marec 2018 marec 2018 brezplačno 01/2018 Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore 1 kazalo kolofon Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le-to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: obcina@store.si, store.obcina@gmail.com Zaradi predvidenega izida naslednje številke v juniju 2018 pričakujemo vaše prispevke do 15. maja 2018. Odgovorna urednica: Mojca Rožman Prispevke lektorirala: Mojca Rožman Uredniški odbor: Karmen Gorjup Žgank Rosvita Jager Mojca Rožman Ivanka Tofant Dušan Volavšek Foto naslovnice: Rosvita Jager Foto zadnja stran: OŠ Štore Prispevke zbrala: Nena Kopinšek Priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje 4 19 26 38 43 48 51 52 55 56 63 Aktualno Zgodilo se je O delu društev Znan obraz Zanimivosti Zdravo živimo Dogajanje v Domu Lipa Duhovne strani Srebrne niti Utrinki iz osnovne šole in vrtca Vabila OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE E: obcina@store.si T: 03/780 38 40 www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 Štorski občan izhaja v nakladi 1700 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost. 2 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE T: 031/654 354 Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: po predhodnem dogovoru na T: 031/654 354 (Andreja Videc) Drage občanke! Kljub temu da nam v letošnjem letu zima še kaže zobe, smo vstopili v topel mesec. Mesec marec. Narava se prebuja, sonce ima večjo moč, žene, dekleta in mame pa praznujete svoja praznika. Oglasne kampanje trgovcev nas začno že ob začetku meseca opozarjati na darila, ki jih lahko kupimo svojim mamam, ženam in dekletom ob dnevu žena in materinskemu prazniku. Vendar namen teh praznikov ni v podarjanju. Namen obeh praznikov je proslaviti žensko kot enakopravno pripadnico družbe, kot tisto, ki prinaša življenje in vanj vnaša toplino, stabilnost, nežnost, zaupanje in ljubezen. Sposodil si bom lepo misel pesnice Pam Brown: Držala si me za roke, dokler nisem sam shodil. Učila si me svobode, in ko je prišel čas, si me spustila iz rok. Naj vam ob obeh praznikih iskreno čestitam ter vam izrazim spoštovanje in zahvalo. ¬ Miran Jurkošek župan Občine Štore Noben cvet ni tako lep kot ženska, noben kamen ni tako trden, kot je trdna ženska, nihče ne premore toliko ljubezni, kot jo ima v sebi ženska. Vse najlepše ob dnevu žena! Ko so najtežji trenutki v življenju in je ves trud zaman, takrat ti lahko najlepšo besedo le mama pove. Nežne roke, topel objem, pogled, ki izžareva ljubezen. Zavedajte se svoje veličine in praznujte materinski dan v tem duhu. ¬ Odbor za izdajo časopisa A K TUAL N O Proračun občine Štore za leti 2018 in 2019 Prva obravnava proračuna za leti 2018 in 2019 je bila na 18. redni seji občinskega sveta 21. 11. 2017. Druga obravnava oziroma sprejetje proračuna pa je potekala 12. 12. 2017 na 19. redni seji občinskega sveta. Letos bodo potekale lokalne volitve, zato je Občinski svet skladno z veljavno zakonodajo sprejel proračun za naslednje proračunsko leto in proračun za leto, ki temu sledi, torej zunaj mandatnega obdobja, za katerega je občinski svet izvoljen. Prihodki proračuna za leto 2018 znašajo skupaj 3.941.595 EUR, od tega znašajo davčni prihodki 2.697.870 EUR (od tega predstavlja dohodnina 2.322.838 EUR), nedavčni prihodki 386.282 EUR, 659.698 EUR kapitalski prihodki ter transferni prihodki 197.745 EUR. Glavni prihodek je primerna poraba občine, ki jo opredeljuje Zakon o financiranju občin in predstavlja 59 % vseh prihodkov občinskega proračuna. Primerna poraba občine je za posamezno občino za posamezno proračunsko leto ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog. Za delovanje sistema primerne porabe pa je bistvena povprečnina – primeren obseg sredstev na prebivalca, ki za leto 2018 znaša 551 EUR, za leto 2019 pa 558 EUR. V primerjavi s preteklim letom je povprečnina višja za 17,5 EUR. Prihodki proračuna za leto 2019 so predvideni v skupni višini 3.950.483 EUR, od tega znašajo davčni prihodki 2.727.067 EUR, nedavčni prihodki 347.928 EUR, 551.998 EUR kapitalski prihodki ter transferni prihodki v višini 323.490 EUR. ODHODKI V LETU 2018 Tekoči odhodki 22% 0% 17% Tekoči transferi 61% Investicijski odhodki Odhodki so v letu 2018 načrtovani v skupni višini 3.953.843 EUR, od tega tekoči odhodki v višini 1.449.228 EUR, tekoči transferi v višini 1.117.786 EUR, investicijski odhodki v višini 1.379.399 EUR ter investicijski transferi v višini 7.430 EUR. Investicijski transferi ODHODKI V LETU 2019 Tekoči odhodki 0% 34% 38% 28% 4 Tekoči transferi Investicijski odhodki Investicijski transferi Odhodki so v letu 2019 načrtovani v skupni višini 3.919.212 EUR, od tega tekoči odhodki v višini 1.483.750 EUR, tekoči transferi v višini 1.099.403 EUR, investicijski odhodki v višini 1.328.459 EUR ter investicijski transferi v višini 7.600 EUR. A KTUAL N O marec 2018 Sredstva, namenjena za investicije, predstavljajo 22 % vseh odhodkov v letu 2018. Predvidene so naslednje pomembnejše investicije: nakup nepremičnine (nekdanja srednja šola Štore), obnova ceste Svetina–Kanjuce, obnova ceste Šentjanž–odcep Tovornik, regijska kolesarska pot, podhod za pešce na železniškem postajališču Štore, adaptacija občinskih objektov na Udarniški ulici (prostori PD, DU, kegljišče), rekonstrukcija balinarskega igrišča na Lipi z ureditvijo garderobnih prostorov, izdelava celostne prometne strategije, obnova ceste na Lipi z ureditvijo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja (Kovinarska prečna ulica), nakup zemljišča s stavbo na Udarniški ulici 1 (bivši frizerski salon Urukalo), sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za prostovoljno gasilsko društvo Prožinska vas, ureditev otroških igrišč, nabava osnovnih sredstev za vzdrževanje, čiščenje in pluženje, ureditev avtobusnih postajališč, razvoj turizma ter ostale investicije v prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo (načrti in druga projektna dokumentacija: kanalizacija spodnje Štore–Kresnike, Prožinska vas–Moste–Ogorevc, Kompole, Štore–Laška vas–Pečovje in vodovod Kanjuce, Zagaber–Turk, Šentjanž ter gradnje (delno kanalizacija Kompole ter vodovod Javornik). V naslednjem proračunskem letu predstavljajo investicijski odhodki 34 % vseh odhodkov. V letu 2019 se nekatere investicije iz 2018 nadaljujejo, in sicer dve večji: podhod za pešce na železniškem postajališču in regijska kolesarska pot. Novo načrtovane in pomembnejše investicije pa so ureditev občinski poslovnih prostorov (Mercator center Lipa) in ureditev prostorov knjižnice, izvedba aktivnosti za projekt »Občina po meri invalidov«, nabava tovornega vozila, paviljon pri OŠ Štore, ureditev športnega parka pri OŠ Štore, športna dvorana telovadnica oz. telovadnica (načrti in druga projektna dokumentacija), nakup nepremičnine (bivša trgovina na Svetini), razvoj turizma ter ostale investicije v prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo (gradnje: kanalizacija Štore-Laška vas–Pečovje in spodnje Štore–Kresnike ter vodovod Kanjuce, Zagaber–Turk, Šentjanž in Straža). V računu financiranja je načrtovano zadolževanje pri državnem proračunu za investicije (21. oz. 23. člen Zakona o financiranju občin) za leto 2018 v višini 38.194 EUR, enako za leto 2019. V tem delu proračuna je načrtovano tudi odplačilo kreditov, najetih pri državnem proračunu (za leto 2018 v višini 6.235 EUR in za leto 2019 v višini 12.601 EUR) ter odplačilo kredita Delavski hranilnici v višini 47.059 EUR, za obe leti v enaki višini. Občina bo prej omenjeno posojilo pri državnem proračunu v letu 2018 najela za financiranje investicije »Obnova ceste Svetina – Kanjuce«, v letu 2019 pa bodo najeta sredstva pokrivala investicijo »Ureditev športnega parka pri OŠ Štore«. Podrobnejši podatki o proračunu so dosegljivi na spletni strani Občine Štore: http://www.store.si/. ¬ Ve s n a D o b r i j e v i č Povzetek zapisnika 19. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v torek, 12. decembra 2017, ob 15.30 na Domu na Svetini S sklicem seje je bil predlagan naslednji DNEVNI RED: 1. 2. 3. 4. 5. Potrditev zapisnika 18. redne seje občinskega sveta. Odlok o proračunu občine Štore za leto 2018. Odlok o proračunu občine Štore za leto 2019. Dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2018. Pobude in vprašanja. Občinski svet občine Štore je potrdil zapisnik svoje 18. redne seje z dne 21. 11. 2017. Potem ko je na prejšnji seji dal osnutka proračunov za leti 2018 in 2019 v javno razpravo, je na 19. seji sprejel Odloka o proračunih občine Štore za leti 2018 in 2019. Sestavni del proračunov sta tudi Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest za leti 2018 in 2019 in dopolnjeni Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2018, sprejet na prejšnji seji. Gradivo za seje občinskega sveta je dostopno na spletni strani www.store.si pod zavihkom Organi občine, Občinski svet. 5 A KTUAL N O Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih Občine Štore (Ur. l. RS, št. 55/08) občina Štore objavlja Javni razpis za podelitev priznanj občine Štore v letu 2018 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: Priznanja občine Štore, ki so predmet javnega razpisa, so: - naziv častni občan občine Štore, - zlati grb občine Štore, - srebrni grb občine Štore, - bronasti grb občine Štore, - priznanje odličnim diplomantom, - športnik leta ali športni kolektiv leta. Občina Štore podeljuje priznanja zaslužnim občanom in drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. 2. KRITERIJI ZA PODELITEV POSAMEZNIH PRIZNANJ: 2.1. Naziv častni občan občine Štore Naziv častnega občana občine Štore lahko prejme le posameznik. Občinski svet občine Štore podeli naziv za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled občine doma in v tujini. Častni občan prejme ob podelitvi naziva posebno listino o podelitvi naziva. 2.2. Grb občine Štore Zlati grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za izredno življenjsko delo ter dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj in ugled občine Štore ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine. Srebrni grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in ugled občine Štore ter praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti. Bronasti grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v kratkem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti. Občinski svet praviloma podeli vsako leto en zlat, dva srebrna in tri bronaste grbe. Grbi občine Štore se podeljujejo enkrat letno na slovesnosti ob občinskem prazniku. Naziv častni občan občine Štore in grbi občine Štore se lahko podelijo tudi posmrtno. 2.3. Priznanje odličnim diplomantom Priznanje odličnim diplomantom lahko prejme le posameznik s stalnim prebivališčem v občini Štore. Občinski svet ga podeli za odličen uspeh in perspektivnost diplomantov visokošolskega študija, katerih povprečna ocena celotnega študijskega obdobja je 9.00, ali več. 6 2.4. Športnik leta ali športni kolektiv leta Priznanje športnik leta ali športni kolektiv leta se podeljuje posameznikom oziroma skupinam oseb, ki so s svojim aktivnim in kvalitetnim delovanjem na področju športa v preteklem letu dosegli pomembne uspehe in dosežke tako v občini kot zunaj njenih meja. Priznanje se športniku ali športnemu kolektivu podeli na slovesnosti ob občinskem prazniku občine Štore. Praviloma se vsako leto podeli eno priznanje, lahko pa tudi več. 3. Pobude oziroma predloge za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije ter skupnosti, društva in organi lokalnih skupnosti. 4. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA: 4.1. Pobuda za podelitev naziva častni občan občine Štore, zlatega, srebrnega in bronastega grba občine Štore ter priznanja športnik leta oziroma športni kolektiv leta mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: - splošne podatke o pobudniku oziroma predlagatelju, - predstavitvene podatke o kandidatu (osebni podatki), - vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan, - utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, - datum pobude. 4.2. Pobuda za podelitev priznanja odličnim diplomantom mora vsebovati: - splošne podatke o pobudniku, - podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obštudijskih aktivnosti ter doseženih uspehov), - potrdilo o diplomi, - potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z diplomo, - naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za občino Štore, - datum pobude. 5. O podelitvi priznanj občine Štore bo odločal občinski svet občine Štore na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Prispele predloge za priznanja lahko komisija oziroma občinski svet po lastni presoji prekvalificira. 6. Predloge s predpisano dokumentacijo naj pobudniki oziroma predlagatelji pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do 18. 4. 2018. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu Občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »RAZPIS – PRIZNANJA 2018«. Na kuverti mora biti naveden naziv in naslov predlagatelja. 7. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore) ali na tel. št. 03/780-38-53. ¬ Občina Štore marec 2018 Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v občini Štore (Ur. l. RS, št. Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04 in 35/10) 27/12) objavlja Občina Štore objavlja Občina Štore Javni razpis Javni razpis za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov v občini Štore za leto 2018 za sofinanciranje programov ostalih društev v občini Štore za leto 2018 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov v občini Štore. 2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov za leto 2018 znaša 1.800 EUR. 3. Izvajalci socialnih in humanitarnih programov so lahko: - javni zavodi, ustanove in pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti na področju socialnega varstva, - društva na področju zdravstva, socialnega varstva in humanitarnih dejavnosti, registrirana v skladu z Zakonom o društvih, - prostovoljne in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter humanitarne organizacije. 4. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Štore ali izvajajo dejavnost na območju občine oziroma ne glede na sedež, če je program dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane občine Štore, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje načrtovanih dejavnosti, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, - da občini vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto. 5. Izvajalci programov morajo vlogi priložiti: - izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa na sedežu občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si. 6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilnikom o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v občini Štore (Ur. l. RS, št. 27/12). 7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do srede, 18. 4. 2018. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu Občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS: SOCIALNI IN HUMANITARNI PROGRAMI 2018«. Na kuverti mora biti naveden naslov prijavitelja. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. 9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec). Številka: 430-0007/2018 ¬ Občina Štore župan Miran Jurkošek 1. 2. 3. - 4. - - 5. - 6. 7. 8. 9. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje programov ostalih društev (tistih društev, ki niso registrirana kot športna, kulturna ali humanitarna). Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ostalih društev za leto 2018 znaša 7.600 EUR. Na razpis se lahko prijavijo: društva, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti na drugih področjih (in torej niso registrirana na področju kulture, športa ali humanitarnih dejavnosti). Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da imajo sedež v občini Štore, delujejo na njenem območju in vključujejo občane s stalnim prebivališčem v občini Štore oziroma ne glede na sedež, če je program zastavljen tako, da aktivno vključuje občane s stalnim prebivališčem v občini Štore, da so registrirani, da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje svoje dejavnosti, da redno izvajajo svojo dejavnost, da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih. Izvajalci programov morajo vlogi priložiti: izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa na sedežu občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilnikom o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04 in 35/10). Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do srede 18. 4. 2018. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS: OSTALA DRUŠTVA 2018«. Na kuverti mora biti naveden naslov prijavitelja. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec). Številka: 430-0005/2018 ¬ Občina Štore župan Miran Jurkošek 7 AK TU AL N O Na podlagi 19. člena Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 29/17) in 8. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04) objavlja Občina Štore Javni razpis za sofinanciranje programov športa v občini Štore za leto 2018 1. 2. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 3. - 4. - 5. 6. 8 Naziv in sedež izvajalca razpisa: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna občine Štore je sofinanciranje naslednjih programov: Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj izobraževalnega programa: interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, interesna športna vzgoja mladine, športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. Športna rekreacija Kakovostni in vrhunski šport Šport invalidov Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve Delovanje društev in športnih zvez na ravni lokalne skupnosti Nagrade za športne dosežke Na javnem razpisu za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: športna društva, zveza športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Štore, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa. Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred ostalimi izvajalci programov športa v občini. Pravico do sofinanciranja programov športa imajo izvajalci športne dejavnosti iz prejšnjega člena tega pravilnika, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: imajo sedež v občini Štore, so registrirani v skladu s predpisi, imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnostih, redno izvajajo svojo dejavnost, delujejo v javnem interesu. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje programa športa znaša 26.500 EUR. Izvajalec razpisa si pridržuje pravico, da javni razpis brez kakršnih koli posledic razveljavi ali razdeli le del razpoložljivih sredstev. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. Izvajalci programov športa v letu 2018 se izberejo v skladu z merili in kriteriji, določenimi v pravilniku in Letnem programu športa za leto 2018. Posamezni izvajalci športnih programov lahko za iste programe le enkrat letno pridobijo sredstva iz občinskega proračuna, ne glede na javne razpise in proračunske postavke. Dodeljena sredstva morajo izvajalci porabiti v letu 2018. Izvajalci športnih programov morajo vlogi priložiti izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa pri Maji Godec na sedežu občine Štore v času uradnih ur (ponedeljek 8.00–12.00 in 13.00– 15.00, sreda 8.00–12.00 in 13.00–17.00 ter petek 8.00–13.00), na podlagi zahteve, poslane na e-naslov obcina@store.si, ali na spletni strani občine www.store.si. Način pošiljanja in vsebina vlog: Vloge s predpisano dokumentacijo naj izvajalci pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do srede, 18. 4. 2018, do 12. ure. Vloga mora biti v skladu s petim odstavkom 24. člena Zakona o športu izvajalcu razpisa dostavljena do tega roka, ne glede na način oddaje. Oddana mora biti v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ – VLOGA ŠPORT 2018«. Na ovojnici mora biti naveden naslov prijavitelja. Komisija bo odpiranje prejetih vlog izvedla 9. 5. 2018. Izvajalci, ki bodo oddali nepopolno vlogo na razpis, bodo pozvani, da jo v roku 8 dni dopolnijo z manjkajočimi listinami. Vloge izvajalcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, ki ne bodo dostavljene v roku (do 18. 4. 2018 do 12.00), bodo zavržene. V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04), upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. Z izbranimi izvajalci bo župan občine Štore sklenil pogodbe o sofinanciranju. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore) oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec). Številka: 430-0004/2018-3 ¬ Občina Štore župan Miran Jurkošek marec 2018 Na podlagi 102. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/07 – odl. US, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 – odl. US, 111/13 in 68/16) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04) Občina Štore objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2018 1. 2. 3. 4. - 5. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2018 znaša 16.100 EUR. Sofinancirani bodo tisti kulturni programi oziroma projekti, ki bodo v postopku izbire višje ocenjeni oziroma ovrednoteni. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2018. Na razpis se lahko prijavijo: kulturna društva, ki so registrirana za dejavnost na področju kulture, druga društva, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost. Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da imajo sedež v občini Štore, da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti, da redno izvajajo svojo dejavnost, da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih. Izvajalci kulturnih programov oziroma projektov morajo vlogi priložiti: - 6. 7. 8. 9. izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa na sedežu občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno z merili, določenimi v Pravilniku o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04). Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do srede, 18. 4. 2018. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS KULTURA 2018«. Na kuverti mora biti naveden naslov prijavitelja. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi komisije. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore) oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec). Številka: 430-0006/2018 ¬ Občina Štore župan Miran Jurkošek Zbiranje ponudb za organizacijo kresovanja na Lipi Občina Štore vabi k oddaji ponudb za organizacijo kresovanja, ki bo 30. aprila 2018 na Lipi. Ponudbo je potrebno oddati v zaprti kuverti na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, z oznako: »NE ODPIRAJ! PONUDBA ZA KRESOVANJE«. Na hrbtni strani mora biti označen naziv in naslov ponudnika. Upoštevane bodo vse ponudbe, ki bodo prispele na Občino Štore do četrtka, 29. 3. 2018, do 12. ure. Šteje se, da je ponudba pravočasna, če je prispela na Občino Štore do 12. ure. Ponudbe, ki bodo prispele po tem roku, bodo neodprte vrnjene pošiljatelju. Odpiranje ponudb ne bo javno. Ponudniki bodo o izboru obveščeni najkasneje dva dni po odpiranju ponudb. V ponudbi naj ponudniki navedejo: program prireditve, predvidene stroške celotne organizacije in predviden znesek sofinanciranja iz proračuna Občine Štore. Občina Štore bo med prispelimi ponudbami izbrala najugodnejšega ponudnika glede na znesek sofinanciranja iz proračuna in kvaliteto pripravljenega programa. Izbranemu ponudniku – organizatorju bo iz občinskega proračuna krila del stroškov organizacije in glasbe. Številka: 430-0008/2018 ¬ Občina Štore župan Miran Jurkošek 9 A K TUAL N O Dodelitev nagrad za dosežke športnikov s stalnim prebivališčem v občini Štore Odbor za družbene dejavnosti bo tudi v letu 2018 v skladu s sprejetimi merili za dodelitev nagrad za športne dosežke obravnaval športne dosežke športnikov posameznikov ali športnikov, ki tekmujejo v ekipnih športih v društvih s sedežem zunaj naše občine. Odbor bo upošteval športne dosežke iz preteklega leta, sredstva za nagrade športnikom s stalnim prebivališčem v občini Štore pa so zajeta v letnem programu športa, ki ga sprejme občinski svet. Za sredstva za športne nagrade lahko zaprosijo matični klubi tekmovalcev, in sicer za tekmovalce, ki so občani občine Štore in so dosegli eno od prvih treh mest na državnem prvenstvu, mednarodnih tekmovanjih, evropskem in sve- tovnem prvenstvu ali na olimpijskih igrah. Šolska državna tekmovanja niso zajeta v teh merilih in zanje občina Štore ne dodeljuje nagrad. Za vse športnike, naše občane, ki so v letu 2017 dosegli takšne uvrstitve, naj torej njihov matični klub na Občino Štore naslovi vlogo z dokazili o rezultatih. Za več informacij v zvezi s tem lahko pokličete Majo Godec na tel. 03/780-38-53 ali pošljete elektronsko pošto na maja.godec@store.si. ¬ Občina Štore župan Miran Jurkošek Celostna prometna strategija občine Štore Občina Štore je meseca decembra 2017 pričela proces priprave in uresničitve programa Celostne prometne strategije občine Štore. Pogodbeni izvajalec predvidenih aktivnosti za načrtovanje in pripravo strategije je podjetje RCI - Razvojni center Inženiringi Celje d.o.o. Gre za strateški dokument, s katerim bo občina orisala učinkovito zaporedje ukrepov na področju prometa z namenom zagotavljanja višje kakovosti bivanja. Središče načrtovanja prometa so ljudje, ki težijo k prometni varnosti, čistemu in prijaznemu bivalnemu okolju ter uspešnemu gospodarskemu razvoju. Sodobnejše razmišljanje o problematiki prometa je usmerjeno v načrtovanje ukrepov, ki zasledujejo cilje, kot so izboljšana podoba občine, urejenost okolja, boljša kakovost bivanja, izboljšana mobilnost in dostopnost, pozitivni učinki na okolje in zdravje, večja vključenost ljudi v prometno načrtovanje, učinkovito izpolnjevanje pravnih obveznosti, boljša konkurenčnost in dostop do nepovratnih sredstev, nove in celovite politične vizije. Strategija ne bo predvidevala le gradnje novih cestnih površin, temveč spremembo prometnega režima na tak način, da bo lažji in dostopnejši pešcem, kolesarjem in uporabnikom javnega potniškega prometa ob upoštevanju razmerja med stroški in koristmi posameznega ukrepa. Lažjo dostopnost je potrebno zagotoviti predvsem otrokom v vrtcih in šolah, starejšim in posameznikom z omejitvami gibanja. 10 Občani so imeli možnost izpolniti anketne vprašalnike in s tem pomembno vplivati na fazo načrtovanja strategije. Rezultate anket kot tudi predloge ukrepov in predlagane strateške usmeritve na področju trajnostne mobilnosti so pripravili pripravljavci strategije in jih predstavili v okviru organizirane javne razprave, ki je bila 12. februarja 2018 v Kulturnem domu Štore. Strategija, ki naj bi jo občinski svet obravnaval na svoji marčevski seji, bo predstavljala osnovo za konkurenčno prejemanje evropskih sredstev, hkrati pa bo tudi izhodišče za racionalizacijo vlaganj v prometno infrastrukturo. Več informacij je dosegljivih na spletni strani občine: www.store.si . ¬ Benja Hrvatič marec 2018 Predstavitev občine Štore in lokalne ponudbe na sejmu NATOUR ALPE ADRIA v Ljubljani Konec januarja 2018 se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odvila osrednja turistična sejemska prireditev v Sloveniji, Natour Alpe-Adria, v ospredju katere je zeleni, aktivni turizem. Predstavitev na sejmu je del promocijskih aktivnosti, ki jih Zavod Celeia Celje izvaja v okviru projekta »RDO Dežela Celjska«, katere partner je tudi občina Štore. Na skupnem razstavnem prostoru se je v času sejma, ki je trajal 4 dni, samostojno predstavilo več kot 15 turističnih ponudnikov destinacije Dežela Celjska. Občina Štore se je z lokalno ponudbo predstavila prvi dan skupaj z občino Šentjur, TIC-em Celje, Celjsko kočo, TIC-em Šentjur ter go. Romano Rečnik iz Ponikve. Obiskovalci sejma so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi naše lokalne ponudbe in ponudnikov, športno-rekreacij- ske ponudbe ter ponudbe naravnih danosti območja. Aktivni oddih v naravi so poleg Dežele Celjske predstavili še mnogi drugi akterji, kot so Slovenska turistična organizacija, Turistična zveza Slovenije s prek 300 lokalnih skupnosti in društev, Turizem Ljubljana, Ribiška zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, GIZ Pohodništvo in kolesarjenje, Zavod za gozdove Slovenije, Združenje slovenskih turističnih kmetij ter tudi nekaj tujih destinacij iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Albanije, Italije, Avstrije, Madžarske, Češke republike, Jordanije in Nepala. Ker se zavedamo, da je turizem pomembna gospodarska dejavnost, veliko pozornosti namenjamo razvoju in promociji turizma v naši občini. Želimo si namreč, da tudi Štore postanejo prepoznavna destinacija za obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja. ¬ Benja Hrvatič 11 AK TU AL N O Novi defibrilatorji v občini Štore Avtomatski eksterni (zunanji) defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. Pri srčnem zastoju gre tudi za zastoj dihanja in bistvenega pomena je takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja. Ker pa gre v visokem odstotku srčnih zastojev za tako motno srčnega ritma, katere značilnost je neurejeno, prehitro in nepravilno krčenje srčne mišice, je edina uspešna metoda nudenja prve pomoči prav defibrilacija. Defibrilator lahko s pomočjo električnega sunka srce ponovno požene in s tem reši življenje. Novi defibrilatorji z omaricami bodo meseca marca nameščeni na štirih lokacijah v občini, in sicer na Svetini (vhod v Krajevno skupnost), v Prožinski vasi (gasilski dom), v Spodnjih Štorah (Kulturni dom) in v Kompolah (pri osnovni šoli). Da bo uporaba defibrilatorja, kljub temu da je postopek oživljanja glasovno usmerjen v slovenskem jeziku, varna in enostavna, bo občina organizirala izvedbo tečaja »Temeljni postopki oživljanja z uporabo defibrilatorja«. Tečaj bo meseca aprila, natančen datum in lokacija tečaja kot tudi fotografije lokacij nameščenih defibrilatorjev bodo objavljeni na spletni strani občine in v drugih medijih. ¬ Benja Hrvatič Osnovna šola Štore se vključuje v evropske projekte Osnovna šola Štore se je v letu 2017 prijavila na 3 projekte, katerih cilj je izboljšanje pogojev izvajanja pedagoškega procesa in posodobitev obstoječe infrastrukture. 1. V mesecu maju 2017 je Arnes začel z izvajanjem štiriletnega Programa nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju, krajše SIO-2020. V okviru Programa bodo vzgojno-izobraževalnim zavodom sofinancirali izgradnjo brezžičnih omrežij in nakup IKT opreme. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru OperaNaziv šole WLAN celotna sredstva WLAN VIZ sredstva Osnovna šola Štore Osnovna šola Štore, Podružnica Kompole SKUPAJ 12 tivnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Program se bo na matični šoli v Štorah in na podružnici v Kompolah izvajal skozi naslednji dejavnosti: a) izgradnja brezžičnih omrežij, ki bo na šolah potekala v letih 2018, 2019 in 2020. Nova omrežja bodo ustrezala enotnim standardom, bodo ustrezno zmogljiva za izvajanje dejavnosti VIZ, načrti pa bodo narejeni tako, da bo pokritost šole čim večja. Sredstva, namenjena izgradnji omrežja, so odvisna od velikosti in tipa VIZ. Višina sofinanciranja iz ESRR sredstev znaša 62,5 %, lastna sredstva VIZ pa 37,5 %. IKT celotna sredstva IKT VIZ sredstva SKUPAJ celotna sredstva SKUPAJ VIZ sredstva 21.545,86 8.079,70 28.473,27 14.236,64 50.019,13 22.316,34 4.402,25 1.650,86 6.173,66 3.086,83 10.575,91 4.737,69 25.948,11 9.730,56 34.646,96 17.323,47 60.595,04 27.054,03 marec 2018 b) nakup nove opreme (osebni, prenosni in tablični računalniki, projektorji …) bo potekal v vseh štirih letih v več delih do leta 2020. Delež sofinanciranja iz ESRR sredstev znaša 50 %. 2. V mesecu juniju 2017 smo pristopili k operaciji za uresničevanje ciljev strategije lokalnega razvoja na območju lokalne akcijske skupine Raznolikost podeželja, sofinancirani iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) s predlogom projekta, ki smo ga poimenovali Ureditev in vzpostavitev učnega parka pri OŠ Štore. Glavni nosilec projektnih aktivnosti je Osnovna šola Štore, partner v izvedbenih aktivnostih in sofinancer pa je Štore Steel d.o.o. Namen operacije je ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter aktivno vključevanje prepoznanih ranljivih skupin v socialno oziroma družbeno življenje. Predmet operacije so aktivnosti, ki bodo vzpostavile celostno urejen učni park pri Osnovni šoli Štore, to je učilnico na prostem, gozdno učno pot in investicijo v obnovo 100 let stare lokomotive, ki predstavlja simbol železarske dediščine kraja. V izvedbene aktivnosti bodo poleg partnerjev aktivno vključeni tudi mladi, starejši, ostareli, ženske, osebe s posebnimi potrebami. Spodbujena bo medgeneracijska solidarnost in sodelovanje preko aktivnosti izobraževanja in usposabljanja. Aktivnosti so predvidene na upravičenem območju vsaj treh občin (Občina Štore, naselje Štore, občina Vojnik, naselje Frankolovo, in Občina Laško, naselje Laško). Skupna vrednost celotne operacije (z DDV) znaša 27.776,22 EUR, od tega je vrednost sofinanciranja iz ESRR 18.213,91 EUR. Izdatki bodo namenjeni investicijam v opremo, in sicer za obnovo lokomotive, ureditev platoja z nadstreškom zanjo, nabavo otroških igral, nakup informacijskih tabel, promocijski material, postavitev klopi in miz za učilnico v naravi, nakup košev za smeti ter nakup pitnika za vodo. Predviden zaključek operacije bo v mesecu juliju 2018. 3. V mesecu juliju 2017 smo se prijavili in bili izbrani za izvedbo operacije »Zaposlovanje asistentov za delo z otroki s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalnih zavodih« v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Javni razpis delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Cilj razpisa je bil spodbuditi in zagotoviti večjo zaposljivost ciljne skupine mladih, namenjen pa je brezposelnim mladim, starim do vključno 29 let, ki imajo končano najmanj srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo. Asistent bo v okviru projekta na šoli zaposlen za čas trajanja pouka v šolskem letu 2017/18. Njegovo delo zajema pomoč učiteljem pri delu z učenci s posebnimi potrebami: izbrani kandidat je prisoten v razredu, izbranim učencem pomaga slediti pouku, jim nudi pomoč pri zapisovanju učne snovi, če otrok potrebuje čas za umiritev ali počitek, sme le-ta v spremstvu asistenta zapustiti razred. Prav tako asistent nudi pomoč učitelju, če otrok s svojim vedenjem ogroža sebe ali druge. Višina financiranja za 9 mesecev znaša 8.100,00 EUR. ¬ Mojca Rožman Lokomotiva s šolskega vrta – znova ponos železarske dediščine kraja Vsem, ki ste od septembra 2017 dalje spremljali obnovo lokomotive, ki v letošnjem letu praznuje častitljivih 100 let, je verjetno končna podoba prenovljene lepotice všeč. Prav tako se verjetno vsi strinjamo, da je bil poseg več kot nujen. Ne le, da je bila zarjavela in kot takšna očem neprivlačna, še več: bila je otrokom in vsem, ki so se igrali okoli nje in plezali po njej, nevarna. Obnova lokomotive je le en segment projekta Ureditev in vzpostavitev učnega parka pri OŠ Štore, ki ga je šola prijavila na razpis za sofinanciranje del s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in projektnega partnerja Štore Steel. Zgodovinski viri pravijo, da je bila naša »železna lepotica«, ozkotirna triosna parna lokomotiva št. 5, izdelana leta 1918 v 13 AK TU AL N O tovarni lokomotiv Floridsdorf na Dunaju po naročilu Cesarsko -kraljeve avstrijske vojaške uprave. Po koncu vojne leta 1920 jo je odkupila Trboveljska premogokopna družba za vleko vlakov v Senovem. Leta 1953 jo je odkupila Železarna Štore skupaj s »sestro«, lokomotivo št. 6, ki danes stoji pred poslopjem Železarne Štore. V Železarni so jo uporabljali do leta 1980, šoli pa so jo poklonili po ukinitvi ozkotirnih prog leta 1982. Lokomotiva je postala zaščitni znak šole v Štorah in simbol železarske tradicije, ki jo moramo ohranjati tudi v prihodnje. Danes jo, obnovljeno in v celoti zaščiteno, s ponosom lahko uvrščamo med tehniško dediščino kraja, v katerem in s katerim živimo. Tovrstni spomeniki so kulturna in tehniška zapuščina preteklosti, nikakor pa ne igralo ali športno plezalo, zato na takšen način z njo tudi ravnajmo. ¬ Mojca Rožman, foto: Rosvita Jager in arhiv OŠ Štore Vandalizem v Štorah V zadnjem času opažamo, da je v Štorah močno v porastu vandalizem, predvsem v naselju Lipa. Tako je bilo uničene kar nekaj urbane opreme, kot so nadstreški v športnem parku in informacijske table. Prav tako so bili porisani nekateri objekti. Vse občane naprošamo, da posvečate pozornost tej problematiki in v kolikor opazite kakršnokoli uničevanje, o tem takoj obvestite Policijsko postajo Celje. Hkrati prosimo, da starši v večernem času povečate nadzor nad svojimi otroki in se z njimi o izpostavljenem problemu pogovorite, saj gre za naše skupno dobro, z uničevanjem pa se povzroča škoda tudi vsem drugim občanom, saj bi sredstva, ki jih bomo porabili za popravilo poškodovanih predmetov ali nakup novih, lahko porabili za kakšen drug namen. Vse vandale pa pozivamo, da se vzdržijo takšnega ravnanja in s tem pripomorejo k temu, da bo naša občina varna, lepša in bolj urejena. ¬ Občina Štore 14 marec 2018 Ljubljanska cesta 1, 3000 Celje T: 03 426 53 02, F: 03 426 53 04 E: ue.celje@gov.si, www.upravneenote.gov.si/celje/ Delovanje Upravnoinformacijskega servisa Celje Kaj je UIS? Upravno-informacijski servis Celje (UIS), ki deluje od 31. 3. 2010 na naslovu www.uis.si, je spletna, interaktivna, javno dostopna storitev, preko katere organi državne uprave in lokalne samouprave celjskega območja odgovarjamo na splošna vprašanja strank iz naših upravnih področij. Če stranko zanima odgovor na neko vprašanje, ki je v pristojnosti in v servisu sodelujočih organov, ji zato ni treba hoditi v uradne prostore, vprašanje lahko postavi preko računalnika. Ob tem stranki tudi ni potrebno natančno poznati, v pristojnost katerega organa spada določeno vprašanje. V spletnem servisu z odgovori na vprašanje strank sodeluje kar 23 organov državne uprave in lokalne samouprave s celjskega območja. Vsi odgovori v UIS so javno dostopni. Prikazani so po statusu, naslovu vprašanja, področju in organu, ki ureja vprašanje. Vsa vprašanja in odgovori v UIS tvorijo neke vrste bazo vprašanj in odgovorov, ki jih je mogoče pregledovati oz. iskati na tri načine: • • • • po ključnih besedah preko iskalne vrstice, po področjih, po organih in po statusih. ¬ Damjan Vrečko, načelnik Kako deluje? Stranka svoje vprašanje postavi na spletni strani www.uis. si. Če želi biti obveščena o odgovoru po elektronski poti, ob postavitvi vprašanja v ustrezno polje navede svoj elektronski naslov. Strankino vprašanje prejme urednik UIS, ki se nahaja na UE Celje. Le-ta ga objavi na spletu in ga posreduje področnemu uredniku organa, v katerega pristojnost spada postavljeno vprašanje. Področni urednik pripravi odgovor, glavni urednik pa ga objavi in mu dodeli status »končano«. V kolikor je stranka ob postavitvi vprašanja navedla svoj elektronski naslov, dobi odgovor tudi po elektronski pošti. Zahvaljujumo se Kavarni Del Moro in gospodu Dobrajcu za nudenje toplih obrokov pomoči potrebnim. V prazničnem decembru smo člani DPMŽ Celje v trgovini Mercator v Štorah postavili mačjo hišico, ki so jo posebej za nas izdelali dijaki Šolskega centra Celje, plakat ob njej pa so prispevali otroci Osnovne šole Štore. Zbralo se je kar nekaj prostovoljnih prispevkov, ki jih bomo porabili za pomoč živalim v naši občini. ¬ Ve r i c a Š t a n t e 15 AK TU AL N O SPOT SVETOVANJE SAVINJSKA - sedež na Območni obrtnopodjetniški zbornici Celje V marcu 2018 poteka že tretji mesec izvajanja 5-letnega projekta »SPOT svetovanje Savinjska« pod okriljem SPIRIT SLOVENIJA, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter EU sklada za regionalni razvoj. V ambiciozno zastavljenem projektu, v katerem smo postali ena izmed 12 slovenskih poslovnih točk (v nadaljevanju SPOT), sodeluje 7 partnerjev: Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, Razvojna agencija Savinja, Savinjsko šaleška območna razvojna agencija d.o.o., Razvojna agencija Sotla in Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje, kjer se nahaja sedež SPOT-a. 8 usposobljenih svetovalk SPOT-a je na razpolago za informiranje, svetovanje podjetnikom in potencialnim podjetnikom, animiranje in povezovanje regionalnega okolja, mreženje subjektov podpornega okolja v regiji, promocije in informiranja o podjetništvu, usposabljanja, delavnice, izmenjavo dobrih praks v Sloveniji in tujini, odpiranje poslovnih priložnosti, srečanje podpornega okolja v regiji ter še mnoge druge aktivnosti, ki bodo potekale pod okriljem projekta. Uporabnik ali delavnica Prvi meseci izvajanja delavnic, informiranja, svetovanja in drugih aktivnosti za promocijo podjetniške kulture so pokazali izredno dober odziv med uporabniki storitev. To je kazalnik, ki kaže na potrebnost tovrstnih projektov za izvajanje celovitih podpornih storitev za potencialne podjetnike in MSP, povezovanje različnih institucij in vzpostavljanje partnerstev za spodbujanje podjetništva na lokalni in regionalni ravni ter evidentiranje potreb na lokalni in regionalni ravni ter poročanje o zaznanih administrativnih ovirah s strani svetovancev pri nastajanju in delovanju podjetij. Aktivnosti projekta bodo potekale 5 let, zato vabimo vse potencialne podjetnike in že obstoječa podjetja, da nas čim prej obiščejo ali kako drugače navežejo stik z našo poslovno točko. Svetovalke SPOT Na sedežu SPOT-a, ki se nahaja v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje, bo vzpostavljen »showroom« regije, kjer se bodo predstavljala regijska podjetja. 16 Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. ¬ m a g . Ta t j a n a Š t i n e k , svetovalka SPOT svetovanje Savinjska marec 2018 Mariborska c. 7, 3000 Celje www.rss-ce.si Študijski programi z dobrimi zaposlitvenimi možnostmi diplomantov na visokošolskih zavodih v okviru Regijskega študijskega središča stva tako, da bo skladen s potrebami in razvojnimi cilji gospodarstva, negospodarstva in celotne družbe. V okviru Regijskega študijskega središča delujejo trije visokošolski zavodi: - Visoka šola za varstvo okolja v Velenju, ki izvaja študijska programa Varstvo okolja in ekotehnologije na dodiplomski in podiplomski stopnji študija, - Visoka zdravstvena šola v Celju s študijskim programom 1. stopnje Zdravstvena nega ter študijskim programom 2. stopnje Paliativna Stavba na Mariborski c. 7 v Celju, kjer imata prostore Regijsko študijsko središče in oskrba, Visoka zdravstvena šola v Celju - Visoka šola za proizvodno inženirV zadnjih nekaj letih se je Savinjska regija razvila v manjše, a pomembno središče terciarnega izobraževanja s pestro ponudbo študijskih programov tako na višješolski kot visokošolski ravni. V študijskem letu 2017/18 je v programe višje in visokošolskega izobraževanja, ki se izvajajo v regiji, vpisano 3.081 študentk in študentov, od tega 1.323 v višješolske strokovne in 1.758 v visokošolske študijske programe vseh treh stopenj. V JZ Regijsko študijsko središče katerega ustanoviteljica je, poleg 23 regijskih občin ter gospodarskih in obrtnih zbornic, tudi Občina Štore, si prizadevamo Posvet na aktualno temo »Industrija 4.0« s sogovorniki iz gospodarstva in akademskega voditi in usmerjati razvoj visokega šol- okolja (Foto: arhiv RŠS) 17 AK TU AL N O Zanimivi eksperimenti in robotske tehnologije na Dnevu raziskovalcev (Foto: arhiv RŠS) stvo v Celju, ki izvaja študijski program 1. stopnje na področju tehniških ved, Sodobno proizvodno inženirstvo. Z ustanavljanjem visokošolskih zavodov in razvojem študijskih programov se odzivamo na potrebe regijskega gospodarstva in negospodarstva po usposobljenih strokovnjakih. Analize zaposljivosti diplomantov kažejo, da so bile naše usmeritve pravilne, saj so diplomanti visokošolskih zavodov v okviru RŠS dobro zaposljivi oziroma, če študirajo izredno, po končanem študiju v visokem odstotku napredujejo na delovnem mestu (npr. 82 % diplomantov Visoke zdravstvene šole Delavnica z mag. Nastjo Mulej "Kako namerno ustvariti čim večje število idej" napreduje na delovnem mestu v roku 6 (Foto: arhiv RŠS) mesecev po diplomiranju). Usmerjeni smo v razvoj kakovostnega visokega šolstva, s spodbujanjem tvornega sodelovanja z raziskovalnimi inštitucijami, gospodarstvom, negospodarstvom in širšim okoljem, saj se tako krepi obojestranski prenos znanja, odpira nove možnosti in dolgoročno partnerstvo ter pripomore k pripravi študentov in diplomantov za prihodnje zaposlovanje. Poleg tega razvijamo in organiziramo dogodke, namenjene promociji znanosti in raziskovalnega dela (vsakoletni dogodek Dan raziskovalcev), vseživljenjskega učenja (smo tematski koordinator Tedna vseživljenjskega učenja) ter posvete z namenom posodabljanja in razvoja študijskih in Okrogla miza na temo kariernih poti mladih raziskovalcev z bivšimi in sedanjimi dijaki I. raziskovalnih programov. gimnazije v Celju (Foto: arhiv RŠS) 18 Z GODIL O S E JE marec 2018 50-letnica šolske stavbe na Lipi drugim so povedale, da šola ni le stavba, da je vir bogatih misli, da je včasih težka uganka, a pomemben temelj našega življenja. Svoje misli so za nami delile ob glasbeni spremljavi citer Mojce Rezar in Špele Repar. V četrtek, 21. decembra 2017, smo v Kulturnem domu Štore slavnostno obeležili 50-letnico otvoritve nove zgradbe Osnovne šole Štore na Lipi. Učenci z učiteljicami Osnovne šole Štore so ob tej priložnosti pripravili bogat pevsko in plesno obarvan program. Ob otvoritvi nove šole je celjski pesnik Fran Roš napisal besedilo pesmi z naslovom Pesem štorske mladine, ki so se jo učenci naučili peti za to in druge priložnosti, zato smo proslavo začeli prav s to pesmijo, ki med drugim pravi, da je šola preljubi hram, ki odpira svetle poti. Pesem sta ob spremljavi MPZ zapeli Nika Drobne in Zala Zupan. Z deklamacijo so Zala, Živa, Maša, Ajša, Lana in Neva doživeto izpovedale, kaj jim pomeni šola in kako jo doživljajo. Med Da ima naša šola veliko talentiranih glasbenikov, so z melodijo flavt dokazale Zoja Kostrevc, Nika Drobne in Aiša Borštnar. Program so popestrili učenci prva triade, ki so nas pod vodstvom Maje Lokmič navdušili s prepevanjem pravljično obarvanih pesmi in se z angleško Oh, it's time to go to school izkazali tudi v znanju angleškega jezika. Šola je le stavba. Zaživi pa šele takrat, ko vanjo vstopijo učenci, učitelji, delavci šole, starši, obiskovalci. Takrat zaživi v vsej svoji lepoti, kot je zaživela pred 50. leti, kot živi danes in bo 19 Z G ODIL O S E JE živela jutri. Šola pa ni le hram učenosti. Je veliko več. Je čas druženja s prijatelji. Je čas igre. Otroške igre iz ljudskega izročila gredo iz roda v rod. Igri, ki so ju predstavili učenci prvega triletja in nosita naslov Pridne peričice in Psiček nima repa več, sta stari več kot naša šola, a še vedno nista pozabljeni. Že od vstopa v šolo imajo učenci naše šole priložnost razvijati svoje talente in sposobnosti. Na šoli deluje krožek modernega plesa pod vodstvom učiteljice Mateje Rožič. Učenci 1. razreda so se nam predstavili z navihano točko Palčki, 7. in 8. razred pa je zaplesal v ritmu privlačne in temperamentne točke. Šola je živ organizem, ki je vedno vpet v čas in prostor svojega okolja. Poleg učencev potrebuje vsaka šola veliko število predanih zaposlenih. V petih desetletjih je na naši šoli delovalo veliko število srčnih učiteljev, skrbnih finančnih in administrativnih delavcev, sposobnih kuhinjskih in tehnično-vzdrževalnih delavcev. Večina med njimi se rada spominja svojega delovnega obdobja na Osnovni šoli Štore. Zahvaljujemo se vsem, ki so v 50. letih soustvarjali življenje in delo na OŠ Štore ter prispevali k temu, da je OŠ Štore danes uspešna šola, ki v svoji viziji gradi na vrednotah za kulturo in dobro skupnosti. Na naši šoli je bila tradicija pevskih zborov vedno prisotna in zelo močna. Mladinski pevski zbor pod vodstvom Sandre Feketija se nam je predstavil s himno iz priljubljenega filma Bratovščina Sinjega galeba, skupaj z bivšimi učenci šole in nadarjenimi glasbeniki pa so zapeli še pesem Zbudi se, dobri princ. jih ramenih skozi čas nosili še drugi ravnatelji. Gospod Jože Zupančič, gospod Vlado Novak in gospod Franjo Rumpf so svoje poslanstvo skrbno in predano opravljali. Nekaj besed pa nam je namenila tudi sedanja ravnateljica šole, gospa Mojca Rožman. Osnovno šolo Štore je ustanovila Občina Celje. Ta zavod sedaj vključuje poleg centralne šole tudi podružnično šolo in enoto vrtca v Kompolah in Vrtec Lipa. Ker Občina Štore izpolnjuje več kot le z zakonom določene obveznosti in izkazuje velik posluh za šolske potrebe, nam je spregovoril še župan občine Štore, gospod Miran Jurkošek. Takratna Osnovna šola Štore je delovala v sklopu Občine Celje. Ravnatelj, ki je pred 50. leti odprl vrata novi stavbi na Lipi, je bil gospod Janez Ravtar, ki ga žal ni več med nami. Za njim so naloge poslovnega in pedagoškega vodenja šole na svo- 20 Zgodovina šole je tesno povezana s preteklostjo kraja in narodovo zgodovino. V petih desetletjih so se zvrstili številni pomembni dogodki, nabralo se je veliko izjemnih uspehov, zgodb, spominov, ki so vplivali na njeno delo in življenje. Vsako Z GO DIL O S E JE desetletje je dodalo svojo barvitost. Še posebno pomembna pa je bila sprememba družbenega reda, osamosvojitev naše države in preoblikovanje osemletnega šolanja v devetletko. Cilj šole ni bil le učni dosežek, ampak tudi vzajemno bivanje – odnosi, za katere želimo, da nas bogatijo in osrečujejo. Čeprav so se v preteklih desetletjih zgodile številne spremembe, naša šola še vedno ostaja prostor igre in učenja, poučevanja in odkrivanja novih znanj, razvijanja in rasti v odgovorne, kritične in samosvoje mlade osebnosti, prostor druženja in novih idej. marec 2018 Prireditev ob 50-letnici Osnovne šole Štore smo zaključili s himno Osnovne šole Štore v želji, da bo jutrišnji dan namenil naši šoli mnogo vedoželjnih učencev, predanih učiteljev in podporo občanov in širše skupnosti. ¬ Barbara Štimulak Tradicionalno srečanje župana z duhovniki V mesecu januarju je ob začetku leta potekalo tradicionalno srečanje župana Mirana Jurkoška z duhovniki. Zbrane je najprej nagovoril župan in jim izrekel dobrodošlico v prostorih občine. Srečanje je tudi tokrat potekalo v prijetnem in sproščenem vzdušju, kjer je bila tudi tokrat priložnost za pogovor o delu in načrtih ter področjih sodelovanja. Srečanja so se udeležili župniki dr. Vinko Kraljič iz župnije Svetina, Miha Herman iz župnije Teharje ter Stanko Gajšek iz župnije Sveti Lovrenc – Kompole in Teharje. Namen tovrstnega druženja je izmenjava pogledov župana kot predstavnika občine in župnij na delo v občini v preteklem letu in načrte v prihajajočem letu. Prijetno druženje so udeleženci zaključili z mislijo, da bodo dobro sodelovanje ohranjali tudi v prihodnje in s tem ustvarjali zadovoljstvo med občankami in občani. ¬ Nena Kopinšek 21 Z G ODIL O S E JE Praznovanje slovenskega kulturnega praznika 7. februarja 2018 smo v Kulturnem domu Štore počastili slovenski kulturni praznik, ki obeležuje spomin na smrt našega velikega pesnika Franceta Prešerna. V njegovih pesnitvah se prepletajo osebne, narodne želje in pričakovanja, posebno pa še klic po svobodi in bratstvu vseh ljudi, izražen v slovenski himni Zdravljica, ki nam prebudi občutja in razmišljanja, kaj za nas kulturni praznik pomeni. Letošnja nit, ki je povezovala nastopajoče, je bila slovensko ljudsko izročilo. Z bogatim programom petja, plesa, igre in deklamiranja so nas na odru navdušili številni učenci Osnov- 22 marec 2018 ne šole Štore. Otroški pevski zbor pod vodstvom zborovodje Maje Lokmić se je predstavil s pesmimi Po cesti gre en stari mož, Moja mati kuha kafe in So šli po cesti, mladi plesalci, ki so se izražali pod budnim očesom mentorice Mateje Rožič, pa so z gibom plesne umetnosti prikazali Ajdovsko deklico, bukovništvo in Bose otroke. V odlomku iz pripovedi o kralju Matjažu in Alenčici so zaigrali Teo Podpečan v vlogi kralja Matjaža, Zala Majoranc v vlogi glasnika in Živa Zimšek v vlogi Alenčice; Uršula Šuhel pa nam je s pesmijo Se davno mrači izpovedala nesrečno usodo zaljubljenega dekleta. Tretješolci so nam zapeli in zaplesali v venčku Šmentane muhe, Ob bistrem potoku je mlin in Jaz pa pojdem na Gorenjsko, na ljudsko strunsko glasbilo – citre pa sta nam Nuša Kumperger in Špela Repar zaigrali Lan sem ji kupil. Da je ljudska glasba poseben in obenem nedeljiv del slovenske glasbene ustvar- jalnosti, so nas prepričali SOPZ in MPZ s pesmimi Polževa snubitev, Beri, beri, rožmarin zeleni, Pojdam u rute in belokranjsko Zeleni Jurij z zborovodjo Sandro Feketijo na čelu. Skozi zgodovino smo se Slovenci oklepali kulture, ki je bila vir naše narodne identitete. Brez kulture ne bi dosegli osamosvojitve, niti oblikovali svoje lastne države. Kultura pa ni samo umetnost in znanost, ki bi se jih spomnili ob državnem prazniku kulture. Kultura je skupek vrednot in dosežkov, ki jih je ustvaril človek v dobro človeštva, je spoštovanje teh vrednot in ravnanje po teh vrednotah. Skozi kulturo se kaže naše duhovno bogastvo, zato je prav, da jo ohranjamo in vsako leto počastimo s proslavo. ¬ Barbara Štimulak 23 Največji žur na Štajerskem Tako so Špulcarjevi vabili na pustno soboto v Kompole. Z naslovom niso veliko zgrešili, saj so maškare na sobotni večer dobesedno zasedle Gajsko hosto. Že redarji, ki so bili na vsakem koraku in usmerjali promet, so dali vedeti, da se tu dogaja nekaj velikega in nevsakdanjega. Velik šotor, ki je bil postavljen čez celo igrišče, in stojnice pred šotorom so kar vabile na plesišče, kjer je za zabavo skrbel ansambel Zaka pa ne. Bila je nora zabava, ki je trajala vse do jutranjih ur. Zelo redki so bili, ki niso vsaj malo spremenili svojega izgleda. Kar 55 ljudi je skrbelo, da je bilo vse tako, kot mora biti, da so bile maske zadovoljne. Glavni organizator tega velikega projekta je Špulcarjev Nejc, ki pove, da brez bratranca Dejana te veselice ne bi bilo. Tudi sponzorji, ki jih je bilo letos 39, pripomorejo, da so vsi zadovoljni. Pet let je, odkar Špulcarjevim uspeva, da privabijo na pustno soboto v Kompole maske od blizu in daleč. Mogoče so vabljive tudi bogate nagrade za najbolj izvirne maske. Občudovali smo lahko vse mogoče: od najbolj aktualnih mask, pa vse do takšnih, v katerih izdelavo je bilo vloženega veliko truda, pa tudi tiste standardne, ki jih vidimo vsako leto. Nejc je vesel, da ima veliko prijateljev, in hvaležen je vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je ta veseli dogodek do popolnosti uspel. Pustnega veselja pa še ni bilo konec, saj se je v torek v gostilni Špulcar nadaljevalo. Ta večer je bil namenjen večinoma domačinom, saj so bile maske predvsem iz Kompol in bližnje okolice. Ansambel Mladi korenjaki so poskrbeli, da je bilo zopet veselo. Letos mineva 75 let pustovanja v tej gostilni. Dolga tradicija, ki pa se iz leta v leto nadaljuje. Ta večer pogostijo vse maske ali bolje rečeno vse tiste, ki so se prišli zabavat, z bogatimi narezki, pa tudi slastnih krofov ni manjkalo. Mogoče je bil posebnost tega večera tudi naš župan Miran Jurkošek, ki je ob polnoči povedal, da že dvajset let prihaja maskiran na pustni torek k Špulcarjevim in da bo tako tudi v bodoče. Čeprav je bila sreda delovni dan, so se tisti najbolj vztrajni odpravili proti domu, ko se je zunaj že delal dan. Nejcu in Dejanu vse čestitke in velik poklon, saj takšne prireditve ni daleč naokoli. Poleg vsestranske sposobnosti je potrebna še želja ustreči ljudem. In pri Špulcerjevih vse to imajo. Po vsem tem lahko rečemo, da si ljudje želimo zabave in smeha, ki pa nam ga v teh časih večkrat primanjkuje. Pust je eden izmed najstarejših ljudskih običajev, ki preganja zimo in kliče pomlad. Letos bo imel kar težko nalogo, saj nam vremenarji pomladi še nič ne omenjajo. A zagotovo bo prišla! Prepustimo se domišljiji, da nam bodo pomagale prav pustne maske. ¬ I v a n k a To f a n t 24 25 Štorska penina Zadnjo soboto v mesecu januarju je bila v dvorani Kulturnega doma Štore slovesna prireditev ob 20-letnici delovanja Društva vinogradnikov in kletarjev Polič Štore. Da gre za slovesni dogodek, se je slutilo že na začetku, saj je v dvorani igrala godba Štorskih železarjev, ki je z državno himno naznanila uraden pričetek prireditve. Povezovalec prireditve je duhovito povezal posamezne glasbene in govorniške točke. Med slavnostnimi govorniki so bili predsednik društva Stanislav Ferenčak, župan Miran Jurkošek, Jože Tominšek - vodja vitezov celjskega omizja, ki je eno izmed omizij Evropskega reda vitezov vina, ter Tadeja Vodovnik Plevnik iz KGZS – Zavod Maribor. Prireditev pa je s svojim prihodom počastila tudi letošnja vinska kraljica Katarina Pungarčič. 20 let se lahko zdi kratko ali dolgo obdobje, vsekakor pa je čas, v katerem se lahko postori marsikaj. Veliko so v tem obdobju postorili tudi vinogradniki in si ustvarili zavidanja vredno zgodbo. Na slovesnosti so bili prisotni skoraj vsi ustanovni člani društva. Predsedniško funkcijo je prvih osem let opravljal Jani Glavač, vsa nadaljna leta pa Stanislav Ferenčak. Ker društvo sestavljajo ljudje, članice in člani, je vsakdo izmed 26 njih pomemben, ne glede na dolžino članstva. Vsak je prispeval svoj delež, da lahko s ponosom pregledajo prehojeno pot. Na postavljenih trdnih temeljih so v dveh desetletjih veliko dosegli. Organizirali so strokovna predavanja o vinogradništvu in sodobnem kletarjenju. S pomočjo občine jim je uspelo pripeljati v naše kraje potomko najstarejše trte, ki so jo posadili ob brajdi v Kompolah. Trta odlično opravlja svoje poslanstvo upanja, življenja, potrpežljivosti in vztrajnosti. Vzljubili je niso marec 2018 samo vinogradniki, pač pa tudi krajani Kompol, občani, župan in župnik. Organizirajo pohode med vinogradi svojih članov in prijateljev. Vsako leto pripravijo prireditev Praznik vina in domačih dobrot. Podelijo priznanja, razglasijo prvake sort in vinarja leta. Pripravljajo tudi županovo vino. V kulturnem domu pa so si zgradili tudi lastno klet. Največje presenečenje praznovanja pa je bila predstavitev in pokušina lastne društvene penine. Posebnost te penine je v tem, da je narejena iz različnih sort belega grozdja, ki ga prispevajo člani društva. Verjetno je ta penina narejena iz največ različnih sort grozdja v Sloveniji ali celo v svetovnem merilu. Ob koncu prireditve smo vsi prisotni dobili spominski kozarec in brošuro, v kateri je dokumentirano delo društva od začetkov pa vse do današnjih dni. Slovenci smo povečini kar omejeni s svojo majhnostjo. Majhen je tudi polič, glinena posoda, ki drži samo tri četrt litra. Vendar so v društvu ta polič napolnili z izbrano kapljico in pokazali ne samo, da iz malega zraste veliko, pač pa tudi, da je malo lahko tudi veliko. ¬ D u š a n Vo l a v š e k , foto: Rosvita Jager 27 O D EL U DRU ŠT EV 80 let gasilcev v Prožinski vasi 2. februarja 2018 je minilo 80 let od ustanovitve gasilskega društva Prožinska vas. Takrat so se zbrali okoliški prebivalci in ustanovili društvo za varovanje hiš in gospodarskih poslopij pred požari 28 ter nudenje kulturnega razvedrila vaščanom. Povod je bil požar leto poprej, ko je le-ta popolnoma uničil gospodarsko poslopje. Danes, 80 let kasneje, je glavno vodilo še vedno skrb za varnost ob- čanov in kulturno udejstvovanje v kraju. Če pred 80. leti niso imeli na razpolago opreme za gašenje, so danes gasilci v Prožinski vasi usposobljeni in razpolagajo z opremo, kot zahtevajo najsodobnejši standardi. Kos so vsem izzivom, ki pretijo: požarom, poplavam in drugim nesrečam. Po 80. letih stoji v Prožinski vasi sodoben objekt, ki ni namenjen samo gasilcem, temveč tudi vsem krajanom. Zahvala za to gre Občini Štore, ki je v zadnjih letih ob podpori župana, g. Mirana Jurkoška, ter svetnikov poskrbela za ustrezna finančna sredstva, da je bil zgrajen ta objekt. Ob konca leta bo po 30. letih v novo garažo zapeljal tudi gasilki avto, gasilska cisterna z orodjem GVC 24-50. S to pridobitvijo bodo varnejši vsi krajani v občini Štore. Za dosego vseh teh ciljev so člani opravili veliko prostovoljnih ur: usposabljanja, vaje, tekmovanja, urejanje opreme, gradnja in ostale aktivnosti, ki so pomembne za delovanje društva. Veliko časa je bilo namenjenega uspo- marec 2018 sabljanju na vseh ravneh. Znanje je vrlina, ki jo gasilci potrebujejo pri svojem delu in intervencijah. Izkušnje prinese tudi sodelovanje na tekmovanjih, saj so za dober uspeh le-te potrebne. Na mladih svet stoji, zato se vsako leto nameni veliko časa mladim gasilcem, da se pripravijo na razna tekmovanja, kot so kviz, orientacija in gasilsko tekmovanje. Ob vseh dejavnostih, ki jih imajo mladi, je potrebno veliko napora in časa, da najdejo čas tudi za gasilce. Za uspeh mladih so potrebni gasilski mentorji, ki so uspešni, saj se mladi v teh letih množično udeležujejo vseh vrst tekmovanj, radi se družijo tudi v gasilskem domu. Vsako leto se poleg tekmovanj mladi udeležijo večdnevnega poletnega tabora, kjer si pridobijo nekaj novih izkušenj in znanja. Mladi člani se tudi kulturno udejstvujejo, saj pripravijo kulturni program ob tradicionalnem pohodu na Resevno, ob materinskem dnevu ter na božičkovanju. Za uspešno delo je potrebno sodelovanje s sosednjimi gasilskimi društvi v občini Štore in v gasilski zvezi Celje. V okviru občinskega poveljstva občine Štore je bilo za vse gasilce prelomno leto 2017, ko je bil sprejet dolgoročni načrt razvoja gasilstva v občini za obdobje od 2017 do 2027. S tem je začrtana pot razvoja gasilstva v občini Štore in dosežen bo visok nivo gasilstva, saj bo z zagotovljenimi sredstvi zagotovljena minimalna opremljenost vseh gasilcev skladno z zahtevami meril gasilstva v Sloveniji. Gasilci Prožinske vasi so dokazali, da s skupnimi močmi ter voljo zmorejo in lahko dosežejo zastavljene cilje. Zavedati se je potrebno, da so gasilci dobro organizirana, spoštovana in velika organizacija, ki ima poleg svojih nalog in obveznosti tudi svoje želje ter zahteve, vezane na njihovo delovanje, in jih zna na primeren način tudi uresničiti. ¬ Marko Kroflič, predsednik PGD Prožinska vas Pevska triada Ljubiteljskega pevskega zbora Štore Zanimivo. Ko tole pišem, zunaj spet sneži. Kakor da letošnja zima potihem pričakuje mojo nekoliko višjo stopnjo aktivnega sodelovanja z Ljubiteljskim pevskim zborom Štore, ki je tovrstno popotovanje zastavil že pred vstopom v leto 2018 in zaradi česar se razplamti tudi moja pisateljska vnema. Pričeli smo na Teharjah, v tamkajšnji cerkvi svetega Martina, nadaljevali v Šentjurju, prav tako za cerkvenimi zidovi, sklenili pa – po malem že pravcati kulturni maraton – v domačem kulturnem hramu, na odru Kulturnega doma, dan za kulturnim praznikom. Prvo dejanje smo ustvarili tri dni pred iztekom lanskega leta, na sneženi večer, in to z božičnim programom, v katerem sta izstopali dve pevski stvaritvi omenjenega zbora: Silvestrski poljub ob harmonikarski spremljavi Damjana Pasariča ter 29 O D EL U DRU ŠT EV črnska-duhovna Siyahamba. Z obema s(m)o zmogli v ljudeh, ki so se udeležili pripravljene kulturne poslastice, spodbuditi pozitivno razmišljanje in pogumno zrenje v jutri novega leta, ki je kmalu res nastopilo. Pomagali so tudi pevci in pevke Mešanega pevskega zbora z Zgornjega trga v Šentjurju. Ker sta roke sklenila Maja Sakelšek, zborovodkinja LPZ Štore, in Andrej Fišer, zborovodja Mešanega pevskega zbora Zgornji trg v Šentjurju, je nastalo nešteto nepozabnih trenutkov, od takrat deponiranih v spominski tvarini. Le-ta človekovo zavest dvigne na raven pogumnega zrenja ter vedrega razpoloženja. V šentjurski cerkvi je tudi odmevala pesem božičnih verzov obeh zgoraj omenjenih zborov s taistim programskim listom kakor na Teharjah. S to razliko, da so prvi nastopili gostitelji Mešani cerkveni zbor Zgornji trg Šentjur, v pevski igri so jim sledili pevci in pevke iz sosednje občine pod taktirko Maje Sakelšek. Brez skrbi, aplavz se je razlegel s strani številčne publike, ne meneč se na ambientalno kuliso. dočili Fantje z Jožefovega hriba, ljudsko pripoved v uglasbeni obliki pa so sklenili domači pevci LPZ Štore. Potovanje znotraj zgoraj opisanih koncertnih plesov nastopajočih mi je prineslo veliko prijetnih trenutkov, vznemirljivih in usmerjenih h kulturnim sferam, kjer se posebej (z)najdem. Kot nekdo, ki upa, da kulturne stvaritve ljudem omogočajo svojevrsten preporod. Tak, ki kulturo z odra preseli v Človeka! Tretji, zadnji del, izhajajoč in naravnan iz pevske prepone, ki kliče le k dobremu, je nastajal v miselni zasnovi nekoliko dlje, utrnil se je zborovodkinji LPZ Štore Maji Sakelšek in luč sveta zagledal 9. februarja letos v Kulturnem domu v Štorah. Poudarek v zgodbah nastopajočih je bil v ljudski pesmi. Z njo se ohranja vse, kar je slovensko, in dandanašnji, na veliko žalost premnogih, ni več tvorne podlage, da bi ljudsko pesem snovali, tu pa tam se najde še kak poskus za obujanje tovrstne melodike, ki je opomnik temu, da se vsekakor premalo družimo v živo. Kjer si pripovedujemo v živo. O vsem – (ne) mogočem. S pesmijo. Dan za Prešernovim dnem je bilo v Štorah moč slišati pevske pripovedi štirih zborov, in sicer: Mešanega pevskega zbora gostincev Celje, za njimi so bili uspešno, ljudsko zgovorni vokali Mešanega pevskega zbora z Zgornjega trga v Šentjurju, nato so svoje pevske adute ljudske igre v notnem črtovju pre- 30 ¬ Mateja Zakelšek, foto: Lovro Rezar marec 2018 Zimske radosti v ŠKD Straža Decembrski pohod na Resevno Športno kulturno društvo Straža je ob zaključku leta 2017 za svoje člane organiziralo pohod z namenom, da skupaj preživimo lep dan, predvsem pa, da se članice vsaj na ta dan razbremeni kuhanja in vrtenja po kuhinji. Tako smo se 17. decembra zjutraj zbrali pred »Stražko« in se napotili proti Resevni. Pot nas je vodila po krasni pomrznjeni naravi, obsijani s soncem, in v prijetni družbi smo kmalu prispeli na Resevno. Na koči nas je odprtih rok sprejela Iveta, ki nam je pripravila okusno kosilo. Dobra družba, odlična hrana ter pijača so prispevali, da je čas kar prehitro minil in počasi smo se odpravili nazaj v dolino. Tako smo člani skupaj uspešno zaključili leto 2017 ter se napotili proti novemu letu 2018. Vaške koline V novem letu smo kmalu poskrbeli za ponovno srečanje članov, tokrat malo drugače. Kot vsako leto smo se tudi letos odločili, da obudimo vaški praznik in pripravimo prave domače koline. Končne izdelke smo nato preizkusili na občnem zboru društva. Pustovanje pri »Špulcar« S skupinsko masko smo se člani ŠKD Straža udeležili tradicionalnega pustovanja pri Špulcar. Nalogo je osem članov vzelo zelo resno ter zavzeto in z veliko spretnosti, dobre volje in navdušenja izdelalo masko. Letos smo se predstavili v maski pajkov. Ker je bilo vloženega veliko truda in časa, smo bili za to tudi nagrajeni, saj smo zasedli 3. mesto v kategoriji skupinskih mask. Komaj že čakamo pomlad, ki bo s seboj prinesla vrsto novih dogodkov. O njih pa več prihodnjič. ¬ Maja Gajšek 31 Otroško pust Članice in člani Turističnega društva Štore smo že težko pričakovali pustni torek, ko smo pripravili že tradicionalno otroško pustno rajanje za otroke. Pred Kulturnim domom Štore so nas z živahnimi melodijami zabavali Pihalni orkester štorskih železarjev, ki so maske, male in velike, pospremili v dvorano, kjer so dodobra ogreli vse pustne šeme. Vse prisotne so presenetili tudi čisto pravi kurenti, ki so nam pomagali odganjati zimo. Otroke so v dvorani pričakali veliki volk in sedem kozličkov, ki so z skupaj otroki rajali, peli in plesali. Izbrali in nagradili smo tri izvirne maske, ki si bodo ogledale predstavo otroškega abonmaja Štorček, najbolj izvirno družinsko masko pa smo nagradili s kopanjem v Thermani Laško. A tudi druge maškare niso ostale praznih rok – razdelili smo pisane žogice skokice, seveda pa niso manjkali tudi slastni pustni krofi za male in velike. Veselega odganjanja zime se vsako leto udeleži precej mladih občank in občanov, ki rajanje zapustijo nasmejani in z obljubo, da se prihodnje leto ponovno vidimo! ¬ Špela Malgaj 32 tno rajanje marec 2018 33 O D EL U DRU ŠT EV Še imamo upanje Krajevna organizacija Rdečega križa Štore je 23. februarja z dobrodelnim koncertom ŠE IMAMO UPANJE zbirala denar za tiste, ki jim je življenje pokazalo svojo temnejšo stran in za preživetje potrebujejo pomoč drugih, na drugi strani pa vsem tistim, ki želijo deliti s svojimi znanimi in še nepoznanimi sosedi ter jim narediti malo lepši svet. Da bi lahko sodelovali v tej akciji zbiranja denarja, je bila potrebna samo vstopnica za 8 evrov in pa dobra volja tistih, ki so s svojim nastopom pritegnili obiskovalce. Žal pa v Štorah že kar nekaj let opažamo, da je obiskovalcev dobrodelnega koncerta vsako leto manj, kljub temu da na koncertu sodelujejo odlični izvajalci. Tudi letos je bilo tako. Ogromno truda je bilo vloženega s strani organizatorja, da je bil koncert kakovosten, a je potekal z grenkim priokusom v napol prazni dvorani. Moderator je bil radijski voditelj Luka Žerjav, ki je s svojim žametnim glasom uvodoma takole povedal: »O dobrodelnosti bi lahko rekli marsikaj: ljudje delamo dobro, ljudje stremimo k dobremu. Nekateri sicer bolj k dobremu samo zase, drugi pa se potrudijo tudi za sočloveka. Dobra dela in zavedanje o njih bi moralo izvirati že iz temeljev človeške družbe. Osnovna celica je družina. Od tam vse izvira. Družina dela dobro, zato da lahko preživi. V družini si pomagamo, da preživimo. Družine si nato pomagajo med seboj, da preživijo v skupnosti, in skupnosti, da preživimo kot narod, ter nenazadnje narodi, da ostanemo kot vrsta – ljudje. Ni človeka na svetu, ki ne bi potreboval pomoči, pa ne samo v materialnem smislu, temveč v vseh smislih besede pomoč. K pojmu družine se danes med prireditvijo še zagotovo nekajkrat vrnemo. Tudi vsi mi, ki smo nocoj tukaj, tako nastopajoči 34 marec 2018 kot glasbeniki, smo se za vsaj en večer uspeli povezati v eno veliko družino. Imamo skupni interes pomagati, se pri tem zabavati in sprostiti in oditi domov zavedajoč se, da smo naredili dobro delo, se pravi – čiste vesti. Vse kar delamo tako, da drugih ne ogrožamo, je dobro. Takrat ko delamo tako, da pomagamo drugim, je odlično. « Te uvodne misli sem dala na papir zato, da tudi tisti, ki se nam na koncertu niste pridružili, podoživite našo dobrodelnost. Na prireditvi se je gospod Stane Štefanec za vsa dobra dela zahvalil gospe Zdenki Grafenauer Konšak, šolski svetovalni delavki, ki je vsa leta službovanja nesebično pomagala pomoči potrebnim. ¬ I v a n k a To f a n t , foto: Rosvita Jager Srečanje predstavnikov LD Bojansko in kmetov Svetine Na pobudo župana občine Štore, gospoda Mirana Jurkoška, smo se sredi januarja na lovskem (Vrunčevem) domu sestali predstavniki lovcev Lovske družine Bojansko Štore in kmetje s področja Svetine. Prisotni so bili tudi župan, gospod Miran Jurkošek, gospa Lidija Buser, predstavnik Zavoda za gozdove (ZGS), gospod Peter Terglav, in predstavnik Območnega združenja upravljalcev lovišč (OZUL), gospod Omerza. Najprej smo se morali prisotni med seboj spoznati, saj smo v naši lovski družini po dolgem času zamenjali vodstvo, kar so prisotni kmetje pozdravili. Osrednja tema srečanja je bila seveda škoda po divjadi, še posebej po divjih prašičih, kar je že precej let žgoča težava in tudi vir sporov. Uvodoma smo lovci izrazili željo, da bi izvajali svoje poslanstvo, ki nam ga je s koncesijo zaupala država, v miru in brez ovir, v enakopravnem in medsebojno spoštljivem odnosu s kmeti kot lastniki zemljišč, na katerih izvajamo lov. Vključila sta se tudi predstavnika ZGS in OZUL, ki sta razložila, kako je s škodami po divjadi in rešitvami drugod na našem širšem območju. 35 O D EL U DRU ŠT EV Lani smo lovci imenovali novo komisijo za ocenjevanje škode, ki je ocenila in ažurno rešila škodo v 17 primerih. Stremeli smo k temu, da smo škode, še posebej travno rušo, čimprej sanirali ročno in strojno. Zavedamo se, da s tem škoda ni popolnoma odpravljena, ker ostanejo težave pri spravilu krme, pa tudi pridelek je manjši. Istočasno smo izvajali lov na divje prašiče s čakanjem, na jesen in zimo pa na skupnih lovih. V letu 2017 smo uplenili 30 divjih prašičev pravilne spolne in starostne strukture. Plan odstrela smo presegli za približno 20 %. Glede na določbe Zakona o lovu in divjadi imamo upravljalci lovišč (lovci) in lastniki zemljišč (kmetje) vsak svoje obveznosti. Kmetje morajo, kjer je nevarnost škode po divjadi, svoje posevke ali nasade ustrezno zaščititi, lovci pa jim moramo dati ustrezna zaščitna sredstva. V posebnih kritičnih primerih bomo tudi pomagali pri postavitvi zaščite. Kmetje večjih pripomb (za razliko od preteklosti) niso imeli. V bodoče si resnično želimo odkrit, pošten odnos s kmeti, za kar se bomo trudili. Srečanja s kmeti naj bi postala tradicionalna, saj si imamo v prijateljskem pogovoru kaj povedati, še posebej ob jedači in pijači. Dogovorili smo se, da kmetje takoj, ko opazijo škodo, le-to prijavijo na Občino Štore, ki bo nemudoma obvestila lovsko družino oziroma njeno komisijo za ocenjevanje škode, ki jo vodi Tonči Vodišek. Pomembno je, da v procesu sodeluje občina, ker so le tako primeri škod zabeleženi vsebinsko in datumsko. Zakon namreč določa roke, v katerih morajo biti izvedene aktivnosti za reševanje škod. Za pojasnila o prijavi škode je na razpolago predsednik komisije pri LD Bojansko, gospod Tonči Vodišek (041/927-273). Člani LD Bojansko se želimo bolj odpreti in vključiti v aktivnosti kraja, saj lahko krajanom ponudimo sodelovanje na več področjih. ¬ Damijan Zapušek OBVESTILO Občina Štore in Lovska družina Bojansko Štore vse kmete obveščata, da se škoda, ki jo povzroča divjad na kmetijskih površinah, prijavlja na sedežu Občine Štore. Občina prijavo nato posreduje lovski družini, kjer je imenovana komisija za ocenjevanje škode. Ta si ogleda škodo na terenu in jo tudi oceni. Lovska družina Bojansko Štore prosi tudi, da kmetje takoj (še isti dan), ko opazijo škodo, ki jo na kmetijskih površinah povzročijo divji prašiči, o tem obvestijo Antona Vodiška (tel. 041/927 273) ali Antona Rozmana (tel. 041/836 280), da bodo lahko organizirali lov na divjega prašiča. ¬ Občinska uprava Sankaški praznik na Pečovju Letošnji februar je presenetil z nenehnim sneženjem in poskrbel za zimsko idilo, ki je sankaške navdušence kar vabila v naravo. Teden dni pred tekmo, ki je bila organizirana v nedeljo, 4. 3. 2018, je progo začelo pripravljati kar nekaj prostovoljcev, zanesenjakov in ljubiteljev te dolgoletne tradicije, čeprav so bili nekateri na progi prvič. Zbralo se je 39 sankačev in sankačic. Tudi nekaj otrok, starih manj kot deset let, je pogumno odbrzelo po progi, ki pa je bila zanje malce krajša. V kategoriji otrok je bil najhitrejši Luka Kranjc, med mladinkami in mladinci sta bila tokrat najboljša Maja Štingel in Luka Esih. V kategoriji članic je zmagala Manica Doberšek, ki je bila najhitrejša med ženskami. Kot vedno je bila najhujša konkurenca med člani: tretje mesto je zasedel Tomaž Štingel, drugo Jani Jurkošek, prvo pa tokrat kar prvi mož občine, župan Miran Jurkošek, ki je imel tudi skupni najhitrejši čas vseh tekmovalcev (2:15,4). 36 marec 2018 Tudi veterani in veteranke se niso dali. Zmagala sta Marjana Čanžek in Marjan Doberšek. Letos je posebno pozornost požel najstarejši tekmovalec, g. Povalej, ki se je neustrašno pognal po progi. Lahko bi omenili prav vse tekmovalce, ki so pokazali pogum, vse prijatelje, ki so pomagali, in vse navijače, brez katerih tekmovanje ne bi bilo »ta pravo«. Prostora za naštevanje ni dovolj, vas pa vabimo, da se v še večjem številu snidemo prihodnje leto na istem mestu, pri kmetiji Klavžar. ¬ Manica Doberšek 37 Z NA N OBRAZ Martin Čater smučanjem, ko sem opazoval druge tekmovalce iz kluba, kako trenirajo in dobro smučajo. Potem pa je tudi splet okoliščin nanesel, da sem se priključil smučarskemu klubu Unior Celje. Kdo je bil tvoj idol iz mladih let? Bode Miller – njega sem res občudoval in tudi njegovo čelado sem imel. Martin Čater je v sezoni 2015/16 postal slovenski državni prvak v veleslalomu in superveleslalomu. V svetovnem pokalu je debitiral 9. marca 2013 na Pokalu Vitranc, kjer je v veleslalomu odstopil. Prvo uvrstitev med dobitnike točk je dosegel 18. januarja 2014, ko je na smuku v Wengnu osvojil 30. mesto. 26. januarja 2014 je prvič dosegel točke na kombinaciji v Kitzbühlu z 29. mestom, 5. decembra 2015 pa še na superveleslalomu v Beaver Creeku z 18. mestom. Prvič se je uvrstil v deseterico 13. januarja 2017 na kombinaciji v Wengnu z 9. mestom, 26. februarja 2017 je na superveleslalomu v Kvitfjellu osvojil 6. mesto. 38 Kakšna odrekanja so potrebna, da prideš do vrhunskih rezultatov oziroma da se lahko približaš svetovni smučarski eliti? Da dosežeš vrhunske rezultate, je potreben smučarski način življenja. Vse se podredi temu. Najprej se naredi letni plan smučarskih treningov, potem pa še kondicijskih treningov. Nato pa dodaš Tinija, kot pravijo Martinu prijatelji, vmes kaj za svojo dušo za takrat, ko ne si Štorovčani radi prisvajamo, kljub treniraš in tekmuješ. Torej 365 dni si z temu da njegovo domovanje spada v mislimi pri smučanju. občino Celje. Martin je hodil v osnovno šolo v Štorah in v našem kraju ima Kakšna je tvoja najvišja izmerjena hitmnogo prijateljev, navijačev in privr- rost v hitrih disciplinah? žencev belega športa. Moja najvišja izmerjena hitrost je bila 155 km/h na smuku v Wengnu. Martin, zanima me, kdo te je navdušil za smučanje in kasneje tudi za tek- Kaj razmišljaš, ko si na startu najtežmovalno kariero? jega smuka v svetovnem pokalu v KiJa, mislim, da se je oče odločil že, ko tzbuhlu? sem se rodil, da bom smučar (smeh). Lahko povem, da je na drugih smukih Sem pa kot majhen otrok rad smučal glava prazna in potem samo greš na smuk, torej kar »naravnost«, in mislim, polno. Tukaj mi pa to še ni uspelo. Zgoda mi je to tudi ostalo še zdaj. Pri 7 le- dilo se je tudi, ko sem bil mlajši, da sem tih sem se navdušil nad tekmovalnim si tik pred startom premislil. Na tem marec 2018 smuku te čaka boj za preživetje in veliko je možnosti poškodb oz. da pristaneš v kakšni mreži ob progi. Do te proge občutim nekako strahospoštovanje. Vemo, da je vrhunsko smučanje drag šport za mladega smučarja, ki se prebija v reprezentanco. Kdaj je po tvoje tista meja, ko je profesionalni smučar s svojimi sponzorji samozadosten? In ali je to v veliki meri odvisno od rezultatov? Res je smučanje zelo drag šport. Od prvih začetkov treniranja pa vse do svetovnega pokala v top 30 so me financirali starši in razni donatorji, ki so pomagali, da sem se sploh uspel finančno prebiti skozi vse otroške in mladinske reprezentance do tukaj, kjer sem zdaj. Tako da lahko rečem, da če nisi top 30 na svetu, se s smučanjem ne moraš preživljati. Olimpijske igre v Koreji so mimo. Ali lahko povzameš svoje rezultate in kakšne izkušnje si si pridobil? Olimpijske igre so za mano in glede rezultatov nisem najbolj zadovoljen. Dal sem vse od sebe, potrudil sem se maksimalno dobro smučati, vendar to ni zadoščalo za kakšna boljša mesta. Predvsem v superveleslalomu sem bil na zelo dobri poti, pa sem potem odstopil. Seveda mi je žal za to, vendar sem poizkusil tvegati maksimalno. Žal se tukaj ni izšlo, upam pa na naslednje igre. Je nekakšno drugačno vzdušje in zavedam se, da tudi medalja pomeni dosti več kot pa na svetovnem pokalu. Priznam, tukaj sem imel malo večjo tremo kot pa na svetovnem pokalu in potem se je tudi težje zbrati in smučati dobro. To je bila dobrodošla izkušnja zame, saj se bom Lani si bil po smukaškem delu komv bodoče lažje pripravil na takšne izzive. binacije v Bormiu sedemindvajseti. Nato pa si uprizoril izjemno slalomsko predstavo, s katero si na koncu pristal na sedmem mestu. Čestitke za dosežek! Ali se lahko nadejamo še takšnih preskokov? Kombinacija je vedno nekaj posebnega in vedno se v drugi vožnji vrstni red premeša. To pa zato, ker so to tekmovalci iz dveh različnih disciplin in je tudi malo odvisno od terenov in postavitev. Upajmo še na več takšnih preskokov, vendar pa se jaz držim svoje poti in pridno s trudom počasi napredujem iz sezone v sezono. Si zadovoljen s svojim proizvajalcem smuči? Smo mala nacija in menim, da je zelo Kako te podpirajo prijatelji in znanci? težko imeti najboljši material na svetu. Moje načelo je obdati se s prijatelji in Material testiramo na veliko načinov, da znanci, ki me resnično podpirajo in mi bi bili konkurenčni svetovni eliti. želijo najboljše. Njihovo navijanje in podpora sta vedno dobrodošla in v pomoč na tekmovanjih. Kaj je tvoj največji izziv in kakšni so tvoji cilji za prihodnjo sezono? Moj izziv je nekoč osvojiti mali kristalni globus v kateri izmed hitrih disciplin. Za naslednjo sezono pa je moj cilj nadaljevati treninge in se iz tekme v tekmo izboljševati v rezultatih in se prebijati na vrh. Martin, želimo ti mnogo športnih uspehov in poguma ter da se ti vsi cilji v bližnji prihodnosti uresničijo! ¬ Rosvita Jager 39 Z NA N OBRAZ Emil Kačičnik prejel plaketo Državnega sveta Republike Slovenije vzgoja in izobraževanje, spodbujanje aktivnega državljanstva in družbene odgovornosti, negovanje družbenih vrednot, predstavljanje, spodbujanje in razvijanje prostovoljstva in če govoriva o izkušnjah, bi težko naletel na področje dela, ki ga kot prostovoljec nisem imel sreče izkusiti. Tako kot so »podpisi« tisočerih prostovoljcev, je tudi moj nekje v različnih področjih delovanja. Tako mala je naša Slovenija in tako »veliki« ljudje domujejo v njej. Tudi za naše Štore bi lahko rekli, da je tako, saj med nami živijo posamezniki, ki so »velike« osebnosti. Zagotovo je ena izmed njih tudi Emil Kačičnik. 5. decembra lanskega leta, ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, je prejel plaketo Državnega sveta Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju prostovoljstva. Vesela sem, da ga poznam in da je bil kljub skromnosti pripravljen povedati nekaj o sebi. Prostovoljno delo je zagotovo eden od temeljnih kamnov krepitve solidarnosti in tkanja socialnih mrež. Kako se je zgodba o prostovoljstvu začela pri tebi? Pravzaprav sem do obširnejše zgodbe prišel šele v preteklem letu, ko sem bil izzvan moje delovanje postaviti na kup in iz njega izluščiti moje delo in aktivnosti. Vrnil sem se nazaj, kolikor daleč je bilo mogoče, in prišel do zaključka, da segajo začetki mojega seznanjanja z delom prostovoljca v Prostovoljno gasilsko društvo Štore, kjer sem s ponosom bil deležen védenja, da skupina, katere član sem postal, počne nekaj dobrega za ljudi v svoji okolici. Takrat sem bil kot mlad član deležen pozornosti društva, ki nas je lepo organiziralo v smeri našega 40 nadaljnjega osebnostnega razvoja. Tu ne gre za neposredno poslanstvo gasiti požare. Bili smo del bodoče generacije, ki pa bi lahko in to počne še danes. Na katerih področjih prostovoljstva deluješ? Ja, to pa je pri meni problem. Pri meni ne gre za ozko usmerjenost delovanja. Usmerjen sem enostavno k stalni pripravljenosti narediti nekaj ali se pridružiti nekomu, ki želi nekaj naredit za dobrobit skupnosti, za lepše življenje, zase. Ne poznam prostovoljca, ki bi nekaj počel samo za nekoga drugega, vsaj jaz to tako razumem. Sodelovanje ali delovanje na nekem področju, imenujva to prostovoljstvo, vedno pusti pozitivne učinke v nas samih, nas bogati, nam omogoča nove življenjske izkušnje. Zato o tem tudi ne govorimo kot o posebnosti našega delovanja in za to tudi ne pričakujemo posebnega plačila ali nagrad. Ker vedno, ko nekaj daješ, dobivaš tudi sam. Prostovoljstvo ima zelo širok pomen in tudi spekter področij delovanja. Najdemo se lahko v vsaki interesni skupini, vsaj tako je pri meni. In če bi jih nekaj ozko izpostavil, vprašanje, ali bi bil odgovor pravilen. Področja, ki sem se jih dotaknil, so brez dvoma kultura in umetnost, rekreacija, turizem, socialne, humanitarne dejavnosti, turizem, zdravje, varstvo okolja in ohranjanje narave, Kaj predstavlja tisto dodano vrednost, ki je preko prostovoljnega dela obogatila tvojo osebnost? Zagovarjam dejstvo, da smo prostovoljci ljudje, ki svoje delo v določenem okolju opravljamo profesionalno in z visoko mero odgovornosti, a za to ne pričakujemo plačila, vrednost opravljenega je neprimerljiva. Za svoje delo prejmemo bogastvo, ki se ga materialno ne da izmeriti ali meriti. Plačilo je nasmeh, delček sreče ali srca posameznika. Vse to sigurno predstavlja visoko dodano vrednost, ki bogati posameznika in se odraža tudi v meni. Kaj po tvojem mnenju prostovoljstvo doprinese k posameznikovi osebnostni rasti in kaj družbi nasploh? Mislim, da sem delno na to odgovoril že pri prejšnjem vprašanju. Prostovoljstvo enostavno bogati posameznika, bogati njegov notranji jaz. Družbi daje toliko, kolikor je tega sposobna sprejeti. Prepričan sem, da družba brez učinkovite baze prostovoljcev enostavno ni družba, ki zre v pozitivno prihodnost, zato ji je potrebno pustiti svobodna krila in prosto ozračje za delovanje. Če tega ne bo, tudi družbe, kot si je želimo, ne pričakujmo. V zadnjih nekaj letih je čutiti spremembe, ki jih država želi vpeljati v delovanje prostovoljcev. Dostikrat je zaznati postavljanje nerazumnih zahtev in zakonov, ki delovanje prostovoljcev, ki smo največkrat organizirani v različnih društvih in zavodih, pravzaprav omejuje, marec 2018 cej učinkoviti. Ljudi, ki imajo v sebi čut za sočloveka, je v našem okolju veliko. Žal nas spremlja še drugo dejstvo: da je ljudi, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč, iz dneva v dan več, pa mogoče po tem ne bi bilo potrebe. To že nakazuje na odgovornost države, ki s svojimi odločitvami pripomore k temu, da postaja prepad v naši družbi vse globlji, sanirati pa ga ne zna. Na določene trenutke se mi zdi, da odgovorni povsem izgubljajo socialni čut in ne poznajo odgovora na vprašanje, ki ga je dostikrat postavil kak politik: »Kako živijo moji ljudje…« (J. B. T.) Vsekakor smo prostovoljci bili in bomo svetle točke naše družbe, ki, kot sem že omenil, skozi svoje aktivnosti opravlja profesionalno in visoko odgovorno delo. nam postavlja nerazumne zahteve, določa meje prostovoljstva, tudi z vrednotenjem, ocenjevanjem dela ipd. Čeprav je do neke mere vse to tudi potrebno, predvsem zaradi prepoznavanja pozitivnih učinkov prostovoljstva v družbi in v vsakdanjem življenju, vse te novosti povzročajo nelagodje oz. strah pred določeno mero odgovornosti. Je v teh negotovih časih dovolj tistih, ki so pripravljeni pomagati sočloveku? Če govoriva o humanitarni noti pomagati sočloveku, sem prepričan, da smo pre- Ena od svetlih sprememb v življenju je lahko tudi delček svojega nameniti drugim. Emil, prepričana sem, da se boš še naprej vedno znova in znova razdajal za tiste, ki jim življenje ni najbolj naklonjeno. Imam prav? Verjetno. Tok življenja ima svojo moč, če je le–te dovolj, je je dovolj tudi za koga drugega. Kot sem že omenil, z vsakim dejanjem, namenjenim drugim, izpolnjujemo sebe. Zaenkrat je te moči dovolj. V čast in zahvalo ljudem, ki niso bili na mojem mestu, naj povzamem besede moje drage prijateljice: »Ne z besedami in razmišljanjem, ampak z dejanji. Takšnimi, ki puščajo sledi v življenju drugih. Ali takšnimi, ki nekomu v kritičnem trenutku življenje spremenijo na bolje. Nekatera dejanja v daljšem obdobju pomenijo celo luč, upanje ... Tisti, ki to zmorejo, navadno delujejo tiho, brez pričakovanja pohvale in zahvale, saj svoje ravnanje razumejo kot edino normalno in človeško. Takšni pač so. Takšne ljudi najdemo na terenu in v pisarnah, delavnicah, kuhinjah ... Ne določa jih prostor, niti poklic ali znanje. Določata jih moč in predanost.« V imenu njih in za njih, ne zase, s ponosom, kot tudi moji predhodniki, sprejemam priznanje, ki mi je bilo namenjeno. Emil, vse čestitke, ponosni smo na tvoja dejanja in želimo, da nadaljuješ za dobro vseh nas. Ni pomembno, kdo ste, kakšna je vaša izobrazba, koliko ste stari, kaj znate; pomembno je samo, da ste pripravljeni s svojo srčnostjo in človeško toplino polepšati dan tistim, ki so v stiski in ki jim življenje ni najbolj naklonjeno. Ivan Minatti je v svoji pesmi napisal: Nekoga moraš imeti rad…, nekomu moraš nasloniti glavo na ramo, da se lačna nasiti bližine. Nekoga moraš imeti rad, to je kakor kruh. ¬ I v a n k a To f a n t Matej Ocvirk - zgodovinar po duši Matej Ocvirk, doma s Teharij, po poklicu z g o d o v i n a r, se z zgodovino aktivno ukvarja že več kot deset let. Za naš časopis pripravlja zanimive zgodovinske članke z območja naše občine. Povabil sem ga, da razkrije še delček sebe. nato pa sem študiral zgodovino v Mariboru. Za zgodovino me je navdušil stari oče, ki mi je pripovedoval razne zgodbe o drugi svetovni vojni, o razvoju železarstva. Sam se je tudi lotil pisanja. Še vedno uporabim kakšen njegov ustni vir. Umrl je ob zaključku mojega študija. Kaj je področje tvojega dela? Ukvarjam se z raziskovanjem in pisanjem lokalne zgodovine, tematika pa je večplastna. Preučujem delo v društvih, gospodarsko zgodovino, ukvarjam se z rodoslovjem oz. izdelovanjem družinskih dreves. Predvsem me zanima zgodovina Matej, kdo te je navdušil za zgodo- štajerske pokrajine. Uporabljam različno zgodovinsko gradivo pri raziskovanju, vino? Končal sem srednjo ekonomsko šolo, največ arhivsko. Tako veliko časa preži- vim v arhivih v Ljubljani, Mariboru, Celju, bil sem pa tudi že v arhivu v Gradcu, kjer je bil prvi arhiv za deželo Štajersko. Kateri zgodovinski dogodek na področju občine Štore te je najbolj navdušil? Pisal sem o razvoju obrti, o gostilnah in razvoju železarstva. Veliko sodelujem z Železarskim muzejem Teharje, kjer pripravljam razne razstave. Občina Štore je umetna tvorba. Tu se prepleta razvoj gospodarstva in podeželja. Zanimivo pa je, da se ravno zaradi tega prepleta tu ni vršilo veliko selitev. Zavoljo tega se je tudi število prebivalcev povečalo in so se sem selili prebivalci kozjanskega, bizeljskega, vse do hrvaškega Zagorja. 41 Z NAN OBRAZ Katere znane osebnosti so zaznamovale delo v Štorah? O znanih osebnostih, ki so povezane s Štorami, pripravljam knjigo. Imam že precej zbranega gradiva. Pisal pa bom o ljudeh, ki so rojeni na področju Štor in so doma ali pa kje drugje pustili pečat, ter o ljudeh, ki so s svojim prihodom zaznamovali zgodovino kraja. Ali pri svojem delu naletiš na različnost podatkov o isti stvari? Kako se potem odločaš? Dogajajo se takšne stvari. Ker sam ne morem postati razsodnik, kaj je v določenem trenutku bila resnica, pač navedem vire, kjer sem črpal informacije. Naredilo se mi je, da sem imel arhivsko in časopisno gradivo, ki se je razlikovaSo podatki za raziskovalno delo, ki ga lo. Predvsem se to dogaja pri priimkih. opravljaš, dostopni in ali so v arhivih Seveda pa je odvisno, v kakšno globino dokumenti, do katerih nimaš dostopa se spuščaš. Bolj se poglabljaš, na večje oz. imajo oznako zaupnosti? razlike naletiš. Kar se tiče gospodarskih arhivov, so popolnoma dostopni. Pri raziskovanju Prebral sem, da zgodovino piše treje potrebno paziti na varstvo osebnih nutna politična oblast. Se strinjaš s podatkov. Meja za zapise osebnih po- tem zapisom? datkov je 70 let; po teh letih pa so po- Vsekakor. Zelo malo je politično neoddatki javno dostopni. Politične teme pa visnih zapisov. Mislim, da nekako 20 so še vedno občutljiva stvar in kar nekaj odstotkov. Če pa se ozremo malo v dagradiva ni dostopnega. Predvsem o na- našnji čas, vidimo, da tudi sedaj vsaka cionalizaciji, denacionalizaciji, dogodkih, politična stran predlaga svoje ljudi na povezanih z osamosvojitvijo Slovenije. mesta direktorjev in razne pomembne Tako ti v arhivu pri pripravi gradiv dolo- položaje. Tako nastajajo zapisi leve in čene vsebine prekrijejo in je zelo nedvo- desne politične opcije. umno, kaj je javnega značaja. Misliš, da bi bilo potrebno kaj zgodoGlede na to, da si Teharčan, imaš v vine zapisati na novo? sebi kaj plemiške krvi? Precej, tako na državni kot na lokalni Naš rod na Teharjih obstaja že sigurno ravni. Predvsem te povojne poboje. Tu 500 let. Moji predniki izvirajo iz Šentjur- nimata prav niti leva niti desna politična ja, od koder se je na Vrhe preselil moj opcija. Pisali so, da so bili narodnozavepradedek. Na Vrheh je bil pred časom dni in da so se borili za narod. To ni res. izključno priimek Vrhovšek. Izvirajo pa Na koncu ugotoviš, da so se vsi borili za moji predniki, po mamini strani, iz Kom- svoje lastne interese. Nobena stran ne pol in Laške vasi. bo priznala svojih napak in svinjarij, ki so jih delali. Prav bi pa bilo, da bi vsak zapisal dobre in tudi slabe strani takratnega življenja. Potem bi bilo potrebno popraviti tudi kakšen učbenik za zgodovino? Potrebno bi bilo dodati kakšne nove vsebine, pa seveda tudi kaj odvzeti. Vemo pa, da učni program in učbenike potrdi ministrstvo za šolstvo, pa smo zopet pri … Katero je tvoje najljubše področje zgodovine? Moji prvi začetki pisanja zgodovinskih člankov so bili še v času študija. Takrat sem pisal o zgodovini športa. Če se omejim časovno, preučujem zgodovino konca 19. stoletja, to je po letu 1890 do prve svetovne vojne in obdobje med obema vojnama, to je obdobje Kraljevine Jugoslavije. V teh obdobjih preučujem društvena življenja, gospodarstvo in področje šolstva. Tvoje življenje je zelo okupirano z zgodovino. S čim se ukvarjaš poleg tega? Zgodovina je na prvem mestu. Poleg tega pa se ukvarjam tudi s tekom, igram nogomet. Sem član različnih društev, uradno sem včlanjen v 25 društev, najbolj pa sem aktiven v društvih, povezanih z zgodovino. Sem turistični vodnik za občini Celje in Štore, vendar to počnem v manjši meri, saj se bolj ukvarjam z raziskovanjem. Zanimivo je ohranjeno območje spodnjih Štor, kjer so ohranjene še vse stavbe in se da lepo videti, kje je bil stanovanjski oz. bivalni del, kje pa gospodarski. Matej, hvala, da si delil svoje misli z našimi bralci. Še naprej se veselimo tvojih prispevkov v našem časopisu, kjer lahko veliko novega izvemo o našem okolju iz tistih malo starejših časov. ¬ D u š a n Vo l a v š e k 42 Z ANIM IVOST I marec 2018 Zgodovina vinogradništva v krajih občine Štore Kultura gojenja vinske trte in pridelava vina ima tudi v krajih današnje občine Štore bogato in dolgo tradicijo, ki sega na Slovenskem že v čas rimskega imperija in rimskega cesarja Probusa. Do današnjih dni se je ohranil način privezovanja vinske trte na kole. Morda so se z vinogradništvom in pridelavo vina ukvarjali že staroselci v Laški vasi, ki je bila poseljena že v 6. stoletju, vendar to ni dokazano. Pospešeno gojenje vinske trte so spodbujali poleg plemiških družin tudi krški škofje s Koroške, ki so imeli svoje fevdalne posesti na področju Sv. Lovrenca (danes Kompol) in Prožina. Na tradicijo vinogradništva v občini Štore spominjata tudi krajevni in naselbinski imeni Gorica nad Kompolami in morda tudi ime zaselka Straža v Prožinski vasi. Gorica je imela prvotno vinogradniški značaj in je bila na gosto prepredena z vinogradi po celotnem gričevnatem svetu. Metod Dolenc v knjigi Gorske bukve navaja, da so krajevna imena Straža dobila ime po vinskih goricah. Na vinogradniško tradicijo opominjata tudi priimka Gorišek in Goršek. V ustanovni listini župnije cerkve Sv. Lovrenca v Kompolah je med drugim zapisana tudi davčna obveznost lokalnih prebivalcev, ki so morali prispevati 76 avstrijskih veder mošta letno, kar bi pomenilo današnjih 4300,84 litrov mošta (Niko Kuret v knjigi Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, 1. del navaja, da je 1 dunajsko vedro pomenilo 56,59 litra). V krajih občine Štore so prevladovali vinogradi, ki so bili sestavni del kmetij in so kmetje plačevali dajatev na vino. Vinogradi v krajih Kresnike, Lipa in Pečovje ter deloma na Gorici so spadali pod kmečke domačije, ki so bile sestavni del teharske plemiške koseške občine, ki je bila razpuščena leta 1849. Ti kmečki svobodnjaki so plačevali manjše vinske dajatve kot drugi okoliški kmečki posestniki. Plemiške rodbine Prežinskih, Rifniških in Safnerjev so imele svoje dominikalne vinograde, ki so jih obdelovali podložniki v okviru tlake na območju Šentjanža (v zaselkih Podzid, Melje), Št. Lovrenca in Prožinske vasi (zaselki Straža, Turn, Zagaber in Šimone). V zaselkih Prožinske vasi so imeli svoje vinograde tudi celjski meščani. Tretja vrsta vinogradov so bili tisti, ki so nastali s krčenjem gozdov na bolj strmih gričih in so se imenovali gorski vinogradi. Na gorskih zemljiščih se je plačevala vinska dajatev, imenovana gornina ali gorščina, do leta 1848, kar je zapisano tudi v Gorskih bukvah. Trgatveni redi so določali tudi enoten časovni okvir trganja na nekem področju, da so zemljiški gospodje dobili vinsko dajatev v približno enakih dneh v ne prekislem vinu. Na Štajerskem se je trgatev običajno začela okrog 15. oktobra, na dan sv. Terezije. Vinogradi so se nahajali v vseh krajih na območju Štor: od Kresnik, Lipe preko Laške vasi, zaselkov Prožinske vasi, Zemljevid vinogradov na območju Gorice in Kompol leta 1825 (označeno z vijolično barvo) (Arhiv Republike Slovenije) 43 Z ANIM IVOST I Kompol do najvišje ležečih predelov današnje občine Štore, Žerviš nad Šentjanžem in na Svetini. Tabela: podatki o površini vinogradov (v hektarjih) za katastrske občine na področju občine Štore leta 1825 in 1900. Sv. Lovrenc (skupaj z Gorico, Šentjanžem in Laško vasjo) Prožinska vas 18251 71 joh 145 klafter 40,5 ha 19002 40 ha 51 joh 793 29, 5 ha 26 ha klafter Kresnike (skupaj z Lipo in 21 joh 964 12 ha 13 ha Pečovjem) klafter Svetina 11 joh 1468 6,2 ha 7 ha klafter 1 Za leto 1825 je površina vinogradov preračuna iz johov v hektarje (kar je pomenilo, da je imel 1 joh= 1 oral = 57,5 arov. 1 hektar ima 100 arov) iz podatkov Franciscejskega katastra za Štajersko 1823-1869, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije. 2 Za leto 1900 so podatki iz Gemeindelexikon von Steiermark. Bearbeitet auf grund der Ergebbisse der Volkszählung vom 31, Dezember 1900. Wien, 1905, str. 23 in 27. Ob koncu 18. stoletja sta se oblikovali dve ločeni vinorodni območji, in sicer subpanonska in primorska. Josip Vošnjak je leta 1873 razdelil slovenska vinorodna območja na Štajerskem na 5 vinorodnih območij. Vinogradi v krajih današnje občine Štore so spadali pod vinograde v okrajih Celje, Laško, Sevnica, Vransko in Šoštanj. Štajerski deželni vinogradniški strokovnjak in ravnatelj deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru Franc Zweifler je v letu 1905 za celjski vinarski predel, kamor so spadali tudi vinogradi današnje štorske občine, priporočal vinske sorte beli burgundec, laški rizling, zeleni silvanec, belo plemenko, rdečo plemenko in traminec. V teh krajih sta med starimi sortami vinske trte prevladovali tantovina in lipovščina. Tantovino so imenovali tudi vrbovec ali jalšovec. Kot trs je bila močna in stanovitna, imela je imel veliko vejnato in goste grozdje na dolgih pecljih. Jagode so bile debele, podolgovate, sočne in močno dišeče. Tantovina je gnala močno v les in je v dobro gnojeni zemlji dobro rodila. Vino je bilo belkasto, lahko in srednjega okusa. Lipovščina je imela okrogle jagode srednje debelosti, ki so bile bele ali zelene. Zelenojagodno lipovščino so označevali kot podbevec ali laško belino. Na Štajerskem so leta 1880 prvič zaznali trtno uš in do konca leta 1887 je vse Štajerske vinograde zajela trtna bolezen. Za kraje, ki niso bili intenzivno usmerjeni v vinogradništvo in so prevladovali manjši vinogradi, so prevladale samorodnice namesto žlahtnih sort. V vinogradih na območju Štor so gojili samorodnice, predvsem izabelo, šmarnico, belino in druge. Za domače pridelovalce je bilo cenejše gojenje samorodnic, ni jih bilo treba »špricati«, obrodile so v hitrejšem času, po vrhu pa je bilo prisotno tudi nezaupanje v gojenje žlahtnih vinskih trt. Na pojav samorodnic so vplivale poleg posestnih in socialnih tudi vremenske razmere. V teh krajih je poleti skoraj za polovico več padavin kot na območju Ljutomera, toča je bila običajen gost, pogosta je bila tudi slana in kazal se je hladen vpliv alpskega visokogorskega sveta, zlasti v jesenskih mesecih. Zato so vina na območju Celjske kotline veljala za kisla. Prav tako je izabela uspevala na peščeni in lapornati 44 Zidana vinska gorca okoli leta 1870 (Zgodovinski arhiv Celje) zemlji, ki je kamninska osnova tudi večjemu delu krajev občine Štore, kjer se pojavljajo vinogradi. Zweifler omenja kraje Celje z okolico, Vojnik in Laško s celotnim celjskim vinarskem predelom za izabelske kraje že pred 1. vojno, zlasti pa je prevladala med obema vojnama. Vinogradniške površine na območju Štor so se začele v večjem obsegu opuščati med 1. svetovno vojno, zlasti pa v obdobju med obema vojnama. Po vrhu pa je vinogradniške pridelovalce na območju Štor med obema vojnama prizadela zakonska prepoved prodaje vina iz izabele gostilnam, kar je še pospešilo opuščanje vinogradniških površin na tem območju. Z nastankom nove države Kraljevine Jugoslavije se je vzpostavil novi jugoslovanski trg. Domače pridelovalce vin je vedno bolj ogrožala konkurenca dalmatinskih in banaških vin, ki so bila cenejša in močnejša po stopnji alkohola od domačih, vendar pa manj kakovostna. Več o zgodovini vinogradništva v krajih občine Štore si lahko preberete v istoimenski knjigi, ki jo je januarja 2018 izdalo Društvo vinogradnikov in kletarjev »Polič« Štore. VIRI IN LITERATURA: Dolenc, Metod: Gorske bukve v izvirniku, prevodih in priredbah. Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti, 1940, str. 72. Dular, Andrej: Vinogradništvo na Slovenskem v 19. stoletju. Slovenski etnograf, št. 33/34, 1988-1990, str. 61-82. Gemeindelexikon von Steiermark. Bearbeitet auf grund der Ergebbisse der Volkszählung vom 31, Dezember 1900. Wien, 1905, str. 23 in 27. Glavač, Jani: Zgodovina vinske trte v naših krajih. Štorski občan, junij 2013, str. 11. Franciscejski kataster za Štajersko (1823-1869). Arhiv Republike Slovenije: SI AS 177. Kuret, Niko: Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Prvi del, 1. snopič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1985. Ocvirk, Matej: Zgodovina vinogradništva v krajih občine Štore. 20 let Društva vinogradnikov in kletarjev Polič Štore. Štore: 2018, str. 6-11. Orožen, Janko: Zgodovina Celja in okolice. I. del. Celje: Celjski zbornik, 1971, str. 461, 465 in 467. Trummer, Franz: Systematische Classification und Beschreibung der im Herzogthume Steiermark vorkommenden Rebensorten. Grätz, 1841. Vošnjak, Josip: Umno kletarstvo. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1873. Nova hiša. Narodni list, 22.5. 1913, str. 5. Vinska kriza in naše vinogradništvo. Nova doba, 17.11. 1930. str. 1. Vrste ameriških in domačih trt. Domovina, 30.6. 1905, str. 5-6. ¬ Matej Ocvirk marec 2018 Štorovčan praznuje 40 let tovarno traktorjev, ki naj bi jo postavili na 15.000 m² velikem območju, delu nove industrijske cone Štore 2. Njena izgradnja se je pričela leta 1974, svečano pa so tovarno odprli 21. junija 1977. Na otvoritvi je bil med govorci tudi predsednik firme FIAT, dr. Riccardo Chivino. Prvi traktor je prišel s tekočega traku 25. februarja 1978 Zamisel o proizvodnji traktorjev je vseboval Srednjeročni program razvoja Slovenskih železarn za obdobje 1971– 1975. Ta je na pobudo Železarne Štore predvidel večjo stopnjo predelave izdel- kov iz jekla in litine, kar bi se lahko realiziralo s tovarno traktorjev. Leta 1972 je bila podpisana pogodba o dolgoročni industrijski kooperaciji s firmo FIAT, ki je predvidela skupno vlaganje v Letna kapaciteta tovarne je bila 10.500 traktorjev, v kooperaciji pa je imela Železarna Štore 40 % delež, jugoslovanski kooperanti 30 % ter FIAT 30 %. Nazivne kapacitete niso bile nikoli dosežene, saj je največja letna proizvodnja dosegla nivo 5.340 traktorjev. Prvi v Sloveniji izdelani traktor Štore z oznako 402 je na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki. 45 Z A NIM IVOSTI v Štorah, kar je povzročilo velike finančne težave in imelo za posledico zaustavitev tovarne 31. 12. 1985. V času obratovanja je bilo izdelanih 35.938 traktorjev, od tega jih je šlo v izvoz 13.812. Tovarna traktorjev je na svojem višku zaposlovala 320 ljudi. Traktorji Štore 402, 404, 502 in 504 so bili znani kot izredno kvalitetni in so še danes zelo iskani. Tradicijo proizvodnje in prodaje traktorjev danes nadaljuje družba ITRO d.o.o. Štore, ki je največji prodajalec traktorjev grupacije New Holland (združuje nekdanje znamke FORD in FIAT) v Sloveniji. Na "delovnem polju". Tovarna se je v času obratovanja sreče- Beograd, kar je skupaj s krizo na svetovvala z velikim nasprotovanjem takratne- nem trgu vodilo k njenemu zaprtju. FIAT ga največjega proizvajalca traktorjev IMT je v času krize zmanjšal nakup traktorjev ¬ Marjan Mačkošek, foto: arhiv Štore Steel in Boštjan Troha, Tehniški muzej Slovenije Tudi moški imajo svoj praznik Vsako leto 10. marca obeležujemo dan mučenikov. Praznik vseh moških izvira iz krščanstva, kar pa ne pomeni, da ga danes obeležujejo le kristjani, pač pa vsi moški, ne glede na versko pripadnost. Čeprav še zdaleč ni tako odmeven kot dan žena, pa si z njim deli kar nekaj podobnosti. Oba sta nastala kot priklon spolu za dejanja, ki navdihujejo. In kot se spodobi za dan žena, so tudi moški na ta dan deležni majhne pozornosti nasprotnega spola. Če smo ženske deležne cvetja in sladkih pregreh, se po tradiciji moškim podarja suhe slive, napičene na suhe veje s trnjem, in klobaso, kar naj bi opominjalo na to, da se mučeništvo danes še vedno dogaja. Po legendi naj bi v času vladavine rimskega cesarja Licinija (308-324) 40 rimskih vojakov za svojo vero plačalo najvišjo ceno. Cesar je od spora s Konstantinom I. Velikim dalje v kristjanih videl sovražnike in ker je bilo treba sovražnike ali spreobrniti ali pa pobiti, je tudi vojakom na svojem ozemlju ukazal, naj se krščanstvu nemudoma odpovejo ali pa bodo kaznovani s smrtjo. Temu ukazu se je uprlo štiridesetih vojakov elitne legije. Po tem, ko so se vsi skupaj podpisali pod zadnje pismo, je bilo vseh 40 slečenih do golega in v eni najhujših zim takratne Armenije odpeljanih do zamrznjenega ribnika. Tam so jih vse vrgli v vodo, kjer so tragično umrli. Trupla mrtvih vojakov so zažgali na grmadi naslednji dan, 10. marca. Dan mučenikov je danes praznik za vse moške, pa če ti trpijo ali ne. Vsem gospodom tako izrekamo čestitke ob dnevu mučenikov, dame pa bomo poskrbele, da bodo za kosilo dobili kaj boljšega od suhih sliv. ¬ Mojca Rožman 46 marec 2018 Aktivno Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje tudi v Štorah MEDOBČINSKO DRUŠTVO DELOVNIH INVALIDOV CELJE Kocenova ulica 4, 3000 Celje Telefon: 03/54 84 350, e-pošta: mddi.celje@gmail.com Spletna stran: http://www.mddi-ce.si Podarjati je srečo naokrog sejati, bogastvo naše se z dajanjem veča! In če obstaja sreč res več, je ta PODARJATI najlepša sreča… ki bistveno prispevajo tudi k večji kvaliteti osebnega življenja vseh invalidov in njihovih družin, ustvarja možnosti za njihovo socialno vključenost in za aktivno udeležbo v družbenem življenju občine z namenom udejanjanje pravic človeka in državljana. V našem društvu si že vrsto let prizadevamo podarjati pomoč in pozornost invalidom. Preko Zveze delovnih invalidov SloPrograme programov in delovanje MDDI Celje sofinancira Stališčada MDDI Celje izražajo stališč FIHO . Verjamem, nam bo ne uspelo s skupnimi močmi in nadaljnjim venije izvajamo osem socialnih in trudimo se, da v FIHO. sodelovanjem z občino in občani z osveščanjem, obveščaprograme vključimo čim več naših članov. njem in opozarjanjem na težave ter s korektnim sodelovanjem Druženja in izmenjava izkušenj, poslušanje in pomoč pri reše- med društvi marsikaj izboljšati. Večkrat ni potrebno veliko in je vanju socialnih stisk in sprejemanju invalidnosti je ena izmed odprava ovire, ki nekomu predstavlja veliko težavo, mi pa je najbolj sprejetih dejavnosti. Obiski, ki jih s pomočjo poverjeni- sploh ne opazimo, marsikomu v izboljšavo. kov izvajamo skozi vse leto, so za osamljene in zelo bolne ter starejše zelo velikega pomena. Prizadevamo si vsestransko V prihodnje se vam bomo približali tako, da vam bomo enkrat sodelovati s člani in občinami, v katerih bivajo naši člani. Ob mesečno na razpolago v Štorah v času uradnih ur. Prisluhnili izrednih primerih pomagamo pri integraciji, pri urejanju bival- vam bomo in skupaj morda le rešimo ali vsaj omilimo pronih prostorov ob nastanku invalidnosti, pri urejanju statusa … blem. Opozarjamo na težave, ki tarejo invalide, skupaj se borimo za enakost v naši družbi in za pravice, ki invalidom pripadajo, Vabimo vas tudi v našo SHRAMBICO, kjer imamo podarjene pomagamo pri iskanju službe in drugo. Mnogi invalidi s svojo stvari. Mnogokrat nam člani ponudijo tehnične pripomočke, invalidnino težko živijo. Marsikdo o pravicah, ki mu pripadajo, oblačila in drugo, pa bi bilo škoda, da se le-te ne uporabijo naprej. Hvaležni smo občini, da nam je ponudila prostor v ni poučen. prostorih nekdanje srednje metalurške šole, kjer stvari čakajo V občini Štore imajo posluh za drugačnost, zato smo pre- na nove lastnike, in Verici Štante, ki pridno koordinira oddajo dlagali, da pristopijo k projektu ''OBČINA PO MERI INVALI- naprej. V »shrambici« se je nabralo veliko stvari: dobi jih lahko vsak, ki mu pridejo prav, in jih uporabi. Veliko ljudi iz kraja in DOV''. MEDOBČINSKO DRUŠTVO DELOVNIH širše Slovenije se je v shrambici že obleklo, veliko palic, plenic INVALIDOV CELJE Občina Vojnik je že prejela naziv ''OBČINA PO MERI INVALI- itd. smo podarili. Kocenova ulica 4, 3000 Celje DOV'', v pripravi je občina Dobrna in v letošnjem letu želimo, Vabim vas, da se nam aktivno pridružite in skupaj bomo poda k temu projektu pristopi tudi občina Štore. Telefon: 03/54in84 350,še komu magali, skupaj bomo izboljšali naš položaj morda e-pošta: mddi.celje@gmail.com Listina ''OBČINA PO MERI INVALIDOV'' je priznanje občini, pomagali rešiti zanj nerešljivo težavo in marsikomu povrnili Spletna stran: http://www.mddi-ce.si ki v svojem delovanju upošteva različnost potreb vseh svojih sijaj v očeh. ¬ Dragica Mirnik, občanov, načrtno razvija, spodbuja povezano delovanje razpredsednica MDDI Celje ličnih družbenih dejavnikov in realizira dejavnosti ter ukrepe, Programe in delovanje MDDI Celje sofinancira FIHO. Stališča MDDI Celje ne izražajo stališč FIHO. 47 Ž I VIM O ZDRAVO Gabez Gabez (Symphytum officinale L.) je zdravilna rastlina s črno korenino, ki je podobna repi, z velikimi in širokimi listi ter zvončastimi belimi, rahlo vijoličnimi ali roza cvetovi. V zdravilne namene se gabez uporablja kot zunanje zdravilo po vsej koži: pri oteklinah zaradi zvinov, pri zmečkaninah in modricah, povrhnjem vnetju ven ter vnetjih kože ter proti glivicam. Druga imena zanj so črn koren, kostni celilec, navadni gabez, opašica. Nabiranje: V zdravilstvu uporabljamo korenino. Nabiramo jo spomladi od konca marca do sredine maja, jeseni pa oktobra in novembra. Korenine je treba takoj obdelati in posušiti na temperaturi, ki ne presega 35 stopinj. Zel nabiramo takrat, ko začne cveteti. Uporaba, zdravilne lastnosti: Gabez se uporablja za celjenje ran, čirov, krčnih žil, proti revmi, oteklim sklepom, oteklim členkom na rokah in nogah, pomaga celo pri ohromitvah, bolečinah v tilniku. Vtiramo ga pri sklepnih artritičnih in revmatičnih bolečinah. Iz gabezove korenine izdelujejo preparat Symphosan, ki poleg naštetega deluje tudi pri motnjah krvnega obtoka (visok ali nizek krvni tlak). Tinktura: 200 g gabezovih korenin drobno narežemo in 20 dni namakamo v 1 litru 90 % alkohola, v dobro zaprti steklenici. Kasneje tinkturo hranimo pri sobni temperaturi. Po 20 dnevih tekočino precedimo. Sok predstavlja tinkturo, ki jo razredčimo s četrt litra prekuhane in ohlajene vode. Uporabljamo jo za rane. Laneno krpo, namočeno v tinkturo, lahko polagamo tudi na že zaceljene rane, da bi zmanjšali prisotnost brazgotine. je za zdravljenje ran pri človeku in žiPripravimo si tudi kašaste obkladke, ki valih. jih pripravljamo iz zmlete korenine, ki jo na hitro zmešamo z vročo vodo in nekaj OPOZORILO: kapljicami jedilnega olja, namažemo na Ne glede na ljudsko prakso so zadnje laneno krpo, položimo še toplo na obo- znanstvene ugotovitve manj naklonjene lelo mesto in zavežemo. Obkladke si notranji uporabi gabeza, saj so s poskulahko pripravimo tudi tako, da poparimo si dokazali, da so podgane, ki so jih resveže gabezove liste, ki jih tople polaga- dno hranili z gabezovimi listi ali korenino, dobile cirozo jeter. Reakcijo so pripisali mo na obolelo mesto. alkaloidu simfitinu, ki ga vsebuje gabez. Pred zunanjo uporabo gabeza je potrebGabezovo mazilo: Vzamemo 4-6 korenin, operemo, drob- no rane dobro očistiti, da se kasneje hitno narežemo in na hitro popražimo ro zaceljena rana ne zagnoji. V nekaterih v 250 g čiste svinjske masti. Pustimo državah je uporaba gabeza omejena. stati čez noč. Naslednji dan vse pogrejemo, precedimo skozi krpo in iztisnemo. Z mazilom takoj napolnimo majhne čiste posode in postavimo v hladilnik. Gabezovo mazilo lahko uporabljamo namesto kašastega obkladka. Odlično Na vrtu sta gabez in koprive zelo učinkovito sredstvo proti ušem (uporabno 12 ur, ne več), nato lahko mešanico uporabimo kot gnojilo. ¬ Rosvita Jager Zdrave ledvice so naš zaklad V Sloveniji in po vsem svetu vsako leto na drugi četrtek v marcu potekajo aktivnosti ob svetovnem dnevu ledvic. Tako je tudi letos 8. marca v Zdravstvenem domu Celje ter v Zdravstvenih postajah Štore in Vojnik potekal svetovni dan ledvic na temo »Ledvice in zdravje žensk: vključi se, ceni se, informiraj se«. V naših ustanovah ste lahko preverili zdravje vaših ledvic in prišli na brezplačno merjenje krvnega tlaka in testiranja seča z 48 merjenjem prisotnosti beljakovin v urinu. Namen svetovnega dneva ledvic je ozaveščanje ljudi, s čimer si želimo zaustaviti epidemijo kronične ledvične bolezni v razvitem svetu in zmanjšati njene posledice. Kronična ledvična bolezen je pogosta, saj jo ima vsaj eden od desetih odraslih ljudi. To pomeni, da je v Sloveniji več kot 180.000 odraslih ljudi, ki se spopadajo z ledvično okvaro (več, kot je bolnikov s sladkorno boleznijo), več kot 2000 ljudi pa se zdravi zaradi odpovedi ledvic z dializo ali presaditvijo ledvice. Ledvice so čistilni aparat našega telesa, ki s pomočjo filtracije krvi odstranjujejo iz telesa odpadne snovi. Vsak dan prefiltrirajo 180 litrov krvi, kar pomeni, da 50-krat na dan očistijo našo kri. Zato je njihovo zdravje zelo pomembno. Ledvice spadajo med notranje organe, nahajajo se v trebušni votlini, imajo fižolasto obliko, so približno 10 centimetrov velike marec 2018 in tehtajo okoli 150 gramov. S staranjem ledvic začne njihovo delovanje nekoliko pešati. Dandanes se število starejših ljudi povečuje in s tem so vse pogosteje prisotne kronično nenalezljive bolezni, ki okvarijo žile v telesu in močno poslabšajo tudi delovanje ledvic. Ledvic ne okvarijo samo prisotne bolezni, kot so sladkorna bolezen, zvišane maščobe in zvišan krvni tlak, ampak tudi kajenje, ki močno okvari žile po vsem telesu in tako tudi žile na ledvicah, kar zmanjša njihovo delovanje. Okvaro ledvic povzroča tudi dolgotrajno uživanje protibolečinskih zdravil, uporaba eksotičnih shujševalnih pripravkov, odvajal, droge (heroin), alkohol, čezmerna telesna teža, bakterije, poškodbe, prirojene nepravilnosti v zgradbi senčil in drugo. Znaki, ki lahko nakazujejo na okvaro ledvic, so krvav, rdečkast ali rjavkast in moten seč, pogosto uriniranje, zmanjšana ali povečana količina urina, prisotne bolečine, povišana temperatura, povišan krvi tlak, hujšanje, otekanje nog itd. Mnogi za okvaro ledvic sploh ne vedo, saj ne občutijo nobenih težav, posledice nezdravljene kronične ledvične bolezni pa so lahko hude in vodijo v njihovo odpoved. Zato je pomembno zgodnje odkrivanje bolezni ledvic in pravočasno ukrepanje ter zdravljenje ledvic. Ledvične bolezni potekajo tiho, počasi in brez vidnih znakov. Zato lahko z zdravim življenjskim slogom preprečimo ali odložimo nastanek razvoja ledvičnih bolezni. Za izboljšanje zdravja ledvic in zmanjšanje tveganja za nastanek ledvičnih bolezni je zelo pomembno, da smo telesno aktivni, si redno merimo krvni tlak, zmanjšamo vnos soli, pijemo dovolj tekočine, prenehamo kaditi, zmanjšamo uživanje protibolečinskih zdravil in drugih substanc ter si enkrat na leto testiramo seč na prisotnost beljakovin in raven kreatinina, še zlasti takrat, kadar že imamo prisotno kronično nenalezljivo bolezen. Če si želite spremembe življenjskega sloga, se lahko obrnete na Center za krepitev zdravja v Zdravstveni postaji Štore, kjer lahko z brezplačnimi strokovnimi nasveti pripomoremo k izboljšanju vašega življenjskega sloga in zdravju ledvic. Pridružite se aktivnim in uživajte v zdravju. ¬ N a t a š a K o l a r, d i p l . m . s . , m a g . z d r. n e g e Center za krepitev zdravja Zdravstvena postaja Štore Kontakt: 03 780 23 28 e-pošta: natasa.kolar@zd-celje.si V medu je več kot tisoč različnih sestavin, v belem (kristalnem, trsnem) sladkorju pa le saharoza V zadnjem času se veliko piše in govori o medu v primerjavi z belim sladkorjem. Eden najbolj poklicanih, da pojasni razliko med obema, je prim. Peter Kapš, dr. med. Kapš je upokojeni zdravnik, specialist, ki je služboval v Zdravstvenem domu v Novem mestu, Splošni bolnišnici Novo mesto, Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, dodatno se je izobraževal tudi na Inštitutu za pljučne bolezni na Golniku, na kardiološki kliniki v Zagrebu in Nemčiji. Napisal je več kot sto strokovnih člankov, večkrat je sodeloval kot soavtor knjig, napisal je 20 samostojnih knjig, med njimi Med in zdravje, Bolezni dihal in čebelji pridelki, Zdravljenje s čebeljimi pridelki (apiterapija), Čokolada kot hrana in zdravilo, Hrana in rak, Mleko za zdravje, Vino in Brdo pri Lukovici 8 1225 Lukovica zdravje itd. V nadaljevanju vam posredujemo njegov članek z naslovom: V medu je več kot tisoč različnih sestavin, v belem (kristalnem, trsnem) sladkorju, pa je le saharoza prim. Peter Kapš, dr. med. Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljiko- vih hidratov. Surovi oz. rjavi sladkor, ki je vmesni produkt ekstrakcije saharoze iz sladkornega trsa, vsebuje do 99,5 % saharoze v suhi snovi. Rafinirani oz. beli sladkor vsebuje več kot 99,5 % saharoze v suhi snovi. Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo, ki so ga proizvedle čebele. Nastane iz cvetličnega nektarja ali drugih izločkov živih rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane, to je izločkov žuželk, ki so na živih delih rastlin. Osnovno snov prinašajo čebele v panj, ga obdelajo, mu dodajo izločke svojih žlez, ga zgostijo in nato shranjujejo v pokritih celicah satja. Razlika med belim (kristalnim) sladkorjem in medom je več kot očitna. V belem sladkorju je le disaharid saharo49 Ž I VIM O ZDRAVO za, ki se razkroji v dva monosaharida, glukozo in fruktozo, pa nič drugega. V medu so tudi sladkorji, vendar v njem najdemo še več kot tisoč snovi, torej skoraj vse, kar vsebuje in potrebuje človeško telo, zato ima med posebne lastnosti, ne le sladkost. Glavne sestavine medu so: sladkorji, encimi, mineralne snovi, hormoni, protibakterijske snovi, kisline, dišavne snovi, vitamini, aminske kisline, flavonoidi in morebiti še kaj, pa in sadni sladkor. Poleg sladkorjev pa so v medu našli še veliko drugih (več kot tiše ni raziskano. soč), za človeka zelo koristnih sestavin. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje (monosaharide), zlasti fruktozo in glukozo, pa tudi disaharide, kot sta trsni in pesni sladkor (saharoza) in le v majhnih količinah polisaharide. V medu je običajno največ (33 do 42 %) fruktoze, nekaj manj (27 do 36 %) glukoze, malo (1 do 4 %) saharoze. Razmerje teh sladkorjev je v medu zelo različno, odvisno od sorte medu in učinkovitosti Tisočletja je bil med edino sladilo. V tret- encimov (invertaze, saharaze), ki pridejem stoletju našega štetja so se Indijci jo v med delno z medičino, v glavnem naučili zgoščati sok sladkornega trsa in pa iz čebeljih žlez. tako je med dobil tekmeca v sladkorju. Čebela v mednem želodčku prinese v Kot sladilo je med skoraj izgubil svojo panj približno 50 mg nektarja ali mane. vlogo in jo prepustil sladkorju. Vendar Nato čebela s posebnimi gibi iztisne so raziskovalci pozneje spoznali, da nektar ali mano iz mednega želodčka sladkor poleg trsnega oziroma pesne- na konec svojega rilčka, s čimer zmanjga sladkorja ne vsebuje nič. V medu pa ša vsebnost vode v nabranem sladkem je delež trsnega ali pesnega sladkorja soku. Rečemo lahko, da čebele nabramajhen, ker sta v njem glavna grozdni ni nektar ali mano v panju obdelajo, čemur dodajo izločke nekaterih svojih žlez in med zgostijo. Čebele skladiščijo med v celicah satja, ki jih zaprejo z voščenimi pokrovčki, s čimer preprečijo, da bi med vezal vodo iz zraka. Potem sledi proces zorenja, v katerem se vsebnost vode še zmanjša, zaradi delovanja encimov pa se spremeni tudi sestava različnih vrst sladkorja. V medu je več fruktoze kot glukoze. Tudi v nektarju so količine sladkorjev različne. Fruktoza težje kristalizira, kot glukoza. V kristaliziranem medu so kristali glukoze obdani s tekočo fruktozo. Le ta je slajša od glukoze. Čebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila. Zaradi zelo bogate sestave čebeljih proizvodov, pa včasih lahko z njimi tudi preprečimo nastanek bolezni. Čebelji pridelki (med, cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek, čebelji strup) vplivajo na zdravje na številne načine. Predvsem delujejo ugodno na človeško telo, zlasti pozitivno na dvig imunosti in zdravja nasploh. S čebeljimi pridelki ne zdravimo osnovne bolezni, ampak z njimi pomagamo pri zdravljenju. Zavedati se moramo, da pri sladkanju tekočin (čaja, kave ...) z belim (kristalnim) sladkorjem, dobimo le občutek sladkosti, ugodja, medtem ko z uporabo medu dobimo tudi druge vrste sladkorjev, zlasti sadnega (fruktoze), poleg tega pa še vrsto drugih, za telo zelo koristnih snovi. ¬Čebelarska zveza Slovenije Obnorela narava Resnično!! Povem lahko samo to, da je Pečovje v Sloveniji!! Še narava se ne more odločiti, kateri letni čas je… 50 DOGAJA N JE V D O MU LI PA marec 2018 Pustovanje Na pustni torek so nas v dopoldanskem času obiskale pustne šeme iz Osnovne šole Štore ter skupina našemljenih otrok iz Vrtca Lipa. Šeme so zaplesale v vseh skupnih prostorih doma, kjer so jih stanovalci navdušeno opazovali in poslušali pri petju. V popoldanskem času je potekalo pustno rajanje v glavni jedilnici. Tam so najprej preganjali zimo Kurenti. Ti so prisotne v dvorani še posebej razveselili, saj so jih nekateri prvič videli tako od blizu. Nato je sledilo pustno rajanje s harmonikarjem Janezom. Nekatere maškare so se ob mehu harmonike veselo zavrtele na plesišču, druge pa so uživale ob slastnih krofih in opazovanju ostalih šem. Vzdušje pustnih mask in gledalcev je bilo prijetno, saj sta bila na vsakem koraku prisotna smeh in dobra volja. Čeprav je letos zima prišla k nam bolj pozno, upamo, da smo jo s pustnim preganjanjem vsaj malo omilili. ¬ Snežana Kuraj, delovna terapevtka 51 DU HO VN E S T R AN I Zasneženi glasbeni (pevski) spomin Gledam na koledar in listam nazaj. December 2017. 28. 12. imam obkrožen; zraven narisano nekaj osmink s pripisom: 'Štore in Šentjur zapojeta na Teharjah'. Spomin dobi sliko, ne le glasbeno (bolj prav: pevsko) podlago. Snežilo je namreč kot za stavo na ta četrtkov večer, ko je v našo občino hitelo veliko oseb, željnih dobre, kakovostne glasbe. 52 Veliki koncert godbenikov iz Štor se je odvijal v dvorani Kulturnega doma, veliko manjši, a z nič manj iskrene ter hotene namere, da kvaliteta v glasbenem pomenu temu večeru zada poseben zven neslutenih dimenzij pevske dovršenosti, pa v pročelju ladje svetega Martina na Teharjah. Takšno, ki je niti poslušalec niti gledalec ne pozabita. In ki celo v okusu, najdaljšem, v spominski dolžini, zadobi posebno mesto tistega, ki se je odločil nekaj svojega časa – po maši v teharski cerkvi - nameniti božičnem programu Ljubiteljskega pevskega zbora Štore ter Mešanem pevskem zboru z Zgornjega trga v Šentjurju. Eni in drugi s(m)o prišli naproti, da bi prisluhnili, si povedali, opazovali in navsezadnje: si priznali, kako zelo prijetna je 'živa glasba', ko zunaj naletava sneg. Najprej sta si segla v roke Maja Sakelšek in Andrej Fišer, zborovodji obeh pevskih sestavov, nato smo omenjenega dne v objemu dobronamernega obstali vsi prisotni, ki smo na bolj ali manj aktiven način prisostvovali dogajanju. Vsakdo je namreč bil vsaj trenutek v središču. Bodisi ko je zaslišal božični pridih ali je v ljudski melodiji odpotoval v otroške sanje božičnih dni in pri tem pomislil, ali se nemara uresničujejo. To smo posebej zavzeto opazili, ko je gostiteljski pevski zbor zadonel Silvestrski poljub, kar je izkušen, nadvse talentiran harmonikar Damjan Pasarič znal začiniti tako, da smo skorajda vsaj za trenutek mislili, češ da je silvestrovo že marec 2018 nastopilo. Vsakdo pri sebi je takrat vedel, koga bi najraje imel ob sebi. Dobro, z iskricami pozitivnega spodbujeno pesem zagotovo. To je, kakor sneženi metež zunaj, ponujal Ljubiteljski pevski zbor našega kraja in z njihovega izbora bi težko izbrali posamezno, ki je ne bi. Če si jih pozorno opazoval, ko so prepevali, spremljali roke in mimiko obraza njihove zborovodkinje Maje Sakelšek, je dolgčas odpadel. Še več. Pesem, ki se sprva morda sploh ni zdela 'ne-vem -kaj', je postala... Tista, ki prijetno zazveni vsakokrat, kadar je pred nami nov, snežni val, božični kolovrat zadnjega meseca leta ali zgolj ime – Ljubiteljski pevski zbor Štore. Zgoraj sem že pripela lento Mešanemu pevskemu zboru iz sosednjega Šentjurja, z njihove glasbene plantaže, kjer je posajenih že veliko uspešnih sadik, posebej ponosno pa pevsko prekaljeni Šentjurčani povedo, da so bili in nadvse pomenljivo prepevali ter pustili svojevrsten pečat pri župniku Doriju v Berlinu. Ne dvomimo, kajti tudi pri nas, sosedih Štorovčanih malo pred iztekom lanskega leta, so ga. Takega, ki nas vselej, ko povlečemo na plano spomin nanje, spodbudi k nečemu tvornemu. In, kar je še pomembneje, pevsko podkovanemu. Posluh šteje. Župnik Miha Herman ga gotovo ima precej, saj vsako leto spod- buja tovrstno pevsko druženje in soustvarjanje. Ve, da je kakovostno poslušanje zlahka enačiti v prispodobi odlične glasbe. Naj bo vaše v tem letu čim večkrat prav takšno! Petje bo temu nato samo sledilo. Nedvoumno: poslušam! ¬ Mateja Zakelšek Iz roda v rod posredujemo vrednote Živimo v sedanjosti iz preteklosti za prihodnost. Sliši se čudno, a je tako. Oblikujejo nas dogodki, spoznanja in vrednote, ki smo jih bili deležni, ob sedanjih izzivih, potrebah in možnostih pa jih v sebi združujemo. Vse to bo oblikovalo tudi jutrišnji svet, nas in druge, s katerimi se bomo srečevali. Kako bo v prihodnje? Tako se sprašujemo osebno, v skupnostih in v institucijah. Mnoga odkritja in spremembe v družbi v zadnjih desetletjih nam dajejo polet, a hkrati odpirajo tudi vrsto vprašanj. Ali gre res za razvoj v smeri sreče in bolj človeških odnosov, ali pa prav v tem izgubljamo pravo smer in moč? Če smo nad tehničnimi dosežki, znanstvenimi odkritji in možnostmi komunikacije navdušeni, pa nas na drugi strani skrbi, da izgubljamo na plati člo- večnosti, osebne in narodove identitete, torej vrednot, ki so narod in posameznike oblikovale in dajale moč skozi dobre in težke čase zgodovine. Ena takih je gotovo povezanost med ljudmi, čut za skupnost in sodelovanje. Naši predniki so v solidarni pomoči drug drugemu pri delu in v stiskah ohranjali tesno povezanost. V pesmi, druženju in družabnosti pa so razvijali tudi kulturo, ljudske običaje in gradili narodovo omiko. Če je pretekli socializem še gradil na solidarnosti in nekaterih oblikah povezovanja, je novi kapitalizem odločno krenil v smer zasebnosti, lastnega zadovoljstva in zaposlenosti, ki skoraj več ne da dihati. Posameznik in družina še komaj najde čas za prosto popoldne, kak piknik ali izlet, pa še tam so člani večinoma 53 DUH O VN E S T R AN I zaposleni s svojimi telefoni, tablicami in prevoznimi sredstvi. Navade, običaji in razvedrila prejšnjih generacij so postala dokaj tuja sedanjemu rodu. Mladih več ne zanima, kako so živeli in trpeli njihovi predniki in kaj je njih držalo pokonci, njih bolj zanima, kako bi zdaj živeli bolje. Enak ali še hujši zasuk smo doživeli na področju vere in pripadnosti Cerkvi. Če so generacije, rojene sredi prejšnjega stoletja, še pogosto zatrjevale: »Kar smo od svojih staršev sprejeli, to bomo ohranjali«, jim žal ni uspelo prenesti vere na svoje otroke. Ti so sicer večinoma še krščeni, a so bolj ali manj odtujeni nekdanjim oblikam družinskega, družabnega in verskega življenja, njim ne- delja ni več 'Gospodov dan', ampak bolj dan obiska trgovin, piknikov in športnih dogodkov, ali pa domačega počivanja. Vero in obisk svete maše je uspelo ohraniti le manjšemu delu krščenih. Tako se na področjih kulture, vere in človeških odnosov marsikaj spreminja. Na katerem morju, v katerem pristanišču ali na čereh zgodovine bo našla svoje mesto barka 21. stoletja, ni lahko predvideti. Dejstvo pa je, da se sodobni svet spreminja hitreje, kot se je v času prejšnjih generacij. Letošnje leto v Cerkvi na Slovenskem skušamo dati več poudarka prenosu vere in drugih vrednot na mladi rod. Potrebno je, da se te problematike jasno zavemo in se vprašamo: ali se bomo za omenjene vrednote (še) trudili, ali se popolnoma prepustimo potrošništvu, da nas še bolj pelje v svojo smer? Tako smo postavljeni pred velik izziv in nalogo. Ta pa ne sme ostati le na ravni razmisleka in ugotavljanja, ampak moramo tako v družini kot v širši družbi začutiti, da nas kot ljudi in narod nikoli ni reševal kapital in lagodnost, ampak žlahtne vrednote. Te so pa v veliki meri zaobsežene v krščanstvu in vpetost našega naroda v ta duhovni svet nam je zagotavljala kulturni, narodni in duhovni obstoj, pa če nam je to všeč ali ne. Če bomo izgubili dosedanje ognjišče, nas lahko hitro odnese veter prihodnosti, ki je tako v naravi kot tudi v družbi vedno močnejši. Postni čas je lepa priložnost, da več razmišljamo o bivanjskih problemih, o vrednosti odpovedi, ljubezni in vere v Boga in izmerimo svojo »daljo in nebeško stran« (kot se izraža Oton Župančič). Potrebno se je odreči kakšni ugodnosti, ki vabi s svojimi materialnimi ali političnimi obeti in ob križevem potu začutiti, da rešuje le Ljubezen, pa naj bo pisana z veliko ali z malo začetnico. Voščim vsem duhovno bogat postni čas, da bi v različnih področjih človeškega bivanja naredili korak naprej, v smeri dobrega, v smeri vrednot, ki vzdržujejo človekovo duhovno plat že tisočletja. Kristusovem trpljenju smemo pridružiti tudi naše lastne stiske, bolečine, razočaranja in skrbi za sedanjost in prihodnost, da bomo ob veliki noči lahko čutili vstajenjsko vzdušje in novo moč za življenje. Dobrodošli pri bogoslužju Velikega tedna. Blagoslovljene praznike Gospodovega trpljenja in vstajenja vam voščim v želji, da jih globoko doživljate v sebi, v družini in v občestvu Cerkve. ¬ Miha Herman, župnik in dekan Mamo nosi(mo) v sebi. Vsak svojo. Redki so tisti, ki o njej nimajo dobrega mnenja. Hvala Bogu, da je tako. Gre namreč za osebo, ob kateri človek (p)ostane v optimistični jutri zazrta samostojna oseba, zavedajoča se, da je ravno ob njej vredno obogatiti svoj čas. In preraščati okosteneli del, s katerim nismo ne v veselje, še manj v ponos: sebi in drugemu. MATI. Ona nas (na)uči. Ljubiti. Se boriti. Svet zaznati z vsemi čuti in tako pustiti sled. V kateri je ob nas tudi ona. 54 V vsaki naši sledi - njen dotik. V vsakem našem koraku - njen pogum. V slehernem našem dejanju njen obris. Zato je prav in dobro, da njej posvetimo vsaj en dan na leto. Ni nujno, da je to le ali ravno na materinski dan. Lahko je povsem navaden dan. Na tak način še bolj pride naša hvaležnost: da živimo. Zaradi nje smo tu. Z razlogom. Zanjo in za ves svet, veliki čudež, ki se ga premalo zavedamo, saj vse preveč potrošniško razmišljamo. Nikar, da bi tudi mamo zavili v celofan! Potem nobena pentlja z njeno sliko v naših srcih ne bi imela veljave. Vrednost bi izgubila že zato, ker je neskončnost njene ljubezni tista, ki jo dela nenadomestljivo in njen pol materinskega ovija v božanskega. V tisti plašč, ki je vedno željan pod svoje okrilje sprejeti vsaj še enega: otroka. Tega, ki bo tudi letos 25. marca jasno in glasno povedal, da je z maminim jazom tik ob sebi pripravljen na življenje. Vsak dan! Do konca neskončne povezanosti brezkrajnega odnosa. ¬ Mateja Zakelšek SREBRNE NI T I marec 2018 Starejši za starejše Ko se bliža obdobje v življenju, ki se logično sklene z odhodom v večnost, misli kar same uhajajo v prihodnost z vprašanjem, kako bomo preživeli zadnja leta življenja. Vsi bi bili radi zdravi in počeli tisto, za kar v aktivnem življenju ni bilo časa. Mnogi imajo srečo in se jim življenje izteče po željah, se pa lahko tudi zatakne, še posebej takrat, ko izgubimo zdravje in morda tudi partnerja, ki nam je bil edina prava opora. Kar precej starejših se pogrezne v težave, ne da bi kdo zaznal, kako hudo jim pravzaprav je. Starejši kot smo, manj je okrog nas vrstnikov in vse bolj smo odvisni od mlajših svojcev, če jih seveda imamo. Mnogi nimajo sreče niti s sorodniki niti s sosedi in lahko se zgodi, da živijo človeka povsem nevredno življenje. Mati Tereza je dejala, da je najhujša bolezen osamljenost, ki te počasi, a vztrajno potiska na rob družbe. Prostovoljci programa Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Štore smo v naši občini prisotni že dvanajsto leto. Odpiramo vsaka vrata starejših, starih nad 69 let. Velika večina je našega obiska vesela, saj s tem, ko potrkamo na njihova vrata, damo vedeti, da niso pozabljeni in da je še nekdo, ki mu je mar, kako živijo. Res pa je tudi, da nekateri ne čutijo potrebe, da bi nam zaupali, saj so pri teh letih zdravi in pre- skrbljeni. A sedaj, ko smo v jeseni življenja, ne vemo, kaj nam lahko prinese jutrišnji dan. Sedemintrideset starejših prostovoljcev v Štorah je pripravljenih, da vam včasih dela družbo ali da vam pomaga po svojih močeh. V vsakem zaselku imamo prostovoljca, ki ga boste zagotovo prepoznali v naslednjem seznamu: ANGELA BRILEJ, MARIJA GAJŠEK, MIRA ISKRAČ, JOŽE JEZOVŠEK, AMALIJA JURKOŠEK, FRANČIŠKA JURKOŠEK, MIRA KLEPIČ, JOŽICA KRAJNC, HELENA KRESNIK, MILENA KROFLIČ, JOŽE LIPAR, MARIJA LAMUT, PAVLA MALGAJ, SONJA MASTNAK, ANA MEDVED, AGICA MEZE, ROMAN OBERŽAN, MARIJA PAVLIČ, PAVLA PUŠNIK, ERNA SLAPNIK, ZOFIJA TERŽAN, IVANKA TOFANT, SREČKO TOFANT, ZOFIJA TURNŠEK, JOŽICA VEŠLIGAJ, MIRKO VEŠLIGAJ, MILAN VRBAJAC, BREDA ZORC, JOŽE ŠKOBERNE, ZDENKA ŠLATAU, MARIJA ŠLATAU, STANE ŠTEFANEC, FRANC ŠTOR, JOŽICA ŠTOR, MARIJA ŠUHEL, CVETKA ŠUSTER, CVETKA ŽNIDAR. Prostovoljci vam ponujamo roko in si z roko v roki pomagajmo, da bomo lažje preživeli čas, ki je pred nami. ¬ I v a n k a To f a n t 55 U TR IN K I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Pust veselih ust v Vrtcu Lipa Letos nas je pust obiskal v prvi polovici meseca februarja in nas popeljal v domišljijski svet brez meja. V skupinah smo se preoblačili, si poslikovali obraze, se šemili, opazovali v zrcalu, se pačili, smejali in zabavali kot še nikoli. Smeha in zabave kar ni bilo konec. Vrhunec naše zabave je bil na pustni torek, ko smo se »velike« maske zbrale v telovadnici vrtca na pravi pustni modni reviji. Pridružilo se nam je veliko prečudovitih princesk, čarobnih vil, hrabrih super junakov, pogumnih gasilcev, prijaznih mišk, zajčkov in muck, nežnih metuljčkov, pikapolonic in čebelic, pa vse do iznajdljivih Pik Nogavičk, zabavnih klovnov in prijaznih čarovnic. Maske so ponosno stopale po prečudoviti modni brvi in pokazale svoje zanimive, čarobne in pisane kostume ter se zavrtele ob zabavni pustni glasbi. Ob koncu rajanja nas je obiskala Pomlad in skupaj smo se trudili prepoditi mrzlo in pusto teto Zimo. Po pustnem rajanju smo se najstarejši otroci odpravili na pustno povorko skozi naselje do trgovine Mercator, malo mlajši pa smo obiskali starostnike v Domu Lipa ter jim polepšali dan s pustnimi pesmicami. Najmlajše pustne šeme so se po zajtrku zbrale v skupnem prostoru. Prišla je čisto prava Biba buba baja, ki je mešala 56 torto, iskala kahlico Bahlico in grozno nagajala. Pustne šeme so rajale z Bibo bubo bajo in po kosilu utrujene zaspale. ¬ Kristina Ludvik Lošdorfer in Barbara Jagodič marec 2018 Oranžni palčki na snegu Oranžni palčki smo se odpravili na bližnji breg, kjer smo uživali v zimskih vragolijah. Že zjutraj smo bili nadvse nestrpni in smo komaj čakali, da se odpravimo na sneg. Še tisto malo snega, ki ga je ostalo, smo želeli polno izkoristiti, saj se je hitro talil. Pričakovanje se je poznalo že pri urejanju v garderobi, saj smo veliko stvari oblekli in obuli dokaj samostojno in nismo potrebovali toliko pomoči kot ponavadi, hkrati pa urili tudi svoje prstne spretnosti pri samostojnem urejanju. Sneg na bregu je bil že precej staljen, vendar nas to ni ustavilo pri igri in zabavi. Lopatke so kar poletele in nas ponesle daleč po bregu navzdol. Veseli vzkliki so odmevali okoli nas, saj smo se zelo zabavali in čisto nič nas ni motilo, da smo morali vsakič znova nazaj na breg, da smo se lahko zopet spustili navzdol. Dričanje po bregu z lopatkami je bilo tako zabavno, da smo se le težkega srca odpravili nazaj v vrtec, čeprav je že napočil čas za zasluženo kosilo. ¬ Kristina Ludvik Lošdorfer in Jasmina Filej Tečaj prilagajanja na vodo otrok Vrtca Lipa Predšolski otroci Vrtca Lipa Štore (Rdeči palčki, Temno rdeči palčki in Mavrični palčki iz enote Kompole) smo v času od 5. 2. do 9. 2. 2018 obiskovali plavalni tečaj na kopališču Golovec. Vsako jutro nas je pred vrtcem pričakal avtobus, mi pa smo nestrpno vstopili. V naših nahrbtnikih je bila vsa potrebna oprema: kopalke, velika brisača, plavalna kapa in plavalna očala. Učitelji plavalne šole Neptun Celje so nas v štirih dneh plavalnega tečaja po dve uri dnevno seznanili z zakonitostmi vode, potapljanjem glave, gledanjem in izdihovanjem pod vodo, drsenjem, učenjem gibanja nog in rok prsno ter učenjem skakanja v vodo na noge. Osnovni namen programa je otrokov prvi stik z vodo in prilagajanje nanjo. Otroci so imeli čas tudi za prosto igro v vodi. Vzgojiteljice smo z veseljem opazovale navdušenje otrok. Otroci so se dobro odrezali pri samostojnem oblačenju in skrbi zase ter za svoje stvari. Zadnji dan tečaja so otroci pripravili nastop za starše, ki so se ga prijazno in v velikem številu udeležili. Napredek, ki smo ga spremljali od ponedeljka do petka, je bil očiten. Za trud so otroci prejeli diplomo in sladko presenečenje. ¬ Mihaela Jelenc, Tatjana Palir, Klavdija Berglez 57 U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Vrtec na smučeh Najstarejši otroci Vrtca Lipa so komaj čakali na teden (od 19. do 23. februarja), ko smo organizirali smučarski tečaj na Celjski koči. Za nekatere otroke je bilo to prvo srečanje s smučmi, nekaj otrok pa je bilo na smučeh že zelo spretnih in hitrih. Otroci so z izkušenimi učitelji Alpske šole spoznavali osnove smučanja na varen in igriv način. Prvi dan so spoznali opremo in prilagajanje nanjo. Drseli so po eni smučki, se naučili vstajati po padcu, preizkusili hojo v hrib, vožnjo po traku, drsenje navzdol, prehajanje iz visoke v nizko prežo in ustavljanje. Otroci, ki so bili z osnovami že seznanjeni, so se učili pravilne tehnike smučanja in zanimive vaje, ki k temu pripomorejo in bili že drugi dan na vlečnici in na najdaljši progi. Otroci so nova znanja in spretnosti zelo hitro osvajali in vsi zelo napredovali. Uspešno je smučarski tečaj opravilo vseh 28 otrok. V petek smo imeli slovesni zaključek, na katerem so otroci ponosno pokazali usvojene spretnosti. ¬ Ana Kupec, Lavra Prosenak, Klavdija Berglez in Mihaela Jelenc 58 marec 2018 59 Sprehod v slikarskih čevljih ali umetnost v Vrtcu Lipa Umetnost v vrtcu pogosto srečamo kot dopolnilno dejavnost, saj je s svojo vsakodnevno prisotnostjo pogosto način komunikacije otroka z okolico in posledično način otrokovega izražanja. Ker pa je umetnost več kot le vsakodnevno poseganje po barvicah in flomastrih, smo se področja umetnosti v skupini Svetlo zeleni palček dotaknili preko vživljanja v vlogo umetnika. Otroci so spoznavali, kdo je lahko umetnik, kaj umetniki počnejo in kako lahko tudi sami stopimo v umetniške čevlje in ustvarimo umetnino. Otroci so se preizkusili v slikanju avtoportreta in portreta, zaradi česar je ves čas procesa zorela otroška risba ob upodabljanju motiva človeka. Otroci so postali pozorni na podrobnosti in jih vključevali v risanje in slikanje. Na področju umetnosti se otroški estetski okus še razvija, zato se nam zdi pomembno, da otroke izpostavimo tudi kakovostnim umetniškim delom. Otroci so spoznali tri umetniška dela dveh slikarjev, in sicer katalonskega slikarja Juan Mirója in slovenskega slikarja Jožeta Horvata – Jakija, ki velja za enega naših najbolj uspešnih slikarjev samorastnikov. Otroci so se ob spoznavanju umetniških del preizkusili tudi sami kot slikarji in naslikali reprodukcije umetniških del. Nastale so res čudovite otroške umetnine, ki bodo na ogled na otroški likovni razstavi v Vrtcu Lipa v mesecu marcu. Ker pa umetnost ni vezana le na čopič in platno, so si otroci ogledali še drugačno vrsto le-te. Obiskali smo fotografsko razstavo gospe Rosvite Jager z naslovom 'Štore in okolica – biseri narave'. Otroci so spoznali, da se umetnost skriva tudi v skritih in čudovitih kotičkih domačega kraja, ki jih je v objektiv in v tako trajen spomin ujela gospa Rosvita. ¬ Katja Krevh 60 marec 2018 V februarju je bilo pestro….. Mini Planica v Štorah Mobilna smučarska skakalnica Mini Planica, katere ustanovitelj je Franci Petek, je gostovala na naši šoli v začetku meseca februarja. Učenci prve triade so se preizkusili v smučarskih skokih, v njih neizmerno uživali ter si za svoj pogum prislužili priznanje in darilo sponzorja. Zimski športni dan Izkoristili smo novozapadlo pošiljko snega. Na šolskem vrtu smo najprej tekmovali v postavljanju snežakov, nato pa se po bližnjem hribčku »lopatkali« in ves dan uživali v snegu. Pustovanje Da bi čimprej pregnali zimo, smo se najmlajši šolarji našemili. V zelo različnih maskah smo rajali po razredih in v šolski telovadnici. ¬Učiteljice 1. razredov 61 U TR IN K I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Vsak je svoje sreče kovač, je kovač veselja, sreče, zdravja. Vsak je kovač svoje sreče, toplega veselja, zmagoslavja. Ne žalostenja, le potrpljenja. Najpomembneje pa je, da kuje toplo veselje. Naj le kuje, naj le kuje, da nam zmeraj bo lepo. Zala Franulič in Eva Živa Komel, 2.r. OPB Vsak si svojo srečo kuje, včasih sebi nasprotuje, a je le ena prava, ki nam svetuje in pomaga. Lara Lipar, 2.r. OPB Vsi si svojo srečo kujemo, saj druge sreče ne prislužujemo. Svojo srečo pridobimo, če malo veselja in ljubezni z drugimi delimo. Vita Poček Ožek, 2.r. OPB En kovač je srečo kul, ko se je sklonil je mal mrdul’, pol se je dvignil in jo pobral, sreče nikomur več nikoli ni dal. Simon Dobnik, 2.r. OPB Mi, Prešerni: Vsak je svoje sreče kovač Zaljubljena Zala zaljubljeno gleda v Tima, res prisrčen je! Timi jo gleda, gleda ga ona, res vesela sta oba. Oče ju gleda, mama ju gleda, še bolj sta radostna. Še sreča, zaljubljena sta pa oba! Zaljubljena Zala zaljubljeno gleda Vsak ima svojo srečo, samo najti jo mora. In to ne bo nočna mora. Mora najti in verjeti mora vase. Ko jo najde, je vesel in še več sreče rad bi ujel. Tea Jereb, 2.r. OPB Taja Korpar, 2.r. OPB Kovač dobre sreče kuje le dobre stvari … Naj le kuje, naj le kuje, da se leto zaiskri. Naj cvrči od zdravja, sreče, naj ohrani veselja polne vreče! Vsak je svoje sreče kovač, vsak je svoje sreče orač. Kovač je srečen, kadar po sredini pluži, pridi tudi ti in se mu pridruži! Zala Franulič, 2.r. OPB Katarina Bratina, 2.r. OPB Igra je srečna zabava, tudi ko v njej »kregata« se krava in žaba. Dva prijatelja se igrata nekaj časa, kot da sta brata. Drugi dan te drugi vpraša, če sta spet prijat’lja. Jaz pa odgovorim, seveda, kaj pa – čin! Alja Cmok, 2.r. OPB Zvonec merjasca prebudi, merjasec se za srno zapodi. Srna se v nesreči zaleti, merjasec pa odkotali. Srna zbeži, pa tudi merjasca več ni. Sreča opoteča, odnesla sta dobro jo oba! Ožbej Kotnik, 2.r. OPB Srečo delaš čisto sam, ker nihče ne more ti pomagati. Ti se odločiš, kakšno srečo boš imel, zato je tako. Sreča je boljša kot nesreča, nesreča lahko pričara otroški jok, sreča pa otroški smeh. Ana Žerjav, 7 let 1. razred Osnovna šola Štore 62 marec 2018 Ob dnevu žena in materinskem dnevu vas vabimo na POMLADNO PRIREDITEV, ki bo v četrtek, 22. 3. 2018, ob 17.00 v Kulturnem domu v Štorah. Veselimo se srečanja z vami. Žene in matere čaka skromno presenečenje, poskrbljeno pa bo tudi za moški del občinstva. Učenci in kolektiv OŠ Štore s podružnico Kompole in Občina Štore Vstop prost 63 VABILO ZA SODELOVANJE NA OCENJEVANJU VIN IN SALAM Vinogradniki društva Polič Štore vabimo vse negovalce dobre žlahtne kapljice in domačih salam k sodelovanju na ocenjevanje vin in salam. Zbiranje vzorcev vin in salam bo v nedeljo, 11. 3. 2018, med 18. in 20. uro v gasilskem domu Prožinska vas. Vzorci vin morajo biti v steklenicah po 0,75 ali 1 liter. Vsak vzorec prinesite v treh steklenicah. Cena za posamezni vzorec za člane društva znaša 10 EUR, za nečlane pa 12 EUR. Samorodnic ne nosite. Na salamijadi sodelujete s salamo. Cena za posamezen vzorec znaša 5 EUR. Vabljeni tudi k sodelovanju na razstavi kruha v soboto, 24. 3. 2018, v času prireditve. Kontaktna oseba za informacije o sodelovanju na ocenjevanju vin in salam je Stane Ferenčak (041/903-567), za sodelovanje na razstavi kruha pa Vlasta Verhovšek (041/331-597). . VINOGRADNIKI DRUŠTVA POLIČ ŠTORE in OBČINA ŠTORE VABIJO NA »PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT« PODELITEV DIPLOM IN DEGUSTACIJE OB 15. OCENJEVANJU VIN, 9. SALAMIJADI TER RAZSTAVI DOMAČEGA KRUHA IN SALAM, ki bo v soboto, 24. 3. 2018, s pričetkom ob 19. uri v Kulturnem domu Štore. VSTOPNINE NI! 64 Za dobro pijačo, hrano in zabavo bo poskrbljeno. Vabljeni! marec 2018 VABI K VPISU OTROK za šolsko leto 2018/19 Vse starše predšolskih otrok obveščamo, da bo potekal vpis v V VRTEC LIPA in dislocirano enoto Kompole od 2. 4. do 9. 4. 2018 med 10.00 in 14.00, v četrtek do 17.00, v pisarni vodje Vrtca Lipa. Vloge za vpis so na voljo na spletni strani vrtca ali v pisarni vodje vrtca. 65 POVABILO ZA VKLJUČITEV V PROJEKT OČISTIMO ŠTORE V ENEM DNEVU, ki bo V SOBOTO, 7. aprila 2018 K sodelovanju vabimo javne zavode, društva, klube, podjetja in posameznike, nevladne ter druge organizacije v občini, da se po svojih zmožnostih pridružijo in pomagajo pri uresničitvi projekta. V okviru akcije bo v soboto, 7. aprila 2018, organizirano čiščenje razpršenih odpadkov na področju celotne občine Štore. Osebo, kontaktne podatke in želeno lokacijo čiščenja nam sporočite do petka, 30. marca 2018: - na naslov Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore ali - po elektronski pošti na naslov obcina@store.si ali - po telefaksu št. 03/780-38-50. Vse posameznike, ki bi se radi priključili akciji pa vabimo, da se nam v soboto, 7. aprila 2018, ob 7.30 zjutraj pridružite. Zbirno mesto je Kulturni dom Štore, kjer vam bomo razdelili vrečke in rokavice in vas usmerili na določeno lokacijo. 66 Za več informacij pokličite 03/780-38-40 ali pišite na obcina@store.si. marec 2018 67 68 marec 2018 LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR ŠTORE VABI NA LETNI KONCERT KULTURNI DOM ŠTORE 18. 5. 2018 ob 19.30 Gosti: Viki Ašič (starejši) in Andrej Bremec Folklorna skupina Vljudno vabljeni! VSTOP PROST 69 SPOŠTOVANI LJUBITELJI TENISA! Obveščamo vas, da se bo pričela poletna sezona igranja tenisa. IGRALNINA/NALEPKA ZA LETO 2018 ZNAŠA 2 EUR/KOM (OB NAKUPU VSAJ PETIH NALEPK V PAKETU), ČLANARINA PA 10 EUR. UGODNOSTI ČLANA: - plačilo se izvede na TRR društva (SI56 6100 0000 0921 362); - s plačilom pridobi pravico do koriščenja igrišča in rezervacijo ur (nalepk) v času od 1. maja do 31. oktobra 2018 (ob ugodnem vremenu se bo sezona pričela prej); - mladoletni člani društva (do 18. leta) ne plačajo članarine, ampak samo igralnino; - člani društva morajo rezervirati igrišče najmanj 1 dan prej, in sicer največ za 2 uri na enem igrišču; - v primeru potrebe po dodatni kvoti ur igranja lahko član prejme dodatne nalepke za rezervacijo. INFORMACIJE O VČLANJEVANJU, PLAČILU IN PREJEMU NALEPK DOBITE VSAK ČETRTEK OD 18. DO 19. URE V KLUBSKIH PROSTORIH, NA TEL.: 031/461-675, NA STADIONU IN V BIFE-ju CENC OD 8. DO 14. URE PRI PETRI CENC (041/211-293) 70 K O L E D A R DOGODKO V V O BČI NI ŠTOR E 20 1 8 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT GLASBENA ŠOLA CELJE ENOTA ŠTORE JAVNI NASTOP UČENCEV PONEDELJEK 19. 3. 2018 KULTURNI DOM ŠTORE Damjana Sevčnikar 041 358 707 OSNOVNA ŠOLA ŠTORE IN OBČINA ŠTORE POMLADNA PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU ČETRTEK 22. 3. 2018 ob 17. uri KULTURNI DOM ŠTORE OŠ ŠTORE Mojca Rožman 03/780 21 10, Občina Štore 03/780 38 40 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT SOBOTA 24. 3. 2018 ob 19. uri KULTURNI DOM ŠTORE Stane Ferenčak 041 903 567 OBČINA ŠTORE ČISTILNA AKCIJA »OČISTIMO ŠTORE« SOBOTA 7. 4. 2018 PO OBČINI ŠTORE Občina Štore 03/780 38 40 obcina@store.si OSNOVNA ŠOLA ŠTORE ŠPORT IN ŠPAS SOBOTA 7. 4. 2018 ŠPORTNI PARK NA LIPI OŠ ŠTORE Mojca Rožman 03/780 21 10, TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE POHOD, DRUŽENJE V NARAVI, NABIRANJE ČEMAŽA PETEK 20. 4. 2018 KOZOLEC PEČOVJE Mojca, Valter, Manica PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE POHOD SOBOTA 21. 4. 2018 MENINA PLANINA Betka KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE KRESOVANJE PONEDELJEK 30. 4. 2018 DRUŠTVENI PROSTORI GAJSKA HOSTA KOMPOLE konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka Šuster OBČINA ŠTORE KRESOVANJE PONEDELJEK 30. 4. 2018 ŠPORTNI PARK LIPA Občina Štore 03/780 38 40 obcina@store.si PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV PRVOMAJSKA BUDNICA TOREK 1. 5. 2018 PO OBČINI ŠTORE Aljoša Jurkošek 031 545 573 Timotej Smole 031 822 272 DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA PRVOMAJSKA BUDNICA TOREK 1. 5. 2018 PO VASI KRAJEVNE SKUPNOSTI SVETINA Ivan Ulaga 040 746 780 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE TURISTIČNI POHOD SOBOTA 5. 5. 2018 ob 8. uri ŽELEZNIŠKA POSTAJA ŠTORE Mojca Korošec 051 605 414 Valter Jelen 040 515 099 KULTURNO DRUŠTVO 2000 – LPZ ŠTORE LETNI KONCERT PETEK 18. 5. 2018 ob 19.30 KULTURNI DOM ŠTORE Luka Skok 051 644 522 Anja Rezar 051 318 583 ŽUPNIJA TEHARJE IN SV. LOVRENC PRVO SVETO OBHAJILO NEDELJA 20. 5. 2018 Ob 10. uri TEHARJE Miha Herman, župnik SAVINJSKI MEDDRUŠTVENI ODBOR POHOD SOBOTA 26. 5. 2018 PO POTI XIV. DIVIZIJE Slavko OBČINSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV ŠTORE PREDSTAVITEV SLOVENSKE VOJSKE IN POLICIJE SREDA 30. 5. 2018 ob 10. uri ŠPORTNI PARK NA LIPI Srečko Križanec 041 614 330 OBČINA ŠTORE PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČETRTEK 31. 5. 2018 ob 19. uri KULTURNI DOM ŠTORE obcina@store.si 03/780 38 40 PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR, VRTEC LIPA ŠTORE, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE ZAKLJUČNI POHODI JUNIJ 2018 PO DOGOVORU Valter, Betka, Ditka, Manica PGD PROŽINSKA VAS 80 LETNICA DRUŠTVA PETEK 1. 6. 2018 PGD PROŽINSKA VAS Marko Kroflič KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE DAN ODPRTIH VRAT spoznavanje s konji, možno jezdenje in vožnja SOBOTA 9. 6. 2018 DRUŠTVENI PROSTORI GAJSKA HOSTA KOMPOLE konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka Šuster MALO NOGOMETNI KLUB SOKOLI MALONOGOMETNI TURNIR SOBOTA 16. 6 2018 MALONOGOMETNO IGRIŠČE ŠTORE 041 646 678 71 72