že psrecej preko 100 milijonov kron. Najstrasnejc so ugovarjati min. uredbi naši zagrebški tovariši; priredili so celo javen protestni shod iu so proti raznim uredbenim določbam sklenili ostre resolucije. Vlada pa se za vse proteste ni brigala, nego je izdata uredbo s podpisom regentovim n vseh ministrov (med podpisanimi sta tudi minister dr. V. Kukovec in minister dr. A. Korošec), Vlada si je pač rekla: Ker se nekateri javnd nameščenci branijo lastne koristi, jih je pač treba k pameti prisiliti, če nočejo biti zlepa solidarni Ib če nočejo v dejanju izvrševati gesla »Vsi za enega, vsak za vse!« -- dasi se nanje vedno sklicujejo, — jih je treba pač zgrda primorati k temu. Javni nameščenci znajo vse zahtevati, a sami ničesar nočejo žrtvovati. Treba jih torej via iactl dovesti do tega, da tudi saani zase kaj store in sami zase založe svotico. Vlada pa jim bom prispevala po 1% vseh držav, nabav. — In kaj se je zgodilo nato? Ponovilo se je tisto, o čemer pripoveduje basen: medved ni hotel iti jest medu; zato so ga k čebelnjaku vlekli, da so mu potrgali ušesa! —- In zgodi se tudi tisto, kar se je zgodilo medvedu, ko je okusil med: zopet so( ga morali vleči strmi za rep in mu ga odtrgali. V Zagrebu se je to resnično že zgodilo: najhujši nasprotniki NabavUaitne zadruge so postali nje prvi ustanovitelji. — V Ljubljani, kjer so jav. nameščenci notorično najkrifičnejši m najnezaupnejši, smo danes še v prvem štadiju — medvedovih dogodivščin. Prarejaijo se — zdaj šele — edo protestni shodi! Nabavljalne zadruge torej še nimamo. Srhi in Hrvatje po vsej državi nas prehitevajo, brez koristi leže v Beogradu milijoni, ki jih naše »Sa mor/on noči« ozrroma bodoče Nabavlialne zadruge •tako nujno potrebujejo, ako naj uspešno tekmujejo proti vedno hujši trgovski konkurenci. Vsak hip očitamo Srbijancem, da »imaju vremena«, da se jim nikdar z n očim er ne mudi, a sami' smo še počasnejši. No, da, mi znamo pač hitreje podncaU. bistroumne:;e grajati in sumničiti, jni — Evropejci, Prečanje, sol jugoslovanske pameti, najmočnejši steber države id. Pa saj imamo namesto ene N»-bavfljalne zadruge celo vrsto žaba vi jalnih zadrug, ki delujejo neumorno po vseh gostilnah in kavarnah. Te nam za enkrat zadoščajo. Kaj nam prinese bodočnost, — vedaremo!
Nabavijač.
Društvo finančne kontrole za Slovenijo. >-
o/ir run na razpis deleganrije •mindstr.Tva financ v L!, v Uradnem fSstu St. 21 z dne 28. tebnierja
4b
l>2! se vaihijc vsi tovariši, ki s>o službovali ali šc službujejo v ipisartvah pri iiuaneniii oiMasbili, da prosijo za podelitev mesta jius. uiraduika (kamcii-sta). V raspisu je sicer omenjeno, da so ta mesta izredno pridržana certifikattsto/rn, a tej določbi Musprr tuje člen 66, Uredbe o o,rg. f. k., ki določa, da iniajo organi f, tk., ako dokažejo, da imajo potrebno kvalifikacijo, prednost pri popolnjevan a mest pisarniSkih uradnikov. Ker ima Uredba moč zakona, 'je omejitev razpisanih mest na certiPJka-tiste brezpomembna. Rok za vložitev prošnje poseči: 2S marca 1921.
Tako je. »Poštni CJlasniik« piše: Naše društveno življenje naj se razvije do iste stolpnic do katere je raizvitlo učiteljstvo svoje z neumornim trudom in delom. Seje naše Osrednje zveze j u. i. u. naj ne bodo tako slabo obiskana, ne ko doslej, pokažimo pa na tžh sejah tudi malo več življenja, malo več zanimanja in veselja za društveno delo in ne le slasti po sadovih, ki jih iz-vojuje kaka druga organizacija. Kdor $pi, ničesar ne potrebuje, In mu tudi nihče ničesar ne ponuja. Ol ustimo zavist, ki nam ne koristi, in po h rini m o se rajši dela, ki nam edino lahko prinese lepše življenje!
Shod Zveze poštnili organizacij v nedeljo, dne
6.	t. m. v Mestnem domu je bila mirna in lepa manifestacija za ustanovitev nabavljalnili zadrug pod pogojem, da se hibe in trdote v pravil'mrku odpravijo, ozir, omilijo. Prisotni iposlainec profesor Jos. Reisner je portal, da je delo za izenačenje pteč jav. nameščencev v najbolljše^n toku ter je izjavil, da bodo sadovi tekočih pogajanj vidni v najkrajšem času.
Društvo sodnih poduradnikov in slug za Slo-vehiljo v Ljubljani je 25. febr. vložilo spomenico, ki jo pni obči mo prihodnjič. Odbor praši, naj člani povzamejo iz spomenice vse, kar jih zanima, ker odgovarjati posamič na vsa ipisma je nemogoče.
Nesloga med Hrvati. Enajst javnih nameščencev v Gospiću je izstopilo iz S.1N v Zagrebu, češ da ne odobrava strankarskega držanja odbora ter pisanja hrvatskoga »Našega Glasa«, ki napada »ie demokratsko stranko ter demokratske politike in stoji v vseh družabnih in kulturnih gibanjih - odkrito na strani onih, ki
so proti unifikaciji našega narodnega življenja in kulturnega dela ...« Disidenti obsojajo tudi S.JN zato, ker se je izrekel proti ministrski naredbi glede potrošačkih zadrug, češ da je skušal čisto sovražno onemogočiti izvedbo te koristne naredbe. Uredništvo »N. G.« nazivlja to izjavo za nelojalno in brez realne podlage. V »N. G1.« so stolpci odprti vsakemu javnemu nameščencu brez ozira na njegovo politično, versko ali socijalno nazivanje; kritika naj se iznaša v organizacijah, na sejah ali zborovanjih; proti potrošačkim zadrugam pa se SIN nikdar ni izrekel, nego je na svojem zborovanju ugovarjal le odtezanju deležev za ustvarjenje zadruž. promet, kapitala. >N. Glas« v Zagrebu ne uganja nikako strankarske politike, nego brez strahu in objektivno kri-fikuje vse čine naših državnikov ter ostalih javnih faktorjev.
Zbirajte za tiskovni fond! Tovariši, ako ho čete, da vzdržimo svoje glasilo, pobirajte naročnike in doneske za tiskovni fond »N. ti.«! Ne zanašajte se drag na drugega, nego stori vsak jav. nameščenec vse kar more, da ne ostanemo zopet brez lista!
,	- _____sr_____
Redni občni zbor
»Samopomoči« gosp. zadruge lavnih nameščencev in upokojencev v Kočevju, r. z. z o. z., se vrši v nedeljo, 20. marca 1921 ob 14. uri v gostilni Antoni Ud jan a v Kočevju z nastopnim dnevnim redom:
!. Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odofonenje letnega računa in razdelitev dobička.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Volitev zaupnikov.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občili zbor ob navedenem času ue bil sklepčen, se vrši pol ure nato obimi zbor z
istim dnevnim redom, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi, ne glede na število navzočih članov.
Načelstvo.
Redni občni zbor
I gospod, zadruge javnih namešč. In upokojencev za politični okraj Slovenjgradec v Siovenjgradeu r. z. z o. z. se vrši v nedeljo dne 20. marca 192i ob 14, uri (ob 2. uri popoldan) v prost or ih mestne šale v Slcvcnjgradcu s sledečim dnevnim redioin:
! Čitanje zapisnika I. občnega zbora,
2.	poročilo načelstva,
3.	poročilo nadzorstva,
4 odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1919-1920.
5.	spremeba pravd v smislu naredbe o na-bavljalnih zadrugah (uradni list št. 9 z dne 28. januarja 1921),
6.	volitev načelstva,
7 volitev nadzorstva,
8.	volitev 3 zaupnikov,
9.	slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne I b i sklepčen, sev rši pol ure nato zbor z istim ! dnevnim redom, ki bode sklepčen ob vsaki ude-j ležbi, ne glede na število navzočih elanov.
Načelstvo.
Bilanca »Samopomoči« v Ljubljani je
, v smislu § 41. zadr. pravil članom razgrnjena v pisarni vsak dan od 14. do 15. popoldne na vpogled. — V Ljubljani, 5. marca 1921. — Nadzorstvo.
I
Drogerija ,ADRIJA‘ Fotomanufaktura 22_3 Parfumerija
V
B. Cvančara
Ljubljana, Šelenburgova ul. 5.
K

M P/
C
*5 f§ $
Anton Černe
GRAVEUR

(utii -
'M Dvoi"'
Izvaja za javne uslužbence transakcije dolgov v Avstriji. — V letu 1920 je bilo uradništvu v korist že izvedenih 80 transakcij.
Za izvedbo transakcije je sedaj najugodnejša prilika, ker je kurz avstr, krone zelo nizek. Vsakdo lahko zniža svoj dolg na 2 tretjini in še več. Transakcijo izvede zadruga sama proti povrnitvi naraslih stroškov.
Zadruga dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit: proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življ. polic na daljšo dobo in proti malim mesečnim odplačilom; obresti (i0/®.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4010.
Prošnje se rešujejo zelo hitro. Zahtevajte prospekt!
Vzajemna posoplmca
r z. z o. j. v Ljubljani,

mammmammam
Modni salon
LJUBLJANA,
H Zidovska ul. 3,	Dvorska trg 1.
jtCt Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, čepic in slamnikov za dame in deklice.
Popravila toino In ceno.
Žalni klobuki ved no v zalogi.
MM
^^NaJstareJSa spedidjska tvrdka v Slovenlji^^^
g
I
1
R. RANZINGER
Ljubljana špedicija pisarna Ljubljana
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Ranzinger. 24—2 Interurban telefon 60.
a
i
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Dachs. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.